^ruk dsn raz«» sobot. nedelj W ' to praznikov ■-upa d^yexce,)t SatunUy"' W Sundays ««»d Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniiki prostori: S657 South Lawndala Ave. Office of Publication: 2857 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4904 ro-rEAR XXXIX Cena lista Se SS.ÛO CHICAGO 21 ILL.. PETEK. 20. JUNIJA (JUNE 20). 1147 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 111 Acceptance lor mailing at special rate of postage provided for la aection 1103. Act of Oct. >. 1917» authorized on" iuM 4 i»it ameriška vloga grški ekonomiji otc izmenjane med državama. Držayni ajnik Marshall imenoval koordinatorja. >roblem civilne vojne Poloni naporov za razorožitev Člani komisije ignorirali svarila prva znamenja depresije v ameriki Dti. < 'uhington. D. C« 19. jun.— ¡rilca bo dejansko prevzela >msko administracijo v Gr-na podlagi programa, ki do-finančno in vojaško pomoč jpti $300,000,000 grški drža-¿a se bo lahko "zaščitila" komunizmom. To je razno iz not, ki so bile izmen ja-med ameriško in grško vla- euradno poročilo pravi, da Amerika za politično refor-ranje grške monarhistične V vladi naj bi dobili be-in pozicije "liberalni" ele-Državni tajnik George Marshall skuša odstraniti o-da bosta Grčija in Turčija dobili ameriško pomoč, ngres je dovolil potrošitev ,000.000 v Turčiji. irshall je naznanil, da je za koordinatorja imenovan »rge C. McGhee. Imel bo po-jo v državnem departmentu krbel, da bodo ameriški u niki v Grčiji in Turčiji do-vso oporo v akcijah. lote, izmenjane med Ameri-in Grčijo, vsebujejo obris ;rama dalekosežnih eko-nskih reform v Grčiji. Pro-se nanaša na davke, vlad-administracijo, trgovino, fi-, industrije in poljedel Note so bile izmejane podpisom formalnega do-ora v Atenah, s katerim se grška monarhistična vlada rezala in dala garancije, da ¡prejela vse ameriške pogoje finančne in vojaške po- >wight Griswold, administra-pomožnega programa, in nje ekonomski in vojaški ve-bodo imeli popolno nad- konomskega okrevanja dežele. Griswold je v Washingtonu. kjer se pripravlja za delo, katero bo vršil v Grčiji. Naznanilo pravi, da bodo a-meriške avtoritete upoštevale suvereniteto Grčije. Glavni problem, ki mora biti rešen v interesu stabilnosti, je civilna vojna med četami grške vlade in gerilskimi silami pod levičarskim vodstvom. Gerilske sile so zlasti aktivne v severni Grčiji. Monarhistična grška vlada trdi, da gerilske sile dobivajo pomoč od Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Besedniki teh držav zanikajo trditve grške vlade. / Domače vesti Odhod v Callfornljo Chicago.—Včeraj sta se ustavila v glavnem uradu SNPJ John Olip in njegova žena Rose iz Clarendon Hillsa in povedala, da jemljeta slovo od Cikaža nov. John je bivši gl. odbornik jednote in se je pred leti veliko udejstvoval tudi v dramskem in političnem življenju kluba št. 1 JSZ. Preselita se za stalno v Hollywood, Calv kjer sta si kupila kar dve hiši Johna bomo v Chicagu pogrešali. Vso srečo obema! la Cleveland« Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl Matevž Turšič iz Collin-wooda, star 69 let, doma iz Cerknice, v Ameriki 45 let, član ABZ. Poleg žene zapušča pet hčera, dva sinove in štiri vnuke, v East Heleni, Mont., brata Majka, v starem kraju pa dva brata in sestro.—Mrtvega so našli v njegovem stanovanju Petra Zebiča, ki je bil znan kot Sttcceaa. N. Y.. 19. jun. —Komisija Združenih narodov za razorožitev ni hotela povezati kontrole atomske energije s pogajanji glede splošne razorožitve in ruski delegat Andrej A. Gromiko je potem izrekel napoved, da se bodo vsa prizadevanja za razorožitev izjalovila. "Umetna ločitev teh dveh vprašanj," je rekel Gromikov, "bo rezultirala v polomu naporov za razorožitev. Kcjmisija je prezrla resolucijo, nanašajočo se na razorožitev, ki je bila sprejeta na zasedanju skupščine Združenih narodov. Postavila se je proti izraženi volji članov skupščine." Delegati Francije, Velike Bri ta ni je in Belgije so zanikali ob-dolžitev, da je bil kršen mandat skupščine. Na njihovo stran se je potem postavil ameriški delegat. Gtomiko je tri ure potrpežljl vo poslušal, ko so člani komisije zavračali dolgo listo sovjetskih n poljskih predlogov, nanaša-očih se na povezanost kontrole atomske energije z razorožitvi-o. Komisija je ignorirala vsa prejšnja ruska svarila. Tvorijo jo predstavniki anglo-ameriške ga bloka, ki so dosegli vse, kar so hoteli. Gromiko je opozoril izmučene delegate, da si je pri-držal pravico govora. Govoril je samo eno minuto, toda njegove besede so bile učinkovite in potisnile so delegate v zagato. Vo ža*Hi£enTil seje komisije se je Gromiko sestal s časnikarji, ki so hoteli vedeti, ali njegove ostre besede pomenijo, da bo bojkotiral seje komisije v bodočnosti. "Reči nočem ničesar," je bil njegov odgovor. ci bodo imeli popolno nad-iira J* "" . . _ , «vo „ad trošenjem amert-1 -edno moi.n^ -ek'n je pred dolarjev za ojačanje flrške rožene sile in pospešitev e- skva se zanima za ttrshallov načrt Britski poslanik obiskal Molotova ho lo"kvt. 19. jun.—Sovjetska je demonstrirala zanima-n;4<;rt ameriškega držav-t;od evropskim nad-rv<>m. ne pa ustvaritev blo-**f>« dokaz ekonomske nestabilnosti. Nadaljnji signal prihajajočega viharja je v porasti brezposelnih delavcev. Okrog pol milijona je bilo odstavljenih v zadnjih mesecih. Vlada in velebiznis nista storila še ničesar za ublažitev učinkov prihajajoče krize. Cene še vedno naraščajo, če^raV Je Tru- man apeliral na velebiznis, naj jih zniža. Industrije še vedno grmadijo ogromne profite. Vse temeljne ekonomske smernice kažejo, kam vodi pot. Produkcija pada in število brezposelnih narašča. Manjša podjetja propadajo. Zveza ameriških tovarnarjev in druge mogočne organizacije velebiznis» bodo morale kmalu priznati, da je prva depresija po zaključenju vojne zadela Ameriko. Kongres pl dvignil niti prsta za omejitev aktivnosti monopolov. Korporacije se združujejo in požirajo šibke tekmece. Namen je povečanje monop9llstične kontrole produkcije in cen. Čehoslovaska dele- i gacija v Londonu Pogajanja za sklenitev dogovora London. 19. jun.—Cehoslova-ška delegacija je dospela v London, kjer se bo pogajala z brit; sko vlado glede sklenitve dogovora p odškodnini za britsko lastnino v Cehoslovakiji, ki je bila podržavljena. , Britski poskus za dosego dogovora s Cehoslovakijo, zaveznice Rusije, ni v konfliktu z a-merlško politiko. Amerika tudi zahteva odškodnino za investicije, katere je .izgubila zaradi podržavljanja in socializacije tovarn v Cehoslovakiji. Okrog dO odstotkov industrije v Cehoslovakiji je državna lastnina. Nedavni razgovori med brlV skim poslanikom in čehoslova* škimi avtoritetami V' Pragi o odškodnini so bili uspešni. Akfi bo čehoalovaška delegacija, ka tere načelnik je Miloslav Nie-derle, sklenila dogovor z britsko vlado, bo postavljena podlaga sklenitvi sličnega dogovora z Ameriko. Glavna potežkoča poleg določitve vsote denarja, katero naj bi dobili britski lastniki premoženja v Cehoslovakiji, je vprašanje, ali je premoženje sploh spadalo Angležem. V tem oti-ru so Nemci hitro dovršili delo. Svoje Interese so prodali brit-sklm In ameriškim firmam. Odločujoč faktor v takih slu Amerika izgub borbi z Rusijo Ameriška politika konfuzna in razdeljena v Nemčiji, Nemci naglaiajo potrebo zbližanja s Sovjetsko unijo Berlin. 19. jun.—Amerika, ki je začela z okupiranjem Nemčije v atmosferi, ki je bila v vseh ozirih v njen prildg, Izgublja v Ideološki borbi z Rusijo za naklonjenost Nemcev. Ta zaklju ček bazira na razpletu situacije v zadnjih tednih v Berlinu in ameriški okupacijski coni. Ameriška politika je konfuzna, razdeljena In nesmiselna. Uradniki ameriške vojaške vlade v Nemčiji dobivajo navodila, naj/ bodo odločni napram Rusiji, toda nimajo ne vojaške In ne ekonomske moči. Pred enim letom so bile pri iožnostl za demonstracijo, kaj Konec stavke mornarjev napovedan K,t m Sklenitev sporazuma na vidiku New York. 19. jun.—Joseph Curran, predsednik Splošne mor ------------ ------narske unija CIO, Je izrekel na- čajlh bo, ali so bile transakcije «v^ d(| ^ itavka mornarjev in kupčije sklenjene pred po,[miiu končana s sklenitvijo spo-izbruhu druge svetovne vojne. 1 To Ja največja mornar- Ako so bile sklenjene v teku »N^ uniJa po zaključenju vojne, ne bo če- mEnKT vlada plačala. o Curran Je dejal, da ne vid v Cehoslovakiji. Ta je flnoncl- \ nobenega razloga, zakaj ne b rala tudi nacljsko gibanje v prj||0 do sporazuma med Nemčiji in Cehoslovakiji. Po ltavkarjl In parobrodnlml kom-zaključenju vojne Je vlada , pamijiami. segla tovarne, zdaj pa se Je o-, glasil mogočni britski koncem I V konflikt Je posegla federal-Unilever in naznanil, da so to- na vlada. Njen posreduvalec se varne njegova lastnina. Ta za- pogaja z voditelji stavkarjav In hteva od čehoslovaške vlade od- reprezentanti koinpanij. Priča-škodnino $40,000,000. kuje se, da bosta obe stranki po- pustili in.dali koncesije. Splošna mornarska unija je sklenila mezdni dogovor % lastniki tankerjev, ki je rezultiral v odvrnitvi stavke. Okrog 4!V0 Nova letala z neomejeno brzino Chicago, 19. Jun.—Zveza me- tMnkerjeV( nl kllterih UpoM|t,. hanlcnih inženirjev, ki zboruje nfh ^ 22000 mornarjev, je v .. L«t«lii U4n.ittni.il i., ulilalu nn. __... v hotelu Stevensu, j? slišala po ročilo, da najbrže ne bo nobene omejitve v brzini novih letal. Raketna letala bodo drvela z brzino 7,800 milj na uro. O brzini novih letal sta poročala polkovnik Philip P. Klein In dr. J M Zucrow, profesor na univerzi Pifrdue. E. G. Bailey iz New prometu. Dogovor določa zvišanje plače za pet odstotkov, de vet plačanih praznikov in štiri tedenske počitnice s plačo. Yorka Je bil izvoljen za pred-sodniku «cganizacija pred za ključenjem zborovanja. Ameriško oboroževanje turške armade Ankara, Turčija. 19. jun,— General Lunsford E Oliver, načelnik ameriške vojaške misije, je dejal,, da bo turika armada dobivala moderno ameriško 0 rožje. To bo uključevslo tanke. bojna letala, topove in drugo orožje. Turška armada šteje okrog 700.000 vojakov. Poljska vlada odlikovala tri Američane Varšava, Poljska, 19 jun^-Vlada je odlikovala tri ameriške državljane v znak prizna nja zaslug za pomožno delo. Predsednik Mealav Bierut Jim je podelil vojaški- križce. Dobili so jih Dona Id R Sabin, M E. Havea in Edward Mal-czewski. kongresni odsek bo raztegnil preiskavo na delavske unue Washington. D. C. — (FP) — Kongresni odsek za neameriško aktivnosti bo raztegnil prelsku vo na delavske unije in morda storil korake za deportacijo Charlesa Chaplina, filmskega igralca. Zadevno naznanilo je objavil J. P. Thomas, republikanec iz New Jerseyja in načelnik odseka Thomas Je dejal, da bo odsek odprl zaslišanje o Infiltrarijl ko-rnunistov v delavsko gibanje 24 junija. Kot priče bodo nastopili pred odsekom člani uporniškr grupe, ki so Izstopili Iz unije United Radio, Electrical St Ma chine Workers CIO Renegat Viktor Kravčenko, bivši član sovjetske nabavljal-ne komisije v New Yorku. bo tudi nastopil pred kongresnim odsekom. Razkril bo operacije komunizma v Rusiji, da bodo člani odseka vedeli, kaj se lahko pričakuje od ameriških komunistov. Hank in je predlagal deportaci- jo Chaplina Dejal je, da se njegovi blatni filmi ne bi smeli predvajati v ameriških kinogle- dališčth. Preiskava fašizma v Ameriki bo omejena Kongresnlk John McDowell, republikanec Iz Pennsylvanije In član odseka, Je dejal, da ameriški fašizem ne predstavlja nevarnosti. Postal bo nevaren le, ako se bodo fašizmu naklonjene grupe združile. Pritisk na Trumana ir povečal Washington, D. C., 19, Jun,~ Bela hiša Je naznanila, da je predsednik Truman dobil čez 700.000 pisem in telegramov s pozivi, naj vetlra protidelavskl zakonski načrt, ki Je bil sprejet v kongresu Kben Ayres, Tru-rnanov tajnik, Je pri/nal, da Je ' priplava pisem in telegramov ' največja, odkar ja Truman po-istal predsednik Združenih dr-• žav. Revizija argentinske politike Apel za podpiranje nevtralnega bloka Buenos Alrea. Argentina. 19. jun. — Naznanilo, da bo Argentina revidirala svojo politiko in prevzela vodstvo tretja svetovne grupe zunaj blhka Rusije in zapadnih sil, ja presenetilo dl-plornatlčne kroge. Argentina se bo vrnila v stanje nevtralnosti, ki je v vojnem času povzročilo potežkoče med njo in Združenimi državami. Naznanilo predsednika Juano Perona, objavljeno v tlaku, ki Ja pod njegovo kontrolo, Je Izzvalo začudenje med diplomati latinskih republik. Peron js dajal, da bo imel razgovore s svojimi svetovalci o ustanovitvi tretjega svetovnega bloka. Značilno Je, ker Je bilo naznanilo objavljeno nekaj dni po deklaraciji predsednika Truma na, da so bile potežkote med A- merlko In Argentino premagana In da bo Argentina podprla načrt glede skupne zaščita In o-brambo držav na zapadnl heml- sferi. Sedaj izgleda, da bo Peron iskal pristaše v zapadnem ln vzhodnem svetu. Doznava se, da bo apeliral na ljudstva latinske Amerike za podpiranje tretjega bloka Argentina se bo borila za ekonomsko neodvla nost drugih latinskih republik. "Svet je /daj v dveh taborih," pravi ne/nanilo v listu La K poru, ki tzra>a mnenje argentinske vlade "Dve liniji sta začrtani, toda Argentina mora biti Is pla-menskih ln itrategičnlh razlogov na tretji Uniji." Perotiovo naznanilo o reviziji politike je v blstvlj klofuta A-rneriki Argrntinski naclonaliatl dosledno napadajo ameriški kapitalizem in impermilaMn, zaeno pa naglašajo potrebo ekonomake nezavisnoeti vseh latlnakih rs-1 publik od ameriškega ln britake-ga kapitala. PROSVITA 2221^20- JUNUA , PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of aad publish** by National Benafii Society ___ae Zdruieae država (I aa leto. $440 a« pol leta. %1M sa ¿etri letaj sa Cbkage la okolico Cook Co« Si.50 ta celo leto. 84.71 sa pol lata; sa iaoeemstvo fllJl. Sabscription ratea: for t ha United States (eseept Cfilcago) and Canada NjM per year. Chicafa aad Cook Ceuatr •» 50 pet yea*. foeeign couniries $11.00 per yaar. * Cene oglasov po dogovora. Bokeplei dopisov in aeaarečenlh ¿lankov se ae vračaj Rolso#bl literarne eeaMae <*»lice. peveetL drame, pttml Ud ) se rrnefe potiljatelju la v slučaju, ¿e \a peiloftU Advertising ratas os a§ us essai—Manuscripts at aad unsolicited articles wiii not be returned. Other such as stories, plays, poena* ele» will be vataraed la »mim ípanied by self addressed aad staaaped envelope. Naslov na vse. kar ima stik s Uatoesi PROSVETA 2857 . 59 So. Lawadal» A«a* Chicago 21 III In a*s Waüacev triurni in iluzija Henry Wallace je danes gotovo med najbolj zadovoljnimi ljudmi v tej deželi. Če se kdo izmed politikov, posebno demokratskih politikov lahko smeje, se gotovo on. Ni ¿e dolgo, komaj pred nekaj tedni, ko je bil s strani reakcionarnih krogov in tudi nekaterih psevdo-liberalcev najbolj opljuvan, žigosan in zasmehovan državljan "free enterprizerske" Amerike. Nanj so bruhali ogenj in žveplo v kongresu, v časopisju, revijah, po radiu. Še ni dolgo, ko je predsednik Truman v pismu nekemu kongresniku dejal, da bi bilo treba Wsllacea "položiti na kolena" kot malopridnega iamička in ga dobro "našeškati". Walter Uppmann je po njegovem (Wallace-_____ vem) po vrat tu iz Evrope, ob začetku njegove govorniške turneje [betere o~našem napredku, je po deželi napisal zelo zasmehovalen članek, češ, da Henry ne ve kaj dela, ne ve kaj govori in ga torej ni resno jemati. Zasmehovali ali po njem pljuvali so tudi itevilni drugi pse vdo-liberalci in "pro-gresivd" in menili, da je Wallace politično "mrtev" kot ptič doda Reakcionarni kongresniki obeh starih strank pa »o zahtevali od justičnega departmenta, da ga ti"g pred sodišče ... Vse to zato, ker se je Wallace drznil postaviti po robu "Truma-novi doktrini" in vladajoči imperialistično-militarbtfčni kliki, ki r# je pod krinko dvostrankarske zunanja, politike z vso energijo vrgla na gradnjo Lucejevega "ameriškega stoletja" in v ta namen vrgla vso deželo v antirdečkarsko histerijo in antirusko gonjo. Slednje vsled tega, da lažje ribari v kalnem in se igra dolarsko diplomacijo. In ker se je Wallace postavil po robu tej politiki, je vsa reakcija m so vsi rusofobi toliko /.^grmeli proti njemu. Pa bi ga strela ...! Danes je Wallace oni, ki se lahko smeje vsem svojim obrekoval« cem in nasprotnikom. Zadnji pondeljek je v Wnshlngtonu zmagoslavno zaključil eno najbolj triumfalnih govorniških turnej v tej deželi. Po vseh mestih, kjer je npstopil kot govornik, je imel sijajno udeležbo. Povsod je ljudstvo napolnilo največje dvorane. - in srene. Na svojih shodih je govoril okrog 200,000 poelušalcem, | <°n J«/«1 v Partizane, k<> ki so vsi plačali visoko vstopnino-navadno od 60c do $3.60-in po-1 biJ° 16 bor/1 $la&DvL naAÜv noÁsMIn, Pismo prijateljice W. Aliouipps. Pa.—Iz stare domovina sem prejela pismo od prijateljice in njenega sina. Njeno pismo sa glasi v izčrpku: "Cafopife in revije sem prejela, a paketa še ne. Nekaj besed glede tistega članka v Prosveti ki ga je spisal Frank Barbič. Jaz sicer nisem delala na mladinski progi Brčko-Banoviči, am-, pak bila sem priča, ko ae aa mladinci vrnili po izvršenem delu. Čakala sem jih vse popoldne na trgu, a prišli so šale proti večeru; ker so jih ljudje skoraj v vsaki vasi ustavili in jim napravili sprejem v znak hvaležnosti, ker so to progo tako hitro dokončali. To progo so pomagali graditi tudi mladinci iz drugih naprednih držav, dijaki z univerz in drugi« Mladinci iz naših brigad so pripovedovali, da so imeli vsak dan tudi nekaj ur šole, tako da so sa poleg dela tudi izobraževali. Če tega g. Barbič ne v^rjgma, naj kar pride v našo domotfno in bo videl napredek naše države in se čudil. Mi nikoli ne pretiravamo in vse, kar resnica. » Brošuro dveh zborovanj ,SANSasem prejela in jo preči-tala z velikim zanimanjem. Le tako nadaljujte in prepričajte vae mlačneže, ki še danes ne verujejo v našo zmago, da je edina Oevobodilna fronta, ki dela za izboljšanje delovnega ljudstva. Za veliko noč smo se imeli slabo. Moj sin je bil hudo bolan. Ko se mu je stanje malo izboljšalo, je šel na Golnik, kjer je veliko državno zdravilišče za Jetične. Tja je šel na zdravniški pregled, ako ima mogoče kaj ha pljučih. K sreči sta srce in pljuča popolnoma zdrava, vendar pa je vseeno v skrbeh, ker ima slabo kri in je živčno oslab- leg tega še prostovoljno prispevali lepe tisočake pri kolektah. O njegovih shodih bi torej lahko rekli, da so bili "velik iporalni in finančni uspeh"—uspeh, kakršnega politična kronika te dežele šd ne pomni: da bi toliko ljudi plačalo tako visoko vstopnino, da sliši kakinega političnega govornika. Na politične shode izven volilnih kampanj ljudje neradi pridejo še brez vsake vstopnine. TI shodi sr. bili dober barometer, kaj velik del ameriškega ljudstva misli o "Trumanovi doktrini", o zunanji In notranji politiki obeh starih strank, ki puhata svet v nove konflikte, v nov militarizem In vojno, deželo pa v novo depresijo. Na teh shodih se je pokazal tudi močan sentiment za ustanovitev nove progresivne stranke kot antitezo prptl obema starima strankama, ki v bistvu zasledujeta iste cilje, isto politiko. Take stranke dežela krvavo potrebuje, namreč stranke, ki bi bila posvečena svetovnemu miru, sožitju in kooperaciji narodov pod okriljem Z. N., splošni razoro* žitvi, doma pa potrebnim socialnim reformam, vključivši socializacijo premogovne in monopolističnih industrij, kar bi omogočilo stabiliziranje gospodarstva, odpravo depreaij in zagotovilo priliko do stalnega dela in dobrega zaslužka vsem, ki so pripravljeni delati. tudi za Trst,) Na Golniku j zvedel, da bo tam postavljena Usta otroška bolnišnica, za katero nabirate denar ameriški 8l0venci. Praviš, da so Ani vzeli tovarno. To znači, da so izkoriščali delavce. Sicer je vsaka privatna trgovina dovoljenj, ampak špe-kulanstvo je strogo prepovedano. Zavedni tovarnarji svoje tovarne poklanjajo državi, sami pa o-stanejo notri v službi. Ivanka Vidmar." (Pigmo sina Ivanke Vidmar ne prinašamo, ker je njegova vsebina že povedana v tem pismu.—Ured.) Tharasa GerseL Pismo in prošnja bivšega Amerikanca Metlika. Sloeenlja^-Obračam ae na uredništvo Prosvete s prošnjo, da priobči to pismo. Oprostite mojemu pisanju, kajti vidim slabo in tudi naduha me muči. To je vzrok, da sem šel v dom za onemogle (hiralnico). Nisem sicer lačen kruha, meso pa je redko kdaj na mizi, ker ga pač ni. Zelo bi bil hvaležen, če bi mi Zaščita delavcev in pravičnost v čikaskih klobučarskih delavnicah 1 Ta slika kaše Josepha Martina, republikanskega voditelja v nižji svasni sbornlcL Id podpisuje suženjski salom, katerega été akottU senator Tali In kongreanik Hartley, narekovala pa ga je ameriških indusirijoev. kaj sladkega tobaka za žvečenje, kajti takega tobaka tukaj večkrat primanjkuje. Dostikrat ne dobim več kot 10 cigaret na dan, ki pa so precej drage. Temu se ni čuditi, kajti okupator je vse požgal, oropal in porušil. Samo v Metliki je bilo požga-nih 90 poslopij. ' V kratkem bom dal v tisk okrog 60 mojih pesmi. Pri tem delu mi gredo na roke tukajšnji gimnazijski profesorji. Kadar bodo izšle, bom poslal nekaj iztisov v Ameriko. Dvanajst pesmi'je bilo svoj čas objavljenih v Združenih državah. Moje pesmi bi bile že objavlje-' vačnici špičil naše krampe in ne, a neki nepoštenjak jih je iz-, brusil svedre. Tedaj sicer nismo vabil od mene, češ, da jih bo'zaslužili dosti, okoli 25c na uro, Nekoliko o delovanju organizacije SANS in konvencija ii. Akron. O^-Kje bom stanoval v času konvencije, me ni skrbelo, kajti le tri bloke od Slovenskega narodnega doma, to je na 67. cesti in St. Clair ave., stanuje moj prijatelj M. R., s katerim sva v letih 1912-14 skupaj bivala v mestu Chifiholmu, Minn., kjer nas je bilo okrog pol ducata borderjev. Jaz sem kopal železno rudo, on pa je v ko on dal v tisk, toda dobil sem jih nazaj šele s sodnijskem postopanjem. Sedaj pa so v pravih rokah! Če se ml posreči, da zopet dobim dobro zvezo z Ameriko, bom ob priliki kaj napisal za časopisje, Čeprav sem močno brljav. Sedaj pa zaključujem in prisrčno pozdravljam vse znance in prijatelje po širni Ameriki. Moj naslov je: Josip Ivanetič, Hiralnica, Metlika, Slovenija. Joaip Ivanetič. Vprašanje je, kaj zdaj storita Wallace In organizacija Progresivnih ameriških državljanov (PAD), ki je sponsorlrala njegove shode. Wsllsce je na svojem zaključnem shodu v Washlngtonu demokratom sicer zagrozil z novo stranko, ako se ne "poboljšajo", to ie liberalizirajo svojo notranjo in zunanjo politiko. Enako je storila tudi PAD v svojem oglasu v Washington Postu, v katerem je urgirala Trumana na vetlranje Taftovega antldclavakega zakon skega osnutka, od demokratov pa, da v kongresu vzdrže njegov veto. Kar se tiöe "liberallzlranja" demokratske stranke v smeri kot zshtevs Wallace, je to le pobožna želja. Demokrate je skušal "li U,dl ^k!^^ ** Mffi poelal"kakšen llberall/ma so se z republikanci vred držali le toliko časa dokler 42) ^ |t ^^ kaj ri new deal zopet vin neksj življenja v mrtve žile ameriškega ^l* ln sra,Jro ,lt lflV hJ4 kapitalizma. Potem je zopet med obema strankama nastala tekma. katera bi) bolj efektivno služila monopolističnemu kapitalizmu ln rrakrijl, .frrmrčt ln svetovni, Do "liberallzlranja" obeh starih strank bi prišlo le, ako bi «e v deželi razvila močna resnično progresivna politična stranka, katere bt se oklenile delavske mase manjši farmarji in liberalci. Same groinje z ustanovitvijo nove stranke no bodo nič pomagale, dosegle nobene), a trajnega liberallzlranja ameriške politike, še manj pa izsilile dalekoHo/ne in potrebne socialne reforme za doaego trajnega blagostanja in svetovnega miru. S to grožnjo zna Wallace doseči to, da prisili Trumana na vdiranje Taftovega oanutka in pie.tiraii toliko demokratov in morda tudi kakšnega dalekovld-nejšeg,. ■<• puhli kanca v kongresu, da ae bodo iz oportunističnih ln strateških ta/logov trenutno spremenili Iz Savla v Pavla ln vzdržali predsednikov veto. - „ a bili smo mladi, močni in polni življenja. Tedaj so prihajale prišeljenke iz stare domovine in bilo je res prijetno v tistih časih tam na severu. Naj se povrnem v metropolo. S prijateljem sem se odpeljal v Cleveland že v četrtek, 29. maja. Ustavila sva se pred Slovenskim narodnim domom in brez odlašanja vstopila notri. Toda koga sem zagledal naj prvo? Našega pridnega narodnega delavca, "večnega popotnika" Antona Jankovicha. Komaj smo se malo pogovorili, so že vstopili, naši Čikažani in drugi rojaki, tako da je bflo zvečer že prilično število gostov in delegatov, katere so Clevelandčani prisrčno sprejeli in pogostili v SND. Drugi dan, v petek 30. maja, se ie zbirala delegacija v veliki dvorani SND. Na odru je bilo več znanih in aktivnih uradnikov Sansa in SNPJ, med njimi tudi borec za delavske pravice Ktbin Kristan, kateri je kmalu nastopil pred delegacijo s svojim poročilom in ga bral s Čvrstim glasom. Ne bom opisoval podrobnosti, ampak le nekaj prizorov in vtisov. Kristanov nastop je delegacija burno pozdravila. Kljub njegovim 80 letom, je mož še vedno mladeniškega duha Na večer prvega dne konvencije, je bil podan zanimiv in obširen program. Veliki avditorij SND je bil nabit z občinstvom. Program je bil pester >n polen duševnega užitka. Lepi» je bilo poalušati krasno petje in razne govornike. Na tej priredbi sta imels nastopiti tudi pesnik Matej Bor in partizanski duhovnik dr. I«ampret. a menda nista mogla dobiti dovoljenji od naše vlade, da bi prišla med nas Na mestu nju pa sta naitopila dr. Vilfan In dr. Brilej, ki se nahajata v Ameriki na diplomatskih misijah. Da. V Ameriko lahko pride kakšen dr Maček ln drugI, ki so se bratih z na-cifašisti. poštenim boriteljem za svobodo pa nočejo deti dovoljenja: Na te"] priredbi je govoril tudi naš piaatelj Adamič Pre n. bo*, UM| .mrti . p**«*. N* v*. dru^m, .,b,r.U, i.' /" P. '' ^..^Af««'f» I Po pevskem in govorniškem Zdi se nam da je trenutno to tudi vsa strategija Wallacea in PAD On m % svojimi kolegi vred še ni l/nebi 1 iluzije, da Je mož-no "libaralturati" demokratsko stranko. Ta Iluzija je ša vedno močno vkor« tun>ena tudi med vodilnimi unlonlstl. In to kljub vsem političnim batinam. ki jih prejemajo od vlade, kongresa in dilavnih zbornic In ker ar liberalci z Wa1laeem »n delavskimi voditelji vred boja izgubiti te iluzije, zato tudi tak pritisk na Trti mana. da vetlra Taftov antidelavski predlog, na demokrstske se natorje pa. da vsdrše predsednikov veto. Ker ht z ustanovitvijo nove attanke pod vodstvom Wsllac#a de perila ln srajco (it. 16). Zelo bi mi uatregli moji nekdanji sodelavci na prosvetnem polju, če bi stopili z mano v pismeno zvezo. I<> pela. Dvorana je WU po» Navzoč je bil tudi Etbin » stan. komur je mnoz« plavdirala, kakor tudi P* Ker je Kristan nastoj«"? in spregovoril nekaj b** ( klon mlad, rži Po koncertu je s^ zabava in ples. ^^¿h ^ V ^¡i i pa »o se vrteli n sp' Kmalu sem se ^ , jateljev in »e odpeli» iTlJ m St C^ ;,: deljek ^ jateljem M R » gi njegovo farm^ " f vedno deževsk». n« ^ drugega M v "Rubber Oty v -.¡l a. 20. JUNUA19W Razgledi po stari Mm (Od aniega dopisnika F**aj» Al«k) LJUDSKO' GOSPODARSTVO ^grebski velesojm ffdprt Od 31 d0 6' jumja S® vršil v Zagrebu velesejem, ki nudil lep pnkaz gospodarske-, «unja in naših gospodarskih i .../postavljali so tu-lietniki. Iporov.^^^™^™ i inozemski podjetni! Vele- m je otvoril predsednik Gobarskega sveta Boris Kidrič. ljiko-jugoslovanska roipodarska pogodba Kcncem maja je bila podpi-a,na nova pogodba med Jugo- ivijo in Poljsko, ki bo še bolj cglobila gospodarsko sodelovaje in okrepila prijateljska od-jse med obema državama, ova pogodba določa petletno ponjavo blaga. Ob tej priliki objavil poljski list "Rzecz ¡ospolita" članek, v katerem je ovdaril osnovne cilje jugoslo-finsko-poljske gospodarske po-odbe. Rude in ostalo blago iz u^oslavije bo mnogo pripomo-Poljski, da bo postala neod-isna od gospodarskih razmer v kropi medtem pa bo poljski remog pomagal Jugoslaviji pri rvedbi našega petletnega go- podarskega načrta. * Iradnja nove poštne lirekcije v Ljubljani 26. maja je bilo slovesno o-vorjeno gradilišče za novo po-lopje poštne direkcije in cen-ralno pošto nasproti glavnega lolodvora v Ljubljani Poslo-ije bo imelo 8 nadstropij in bo no najmodernejših zgradb v ugoslaviji. Slovesnosti so se delezili med drugimi tudi zveni minister za poŠte dr. Manir ič. * ugoslavija na izstavi v Pragi V praškem državnem podje-ju "Maršal Tito" je bila kon-em maja slovesno odprta raz-lava "Izgradnja nove Jugosla-ije", na kateri je dokumentar- 0 prikazan gospodarski razvoj ase države ter uspehi v obno-i. ki so bili doseženi v zadnjih veh letih. Razstavi so priso-tvovali odlični predstavniki če-oslova.ških oblasti med njimi Imister za socijalno politiko, liormacije, predsednik delavcih strokovnih organizacij Če-oslovaške t e r jugoslovanski sleposlanik Darko Černej. azstava je zbudila veliko za-manje med praškim prebi-Itvom. e Likvidacija unečkih dolgov Jugoslovanska vlada je izdala ponsko uredbo o likvidaciji plov glede kmečkih dolgov in kavodilo za izvajanje te ured-Zakon o končni likvidaciji Jttčkih dolgov iz leta 1946 je Uredil črtanje dolgov do zne-FJ 5.000 Starih jugoslovanskih ptrjev in vse dolgove ne gle- * na višino, če so kmetje so-Hovali v rtarodno-ovvobodil-** boju ali če so izgubili Hv-pj* med vojno. Ostali dolgo-"w» bili preračunani v razmer- 1 1 Vsi ti zneski, ki bodo J^jani j k, 31. marcu 1947, gre- * >0 ' korist proračunskih * U r v okrajnih sli mestnih PMskih d borov, 50'f. pa v ko 2 m /rfVy proračuna kot iz- d' hodck. ^>«ta se nam soraz-dobra letina hvi ItoJ »» zla PUDi-rr KiU; itn t' i- spomladanska se-u >'* uspešno končsna. u-'» naše upanje ds bo ^ ma sorazmerno do-''. ker je majski det •»močil zemljo, ko je ' piecej huda suša. "»»J povsod lepo ka-P<>mladsnski posev razvili. tVOz i/ Dalmacije "d jet je za izvoz n et je ustanovilo Í '«tU v s vrbo inten-""'vvžanjs. Z rszme-• m «asu so bili do-lepi uspehi in so iz izvozili večjo količi- no vina na Caboslovaško ter slane ribe na Cabostovaško, Romunijo in Bolgarijo. V Sovjetsko zvezo so izvozili vinski de-stilat. * Konferenca kmetijskih referentov Slovenije Koncem maja je bila na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani konferenca kmetijskih strokovnjakov z namenom, da pokažejo pozitivna in negativne izkušnje prve načrtne pomladanske setvena kampanje. Iz poročil je bilo razvidi^, da je odigrala veliko in važno vlogo državna Semenarna za Slovenijo, ki je razdelila nad 42, 000 kg jare pšenice, nad 50,000 kg ječmena, nad 300,000 kg ovsa, ^koro 2 milijona kg semenskega krompirja, 4,000 kg fjžoja za sjročje, 25,000 kg nizkega fižola, 28,000 kg čebulčka, 225 tisoč kilogramov koruze, 3,500 kg ,sončnic, 30,000 kg črne detelje, 26,000 kg krmske pese itd., itd, Semena so bila razdeljena di> /avnemu, zadružnemu in privatnemu sektorju. Letos se je povečala uporaba umetnih gnojil za 200'/'. Leta 1930 do leta |1940 smo porabili po cca 400 vagonov umetnih gnojil, letošnjo pomlad pa že 1*100 vagonov. Naša industrija za. kmetijske stroje se šele razvija. Tovarne šele gradimo ali jih večamo, zato trenutno ne moremo zadovoljiti vseh naših potreb. Veliko je pomanjkanje plugov. Edina tovarna, ki jo imamo v Lescah mora izdelovati poleg plugov tudi druge predmete. Še vedno so pri nas va6i, kjer ima od 30 kmetov samo 5 plugov. Na državnih ekonomijah in pri obdelovalnih zadrugah je bila pomladanska setev izvršena stoodstotno. Tu so delali točno po načrtu. Neobdelane zemlje pa je vendarle ostalo še l%j in sicer tam, kjer so še ostal* minska polja, ali pa na zemlji-J ščih v visokih skoraj neobljude-nih predelih. Naši mali in srednji kmetje danes uvidevajo, da hoče naša ljudska oblast z načrtovanjem izboljšati položaj kmeta. FROS.V8TA INDIJANCI Imtijftnci Južne Amerike se močno razlikujejo od svojih severnoameriških sorodnikov Medtem ko so severnoameriški Indijanci skoraj popolnoma izumrli in jih biva le še nekaj po rezervacijah Združenih držav in po planjavah Kanade, so se njihovi so plemen j ak i po Srednji in JužnL Ameriki ohranili do današnjega dne. Rešila jih je okoliščina, da bivajo na obeh straneh ekvatorja, torej v vročem (podnebnem pasu, ki ga Ev ropejci le talko prenašajo. Beli človek prodira le počasi v neizmerne pragozdove ob Ama-zonki in ob drugih skrivnostnih veletokih te Zemljine. Indijanska plemena, a katerimi Ima tu opraviti, so drugačna od tistih, ki jih poznamo U indijanskih povesti; že na prvi pogled se močno razlikujejo od severnoameriškega tipa. Sicer ni dvoma, da so severnoameriški Indijanci prišli čez Panamsko medmorsko ožino v zelo starih časih in da so se potemtakem že zgodaj naselili po severnih pokrajinah južne zemljine. Prav tako pa je tudi res, da so se pozneje vsaj deloma zopet vračaj!, ker jim morda priroda Južne Amerike ni ugajala ali ker tam niso našli tistih pogojev za življenje, ki so jih bili vajeni s svoje prvotne domovine. £di se, da je bilo to preseljevanj« še za dobe odkritja Amerike po Evropejcih zelo živahno in da je prenehalo Šele pod evropejskim vplivom. V človeškemu oziru so južno-a meriš ki Indijanci nekakšen prehod med mongolskim, belim in malajskim plemenom. Saj je znano, da je nastalo ameriško prebivalstvo najbrž iz evropskih in azijskih priseljencev, upravičena pa je morda tudi domne-jva, da so preko otokov, ki jih e bilo v Pacifiškem oceanu ¿nekdaj brez dvoma več kot sedaj, mogli priti v Južno Ameriko tudi malajski elementi. Le iz teh dejstev si je mogoče razložiti veliko raznolikost, ki jo vidimo v tipih južnoameriških domačinov. Presenečajo nas že s svojo različno telesno velikostjo. Nekatera plemena so zelo postavna, tako n. pr. Pata- Gradnja novih železnic v Jugoslaviji Jugoslovanska petletka pred-« videva v letih 1947/1951 grad-j njo 1500 kilometrov novih železnic ter 400 km spopolnjenih železniških prog. Letos bodo predvidoma kon čane železniške proge Šamac-Sarajevo, za katero se je mladi* na obvezala, da jo bo dokončala 29. novembra, dalje 113 km dol ga železniška proga Bihač Knin, dalje Niksič-Plavnica v dolžini 60 km in Prlština-Kur-šumljija v Srbiji ter še večje število krajših ln manj važnih železniških prog; Proga Prišti-na-Kuršumljija je del tranbaN kanske železniške proge, ki je že več let v načrtu, a se bodo dela Izvedla v-tej petletki. Po načrtu za leto 1947 bo Jugoslavija zgradila 525 kilometrov novih železniških prog. a Konferenca trgovinskih zbornic Maja meseca se je vršila v Ljubljani delovna konferenca delovnega privstnegs sektorja trgovine in gostinstvs ns pobudo beograjske trgovinske zbornice z namenom, da se pripravijo predlogi za najuspešnejši način vključitve delovnega privatnega sektorja v petletni gospodarski nsčrt. Privstnl sektor trgovine, gostinstva, obrti in sorodnih strok v Jugoslaviji, Je še vedno važen činitelj našega narodnega gospodarstva. Zlasti obrt je v živahnem delovanju in jo ljudske oblasti, kjer je to v interesu splošnosti, v vsem podpirajo. Kjer koli še ni zajel trgovin skegs sektorja državna oblast sli niso bile orgsnizirsne kon-zumne zadruge, tam se še vedno uveljavlja privstni sektor trgovine in gostinstvs. S petletnim načrtom je zagotovljen obstanek tudi obrti in trgovini ns mslo privstnegs delovnega sektorja in je ostalo odprto edino vprašanje, kako U sektor na najbolj učinkovit način uključi-, e tovarni. ti v splošne gospodarske napore nove Jugoslavije. Zastopniki trgovinskih zbornic iz Beograda, Novega Sada, Skoplja, Sarajeva, Zagreba in »Ljubljane so premotrili sedanji položaj in vlogo delovnega privatnega sektorja trgovine, gostinstva in vseh ostalih strok glede izvršitve zakona o petletnem načrtu ter postavili predloge, ki so jih poslali ministru za zunanjo ¿rgovino, ministru za trgovino in preskrbo ter mi* nistru za industrijo zvezne vls-de v Beogradu. V kratkem bo izšla tozadevno uredba o notranji trgovini, v kateri bodo postavljene tudi norme za vključitev delovnega privatnega sektorja trgovine in gostinstva v petletni gospodarski nsčrt ter splošne nspore za poživitev in dvig našega ljudskega gospodarstva. gonci in Boror6indijanci, kjer so skoraj 2 m visoki ljudje nekaj povsem normalnega. Pripadnike obeh plemen prištevamo zaradi tega med največje ljudi na zemlji. Na drugi stra ni pa so nekatera plemena presenetljivo majhne postave, kakor n. pr. prebivalci Ognjene zemlje, ki bivajo tik poleg onih največjih ljudi sveta; povprečno merijo samo 1 m in pol. Majhni so tudi Indijanci iz plemen Trumai in Puru, v Guaja-ni in drugi. Barva kože je pri južnih Američanih v splošnem bolj svetla, primerjali bi jo morda najbolje z rumeno-sivkasto barvo gline; seveda pa je barva nekaterih plemett-4udi temnejša. Najbolj svetls je pri Indijancih, ki bivajo stalno v senci neskončnih pragozdov ob Ama-zonki, ob Orinoku in drugih rekah. Lasje Indijapcev so po navadi gladki in grobi ter svetlikajoče se rjavočrne barve. Vendar pa imajo nekatera plomena tudi mehke, lepo kodrane lase, kar kaže dovolj jasno na različni izvor teh ljudi. SissnikL barve ln okraskL ki nsdomeščaJo obleko Obleka Indijancev ustreza pač stopnji kulture, ki jo je dotično pleme že doseglo; pri nekaterih plemenih je sploh ne poznajo, druga se zadovoljujejo s tem, da se odevajo za silo. Nekateri raziskovalci so. mnenja, da si je llndijanec omjslil Obleko prvotno ne morda iz sramežljivosti, marveč zato, da se ubrani raznih žuželjk, ki so jih pragozdovi polni, n. pr. neke vrste klopov, raznih mušic itd. Oblačila po-fsebne vrste so Široki in togi, torej skoraj negibni,,pasovi, ki jih izdelujejo iz ljublja, ličja ali tudi iz nanizanih biserov; ovijajo jih tesno okrog trupla, tako do štrli meso na krajeh tega oklepa čez rob. $o to torej neke vrste stezniki. , Indijanci jih odlagajo 1# redko kdaj ln po navadi šale, ko so močno oguljeni ali raztrgani in je treba dobiti novega. Ko so evropski potovale! vpraševali Indijance, kakšno korist imajo od teh pasov, nekateri niso vedeli odgovora, kar je očiten znak, da jim služi lepo izdelan steznik le v o-kras. Drugi pa so izjavili, da z njim mnogo hitreje tečejo ka kor brez njega in da sa čutijo v njem bolj močne. Indijanci, ki bivajo v viša ležečih ali v hladnih južnih krajih, se zavijajo v kožuhe. Kakor v Srednji Ameriki, si tudi Indijanci Južne Amerike kaj radi prevrtajo ušesa, nos in spodnje ustne. V tsko nastale odprtine vtikajo razne okraske, n. pr. v ušess količke, pslčice, zvito listje ali pisano perje, in to Čestokrat v taki velikosti ali teži, da visi ušesns mččica dol do ramen kakor n. pr. pri Bo-tokudih; v hripelj, v ustni kot in v spodnjo ustnico pritrjujejo podoben drobiž, včasih celo školjke, tsnke trske in podobno. Zelo radi si tudi barvajo telo in to v tolikšnem obsegu, da imaš na prvi pogled vtis, da nosijo pisano pleteno obleko. Barvajo se pa le ob posebnih priložnostih, . za kako slavnost ali plesno prireditev, za sprejem dragih gostov itd. Mladi ljudje porabijo zelo veliko časa, da si izmislijo nove vzorce in nove kombinacije barv; to so potemtakem pionirji južnoameriške mode. Lase si radi kitijo s ptičjim perjem. Prav to okraševanje k perjem je za Južno Ameriko zelo značilno. Ne samo lasje pri» hajajo za to v poštev; iz perja izdelujejo tudi lepe plašča in celo obleke. To delo tepja se* veda mnogo truda; zato so taka oblačila zelo dragocena in jih nosijo le ob posebno svečanih priložnostih. Snov za te izdelke nudijo krasne tropske ptlgc n. pr. papige, ararasi, čaplje in druge. • Tudi ves drugi nakit jemljejd iz prirode. Največ nosijo verižice in. pravcate trakove iz zob velikih sesalcev kakor opic, merjascev, jaguarja itd«, ali tudi iz «leščečih so kril lepih hroščev, tz polžev, kamenčkov, sadnih pečkov, a tudi iz pravih biserov. Gospodarska kultura južnoameriških Indijancev Je prav raznovrstna; odvisna je od stop nje njihove civilizacije in od zemljepisne okolice, v kateri živijo. Nekatera plemena so še. nomadska in potujejo križem obširnih pokrajin kot nabiralci in lovci. Ti nimajo stalnih bivališč, temveč stanujejo v preprostih kočah iz vejevja ali po votlinah. Plemena, ki so naseljena bolj stalno, poznajo že trdnejše, s slamo krite koča, ki tvorijo čestokrat večje zaselke nikakor ali le zelo redko pa vasi v našem smislu. Ponekod ,1 majo tudi stavbe na koleh sli mostišča, kakor so jih imeli ev-ropejski prazgodovinski narodi. Mem južnoameriškimi Indijanci je dalje zelo razširjena updrabs visečih mrež, zlasti med Kari^i in Arauki; angleški izraz za visečo mrežo hammock izhaja lr aruaškegs hamaks. Kako gospodarilo, ka) Jedo ln ksko njuhajo tobak Južnoameriški Indijanci se bš-vijo s primitivnim poljtdeU stvom, in sicer so kopači; pluge torej ne poznajo, temveč samo motiko. Njihova druga naj vsi nejša gospodarska panoga je ribištvo; ribe lovijo z vršaml ali tako, da zastrupljajo vodo, ponekod jih pa tudi streljajo • pu ščicami in harpunami. V vile ležečih pokrajinah je razvita tudi neke vrste živinoreja, n. pr. na planotah Oran Chaca (izg, gran čsko). Ko ao Evropejci uvedli konje, so se nekatera plemena privadila tudi ježi, n, pr v južni Argentini. Glavni vir zs prehrano nudita južnemu Američanu lov in ribištvo. Meso in ribe pražijo na posebnih pražilnikih ali na ražnju, mnogokrat tudi kar na razgretem kumenju; prave kuhe večinoma ne poznajo ln loncev sploh niinujo. Karlbi in Aruaki pripravljajo iz neke zalo strupene korenine neke vrste moko. ki jim služi kot glavns hrana. Posamezna plemena poznajo celo še ljudožrstvo. Med dražili je v prvi vrsti znan tobak, ki ga kadijo sli tudi nosljajo. Kadijo ga večinoma v obliki cigar, Ko la revnel#M 4r«šfee UnUm Switrh k Aifnsl v Plfisburgbu. Pa., skušal » tvojim aelom pro besi piketno linije, se stavkarjl. oeganlstraai v CIO. ustavili njegov svto. Drušbs sa ni hotel« pogajati s unije pisarniških delavcev, nakar Je sladlla stavka, ki se aa U prldrulili tudi delavci Slovanska narodna podporna jmdnoia MI7-I9 So LawndaU Avs. Chicago M. Illlaols Iivrft»! i /INCENT CAINKAR. si. pr*krtsb ve» -----1MT K. Mth «t., Clavrland I. Ohio -------i... MTU Randall St.. SI. Lou la IS. Mo ........... 4IS Platea St.. Evalath. Minn UM Carmín»a Ava , Loa Angola« IS, Call! ...... SM Ird St W , Roundua. Moni OaapodaraM MATH PETROVICN. prodsednlk. VINCENT CAINKAM A. VIDEM ........... SIPKO O. KUHEL JACOB ZUPAN . HUDOLPil LISCH ___________ OOMALD J LOT H IC II. _________ ANTON SHULAR, pradardiiik 'RANK VNATARICH,............... ANDREW VIDHICII ............... »OHN KOSI, SR...................... CAMILUS ZARNICK.... /HANk EAITE, pradatdnlS MICHA El. R. K UM KR ........ MATTHEW J. TURK ...........* »M E Ulit St., Clavaland 10. Ohio ~«IW So Lawndala Ava.. Chicago tt, 111 a So. Lawndala Ava.. Chicago U. Ill So Lawndala Ava, Chicago M. III. ----------IMS S. Lombard Ava.. S«rwya. IU. .............—.........-...... TOO E MO'It St.. Euclid. Ohio ...... ...........1MT So. Trumbull Ava., Chicago IS, IU. Paralal odaak .................... m»., Btw II. Arma, Kaaaaa m»...................... ......Ill Trnrr St. Lussrna, Pa .....................h TM Parast Ava, Johaatown. Pa .............. Ml So «lad Ava W, Duluth t, Minn .......................MM W VTIh St. CMVtlaM.I, Ohio Madaaval a »1 Lawndala Ava., Chloaa» M, 111 Unlvarw X>UIS K A KERLS ANDREW ÜRUM. ■ Wm H iMfPA PS MM S. Lawndala Ava, Chicago M. Ill ..ISIU Es»I Park Drlva, Clavaland. Ohio -----------ITIM Snowdan. Oatroit Ii, Mteh. ki jih ovijajo s koruznimi listi in ki so čestokrut tako velike, da jih morajo podpreti z lese nimi vilicami; poznajo pa tudi lesene in glinene pipe. Njuhajo na zalo Izviren način, tobak si namreč pihajo ali sami sebi ali pa drug drugamu v nos s pomočjo posebnih cevk, Glavno orožje južnoameriških Indijancev je lo)t s puščicami. Lok je čestokrat lepo okrašen, Poleg loka imajo tudi kopja z zastrupljenimi konicami. Branijo se z lesenimi ščiti, ki so prevlečeni s ko|o ali z gosto zloženim ptičjim perjem. O verskih predstavah teh narodov vemo doslej le malo. Iz dosedanjih opazovanj izhajaj da ja vera Indijancev primitivno varovanje v duhove. Vidni svat napolnjujejo mnqgl dobri ln zli duhovi, ki bivajo povsod, v zraku, v vodi ln na zemlji. V zva zi s tem verovsnjem je tudi če-ščenje prednikov. Človek mora torej skrbeti predvsem za to, ds je vselej v dobrih odnošajih t duhovi In da potolaži in pomiri njihovo jezo. Ts cilj doseže • plesom, ki so pni njom posebno pomembne različne krinke. Indijanski plevi vo torej v nekem oziru podobni našim pred-pustnim prireditvsm. Krinke so prav raznovrstne. Pri plemenu Kobčva so to nekakšne preobleke iz belaga ličja, ki so poslikane v pisanimi vzorci. Drugod imajo podobno preobleko, ki pa nosi ns vrhu iz smole izoblikovano človeško aH 11-yalvko glavo. Ponekod vi na-pravljajo maske iz trvja in peres ali tudi Iz listja. Raziskovalci so Že večkrat o-pivall indijanske plese. Pri ple menu KoU.Vu jih prirejajo n. pr. nsjvečkrst ob smrtnih primerih. Osem dni p6 pogrebu nsstopijo možje v prej omenja ni oprsvl v plesom, ki traja ne-ksko od treh popoldne do »ore naslednjega dna. ženske In o-troei ae udeležujejo plese le kot gledslci, Vsaka mssks pred-stsvlja po mišljenju Indljsncav duhs, ki Ja v njej poosebljen toliko čsss, dokler trsjs ples. Po končsnem plesu prenesejo udeleženci maske ns veliki travnik za vasjo in jih nasadijo ns kole. Nato zverjo rokave iMisk in jih nsvaezsdnje t a p a I i j o . Medtem ko gorijo maske v dolgi vrsti druga za drugo, vpijejo in joksjo prisotni ns vi* glas; tako prisilijo duhove, da za pusta maske in se v mejo v svoja bivališča, ki si jih mislijo Indijanci ns visokih gorah ali v slapovih svojih rek. Navadni smrtnik duhov ne mora videti, pač ps jih vidi čarovnik, ki ima nadnaravne sile in lastnosti; ča rovnik celo lahko govori z njimi. Duhovi, ki Jih »kušajn pomiriti s temi plral, so duhovi H-vsli, rnnogoktsl pa tudi zli duhovi v podobi ljudi, velikanov ali palčkov Za tudo pripisujejo nsjzlobnetše duhove Hvalim ki ao neškodljive. Tako Je n. pr neki modrt metulj, ki Je nsjne-dol*nejša llvsl ns svetu, po In-dijsnskem mišljenju povzročita! J malarije V »asnlri nastaja malarija v dotiini («okrajim le Uredi tega, krt zastaja reka v bllšipi. Metulj leta vsčkral tu H if v I' s S.iv i nBond' H VC, l! A V Y v>k where von wOKr Ask wluTr >oti HS N! di had reko in Je Jako prišel ob svoje dobro ime. Takšno je torej življenja južnoameriških Indljsncev; pra- prÓsto, a v mnogočem skrivnostno, vsekakor ps zarsdl svoje še *ive vvetine silno vsnlmi-vo ln zsto za današnja narodo-pivje hvaleten predmet razlvka-vanja, V. B« Od kdaj (mamo umetna zobe? Z zavistjo se čudi kulturni človek krasnemu zobovju v uvtih zamorca In se nsgiba k domnevi, da so slabi zobje pridobitev kulture. Toda vsak gtarinoslovac ga lahko pouči, dn je zobna gnl loba Človeku usojeris, ssj so ugotovili Iv v lobanjah iz prsdobe najrazličnejše okvare zobovja. V lobanjah Iz egipčanskih piramid im dognali razna vnetja na koreninah, nadalje robni kamen in zobno gnilobo. Tudi pri starih Habiloncih so se bori|| njihovi zdravniki z zobobolom. Nadomestil so izgubljene zobe pa Babl-lonci Ae niso poznali. Keničani so že v četrtem stoletju prod Kr. pritrjevali izpadle zobe t zlato žic«' v vrsto mad zdraho zobe. Pri Klruskih v Italiji vo ugotovili v devetem vtoletju pred Kr. umetne zobe, t. j, Ktruvki vo Izpadle zobe same ali pa živalake /obe pritrjevali z zlatimi sklepi k vo*eana i UuU SarbortgV Wis in okoltan. Otila la V frank Kiun Ig Frank Cvetan la TMe «ao eradnje vsknw* Anton Zarnlk la Ka*minia. Pa» BS H. as Palat vaat» Mi ps lahka vsak Hm ali PltOtVVTA KIT So Lawndala AenM nt V Proavnll se na le delavske Htata asak daaV KRIVDA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) * Pri peči sta si dve ženski ponujali vino; "Le U pij; jaz sem že skoraj pijana." Pes se je spri a šeSkarji. Nastalo Je veliko vpitje in renčanje. Se svatje so ae zbali za svoje noge. Prepir je končal s smehom in a pasjim begom iz izbe. Godci so igrali, Seme so plesalo. Rdečelično dekle je objemalo maškaro s svinjakim rilcem in šepetalo: 'Ti si, Filip! Saj te poznam. Kako si smešno lep!" Trušar je prinesel novo jed in obetal a skledo za vrati. Starešina je bil na svojem mestu, le druga in družice ni bildi "Kje je Florjan? In Hna?" V veži ju ni bilo ne v kamri.., Florjan je «tal z Ano na sneženi gazi sredi polja, od koder je bilo vidno na vae strani. Zemlja je počivala pod snežno odejo, ki je sijala v motnem blesku. Sneg je ležal te v gostih vejah dreves ln na strehah. Grmovje je bilo pokrito čez in čez. Zdaj zdaj je priletela ptica, sedla na vejo smreke, ozek slap «uhega snega ae je sesul na tla. Vae je bilo tiho. Le od hite so prihajali glasovi godbe, udarci plešočih nog. V nasprotnem hribu je sijalo aoln-ce. Drug in družica sta zamaknjena gledala to krasoto. "To je vse vate?" Florjan je iztegnil prst, orisal mejo posestva in jo opisal z besedami, ki so bile podobne slavospevu: "Kakor na dlani... Saj ni trpljenja pri vas." "Ne," je v ponosu gorelo iz Florjana, "bodoči nevesti se ni bati hudega." Ana se je v zadregi zazrla v daljavo in strmela v pobočja Črne prsti. "Ali se vidi vala vas?" "Preveč se blišči od snega in od solnca. Spomladi se razločno vidi." Poiskal je njeno roko. "Ce bi bila pri nas, bi vsak dan videla domov." Družici je bilo nerodno. Med plesom je bila spletla tajno misel, a je te ni hotela priznati. 2. Preteklo je nekaj mesecev. Florjan in Ana sta se vzela. "Če nimaš kakega zadržka," jo je vprašal Florjan pred poroko in jo zrl globoko v oči. "Nobenega," je dejala. In te ponovila: "Nohtnega." Florjan je verjel. Ni se varal. Bil je srečen in zadovoljen tem bolj, ko je spoznal, da Ani smeh ne gre z lic. Z bratom se do poroke nista prijazno gledala, zdaj se je razmerje spremenilo. Tone je bil bratu zelo hvaležen, da ga je prisilil v ženitev. Imel Je za silo vsega ; nekateri dan je tel na dnino h Tkalcu ali Streharju. S smehom se je pomenil z bratom, na tihem je gledal njegovo ženo. Nekoč mu je dejal: "Lepo in močno ženo imaš." Florjanu ta opazka ni bila vteč. Ko mu je brat zatrdil, da vsa vas pravi tako, mu je laskalo. Vendar ga je na tihem vznemirjalo. Tudi Ana se je zavedala svoje lepote. Zdelo se mu je, da se včasih vede preveč po dekliško. Tako govorijo in se smejejo dekleta, ne žene. Florjan je muli!, da bo taka le prve dni. Spremenila se ni tudi takrat, ko je bila noseča. Ni- koli ni slitel nič sla begi o nji. Pred poroko so dejali to in ono, a nič tehtnega niso vedeli. Florjan se je smejal. Spočetka je bil kljub trdi naravi zelo mil z njo. Pozneje vedenja ni bilo mogoče spremeniti. Ni'se hotela zavedati, da je postala žena. Kako naj Jo opomni? Florjan je včasih molčal, da bi razumela. Pela je, a razumela ni., Nenadoma je prišlo. Neke nedelje je pose-del Florjan za par minut v krčmi. Tam so puščali tudi pisma, ki so prihajala po dvakrat na teden v vas. "Tvoja žena ima pismo pri nas," mu je dejal krčmar. Strehar se je zavzel. Pismo?'To je bil dogodek. Krčmar je zaman iskal po predalu. Oglasila se je krčmarica: "Dala sem ga gostač- Id." "Ana mi ni ničesar povedala," je pomislil Florjan. Mrzlo ga je sprtletelo po životu. Dotlej neznani občutek gg je objel s tako silo, da ni vedel, kaj odgovarja krčmarju. Plačal je in tel. Ano je dobil v kamri, Oblečena v sveiio dekliško obleko'je sedela ob skrinjici spominov, trakov, čipk, podobic, razglednic . . . Odpustki in otročarije, ki so brez vrednosti, a za otroška in dekliška srca so dragi. Ana se je zatapljala v spomine, duša se je pogovarjala s preteklostjo. Možu teh igrač ni kazala. Čemu? Zanj niso imele vrednosti, nikoli ni kazal smisla za take reči. Korakov pred hišo ni slišala. Ko je mož vstopil, se je prestrašila. Florjanu se je zdelo, da je nekaj skrila. Pogledal je kramo, ki je ležala raztresena po postelji. Ali je bilo Ano sram, da jo je kdo zasačil pri otroški igri? Pograbila je z rokama vae skupaj ln zagnala v skrinjico. Ni opazila, da je btl možev obraz spremenjen. "Kaj imaš tam?" "Nič. Neumnosti." "Kakšne neumnosti?" Zdajci ga je pogledala pozorneje. Možev obraz je bil strog, to jo je zmedlo te bolj. Začudila se je: "Kakšen pa si?" Popravila je: "I, no; drobiž s sejmov . , . Saj ni vredno besede." Strehar jo je pogledal. Njene roke so se tresle, oči so zrle odkrito. Sedel je poleg nje in se spomnil pisma. "Danes si prejela pismo." "Pismo?" Beseda je bila jasna, mož je vedel vse, ni bilo mogoča, tajiti. Saj ni mislila ničesar zatajiti. Verjela Ja, da po pismu nihče vprašal ne bo. Zaostala ji je sapa. "Pismo?" Že začudenje, vprašanje je bilo laž. Ni hotela nazaj. "Saj nobenega pisma nisem prtejela." Mož je zrl. Ni ga gledala v oči, vendar ni opazil, da bi se njena beseda tresla. "Gostačka ti Je prinesla pismo iz krčme." Ana je zanikala z glavo, v grlu se ji je zataknilo: "Ne." • V« .ib» "Torej ae je krčmar zlagal?" "Zmotil se je. Bog ve, čigavo je bilo pismo." Ani je bilo težko, zoprno. V moževih očeh je za hip zasijala vera v njene besede. Želel je, da bi bilo že pozabljeno. Vabljivo se je nasmehnila in se oprla nanj. (Dalja prihodnjič.) V tovarni emajlirane posode v Celju so volili delavskem inšpektorja Hahlo, enakomerno in vedno močnejše brnenje strojev udarja na uho, ko ve približuješ tovarni. Kazalec ure na pročelni strani tovarne se je pomaknil naprej—pet minut manjka do opoldne. Ob vhodu zaustavlja vratar vsakogar in k*i odprem-Ija na pristojna mesta. Po vežah in hodnikih hitijo delavci, delavke a predpasniki in v modrih delovnih oblekah in namekenci % kosi papirja v rokah . . . Vsak hiti, da čimprej odpravi svoje Ob oknu v siru vinskem oddelku stojita dva delavca in se zadovoljno smehlja ts . . . Pravkar sta končala delo in čakata novih posod. V sobi glavne pisarne ae raz govarja mlada, postavna delavka l rdečo ruto na glavi s predse«! nikom sindikalne podružnice Prepričevalno, samozavestno in z vso odločnostjo mu razlaga način dela fn delovne pogoje v svojem oddelku ter mu prika zuje disciplino ln zavest delovnega kolektiva, v katerem živi in dela . . . v sirovem in polsirovem stanju ter jo odvažajo na druga delovna mesta, jo razkladajo in jo zopet nakladajo. Sredi velike delovne dvorane odmevajo udarci kladiv ob še sirovih kovinskih izdelkih, ko kleparji na nakovalih izravnavajo poškodbe, ki ao nastale na izdelkih pri nakladanju, prevozu ali razkladanju. Vsak kos posebej je treba poprej skrbno pregledati in mu dati povsem Skrbne roke mladih delavk razkladajo to posodo in jo po šest kosov naenkrat in z desko vred s tolikšno lahkoto in uglajenostjo, kakor natakar krožnike, prekladajo na tekoči trak, da jih odnese zopet drugim delavkam, ki brišejo robove, dokler ne pride posoda do peči, kjer dobi videz In Izgled, s kakršnim se potem ponašajo nate gospodinje. Veliko skladišče preureja ain- PKOSV1TA Avšič doslej Ukazal kot najsposobnejši izmed nas in mu je tudi znano do podrobnosti delo v vseh oddelkih, zato predlagam njega." 'Tako ja. Avšič naj bo!" se oglasijo glaaovi iz vseh strani 'Ta je najboljši." "Žohar naj bo, Žohar!" predlaga nekaj lovarišic iz drugega oddelka. Ničesar tudi te nimajo proti Avšiču, delajo mu vse priznanje za njegovo delo, toda ponosne bi bile, če bi bil eden izmed najboljših iz njihovega oddelka delavski inšpektor, fcato so gg predlagale. Glasovanje je odločilo, da je bil izvoljen za delavskega inšpektorja tovariš Avšič in za njegovega namestnika tovariš Stanič Jože. Volitve delavskega inšpektorja so končane. Delegati se razhajajo na svoja delovna mesta, drugi odhajajo na domove, ob novopostav-1 j enem odru pa se že zbirajo igralci-pevci, ki ob spremljavi klavirja vežbajo "Kovačevega študenta", g katerim bodo dne 29. marca 1947 kot s svojo prvo kulturno - proavetno predstavo krstili svoj lastni oder. Neprestano ropotanje strojev se meša z zvoki pesmi in klavirja, ko se delo in poskočna pesem vsega delovnega kolektiva tega podjetja zlivata v mogočno ustvarjalno silo. .. . . --T J- - a ' " - ; Kjerkoli—v posameznih oddelkih podjetja ali po pisarnah —povsod enaki vtisi: resno delo, življenje, vrvež, poživljena in nenehna ustvarjalnost novega človeka—novih ljudi dela, ki v prijetni zavesti, da delajo zase, gradijo in ustvarjajo brez konca in kraja novo, lepše življenje' sebi in vsemu delovnemu judstvu. Tovarna švabskega mogotca Westna, ki se je nekoč bahato šopiril po njej, izkoriščal krvave žulje delovnih rok, pil njihovo kri in se zločinsko igral usodo tisočev teptanih in izkoriščanih delavcev, je dala tem ljudem odločnost in samozavest, dala jim je vztrajnosti in izkušenj in jih 'prekalila v borbi z zajedalci. Iz hjihove sredine so rastli ob teh ttdlh pogojih vedno novi, krenrieniti značaji, celo takšni, kateri so delovne roke in trde pesti soborcev za osnovne človečanske pravice dvignile na visoke in odgovorne položaje, da jih vodijo, jim svetujejo in delajo z njimi za ustvarjanje novega sveta; za lepšo—boljšo bodočnost. Vsega tega izkoriščanja danes ni več! Življenje je dobilo svoj smisel in svojo vsebino. Danes si delavski razred prosto voli svoje predstavnike, voli si svo je odbore, aktivno sodeluje v ljudskih odborih in vseh forumih ljudske oblasti, ki ščitijo koristi delovnega človeka, voli si delavskega inšpektorja, ki naj izboljša delovna pogoje delavcu v podjetju. Zato in samo zato čuti delavski razred, kako blizu mu je to podjetje, zato ae vsa njegova dejavnost zrašča s podjetjem, zato postaja delo v podjetju vsebina njegovega življenja, da ne- unless wedet 1 in 8 will die of I ***** gA 0tCER GIVE TO CONQUER CANCER AMFRKAN CANCER SOCIETY . PETEK, 20. JUNLTA ^ Razni mali ogUgi STEADY JoTfoiT f WOMAN for light housework and p^ laundry—5 dayi a week Noon thru dinner MIDWAY 6459 NA PRODAJ Lubaaov* harmonike Hiti Tm> trikrat oglaiene Zs poj»«^ obrnit« na: John Plut. U* g Lawndal* Ats„ Chicago 23. 111. Crawford 3801. Tine in Tone Tine in Tone sta bila že dolgo skregana. Pa je nanesel slučaj, da sta se srečala v mestu ob veliki luži na trotoarju. Eden izmed njiju bi se moral izogniti in pri tem stopiti v lužo. Kdo bo popustil? Stala sta nekaj minut in se gledala. A nihče ni stopil v lužo, da bi se ognil drugemu: končno pravi Tone: "Jaz se idiotu iz principa nikoli ne umaknem." Tedaj pa Tine hitro stopi v lužo in reče: "Oh, jaz pa vedno!" Veliko veselje je zavladalo med brezposelnimi kralji zaradi Francovega spreobrnjenja, ki si je zaželel v svoji deželi monarhijo. Tako so upali, da se bo kader brezposelnih vladarjev zmanjšal vsaj za eno kronano osebo. Veselje pa je znatno popustilo, ko se je zvedelo, da se španski narod ni nič spreobrnil in da si želi kralja prav toliko kot Franca. Kaj je borba za demokracijo Borba za demokracijo je, če napada grški kraljevski pilot, plačan v amerikanskih dolarjih, z angleškim letalom grško demokratično vojsko. prestano ustvarja ip dviga proizvodnjo. Zato, ker čuti,* da ga ničesar več ne razdvaja od pod jetja, ampak da sta {¡ostala on in podjetje nerazdružljiva celota, rastejo novi udarniki dela in ni čudno, če prostor na deski, namertjen najboljšim* Postaja premajhen, da bi lahko manj napisali vse, ki to zaslužijo. P. PROLETAREC pravilno obliko, predno ga dobe dikalna podružnica v prostor za v roka delavke, ki ga barvajo, emajllrajo ln Izročijo v posebne peči Pesem teh kladiv odmeva po delovnem področju kakor pesem koscev na polju, ki klep-Ijejo svoje kose v poletnem jutru. Na steni v sredini dvorane visi deska, ki za vsak dan posebej prikazuje za ta oddelek šta- vilo delavcev sploh, število za mudnikov, tistih, ki so na dopustu ali so bolni, število ti stih. ki delajo po normah ln od stotek izmečkov, ki v posameznih dneh raste in zopet pada, kakršen je pač bil način dela, vestnost in opreznost delavcev pri celotni tonaži tisti dan proizvedene p<>>ode. Prostor, namenjen za najbolj ie delavce, ki so se iska/ali prt delu, je na deski z drobno ln tesno pisavo v celoti izpiMin Ime se stiska k imenu. Skoro da je za to premalo odmerjenega prostora—toliko jih je! Na vrtilnih napravah, ki so poatavljene na skrajnem koncu lav ke potiskajo na visokih vo-'tega oddelka, se počasi pomika zičkih do vrha naloženo poaodo na deskah nalo/t na posoda. TovarnUka sirena se Je rezko oglasila Dvanajst je ure. De lavci in delavke konča vajo i delom. drugI zopet nastopajo in prevzamejo delo. V prostrani, več ato matrov dolgi emajllrmcl teče življenje svoj pot Krepke, postavne de kulturno-prosvetno delo. Velik ln globok oder z novimi kuli sami in potrebnimi tehničnimi pripomočki je Že postavljen Tu se zbirajo delavci ln de-lavke-delegati, katere je izvolilo 1400 delavcev ln jih pooblastilo, da izberejo in določijo delavskega inšpektorja in njegovega namestnika. V dvorani je živahno. 160 Jih je in v skupinah vneto razpravljajo o delu, življenju, o normah. o delavskem inšpektorju, o tekmovanju in sploh o vsem kar Jih zanima. Na govorniški oder je stopil tovariš in Jim prikazuje pomen naloge in način volitev delavskega inšpektorja. Vsi pozorno sledijo itvajanju. Volitve bodo pokazale, kdo izmed njih uživa največje zaupanje. kdo se je doslej izkaza najbolj sposobnega, da bo lahko opravljal ta posel. Tišina je v vsej dvorani. Is skupine se oglasi tovariš: "Za delavskega inšpektorja! predlagam tovariša Aviiča Fran-| ca. Smatram, da se je tovariš tfnnfi *m a« ea1 i s g gggggsreggjfa-gi Je v boju aa pravice delavce* 42 let. • *' ' * NAROČITE SI GAl Stane sa celo leto $3. ta pol lata 11.75. • •••••••• sa tri meeece ti« 8TE 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 19 4 7« ie naročlVl? Stane $1.50. Za v atari kraj $145. V aalogi imamo tudi Adamičeva ter rasne druge angleške knjige. In pe VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po mik. - ■ ==3Eaag== Naalovt PROLETAREC 1301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23. ILLINOIS Anekdota Ob priliki premiere Shawove drame je prisotno občinstvo priredilo avtorju ob koncu predstave navdušene ovacije. Vse je ploskalo, aplavza kar ni hotelo biti konec. Ko se je šuip končno le polegel, je nekdo zadaj na balkonu zažvižgal in zavpil: "Fuj!"' Oči vseh so se vprle v nezadovoljneža in gledališče je pričakovalo, kaj bo storil prisotni avtor Shaw.- Ta pa je mirno vstal, se obrnil k izzivaču in mu rekel glasno: "Sem popolnoma vašega mnenja, da je stvar za nič, a kaj hočeva dva proti tej množici zadovoljnežfcv." HIŠINJE r . i STALNO KRATKOURNO DE1 ČISTA, MODERNA POSLOPJ/ a IZREDNO VISOKE PLAČE: 72 %c na uro za pričetek 77 ttc na uro po 3 mesecih 82% na uro po 6 mesecih a 5 in 6 DNEVNI TEDEN e URE: 5:30 do polnoči a PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI v * i#V i- • * ' i a UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE a VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI ' ' M Skušali vas bomo uposliti b vašega doma Pridite in govorita s Miti Ali Uposlevalni urad za ženske Illinoi$ Bell Téléphoné Co. 309 W. Washington Si DOPISNIKOM IN ČLANC JEDNOTE Kadar pišete Prosvetl al glavni urad SNPJ. na post t nasloru napraviti poitns ▼like 23 sa beeedo "Čhlcs Na kuverti vselej lapliitei 1 cago 23, I1L To bo olajšalo i na ¿Uuškl pošti, nam pa epeillo dostavljanje poils. TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnici časnike, knjige, koledarje, letake itd. i slovanskem, hrvatskem, slovaškem, češkem angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE JtPEURA NA ČLANSTVO SNPJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN .\ . . Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarni .... Cena zmerne, unijsko delo prve vrsti Pišite po informacije na naslov: SNPJ PR1NTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 23, Illiaol TEL. ROCKWELL 4104 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEK Pe sklepu 13. tedne konvencija se lahke naroči aa list Km*** prišteje adaa. dva. M. itiri aH pet članov Is ena druiln* k •■» ninl. Ust Prosvata stana sa vse enako, sa člana sll nsiUns M » enoletno naročnino. Kar pa člani še plačaje pri asesmenh.il.»« tednik, sa Jim to prištele k naročnini. Torej sada) al rsroka. rte da Ja list pradrag sa Člana SKPJ. Ust Prosvata Je vsšs Isstnias ■ gotovo )• v vsaiu drutini nekdo, ki bi «atf «tal list vaak daa. Pojasnilo«-Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti «« SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo »hteval ssm tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je Uko smf' nsročena ns dnevnik Prosveto, to takoj naznanlU upravnltmi»«J ln obenem doplačati dotlčno" vsoto listu Prosveta Ako w stori, tedaj mora upravništvo «nižatt datum *a to vsoto narom Cena listu Prosveta Jot Za Zdrui. driavs in Kanado St.00 Za Cklcago In okolico J* I tednik In_____________t tO 1 tadnik ln--------" 2 tednika ln 9 tednika in 4 tednike in 8 tednikov ln 4.41 3.20 2.00 2 ladnlka i» -2 tednik* la 4 tednik* In 5 tednikov ln ___J1L00 U iS %M Za Evropo Je____ Ispotnite spodnji kupon, pri loti t* potrebno rteto tteoby Order v pismu in si naročite Pvoavoto. Ust. ki i* PROSVETA. SNPJ. 20S7 So. Lawndale Am Chicago 22. IlL Prilsèsna potil)am L la Kaalov Ustavita tednik In ga pripišite k mofi ¿lañov moja drutina« $.________ČL Kov rnmm --------------------• m m A