ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, i (1. 36 kr. brez poŠte.
Cislo 1.	v torek 3. januarja 1854. III. tečaj.
Tonček v šoli.
Bližal se je den, ko bo Tonček začel drugo leto u solo hoditi. Tri nedele poprej so g. fajmošter iz kancelna oznanili, kdaj se bode spet šola začela, so staršem na serce govorili, da naj ljube otročiče s potrebnimi rečmi oskerbe in jih pridno u šolo pošiljajo: saj je poduk in lepa izreja nar večje bogastvo, ki ga svojim zamorejo zapustiti. — Prišel je den, ko se je šola začela. Veliki zvon je zapel in oznanil, da je dones imeniten den za celo faro.
Od vsih strani so jo otroci proti šoli mahali; šolska izba je bila skoraj pretesna. Lepo sparane šolarje g. učitel v cerkev pe-lajo; tam se sv. meša slovesno opravi in sv. Duh na pomoč pokliče. Po dokončanej božjej službi se otroci vsi lepo zaporedoma v šolo vernejo in se tiho vsedejo. Koj hitro so bili g. fajmošter, pravi dušen pastir in iskren prijatel šol in mladine, za učenci v šoli, so pričujoče prijazno pogledovali in potem takole začeli: Ljubi moji licenci in učenke !
Novo šolsko leto dones začnemo. „Kar pa začneš, s Bogom začni — da ti srečno pojde spod rok," tako sem vas lani velikokrat nagovoril. Novo šolsko leto s Bogomzačeti, smobilisedaj v cerkvi, smo sv. meso pobožno služili in sv. Duha na pomoč klicali.
Da bi vsmileni Oče nebeški nam vsim pomagal, — meni, da bi vas prav učil, — vam, da bi se radi učili! Bog je moja priča, da je to moja nar večja skerb, vas tako učiti, da bote tukaj na zemlji srečni, tamkej v večnosti pa zveličani. Oh! kako svet poklic, — kako težka butara! Zato vsak den Boga prosim, da mi On pomaga in me podpira. — Pa tudi vi, ljubi moji! morate svoje
storili, alj kar je vse moje delo zgubleno in zastonj. Zategadel poslušajte, kar od vas hočem, da bi storili, in scer storili celo šolsko leto in vsi učenci in učenke! Hočem:
1.	da pridno v šolo hodite in dobro pazite.
Lepih in imenitnih reči se imate v šoli učiti; tukaj srečno živeti, enkrat pa u nebesa priti. Vsaka ura u šoli je zlata in srebra vredna; pa ure, dni in leta hitro minejo, gorje! kdor jih zamudi! Ne bote imeli vselej svojih ljubih staršev in dobrotnikov, kteri bi za vas skerbeli; 10, 15, 20 let bo komaj minulo, in vi bote dorasli; tedaj se bo vamreklo: „Samsisvoj kruh prisluži."Žalostno, ako bi se nič ne naučili! Glejte, kako pridne bčelice in mravlice vigred in po letu nosijo innaberajo, da po zimi kaj jesti imajo. Za vas je sedaj prijetna vigred, zato nosite in naberajte pridno za jesen in zimo! Le nobene urice v šoli ne zamudite; svoje rokice sklenite in stariše zaskozjibog prosite, da vam brez velike potrebe v šolo ne branijo alj doma obderžajo. Ko ura vdari, le urno na noge; saj je šola fleten in vesel kraj. Šola je pa tudi svet kraj; lepo in tiho se v šoli obnašajte, zvesto poslušajte, tenjko pazite, in urno bogajte. Le g. učitelja žaliti ne, to bi bil velik greh: g. učitelj so vaš nar večji dobrotnik, zato jih radi imejte in lepo bogajte! Dalje hočem:
2.	da se v cerkvi spodobno obnašate.
Solaje svet kraj, alj šesvetejši kraj je cerkev; tuje hiša božja, tu Bog sam prebiva. Tam na svetem oltarju je Jezus Kristus, pridnih otrok nar boljši prijatel; prosite ga, kar potrebujete, on bo vas razsvetil in poterdil, da bote se radi in lehko učili in lepo živeli. U cerkvi imate svoje odločeno mesto — tam blizo oltarja, vsi se hitro in vselej totje podajte, pri sv. maši lepo pojte in pobožno molite, in božjo besedo zvesto poslušajte! Unedelah in praznikih ne sme nobeden šolar sv. meše muditi alj zanemarjati, tudi po zimi ne. Nekteri iz med vas so pretečeno leto tudi pridigo pridno obiskovali in božjo besedo radi poslušali. Tako je lepo, — veliko veselje so mi s tim napravili.
Ravno to,— terdno zaupam,— bojo tudi letos storili. Obljubim tistim, ki bojo pri tem nar pridniši, na koncu šols. leta posebno veselje napraviti. Na vas, ki ste starejši in bolje odraščeni, se posebno
zanesem iti pričakujem , da bote svojim součencom lep izgled dajali! Veselilo me bode tudi, ako bom tudi pri keršanskem nauku in litanii veliko šolarjev in šolarc vidil; posebno lehko to storite vi, ki nimate tako daleč v cerkev.
Še nekaj imam na sercu. Prav, da po nauku enmalo igrate in se oddahnete, pa to bi mi ne dopadlo, ako bi blizo alj okolj cerkve igrali in polom delali. Poiščite si taj drugih prostorov za to, saj jih imate. Bog je k Mojzesu iz gorečega germa govoril in k sebi ga klical. Mojzes se napravi iti, alj Bog mu iz germa zakliče: „Izuj svoje čevle; zakaj mesto, kjer stojiš', je sveto." llavno tako Jezus Kristus kliče iz sv. tabernakelna, kjer je v presvetem režnjem telesu pričujoč. — Hočem:
3. da to, kar ste se v šoli in cerkvi naučili in navadili, tudi povsod očitno pokažete.
Kako se imate taj obnašati na potu v šolo in povsod drugod tudi? Ze večkrat ste slišali, pa dones vam to še enkrat serčno priporočim: Neporedni otroci so gerdoba in sramota cele fare. Alj hočete taj vaše starše, učenike in druge poštene ljudi v sramoto pripraviti? Oh tega Bog obvari, — ne bote tako hudobni otroci, kaj ne?
Lepo se taj znderžite! O pravem času pojdite od doma. Po poti se ne mudite, da ne zamudite. Ojstra je prepoved, se med ljudi vtikati. Tiho in pametno hodite. Pozdravljajte ljudi, ktere srečate. Ne delajte škode, da bi po setvi alj po travi hodili. Drevja ne lomite, ne dražite živine. Dečki naj hodijo posebej, dekleta le s dekleti. — Ce hočete biti pridni učenci in učenke, svoje reči imejte v lepem redu. Ne mažite in ne kvarite šolskih stvari. Šolska priprava je dragfk Preden v šolo greste, poglejte, česar bote dones v šoli potrebovali. Ne jemlite več orodja v šolo, kakor je treba. Nožev, meril in druge nepotrebne ropotije v šolo ne nosite. Sola je za nauk , ne za igro. — Poglejte tudi, če je obleka čedna. Obraz in roke si vmijte, tudi noge , kedar bosi hodite. Nohte čedno porezite, lase poravnajte. Dečki morajo biti počesani, dekleta čedno opletene. Potrebo opravljajte doma, ne na poti. — Pred šolo blato otrebite, in sfresite sneg, pozdravite sošolarje. Pred šolo se ne mudite} v šoli klobuke , kape,
strehe in kernirje denite na svoje mesto. Priklonite sc gosp. učitelju, ter jim povejte, če kaj imate. — Ne pozabite, da je Bog povsod pri vas, da vse vidi in sliši, kar mislite, govorite in delate: brumni in pošteni bodite in radi molite! —
Taka bode lepa— vam, vašim starišem in učiteljem na čast in veselje. Bog in ljudi vas bojo radi iincli. Slednič še hočem: 4. da se med seboj radi imate in ljubite.
Sv. Janez je nekdaj rekel: „Otročiči, ljubite sc med seboj." Tako tudi jaz dones vam rečem: „Solarji, ljubite se med seboj !" Ne glejte na to, alj je kdo bogatih alj revnih starišev sin alj hčer, ali ima kdo lepo ali borno obleko na sebi. Kdor nar bolj boga, se nar boljše uči in nar lepše obnaša, je nar pridnejši, je pervi in nar boljši. Vsi ste bratje in sestre, lepo se taj imejte; mirni in prijazni bodite , radi si postrezite. Odljuden otrok, ki druge draži in nepokoj dela, naj na samem sedi; bratovska ljubezen je med šolarji lepa, nevošljivost je pa gerda. Ne bodite zavidni tistim, ki na prednjem mestu sedijo; pridni bodite in lepo bogajte , tudi vi bote naprej prišli in marsikterega prekosili. Ako vidite, da se nekteri ne obnaša prav , prijazno ga opomnite in posvarite. Iz 'golega sovražtva, brez sile naj nihče nikogar ne toži; povedati se pa mora, kar se v šoli alj po poti alj doma hudega zgodi. Vsak naj pove po resnici in pravici; legati Bog ne daj.— Eden drugemu lep izgled dajajte; groza in strah, če bi kdo druzega v greh zapeljal. Sam Jezus pravi: „Gorje človeku, po kterem pohujšanje pride!"—
Imenitno delo smo dones začeli. Učili se bote, kaj storiti, da bote tukaj pošteni in srečni ljudje, tam v nebesih pa večno zveličani. Da to delo srečno spod rok pojde, sem pokazal, kaj imate storiti. Ilodite vsak den v šolo , dobro pazite in pridno se učite; — obnašajte sc v cerkvi in v šoli, doma in na poti lepo in pošteno; — radi se med seboj imejte in ljubeznivo sc obhodite. Kar se bote naučili, vam nihče ne more vzeti: šolski nauk je laj več vreden, kakor polne skrinje denarja in blaga. Zato, ljubi moji otročiči! povzdignite sedaj s menoj vaše roke in serca k Očetu v nebesih in recite počasno in glasno za menoj: „ Usmiljeni
Bog! Ti si nas dober oče, Ti hočeš, da tukaj lepo živimo in enkrat pa v nebesa pridemo. To se pa u soli učimo. Zato, ljubi Oče! pomagaj nam, celo leto u šolo pridno, hoditi se lepo učiti in brumno živeti. Naj nam šolski nauk globoko v serce seže in obilno dobrega sadja obrodi, — Tebi k časti, našim starišem k veselju, nam pa k večnej in časnej sreči. To nam, vmiljeni Oče! podeli po Jezusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu in Gospodu našem!" Amen.
Konec francozkega kralja Ljudevita XVI.
Ob času kralja Ljudevita so bezverni in bezvestni modrijani celo francozko deželo zmotili in spunfali, in Jakobinarji so novo vero vpeljali. Kralj si je na vso moč prizadjal, tem rečem konec storiti, in tako deželo (od) nesreče rešiti. Ljudstvo pa seje zoper njega vzdignilo, se spuntalo, in je sklenilo, kralja odstaviti To hudobno reč dopernesti, je bil 10. dan avgusta 1792 odločen. Ko je taj 10. avgust zasvitel, je začelo na edno plat zvoniti, to je bilo znamnje, da se zdaj punt začne.
Z vsili ulic se ljudje gnječijo, in velika truma puntarjev se vleče proti kraljevemu dvoru. Kraljevi stražniki to zagledati, so sklenili, za svojega kralja umreti. Ljudevit pa jim je prepovedal na ljudstvo strelati. Puntarji pridero pred kraljevi dvor, in vpijejo na ves glas: »dajte nam tirana, dajte ga!" Dolgo časa so se voj-šaki za svojega kralja bili, pa premalo jih je bilo , in morali so se divjej sili vdati; Ljudevit pa je bil s svojo družino v ječo odpeljan.
Deržavni sbor je sklenil kralja odstaviti, in 21. septembra 1792 se je poprejšno kraljestvo spremenilo v republiko alj Iju-dovlado, in francozko ljudstvo je od tega dneva začelo leta šteti, — ne več od Kristusovega rojstva.
Eden iz med puntarjev je u velikem sboru to govoril, da Ljudevit že zavoljo tega smert zasluži, ker je bil kralj. Drugi pa so prosili, da bi ga ne umorili, temuč ga le kraljeve časti odstavili. Puntarji so taj sklenili, Ljudevita u veliki sbor poklicati. Poslali so taj po kralja. Ko je v dvorano stopil, kjer je bilo ljudstvo sbrano, so ga vsi pogledovali, in vse je bilo tiho.
Predsednik ga s tirni besedami nagovori: „Ljudevit Kapet! francozko ljudstvo Vas obtoži, da ste Vi uzrok tega punta in vsili nesreč, ktere čez našo deželo pridejo." Kralj je ponižno vse poslušal, in potem, ko mu je bilo vse odbrano, so ga sopet v ječo odpeljali, in zdaj je bil od svoje žene, svoje hčeri, svoje sestre in svojega sina ločen. Veliki sbor je po njegovem odhodu sklenil, da naj se kralj ob glavo dene. Ali neki pravični ljudje so se temu zoperstavljali in sprosili, da naj si Ljudevit, kakor drugi obtoženi, svojega zagovornika izvoli. To je bilo tudi pripuščeno.
Ko je 26. dan decembra nastopil, je bil Ljudevit sopet v veliki sbor pripeljan. Njegov zagovornik je tako lepo in pravično govoril, dajo jih bilo mnogo globoko ganjenih. Gotovo bi mu bil tudi življenje sprosil, akobi Jakobinarji in drugi hudobneži ne bili že poprej sklenili, ga umoriti.
Po tem je bil Ljudevit sopet v ječo odpeljan. Jakobinarji pa so na ves glas upili: „On je smerti vreden !" Kako daje Lju-devitu to k sercu šlo, si vsakter lahko misli. —
Neki Jakobinar, kteri je bil poprej mesar, je hotel, da naj Ljudjevita v drobne kosce razsekajo, in potlej v vsaki okraj (Departement) en košček pošlejo! — Dolgo časa so se v sboru pogovarjali, kaj da je storiti. Sklenjeno je bilo, da naj tista stranka zmaga, kjer več ljudi za njo govori. In oh groza in nesreča ! Ljudjevit je bil 17. januarja 1793 k srnerti obsojen.
Malesherbes je bil pervi, kije kralju to žalostno novico naznanil. Ko je k njemu v ječo stopil, mu k nogam pade, in na ves glas joka. Ljudjevit pa gaje tolažil, in kmalo potem djal:" Saj vunder enkrat vem, pri čem da sein, čez dve ure že premišlujem, ali bi bil kdaj svojemu ljudstvu kaj hudega storil. Vem, dabodem kmalo stal pred božjim sodnikom, prisežem živemu Bogu, da si nikdar nisiin druzega želel, kakor srečo svojega ljudstva!"
Ko je veliki sbor 20. januarja kralju na znanje dal. da je k smerti obsojen , si je 011 precej spovednika zbral, kteri ga je še na zadnjo uro tolažil in mu na serce govoril, koliko daje moral naš gospod Jezus po nedolžnem za nas prestali. Tudi od svoje družine seje smel posloviti. Strašno žalostno je bilo viditi, kako sta ljuba otroka od svojega očeta slovo jemala; njegova preljuba
gospa in njegova sestra mu k nogam padefe, in grenke solze so jih močile. Dolgo časa se ni druzega slišalo kakor jok in stok. Pa vunder na enkrat tiho postane, in čez eno celo uro se je kraljeva družina tiho u ječi pogovarjala. Potem se je kralj le po sili od svojih ljubih ločil, in jim obljubil, jih še drugi dan obiskati.
(Koncc sledi.)
Novo leto.
Je leto se steklo	Alj bodemo srečni,
U večno morje,	Veseli al nc,
Ne bode več prišlo	Prihodno še skrito
Njegovega dne.	Pred nami je vse.
Nam njega minulo	Prosimo ponižno,
Veselje je vse,	Vsi danas Boga,
Težave bridkosti	Da v novem zdaj letu
So z njim nam odšle.	Nam milosti da/
In danas začnemo	O Jezus, ki danas
Zdaj leto novo,	Obrezan si bil,
In nic še ne vemo,	O daj, da bi vsaki
Kaj dalo nam bo.	Te vredno častil!
Daj srečno nam leto! Te pros'mo vsi zdaj, In enkrat daj priti V nebeški nam raj! —
Milo ljub.
Listonosa.
Iz Skofjeloke. Ni dolgo, ko smo imeli na tukajšni poglavitni šoli mesečne preskušnje. Narperva jebilavpervenčnici. Pristopili so k njej g. vodja Cene Majer in vsi drugi g. učitelji. Koj po molitvi smo počeli in jo kake dve uri sukali. Na povelje g. vodja sem pustil odmoliti, in od tod smo se vsi skupej v druge razrede podali in tako so bile skušnje dva dneva, in vsak učitel je pokazal, kao daleč da je vzel, in koliko da učenci znajo. Resnično
sem se očudil, kako da otroci u nemškem in slovenskem jeziku napredujejo. Pri g. Podobnik-u so otroci nemško in slovensko brali, in to kar so brali, tako razlagali, da jih je bilo veselje poslušati. Pri g. Cvek-u in g. Kramer-ju ste se nemška in slovenska slovnica s branjem zjedinile, in res, prav gladko je šlo. Nemško so otroci govorili, kakor da bili terdi Nemci. Tudi slovenski jezik je na visoki stopnji. Kar mi je panar bolj dopadlo, ie bilo slovensko in nemško lep opisje. Slava nevtrudljivim g. učiteljem!
Po skušnjah je bil shod, in tukaj se je pomenkovalo. Previ-dilo seje, da mladina zmeraj bolj napreduje.
Po shodu nas včasih visokovr. g. dehant Kramer h kosilu povabijo, in nas prav dobro pogoste. Hvala gospodu!
Jože Eržen.
jDruštvo sv. Mohora.
* Za napravo „druztven& matice" so poslali p, n. sledeči gospodi :
Učenci pervenčnice v Loki .... 2 gld. — kr.
Eržen Jožef, učitel v Loki . ,' . Einšpieler Andrej, katehet	1	n	JJ
	3	n	»
Lukanc Jak. fajmošter v Ločah	3	»	7)
Comel Andr., kadetfehhvebel v Bergami .	3	»	5>
Ferk Mat. farni oskerbnik pri sv. Trojici v slov.	goric. 1	»	24 „
Brlič Franc, kapi. v Kirchbachu	—	»	24,
Duller Jak. župnik v Zavcu	. 20	»	»
Plemel Valent. in Suler Janez .	—	n	48»
Pušl Ant. kapi. v Kotmarivesi .	—	r>	24 „
skup 35 gold. — kr. sr.
* Dalje so pristopili n. p. gospodi: 862. Sever Lov. bogosl. II. 1. v Celovcu; 8G3. Nemec Jos. bogosl. 1.1. v Gradcu; 86i. Kapus Jan. kapi. v Trebevnem ; 865 in 866. Mejač Ant. in Zore Juri, kaplana pri Fari v Idrii; 867. Pokom Ant., fnjin. v Senosečali; 868. Grossliuger Jan. učit. pri sv. Jurju v slov. gor.