fer Gilet GORENJSKI-ČASNIK OD LETA 1947 Prvi pasdhodnik tednik Gorenjec leta 1900 PETEK, 1. AVGUSTA 2008 Leto LXI. št. eu cena EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mariîa Voičiak Časopis izhaja os torkih in ob prrkin nakiada: 22.000 izvodov \WW.CORtN rSKlG las-5î Velika tržiški I v® • obcmi V občini bodo do leta 2010 gradili kanalizacijo in vodovod. Ana Hahtman zijskegâ sklada, 4,7 milijona podjetjem Kianj» bodo po žu- ....................................... evrov bo zagotovila država, panovih besedah v naslednjih Tríií • "Če zdaj greste po Tr- preoslanek pa občina Tržič, dveh letih zajela većji del ob- žiču, ko fe nizek pritisk, kana- "Nekaj bodo morali prispeva- dne. lizacije sicer ne vidite, jo pa ti tudi občani preko dražjih S projektom bodo pridobili zavohate. S temi projekti bo položnic, Id pa bodo še vedno 34 kilometrov obnovljenega tega konec. TrUč bo do leta nižje kot drugod po Gorenj- vodovoda (Cmi gozd, Mestni 2010 postal ena najbolje ko- skem," je dodal. vodovod in Žeg^iani studenec munalno opremljenih občin Prva gradbena deJa so se za- na posameznih odsekih). na Gorenjskem, prebivalcem čela julija na obnovi vodovo- zgradili bodo 124 kilometra pa bomo omogočili kvalitet- do>^ ta Čas potekajo od Suko- nove kanalizacije v mestu, na no in zdravo življenje,'^ je ve \ile proti središču Bistrice, območju Kovorske ceste ter v tržiški župan Boru! Sajovic ob glavni cesd Kovor-Zvirče, naseljih ZvirČe, Bistrica, Se- dejal o načrtovanem projektu na trasi do Žegnanega stu- benje, Žiganja vas, Relnje in gradnje kanalizacije in vodo- denca in proti vodnemu zbi- Breg ob Bistrid. nova central- voda v občini. Vrednost ralniku Kovor. V Podljubelju na dstilna naprava na Brezo- investicije je ocenjena na na vodovodu Črni gozd-lbelc vem s kapaciteto 16.400 po- 244 milijona evrov. Približ- bodo dela stekla po 10. a^^- puladjskih enot pa naj bi po- no enajst milijonov evrov pri- stu. Gradb^a dela, ki jih izva- skusno začela obratovati sep- čakujejo od evropskega kohe- ja SCTspartnerjem, Cestnim tembra 2009. Gradnja vodovoda se je že začela tudi ob glavm ceslf od ZvirČ do Kovorja. qci»i4 a^viti M.B PiKlni/nici (iinviiiska in K.iinnik A (ťM.i IM. i\i ;tni IVI.: ni 2S7 II nlbO Gorenjska Gremo gor IREirU(NI TV SPOREDI Avbijeva svetovna prvakinja Prva od naših reprezentantov si je zlato odličje na svetovnem prvenstvu v klasičnih padalskih disciplinah, ki poteka na Slovaškem, priborila Irena Avbelj. Vilma Stanovn i k tega odličja. Kot je kazalo včeraj, ne Irena ne Kranjčan- Lesce - Te dni v UiČenecu na ka Maja Sajovic Še nista rekli Slovaškem poteka 30. sveto- zadnje besede na prvenstvu, vno prvenstvo v klasičnih pa- saj sta med najboljšimi tudi v dalskih disciplinah, že v za- konlcurenci deklet v skokih četku tedna pa se je prvega na cilj. Prav tako na svetov- uspeha veselila tudi naša re- nem prvenstvu odlično kaže prezentanca, saj je Irena Av- našim padalcem Romanu belj tretjič zapored osvojila Karunu, Urošu Banu, Sena- naslov svetovne prvakinje v du Salkiču, Borutu Erjavcu g figurativnih skokih. Irena je in Domnu Vodišku, ki so do i na tekmovanju vodila od pr* včeraj vodili v ekipru konku- vega skoka naprej in se na rend, dobro pa jim kaže tudi Irena Avbelj je tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu i o koncu zaslužno veselila zla- v posamični uvrstitvi, dokazala^ da je v figurativnih skokih najboljša na svetu Največ pomoči za občino Kamnik íasna paiadin 240 tisoč evrov, kar je največ ...................................... od vseh občin. " Po prvih oce- Kamnik - Vlada Republike nah in dogovorih je bilo reče-Slovenije je na torkovi dopis- no, naj bi občina Kamnik do- ni seji sprejela sklep o dodelitvi sredstev za enkratno de- bila šestino vseh razpoložljivih državnih sredstev, zato namo pomoč pri obnovi sta- smo nad zadnj im sklepom novanjskih objektov, ki so prijetno presenečeni, čeprav bili uničeni ali močno poško- je v primerjavi z vso škodO, dovani v neurju z vetrom in Id je nastala v naših krajih -točo. ki je po Sloveniji pusto- ta se že bliža 12 milijonom šilo 13. in 14. julija. evrov - to vseeno premalo," Med slovenskimi občina» je sklep vlade komentiral mi je največ Škode utrpela kamniški župan Tone Smol« občina Kamnik, ki ji od nikar, skupne vsote 682 tisoč evrov pripada več kot tretjina ali ► 4. stran 61 cš 4 i AKTUALNO Na Cozdu nI bilo tornada "Nevihtm oblak, ki je 13, julija pokosi gozdove praktično čez vso Slovenijo, ni bil tornado. O lern nirrramo nobenih korkk^etnih dokazov.' pojasnjuje Alei Poredoi, vodja seictorja za operativne meteoroloilke prognoze na agenciji za okolje. CORENjSKA S srečo do prazne postelje Prve avgustovske dni je v Bohinju le po sreči možno najti prazno sobo, nekaj prostora pa je Se na Sledu in v Kranjski Gori, kjer so slablezdsedene predvsem zasebne sobe. Turistični delavci ugotavljajo, da se je kupna moč turistov zmanjiala. 4 Sport v Domžalah čudeža ni bilo Skfb vodifnih v Nogometnem klubu Domžale, da se bodo navijači tepli za vstopnice za tekmo z Dinamom, je bila odveč. Komornemu vzdušju na trtbunah so kljubovali le navijači Dinama, ki so presenetili z nekaj dimnimi petardami, SNOVANJA Tišina je povsem običajen pc^vor Andreja Valtanen, ki jo v Kranju bolj poznamo po njenem dekliSkem pri* imku Rakovec, je na ljubljanski Aka* demiji za likovno umetnost diplomirala iz ^fičnega oblikovanja. Potem je pnSel Finec Juha in ]o odpeljal v deželo tisočerih jezer. 10,11 VREME Danes, petek, soboto in nedelo bo večinoma sončfw, popoldne lahko nastane kakšw wânska nnnhta. ^16/29 jutri: sončno, možne nevihte 4 oa VD à 17703529 2 POLITIK) da n ica .zavrligig-^s. si GORENJSKI GLAS petek, i. avgusta 2008 KRATKE NOVICE Medvode Nezakonito potovanje v Benetke župan občine Medvode Stanislav Žagar je občinske svetnike in zaposlene v občinski upravi tudi letos na stroške občine povabil na turistični izlet v Benetke. "Takoj, ko sem pre- jela vabilo na potovanje, sem župana pisno opozorila na domnevno nezakonitost organizacije turističnega potovanja, udeležence pa pozvala, naj sami plačajo potovanje," je dejala občinska svetnica LDS Medvode Alenka Žavbi Kunaver. Kljub temu so izlet organizirali na stroške občine, v zvezi s tem pa je potem poslanec LOS Milan Petek zastavil poslansko vprašanje v državnem zboru. Minister za finance Andrej Bajuk je v svojem odgovoru zapisal, da je medvoška občina v tem primeru ravnala nezakonito. "Pravna podlaga za porabo sredstev za delovanje občinskih organov in občinske uprave je zakon o lokalni samoupravi, v katerem pa ni rajti naloge organizacije turističnih potovanj za občinske svetnike In upravo/' je sklenila Alenka Žavbi Kunaver in dodala, da zato od župana pričakuje odgovor, kako bo popravil nastalo škodo, "če se državni zbor in ministrstvo za finance ob splošni gospodarski recesiji, brezposelnosti, draginji, bogatenju preko vseh meja in revščini na drugi strani nimata ukvarjati s čim bolj pametnim, kot je enodnevna ekskurzija članov občinskega sveta v Benetke, potem nimam komentarja," pa je na vse to odvrnil župan Žagar. M. R. LjueijANA Natančneje opredelili napredovanja Poslanci so na zadnji izredni seji s 44 glasovi za In petimi proti sprejeli novelo zakona o sistemu plaČ v javnem sektorju, s Čimer naj bi omogočiil nemoten prehod v nov piačni sistem. Po novem nihče ne more napredovati več kot deset plačnih razredov od osnovnega plačnega razreda. M. R, * uubljana Računajo na vsaj deset poslancev Stranka Desus bo ne parlamentarnih volrtvah s svojimi kandidati nastopiia v vseh 8S volilnih okrajih, pri Čemer računajo, da bo v državnem zboru sedelo najmanj deset njihovih poslancev. Med kandidati je predsednik Desusa Kari Erjavec posebej omenil župana Kamnika Toneta Smolnikarja ter župana občin Miren Kostanjevica in Slovenj Gradec Zlatka Marušiča in Matjaža ZartoŠkarja. Za Gorenjce je posebej zanimivo ime le DuSan Krajnik, ki se je neuspešno potegoval za županski stolček v Škofji Loki, za stranko pa bodo kandidirali še predstavnika sindikatov Doro Hvalica in Dušan Rebolj, nekdanji veleposlanik Drago Mirošič. nekdanji urednik Dela Mitja Meršol in svetovalec uprave Darsa jože ZImšek. Stranko bo na volitvah zastopalo več kandidatk, kot je predvideno z zakonom, pri Čemer stavijo zlasti na 27-letno Teo Konrad iz Postojne, ki naj bi bila po Erjavčevih besedah prava lepotica. Erjavec bo glasove nabiral v volilnem okraju Žalec. M. R. Radovu ica Negativno mnenje glede predloga o pokrajinah "Župani občin Zgornje Gorenjske izdajamo negativno mnenje na predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, vlado pa pozivamo, da pripravi predlog zakona, v katerem bo upoštevan predlog pokrajine sedmih zgornjegorenjskih občin," so na četrtkovi redni seji koordinacije županov Zgornje Gorenjske sklenili župani občin Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica Janez Fajfar, Franc Kramar, Peter Torkar, TomaŽ Tom Mencinger, Jure Žerjav, Janko S. StuŠek in Leopold Pogačan Kot so poudarili, bi morala vprašanja na posvetovalnem referendumu 22. junija upoštevati predlog občinskih svetov občin Zgornje Gorenjske glede območij pokrajin m omogočiti izbiro med enovito ali deljeno pokrajino Gorenjsko. "Ker ta možnost ni bila dana, menimo, da z izidom referenduma ni mogoče utemeljiti predloga območja pokrajine Gorenjske," so zaključili župani Zgornje Gorenjske. M. R. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme VIKTOR PUNGARTNiK iz Adergasa Trdna stranka na desnici Novoustanovljena Krščansko demokratska stranka je v sredo predstavila svoj program. Matîja Rant verjame, da bo stranki lAspel ..............................................................................preboj v državni zbor, čeprav Ljubljana - "Med ustanovite- so nekateri to označili za milji nove stranke KDS so pred- sijo nemogoče. "Misija ne- vsem tisti Člani nekdanje mogoče je že uspela SNS in SKD, ki menijo, da se je vse- NSi. Zdaj smo mi na vrsti," bina in diih te stranke v pro- je na te pomisleke odvrnil cesih združevanja in razdru- Duhovnik- Program sta po- ževanja drobil in izgubil in leg Duhovnika predstavila že ga je zato treba znova obudi- generalni sekretar stranke ti," je nastanek nove stranke Marko Štrovs in predsednik na desnici pojasnil njen izvršilnega odbora Oton predsednik dr. Jože Duhov- Štrucl. "Stranka bo v pronik. Glede na to, da se veliko gram zapisala predvsem tiste govori o botrih, Id naj bi bili v vrednote, ki so izgubile po- ozadju nastanka stranke, men in poslanstvo, to so dru- med drugim je omenjan tudi žina, domoljubje in novo živ- Program stranke so predstavili generalni sekretar stranke nekdanji predsednik drtave ljenje, " je poudaril Duhovnik Marko Štrovs, predsednik stranke dr. )ože Duhovnik in Milan Kučan, pa se je Du- in dodal, da îe zdrava druži- predsednik izvršilnega odbora Oton Struci. 1 f«»»: co^id Po besedah Marka Štrovsa hovnik pri opredeljevanju na, ki mu pomeni več kot stranke namerno izognil zgolj družinsko skupnost, vseh stopnjah. "Mladim, ki žlahtnosti. "Smo desna, trd- najpomembnejši del državo- končajo Študij, pa je treba je v Sloveniji pomembno za- na, konservativna stranka." tvornosti v vsald državi. Drža- omogočiti službe, da si bodo gotoviti višjo raven socialne Njihov namen je volivce na va, so zato zapisali v piogra- lahko ustvarili dom in druži- in zdravstvene varnosti, sred- desnici prepričati, je poudaril mu, mora postati prijazna do no in začeli novo življenje." nji sloj pa razrešiti pretiranih Duhovnik, da se jim ne splá- družine, Prepričan je še, da Prepričan je tudi, da se v Slo- davčnih bremen. "Za ljudi z ča ostati doma. "Desni pol je treba srednjemu sloju vr- veniji ne smemo sprijamiti velikimi dohodki pa naj velja volivcev je še vedno, če na vo- niti veljavo, zavzemali pa se zgolj z evropskimi cenami, družbena odgovornost • naj litvah ni imel prave izbire, za- bodo tudi za obvezno srednjo temveč je treba zagotoviti se izkažejo z delom za druge, vestno ostal doma." Trdno šolo in brezplačen študij na tudi evropske plaČe. ne z luksuznimi dobrinami." Zeleh so zgolj opozoriti nase Pobuda, da bi se krajevna skupnost Dovje« Mojstra na priključila jeseniški občini, je ostala zgolj pri besedah. Mateja Rant Dovje-Mojstrana • V krajevni skupnosti Dovje-Mojs-trana so pred časom oblikovali dviino iniciativo, v okviru katere je nastala tudi pobuda, da bi se omenjena krajevna skupnost priključila občini fesenice. Po prepričanju predsednika sveta krajevne skupnosti Slavka Rabi- ča pa kakšne realne osnove ta pobuda nima. "Posamezniki, ki so to predlagali, so verjetno bolj želeli opozoriti na to, da bi kranjskogorska Tomaž Tom Mencinger občina lahko več pozornosti Leopold Pogača r več resno, čeprav pravi: "Tam je treba še veliko narediti, to ni ,^ala. Krajevna skupnost Dovj e-Mo j str ana ima okrog tri tisoč prebivalcev, kar je skoraj polovica Kranjske Gore. " A kot pravi, je odločitev stvar krajanov. "Postopek je jasen, gre za referendumsko vprašanje." Da ni čisto nenaklonjen tej ideji, pa je mogoče sklepati iz tega, da je bil. kot pravi, že prvotno proti delitvi na majhne občine. "Večkrat se je že izkazalo, da je bolje, Če imajo občine skupne komunalne službe." Še bolj trhle temelje, se je izkazalo, pa imajo govorice, da naj bi se občina Žirovnica pripojila Radovljici. "Mogoče je to povezano s civilno iniciativo Rodine, uradne pobude v zvezi s tem pa ni bilo," je dejal žirovniški namenila razvoju te krajev, tam, čeprav jeseniška občina občinski svetniki, ki prihaja- župan Leopold Pogačar. ne skupnosti." stremi za kraji, ki so turistič- jo iz njihovega laaja, v občin- Prepričan je še, da je večina Slavko RabiČ v pripojitvi k no zanimivi. Saj smo bili skem svetu uspeli več iztrži- naklonjena somostojni obči- včasih ena občina, pa prav ti za svoj kraj. Tudi jeseniški ni, saj se v zadnjem času v jeseniški občini ne vidi kakšnih bistvenih prednosti. tako ni bilo nič bolje." Bolj župan Tomaž Tom Mendn- kraju veliko dogaja, gradi in "Kompromisi bodo tu in pomembno se mu zdi, da bi ger te pobude ne jemlje pre- obnavlja. Tržič Vida Raztresen namesto Ruparja Na jesenskih državnozborskih volitvah bo kot kandidatka SDS v triiški volilni enoti nastopila občinska svetnica Vida Raztresen, saj se je Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan, odločil, da ne bo kandidiral. "Odločrl sem se, da zapustim politiko in se resno lotim poslovnega sveta," je svojo odlo» čitev pojasnil Pavel Rupar. Kot pravi, je vesel, da so v stranki sprejeli njegov predlog za kandidatko v Tržiču, "V politilif nimam več nobenih ambicij, še naprej pa bom podpiral SDS in njenega predsednika," je dejal Rupar in dodal, da bo z nasveti pomagaf tudi tržiški kandidatki SDS, da bi ji uspel preboj v državni zbor. M, R. kran) Prazne glasovnice za izseljence Na letoinjih državnozborskih volitvah bo s pomočjo praznih volilnih glasovnic glasovalo tudi okrog 12 tisoč slovenskih izseljencev, ki živijo v državah zunaj Evrope, največ v Kanadi, Argentini, Avstraliji in Združenih državah Amerike. Po novem namreč volivcem, ki so vpisani v posebni volilni Imenik, pošljejo volilno karto, tudi če ne Izrazijo želje po glasovanju. Tem volivcem bodo danes začeli pošiljati volilno gradivo. Glasovnico z lastnoročno podpisano volilno karto bodo morali vrniti na naslov okrajne volilne komisije alf dřplomatsko-konzularnega predstavništva v njihov) državi, R. 4 v GORENJSKI GLAS petek, J. avgusta 200S LNO i nfo@g-^s.si 3 Na Gozdu ni bib tornada Ni konkretnih dokazov za trditve, da je 13. julija na Gozdu pustošil tornado, pojasnjuje Aleš Poredoš» vodja sektorja za operativne meteorološke prognoze na Agenciji RS za okolje. Simon Šubic zoril ne nazadnje prinese tudi nekaj finančnih posle- Ljubljana • Zadnjega neurja die, saj uprava za zaščito in z močnim vetrom, ki je 13. reševanje po našem opozo- julija na Gorenjskem največ riju začne izvajati določene škode povzročilo v občinah aktivnosti in angažira ljudi Kamnik» Vodice in Medvo- na terenu." de, Se dolgo ne bomo pozabili, kakor tudi ne lanskih Kakšen je sicer delež na-katastrofalnih poplav v Že- pačnih opozoriJ ? leznikih. Bi se morda prebi- Delež napačnih opozoril vaici na oba dogodka bolje se zagotovo zmanjšuje in to pripravili, če bi bili pravočas- zaradi novih metod, izračunavanja vremena in vremenskih opazovanj, uporabe ra- no opozorjeni na nastanek nevarnih ujm in njihovih posledic? Kako natančno in darjev, satelitov ... Arso ima kdaj je sploh možno napove- kakovostni standard ISO dati vremensko ujmo? O 9001. v okviiu katerega metem smo se pogovarjali z rimo tudi indekse natančno- AJešem PoredoŠem, vodjo sti napovedi. Ti kažejo, da se Aleš PoredoŠ: "Naše vremenske napovedi se izboljšujejo.*' sektorja za operativne mete- v zadnjih petnajstih letih orološke prognoze na Agen- naše napovedi izboljšujejo." Koliko prej pa ste vedeli, da ni oblak, ki je 13. julija poko-dji RS za okolje (Arso). bo nastalo neurje, ki je v sil gozdove praktično čez vso Koliko naprej se da napove* nedeljo. 13. julija, zaradi Slovenijo, oi bil tornado. O Bodo vremenske ujme res dati vreme, ujmo? Prvo opo- močnega vetra prizadelo tem nimamo noberùh kon- vse pogostejše oziroma si- zorilo za ravnost na primer tudi Gorenjsko? iovitejše? kletnih dokazov, tudi stanje "Na vremensko situacijo v atmosferi tedaj rú bilo na-smo poslali pozorni konec klonjeno nastanku tornada. "Obstajajo tudi trimeseč« tedna. Prvo opozorilo smo Ko mec^ji posredujete javno- izdate Šele največ 36 tit pred "Vedeti je treba, da je-me- napovedano ujmo... dijska pokritost neurij danes veliko večja kot včasih, ko so ne, mesečne napovedi, na kot običajno izdali dan prej, sti mnenja, da je šlo za torse tudi dogajale hude nevih- Arsu pa pripravljamo napo- potem pa smo ves Čas vre- nado, bi morali tudi pojasnite. Dobrih dvajset let nazaj, vedi ža pet dni vnaprej, Id pa menske ujme opozarjali na ti, kdo to zatrjuje • strokov» leta 1986, če se ne motim, je so namenjene samo upravi možnost hujših neurij in njak ali morda ljubiteljski na primer hud vetrolom po- za zaščito in reševanje. Vre- močnejših sujikov vetra. Za- mete'oroîog." kosii ogromno dreves na Je- menske ujme so zelo resna deve so na koncu presegle lovici. Kiimatologi sicer na* stvar» zato smo z izdajo opo- naša pričakovanja. Glede na Kdaj bo možno napovedati povedujejo, da se bodo ne- zoril za javnost zelo previdni, intenzivnost vremenskega tudi posledice vremenskih vami vremenski pojavi res tako da dejansko čakamo do pojava k sreči ni bilo člove- ujm? stopnjevali, naloga nas, ope- zadnjega dne. S tem se po- ških žrtev. rativnih meteorologov, pa je, skušamo izc^niti možnosti, "Kot veste, je tudi Arso vključen v projekt Meteoa- da poskušamo na te vremen- da bi opozarjali na nevarnost, Ali je na Gozdu nad Kam- larm, ki vpeljuje evropsko nikom, kjer je odnašalo ce- lestvico jakosti vremenskih lotna ostrešja in kot za šalo pojavov in ta je vezana ravno ske razmere čim bolje opo- ki je nazadnje ne bi bilo." zoriti prebivalstvo." Kdaj lahko napoveste oa« Kako natančno oziroma s Unčno lokacijo nastanka kakšno verjetnostjo sploh neurja? lomilo drevje, res pustošiJ tornado? na njihove posledice. Tudi mi smo že pripravili osnove lahko napo veste vremen sko ujmo? "V državni meteorološki za takšne napovedi, vendar "Napovedovanje t. i. kon- službi ne moremo potrditi se moramo o njih pogovoriti vektivnih procesov je vezano obstoja tornada. Dejstvo je, še z drugimi organi, saj gre "Trudimo se. da bi pri na- na njihovo trajanje, kar je da je v vasi Gozd, tudi če je za interdisdpiinami pristop, povedih dosegli stoodstotno največ dve, tri ure, zato je morebiti bil tam tornado. 99 Meteorologi lahko napove- natančnost, verjetno pa se tudi lokadjo, kjer se bo poja- odstotkov škode povzročilo mo veter, kakšne bodo nje- bo vedno dogajalo, da bomo vilo neurje, možno napove- nevihtno neurje in piš vetn. gove posledice, pa morajo napovedali kakšen vremen- dati maksimalno dve uri V vsakem primeru tudi v teh povedati gradbeniki, geodeti ski dogodek, ki se potem ne prej. Na žalost ne moremo geografskih Širinah lahko in drugi strokovnjaki. Ko bo bo zgodil. Kljub temu se v dva dni prej napovedati, da nastanejo tornadi, ki pa ne to opravljeno, bomo lahko državni meteorološki službi se bo nad Kranjem razvilo morejo biti takšni, kot jih vi- izdajali opozorila o vremen- zelo trudimo, da bi izdali hudo neurje. Nekaj ur pred dimo v ameriških filmih, skem dogajanju skupaj s pri» Čim manj napačnih vre- pojavom pa že dobimo nekaj kjer vrtinčasti obkki kosijo poročili za prebivalstvo, kako menskih opozoril. Če bi jih indicev, spremljamo neurja, vse pred sabo na zelo dolgih naj ravna v takih primerih. namreč izdajali pogosto, kam se nzvijajo oziroma se razdaljah- Pri nas bi bil tor- Projekt bomo najverjemeje nas javnost ne bi več jemala gibljejo. Gre za t. i. zdajšnje nado manjše silovitosti in uresničili še v letošnjem resno. Izdaja napačnih opo- napovedi." zelo lokalno omejen. Neviht- letu.*' Praznik občine Kranjslo Gora srečanje udeležencev pohoda bo ru Vitrancu. Osrednja slovesnost ob prazniku bo v sredo. 6. avgu« MU^IANAAHAČIČ dovški župnik Jakob Aljaž pred Turistično informacij- sta ob 20. uri, na Trgu na ...................................... na vrhu Triglava postavil skim centrom v Kranjski Gorici v Kranjski Gori, ko bo Krarïjska Cora - Že danes kasneje po njem imenovani Gori začenja Andrejčkov po- župan letošnjim nagrajen- popoldne se na teniškem stolp. hod na Vitranc • Cipemik. cem podelil občinska prizna igrišču v Mlačd v Mojstrani f utri, v soboto, 2. avgusta, Pohodniki, ki se bodo odloči- nja. Zadnja v nizu prireditev z odprtim prvenstvom obči- bo ob 9. uri na kegljišču pri li za lažjo smer, se bodo z pa bo kolesarski izlet, ki ga ne v tenisu začenja prva v društvenem prostoru Dmš- žičnico odpravili na Vitranc Društvo invalidov občine nizu prireditev v okviru ob- tva upokojencev Dovje-Moj- in nato peš na Cipemik, tež- Kranjska Gora organizira v činskega praznika. V Kranj- strana tekmovanje v keglja- ja smer pa bo vodib najprej četrtek, 7. avgusta. Odhod je ski Gori ga obeležujejo 7. av- nju z nihajno kroglo, v nede- peš iz Jasne na Vitranc in ob 9. uri izpred zdravstvene- gusta, na dan. ko je leta 1895 Ijo, 5. avgusta, pa se ob 8. uri nato na Cipemik. Družabno ga doma v Kranjski Gori. V Lukovici proti trasi plinovoda Novi plinovod po dolini Črni graben bi zaradi širokega varovalnega pasu močno zavrl tamkajšnji razvoj, opozarjajo v občini Lukovica. Lukovica • Za občino Lukovica in večino prizadetih last- SiMOK ŠUBic V Lukovici ugotavljajo, da je dolina Cmega grabna že prekomemo obremenjena z državno infrastruktujo. Doli- nikov zemljišč je načrtovana na je bila več desetletij v po- gradnja 70-barskega plino- polni stagnadji zaradi obsež- voda. ki ga bo po dolini Črni nega rezervata za avtocesto, graben ob obstoječem 50- zato ni možno dopustiti no- barskem plinovodu gradilo benega novega rezervata; omejitve naj bi namreč veljale 64 metrov levo in desno od novega plinovoda oziroma dodatnih 400 hektarov. Takšna situacija bi namreč povzročila nesprejemljive težave za razvoj občine in živ-Ijenje občanov, še posebej. ker gre za pretežno hribovito občino in je razvoj mogoč le v dolini Čmi graben, po kateri Že sedaj poleg starega plinovoda in magistralne ceste potekata tudi dva visokona* petostna daljnovoda. Prizadeti lastniki so pred kratkim jasno povedali, da zemlje'ne nameravajo prodati, v primeru poskusa raz-podjetje Geoplin, nespre- lastitve pa bodo organizirali jemljiva. Župan Matej Kot- protestne shode. Dodamo niJc zato opozarja pripravijav- jezo, povzročajo tudi pred- ce državnega lokacijskega stavniki Geoplina, ki lastnike načrta prenosnega plinovoda že nagovarjajo k podpisu Matej Kotnik od Rogaške Slatine do Vodic, da v občini Lukovica še ved- služnostnih pogodb. Nekateri lastniki, ki ne stanujejo ob no vztrajajo pri sklepu, ki ga načrtovani trasi, so jih men-je občinski svet sprejel na iz- da že podpisali in so prefeli redni seji 27. marca 2006, že prva izplačila, čeprav dr-po katerem naj poiščejo dru- žavni lokacijski načrt sploh go traso za plinovod. Se ni sprejet Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Man>Vdqak NAMe5TNIKA0UC0V0RN£ UREDNICE )ože KoSrjâk. Cveto Zaplot ni UREDNIŠTVO NOVINARjl-UREDNIK J; 4 SoStjan Bogataj, Atenb Brun, Igor Kavč^ Jože Kolnjek, Suzana P. KovaČiČ, Ur& Petemd, Mateja Rant, Stc^n Vilma Staricp^lk, Cs^to Zaplotnik, Danica ZsvH Žl^lr, Štefan Žargi; stalni soddavd: Maja Bm^ncdj. Matjaž Cregori^ Ana Hartman. Milena Mifdavčič, Miha Na^ič. Jasna Paladin. Marjeta Smolnikar, SirTVMi Šubic Ana OBU KOVNA ZAS NOVA jemej Stritar, Tridkel TEHNIČNI UREDNIK Gr^ Rajnik FOTOCRAFIjA Tina Ookl, Cwszd Kavôi Corazd ènik LEKTORICA Marjeta Vozfíe VODjAOCLASNECA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI CLA5 regisrrtrâna blagovna in slonistena znamka potf it. 9771961 pri Ur^du RS za int«lektusino lastnino, Usuncniidj m izdajatelj: Gorenjski glu. d.0.0., Kranj I DirvktO'icâ: Marřja / Naslov: Bleiweísova cesta 4,40C0 Kranj / Tel,104/201 43 00. íáx:0A/20T 42 « mali: Infodg-glas.sl; mali oglasi m osrtirtnlce: tel4 04/201 43 47 (spte- |o); uradne vre: vsaV delovni dan o, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Meja čorenjska, letopis Gorenjska {enkra? letno} In lokalnih prilog / Tisk: SET. d.d. Izubijana / Naročnina: tH.; 04/201 42 41 f Cena rtvoda: ),2S 6UR, letna naročnina: EUR; Redn( piaCnikt Imajo 10 popusta, pclletrtk 20H popusta, letni popu* sta; v cene jC vraCunan &&V po stopnji naročnina se upošteva od tekoče ttevilke časopisa do pisnega preklica, ki Melfa od zafttka naslednjega obraíunskeja obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trlenia; tel.: 04/ 201 4% 4$. i à i 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 1. avgusta 2008 Največ pomoči za občino Kamnik 4 1. stran rov, približno 60 tisočakov bô obdm namenila Í2 prora- Komisije, ki )ih je imeno- čimske rezerve, pri odpravi val znotraj obilne, so na- škode na kmetijskih poviši- mreí santo na področju po- nah, v gozdovih in na infra- škodovanih stanovanjskih strukturi pa tudi še ra6inajo stavb doslej zabeležile za 2,5 na pomoč ministrstev. milijona evrov škode, za po- Od gorenjskih občin so do moč pa je zaprosilo kar 170 državnih sredstev, ki jih občanov. "Skupaj s centrom bodo pósameznim upravi- za sodalno delo, Rdečim kri- Čencem dodeljevali župani, žem in Karitasom bomo po- upravičene še občine Vodice, drobno proučili, kdo je že Komenda in Medvode. V Ko- dobil kakšno pomoč in kdo mendi je biJo delno poškodo- ie teh sredstev najbolj potre- vanih več hiš, brez strehe pa ben," je še povedal župan in je ostala le ena v Suhadolah, dodal, da se je na posebnem v Vodicah pa bo pomoči ve- transakd jskem računu obči- selih sedem družin, ki jim je ne doslej nabralo 10 tisoč ev- veter odkril strehe domov. Tržič Slovesnost v spomin padlim pod Storžičem Občina Tržič, Združenje borcev za vrednote NOB in drugi vabijo na slovesnost ob dnevu spomina padlim pod Storžičem, ki bo v nedeljo ob 11. uri pod Storžičem, ob spomeniku prvim žrtvam okupatorja v občini Tržič. Pozdravni nagovor bo imel župan Borut Sajovic, slavnostni govornik pa bo obrambni minister Kari Erjavec. Program se bo začel že v jutranjih urah. Pihalni orkester Tržič bo ob 8.50 nastopil pred cerkvijo sv. Katarine v Lomu» ob 10.13 P^ P^^^ planinskim domom pod Storžičem, kjer je po 12. uri predvideno srečanje. Organiziran pohod pod Storžič bo ob S.30 s parkirišča v Crahovšah. Poskrbljeno bo tudi za brezplačen prevoz z avtobusom, ki bo izpred OŠ Tržič odpeljal ob 9. in ^o. uri, vrnitev pa je predvidena ob 14. in k. uri. A. H. CERKgE Poletje pod Krvavcem Turistično druitvo ta konec tedna Pod Jenkovo lipo prireja sklop prireditev pod skupnim imenom Poletje pod Krvavcem. Drevi ob 20. uri bo tam zabava s skupino Apostoli (blues, folk, rock band)» jutrt od 13. ure naprej pa se lahko sprehodite po tržnici domače in umetnostne obrti, čebelarskih izdelkov, zeliščarjev in podobno. Možna bo vožnja z za- pravljivčki, dan pa bodo končali z zabavo s skupino Bandera band, ki se bo začela ob 20. uri. Vstopnine ni. S. WWW.CORENiSKICLAS.SI FORMULA NAJBO OBVEŠČENIH GORENJCEV v« i 5 s 5 u O 0 Ù 1 «t 4A Za vas beležimo čas s Gorenjski Glas srečo do prazne Prve avgustovske dni je v Bohinju le po sreči moč najti prazno sobo in celo posteljo, ne! je zdaj prometa več pov- značaja cest zraven doda pri- i ±\r\\ 350 metrov od zadružnega doma v Lull do konca mo- bližno ie enkrat toliko. Za f jtu. Vrednost Investicije znaša 57 tisoč evróv. " Predvidoma konjeniki, vzdrževanje najbolj obreme- j konec avgusta pa se bodo novega mostu lahko veselili v Bo- V sosednji Avstriji in Italiji namesto zapornic na gozdnih cestah zadošča že znak za prepoved prometa, pri nas pa brez zapornic enostavno ne gre. Marjana Ahačíč ...................................... gozdove, v sodelovanju z sod • v gozd prihajajo tako Bled • "Pravzaprav so zapor- lastniki in občino. "Tudi sig- kolesarji kot nice na gozdiuh cestah naša nalizadjo na teh cestah ureja vozniki s Štirikolesniki, mo- njenih denar namenjajo tudi : doveljski grapi. Tudi tega je lanska ujma močno poŠkodova posebnost. V sosednji Italiji Zavod za gozdove Slovenije torji in avtomobili. Mnogih nekatere občine • gozdarji a, zato so se odločili za gradnjo novega mostu, kl bo stala in Avstriji zadošča že znak za v skladu s predpisanim reži- ne ustavijo ne table niti za- kot primer dobre prakse na ': 27 tisoč evrov. "Upamo, da bo stroške krila drŽava, saj gre prepoved prometa. Gozdarji mom • ceste so označene kot pornice. Te so polomljene, Gorenjskem navajajo občini • za gradrtjo v sklopu sanacijskega programa po ujmi. Izvaja- celo odžagane, ključi, ki jih razdelimo med lastnike in si želimo, da bi takšen znak, gozdne ceste, katerih upora- ki stoji ob vseh zapornicah na ba je na lastno odgovomost. naših cestah, zadoščal tudi v Tiste, na katerih so druge uporabnike Sloveniji," pravi Andrej Avse- funkdje bolj poudarjene kot nekateri zaporo ceste eno- "če je večinska raba gozdne nek, direktor Zavoda za goz- javne-na primer ceste, ki vo- stavno ob vozi jo/ Jesenice in Žirovnica, ki se : lec je podjetje Dolenc iz Škofje Loke," je pojasnil Bizjak in prav zato lahko pohvaliu z : dodal, da bo zaradi gradnje mostu ves avgust na cesti v Bo- dobrim standardom cest. doveljski grapi veljala popolna zapora, obvoz je možen prečo sv. Ožbolta. A. H. ceste javna, lahko predlaga- dove Slovenije, OE Bled. dijo v varovalne gozdove, na Gozdne ceste so na Zgor- območja s posebnimi habita-njem Gorenjskem še pose- ti, nekatere ceste v Triglav- Vožnja s katerimkoli prevoznim sredstvom v gozdu je bej obremenjene. Imamo jih za dva slovenska avtocestna skem narodnem parku, pa zunaj cest po zakonu prepovedana, poudarjajo gozdarji, so zaprte tudi z zapornica- y j.nietrskem pasu ob gozdni cesti je sicer dovoljeno križa, pojasni Bo{an Baiždj, mi. Na območju Zgornje kidanje, a le, če to dovoU lastnik, vodja odseka za gozdno teh- Gorenjske je takšnih 00. niko pri blejski enoti repu- Vedno so označene z zna- — bliškega zavoda za gozdove, kom za prepoved prometa in V sedmih občinah, ki sodijo pojasnilom, da je promet do- v pristojnost blejske enote, voljen za gospodarjenje z nek, je problematično tudi prevzame občina. Tak pri- jih je skupaj 830 kilometrov. gozdovi oziroma za lastnike, vzdrževanje gozdnih cest - mer je cesta na Jelovico, kjer Imajo javni značaj, a so ki imajo tudi ključe zapo- denarja za to namreč kronič- smo po štetja prometa ugo- Kot je še opozoril Avse- mo, da cesto v upravljanje namenjene predvsem go* mic," je še pojasnil Bajželj. no prirnanjkuje. Sredstva za tovili, da je kar 80 odstotkov spodarski rabi, kar pomeni, Pritisk na gozd in gozdne vzdrževanje se s pristojbino. vse uporabe javne - torej ne da naj bi jih uporabljali ve- ceste se v zadnjih letih pove- ki jo plačujejo lastniki, zbira- lastnikov niti izvajalcev del v : činoma lastniki gozdov in iz- čuje," je pravi Andrej Avse- jo prek Ministrstva za kme- gozdu - a občina Radovljica : vajalci del. A ker so v javni nek. "Če je bila v preteklosti tijstvo. gozdarstvo in prehra- predloga zaenkrat šeni spre- : uporabi, režim na njih vzpo- na udaru predvsem Poklju* no, država zaradi javnega jela," je še povedal Avsenek. i Obnovljen most v Zřornjl Luši WWW. I id L si Merilnik srčnega utripa ' Funkcija srčnega utripa: aktualni in maksimalni srčni utrip, vizualno prepoznavanje aktivnega prenosa posamično nastavljivo treninga komol Namizna krožna žaga Za natančno in varno žaganje število obratov: 4500/min. Z 2 nastavkoma za ođs«&avanje prahu Rezalni list 210 mm «Žagaina giobšna pri do 65 mm, žagalna globina pri 45® do 45 mm - maksimalna varnost zaradi vodila in zaičltnega pokrova Tihi zagon motorja (Sott Stari) Vodilo z elementi zz pritrditev Kotni naklon nastavitev zdjernega reza * IzOsiki ssrio; PrcKJiii simo v líNřmíih ( i>iï»eicr»ih ^ůliřman v pumfu c!a li HlSM4iniStV3 SÛ bouahfjuUsiirtr'tmj načrtovanju ?ali}g pri ( stcnlwlične Vse cene velja» zj icoell^ebi&z II in mj Dosp(a§6vaniu ^e orviilan ra^pr^sm ct^^jeris kupce prosim? ^araninivanie ilûv ûci laîprodâje Vse^^nesov EUR ^ o(f;>aû^jcfim DtPV ZsK^karskË nanâ ne oogcivafianio Lidl d.0.0. k.d l I k 6 Kl Its U K I info(gig'^s.si GORENJSKI eus petek, 1. avgusta 2008 Za varnost je bilo v Domžalah resnično poskrbljeno, med otipavanjem in pregledovanjem torbic pa smo Imeli občutek, da smo na strogo varovanem mednarodnem letališču. I Corud tUviii rkli i C«M20ffVMV, za naro^ike 1S «vrov telefonu ^-41 Gorenjski Qas Domžalah čudeža bilo Skrb vodilnih v Nogometnem k ubu Domžale, da se bodo navijači tep i za vstopnice, je bi a odveč, komornemu vzdušju na tribunah pa so kljubovali le navijači Dinama. Vilma Stanovnik menjene tribune, kjer pa so ob koncu prvega polčasa. ni spremenil. Tako pričako-....................................... končno prišli na svoj račun. Gr^a Krmavnar 12 uprave vanega čudeža v Domžalah "Dvigni se Dinamo! Ljubi- domžalskega kluba pa je ni bilo. "Enostavno nam sre- ste, zastave in glasno vzkli« rno Dinamo! Dinamo, po- oftike pojasnil, češ da so iz ča ni bila naklonjena. Borili kanje,... vse to poznajo na- nos mojega mesta," so glas- Zagreba pač dobili komaj smo se, se metali na glavo, vijači, ki redno spremljajo no vzklikali, vmes pa vztraj- čitljiv seznam in da je var- toda na koncu je zmago od- Domžale - Gneča, zaprte ce- velike športne dogodke. no ponavljali, da ne marajo nos! najpomembnejša. nesla ekipa Dinama," se je Tudi v Domžalah so minu- športnega direktorja Zorana To je bilo Čutiti vso tekmo, po koncu tekme hudoval ka- lo sredo pričakovali nekaj Mamica, dâ sovražijo nekdaj saj je tako v okolici stadiona petan Luka Eisner. "Česti- podobnega, saj je na tekmo Hajdukovega igralca Mirka kot ob tribimah in pod njimi tam ekipi Dinama, ki je zna- drugega kroga kvalifikacij Hrgovičaindasooni navija* skoraj več policistov, var- la iz redkih priJožnosti iztr- za ligo prvakov k našim pr- Či najbolj zvesti del ekipe, nostnikov in gasilcev kot na* žiti tri zadetke. Mi smo se vakom, nogometašem "Žal nam je, da nismo mo^ vijačev, ki pa so jih Bad Blue trudili, fantje so se na igri5- Domžal, prišel zagrebški vsi pravočasno na stadion, Boysi presenetili ^olj 2 ne- ču borili in zato jim česti- Dinamo. Vendar pa je bilo saj so organizatorji klubu kaj dimnimi petardami. Je tam. Mislim, da smo odigra- pred vhodom na domžalski namenili 375 vstopnic, tiste, pa zato žalostno preseneče- li kvalitetno tekmo, v Zagre- stódion celo zadnje minute ki smo jih ^pili po 20 ev- nje čakalo okoli dva tisoč na- bu pa se bomo borili za pred tekmo zelo mirno, rov, pa so dali na poseben vijačev Domžal, saj so priča- zmago," je pred sredinim gneča ni bila dosti večja kot seznam. Ta je napisan na kovali, da bodo njihoviljub- povratnim obračunom na ob običajnih tekmah, pa roke, brez abecednega reda Ijenci vsaj na domaČi zeleni- zagrebškem Maksimiru na- tudi zloglasni spremljevalci in kar 40 minut je trajalo, da d preprečili slavje Zagrebča- povedal trener Domžalča- ekipe Dinama, Bad Blue so pri vhodu ugotovili, da sva nov. Čeprav so domačim več nov Robert Pevnik, čeprav Boysi, so v družbi številne- na seznamu in da lahko napadali, so bili bolj zbrani po sredini tekmi v Domža- ga spremstva policistov in vstopiva," sta se hudovala in učinkoviti gostje, ki so že lah zagotovo ni več veliko varnostnikov po točno začr- dva od navijačev Dinama, ki v prvem delu tetene povedli takšnih, ki še upajo na ču- tani poti prišli do zanje na- sta tako na tekmo prišla šele s 3:0^ do konca pa se rezultat dež v Zagrebu. Zloglasni zagrebiki Bad Blue Boysi, med katerimi menda ni Na razmočenem igrilču smo videli nekaj očitnih prekrškov, bilo najhujših razgrajačev, so policiste, varnostnike in gasilce finski sodniki pa so dosodili ^olj eno najstrožjo kazen za presenetili le z nekaj dimnimi petardami./foto: goste iz Zagreba. Foro! G Nupralrk^i iprnmrUu imu- zato je pri njih že nekaj časa v satelite G PS, nadzo rr.i zemelj- gove oddaje lahko določimo raz- in koordinate. Poleg teh osnov- jo naložene zemljevide, pred- uporabi sa teli^jst sistem navi- ske postaji, k i skrbijo za nad- daljo med spr^emnikom in sa- nih podatkov so oddajali Še šifii- vsem avtocestne ali pomorske, in gacije. Danes je tak ňstem do- zorovanje poti satelitov, uskla- teiitom. Nato iz njihovih signa- ran signal, kije sporotd name- na zaslonu jt prikazan trenut- stopen že vsem in ga najdemo jevanje njihovih atomskih ur lov in notranje baze podatkov noma povzročeno napako. Ta no aktualni izrez z zemljevi- skoraj na vsakem koraku, k/er in nalaganje podatkov, ki jih ugotovimo mesta satelitov, je potrebno imeti pravo naviga' oddajajo sateliti. Uporabniški Spr^emnik se tora nahaja na signal so lahko dešijnrali samo spreje mn iki oborožer\.ih sil da, položaj in druge injcrmaci- je. Posebna strojna In pro- cijo. odsek sestavljajo m voja- sfiri, katere središče je satelit in ZDA. Civilni sprejemniki so gramska oprema omogoča tudi GPS jc kratica za "Global íki GPS sprejemniki, fci razbe- katere polmer je določen z raz- kazali koordinate, ki so bile do povezavo z avtopilotom na lad- Positioning System", kar lahko r^o časovne podatke iz većega daljo, ki jo premagajo radijski 120 metrov napačne. Po letu ji ali letalu in sprejemnik po v slovet^no prevedemo kot si- števila satelitov in nato izraču- signali v času od trenutka odcio- 2000 pa tek motenj ne 'aporab- vneseni poti krmili avtopilota. stem globalnega določanja najo položaj spr^emnikov s po» jedo trenutka sprtjtma sigrwío. Ijajo več in so koordinate na- Pogosto se uporablja signed iz si- položaja. GPS je satelitski na- stopkom trilateracije. Ker spr^emnik hkrati sprejema tančne na 10 metrov. stema GPS tudi le za zelo na- vigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega Sistem sestavka najmanj 24 satelitov v šestih ravniruih tir- signale iz ve£ satelitov, je mo^ V spr^emnik lahko vnesemo tančno določitev lokalnega časa. če določiti položaj spr^emnika koordinate cilja in sprgemnik GPS vas ifedno vodi po pra položaja in časa kjerkoli na nic. Vsak od njih Zemljo ob- na osnovi preseči ^ s posa- prikaže, v kateri smeri je cilj in vi poti. Iz izki^nj lahko po- Zemlji ali v zemeljski tirnici, kroži dvakrat na dan na višini meznlh satelitov. Praviloma je koliko je oddaljen. Da najdemo vem, da v avtu pride še kako Njegovi sateliti na potovanju 20.200 kilometrov in ima na- za določitev položaja v tridi- pot do cilja, potrebujemo tako prav, scý vas vodi brez napak, okro^ Zemlje uporuHjujo srtd- meščerw atomsko uro. SutcUl menzional>iem prostoru dovolj le Še kompas. Smer se po izbiri Cenovno so te naprave Že do- njo krožno tirnico. neprestano oddaja čas in poda- poznavanje treh sjer, zato bi prikaže kot azimut ali kot od- kaj dostopne. y GOREN)SKI GIAS petek, 1. avgusta 2008 OBLETNICA Snovanja Veste, kdo je bil Henrik Turna (1858-1935)? Spominjamo se ga, ker je julija minilo 150 let od njegovega rojstva in zato, ker je kot politik in publicist ter kot alpinist in domoznanski pisec zapustil trajno sled v narodovem življenju. eni H enrik Turna Miha Naguč snovno o njem si lahko preberete v uvodni- sem krenil kar naravnost da je bilo to najcenejše pre- skozi goščo. Zadel sem pra- noíevanje za dolge dobe move smer in okoli desetih zve- jega turistovanja. Drugi dan čer prišel na Krko, kjer sem sem Sel mimo rojstne hiše videl luč v hiSi nad mlinom pisatelja Jurčiča na Muljavi ku teh Sno- Bila je gostilna. Dobil sem preko Višnje Gore na Polico vanj. Tu pa se gospodarja in gospodinjo nazaj." Se vam ne zdi» da bi ga spomnimo še tako, da pokonci, dva mlada, Čvrsta, bilo Se danes lepo takole preberemo nekaj odlomkov zdrava Dolenjca. Začudena "vandrati" po slovenski deže- iz njegovih planinskih spi- sta me gledala. Hodil sem li? Ce je to sploh še mogoče? sov. "Imam v spominu iz ti- namreč, kakor reven dijak, v stih časov izlet na Sv. Ahac, stari, obnošeni obleki, da Slovenske gore je Tuma "Kakor s tanaco 749 m; tam je lep razgled po sem napravil na vsakega vtis doživljal na svoj in tedanje- . , - Dolenjski, po Baiju in proti delavca vandrovca. Kot take- mu ča>u p>osebni način. "Î2 objema vrhove Turjaku. Pot me je vedla Čez ga sta me tudi nekoliko odu- Savske doline se vzpenjajo . , ., Grosuplje, Ponovo vas, Loč- mo sprejela. Šele ko sem po- Alpe, pogled ti strmi nad le- HCueSfta Sltyifia4 mk in na vrh k cerkvici sv. vedal, da sem študent in da poto veličastne slike. Iz zele- . 1 • I • T Ahaca, kjer sem Ježal ves po- si ogledujem Dolenjsko, sta nega Širnega dna se dvigajo JxíZKOr 01 Kipela poldan ter užival prirodo in postala prijazna. Gospodinja Čez zeleneče bukovje p>oboČ- ., ., lazgied. Potem sem krenil mi je napravila prav izdatno molitev zemlje v na Turjak, Raščico, Velike večerjo: juho z jajd, velik kos )a, snežni plazovi in snežine v nehotične vrhove. Kakor s ^ Lašče, Podpeč, Videm in koštrunovega mesa in Se tančico objema vrhove ne- nCSKOnCnOSt Krko. Odšel sem bil od večji kos domačega kruha. besna sinjina. Kakor bi kipe- Henrik Tuma (1858-1935), eden od prvakov slovenskega -. I . doma ob Štirih zjutraj ter za- Seveda sem vse pošteno zalil la molitev zemlje v neskonč- gorništva vesolistva! Kakor užil nekaj kozjega mleka. Na s poličem vina in med tem nost vesoljstva! Kakor moli- , ... vrhu i^pm .«>e precej zamudil, gostiteljema pravil o turah, tev ti sili svetli duh i? temne nevarnost v negotovosti in ni okolici razburja. Groza molitev ti Slll nisem pa hotel odstopiti od katere sem bil napravil po globine duše v vesoljnost! omahljivosti ali pa v organ- sama izhaja pa vedno le iz svojega potnega načrta; zato Istri in Dolenjskem. Vemo Stojiš sredi veličastva, sam ski napaki Človekovi, zaradi fantazije. V planinah se torej svetli duh sem korakal brez prestanka, da si niti nisem privoščil kosila in sem le v različnih kra- sta me poslušala in kadar se del prirode. " Vzpel se je tako je možu kaj čudno zdelo, je rekoč na vse vrhove Julijskih lega ne priznavam opasnosti v tem, da človek sloji ali ple- kakor v telovadnici prepuščam hladnemu razumu." V sunil svojo ženico pod rebra, Alp, preplezal vse glavne ste- za nad prepadom. V tem ozi- tem pogledu je po mojem iz temne globine .jih mimogrede popil koza- pa vprašal: 'Ti, ali si slišala?' ne, v glavnem sam in ne- ru je zame plezanje v telo- Tuma zelo blizu današnjim aUSe v VeSOljHOSt! rec cvička, iznad Krke vede s Dobil sem čistD ležišče v ustrašno. Ko je tako preple- vad^d ravno tako nevarno ekstremnim alpinistom, Si- J, ceste bližnjica med grmov- zgornji izbi in drugi dansko- zal znameniti Ojcingerjev kakor v gorah. Treba vaje SVeai jem. BíIo je termo ob mlaju, delico kave. Plačal sem vsega prehod Kugyjeve smeri v tam in tu in vaja dela Človeka cer pa so mu bile gore telovadnica in šola duha obe- pod seboj v dolini sem pa sli- skupaj za večerjo z vinom Montažu (Kugy ga opisuje sigurnega v telovadnici in v nem. veličastva, sam šal lajati pse stražarje. Zana- vred, prenočišče in kavo 64 kot pravo dramo), zapiše gorah. Razlika je le ta, da v fVir: iJffnnk Turna, Pla- J . , J ^^ šal sem se na svoj izbomi vid krajcarjev, to bi bilo računa- hladnokrvno, kar sledi. "Ker telovadnici ne deluie fantazi- ninski spisi, založba Tuma, ael pnroae^ tudi v temi in na sluh, pa no sedaj 20 din, Zdi se mi, sem prepričan, da obstoji ja, ki se v gorah po gorostas- Ljubljana 2000.) Barbara Sitar 147 IZ STARIH ČASOV Miha Naglić rečeno: Trubarjeva na kaplanoyo sestro Barbaro, prišla rji Nemško kta 1549, ko ženo Barbara je bila Kranj- Sitar je bil poznih popotnikoi^ seje njen izvoljenec docćla vži- tu8 in sornišljenikov vidno vasel. vťí v n^ve razm^rg. Rodila mu mnral tnarca prvič bežati s Kranjske (iz Povabil jih je, da si pri njem je štiri otroke: kta ali í^^í kjer je bil župnik) odpočijejo, in Barbara jim je Primoža, pred 1554 Magdale- (ly dni ježe na ko- lepo postregla. Ko so drugi dan no in Kristijana, /c i pa je zgo- nju!), se je spotoma ustavil odŠii. je dolgp premišljevala o daj umri, jjjj ali 1556 Felidja- tudi v Kranju. "Pot ga je voii- p rihoinost i. Primož u je bila na. O Barba ri ne vemo mnogo, i^emeja Nemško Čez Gorenjsko dala hesedo, da pride za njim v zakaj tedaj ženska v javnem pregnanko! Tefkn mu je mn- da^ne kraje nn^tran gora, brž življenju ni veliko ŠUla. Živela rolo biti pri srcu, koje s ^jimi ko ji bo pisal, daje vse priprav- je paČ po svetopismxskih na- emljeváiá Ijeno. " ukih, ki jih je Truhar že v prvi mordů Besedo sta oba držala. Pri- knjigi zapisal: 'Vi žene, bodite za zmeraj poslai^ljal od doma- mož jo je povabil v Rother,- pokorrvi mužem kokcr čih krajev. V velikem loku seje burg. "Ondukaj je on svojo timu Cospudi, zakaj ta možje Vinjeta iz slovenskega protestantskega tiska ognil Ali ř I ubo orvo gospođino Ba rba ro ^ava te žene. ' Upoštevala je očitu v cerkvi poročil inu je tudi. da 'ženska lipota ne ima Ne ve se natančno, kdaj je za moža in otroke. Kakor je naščuvajo ondi božji cerh^i zvesto služil ', biti izvuna v tih krmnih la- Barbara umrla. Zdi se, da po t\ho žmla. tako je tiho za nemir- poroča njegQv biopuf. In kdo je sgh oli v tih zlatih ketinah oli Trubarjevem drugem izgonu zmeraj odšla. Prav nič ne nem pričakovanju se je bližal bila njegova nevesta? "Barba- Jlindemih oli na oblačilu tih iz dežele Kranjske, avgusta vemo, kje je umrla in kje je Škofi red mestom je enčurju. Da ra je bila hČi Matije Sitarja, plaščev:samučta skrivenČlovik ^S^S- "Kmalu po izgonu iz njen grob." Tako Mirko Ru- meščana v Kranju, in nj^ove v srd, kedar je ta isti prez vsiga Ljubljane mu je umrla, tako pel v knjigi Primož Trubar mora še govoriti s prijateljem žene Svetke, S Trubarjem seje izpačena, taku de je ta duh tih se zdi, žena Barbara. Preveč (Mladinska knjiga, Ljublja- jurijem Sitarjem, tamkajšnjim verjetno seznanila po bratu ju- inu pokojen, ta isti duh je pred ji je í?iíc nemirnega življenja, na, 1962), ki je še vedno naj- kaplanom,je povedal spremlje- riju, kije kaplancval v Šenčur- božjimi očima ana žlahtna reč, dolgih potovanj in številnih boljši prikaz njegovega zivlje- Pa « ve^ Ais ju pri Kranju. Vse kaže, daje kirje vdiku vredna'." selitev, preveč skrbi je prestala nja in déia. I f GORENJSKI GLAS petek, 1. avgusta 2008 USODE Snovanja Zgodba o Olgi, ki je še zmeraj tujka v lastnem domu Proti jutrišnjemu dnevu Milena Mikiavčič njen glas je po telefonu zve- trgovcev, s katerimi je vodil ....................... nel globoko in odločno. Ko take ali drugačne kupčije. an biJ eden ti- sva si segli v roke, sva si gle- Svoje otroke in tudi druge stih, ki nekako dali v oči in njena drobna je potem za majhne denarje nesodivpoletíe. dlan se je skoraj izeabila v nastanil pri njii. Temu je Pihalo ie, megle so se vlekle do moji. "To pa naredijo skrbi in rekel "dobro delo" in zato je cerkvenim, ki so prihajali ^^^ , tal in v zraku je leta," se je zasmejala, ko po nabirke, zmeraj odločno V hiši, V kuten bilo čutiti elektriko. Ves čas sem ji zaupala svoje pomis- povedal, da on že po svoje voŽJije me je bilo strah, da Icke. poskrbi za stopnice v nebe nosti že več'kot 55 let. Men da so deda Še do konca živ- jC bilci tudi peč, bo spet grmelo in treskalo, V hiši, v kateri je bila tudi sa. Jaz sem ga le bežno po- , kajti doma sem pozabiia iz- peč, pa dve veliki skrinji, znala, kajti moja mama je pu dve VCilKl klopiti tako televizor kot ra- miza v kotu, je biio še vse bila najmlajša pri hiši, ne- , , čunalnik. Še dobro, da vsaj tako kot nekoč, pred skoraj kakSen postržck, saj je njena SktTflji, ifliZU v na cesti ni bilo kaj prida pro- sto leti. Pohištva, ki ga je mama imela v času noseč* ^ meta. Z obeh stiani so kipe- podedovala po starih star- kotU, Je bilo ŠC la strma pobočja in za trenu- Ših, ni odpeljala na smetiS- tek me je prešinilo, da bi se Če, ampak mu je sin vdah« ljenja prijatelji zafrkavali, vse tako kot znašla v sendviču, če bi pri- nil novo življenje. Na oknih češ da ne zna obdržati hlač ^ hrumelo neurje. Nazadnje nibilozaves, hvala bogu, da lapetih. Toda on se ni kaj nekoč, vveil sem se še izgubila. K Olgi se je očem lahko vsak tre- dosti sekiial. Se do pozne , , sem zavila nekaj sto metrov nutek nudil nepozaben po- starosti sta z babico imela, J škorcu sto ICtit prej, kot bi bilo potrebno, gled čez vso dolino, ki pa je vsaj po tej plati, zelo lep za- Preden sem naSla dovolj bila tisti dan zakopara v ob- kon." da mu je postalo vseeno za tistega popoldneva nihče Potem pa je prišla druga vse, kar jepredtemdesetlet- veČ ni videl. Še danes ne _______^____________"V naši hiši so se rojevali svetovna vojna, trije fantje ja ustvaril. Menda je kar na- vemo, kje je njen grob. Ded W pOuCdOVUlCl po . Parobki so bili polni bo- sami pomembni ljudje," je so morali iti v nemško voj» prej govoril, saj ni vredno, se je še bolj zaprl vase, ne- A « « A ^ ^A« ^ % « % A % ^ % «« «« AA« A^A à % % Pohištva, ki ga prostora, da sem obrnila, je lake in meglo. spel minilo poi ure. rovnic in zamikalo me je, začela pripovedovati. sko, najmla[Si se je skrival saj bo vse propadlo, njih pa premično je sedel v kamri, v Sturíh StUt^ihf ni da bi se ustavila in se jih "V žlahtl je nič koliko doma, dekleti pa sta morali bodo partizani pobûi. K temi, in za nikogar več se ni najedla. zdravnikov, pravnikov, celo zavihati rokave, da se je maši je začel hoditi še med zmenil. Babica je jokala in odpeljula nU A ne bi biio treba. Očitno nekaj umetnikov je vmes," kmetija sploh lahko obdrža- tednom, kot da bi želel izzi- ga prosila, naj ji pomaga pri mi je Olga brala misli in ko je povedala. la pri življenju. vati, naj se to zgodi Čim prej. delu. a on je le zamahnil z smetišče, umpuk sem, končno, potrkala pri "Moj ded je bil zanimiv "'Ko so deda obvestili, da Nekoč je starejša hči odpe- roko, da se tako ali tako ne njej, so mé že čakale na človek. Ko je nekoč ugoto- soNaceta,'kibi moralnasle- Ijala v Ljubljano repo in splača. Večino živine so mo- mu je sin mizi. Poleg gozdnih jagod, vil, da je hlapčev sin veliko d iti kmetijo, poslali > Rusi- krompir, a se domov ni več rali oddati vojaščini, pa ni ki so omamno dišale in va- bolj pameten kot njegov jo, se je čez noČ notranje se- vrnila. Pra^rili so, da so jo važno, katera je potrkala na VdUrinil novo bUe, da jih pokusim. lastni, mu je omogočil, da sul. Od njega je ostala le še ustavili partizani, med kate- vrata. Vsak od njih je samo ^ , , Olgo sem si predstavljala je odšel študirat v Ljublja- lupina, ki je životarila in če- rimi je bil tudi fant, ki ga je jemal, tako je bilo. ZlVlieniC* kot mogočno žensko, kajti no. Tam je ded poznal veČ mela za pečjo. Pravili so mi, pred leti zavrnila. Žal je od fse nadaljuje) Med sosedi 101 SLOVENCI V ZAMEJSTVU lože K0ŠN)£k Zgodba o usodi študent- od tržne vrednosti hotela in naj bi denar, namenjen za skega doma in hotela Koro- doma. Ket slovenska vlada o Korotana, porabila za nakup tan na Dunaju, ki ga je pred nakupu še ni sklepala, je rezidence na Dunaju. Vladi dobrimi Štiridesetimi leti za Mohorjeva družba pooblasti- sta izrekla podporo direktor bivanje koroških slovenskih la pisarno za nepremičnine Slovenskega znanstvenega študentov ^adil pater Ivan v Ljubljani za prodajo Koro- inštituta na Dunaju dr. Vm* Tomažič. Še ni končana, tana na prostem trgu. Slo- cenc Rajšp in Član upravnega Predstavniki Mohorjeve venska vlada lahko Še vstopi odbora dr. Feliks J. Bister, družbe iz Celovca, ki je last- v pogodbo, vendar zaradi Predlagala sta, naj bo Sloveni-niča Korotana, predsednik njene nezanesljivosti brez ja stoodstotna lastnica Koro- tana in naj sama namesto Mohorjeve družbe izbere novo upravo. Mohoqeva družba je pismo predstavni- |ože Kopeinig, direktor An- časovnega zamika plačila ton Koren, član uprave Mar- kupnine. jan Pipp in predsednik nad- Mohorjeva dniiba in slo- Tudi petje v otroškem zboru, na fotografiji je zborček Rožce iz Šentjakoba v Rožu, ohranja slovensko besedo na zornega odbora Kari SmoUe, venska vlada sta si izmenjali so pretekli tede n n a ko nfe- precej ostrih besed. Vlada j e kov Slovenskega znanstvene- Koroš ke m. ; Poto: íoh rend za novinaije sporočili, zapisala, da je zainteicsiiana ga inšLituU ocenila kot poda jim je dovolj večletnega za ohranitev študentskega skus prevzema Korotana. je za "zalâto vitalnih sloven- Odkar je samostojna, ni od-zavlačevanja slovenske vlade doma na Dunaju, ki bi bil iah- Slovensko vlado so k ohra- sfcih kulturnih interesov na pria niti enega. Gospodarsko z nakupom Korotana za ko izobraževalno in kulturno nitvi Korotaria, v katerem je Dunaju in za končanje pre- šibkejše članice EU in kandi- 5.305.750 evrov. Ta vsota je središče Stovencev v Avstnji. v preteklem študijskem letu dolgega dogovarjanja o na- datke za Članstvo imajo bolj usklajena z ministrico za vi- Sklepa o nakupu še ni spreje prebivalo 230 študentov, od kupu Korotana v dobro slo- razvito mrežo kulturnih sre- soko šolstvo, znanost in teh- la zaradi različnih ocen vred- katerih jih je bilo 65 iz Slove- venskih kulturnih in nado- dišč v drugih državah kot nologijo Mojco Dolinar Kuc- nosti in nerealnih zahtev se» nije, pozvali študentje iz Slo- naînih interesov, v dobro slo- Slovenija, so še zapisali pisa- ler, vlada pa kljub dogovoru danjih upravljavcev. Dokler venije, ki študirajo na Duna- venskih študentov, kuitumi- telji. Vlada je znova oà^owo sklepa o nakupu še ni spre- ne bo zagotovljena pregled- ju. Poziv za ohranitev Koro- kov in vseh državljanov, ki rila, da je zainteresirana za jela. Mohorjeva družba po- nost nakupa, ne bo odobrila tana je v torek objavil tudi jih pot kdaj zanese na Du- nakup Korotana. vendar udarja, da je dogovorjena dobrih petih milijonov evrov. upravni odbor Društva slo- naj". Slovenija ima po svetu cena za 750 tisoč evrov nižja Vlada je zanikala govorice, da venskih pisateljev. Zavzel se premalo kulturnih centrov. mora biti ta pregleden in skladen 2 zakoni. \ GORENISKI GLAS petek, 1. avgusta 2008 POGOVOR Snovanja Zdaj tudi javnost ve, da je pisatelj, ki se je dolgo "skrival" za psevdonimom Gojmir Polajnar, v resnici Boris Pintar, doma iz Poljan nad Skofjo Loko, živi v Ljubljani. Pogovor z njim je nastal ob izidu njegove nove knjige. Boris Pintar alias Goimir Polainar, pisatelj Milena MikiavčiČ orisa Pinta rja, ro- Šem. me zanima, kdaj ste za* čdi pisati? "Prve objave segajo v šol- jf jaka iz Poljan, je ska leta. Takrat sem pod pot iz Poljanske mentorstvom profesorice doline zanesla v Milene Sitarjeve pisal tudi v prestolnico, kjer je revijo Pionir. Moje zgodbe je diplomiral iz filozofije in sprva pretipkaval oče. Risa- sociologije kulture, potem nje se je nadaljevalo skozi je začel poklicno pot kot srednjo šolo do študentske- profesor filozofije in socio- ga obdobja, ko sem svoja logije. Cez čas ga srečamo dela objavlja] v različnih revi- kot vodjo gledališkega pro* jah» Drugih pisateljskih na- grama v Cankarjevem gibov, ki bi stremeli k objav- domu, zadnje desetletje pa Ijanju, v naši družini ne po- poizkuSa grenko-sladki znam. nekateri pa so bili veš- kruh poklicnega pisateljeva- či novinarskega peresa, aH nja. Svoja dela objavlja v re- so pisali politične govore. " vijah tako doma kot v tujini. Pod psevdonimom Goimir Katera zvrst pisanja je bila Vknjm SC }%6 Polajnar je leta 1998 v sa- tísta, ki vas je privlačila? mozaložbi izdal roman Ne "Najbolje sem se izražal v SpTClSliJCtYl SttVHOf ubijaj, rad te imam, Ici je prozi» Čeprav sem se kot pu- - - . nato izšel v angleškem pre- bertetnik preizkušal tudi v k(XKSflC2Cl Spolu vodu Don't Kill Anyc^ne, î poeziji, vendar sem kmalu , - Lovç You, New York: Spuy- ugotovil, da pri tem nisem je strasno, katere ten OuyviJ, 2001. skupaj z bU tako dober, kot bi moral Jano Pavličfesoavtor knjige biti. Pisal sem tudi krajša Boris'Pintar v domačih Poljanah nad Skofjo Lolco/f««; rase je Dorian, kdo je pederetka, / Castration Machii^est The- sala dramsko priredbo Tav- balen tudi v literaturi. Kdo rabolah vaša druga zbirka, tetnega profesorja ..." atre and Art in the Nineties, čarjeve Šamčči^ s/ive, ki jo je od pisateljev je v vas pustiJ Kakšne zgodbe nam prinaša? Kastracijski stroji, Gledališče in umetnost v devetdesetih dramska dela. Leta 19S1 sva z Andrejem Šubicem napi- Svet postaja vedno tx>lj glo- Ađantis je po Družin^áh pa» nju in starejšega univerzi- kako je Lolita Ljubljana: Maska, 2001. Pri Andrej z igralko Anico Ber- prav posebne sledi? založbi SKUC pa je, tokrat čič uprizoril v KUD-u Ivan II "Lahko bi rekel, da je V spremim besedi je Gašper Težko bi imenoval ene- skupni imenovalec vseh Malej celo napisal, citiram: postala Lolek, znova pod psevdonimom Tavčarv Poljanah. Leta 1998 ga kot vzornika. Mnogi so zgodb nekakšna nemoč v Poktjnar v zrnjem - , ^ Gojmir Polajnar» objavil dve je spet za Poljance nastala vplivali name, čeprav ta kaj počne Ojaip zbirki kratkih zgodb: Drv- Osebna kgenda. diamatizad- vpliv ni vedno neposredno J J žinske parabo na Slovenskem, Atlantis, 2008. medsebojnih odnosih. Bodisi med moškim in žen- beseduu zbirke Atlantis sprašuje, kakšnega spola je straši- žinske parabole, 2005 in ja romana Aifcimijt Paula Coelha, s katero se je režij- opazen, največkrat ga ugotavljajo literarni kritiki. sko, bodisi med istospoini- lo, pri tem pa opisuje z^dho ma partnerjema. Razmerij prav z njegove perspektive ... sko spoprijela Saša Božič. Med Slovenci sem od ne- homoseksualnih parov ni- Kaj to pomeni? J€ 1 latOfl Atlantis, vašo zadnjo knji- Moi Pf^ roman je za oder kdaj občudoval Draga Jan- sem poskušal idealizirati "Knjiga jenastalavBarce- odobraval homoseksualnost, vam drugačni vetrovi ponu kdaj bo vesoljni ideje? go, sle pisali v Barceloni, v priredil Niko GorŠič in ga Čarja, čeprav ne piševa o is- {Sojist). Še več: trudil sem Ioni, v ŠpanijL Tam sem okolju, ki nití maJo ne sp(^ pod naslovom Ubijaj! Ni- tih temah in v istem slogu se, da bi kar se da tankočut- preživel del lanskega leta, minja na vaše Poljane. So mam te rad! uprizoril v Glo- in čeprav ne pišem tako no prikazal zagate medse- učil sem se špansko, dobro balnem gledališču v Ljublja- zgrajenih de!, kakor on. V bojnih odnosov in sobiva- sem se seznanil s katalon- jali pri pisanju kakšne nove ni. Vendar je proza tista, h nekaterih zgodbah se nave- nja. Pripovedovalka najdalj- sko kulturo in različni vplivi zujem na rojaka Ivana Tav- še zgodbe, Jaz, Klavdija, je tega bivanja so opazni tudi čarja. Med ameriškimi pi- glavna junakinja K^avdija, v knjigi. Zgodbe so postav- kateri se vedno vračam. " Že dvajset let živim tu in , »vv v ---•— — .....— ••• -- —-----—....... p. J,—.—. ——o------r----- potop ••» VSCem se tam. vendar domač kraj |e za vami že bogata bera? s a tel j i zelo cenim Gora ki se sooča z osebnimi in I jene v različna evropska ostaja tisto pribežališče, kjer "2a moja leta niti ne tako Vidala, prav tako me ie pre- intimnimi težavami, ko se J I r---' -v— — —-I- --—--------------• -. f'. ...v-.....—... . -- arU^e odgovore, sem doWval prve izkušnje, bogata. Imam izdan roman vzela knjiga Middlesex pi- njen partner«ter oče njune- , J. nanj sem Čustveno navezan in dve zbirki kratkih zgodb Zaniffia ftie tudi in del tega sveta vnašam tudi ter knjigo esejev o gledališ mesta, dogaianje )e mednarodno in večkultumo. Seli- rianj sem Čustveno navezan in dve zbirki kratkih zgodb, satelja jeffreya Eugenidesa, ga otroka spusti v razmerje tev v Barcelono je bila posle- občudujem turškega nobe- z drugim moškim, Uvodna dica mojih osebnih pričako- j v svoje pisanje. Barcelona ču in umetnosti, v kateri lovega nagrajenca Orhana zgodba z naslovom Labodji vanj, ki pa se niso uresniči- raZineije m€Cí kot kultuma prestolnica me razmišljam o umetniških Pamuka, avstrijsko nobelov- spev je pisana s perspektive la. Že na začetku sem doži- , je navdušiia in navdihovala, delih in teoriji umetnosti ko Elfriede Jelmek, blizu so mlade, premožne in izob- vel trpka razočaranja, ki so literaturo m vanjo sem umestil eno iz- ter družbe. Ne pišem veli- mi Thomas Bemhard, Um- ražene muslimanke, ki se me zelo prizadela in kot ne- med zgodb {Mesto čudes), ko, kar pa potem izdam, berto Eco, Michel Houeîle- zaljubi v mulata in kristja- kakšna obramba so potem teonjo, saj hkrati pa mi je prizadejala temu posvetim veliko časa becq, Suzana Tratnik ... na. Za ljubezen se je pri- nastale te zgodbe. V knjigi sta navzoči ena kar nekaj bridkosti. " in dela. S knjigo želim biti Svojega dela ne primerjam pravljena celo odreči svoji se ne sprašujem samo tega, tako zadovoljen, da še Čez z njihovim, priznam pa, da patriarhalni družini. V kakšnega spola je strašilo, Če za trenutek Se zmeraj leta v njej ne bi ničesar so imeli na moje pisanje V CirU^. ostaneva v bajih pod Bl^o bistveno spreminjal.' določen vpliv, " Atlantidi se soočimo s spolno seanso mladeniča v us- ► î6. stran à i6 GORENJSKI GUS petek, 1. avgusta ?,oo8 POGOVOR Snovam ^ 15. stran na glas ne govonmo, se pa dogajajo tudj v naSem oko- jsmekj ali katere rase je Do- lju, ko se na primer zaradi rian, kdo je pederetka, kako dvojne spolne usmerjenosti je Lolita postala Lolek. kaj partnerja pojavi še tretja oseba, ljubimec, ki poruši vizijo klasične družine. počne Ojdip na Slovenskem» je Platon odobraval Jaz, Klavdija Po spovednih zakramentih je družinski svet sklenil, da je splav edina sprejemljiva rešitev. Bila sem v tretjem mesecu, kakor muslimanka, ki jo bo družina izločila, ji odvzela otroka» onemogočila preživetje, če si bo upala pokazati, kdo ji je všeč. Na bogati strani sveta, ki je počeb to, zaradi česar je druge kaznovala, revna kot cericvena miš in moč kljubovanja mi je pešala. Laureotova družina bi poskrbela za otroka, jaz jih nisem zanimala, obetala se mu je diplomatska kariera, pri iateri bi mu bila jezik preoblečene zasebne lahko botrovale nekaterim zbirka kratldh zgodb, Založba v napoto. Vsi okrog mene SO se čutih odgovorne, da urejajo stvari zame. močan tok me je nosil zdaj homoseksualnost, kdaj bo Knjiga se dotika tudi neka« vesoljni potop ... iščera še terih globalnih civilizacij- druge odgovore, zanima me skih vprašanj, na kar nami- tudi razmerje med literatu- guje že naslov Atlantis, iz- ro in teorijo, saj sla navzoii gubljena civilizacija. Ali je ena v drugi. Teorija, reci- zahodna civilizacija res tako mo, stremi k splošni veljav- bleščeča, kot sami sebe pre- nosti, vendar včasih v njej pričujemo, ah pa v sebi skri- prepoznamo le v zapleten va določene slabosti, ki bi Pmtar, Atlantis, strahove. Homoseksualnost premikom proti zatonu te SKUC, Ljubljana 200S tako postane tista točka brez kultuie." smisla, ki je pogoj kakršnekoli družbene strpnosti." raturi skušamo ubesediti na levi zdaj na desni breg. Med prvimi sem demon-Razpeti ste med lokaJnimi čtaboljTebi^iio^ isiošp^ho strirala proti omejevanju pravice do splava. Da bi Poljanami in svetovljansko usmerjeni obstajajo, to vpli- Ženskam moški narekovali, kako naj koristijo svoje Da ne pozabim vprašati, Ljubljano. Ima družba ru in va tako na njihovo osebno telo in Življenje, tisti, ki niso nikoli sami \Zgojih tam do istospoln^ družin življenje kot na življenje materinska ljubezen je ob ločitvi pomenila. kdo so pcderket "Pederka jc med istospol- dovolj strpne poglede? nimi partnerji udomačen družbe. Takšne, Ic na videz "Istospolnim družinam nepomembne teme, so da bo ženska skrbela za naraščaj, moški so lahko izraz. To so prijateljice in ljudje še niso naklonjeni, ne zame posebej zanimive. Kot očetovstvo prekinili, kadar otrok ni izpolnjeval zaupnice gejev, ki jim stoji- v mestu, ne na podeželju, pisatelj lahko gledam na svet njihovih pričakovanj, in krivili matere za vzgojo, ko jo ob strani v njihovih lju- Kjer je eden od partnerjev bi- skozi strpne oči, ali polagam ^iU oni zaposleni s pomembnejšimi stvarmi, še . , bezenskih težavah. Upo- seksiialen, usmerjen na oba besede v \ista nestrpnežem. , 111. . . i . . LuhlCO bi rekel, raWjajo se tudi drugi izrazi spola, je opazna določena Tako orišem probiem z ve« «> skrbeli za svoje potomstvo, naái ločena .z istim pomenom: gejevska mera strpnosti, dokler je zornih kotov, zgodba je več- pa SO tožarili matere za cent. V meni je raslo nekaj aa ie skupni mama, gejevska nevesta, ta- takšna spolna usmerjenost plastna in morda spodbuja k živega, n^caj Čudovite^ Nekdo je bil z menoj. Težko imenovalec vseh ška ..." prikrita. V mestu se neke razmisleku. stvari lažje skrijejo, kakor na sem razmišljala o njem ali njej kot o zarodku brez I Je potemtakem Atlantis i^sl síIhVdTse^e p^t^ebno Sle tudi zalo zaidi pisali ko sva se pogovarjala, si pošiljala poljube. Zgodb nekakšna knjiga $ svetovljanskim skrivati, je med drugačnimi pod psevdonimom Gojmir nosečnost je drugo Stanje, živim s teboj, ki te bom rodila, ali ne. Kruta je odločitev drugih, kaj naj navdihom, ali v njej razis« pogosto prisoten. Hismo Polajnar? nemoč v kujele čustva, ki se dotikajo najbolj odkriti drug do dru medsebojnih na to, kje živi? domala vsakega, ne glede gega. Marsikje se okolica uporabljam, vendar je za pi- spreneveda, da nečesa ne ve, sanje o osebnih, neizrečenih "la. Psevdonim še vedno ^^^m za njihovo dobro ime, ne da bi me vprašali, "Izhodišče pisanja so čeprav so ji poznane podro- stvareh potrebna dobršna odnosih. Bodisi osebne zgodbe. Osebe so bnosti." zamenljive, ni važno, kje ži- mera poguma, ne glede na to, kdo piše. Psevdonim v ne da bi te imenovali. Ljubl^nj: $KJC. 2008) C«imr Peiajrar {Bori« Pinur) med moškim in vijo> ker se čustvovanja lju
  • stoji, «a, pomeni, beganfa iKiivcev čez vašo (zaimek je podčrtan) usta- pro^sor ^uhljan^ strojne Jakul- rut pditičrui akademija Čudežno je pa drugo vprašarue- to mefno črto domala m. Prvca novno igavo za ustanovitev tete ter njen dekan, imenovani proizvajala irhunske demokra Najpr^'. Pogofno rečeno heral- mary jasno je, kako bodo voJili stnmke s smernicami • nxio^'ui^ gospod pa je med drugim znan te, saj je politikov, kijih je izuri- dike imam na sumu, da jim volivci znotraj obeh osnovnih • om^eno prisel/'etwije - red in tudipc tem, da sijev nekemživ- !a nekdanja Partija, taJco rekoč predvolilno zga^ reéira Zmago trcgov; se fmnd, znotraj levice in mir. Za program In statut stran- Ijenjskem obdoi^u in v konkrét- kot lis^a in trave, ampak o tem Jelinčič Plemeniti. Vzi^ezi s trdit- znotny desnice, in v tem kontek- ke ter potrebna navodila, pobite nih gxpodankih ókoUšánah ne trenutno ne razmišljam.) Po lýo A/uirga Biyuka, predsedni- stu je, vsaj kar se mene tiče, kot vaš e-mail na: nova.stranka^ vso tncč prizadeval oiastniniti U- drugi strani mi Je ka'^a koli po- ka Nove Slovenije, pomeni stran- na dlani, kdo ustanavlja nove gmaiicom. In to ji vse. tostroj, komunističnega paradne- Otičrui stranka, ustanovljena mi- ke, fci mora v aktuabvh okolišči- stranke na d^ici: nihče drug, Manj sfcrivMOStni kot ljubitdj ga ko*ia dovenske strqj^radnje. nutko pred zdajci, pomeni dober nah stati na prstih, če želi videti knt desnica sama. Detdmú, Ja- (ali ^ubitdji) grbodoija, ki je vsa Da X razumemo. Nič nimam mesec pred državnozborskimi tri odstotke naklonjenih voliivev nez Janša^ predsednik SDS, ki za zdaj za javnođ brezimen, so nřřř proti ustanavljanju novih volitvami, jako sumljiva. Drii in morda k katereffi Sez,čdda mu zvezde (pomeni javnom-ustanovite^i stranke Slovenski kr- političnih subjektov, se pravi, po- sicer, da ni nikdar prepozno, ne stoji za Jožetom Duhovnikom nenjske raziskave) ravno ne ka- šČansti demokrati, se pravi, dose- lUičrUh strank, nití proU njiho- drži pa iudi, da bi bil čudež, če in njt^uvM Kresničkami nihče igo odlično. Marjeta Smolnîkar bo na državnozborskíh volitvah kandidirala za poslanko na list» SLS. GORENJSKI GUS petek, 1. avgusta 2008 EKONOMIJ k sUfa n. zargi @g-g/û$, si 17 Ministrstvo za gospodarstvo je v tem mandatu prispevalo k razvojni naravnanosti slovenskega gospodarstva. ŠTEFAN ŽARGI Ljubljana • Ker se približuje konec mandala sedanje vlade • do parlamentarnih volitev sta ostala le še slaba dva meseca, vmes pa je 5e ías dopustov, so se na vladi očitno dogovorili da v teh dneh pripravijo obračun štiriletnega dela. Pregled opravljenega je v torek za javnost predstavil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je, podobno kot seveda vsi ministri, prepričan, da so dobro opravili veliko dela. "Ministrstvu za gospodarstvo je v tem mandatu uspelo narediti po-memten napredek in preboj ski podjetniški sklad je do sredine maja razpisal za 197 milijonov evrov sredstev podpore za MSP, tovrstne spodbude so se v štirih letih povečale za petkrat. Vse to je prispevalo k rekordni gospodarski rasti, ki je bila v obdobju 2004 ^^ 2007 5^3 odstotka, ali približno še enkrat višja od povprečja v EU. Minister Andrej Viziak Inflacija je slaba statistika Najslabši statistični podatek iz tega mandata pa je podatek o rasti cen, je primal minister Vizjak, Čeprav se je vlada s tem problemom in k razvojni n a ra vna n o.^ti slo- so mislili na mikro, mala in bej na podjočju energetike. njegovimi posledicarcii spo- venskega gospodarstva, s d- srednja podjetja (MSP) in telekomunikacij, zagotavljali prijela. Prepričan je, da sta mer smo zadovoljni, hkrati spodbujali podjetništvo ter višji standard zaščite potroš- pred zunanjimi razlogi, kot pa se zavedamo, da je pred konkurenčnost. Taka narav- nikov in intelektualne lastni- je rast cene energentov in nami §e veliko dek, saj spre- nanost je omogočiia ustvarja- ne. minjajoče se razmere na gio- nje no^'ih kvalitetnih delo- balnem in evropskem trgu vnih mest in na rrinistrstvu Razvojna podpora od gospodarske politike za- ocenjujejo, da [ili je bilo htevajo nenehno prilagaja- ustvarjenih kar 58 tisoč. hrane v svetu, pomembna vzroka za inflacijo uvedba evra in izrabljanje koncentracij ter posledično mono-Drugi pomemben del pri- poli v slovenski trgovini. Via-nje, Zelo sem zadovoljen, da Opravljeno delo rrinistrstva zadevanj ministrstva za go- da se je s temi problemi spo- smo imeli vedno podporo pri je merljivo in je gotovo pripo- spodarstvo ie bil namenjen prijela, začele so delovati ključnih vjadiuh odločitvah, inoglo k ugudiuiu gospodar- podpori naložbam podjetij iz nadzorne insUlucije, posle- ko govorimo o dvigu konku- skim razmeram, saj je slo- sredstev državnega proraču- dice inflacije pa omilila pri renčncsti slovenskega gospo- vensko gospodarstvo v zad- na in še posebej pomembno plačni in davčni politiki ter s darstva, bila je to pomembna njih letih doseglo rekordno iz sredstev evropskega sklada prejetimi dodatki za najbolj prioriteta," je uvodoma po- gospodarsko rast, podjetja so za regionalni razvoj. Financi- potrebne. udaril minister Vizjak, bistveno več vlagala v razvoj rali so tehnološko posodobi- Vlado čakajo, po besedah in izvažala, tudi stopnja brez- tev, nakup nove opreme, raz- ministra Vizjaka, na podro- poselnosti je bila rekordno voj novih izdelkov ter tehno- čju gospodarstva še številni nizka. V letih 2004-2008 je logij, vlaganja v nove turistíč- izzivi. Najpomembnejši so: Posebej pomembno vlogo bilo na Ministrstvu za gospo- ne zmogljivosti, pospeševali nujen tehnološko-razvojni Zakonodajna prenova ima seveda ministrstvo na darstvo na novo pripravljenih zakonodajnem področju, ali prenovljenih 42 zakonov. prenos znanja iz razvojno- raziskovalnih in izobraževal- preboj, povečevanje dodane vrednosti m nadaJinja krepi- kjer so po Vizjakovih bese- ki jih je sprejel drevni zbor. nih ustanov v gospodarstvo, tev konkurence na trgu. Od- dah v tem mandatu opravili S sistemskimi ukrepi so spodbujali tuje investicije in govore na te izzive imajo pri- prenovo praktično vse gospo- ustvarjali pogoja ra:^oj int^macionaliTacijo sloven- pravljene, Če jim zaupan darske zakonodaje. Posebej konkurence na trgu, še pose- skega gospodarstva. Sloven« tudi nov mandat. umirjanja cen? Tudi letos julija cene v povprečju ostale nespremenjene. štefan Žargi (zâ 1,2 odstotka), hrana, brez- stanovanje (za 13,6 odstotka), ritve (za 10,7 odstotka), sta- ............................................................................alkoholne pijače 1er stano- sledile pa so naslednje skupi- novanjska oprema {za 5,9 Ljubljana - Po podatkih, ki vanjska oprema (za o,S od- ne: hrana in brezalkoholne odstotka), rekreacija in kultu- jih je včeraj objavil Statistični stotka). V enem letu so se pijače (za 12,2 odstotka), go- ra (za 5,6 odstotka), prevoz urad Republike Slovenije, so, najbolj zvišale cene v skupini stinske in nastanit\'ene sto- (za 4,9 odstotka) ter izobra- podobno kot lani, tudi letos julija cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale nespremenjene, letna rast pa se je znižala s 7 odstotkov v juniju na 6,9 odstotka. Umiritev povprečnih cen je bila pričakovana, saj je julij mesec razprodaj in na statističnem uradu so ugotovili, da sta se obleka in obutev pocenili kar za 14 odstotkov. Se naprej pa se dražijo storitve na področju rekreacije in kulture (za 4,6 odstotka), zdravstvene storitve (za z,G odstotka), gostinske storitve RMt cen zJvJjdnskIh potrebičin (Inflacija) 69 I' 69 O 0.3 VtI vtil 0.4 07 I 0.4 IX xi 0\ 2QÛ0 M 1' " I lil IV o vil meaati« na ■DU« ževanje (za 4,6 odstotka). Merjeno s harmonizira- nim indeksom cen življenjskih potrebščin (evropsko primerljivi izračun) se cene v juliju v povprečju prav lako niso spremenile, Letna rast cen se je znova nekoBko zvišala in je sedaj 6,9o agencijo RS za podjetništvo Ir. tuje investicije • ]APTI, ce- ovlte podporne storitve v okviru vstopt^ih ločk VEM na lo- :alnem nivoju. Te obsegajo informacije o rr.ožnostifi pridobivanja finančnih sredstev, možnosti ustanavljanja podjetij, nformacije o drugih podpornih Institucijah za podjetništvo, druge informacije o podjetništvu; redno tedensko posredovanje informacijskih paketov do uporabnikov; pripravo in posredovar^je odgovorov na posamezna kompleksnejša vprašanja uporabnikov preko e-pošte in osebnih stikov^; iz vajanje informativno-^romocijskih delavnic za podjetja in podjetnike posameznike v sodelovanju z JAPTI, Slovenskim podjetniškim skladom in Ministrstvom za gospodarstvo; osnovno svetovanje povezano z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij pred registracijo podjetja oziroma podjetnika; izvajanje postopkov registracije tn sprememb registracij preko e-VEM registracijske točke in evidentiranje administrativnih ovir pri poslovanju podjetij. Izvajanje zgoraj naštetih storitev je brezplačno. Š. Ž. Bled Coca Cola ustanovila katedro za marketing na lEDC-Poslovni šoli Bled lEDC'Poslovna šola Bled, ena izmed vodilnih institucij na področju razvoja menedžmenta v Evropi, in korporacija The Co ki jo bo skupaj z drugimi duhovniki daroval koprski škof Metod PIrIh. Po maši bo blagoslovitev obnovljenega Ehriichovega doma. Dr. Lambert Ehrlich je bil rojen v Žabnicah pod Višarjami. Romanje bo sklenjeno s kulturnim programom, nagovorom poslanca državnega zbora Jožeta Horvata In družabnim srečanjem za cerem parku Skupaj z naravovarstvenimi nadzornikf Triglavskega na- fodrtega parka se bo tudi letos mogoče podati na brezplačne izlete Odkrivamo Triglavski narodni park "V odkrivanja smo vključili ne samo lepo naravo in še lepše poglede nanjo, ampak tudi zgodovino in kulturo/' so poudarili v TNP. Pridružiti se jim bo mogoče Že jutri ob 8. uri na parkirišču pred slapom SÉivic.d. od kvdei ^t; bodu ud- pravili na Pršivec. 'Tura na Pršivec je nekaj posebnega. Razgledna je, čeprav se ves čas vzpenjamo skozi prostrane gozdove^ neizmerno bogata s posebnostmi rastlinskega in živalskega sveta, vodi do starih pašnih planin in obuja spomin na nekdanje bohinjske divje lovce," so Še dodalfvTNP. M. R. Podkoren Sto let gasilskega društva Podkoren Prostovoljno gasilsko društvo Podkoren letos beleži stoletnico delovanja. Visoko obletnico je društvo, ki Šteje 130 članov, včeraj obeležilo s slavnostno sejo, danes pa se ob 16. uri začenja sektorska vaja, na kateri bodo sodelo» vali tudi gasilci Gasilske zve-Kranjska Gora in posadka helikopterja, jutri, v soboto, 2. avgusta, pa se bo ob 16. uri začela gasilska parada skozi Podkoren, ki ji bo, kot se za gasilska praznovanja spodobi. sledila veselica. M. A. Aoercas jutri koncert Slovenskega okteta Kulturno-umetnlško društvo Pod lipo Adergas vas ob praznovanju 70-i et ni ce usta« novitve jutri, 2. avgusta, ob 21. uri vabi na koncert Slovenskega okteta, ki bo na prostem na stopnišču župnijske cerkve Marijinega oznanjenja, v primeru slabega vremena pa v cerkvi. S. S. lovens nase mreže p slujemd l se v. (m/ž) ♦ J OFiL: rajmanj vlŠ|9ŠoÍsko izobrazbo, zokljuceno z nadpovprečnim uspehom, sonkostojni, prodorni^ imate izrazite politične in komunikaciiske sposobnost. i« nemškega jeziko je prednost. * Sim vzh^í, odločni in ciljno usmerjeni ter želite prevzeti odgovornost vodenjo. * PrtprQ^|ni ste se izobraževati in deloti tudi izven kraja svojega bivonjo. USP^AftUANJE: ^ . * V olcvirj večmesečnega progroma usposobijanja dom^afi v^ini vas bomo pri^vili na vq^ bodoča ndoge. »tovili vom bomo naš pristop do kupcev ter način vodenjo in moHvIranjo avcev. Spoznali boste koncept obvladovonjo sîroskov în doseganja visoke storilnost. VASE NALOGE: * Po uspešnem uv^^u boste prevzeti celotno poslovno odgovornost za prodajni okoliš poslova In icomi. Samostojno boste s^^ema ločitve o zaposlovanju prodajnega à^bja. Kot nošo vodi no organizacije in n prodajnega o flO področjih ofKrtovonjn, izobrařuvoujo^ bos!« odločilno pnspevoii k uspehu sv^^go Postanite del naSega uspeimga in dlnomicnega tima In nas prepfiéajtel Delovno razmerje bomo sklemli to dofočen čas z možnostjo podaljšanjo zo nedoločen čas. Na rozpi)^^ vam bo službeno vozilo^ kt go boste lahko uporabljali tudf v zosebne namene. PorB^fBfe^i^e n j ep Isom^ vso potrebna dokazila in fotografijo nom do 16. avgusta na naslov: ♦ > LidI do.o. k.dMoje pri Komandi 100 www.lidl.si ř i i mi Ui « t \ i \ 4 20 GORENJSKA ' GORENJSKI GlAS petek, 1. avgusta 2008 V Uprava družbd ISKRA VZDRŽEVANJE, d. d.. Savska loka 4. Kranj sklicuje 13» skup^lno delniške družbe ISKRA VZDRŽEVANJE, d. d., Kranj, ki bo 2. septembra 200Ô ob 16. uri v sejni sobi družbe. Savska loka 4, Kranj DNEVNI RED: 1. Otvorrtev skupščine, uaotovrtev sklepčnosti in s&znanitav Predlog sklepa: *'Zd predsednika skuplcîne se imenuje Žiga Škerjanec. za preštevalca glasov pa se Imenujeta Peter Hribar in Darko Mesec. Skuplčlna se sezrtaní s prisotnostjo vabljenega notar* ja Vojka Pintarja rz Kranja. 2. Seznanitev z Letnim m odločarve o upora- bi bilančnega dobička ter o podeli' ^eto 2007 Predlog sklepa: "2.1. SkupŠcrna se seznani z Letním poročilom o poslovanju družbe Iskra Vzdrževa nje. d. d.. Kranj za poslovno feto 2007. 2.2. Bilančni dobiček družbe Iskra Vzdrževanje, d. d., Kranj za poslovno leto 2007 znaša 38.345 EUR in ostane nerazporejen oziroma bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih (preneseni dobiček). 2.3. Skupščina podeljuje razrešnico upravi in nadzornemu svetu drulbe Isk/a Vzdrževanje, d. d.. Kranj za poslovno leto 2007 " L^IL^Ml 3, Soremerrba statuta zaradi spremembe fi navedbe de^ memb Predlog sklepa: "Na predlog uprave in nadzornega sveta se sprejme spremembe statuta družbe /SKRA VZDRŽEVANJE, d. d., Kranj. Za izdelavo Čistopisa statuta družbe se pooblasti nadzorni svet družbe." 4. Imenovanje članov Predlog sklepa: "Zd člane nadzornega sveta družbe ISKRA VZDRŽEVANJE, d. d.. Kranj se za mandatno dobo štirih let imenujejo: • Žiga Škerjanec. - Franci Buko vnik in • Janez Sajovec. Člani nadzornega sveta nastopijo mandat z dnem vpisa sprememb statuta« ki se nanašajo na nadzorni svet v sodni register." PREDtOGI DELNIČARJEV Skupščina bo odločala o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Če delničar v enem tednu po objavi sklica skupščine pošlje družbi razumno utemeljen nasprotni predlog, bo družba postopala skladno s 300. Členom Zakona o go^odar^ih družbah. GRADA/O Letno poročalo za poslovno leto končano na dan 31. 12, 2007 skupaj s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila za poslovno leto končano na dan 31. 12. 2007 in drugo gradivo za sejo skupščine je delničarjem dostopno na sedežu družbe ISKRA VZDRŽEVANJE, d. d.. Savska loka A, Kranj, vsak delavnik od dneva objave skhca skupščine med 9-00 in 14,00 uro. UDELEŽBA iN GLASOVANJE NA SKUPŠČINI Pravico udeležbe in glasovanja na skupSČini imajo delničarji, ki so kot lastniki vpřsani v delniški )e osebe izkažejo z osebnim dokumentom. Glasute se osebno, vsaka delnica šteje en olas DRUGI SKLIC Če na seji ne bo dosežena sklepčnost bo ponovno zasedanje. istega dne.to je 2. septembra 2008 na fstem kraju ob 16.30. Na ponovnem zasedanju bo skupščina veljavno odločala ne glede na višino zastopanega kapitala. V Kranju, 01. 08. 2008 ISKRA VZDRŽEVANJE, d. d. Uprava druitïe: mag. Boštjan Pražnikar. direktor Opisali znamenja v Železnikih Zgodovinska skupina župnijske Karitas znamenj v Železnikih in okolici. ezniki v sveže izdani knjigi opisuje devetdeset verskih Ana Hartman sko izročilo in na tisto, kar so ....................................... nam povedali domaČinL Čim Žeiezrriki • "V Železnikih in več smo želeli izvedeti o na- okolici stoji izredno veliko stanku in vzdrževanju zna« znamenj. To je znak vernosti menj> običajihje razlofila. na tem območju/' meni Iva- Železniki se sicer ponašajo z na Benedičič, danica zgodo- zelo niaioiikinu verskimi zna- vinske skupine, ki deluje v menji.odkapelicdoništerkri- sklopu župnijske Karitas Že- žev z razpeli in poslikanimi ta- leznild. Osem đanov skupi- blami. Veliko jih je posvečenih ne, ki je bila ustanovljena Mariji, precq je razpel, pi^psti pred dvema letoma in pol, se pa so tudi motivi sv. Florjana, je od začetka posvečalo razis- saj so bili Železniki v preteklo- kovanju znameni v kraju, sti zandi fužinarstva še pose- "Popisali smo znamenja v Železnikih in okolio, šli smo bej izposûvljeni požarom. V knjigi so opisana tudi med ljudi, ki so nam povedali znamenja, ki jih danes ni veČ. marsikaj zanimivega, " se spo- Po besedah Benedičičeve je minja Benedičičeva. Sprva so bilo odstranjenih devet križev in pet kapelic, poplave pa so vzele J mi vzeie tn znamenja, Uničilo je Matijovcovo kapeli- razmišljaii o pripravi brošure, a ker so zbrali ogromno gradiva, je pred kratkim izšla knjiga 2 naslovom Znamenja v co pri plavžu (kip sv. Antona Železnikih in okolid, ki pred« so našli v Loki) ter križa v Paj- stavlja devetdeset mamenj. V §tvi in pri Matijovcu, tó sta že na novo postavljena. In katert zrum.enja so mj- Župnija Železniki. Izkupiček bolj poznana? "Zagotovo je od prodaje bodo namenili za posebna Globočnikova kapeli- obnovo v ujmi poškodovanih ca na Klovžah. Postavljena je Med najbolj obiskanimi je kapelica lurSice Marije pod znamenj. bila v spomin na trpljenje in cerkvijo v Suši V bister studenčeki ki teče izpod kapelice in "Pri pripravi knjige smo za še danes se tam prižigajo slovi kot zdravilen, hodijo po vodo od blizu in daleč, nekaj znamenj uporabili gra- svečke v ta namen. Skoraj ni divo dveh domačinov, Barba- večera, da ne bi tam gorela domačinom Še posebej blizu, studenček pod kapelico, ki re Skok Rebula in Cirila 7u- nakladi petsto izvodov jo je ob pomoči dofiâtorjev izdala panca, sicer pa je bil naš na- svecKa, pove sogovornica m doda, da je v vsakem kiaju Med najbolj obiskanimi je slovi kot zdravilen» hodijo po tudi kapelica lurške Marije vodo od vsepovsod, celo iz men osredotočiti se na ljud- znamenje, ki je tamkajšnjim pod cerkvijo v Suši. V bister Ljubljane. V Bleja obiskali Skotsko višavje Bled skupaj s kraji v julijskih Alpah začenja sodelovanje s krajem Pitlochry v višavju Perthshire na Škotskem. Matíja Rant Bled • Na povabilo škotskih gostiteljev je delegacija z Bleda, ki sta jo vodiia blejski župan Janez Fajfar in častna konzulka Republike Slovenije na Škotskem Ana Wer-sun, pred dnevi obiskala Škotsko višavje. V okviru obiska so stekli tudi pogovori o možnostih partnerskega sodelovanja Bleda in nekaterih drugih krajev v Julijskih Al' pah s primernim krajem na Škotskem. Sodelovanje s Škotsko naj bi povezalo znane turistične kraje Bled, Bohinj, Kranjska Delegacija Bleda s škotskimi gostitelji - od leve proti desni: predsednik komisije za šport Gora, Bovec. Tolmin in Ko- pri občini Bled Aleš Vukelj, direktorica Turizma Bled Eva Stravs Podlogar, župan Bleda band. "S Škoti nas poleg ne- janež Faj^r, častna konzulka RS na Skotskem Ana Wersun in škotski minister za finance katerih karakternih lastnosti johrt Swinney povezuje tudi dejstvo, da smo si šele pred kratkim sredna letalska povezava iz skupne izzive vzpostavili dih. "Razšli smo se z oblju- priborili samostojnost. Ško- Ljubljane v Edinburg ali kontakt s krajem Pitlochry v bo, da škotske pattnerje še ti, Id jih je približno 5,2 mi- Glasgow, ki jo pričakujemo. višavju Perthshire, ki vklju- letos povabimo v Slovenijo in jim predstavimo bogato naravno in kulturno dediš- lijona, so po skoraj tristo ie- že nekaj let, smo z veseljem čuje tudi manjše turistične tih leta 1999 dobili svoj par- sprejeli izziv za boijše sode- kraje Dunkeld, Blair AthoD, lament in so na to zelo po- lovanje," je po vrnitvi s Škot- Aberfeldy .in Kenmore. So- čino krajev ob vznožju Julij- nosni. v želji, da nas v pri- skega dejala direktorica bkj- delovali bi lahko na podro- skih Alp ter skupaj pripravi- hodnosti poleg naštetega skega zavoda za turâem Eva č}u turizma, športa in kultu- mo načit aktiviiosti za pri- povežejo še partnerski • pro- Štravs Podlogar in dodala, re, v aktivnosti pa bi radi hodnje leto," je končala Eva grami med mesti ter nepo- da so glede na podobnosti in vključili tudi Čim veČ mla- Štravs Podlogar. » V / ¥ k GORENJSKI GLAS petek, 1. avgusta 2008 PISMA / KAŽIPOT i nfo ® g-glas.s i 21 UniiS ^^^ ^ višini več kot 400 mili- dicloga. CEATL vztraja, da ZsHVSlS Z3 r J jonov evrov za kulturo, ta (U- SO mednarodne prevajalske njimi pojgo v bazenu. Tako vi- Vedno, kadar sem priUl na je obrnila hrbet književnim prevajalcem nar pa namenja skoraj iz-ključno velikim kuUumím hiŠ5 • ki so kot modeme različice znamenite prevajaiske §ole vabilo dim veliko mladih nasm^anih Rodim, meje ta vas prevzeia in obrazkov. Zahvaljujem se vsem v odboru (predvsem predsedniku navdu^ s svojo lepoto. Mogočna kmečka h^ za kamenitim Vpc^ojence v Rsidov^icije zzh Pf^g- Rehcu),kerse vedno spon^ zidom in ajhitektumi biser cer- řimi leti ustanovil Bmar Top- razieselilo vabilo na plavalno nite tudi na nas upokojence. Ve- kev sv. Klemena stojita kot stra- Evropsko združenje drišt^f hoven, eden n^holjŠih preva- predolimpijsko tikmoiwje, saj Uko uspeha želim vsfm Hařim iarja na začetku vasi, nad nji- književnih prevajalcev fCE- jaicev Samuela Becketta - srž smo ljubitelji plavarija in âani olimpijcem iz PK RaJov^'ica, mi rrux pa se v bregugmt^o kot Evropska unija (proračun ATI) je ogorltru) nad to odlo-' medkulturnega dialoga in si p K Žito Gorenjka Radoi^ica. "ta mladi" bomo za vas držali biiskak zavede. Vasje.zarazU- projektom, kot so npr. Jilmske v Toled u, k i jil^je pred t ridese- produkcije. za prevajanje ocenjujejo na Čitvijo, ki je v popolnem na- zato kot bistvena gibala evrop- Tudi vabila za (Ačne zbore dobi- pesti cÁimpijsIdk igrah. milijardo evrov) se je odločila sprotju s celotno idejo muhi- ske kulture zaslužijo breipo- mo, Čeprav smo vruišidi^vi sta- ukiniti subvencije prevajal- lingvistične in multikulturne gojno strukturno podporo Ev- ri odveč in preveč nas je v nc^em skim hišam, ki omopčajo Evrope^ v kateri je delo knji- ropske unije. Če ne, pa je sama plavalnem klubu pod "Oblo Co- književnim prevajalcem, da ževnih prevajalcev osnova za id^a o evropski kulturi in rico". Sama rada plavam in po- bivajo v izvcmih državah av- medsebojno razumevanje • ne medkulturnem dialogu zgolj magi mi pri vzdrževanju kondi- Na Rodinah ko od $evilnih drugih slovenskih [. V. vasi ohranila videz nekdanje ,__! mri. Kot lahko preberete v knjižici ing. Franca Legata z naslovom "Bi bližtyi sosedse Rodine prvič omenjajo kot prafara že lorjev, ki jih pmajajo, in tako samo v beletristiki, temveč ovitek za knjigo brez knjige. dje (sem namreč v Domu dr, j. dVlInd HllCiStlVS ^ ^ P^ ^ ^^ po^obijo svoje znanje jezika tudi vjîlozojiji, umetnosti, pri in kulture, se dodatno izobra- filmu in gledališču. Beneddca, stara 76 let) m nikoli (Za dodatne informacije se, se ne počutim odveč. Prav uži zujejo, oziroma se posvetijo tz- Govorimo o tisti EU, ki je prcsim, obrnite na predsednico vam pozimi (bazen je nam"^ Ob prebiranju danka likvije za cerkev prine^ že slovanska apostola brala Ciril in Metod, ko sta s posmrtnimi ključno svojemu tako zahtev- leto 2008 razglasila za "leto CEATL, Ros Schwartz na: pokrit s kupolo), ko vidim, da je naslovom sem pomis- ostanki sv. Klemena potovala nemu delu. Naj spomnimo, medkulturnega dialoga" in ki da EU v okviru svojega pro- za začetek 2000 pripravim ve- schwartz@biinternet.com. bazen razdájen, nekaj prog re- 00 spet zmagal kapital in skozi Rodine. Sedaj pa naj hi to ali na slovensko Dndtvo zerviranih tudi za nas in za ^^^ ^^j ^ sliko, to silhueto vasi s ttsoâetno grama "Kultura 2007-2023" lik simpozij o književnem pre- književnih prevajalcev na: malâce, ki jih prizadevni učiti^i Upam,dane zgodovino degradi'xdi s stano- učtíc prvih plavalnih vOčin te^z ^ ^ ^^J ^ « ^^ vanjskimi bW, ki naj bi jih neko razpolaga z letnim proraču- vcjanju, kije bistveni del tega inh ^dskp-dmstvo.si) HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Ki'Of 1^0 « ''Kl^nu 01M IXnti Ifíewu fnm-ii », uiv Oi/;CH-4Mî alKWbWU r«n f U in (ftriu «o 1100IRP' (eniuiAov i«i jKnu^t) v nbfiki ifrfijno lujo^ JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVgtCA, TEL: 04/53 H 249. FAX 04/53 04 llO MADŽARSKE TOPLICE: 7. 8. -10. 8., 21. 8. - 24. 8., 1. 9. • 7. 9.; PCL)E$ACms. 9.-22. 9., 22. 9 S,.iu8.; GOLI OTOK: 26. S. • 29. 9.; KOPALNI IZLET IZOLA: 4. OeVESTíLA O DOCOOKIH OBIAVLIAMO V RUBRIKI GLASOV KA- ŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT. PRIREDITVE Predmašni večer Bled • Društvo Berem • bereš • berímo letos že šestič zapored vabi ns Predšmarni večer, ki bo v Četrtek, ^4. avgusta, ob 20. url na Milnem. 6rsll boste poezijo In prozo ustvarjalcev, ki jim je Bled vir ustvarjalnega navdiha. Dojenje je najboljša izbira Kranj - Jutri, v soboto, 2. avgusta, bo od 10. do 12. ure ob svetovnem dnevu dojenja in začetku mednarodnega tedna dojenja na Glavnem trgu potekala prireditev pod naslovom Dojenje je najboljša izbira. Strokovnjakinji Alenka Benedik, LLL Slovenija, in Irena Ahčin, IBCLC, bosta predstavili prednosti dojenja za otroka in mamico, strokovnjake s tega območja v Sloveniji z mednarodno licenco ter odgovarjati na vprašanja. Sveta maša na Kriški gori Križe • V nedeljo, 3. avgusta, bo ob 11. uri na Kriški Gori sveta maša. Ob 10. uri bo predstavitev defibrilatorja, to je naprava za oživljanje ob nenadnem srčnem zastoju, za katere nakup se zavzema Planinsko društvo Križe. IZLETI Odkrivamo Triglavski narodni park Bkd - Trigla/ski narodni park vabi na brezplačne Izlete Odkrivamo Triglavski narodni park • vodene ture z naravovarstvenimi nadzorniki TNP. Prvi izlet bo jutri, v soboto, 2. avgusta, na Prši- vec. Zborno mesto je na parkirišču pod slapom Savica ob 8. uri. Več informacij na: http://www.tnp.si/prireditve/termin/ izlet«tnp_prshivec_balkon_bohinja/ ali po tel.: 57 80 217. Na Škrlatico Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira v sobo* to, 9. avgusta, vzpon na Škrlatico (2.740 m). Izhodišče je v Vratih. Pot ie zahtevna, hoje je za 9 do 10 uř. Prijave po tel.: anko Baloh 041/822 088, Milan Kos 031/668 565 ali v pisarni 031/34S 209,531 5544- Društvo upokojencev Preddvor vab! Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje» čUnp na avtobusni izlet v Dachstein v Avstriji s postankom v Schiadmingu In Hafistatu. Izlet bo v četrtek, 14. avgusta, odhod avtobusa ob 4.55 iz Hotemaž, ob 5. uri \z Preddvora, ob 5.05 iz BaŠlja, ob 5.10 z Bele. Prijave zbirajo poverjeniki. V društveni pisarni pa v petek, 8. avgusta, ob 10. url. Vabijo tudi na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 4. septembra v Žirovnici na prostoru Konjeniškega kluba na Březnici. Odhod avtobusa iz Hotemaž bo ob 8-30, iz Preddvora ob S.55, iz Bašlja in Bele ob 8.40. Prijave zbirajo poverjeniki, v pisarni društva pa v petek, $. avgusta, ob 10. uri. Na Mangart Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 30. avgusta, vabi na Mangart po "Via Ferrata ttallana". Ta ferata poteka v celoti po Italijanski, severni strani Mangarta. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 5. uri. Prijave in dodatne informacije: pisne prijave: kiemen.rucigaj®gma-ll.com, stanko.dolensek@gmall.com; SMS na telefon: Klemen 051/693 294, Stanko 040/206 164-« V Zgornje Posočje Bled - Triglavski narodni park vabi na voden izlet Obujeni spomini na nekdanje ovčje planine Zgornjega Posočja, ki bo v petek, S. avgusta. Zborno mesto je v vasi Soča - na križišču za vas Na skali ob S. url. Prijsve sprejemajo na moj- ca.smolej@tnp.gov.si oziroma po telefonu 04/5780 226. Izlet je brezplačen. Na Obir Brtnje-Stražišče - DU Bitnje-Stražišče vabi 6. avgusta na Izlet na Obir v Karavankah. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz smeri Zabnica proti Stražišču, nato pa preko Ljubelja do 8orovelj in skozi Sele In Borovnico do prevala Šajda. Sledil bo zmerni vzpon na najvišji vrh Obirja Ojstrc. Prijave tudi na tel. 040/268 005. PREDAVANJA Proučevanje Sv. pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega vabi jutri, v soboto, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo Afriška razmišljanja o milosti. Duhovno srečanje bo povezoval Gregor Česnik. Vstopnine ni. KONCERTI Zaključni koncert solistov v Trenti Trenta - Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka Dom Trenta gosti devetnajst mladih nadarjenih glasbenikov na devetem Glasbenem forumu Trenta. Zaključni koncert solistov bo danes, v petek, 1. avgusta, ob. 19.30 v Domu Trenta. Cala koncert Slovenskega okteta Adei^as • Ob praznovar>ju 70-letnlce ustanovitve kultumo umetniškega društva Pod lipo Adergas bo jutri, v soboto, 2. avgusta, ob 21. uri na prostem na stopnišču, v slabem vremenu pa v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Adèrga-su, Gala koncert Slovenskega okteta. dali namesto úikovite silhuete Rodin, steklenih kvadrov. gradbeno podjele zgradilo za řrg. Upam, da bo civilna iniciativa Upam, da bo a^una mioahva ^ ^ .. zmagala. ifl, in menim, daje dolžnost tudi klít m^jki^bilv brezni- ^n^gih državljanov, ki nam je še J fin • žirovnišU občmi ^ dediščino, da jim pň prizadevanjih za (Mrani-tav naše skupna dedi^'m porna-gamo, Avgust Mencinger, Radovljica zdravnik. Poznam ne samo vsako ms v fari, ampak skoraj vsako hišo in dvorišče. Ker sem te kraje vzljubil, mi ni vseeno, kaj se v teh krajih dogaja. Za popoln pregled si oglejte www.c0renjsk1clas.5i/kazip0t 89.8 91.1 96.3 Gore/ij ski KADIO s OR A Rjdio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4,4220 Škořja Loka, te),: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-irail: iníoSradi o-sora. si Nagrajenci nagradne križanke ZAVOD ZA TURIZEM KRANj» ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu 18. julija, so: 1. nagrada • promocijski paket podjetja Simobil prejme: Frenk Potočnik, Podnart; 2. nagrada • promocijski paket podjetja Simobil prejme: jožica Babič, Kranj; 3. nagrada -promocijski paket podjetja Simobil prejme: Leja Smuka- vec, Boh. Bistrica; 4. nagrada - promocijski paket podjetja Klima Beiehar prejme: Marjan Por, Zg. Corje; 3. nagrď da - promocijski paket podjetja Klima Belehar prejme: Samo Zorger, Bled; 6. nagrada - promocijski paket podjetja Klima Belehar prejme: Marija Lotrič, Železniki; 7. nagra* da • vrednostni bon 40 EUR gostilne Pr' Matičku prejme: Francka Lotrič, Radovljica; 8. nagrada - vrednostni bon 30 EUR gostilne Pr' Matičku prejme: Magda Osterman, Cerklje; 9. nagrads - vrudnosini bon 30 EUR gosiilrie Pr' Matičku prejme: Marinka Kenda, Naklo. LOTO 61. kroga . lu lia 2, 9. 23, 33, 38 in 1 lUet^ r>Qv dom alr «u^ sa $vojo Oddiídie ilr najemate J«, hito â\ polovni prdstor^ CeloviU reii^ ntf^m me^tv. Zd vii deUmo Aktivno • Jasno • Preudarno AjPcLo.o. Kranj Kopoika cesta 4000 Kranj gsm: 031/330 «040 tcL: 04/20 2S 223, 643361 Predvideni sklad 62. kroga za Sedmico: 115.000 EUR 52. kroga za Lotka: $00.000 EUR 5TAN0VAN)A PRODAM KRA^|. StražMiff. Stirisobno 337,Ss m2 s parkirišči in msb zefenfco 1er dvosobtio s pdrkirnirri mestom. Sta- PTovanji v dvojčku, lil. PCf, I. izd. 2007. obojfr skupaj 203.000 EUR. Lfi Itlrisobio, 137,3$ mi. 147.000 EUR. Po dogovoru je možna Izdelava na T])STENIK pň Kranju: 714 mi, stavbno, korTi. opremljeno 107.100 €UR. Osule informacije najdete ns i J \ 4 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GlAS petek, L avgusta 200S MEm NEPREMIČNINE Maist^v irg 12, 4000 TH 04^*20213 302 3$ CSM OSI/po 700, Em4iL POSLOVNI F1K>ST0R>: Predamo: KftANjt v tcvtrri^Skem objektu pre* damo skladiščne prostor« v ízmeprem(čDino z doplačilom* Orehek pri Kranju: vrstna krajna hiia na zemljišču 613 mz. hiša je atrijska z izhodom na teraso, (klet pritiič)e in neizdelano podstrešje}, stara 38 let, cena « 245.000,00 EUR na voljo po dogovoai^ TRŽIČ, lik ob centru: vrstna stanovanjs îeinik cena - 230*000,00 EUR^ BESNICA: stanovanjska hiSa, površine 2$o m2, klet, pritličje^ nad* strop je in mansarda^ zgrajena 1970, obnova 94e parcela 500 tm, lahko tudi dvodruťin974r cena » it§*ooo EUR. Xrani (cefrter): Uisobno^ duplet v 1. nad. in 2. naCs> obnova 200€, cena« ^^^ Kranj (c«ntar}: enosobno, 48,20 ma v 2. nad. od 3^ letnik 19S9, letnik 2004, staromeič^nski stil« vsa opr^mdi cena «91*900 EUR. Bled (Ribno): itirisobno, 91,38 m: duplex v večstanovanjski hiii, v 1* nadstropju (kuhinja z dnevno sobo in izhodom na balkon* 2 sobi. kopa^ nica, garderoba} in manstrdi (soba in galerija), dodatno parkirilče, vpisana etažna lastnina v ZK, cena » EUR. WNV w * k 3. k C r n * 81 domplan eužte a lr™i*e>9, n«řVT»cnlne lyta'tavTi In «WQeAo» Ojí. 041/647-499 www.domplan.$ STANOVANJE PAODAMO Kranji šorlijevo rraseije, eno sobno, II* nasdstropje, 36,79 ma. leto gradnje 197I1 potrebno obnove* Cena 78*oooEUR Kranji Vodovodni stolp, dvosobno v nadst,. tzmere 61.29 nu, I izgr* 1966^ delno obnovljeno « kopalnica In okna L 2004. Možnost se itvc junij 2009. Cena >08.000,00 EUR^ Knnj» Zlato polje, v mansardi objeb ta novo zgrajeno dvosobno stanova* nje 4 kabinety i2meri 60,00 m2,iz* grad* objekta 19^3, L izgradnje sta no* vanj 2008, CK na plin, vsi priključki, tlaki larnindl^ klima, cena 97.000,00 Krvnji Vodovodni stolp, trisobno v ilL nadstr., izmere 73^^ m2« I iz^. 1965, obnovljeno 3oo5i kopalnicai V/C, centralna na plin,y&elrtev po do* govoru, cena 130 000,00 EUR. Kranja Zlato polje, trisobno, visoko pritličje v izrreri 66,82 mz^ delno ot^ novljeno v letih 2000 in 20C3 (kopa^ niča Sn okna}, I* Izgr* 1961, CK, telefon. kabel telev*i balkona ni, cena 1i4.755.oc EUR {iji^f^to SIT)* TřiiČ, mestno Jedro, 3 dvos^na sta^ novanja vtrir)adstropni hiSi, velikost! od 61 m2 • m^, iMo irgr. 1957. v celoti prenovljena leta 2000 (tlaki* instalactje. kopalnica, CK, telefon, dvigalo) baikona ni, cena 1290 £UR/m2 (309155.60 SIT^ma) za manjše stanov* In 1230 EUR (294757,20 SIT) za večje stanov.^ vpisana v Z K, vselfiva takoj^ HIŠE'PRODAMO Kranj» Spi Besnka» visokopritlična, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti 549 m2, CK na olje, te4. garaža, dve parkirni meftii sončna tegi, hiša je lepo vzdrževana, L izgrad* 1^81, cena ^0.000,00 £Uft* Križe» Gorenjska, enonadstropna ^ dvostanovanjska, ttonsa 75 m2 v vsa* ki etaži na parceli velikosti 222 m2,1. izgr* 1936, popofrtoma prenovljena od I. 2004-2C06, CK na plir, tel, vse instalacije v ^saki etaži lo^re, fii par cena 194000,00 EUR. POSLOVNJ PROSTOR « oddamo v nafem Kranja Stražišč^^ pritiičie v izmen 110 m2, primerno za pisarne ali podobno mirno dejavnosti samostojni vhpd, višji stropovi, zagotovljena tri parkirna mesta, I Izgr. 1937, delno obnovljeno *2004. cena 5^,00 EUR rresečno^ strdki, plačilo po možnosti za tn me* scce naprej, možnost uporabe takoj* NaMOf f* nadstr* v izmeri 50 m2, pn* merrvo za pisarne. I* izgr* 1970, pre^ no^jeno I* 2004, CK| internet, telefon, sarr>ostojni vhc^, parkirna me«ta za* gotovljena, cena 400.00 EUR/meseč* no-K stroSki cca* 12O1OO EUR skupaj z ogrevanjem. industrijska cona ienčur^ novograd* nja. 400 m2 v prrtlí^u* višina stropa 4,20 m, cena 9,00 EUR/rm meseč* no -K siroSkk In 300 m2 v I* r>adstrop-ju, VI Si na stropa 3,80 m, cena 8,00 EUR/m2 mesečno «f stroSki « tovor* no dvigalo, primemo za skbdilCe ali proizvodno halo. CAftAŽA « PRODAMO Krvnji Planina 11» v novem objektu na \Jl Tuga Vidnarja v podzemni gara^ ži parkirno mesto. I* izgr. 2007, cena 8.000,00 EUR. PARCEU ^ PRODAMO Javomtiki Rovt nad lesenicami v iz- men 759 mi, na parcen eektnka in telefoa sončna, dostop z glavne ce* ste. geodetsko odmerjena^ celotna zazidljiva, 6 km od avtoceste, cena 45.540,00 EUR. Srednja vas pri Bohinju v izmeri 929 ms, sončr)a lega, 2/3 parcele je bolj strme, od Bohinja je oddaljeno 5 km, cena 2}o,ooCUR/m3 GG naročnine 04/20142 41, epoitd: narocníne#9-gld$.$í www.gorenjsklgias.si OOM AGENT d.^.o. NEPREMIČNINSKA ACENCIJA LlkoDf «VI TeV 041/713711, 05Ç/032000 Na izrazito sončni legi na v Mostah pri Žirovnici prodamo dvo-, tri- in štirisob-nd stanovanja v novogradnji. A^v/ á NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAH DVOSOBNO stanovanje v èorlijevsm 061/301-72« oddam KRANJ • bližina c^li^» na eitm ioka-:ijl v mdéčanshl h^ 2 SS s kaMnetom, 74 tn2, popcrinome opremljeno, I8ĐN, KATV, CK, ugodno, tt 041/3l$-e0Ô dOOS^Ol majahkv DVO ALI TRISOBNO Stanovanja na Kokrci pri Kranju. « 040/69d<06S aooĎsea HJŠE prodah CERKUE, 145 1112. cK«)ček. zgr. oa. 250 m2 zemljšča, V. gr. faa. zeleno okolje ob potočku v bližini çora, pooled na Krvavec, cena 229.000 EUR. Slovenska n I», tr 041/832-982 gekkoprojekt nepremičnine m^i 79A. 4000 Kran) Mww.^ektoxojekt.sí 04 2341 999 031 67 40 33 STANOVANJSKI DVOJČEK v Preddvoru, vselitev možna konec polet]a ijooe. tr ««24' STANOVANJSKI DVOJČEK Virmase, ékoQa LDka, 9 05t/388-822 STAREJŠO Cvoatanovanjako hišo a parceto na podeželju, 9 041/209- 066 ioow» V PODREČI prodam stanovai|sko n> vogradnjo. tř 351 /30ft-fl?2 M0S24« POSLOVNI PROSTORI oddam DNEVNO NOČm BAR v okolici Kranja, na odlični lokaciji, zelo dobro vpeljan z velikim letnim vrtom, popolnoma opremljen in vzdrievan, ťř 040/321-001 POSLOVNI prostor v okolici Kranja, velikosti 80 m2, s parkiriščem, V 040/392-127 POSLOVNI PROSTOR Krar^, Tavčarjeva ul. 7. 33 ni2. v prHličju. V 041 /205-192 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI pfiodam ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj. d. o. a.. Kranj, Savska 24< Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-399 m»47\ AUDI A4,1. kovinsko areame bar^ ohranlen, 9 04l/9!<«47 SOOMM PLAT Paiio vveKeend, I. 00. 9 04/99-63-635 aoosaeo HONDA CMc. I. 9S, 105.000 km servo vtían, el pomik 9ek], CZ, reg. do 12/08, dvanian, O 041/52^791 scc&a» ODKUP • PRODAJA rabljenih vozi. uredimo pra>$, Konkurenčne cene. Mçpax, d.o.c., Planina 5. Kranj, 9 041/773-772 vaítk OPEL Zatira 2,2 DTI prva ba/va, lepo ohranjen, org, vlečna naprava, veDko doa. doreme. 9 041 /378-803 SUZUKt Bdhfriu 1.0 OU, I. ddWy. Ou 3/09, vreder ogleda, 9 C41/67S-792 kupim SKODO Feilcia limuzina aJ( Karavan 041/614-200 kupim Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 4213 e-mail: malioglasK^g-glas.si klale ogldse sprejemamo: za objavo v petek • v sredo do 13.30 in za objavo v tirek do petka do 14.00! Delovri «s: od poneileljka do .-19. ure. MOTORNA KOLESA PONY Exoreaa aii starejái moped To-moa. lahko vokh^. tt 041/$61-056 dOC«â87 AVTODELI IN OPREMA prodam MICHELIN letne gume 155/70/12, j nove, cena 70 EUR, 9 041/969-972 PNEVMATIKE Ounlop 195/70/15, 4 hosi, nerojene, jekáenaotabáčárazBčníh difT). in razne pr^vmatike m^ lab., tudi rove,«041/722-625 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL prodam DESKE coiance in plohe 5 cm, 9 041/576-860 OSEM BAL kane ne volne« deb, 5 cm, proizvajalec Te'mlKa âkof^a Loka, 9 041 /S36-0$7 a0M306 SMREKOVE doeHo, lotvo in épiTWQO, 9 031/343-161 9G<«d6i SUHE. amr^Kove ploh« in colarice, 9 031/512-215 KO»92 SUHE smreHove OeehÊ in pMie, cdra po dogcMDnj, 9 KURIVO PRODAM DRVA metraka ali razžagane možne dostava, 9 041/713-019 sous?« SUHA mdèana m brezova drva, možna đoalava in kuDim moped AFN 6. 9 041/248-533 SUHA bukova drva, možnost rasrea in dostave. 0 041/664-862 eoo&37i dU ROVIN E kupim HLODOVINO, smreke, je^ke In suèice, 9 041/442-161 8COS2H STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI prodam STEKLOKEftAMIĆN} étedanik Gorenje s pećico, pomratnl stioj Elektrokci in hbdik nik Gorenje. O041/21&-799 ŠTEDILNIK IskPB, 3x plin, U elektrika * jeklenka, 9 04/574-41-08 eoos4u GLASBILA PRODAM DIATONIČNO harmoniko C, F, B In star pralno-sjSilni stroj Candy, 9 04/257-11 -90 SPORT, REKREACIJA prodam OHRANJENO poni kolo 24' sr^me ban.«. 9 04/51-20-259 SCOMOÍ TURIZEM oddam ČERVAR apartma (242), 30 m2. oddam po tS. ^jstu, cena vagi/. 50, sep, 40 £UR/dgi,g041/3$OW floci&4ce HA KRKU oddam apartma. 9 (00385) 317/663^15.041/390422 HA KRKU oddam apartma. 9 041/ 390-422 soo&Mo HOBI kupim STAR denar, srebrnike, zfatnike ter dnjge stvari, ociikovanla, arebmlno, 9 ŽIVALI IN RASTLINE prodam VSAK DAN sveže rezano cvetje gladh ol. prodam tudi svežo peso, Smolel, LU26 2 2a. 9 041/769-603. 051/ M0S494 podarim MLADE mucke. 9 041/672-096 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI prodam KOSILNICO Gorenje Muta na 2 vi^ka. v r^Lin vzamerp bikca s ment£ca. OTRAČALNIK la traktor T.V., dobro ohranjen, malo rabljen. 9 04/57-23- PJHALNIK za 8er>o Gri6 z noa n ebkl7omabr^7,5kWin11 kW, 1400obr., z vgarri, 9 041/722-625 SAMOHODNI cbraùalnik R^tenn, 9 04/51-97-062 ww403 SEKULAR za žaganje dn/, moć motor-la 4 KW, O 041 /980^71 600&M3 kupim_ PRIKOLICO za motokuHIvator, 9 03l/650>536 6ow?o TRAKTOR IhfT 533 ali 539 ter kjper-P'ikolico TEHNOSTROJ in rotacijsko SIP 135, 9 041/680-664 sûûâdr« TRAKTOR URS JS 051/639-777 ali ,9 8Û06Î70 TRAKTORSKO kipsr e dk^cnl nož za s 04T/60e-76S prikolico t in , enofazni. O PRIDELKI prodam KUMARICE za vlaganje, 9 041/S 5V 970 KUMARICE za vtaganje, tr 04/25-91-449, 031/806-406 PŠENIČNO slamo na njM, 1 ha, okolK ca Kranja, ugodno. 9 040/3S3-733 PáENIČNO alaino. bailrano v olToglih t»tah. Podbrezje, 9 041/536-583 PŠENIČNO alarno. 9 041/767-339 RDEČO peso. č^ulo. peteriilj In papriko za vlaganje, 9 041/517-551 SUHA bukova dnra, cena: 50 EUH/m3, «041/$08-842 a0047t3 VZREJNE ŽIVALI_ prodam eiKCA simentaloa, tažkega 130 kg, 9 040/756-524 ČB BIKCA, 1» 051/893-904 eoosoax DVE TEUČKI. ^rT>entalkl, slad en teden in en mesec, 9 041/840<724 eoo^ii KRAVO sirnentÊiko in telk&(0 e eKDl> akô reje« 9 087 PRAŠIČE teik« od 30 do 40 kg. 9 04/25.95^00 PRAŠIČE težke od 100 do 120 kg, BOOSilD PUo ízobfa^ Nel^-fcalec, trenutno z zđrsrvstv^o^i težaki, lěóe mlajšo upokojerv to brez obveznosti, za vodenje gospodinjstva v luksuzni v Retećah pri âko^ Lokj, Stanovanje in prehrana presKrbJíenL Te).: 04/51^1-61, 51^1-50 ZAPOSLIM dekla ali gospo za strežbo v gostinskem lokalu, lela niso p> msmbns», z3hte^«^mo delovne izkuánje, piijaznost in osebno urejenost, Učenja Pod gradom. Koroška c. 26, Tržič, 9 031/571-701 ZAPOSUMO dekle vs^ku. Bar Pr'Ûr- mac, Podbrezja 127, Naklo. 9 aoo63u ZAPOSUMO mešan« prodajalca, Matjaž Krč s.p., Huje 9, VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlrn, C in E kat. • prevozov £ajc rrartspon, o.o.o., vaibLH*- ga 15, Smlednik. 9 041/622-529 ZAPOSLIM voznika C in E kategorije, Tadej Prakelj s.p.. Studeno 24, Zelez-nly,IT 041/767-365 »005381 ZAPOSLIM delavoa za delo re kioer vlačilcu v notranjem prometu In tudi rioU 7 graríhflnri mehs)nÍ7;?nijo, fv^Qoj slovensko državljanstvo ter izpi C íE) kat. JakaOvjjačs.p., Polje 23, Vodice, V041/6S8-7Sr M0U9* ZAPOSLIMO voznika kombija, kat. 8 in C, iz K/vJa. a vožnjo po Gerert^ki in Ljubljani, i^gio, d.o.o., Likczarjeva 27, Kranj, 9 031/76S-701, od 12. do 14. UÍB ZAPOSUMO veznike C kategorije za tujirio, Avtoprevoenlitvo Jcfbnović Om-go s.p.. Partizanska c. 4S, Kranj, tr 040/637-901 80093«? IŠČEMO izkušene prodajalce v direktnem rr^ai1a dela. rtotrar« fasade« fiaKe^or^ di«- néè3. Ograja, ka^fiia SKarpe m dirnniKe, k«ftetno. hto in pccenT. SGP Stn> Kraii,tf 041/561-838 ASFALTIRANJE, tlakovanj« Ovorfić. dovoz, poti, parlurišc, polag. robnikov, pralnih plosć« izd. beionskit> In kamnitih skarp. Adrovic & Co. d.n.c.. Jeiov> éiova. 10. Kamnk, 9 01/839^6-14. 041/880-751 ASTERIKS SENČILA Rozman 5. p., Seniàno 7. Krtze, tel.: 59-S5-ir0, 041/733-709; žatuzíje, roloji, rolete, lamelne zavese, pfese zavese, komamKi. marl^, wmv.a3iente.net M0M90 BcLJcNJC notranjih prostorov» sten In stropov, odstranjevanje tapet, barvanje vseh vrst fasad, premazi Oton, vrat In napiisćev, Pavec Ivo s.p., Podbrezíe 179, Naklo, « 031/392-909 ioo^ií DELAMO vsa zidarska dela. noiranje omete in Fasade z našim alt vašim ma- t.eraiom. Ananiti. d.o,o.. Žabnca 47. Zabnica. tt 041/878^66 FLORIJANI, d.o.o., C. na 8rdo 41. Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ornefi fasad, kanrirte ikar^. tlakova. nje dwrtàô. 9 041 /557-871 mtoa IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtante, zidava, montaža novih, popravla sta* riti. nudimo dimne obloge« dimne kap«, Novak &Cd, d.n.o.» Ljublja/^eka 89, Domžale, 9 031/422-600ioo<9I' 06RE2ÛVAHJE žwTi mej In podganje dre^ in oOaz obrezanega se^evja, VrceoOj SL±)ic s p.. Zg. Bitnie 141, ž^ nit». «051/41«70 e«-»M C^ŽAGOVAřiJE ^ pcdaie^ doSop-rii dteses Afeoša ^^ s.p.. SpoďiieVetmo 9,Krfž8.«061/22M90 POLAGAMO Keramične ploSCica. Ke- ramičarstvo Morel Oejan a.p.. Vokio 2a, Šenčur, tr 011/722-560 «0053» SLO-OOM zaključna dela: knaul, am> strong, spuéčeni stropi, predel, stene, okia, vrata, strea. okna veiux, pieskar' ska in druga vzdrževalna dela. Siavko Markotič s.p., Suska c, 28, škotja Lûka. tř 041/806-751 aíOMn UČENJE PLAVAHJA. rdMSjsm IB W> teed 4. leta naprej n tudi ocÉasle, zlQjéen učie«. Mei f=art9k s.p., Kočna 9a. StejsKa OcbM. « 041/860-251 f^ 2 vv nm S IZOBRAŽEVANJE NUDIM UČINKOVm inátrtkcie ^ coà^ine, nemàdnç. skmrtšćine za vse sbpf>je áobn^ tijcf poskMia smer; pripre ve na epfte; sfcvenéâha za tujce; piev^ nja, Mertor, Minana Trc^č s.p, Žarove J. 34.Krav, 0041/65^053 ZASEBNI STIKI 36JX0 POSREDOVANJ. 11.000 zraistev v pt^toWein le(u Ja karahSeristiva ženitne posredovaliice Zaupanje za vse generacije, ki pcseduje po vsei Slo, 9 03/57-28019,031/50&-495,031 '836-37S sa-LETNi, izobražen, postaven po- sJovnežžeri spoznati iskceno žMjenj^o sopotnico, 9 041/229^49 âcosm DEKLETA, br^zplaàno lahko spoznate fante za Iskrene, resne, trajne zveze Iz vse države, ir 031/836^78 MLAO. LispeSen, preprost moSkl z otro tasta, brata in strica Jožefa Habjana iz Železnikov, Log 3S se iskreno zahvalfujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Šc posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik in g. dr. Gregorju Habjanu za dolgoletno zdravljenje ter patronažni sestri ge. Francki Bc^ataj za obiske na domu. Najlepša hvala g. župniku in pogrebni službi Akris za lep pogrebni obred, hvala pevcem za lepo petje ter ge. Acči Bogataj za poslovilne besede v imenu ZB ČeSnjica. vwm, Id ste ga imdi'radi in ga boste ohranili v lepem spomintil Vsi njegovi Želeuiiki, Kališe, Setca, Bohiniska Bistrica, 22. julija 200S Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA 23. julija 2008 smo se na pokopališču Lipica pri Škofji Loki poslovili od dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata, sttica in prijatelja Franca Ruparja po domače Kovkarjevega Franceljna iz Bodovelj Iskreno se zahviljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala osebju Doma starejših občanov âkofja Loka, še posebej negovalkama Barbari in Tatjani. Hvala tudi kulektlvo- ma Pošte Medvode in Tehnika Skofja Loka ter gospodu župniku, pevcem in pogrebnemu zavodu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mca, hči Darja in sin Branko z družinama, snaha Bernarda z Nino in Žanom, sestra Nežka in ostalo sorodstvo "Jaz sem i^stajenje in življenje: kdor vami vtruje, bo živtl, tudi če umre: in vsaicdo, Ici živi in vame veruje, vekomaj ne bo »mrf, " (Jn u. 2y26l ZAHVAIA A Ob bolrà izgubi našega drage^ moža, atija, ata, tasta, bnta in strica Stanka Benedika iz Zg. Bitenj 190 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega ata imeli radi in ste ga v tako velikem Številu pospremili na zadnjo pot Hvala vsem za besede tolažbe in sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bobiišnice v Valdoltri in ZD Kranj za oskrbo in rehabilitacijo. Hvala g. Jožetu Razingeiju, Vd ga jev čaau njegove bolezni duhovno spremljal in mu vtíval upanje Vanj. ki ne razočara. Hvala g. župniku Bojanu Likarju za lepo opravljen pogrebri obred in darovano sv. mašo ter ministrantu Janezu Kuraltu. Zahvaljujemo segovcmikoma g. Miranu Pogsčn ikii. povelj ni ia j PCD Bitnje, in g. Marjanu Bened^ za besede slovesa, pevcem za ganljive pesmi, gasilcem PGD Bitnje in praporlčakom DU Stražišče-Bimje. Hvaia pogrebni službi Navček in Komunalnemu podjetju Kranj. Vsem, ki ste nam ob težkem slovesu staL ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujod: žena Ivanka, sin Marico in hčerka Marina z dmžinama Zg. Bitnje, julij 20 oS i 4 24 info@g'tía$.si GORENJSKI GLAS petek, 1. avgusta 2008 Anketa Ponosni na Besnkana Vi lma Stanovn 1k Kar tri tedne so ljubitelji športa spremijâll kolesarje na Touru, Besničani pa no §e posebej stiskali pesti za svojega soseda Tadeja Va-Ijavca in se z njim veseli zgodovinskega uspeha. FoM: Ti rta DoM Mateja Nosan: "Med dirko smo doma res veliko presedeli pred teievi« zorjem in spremljali tekmo ter Tadeja. Končno lo. mesto je velik podvig, privoščili smo mu takšno uvrstitev rn smo ponosni nanj ^ »I Špela Dijak: "Kolikor jc (c bilo Časa, sem gledala Tour in doma smo seveda navijali za Tadeja. Bili smo zelo veseli njegovega uspeha in sedaj upamo, da bo še na olimpijskih igrah pokazal to, kar zna." Milan Pajťar: "Dirko sem spremljal, zlasti SO me navdušili največji klanci, kjer je bil Tadej celo na čelu kolone, in škoda, da je na koncu malo opešal, je pa dober kolesar in tudi Sicer "fejst" fant." Ti [en Košir : Žan Šolar: "Žal sem dirko spremljal : "Doma smo dirko ves Čas bolj malo, le na koncu, saj : spremljali in navijali za sem bil prej na morju. Sem : Tadeja Valjavca, saj je bil pa vedel, da je Tadej dober, : edini Slovenec na Touru. in zelo sem bil ponosen, ko : Tudi jaz sem kolesar in sem slišal, da je osvoji! 10. : upam, da bom nekoč tako mesto." : dober, kot je Tadej." To je le ena od misli sokrajanov kolesarja Tadeja Valjavca, ki so mu jih ob prihodu s slovite dirke Tour de France zapisali v knjigo dobrih želja, doma v Besnici pa so mu pripravili prisrčen sprejem. Vilma Stanovnik Zgornja Besnita • "Vsem bi se rad zahvalil za ta iep spre-jeni- To je poplačilo ne le za letošnja odrekanja, ampak za odrekanja vseh let, ki sem jih namenil kolesarstv^a. Še •^posebej pa bi se rad ^vaUl ^ojim staršem ter ženi Ma» . ^r.teji^iíi sinu Eraza^iu.. y^W sem, da spadam v svetovno deseterico, vendar se mi je do letos vedno nekaj zalomilo. Zato nisem odnehal in letos mi je vendarle uspeb, pri Čemer mi je zagotovo pomagala tudi energija vseh vas tukaj in Še koga drugega, ki je mislil name. Se teže kot fizično je bilo namreč vse napore dirke i^magati psihično, kar je težko opisati, posebej kot vidiS hude padce pri- jateljev in ne veš. aH jih bodo Navdušeni sosedje In prijatelji so Tadeja Valjavca pričakali pred domačo hišo v Zgornji preživeli. Vendar pa sem se Besnici, kamor se je pripeljal v družbi prijateljev kolesarjev. zavedal, da sem zaradi tek- Fmo: Ti ni Dekl movanja žrtvoval ogromno parente in se 2 njim na trav- sar, trener in direktor Kole- sarskih strokovnjakov pa je ur, ki jih nisem preživel z niku pred hi»o ob glasbi, pi- sarskega kluba Sava Franci Tadeju pokal za najboljšega družino. Treba se je bilo po- iači in zakuski veselili velike- Hvasti. Da so nanj ponosni slovenskega kolesarja mi- tnjditi do konca in na Elizej- ga uspeha. tudi Besničani, je v imenu nuie sezono izroči) Metod skih poljanah sem občutil Deseto mesto ni le tvoj vseh pred mikrofonom po- Močnik. Tadej, ki ga ie na- res nepopisno zadovoljstvo, " največji uspeh kariere, am- vedal predsednik Krajevne slednji teden Čaka nastop je z rosnimi očmi Tadej Va-Ijavec prve besede'ob priho- pak tudi zgodovinski dogodek za slovensko kolesar- skupnosti Besnica Zmago Zadnik. "Čestitamo ti za na olimpijskih igrah, seveda ni ostal tudi brez šopka. du domovi! Frandje name- stvo in za Savčane, saj si deseto mesto, 2 njim si do- poljubov in številnih sti- ni! svojim rujbližjim in sosedom, ki so s kredo popisali zrasel v našem, kranjskem klubu. Zato ti iskreno česti- segei velik uspeh in zagoto- skov rok ter dobrih želja vo si ponos Besnice." je po- svojih najbližjih sosedov. cesto do njegovega doma v tam," je Tadeja nagovoril udaril Zmago Zadnik, v številnih Besničanov in Iju- Besnici» mu pripravili Tans- legendarni kranjski kole- imenu novinarjev in kole- biteljev kolesarstva. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek, soboto in nedeljo bo večtnoma sorčno, popoldne bKko nastane kakina vročinska nevihta. AfiťAcija RS 21 »k«lj«. Utad u MetNtlo&io PETEK 15/30"C SOBOTA 16/29°C NEDELJA S J I r 16/27°C Za s rob Û 31/18 "C Q RftKa 33/21 K Kredarica Kulturni večer na Kredarici Triglavski dom na Kredarici bo v sodelovanju z občinami Velike Lašče, Vrhnika in Komen jutri ob 20.30 pripravil kulturni večer, ki so ga posvetili 500-letnici rojstva Primoža I rubarja, 250-letnici rojstva Valentina Vodnika, 150-letnici rojstva Henrika Turne, ijo-ietnici rojstva j uli usa Kugyja, 130-letnici rojstva Otona Župančiča. 100-letnici rojstva Miška Kranjca in 20-letnid rojstva Slovenske pomladi. "Lani je program potekal pod geslom Triglav naš most. Torej most med Slovenci In narodi na tem območju. To geslo ostaja tudi letos, vendar bo poudarek n«i Stati inu obstati," je v imenu organizatorjev sporočil pesnik in igralec Tone Kuntner. Kulturnega večera se bo udeležil tudi predsednik vlade lanez Janša. M. R. revzemna za Tosamo LjuegANA Oblá vi jen r Druž^jza je včeraj čatn^kúíÚier^aviia; ponudbo ZMi^p vseh delnic družbe Tosama po ceni 90,53 evrâ ža delnico. Prevzemna ponudba velja za vseh .290 trsoč deinic, razen za tiste, ki jih Sana Investicije, ki je sicer že večinski lastnik Tosame, že ima (197.786 delnic). Večinski delež družbe Tosama je namreč sedem lastnikov ponudilo v prodajo po javnem razpisu novembra lani. Prevzemna ponudba se bo iztekla 29. avgusta. S. ž. Tošc Pot z Rudnega potja na Triglav spet odprta Planinska pot z Rudnega polja na Tnglav bo najbrž v naslednjih dneh spet odprta. Po sanaciji podora pod Tošcem so v zadnjem tednu tam odstranili še nevaren skalni blok, geologa pa sta včeraj ocenila, da so bili s tem izvedeni vsi možn ukrepi. Končno odločitev o vnovičnem odprtju planinske poti mora sprejeti uprava za zaščito in reševanje. S. Š. CER (os 11 IP^JUF MÛOtwCW <04) aai-ftaas (04) 281- 2229 m/imf fismrn E pućtu. rmá i« kranHSrad loMcranJ. al www.radio-kranj.si