b = «e S K -F s-s Viž-S 5 » S S ».«* <6 FP
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 7 - leto XIII. - 23. februar 1974
Dj.
Sa-
te
eč
Ji,
ila
I.
v

/
b
»-
v-
z
ri-
je
za
;
j.
v
le
;e
o
IČ
ISKRA-KONDENZATORJI, SEMlC
Pomembna delovna zmaga
Komaj šest mesecev od prve lopate do redne proizvodnje
Delovni kolektiv tovarne kondenzatoijev v Semiču, je v petek, 15. februarja dopoldne slavil pomembno delovno zmago — otvoritev svojega novega obrata za proizvodnjo styrofleksnih kondenzatoijev v Črnomlju. Temu razveseljivemu dogodku posvečamo v današnji številki nekaj več prostora, čeprav nameravamo v bližnji prihodnosti o novem obratu in proizvodnji v njem objaviti obširnejšo reportažo.
Slavnostna otvoritev je bila napovedana za deseto uro dopoldne, nanjo pa je bil povabljen celotni delovni kolektiv semiške tovarne, kije imel ta dan prosto, razen tega pa tudi številni gostje iz ZP Iskra in občinskih krogov. Povabilu ustrezno številna je bila tudi zato udeležba.
Slavnostni otvoritveni govor je imel direktor tovarne kondenzatoijev Franc Košir, ki je v njem orisal rast
Slavnostni otvoritvi novega obrata semiške tovarne kondenzatorjev v Črnomlju, v petek, 15. februarja dopoldne, je razen članov delovnega kolektiva in gostov. Prisostvovalo tudi lepo število domačinov, zadovoljnih, da so ob letošnjem °bčinskem prazniku dobili nov in pomemben gospodarski objekt.
semiške tovarne kondenzatorjev in navedel nekaj podatkov o dosedanjih dosežkih in predvidevanjih ZP Iskra v naslednjih letih. Poudaril je pomembnost novega obrata styrofleksnih kondenzatorjev v Črnomlju, ki je bil grajen v zares rekordnem času.
ačeli so z granjo šele sredi lanskega avgusta, teden dni pred slavnostno otvoritvijo pa je v novem obratu že
na delo. S tem si je tovarna olajšala kadrovsko problematiko pri vedno bolj obsežnih proizvodnih nalogah, ki jih načrtujejo za letošnje in prihodnja leta, ko naj bi se vrednost proizvodnje z lanskih 114 milijonov dinarjev in
1,700.000	dolarjev izvoza, povzpela leta 1976 že na 180 milijonov dinarjev in 5—6 milijonov dinarjev izvoza.
Slavnostnemu govom direktorja
tovarne Franca Koširja je sledil otvoritveni ceremonial, ko je predsednik delavskega sveta tovarne Peter Simonič prerezal trak ob vhodu v novi obrat in povabil številne goste na ogled. Množica gostov se je zgrnila v
stekla redna proizvodnja. Poseben pomen novega obrata je v tem, da si je z njim tovarna rešila problem delovne sile v Semiču in okolici, ker je morala pred tem že blizu 300 zaposlenih z avtobusi voziti na delo in z dela iz Črnomlja in okolice. V novem obratu so zaposleni predvsem domačini iz Črnomlja in bližnje okolice, kar bo vsekakor velika pridobitev tudi zanje, ko se jim ne bo treba vsak dan voziti
Predsednik DS tovarne Peter Simonič je prerezal vrvico ob vhodu v novi obrat v Črnomlju
novo proizvodno dvorano, skromno, vendar pa zelo solidno urejeno, kjer bo mladi delovni kolektiv odslej bil svoj boj za izpolnitev vedno večjega proizvodnega načrta.
Po ogledu novega obrata in proizvodnje v njem, ki je tekla kljub otvoritveni slovesnosti, so za udeležence otvoritve priredili zakusko.
Otvoritev novega proizvodnega obrata semiške tovarne kondenzatorjev v Črnomlju je bila ena izmed mnogih prireditev ob občinskem prazniku Črnomlja, prireditev, ki bo imela nedvomno zelo koristne posledice, tako za kolektiv semiške tovarne, kakor za kolektiv samega obrata in vse Bele Krajine, ki je tako pridobila novo možnost za nadaljnji napredek in prehod iz industrijsko manj razvite pokrajine.	c
V skladu z določili 174. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela - Združeno podjetje ISKRA in 108. sklepom 9. zasedanja delavskega sveta ZP ISKRA z dne 30. 1. 1974 sklicujem
Prvo zasedanje skupščine ZP
v sredo, dne 27. 2. 1974, ob 11.30 v Iskrini tovarni telekomunikacij na
Laborah v Kranju
Fotek zasedanja in predlog dnevnega reda:
1)	Predsednik DS ZP Jože Kočevar otvori zasedanje.
2)	Izvolitev delovnega predsedstva zasedanja skupščine.
3)	Poročilo o izvolitvi delegacij za skupščino in poročilo o udeležbi delegatov TOZDov na skupščini ter ugotovitev sklepčnosti.
4)	Predsednik sindikalne organizacije ZP tov. Jože Čebela poda predlog družbeno-političnih organizacij za kandidata za predsednika skupščine in njegovega namestnika.
5)	Volitve predsednika skupščine in njegovega namestnika.
6)	Obrazložitev in sklepanje o sprejetju poslovnika o delu organov upravljanja ZP.
7)	Obrazložitev in predlog za izvolitev kolegijskih izvršilnih organov, predsednikov in njihovih namestnikov (odbori).
8)	Volitve kolegijskih izvršilnih organov, predsednikov in njihovih namestnikov.
9)	Poročilo o sestavi predsedstva skupščine ZP ISKRE.
!0) Poročilo o sestavi kolegijskega poslovodnega organa (poslovni odbor).
11)	Obrazložitev predloga in sklepanje o imenovanju vršilcev dolžnosti individualnih poslovodnih organov - generalnega direktorja ter vodilnih delavcev ZP ISKRE ter imenovanje članov v razpisno komisijo za individualne poslovodne organe v ZP.
12)	Predlog in sklepanje o organih skupščine in predsedstva skupščine.
13)	Predlog in sklepanje o organiziranju seminarja za člane delegacij skupščine.
14)	Predlog in sklepanje za prenos uporabne pravice zemljišč na dejanske koristnike.
15)	Uskladitev predpisov o delovanju glasila Iskra z novimi zakonskimi predpisi (gradivo po tej točki je objavljeno v glasilu Iskra).
PREDSEDNIK DS ZP ISKRA: Jože Kočevar
Združitev Iskre in Gorenja
NUJA ZARADI POKRIVANJA PROGRAMOV
Predsednik CK ZK Slovenije France Popit, podpredsednik izvršnega sveta Zvone Dragan, predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, predsednika komisij za družbenoekonomska vprašanja in ekonomsko politiko oziroma samoupravljanje v združenem delu Miran Potrč in Peter Toš, republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič, so obiskali 13. februaija dopoldne Gorenje v Velenju, popoldne pa Iskro v Kranju, kjer so se s predstavniki samoupravnih in poli-< tičnih organizacij ter vodilnimi delavci pogovaijali o združevanju obeh združenih podjetij, ki je postalo - zaradi pokrivanja programov - nujnost z narodno-gospodarskega vidika. V pogovorih je bila izražena obojestranska resnična pripravljenost Gorenja in Iskre za združevanje dela in sredstev, obenem pa je bila poudarjena tudi težnja o postopnosti v procesu združevanja. Na velenjskem in kranjskem pogovoru je bila dogovorjena nujnost pospešenega dela za čimhitrejšo sklenitev, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne asociacije, ki bo začrtal vsebino, cilje in potek združevanja. Posebej je bilo tudi poudaijeno, da bo asociacija „Iskre“ in „Gorenja“ temeljila na načelu odprtosti in sodelovanja z drugimi organizacijami združenega dela v okviru enotnega jugoslovanskega tržišča.
Direktor tovarne kondenzatorjev Franc Košir med otvoritvenim govorom
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Proizvodnji za izvoz vso pozornost!
DVA ODGOVORA GLAVNEGA DIREKTORJA ANTONA STIPANIČA
Na zadnjem poslovnem odboru PO ZP 22.1.1974 ste govorili o predsto-ječih težavah, ki čakajo Iskro zaradi rastočih cen repromateriala in podaljševanja dobavnih rokov doma in še posebej na zunanjih trgih. Kaj torej predlagate oz. na kakšen način bi Iskra najuspešneje premostila predvidene težave?
Položaj na svetovnih tržiščih surovin in repromaterialov je znan. Naj kritičnost tega položaja ilustrira ugotovitev, da nikdar doslej v zgodovini industrijske družbe, ni prihajalo do takih zvišanj cen surovinam, v tako kratkem obdobju in, da nikdar doslej industrija ni živela v taki negotovosti, glede preskrbe s surovinami, oz. z materiali za redno proizvodnjo, kot smo ji priča sedaj. To velja tudi za tovarne v ZP Iskra, saj je znano, da poleg velikega izvoza, Iskra za svoje potrebe tudi veliko uvaža.
Da bi omilili grozečo nevarnost, da na kntrčnih točkah ostanemo brez repromaterialov, smo v Iskri sestavili program razgovorov z dobavitelji in sicer z domačimi in tujimi. V razgovore so pritegnjene tudi tovarne Iskre, zato so vodstva v proizvodnji s trenutnim položajem seznanjena. Poleg tega kratkoročnega načrta razgovorov, obiskov, itd. izdelujemo dolgoročnejši program nastopa do dobaviteljev, da bi si tudi za bodoče zagotovili potrebne materiale za planirano proizvodnjo.
Na tem torej že delamo, proizvodnim enotam pa predlagamo, da v akciji sodelujejo in, da z razumevanjem pripravljajo dolgoročne programe preskrbe z repromateriali, saj so časi, ko so dobavitelji ponujali blago po tovarnah minili in smo priče položaju, ko je teže kupovati, kot prodajati.
Iskra ima za leto 1974 planirano za okoli 50 milijonov dolarjev izvoza. Na kakšen način namerava IC izpolniti za
Iskro to pomembno nalogo, in kaj svetujete pri tem Iskrinim delovnim kolektivom?
Program izvoza Iskre v letu 1974 znaša 48 mio S, brez izvoza Iskra-EMO Celje. Velika večina tega izvoza je fiksno zaključena, zato plasma ni problematičen. Toda kot velikokrat v Iskri, je v nekaterih tovarnah problematična proizvodnja za izvoz v dogovorjenih količinah in rokih. Prve izpade smo zabeležili že v januarju. Po izkušnjah vemo, da izpade pozneje težko nadoknadimo. Zato v IC svetujemo, da proizvodnja za izvoz ne sme trpeti, da moramo prodane količine izdelati in v rokih dobaviti kupcem.
Gledati moramo tudi v bodočnost, pred nami je neka stopnja recesije in v recesiji izgubijo kupce nesolidni dobavitelji. Glede na obseg izvoza v svojih načrtih razvoja, si Iskra take napake ne sme privoščiti.
V ponedeljek, 18. februarja, je skupina kubanskih novinarjev, pod vodstvom g. Roberta Ravona, obiskala Iskrino tovarno za telekomunikacije na Laborah v Kranju, kjer so jih sprejeli pomočnik gen. direktorja ZP Boštjan Barborič, vodilni delavci tovarne in IC. Gostje so se izredno zanimali za organizacijo, samoupravljanje in družbeni standard.
ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Sprejet statut delovne organizacije
S 13. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
Sklep o razpisu volitev — Odobrene investicije za leto 1973 — Odpis dotrajanih osnovnih sredstev — Povišana nočnina v Samskem domu - Pristop h gradnji plinskega agregata v Kranju — Nakup zemljišča za predvideno gradnjo novih proizvodnih prostorov v Kranju in Lipnici — Nakup stanovanj —
Delavski svet je potrdil statut delovne organizacije Iskre Elektro-mehanika Kranj, ki bo začasno, do uskladitve splošnih aktov z ustavo, veljal kot temeljni akt za delo organov upravljanja in kolegijskih izvršilnih organov, s pripombo naj se v dokončno besedilo statuta vnese tudi poglavje o družbeni aktivnosti delavcev, ki naj zajame tudi šport in rekreacijo delavcev.
V nadaljevanju so bila sprejeta načelna izhodišča glede odobravanja zastopniških, predstavniških in komisijskih provizij pri prodaji naših izdelkov na tuja tržišča. V tej zvezi delavski svet naroča vodstvom tovarn naj za obdobje leta 1973, na osnovi naročilnic, izdelajo konkretne analize po predmetnem vprašanju in jih čirnprej dostavijo poslovnemu odboru podjetja.
Na osnovi določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja, določil samoupravnih sporazumov in poslovnika o delu organov upravljanja podjetja, je delavski svet sprejel sklep o razpisu volitev. Volitve v skupščino Združenega podjetja Iskra Kranj, delavski svet podjetja Elektromeha-nika, delavske svete TOZD in svete organizacij združenega dela, bodo v petek dne 22. februarja 1974.
TOZD
Člani
Tovarna ATC Tovarna Tea Tovarna „Stevci“ Tovarna ERO Tovarna „Stikala“ Tovarna ..Mehanizmi** Tovarna „Vega“ Koordinac. pod.
Enota družb, stand.
21
21
21
17
15
15
17
21
15
Delavski svet je na osnovi določil samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela
in v skladu z določili pravilnika o	. ..
izvajanju volitev v organe skupščine ' predlagala posebna komisija, zajemajo, občine Kranj sprejel statutarni sklep o kabelske vode, delovne stroje za
direktoiji TOZD pravico, da izjemoma odobravajo dnevnice tudi tistim delavcem, ki potujejo v kraj, kije oddaljen od Kranja do 50 km. (To pravico je imel do sedaj le direktor kadrovskega področja).
Delavski svet je odobril dodatne investicije za leto 1973 v višini 24,127.000 din, ki se nanašajo na nadstrešek pri obj. 046, domačo opremo (klima napravo v objektu 011), uvozno opremo, in prispevek za energetiko. Skupne investicije z lani odobreno vsoto bodo za leto 1973 znašale 62,245,000 din.
Delavski svet je tudi odobril odpis osnovnih sredstev, ki so zaradi dotrajanosti in ekonomske zastarelosti izločena iz uporabe. Odpisi, ki jih je
določitvi števila članov v delegacije za zbor združenega dela.
Po temeljnih organizacijah se določi naslednje število članov v delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Kranj, Radovljica, Ljubljana in Jesenice:
TOZD	Člani Občina
ATC
TEA
..Števci**
Koord. področja Ročno orodje ..Stikala** ..Mehanizmi** „Vega“
Družb, stand. Obr. BI. Dobrava
Kranj
Kranj
Kranj
Kranj
Kranj
Kranj
Radovljica
Ljubljana
Kranj
Jesenice
Člani delegacij se volijo po po-
V sldadu s samoupravnim spora- _ stopku kot ga določa zakon in pra-zumom ZP Iskra volijo TOZD v skup- vjinik o izvedbi volitev.
ščino ZP Iskra delegacije, ki štejejo od 3 do 5 članov.
V delavski svet podjetja, ki šteje 41 članov, se volijo delegati TOZD in to:
TOZD
Člani Namestniki
Tovarna ATC Tovarna TEA Tovarna ..Števci** Tovarna ERO Tovarna ..Stikala** Tovarna ..Mehanizmi**
Tovarna ..Vega" Koordinacijsko pod.
Enota družb, stand.
Delavski sveti TOZD imajo naslednje število članov:
Delavski svet je ugotovil, da veljajo s 1. 1. 1974, na osnovi sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi OD kovinske in elektro industrije SRS, naslednje spremembe pravilnika o delitvi OD: čL 52, tč. 5:
Povračilo za osebni prevoz z lastnim prevoznim sredstvom v službene namene se poveča od 0,90 din za prevoženi km na 1,30 din. čl. 70, pravilnika:
Poveča se kilometrina vodilnim delavcem v tovarni od 0,80 na 1,20 din za prevoženi km. čl. 48, tč. 2:
Člen se spremeni tako, da imajo
S PROBLEMSKE KONFERENCE RK ZMS
Naša šola danes
Udeleženci republiške konference Zveze mladine Slovenije so sprejeli dogovor o merilih in sestavi družbeno-poUtičnega zbora skupščine SRS ter statutarni sklep, ki ureja s stališča republiške konference zveze mladine delegiranje delegatov ZM vanj. Statut republiške konference zveze mladine v svoji vsebini ne opredeljuje posebej postopke o volitvah v družbenopolitični zbor skupščine SRS ter odnose med delegati in RK ZM Slovenije.
Vključili so se v razpravo o družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju učencev in študentov ter razpravljali o platformah za kongres ZK Slovenije in ZK Jugoslavije.
Enotna merila za štipendiranje naj bi preprečila preplačevanje kadrov že v času šolanja. Sredstva, ki se bodo nabirala v občinskih skladih, naj zagotavljajo šolanje vsem mladim in sposobnim. Primerna povezava posameznih področij pa lahko vpliva na porast poklicev, ki so družbi potrebni! Delavski in kmečki mladini še vedno „pripadajo“ poklicne šole, vstop v srednjo šolo pa je privilegij socialno močnejših. Permanentno izobraževanje mora biti celovit sistem. Z akcijo je treba omogočiti, da bosta pedagog in učenec v samoupravnih odnosih vzgojno-izobraževalnega sistema lahko živela življenje delovnega in odgovornega subjekta. Demokratični odnosi učitelja in učenca omogočajo, da učitelj prisluhne učencu. Demokracija je torej tudi tista, ki podpira znanje in izpopolnjevanje. Ustrezen poudarek zahteva patriotična vzgoja, patriotizem mora biti odlika slehernega mladega človeka. Posebno družbeno skrb je treba posvetiti peda-
goškim šolam. Dolgoročna rešitev idejnosti pouka, socialistično in samoupravno angažirane šole je odvisna prav od družbene usmerjenosti in razgledanosti mladih pedagogov. Rešitev problema se nakazuje v medpredmetni povezanosti in povezanosti pedagoških šol, ne pa v uvajanju novega predmeta za poučevanje temeljev socialistične morale in podaljševanju šolanja. Učno-vzgojni proces naj bo čim bolj tesno povezan s prakso.
Stanje v dijaških domovih je nevzdržno. Potiskanje tega problema in problemov mladine, ki žive v dijaških domovih, ob rob, je nemogoče. Zavedati se je treba, da to ni samo osebni in kadrovski problem, ampak tudi politični. V tem primeru ne zadošča samo kritika. Treba je začeti s takojšnjo družbeno akcijo, ali pa bo res 450 dijakov na obalnem področju v naslednjem šolskem letu ostalo brez strehe. Vemo pa, da so prav dijaški domovi tisti, ki imajo pri vzgoji mladega človeka odločujoč vpliv.
obdelavo kovin, druge stroje v elektroindustriji, naprave in instalacije, pisarniške stroje, obratno in poslovno pohištvo. Odobren je bil tudi odpis osnovnih sredstev družbenega standarda, ki se nahajajo v obratni ambulanti in zaradi dotrajanosti niso več uporabna.	»
Delavski svet je odobril povišanje cen za nočnine v Samskem domu Iskra za 20%, z veljavnostjo s 1. 1. 1974. V ta namen je odobreno, da Elektromehanika regresira planirano razliko do ekonomskih cen nočnin in sicer 237.000 din za leto 1974. Pripadajočo vsoto je potrebno nakazovati iz sredstev sklada skupne porabe v mesečnih zneskih oziroma najkasneje ob koncu vsakega četrt-letja.
DS je odobril tudi predlog za združevanje sredstev za gradnjo rezervnega plinskega agregata v Kranju in sklenil, da Iskra Elektromehanika pristopi k pogodbi za izgradnjo rezervnega agregata in vloži sredstva v višini dveh deležev za pridobitev 2 MW električne energije. Načelni pristop h gradnji z dvema deležema podpiše direktor investicijskega področja. Izjemoma sme podpisati pristop za 3 deleže, če zaradi manjšega interesa drugih gospodarskih organizacij ne bi bilo zbranih 25 deležev.
DS je odobril nakup zemljišča za predvideno gradnjo novih proizvodnih prostorov na Laborah v Kranju (42.000 m ) in Lipnici (6.000 m ). Na predlog odbora za družbeni standard je DS sprejel sklep o nakupu 6 stanovanj: 2 na Jesenicah, 2 v Radov-. Ijici, 1 v Kranju in 1 na Slovenskem Javorniku ter, da podjetje prevzame obveznost za začasno pokrivanje razlik v anuitetah. Hkrati je bil sprejet tudi sklep o nakupu 7 najemniških garsonjer v objektu ST-12 in, da podjetje zanje prevzame obveznost odplačevanja anuitet.
DS je naročil upravi podjetja, da ob zaključnem računu upošteva potrebo po izločitvi programiranih sredstev iz sklada skupne porabe za stanovanjske potrebe.
Dnevni red X. kongresa ZKJ
Predsedstvo ZKJ je na svoji 47. seji (14.2.t.l.) v Beogradu, sklenilo, da bo deseti kongres ZKJ od 27. do 30. maja letos. Na seji, ki ji je predsedoval član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Jure Bilič, so sprejeli tudi sklep o tem, da bo deseti kongres ZKJ v Beogradu.
Se pred tem so člani predsedstva ZKJ sprejeli poročilo s seje odbora za pripravo desetega kongresa, ki je bila 7. februarja. S tem so praktično potrdili sklep odbora, da se nekatera izhodišča za delo kongresa, ki se nanašajo na idejne temeljne samoupravne socialistične preobrazbe, vzgoje in izobraževanja ter na pohtiko in naloge v kulturi in znanosti, objavijo in predložijo v javno predkongresno razpravo.
Sprejeli so tudi temeljni koncept o pripravavi dokumentov za deseti kongres, po katerem bodo sestavili dve širši, splošno politični resoluciji — eno, ki bo začrtovala dolgoročno usmeritev na notranjepolitičnem področju in drugo, ki bo določala naloge na mednarodnem področju — ter kakih 15 kratkih akcijskih resolucij.
Sklep predsedstva ZKJ o sklicanju desetega kongresa ZKJ se glasi:
„Na podlagi 54. člena statuta ZKJ in sklepa 44. seje predsedstva ZKJ z dne 6. novembra 1973 je predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije na svoji 47. seji 14. februaija 1974 sprejelo
SKLEP
o sklicanju in predlogu dnevnega reda desetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
1.	Deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije bo 27., 28., 29. in 30. maja 1974 v Beogradu.
2.	Desetemu kongresu Zveze komunistov Jugoslavije se predloži naslednji dnevni red:
1.
2.
3.
izvolitev delovnih organov kongresa; verifikacija pooblastil delegatov;
poročila o delu organov Zveze komunistov Jugoslavije med devetim in desetim kongresom ZKJ;
a.	predsedstva ZKJ,
b.	komisije za statutarna vprašanja ZKJ,
c.	nadzornega odbora ZKJ;
boj za nadaljnji razvoj socialističnega smoupravljanja v naši državi in vloga ZKJ - referat predsednika ZKJ Josipa Broza Tita; razprava o referatu predsednika ZKJ in o poročilih; razprava v komisijah o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije:
a.	imenovanje kongresnih komisij, njihovih predsednikov in delovnih predsedstev,
b.	proučitev osnutkov dokumentov in priprava predlogov dokumentov desetega kongresa ZKJ;
sprejetje resolucij desetega kongresa ZKJ ter sprememba in dopolnitev statuta ZKJ;
Celotno gradivo in osnutke dokumentov kongresa bo predsedstvo pravočasno dostavilo delegatom in udeležencem kongresa kakor tudi centralnim in pokrajinskim komitejem Zveze komunistov.
5.
6.
7.
2.
Is
ge
P<
1!
ra
Z1
Pl
kc
oc
se!
sn
ne
za
rej
od
Pa
sir
za
ro
ne
Pn
sk
na
pn
ski
da
tu<
me
Pri
goi
ob
cei
sta
l
8
tel
ele
izr
čl$
te<
Posvet o avtomatizaciji hidroelektrarn
V okviru programa jugoslovanskega nacionalnega komiteja CIGRE je študijski podkomite za zaščito in avtomatizacijo hidroelektrarn pripravil razšiijen sestanek o avtomatizaciji sistema hidroelektrarn na Dravi.
Glavni namen razšiijenega sestanka v Mariboru, 5. in 6. februaija letos, ki pa je zaradi številne udeležbe prerasel kar v jugoslovansko posvetovanje, je bil prikaz doseženih uspehov pri kompleksni avtomatizaciji elektrarn na Dravi. V šestih referatih so obdelali problematiko izbire koncepta vodenja sistema hidroelektrarn, informacijo in vlogo operaterja v centru upravljanja, procesni računalnik v dravskem energetskem sistemu, načrt izvajanja avtomatizacije na Dravi, analizo stanja opreme v dravskih elektrarnah in izkušnje pri avtomatizaciji hidroelektrarne Dravograd.
Več kot 100 udeležencev posvetovanja je pazljivo spremljalo referate, mnogi pa so se vključili v razpravo, ki je dokazala, da je v Jugoslaviji napočila doba avtomatizacije in, da v večini hidroelektrarn razmišljajo o avtomatizaciji, nekje pa so že pričeli z izvajanjem.
(Dnevnik)
Posnetek nam prikazuje pomembno napravo APZ za digitalno pozicioniranje zapornic pri hidroelektrarnah, ki je uspel izdelek Razvojnega instituta Iskre v Ljubljani
ISKRA
Številka 7 - 23. februar 1974
V tem pogledu gotovo prednačijo Dravske elektrarne Maribor, ki so pokazale velik posluh predvsem za domačo industrijo. Raziskovalno delo na področju avtomatizacije in koordinacije obratovanja sistema hidroelektrarn opravlja Iskra - Raziskovalni institut (ZZA), s tesnim sodelovanjem dravskih elektrarn, fakulteto za elektrotehniko in z Institutom „Milan Vidmar“, naloge pa sofinancira sklad „Boris Kidrič". Poudarek posvetovanja je bil na konceptu celotne avtomatizacije sistema elektrarn na Dravi, pregledu doseženih rezultatov in načrti za naslednjih 10 let, ko predvidevajo, da bodo vse elektrarne obratovale brez stalne posadke in jih bodo vodili daljinsko, iz centra v Mariboru.
Udeleženci posvetovanja so si ogledali tudi dispečerski center v Mariboru, s procesnim računalnikom in pa hidroelektrarno Dravograd, kjer sta avtomatizirana zagon in zaustavitev prvega agregata, kar je praktični rezultat 1. faze raziskovalne naloge o kompleksni avtomatizaciji hidroelektrarn na Dravi, ki xjo s sodelavci izvaja ISKRA - Raziskovalni institut.
Posvetovanje v Mariboru je bilo vsebinsko bogato, uspelo pa je tudi zaradi aktualnosti obravnavanih tem, ne nazadnje pa tudi zaradi gostoljubnosti Dravskih elektrarn Maribor in dobre organizacije, za katero je bil zadolžen ISKRA - Raziskovalni institut.
B.S.
ele
Žei
šti
let
nai
za]
izp
te.
18
re<
šti
let
Pn
te<
šol
do
31
ur<
izv
no
Pr<
°P
ko
sio
Kc
naj
dip
Vse
Pri
Islt
G
S PRVE SEJE STROKOVNEGA ODBORA CAOP
Strokovni svet Iskre — Centra za avtomatsko obdelavo podatkov je imel 7. februarja tl. svojo prvo sejo. Glede na pomembnost nekaterih obravnavanih vprašanj, bomo o tej seji podrobneje pisali v naši naslednji številki.
e
me
skl
ski
78i
ma
raz
St,
so
Us,
izb
be
avt
Šti
sar
VO(
no
dv(
spl
Ur
ort
dij;
19
va,
ele
tec
teč
ve,
Šti
ko
tal
še
= e-.o » ^ o B. -T-a 3 < o 9 9-5 i=-9 9 3.5 ^3 B. ^ ~ o 3 9 o
Uspela sindikalna konferenca
V	ponedeljek, 18. februarja, je bila 2. redna konferenca sindikata ZP Iskra. V prvi točki je podal dosedanji generalni direktor Vladimir Logar Poročilo o poslovanju ZP Iskra v letu 1973, ki je bilo v glavnem uspešno, razen v eni izmed delovnih organizacij ZP Iskra. V nadaljevanju je podal tudi plan ZP Iskra za leto 1974.
V	drugi točki dnevnega reda je konferenca obravnavala samoupravne odnose ZP Iskra, katere je obrazložil sekretar Bogo Mohor. Obravnavali smo tudi predlog poslovnika skupščine ZP. Na predlog osnovnih organi-zacij sindikata po panogah je konferenca tudi potrdila sestav posameznih odborov pri skupščini ZP Iskra, hkrati Pa je tudi na predlog predsedstva sindikalnega odbora potrdila predloge za predsednike in namestnike odborov. Na predlog predsedstva sindikalnega odbora je bil enoglasno osvojen Predlog za predsednika in namestnika skupščine ZP Iskra. Sprejeti so bili nadalje še drugi sklepi, katere bo prek Predsednika sindikata posredovala skupščini ZP Iskra na prvem zasedanju.
Obravnavali so na tej konferenci nrui osnutek akta o ureditvi odnosov jned izdajateljem in časopisom Iskra, nsotni so se s predlaganim predlo-Bom strinjali. V 3. točki je konferenca obravnavala izgradnjo počitniškega ®ntra Iskre in zavzela naslednja stališča:
podpiramo izgradnjo počitniškega centra Iskra ter pozivamo vse TOZD, da se odločijo pozitivno za gradnjo in to do 26. t.m. Ustrezne sklepe DS naj do istega dne pošljejo na Sindikalni odbor ZP Iskra.
Rok za podpis pogodbe med ZP Iskra in občino Novigrad je že potekel v mesecu januarju, zato je več kot nujno, da skupščina ZP, ki bo 27. februarja, zavzame dokončno stališče do izgradnje počitniš-
kega centra, predpogoj pa je, da dobimo stališča DS TOZD. Do sedaj se je odločila dobra polovica zaposlenih ZP Iskra za izgradnjo počitniškega centra.
— Financiranje počitniškega centra naj ne bo iz naslova počitniškega regresa delavcev, ampak je treba poiskati druge možnosti. To stališče je soglasno zavzela konferenca sindikata ZP.
J
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ
ZZ. FEBRUARJA VBUIIIZ
Zbori delavcev v Elektromehaniki so bili sklicani 16. februarja z namenom potrditve kandidatov. Volitve v organe upravljanja pa bodo 22. februarja. Na predlog družbeno političnih organizacij so bili potrjeni kandidati za:
—	svet enot združenega dela
—	delavske svete temeljnih organizacij
—	delavski svet delovne organizacije
—	skupščino združenega podjetja Iskra.
Pri kadrovski sestavi je letos opaziti povečano število žena, delavcev v neposredni proizvodnji in mladih delavcev ter članov organizacije ZK.
Stmktura organov je zaposlenim najbolj približana za kandidate svetov
enot in delavskih svetov temeljnih organizacij. Za druge organe pa struktura odstopa v korist delavcev z višjo stopnjo izobrazbe, izjema sta tovarna TEA in Vega, kjer so kandidirali največ delavcev iz neposredne proizvodnje.
Za vse organe je kandidiranih več kandidatov, in tako bodo volilci imeli možnost izbire. Kandidati so, razen v treh primerih, podpisali kandidaturo. To laže na zelo dobro angažiranje vodstev družbeno političnih organizacij.
Kadrovska sestava kandidatov bodočih organov kaže, da bodo organi lahko uspešno delali.
N. Pavlin
VZPOIBUDNI REZULTATI
Izobraževanje strokovnih kadrov je Pomembna oblika sodelovanja med rf Iskra in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Zato fakulteta za elektrotehniko organizira in izvaja ^redni višješolski študij posebej za rane Iskre. Prav sedaj tečeta dva ečak v Ljubljani in v Novem mestu. . Višješolski študij na fakulteti za ektrotehniko je vsebinsko zaokro-?fna celota, zato diplomant tega študija ne more nadaljevati v tretjem letniku visokošolskega študija. Vendar tradaijenim študentom ta pot ni Zaprta, opraviti pa morajo dodatne
fPhe, ki jih predpisuje statut Fakultete.
jgkredni višješolski študij obsega
bilo treba izpolniti še nobenih pogojev. Pogoj za vpis v tretji semester so uspešno opravljeni izpiti iz predmetov matematika 1. del, matematika 2. del, elektrotehniško risanje ter standardizacija in tipizacija. Ta pogoj je izpolnilo 39 študentov, 37 pa se jih je do sedaj vpisalo v tretji semester.
Tečaj v Novem mestu se je pričel oktobra 1972. Predavanja so v novomeški gimnaziji trikrat tedensko, v četrtkih in petkih popoldne in sobo-
ur predavanj in vaj ter ustreza rednemu dveletnemu višješolskemu let U- Študij je razdeljen na štiri a’ drugače pa veljajo zanj vsa tee- re^ne8a Rudija. Predavanja , , eJ? časovno vzporedno z rednim j “kih ciklusom, to je od 1. oktorbra J? 15. januarja in od 16. februarja do L maja, po 15 ur tedensko. Umik je rejen tako, da so predavanja in vaje Ven rednega delovnega časa. Sočas-0 tečejo predavanja treh ah Štirih Predmetov. Študent mora vsak izpit Praviti najkasneje v enem letu po .°ncu predavanj slehernega predmeta, •rer izgubi pravico nadaljevati študij. 0 slušatelj opravi vse izpite, mora ^Previti in uspešno zagovarjati
Učni načrt izrednega študija je “Cbinsko prirejen potrebam Iskre.
iJPrevUa ga je skupina strokovnjakov
^ v' anstveni svet fakuftete.
vsebuje trideset enose-idmetov, ki se delijo v tri sku*"r*v P° deset predmetov. Prva 7SJiPina so osnovni predmeti; obsegajo
0u Ur m	__
ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, SAVSKA C. 3
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJE PLANSKEGA ODDELKA
2.	VODJE SLUŽBE ZA DOKUMENTACIJO IN TIPIZACIJO
3.	VODJE KONSTRUKCIJE električnih krmilnih in regulacijskih naprav
4.	SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA za področje predelave plastičnih mas
6.	PLANERJA GRADIV
7.	VODJE PROIZVODNE LINIJE pomožnih relejev
8.	SNAŽILKE POGOJI:
pod 1. visoka strokovna izobrazba s 4-letnimi izkušnjami; pod 2. dipUng. strojništva ali elektrotehnike s 5-letnimi delovnimi izkušnjami;
pod 3. inženir strojništva s 5-letnimi delovnimi izkušnjami; pod 4. dipl.ing. strojništva z 2-letnimi delovnimi izkušnjami; pod 5. inženir strojništva s 3-letnimi delovnimi izkušnjami; pod 6. elektrotehnik s 4-letnimi delovnimi izkušnjami; pod 7. elektrotehnik s 4-letnimi delovnimi izkušnjami; pod 8. nepriučene delavke.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne.
5«?» preS, idTiVoVTd PISMA
uPme po deset medmetov. Prva I lUlVIll
BRALCEV
niat ur in dajo študentu potrebno rematično in fizikalno osnovo za s Sevanje strokovnih predmetov. ^ okovni predmeti obsegajo 600 ur, u Pa delno različni za različne ^meritve. Študent v Ljubljani lahko kg113 (v sporazumu s podjetjem) med mi usmeritvami: telekomunikacije, umatizacij3 in električni stroji, uenti v Novem mestu imajo eno Vod° usmeritev, kije prirejena proiz-- um* načrtom Iskrinih tovarn na
B'
Delavka Cilka Lipovec pri navijanju za translator TL-1K ISKRA-NAPRAVE, LJUBLJANA
POMEMBEN IZVOZNI ABOT
tah dopoldne. Na ta tečaj se je vpisalo 30 kandidatov, študirati pa jih je pričelo 26. V drugem semestru je sedaj vpisanih še 22 študentov; 19 jih je že izpolnilo vpisne pogoje za tretji semester, 2 slušatelja pa imata še do maja možnost, da položita manjkajoči izpit iz matematike 2. del.
Izredni študij zahteva mnogo volje, truda in vztrajnosti, saj morajo vsi izredni študentje normalno izvrševati svoje delovne obveznosti v Iskri, ves svoj prosti čas pa morajo žrtvovati študiju. Zato je dosedanji uspeh študentov v obeh tečajih več kot
vzpodbuden. Dr Franc BRATKOVIČ
V naši prejšnji številki smo objavili članek iz tovarne elektronskih naprav, v katerem je bilo govora o letošnjih predvidevanjih tovarne na področju izvoza. Izvoz letos nameravajo namreč bistveno povečati ter tako ustvariti boljše pogoje za nadaljnji razvoj in procvit tovarne.
S tem v zvezi si je delovni kolektiv naložil težko in odgovorno nalogo, vendar pa nikakor ne neizvedljive naloge, če le bodo za njeno izvedbo dani kolikor toliko normalni poslovni pogoji Kot kaže pa bo najpomembnejši delež pri tako načrtovanem in vsekakor bistveno povečanem letošnjem izvozu tovarne elektronskih naprav predstavljal tako imenovani translator TL—1K, kateremu danes posvečamo nekaj besed.
uspešno osvojili v IEZE—TOZD „Feriti“ na Stegnah.
Vsekakor bo pretežni del načrtovanega letošnjega iŽVoza iz tovarne elektronskih naprav zavzemal prav omenjeni translator TL-1K, zato so njegovi serijski proizvodnji razumljivo tudi posvetili največjo pozornost.
Zaključeni izvozni posli govore, da bo tovarne že letos izvozila okrog
80.000	kosov, v pretežni večini na italijansko tržišče, vendar pa s tem njegov plasma v tujini najbrž še ni zaključen, saj pravkar teko razgovori z znanim kooperantom Iskre - firmo SEL v Zahodni Nemčiji, ki za tovrstne translatoije kaže dokajšnje zanimanje.
Kot kaže in je delovnemu kolektivu tudi želeti, translator TL-1 K'ne bo le „muha enodnevnica", pač pa se ima
Skupina izdelanih translatorjev TL-1K, drobnih, a pomembnih sestavnih delov
Translator TL-1K je ločilni transformator z razmerjem navitij 1 : 1 in ga vgrajujejo v relejne enote avtomatskih telefonskih central. Njegova posebna zanimivost je v tem, da je skoraj v celoti izdelan iz domačih materialov, kajti tudi izdelavo doslej najdražjega uvoznega materiala, to je feritnega jedra, ki zanj ustreza, so
glede svoje kakovosti, možnost široko plasirati in tudi za naprej predstavljati enega izmed nosilcev izvoza tovarne. Možnosti in izgledi za to so že sedaj tolikšni, da v tovarni razmišljajo o uvedbi druge delovne izmene, da bi tako lahko zadostili domače in izvozne potrebe po tem svojem izdelku.	k m.
ISKRA-AVTOELEKTRIKA, NOVA GORICA
Potrebna je večja disciplina
ob prvem ogledu ene od naših tovarn. Trdimo pa, da ob prizadevanju vseh odgovornih v ZP Iskra in ob naših prizadevanjih (termin, organizacija) tudi 90 odstoten obisk ne bo presenečenje.
S tovariškimi pozdravi!	In
Sekretariat Osnovne organizacije Zveze komunistov je obravnaval problem discipline v tovarni ter ugotovil, da posamezniki ustvarjajo nered in kršijo disciplino, kar kvarno vpliva na ostale člane kolektiva. Sekretariat OOZK meni, da ob takem stanju ni možno ustvarjati disciplino izključno z disciplinskimi ukrepi temveč, da je
Sp]^ skupin vsebuje učni načrt še
dveh"*-0*61" Področiu- Polc8 tega
Ur .ne predmete. Le-ti obsegajo 420 org111 nai razširijo splošno tehniško in tranizacijsko izobrazbo diplomanta. (}jja aj izrednega višješolskega štu-l9^v Ljubljani se je pričel februarja vani ^ ie sedaj na polovici Preda-el«J? re vaje so na fakulteti za geotehniko
štiri
manu .------- — popoldneve v
tee--* °d ponedeljka do četrtka. Na Vg n J 86 j.6 vpisalo sicer 78 kandidatov, štiijrr. je le 69 pričelo študirati. kov aIst študentov je iz raznih vzro-tak0P^enehalo študirati v prvem letu
še 55
da se je v drugi semester vpisalo
slušateljev, čeprav za ta vpis ni
V 47. št. glasila Iskra je bil objavljen članek o srečanju štipendistov „Elektromehanike“ v Kranju. Navedeno je bilo, da se je sestanka udeležilo le 50 % slušateljev. Avtor članka je na koncu zastavil vprašanje: „Zakaj samo polovica? “
Ker vprašanje terja odgovor, dajemo naslednje pojasnilo:
Menimo, da je slabemu obisku mnogo kriv nepravi čas. Štipendisti imajo ta čas predavanja in vaje. Mnogo bolje bi bilo, ko bi bil sestanek v petek, kajti ta dan imajo nekatere fakultete prosto. Prepričani smo, da bi moral biti prav 50 odstoten odziv vzpodbuda k takim in še širšim akcijam. Veseli bi bili, ko bi vabilo veljalo vsem štipendistom Iskre.
Ker je ta ekskurzija prvič organizirana v taki obliki, jo pozdravljamo, kajti vodi k večjemu informiranju. Kljub 50 % udeležbi pa smo prijetno presenečeni ob tako številni udeležbi
Člani nacionalnega komiteja mednarodnega združenja za avtomatizacijo CIGRE, ki jim predseduje dr. Ogorek iz ZZA, so imeli minuli teden posvet v Portorožu. Vse udeležence - bilo jih je približno 30 iz vseh republik je nato Iskra povabila na ogled naše proizvodnje. Tako so si ogledali v Aparatih proizvodnjo elementov za avtomatizacijo (na sliki) in kasneje še tovarno Telekomunikacij na Laborah.
delovna disciplina ozko povezana z izvajanjem delovnih nalog ob ustrezni stimulaciji. Sekretariat OOZK pa kljub temu ugotavlja, da bo treba v posameznih primerih tudi disciplinsko ukrepati tam, kjer so večkratni pojavi nediscipline.
Člani ZK so po svoji pripadnosti dolžni vplivati z lastnim vzgledom in prepričevanjem na svojem delovnem mestu tako, da opozarjajo sodelavce na nepravilne postopke. Sekretariat posebej opozarja člane ZK na enotnost organizacije ZK, saj so dogovori v ZK obvezni za vsakega njenega člana. Sekretariat OOZK je obravnaval in obsodil postopke posameznih članov ZK, ki niso pri sprejemanju samoupravnega sporazuma ZP ISKRA zagovarjali stališča OOZK oz. so glasovali proti.
S podanimi stališči daje sekretariat popolno podporo vodstvu tovarne pri izvajanju ukrepov, ki imajo namen odpraviti nedisciplino in vzroke za nedisciplino. Problematiko discipline v tovarni bo sekretariat obravnaval mesečno.
Sekretariat predlaga, da se dopolni samoupravni sporazum o delovnih razmerjih v tovarni s tem, da je neizvajanje delovnih nalog vzrok za premestitev na manj vrednoteno delovno mesto	sekretariat OOZK
ISKRA-USMERNIKI, NOVO MESTO
Preporod programa bodočega vzpona
jamstvo
V pičlem letu in pol s starega, magnetnega na novi elektronski sistem Strokovnjakom v Razvojnem institutu Iskre vse priznanje za veliko delo
Prihajamo v obdobje, ko se vsako leto začnejo v našem listu postopno pojavljati poročila o poslovanju naših organizacij v preteklem poslovnem letu. Ob našem obisku v novomeški tovarni usmemiških naprav smo to tudi želeli, vendar je, ker zaključni račun za leto 1973 še ni končan, beseda morala steči o drugem. Pravzaprav je razgovor to pot odkril še veliko pomembnejše podatke, kot bi bili posamezni iz poslovnega poročila. Začenši z letom 1972 je lani tovarna namreč skoraj v celoti preobrazila svoj dosedanji proizvodni program in si s tem na stežaj odprla vrata v svojo nadaljno rast in vzpon, čeprav je kazalo, da se nikoli ne bo mogla povsem izmotati iz nekakšnega mrtvila, oz. iz životarjenja brez velikih obetov.
Za dosedanji, klasični, to je proizvodni program na osnovi magnetnega sistema novomeške tovarne usmerniških naprav mirno lahko rečemo, da je bil na splošno že zastarel in si z njim tovarna prav gotovo dolgo ne bi mogla več ustvarjati zadostnih sredstev, tudi ne za zgolj skromno životarjenje. Edini izhod in rešitev iz takšnega položaja je bil
in uspešnost novomeške tovarne.
Seveda pa pri tem ni treba posebej poudarjati, da je bilo za dosego tega velikega cilja potrebno veliko prizadevnosti in vztrajnosti, predvsem pa popolnega angažiranja, tako v vrstah strokovnjakov-razvijalcev, kot v vrstah praktikov in delavcev v tovarni, kar skupaj šele lahko rodi zaželene sadove.
jn^lj ^
najvidnejši lanski uspeh tovarne, uspeh, ki govori, da je bilo prav leto 1973 tista značilna prelomnica, po kateri bo tovarna rastla in se razvijala lahko bistveno hitreje, kot pa se je razvijala v prejšnjem obdobju.
Ob tako zajetnih nalogah pa lani v tovarni usmerniških naprav pri tem niso pozabili tudi na preostali del proizvodnega programa. Tudi le-temu so posvetili potrebno pozornost in danes z zadovoljstvom že lahko ugotavljamo, da so ga obnovili in poso-dobih že dobro tretjino. In ker pri tem svojem prizadevanju ne nameravajo odnehati, računajo, da bodo celotni proizvodni program do druge polovice letošnjega leta dokončno obnovih in modemizirah.
Tudi to kajpada terja dovolj naporov, prizadevnosti in volje slehernega, ki si želi nadaljnji napredek tovarne. Toda delovni kolektivi vsak dan bolj spoznava nujnost takšnega presnavljanja, zato se ne boji naporov, morda včasih celo določenih odrekanj in celo ne sprememb v miselnosti, ker je spoznal, da le na osnovi sodobnejšega programa in hitrejšega prilagajanja potrebam trga lahko z zaupanjem zre v svojo prihodnost.
- J.C. -
Usmernik za napajanje avtomatskih telefonskih central klasičnih sistemov i’1 tudi za elektronske ATC tipa Metaconta 10 C.
ISKRA-APARATI, LJUBLJANA
Januarska proizvodnja v luči problemov
Pogled v montažno halo novomeške tovarne
temeljito preobraziti celotni proizvodni program in ga posodobiti v najširšem smislu. Izhod je bil torej v popolni zamenjavi starega magnetnega sistema z novim elektronskim na področju usmerniških naprav. V to zahtevno, obsežno in nelahko nalogo pa je bUo treba, če si je delovni kolektiv hotel ustvariti boljšo perspektivo od le-te, ki bi jo imel sicer.
Spričo izkušenj v preteklosti, ko v novomeški tovarni nikdar ni bilo nekih revolucionarnih skokov v proizvodnji, pač pa je le-ta tekla v nekem ustaljenem ritmu, se je pač vsakomur izven tovarne v začetku zdela zamenjava naprav z magnetnega na elektronski sistem v napovedanem času vsaj zelo težavna, če ne celo neizvedljiva. Pesimizma v krogih izven tovarne ni bilo omajati in le trdni volji delovnega kolektiva in njegovega vodstva se je treba zahvaUti, da je ta zahtevni podvig tako dobro uspel.
Pri tej nalogi so izreden rezultat dosegli strokovnjaki Raziskovalnega instituta Iskra. V dobrem letu in pol, ki je minilo od zasnove novih naprav na osnovi elektronske, ne več magnetne tehnike, danes v tovarni praktično že teče proizvodnja okrog 25 različnih komponent, oz. elementov. Vrednost opravljenega podviga je prav rekordna, saj je leto in pol res kaj kratko razdobje za rojstvo zahtevnih aparatur, od prve zasnove do pridobitve rigoroznih atestov od strani skupnosti JPTT, ker gre v tem primeru za najsodobnejše napajalne naprave za telefonijo, bodisi klasičnega ah modernega elektronskega sistema. Atesti skupnosti JPTT pa so razumljivo tudi eden izmed osnovnih pogojev za dober plasma izdelkov.
Tako je najtesnejše sodelovanje strokovnjakov Razvojnega instituta Iskra in delovnega kolektiva v tovarni usmerniških naprav še enkrat zgovorno dokazalo, da je ob resnem delu in zdravih medsebojnih odnosih mogoče rešiti tudi najtežje naloge, v tem primeru naloge, od katerih predvsem sta odvisni nadaljnja hitrejša rast
Napajalne naprave za telefonijo so pred časom predstavljale približno tretjino celotnega proizvodnega programa novomeške tovarne usmerniških naprav. Sedanji posodobljeni program pa, ki bo z morebitnimi nadaljnjimi dopolnitvami obstoječih naprav, aktualen in tržno zanimiv vsaj za nadaljnjih osem let, je spremenil tudi strukturo proizvodnje tovarne. Že zdaj namreč napajalne naprave za telefonijo obsegajo nekako dve tretjini celotne proizvodnje.
Ob vedno večji perspektivi, ki se odpira telefoniji, se torej novomeški tovarni tudi na osnovi te strukturalne spremembe njene proizvodnje obetajo lepši časi. Preobrazba tega dela njenega proizvodnega programa in sprememba njegovega deleža v celotni proizvodnjk je nedvomno največji in
Pomemben delež v strukturi proizvodnega načrta v delovni organizaciji Aparati predstavlja ' velikoserijska in hkrati tekoča proizvodnja, predvsem v odnosu na organizacijo montaž v linijah, oz. bolj ali manj avtomatiziranih tekočih trakovih. Ta delež raste iz leta v leto in predstavlja po finančni vrednosti že 60 — 70% celotnega obsega, po udeležbi montažnih delavcev pa je še občutno večji. Zato je zelo odločilno, da sledimo izpolnjevanje vseh načrtovanih nalog čimbolj tekoče in neposredno, od prvega dne v letu in, da tudi hitro, načrtno in uspešno ukrepamo, če se pojavijo zastoji, ali izpadi. Enostaven doprinos največkrat niti ni možen, ali pa je pri vseh vloženih naporih komajda učinkovit. Zaostanke lahko doprinašamo pravzaprav le s povečano produktivnostjo, tu pa so poleg večjega vložka neposrednih proizvajalcev odločUni predvsem napori in uspešnost organizatorjev, pripravljalcev in oskrbo-
Mo n tožna linija usmernikov za napajanje javnih avtomatskih telefonskih central
val cev neposredne proizvodnje ter vseh samoupravnih činiteljev, ki morajo s svojimi odločitvami in kontrolo izvajanja svojih sklepov tekoče in odločno zasledovati ta osnovni cilj. Zato naj bi bila poročila o izpolnjevanju mesečnih proizvodnih načrtov poleg statističnega pregleda tudi skromen doprinos v tej smeri.
Kazalniki izpolnitve proizvodnega načrta po skupinah izdelkov, tako za mesec kot za kumulativo, že sami po sebi nakazujejo določeno problematiko in silijo vse odgovorne činitelje v akcijo, vendar menim, da bi morali iz tega sklopa občasno izpostaviti tiste posebnosti, ki imajo odločilen vpliv na boljše, ali slabše izpolnjevanje načrta. Zato bom v mesečnih poročilih skušal te značilnosti posebej podčrtati in pri oceni izpolnitve načrta nakazati, v katero smer bi morali usmeriti najbolj odločne napore, da bi lahko uspešno opravili z načrtom postavljene naloge.
V mesecu januarju smo skupni proizvodni načrt izpolnili s kazal-
nikom 92,62. Pri tem smo bili boji uspešnejši v izvozu, kjer smo izpolnu' 95,8 % z dinamiko predvidene naloge nekoliko bolj pa smo zaostaU pr proizvodnji za domače tržišče, saj jč tu kazalnik le 91,83.
Po posameznih skupinah izdelkov smo mesečni dinamični načrt, ki j( istočasno tudi kumulativa, izpolni1 takole:
V	skupini stikalnih aparatov, kje1 je bil načrt dokaj nizek, smo ^ domače tržišče opravih 169,11 ® predvidenega obsega, poleg tega p* zabeležili tudi manjši, nenačrtovan1 izvoz.
V	skupini industrijskih elektron; s kih naprav smo mesečni dinamičn1 načrt za domači trg dosegli s kazat nikom 86,41, v izvozu pa s kazalni kom 81,90. Skupen izpad v tej skV' pini je vplival na zaostanek pri celot' nem načrtu za 3,44 %.
Pri najmočnejši planski grup1 izdelkov, to je zaščitnih relejih, el«' mentih avtomatike in signalnih napravah smo mesečni načrt za izvot skoraj v celoti izpolnili, saj je kazalni* 99,47. Zelo pa smo zaostali pri proiZ' vodnji, namenjeni jugoslovanskenin trgu. Kazalnik 84,80 na tem področja je dokaj zaskrbljujoč, posebno zato ker je največji del montaže v tej skupini organiziran prav v montažni!1 linijah, kjer je, kot sem že v uvoda poudaril, zaostanke zelo težko doptj" naša ti. Skupen izpad v tej skupini je * izpadu v celoti dodal nekaj več ko1 7 %, oz. dve tretjini celotnega izpada'
Pri rezervnih delih in uslugah smc naloge po mesečnem proizvodne!]1 načrtu visoko presegli, saj je kazalni* kar 509,58, vendar je to zaradi maj’ hne strukturne udeležbe (skupaj 5 presegom pri stikalnih aparatih) v celotnem načrtu popravilo izpad le ^ nekaj več kot 30% oz. okoli 3,% v 7,38 % celotnega seštevka izpada-Drugače rečeno, je ta preseg nekak]1 kompenziral izpad pri industrijski* elektronskih napravah, čeprav s t° primerjavo ne mislim trditi, da zaostanek pri napravah lahko zanemarimo; saj fizičrio skupini nista niti sorodn1 niti zamenljivi Pri obeh pa je zn3' čilno, da v mesečni finalizaciji zel6 radi zanihata: industrijske elektronsk3 naprave zaradi dolgih proizvodni* ciklov in specifične problematik6 gradiv, rezervni deli in usluge pa za' radi neenakomernega dotoka dejan' skih poročil. Zato lahko kompenZ3"
(nadaljevanje na b.stran'1
ISKRA Industrija EMO Celje
OBRAT JOBI'VČERAJ IN DANES
Tam, kjer se razprostira prelepo Podravje od Maribora pa do Koroških fužin in se dviga v višave naše ponosno Pohorje, je vas Bistrica, prikupen in lep kraj, v neposredni bližini železnice in reke Drave. Tam je leta 1928 podjetje Lapp-Finze ustanovilo svojo malo filialo^ ki so jo ob ustanovitvi imenovali „Zelezoprometna“ d.d.
Lastnik podjetja, po rodu Nemec, je takoj spoznal ugodno lego Bistrice tako glede prometnih zvez kakor tudi glede cenene delovne sile. Ljudje iz Bistrice in bližnje okolice so bili večinoma mali kmetje, ki jim zemlja ni dajala dovolj kruha zanje in njihove družinske člane. Delovne sile je bilo takrat v tem kraju na pretek.
V. začetku obratovanja leta 1928 je lastnik pripeljal iz Avstrije stare stroje in jih namestil v že tedaj starih prostorih nekega mlina, ki so ga dotedanji lastniki opustili. V teh prostorih delajo delavci še danes.
Že takoj v začetku so izdelovali raznovrstno okovje in izdelke iz pločevine, v glavnem štedilnike, pečice, okvire za zidane štedilnike, dimne cevi in podobno. Občevalni jezik v podjetju je bil srbohrvaški, največ pa so govorili nemško. V vodstvu podjetja so bili sami Nemci.
TOZD „TOBI“ nih omaric
Anica Anželj: „Sem zadovoljna, ven-, ar	želim več dela in boljši do-
hodek."
Pravna raja. Nemški gospodam so slovenske delavce neusmiljeno izkoriš-5 . ‘n jih priganjali k delu. Lastnik, ki 1 le kopičil bogastvo z delom krvavih žuljev slovenskih delavcev, se je že leta .39 znašel v vrstah Kulturbunda, ki Je tedaj začel dvigati glavo tudi v tej
tovarni. Vodilni delavci — kulturbun-dovci niti niso skrivali svoje pripadnosti tako, da se je v podjetju vedno bolj razplamtevala nacionalna mržnja do domačih slovenskih delavcev, ki so se z vsemi silami upirali početju kul-turbundovcev.
montaža pomival-
V veliki gospodarski krizi leta 1931 je tovarna za nekaj mesecev prenehala z delom, kar je najbolj prizadelo njene delavce.
Po kvalifikacijski strukturi je bila v podjetju ena tretjina kvalificiranih, ena tretjina priučenih in ena tretjina pomožnih delavcev. Ti so delali v neprimernih in nezračnih prostorih, za njihovo varstvo pri delu in zdravje se lastniki sploh niso brigali. Mezde so bile nizke. Prejemali so največ od 2 do 3,50 din na uro, poleg tega pa so bili delovni akordi zelo visoki in so jih delavci le z največjimi napori dosegali. Vodilni delavci pa so prejemali od 10 do 15 krat večje plače kot so bile plače nekvalificiranih delavcev, poleg tega pa so ti prejemali še posebne nagrade.
Za nemškega lastnika je bila slovenska delovna sila neke vrste brez-
Montaža električnih radiatorjev
ton izdelkov, leta 1945 103 tone, leta 1953 pa že 1.800 ton v vrednosti
308,862.000	tedanjih dinarjev.
Leta 1945 so preimenovali tovarno v Tovarno okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici. Iz tega izhaja tudi kratica TOBI.
Po letu 1950 je sledilo plodno obdobje delavskega samoupravljanja. Delavci so izvolili delavski svet in druge organe upravljanja, kazno pa je, da je bilo spočetka dokaj malo žena v teh organih, čeprav je bilo v podjetju zaposlenih dokajšnje število žena in deklet.
V prvih letih samoupravljanja je produktivnost dela nenehno naraščala, ko pa so prišla poznejša leta, so glede na spremenjene tržne razmere nastale težave tudi v TOBI. Kolektiv si je sicer prizadeval, da odstrani vse ovire, ki so mu bile na poti, toda to ni bilo tako ensotavno. Treba je bilo iskati nove proizvode. Delavski svet je sprejel dokaj bogat program, ki je bil v šestem desetletju deloma tudi realiziran.
Proizvodnja okovja je bila sčasoma v celoti opuščena, čeprav je bila takrat po vsej veijetnosti še dokaj donosna. Začeli so proizvajati električne štedilnike in druge gospodinjske aparate. V procesu proizvod-
nje so nastajali ob staren strojnem parku zelo kvalitetni in iskani izdelki pod oznako TOBI.
Skratka, TOBI je uspešno posloval vse do leta 1962, takrat pa se je zataknilo. Tovarna je bila takrat priključena k podjetju HIDRO-MONTAŽA v Mariboru, s to priključitvijo pa so se začele za kolektiv velike težave. Zanimivo je to, da takrat ni nihče vprašal delavcev ali so za tako priključitev ali ne. Ni bilo nobenega referenduma, skratka, delavstvo so pri tej pomembni odločitvi pustili popolnoma ob strani. Delavstvo se je zavedlo svojega položaja, šele pozneje, vendar prepozno, da bi lahko kaj izboljšalo.
Ob integraciji z navedenim podjetjem je bilo delavstvo izigrano po birokratih in tehnokratih, ki so se znali spretno skriti pod plašč samoupravljanja. Tako je bila TOBI v letu 1965 odvzeta dobro vpeljana proizvodnja kompresorskega hladilnika, kmalu za tem pa še proizvodnja električnega štedilnika. Od mnogo obetajočega programa je ostala le še uslužnostna dejavnost za potrebe drugih podjetij. TOBI je bil osiromašen za to kar si je z žilavo vztrajnostjo prido-
Marija Brgomet: ,flajprej dobro opravljeno delo, potem boljši zaslužek!"
Prišla je nemška okupacija in z njo za delavstvo še večje težave. Toda ojekleneli proletarci izpod Pohoija so znali okupatmju vračati milo za drago. Pod vodstvom OF so se v času okupacije organizirali v aktiven odpor proti okupatorju in mnogi od njih so odšli v partizane, mnogi pa so padli v boju z okupatorjem. Tem so v tovarni postavili spominsko ploščo.
Po zmagi nad okupatorjem leta 1945 je bilo stanje tovarne bedno in negotovo. Ni bilo surovin, ni bilo strokovnjakov, ostah so stari zidovi in stari stroji. Toda peščica tridesetih delavcev ni vrgla puške v koruzo. Kljub velikim in na videz nepremagljivim težavam so po nekaj mesecih poslali že prve njihove izdelke na domači trg. Kako prizadevni in uspešni so bili delavci nam jasno pokažejo naslednji podatki: Leta 1939 so izdelali 623
Ob koncu lanskega leta je imel delavski svet EMO sejo v TOBI. Na tej seji je bil sprejet sanacijski program TOBI in odobrena finančna sredstva za nujno preureditev sedanjih prostorov. Člani delavskega sveta so se sicer bolj zavzemali za graditev nove hale za bodočo proizvodnjo, vendar zaradi finančnega stanja podjetja zaenkrat te hale, ki bo sicer zgrajena v bodočih nekaj letih, ni mogoče takoj zgraditi.
Sedanji sanacijski program za TOBI predvideva novo razmestitev starih osnovnih sredstev v procesu proizvodnje, obenem pa istočasno vključevanje novih produkcijskih sredstev. Stroški sanacije znašajo približno 15,5 milijona dinarjev in to: za gradnje 12,60 %, za domačo opremo 44,50%, za uvozno opremo 16,59%, za carino in druge stroške 6,85 %, za montažo 16,05 %, ostali stroški 3,41 %.
Delavci želijo, da bi se sanacija obrata začela čimprej, zlasti zato, da bi bili izboljšani delovni pogoji in da bi dosegli večjo produktivnost.
Brgomet Marija, delavka pri stroju, nam je povedala sledeče:
„V podjetju delam že dvajset let. Delati moram na različnih delovnih mestih, kakor pač nanese potreba. Dobro bi bilo, če bi bil zaslužek malo boljši in bolj ustaljeno delo. Zlasti za žene bi se morali izboljšati delovni pogoji. Vem, da se pripravlja sanacija našega obrata in sem tega zelo vesela.
V podjetju delam že dvajset let, vendar nimam še primernega stanovanja. Z družino stanujem že dolga leta v eni sobi. Vesela bom, ko bom dobila stanovanje.
Iz sedanjih strojev stisnemo skoraj več, kot zmorejo. Neprimerni prostori pa nas ovirajo pri delu. No, obetajo se nam boljši časi in to me vzpodbuja k delu.“
Šauperl Erih, delovodja v montaži in eden izmed prvih predsednikov delavskega sveta, pa nam je povelal: „Naš kolektiv je žUav in sposoben, da izvrši planske obveznosti. Zelo me veseli, da boš pisal o nas. Piši, kako je bilo z nami prej in kako je sedaj. Mi
smo zadovoljni, da smo člani kolektiva Iskra — EMO in člani velike delavske družine ZP Iskra. Preteklost je za nami. Odpira se nam prihodnost. Da se je pri nas marsikaj spremenilo gre priznanje delavskemu svetu EMO in kolektivu EMO in našim marljivim delavcem. Še posebej pa gre priznanje glavnemu direktorju EMO dipl.ing. Mirku Jenčigaju in njegovim sodelavcem, ki si prizadevajo, da bi naš kolektiv kot TOZD napredoval, in čimveč doprinesel v svojo korist in korist celotnega podjetja. Prepričan sem, da bomo v vsem uspeli. Seveda želim tako kot moji sodelavci, da bi se čimprej začela sanacijska dela po programu, ki ga je sprejel delavski svet EMO na seji, ki je bila pri nas tik pred koncem lanskega leta.
Mene posebno veseli to, da bomo dobili nekaj novih strojev, da se bo proces proizvodnje izboljšal in da bo naša produktivnost večja. Zavedam se, da si moramo to prislužiti z marljivim delom. Naši delavci so na to pripravljeni in moram reči, da so skromni v zahtevah, vendar odločni, če je treba kaj narediti v korist podjetja in to ne glede na nagrajevanje.”
Anica Anželj dela v emajlimici na delovnem mestu emajlirke raznih predmetov. V razgovoru nam je dejala: „V podjetju delam 16 let in sem zadovoljna. Tu nisem sama. Dela nas nad 40 žena v delavskem svetu pa jih je 11. Stanovanje imam in sem glede tega zadovoljna. Vesela bom takrat, ko bom lahko delala na enem delovnem mestu. Sedaj je treba delati na različnih delovnih mestih, kot je pač potreba. Jaz to potrebo razumem, vendar je človek bolj zadovoljen, če dela na enem delovnem mestu.
Zaslužim okrog 180 starih tisočakov, če pridno delam. Sem sicer zadovoljna, rada pa bi delala še več in tudi več zaslužila. Delam in nimam mnogo časa za sestanke. Da, za TOZD vem in sem zadovoljna, če gre vse v redu.“
TOBI gre torej boljšim časom naproti in ni dvoma, da ne bi kolektiv dosegel zaželjeni cilj.	£ Jejčič
1SKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Pogled v montažo oljnih peči
bil v težkih letih poslovanja in takrat, ko bi lahko svojo dejavnost razvil na višjo proizvodno stopnjo kot je imel začrtano v svojem programu.
Danes se delavci neradi spominjajo tistih časov, ko so jih kot sami pravijo tako grdo ogoljufali za njihove pravice. Spominjajo se odprtega pisma, ki so ga objavili javnosti, da bi zvedela resnico in javnost je bila z njimi. Mali kolektiv TOBI se je v najbolj kritičnih časih svojega obstoja obrnil k delavcem Iskra EMO, kjer je našel podporo in razumevanje. Čeprav je imela Iskra — EMO v Celju svoje lastne težave, so vodstvo podjetja, organi samoupravljanja in družbeno politične organizacije sklenili, da se TOBI lahko priključi k njihovi veliki družini, če se delavstvo v TOBI s tem strinja. O tej priključitvi je odločalo delavstvo obeh podjetij in nihče drugi.
Po priključitvi k EMO se je proizvodni program postopoma izpopolnjeval. Izdelovati so začeli oljne peči, ki pa zaradi dragega goriva niso več toliko iskane na tržišču. Za tem je bila uvedena proizvodnja raznih peči na trda goriva, električnih radiatorjev, pomivalnih omaric, trajnožarečih peči za etažno gretje, infra grelcev, dimnih cevi in raznih drugih artiklov.
Sedanji prostori, v katerih se odvija tehnološki proces, onemogočajo boljšo povezanost le-tega. Ti prostori so bili v času obstoja tovarne tu pa tam sicer prilagojeni procesu proizvodnje, vendar sedanja faza razvoja podjetja zahteva temeljitejšo preureditev, ki je v načrtu za letošnje leto.
Uvajanje
»Work-Factor« sistema
Work-Factor sistem kot metoda v naprej določenih časov je v Elektro-mehaniki poznana že več kot 10 let. Mnogo analiz delovnih operacij in posebno tekočih trakov je bilo že obdelanih s to metodo. Uporaba WF sistema v integralnem smislu vključujoč tudi nadgradnjo, kije nepogrešljivi sestavni del ..normativa časa“ pa do sedaj ni bil uveden.
Obsežne priprave so se pričele v Elektromehaniki v začetku leta 1973. Potrebno je bilo zbrati vrsto podatkov o razmerah in trenutnem stanju na področju tehnologije in norm. Tesnejši stiki z oddelkom za študij pri ZZA, ki ni samo izpopolnil WF sistema za uvedbo v prakso, ampak si je v zadnjih letih pridobil tudi izkušnje, so nam omogočali naše predpriprave izpeljati do konkretnega programa še pred koncem leta 1973. Vrsta metod dela od mrežnega planiranja, analize vrednosti, analize montažnih trakov ter vzorčenja je bila preizkušena in rezultati so presegali naša pričakovanja.
Vzorčne analize po vseh tovarnah in obratih v Elektromehaniki so pokazale v povprečju rezerve v produktivnosti, na drugi strani pa bo uvedba WF norm pripomogla predvsem k pravičnejšemu nagrajevanju.
Tako vsestranski, kot so predvideni učinki po uvedbi WF norm, tako mnogoštevilni bodo problemi v obdobju uvajanja sistema. Kljub temu
EKSKURZIJA V TOVARNE
Klub štipendistov Iskre prireja za svoje člane v petek, 1. marca 1974 strokovno ekskurzijo v Iskrine tovarne v Mokronogu, Novem mestu in Žužemberku.
Odhod bo omenjenega dne ob 6. uri zjutraj s Trga revolucije.
Prijavite se lahko na Referatu za štipendije, Trg prekomorskih brigad 1 najkasneje do vključno 26. februarja 1974. Ob prijavi mora vsak položiti kavcijo 50 ND, ki jo ob prihodu na avtobus dobi vrnjeno. Zaradi popusta pri najetju avtobusa, pa je zaželeno, da ob prijavi vsak pove tudi reg. št. osebne izkaznice.
Ekskurzija vključno s kosilom je brezplačna. Po končanem strokovnem delu bo spoznavno-zabavni večer.
so se vodstvo podjetja kot PO odločili za uvedbo WF sistema, kajti ta pot sicer ni edina, je pa gotovo najzanesljivejša, ki vodi proizvodnjo v Elektromehaniki v intenzivnejše izkoriščanje delovnih sredstev, delovnega časa, boljšo organizacijo in skladnejše notranje odnose.
Program uvedbe WF sistema predvideva v prvi vrsti izobrazbo večjega števila WF analitikov, ki bodo poleg sodelavcev ZZA uvajanje WF tudi vodili. Izobraževanje pa zajema po programu tudi yeč kot 10% članov kolektiva od vodstva podjetja do urejevalcev. Elektromehanika je že sklenila okvirno pogodbo z oddelkom za študij dela o izvajanju izobraževanja, ki bo trajalo do sredi leta 1975.
Podrobni plani uvajanja WF sistema v posamezne obrate oz. TOZD bodo pripravljeni v 'teku februarja in marca 1974, pričetek uvajanja pa predvidevamo v septembru tega leta.
Obseg dela v Elektromehaniki je tako velik, da bo uvajanje potekalo več let, predno bo zajelo vse veje naše dejavnosti.
Mimo široke akcije za uvajanje WF sistema v podjetju Elektromehanike pa se v specializiranem obratu za proizvodnjo števcev pogovorov in dvota-rifnega številčnika v Lipnici že pričelo s konkretnim delom. Strokovnjaki v Bil iz RJ (Biro za industr. inženiring pri Iskri — Razvojni institut, tako se po novem imenuje Oddelek za študij dela pri ZZA) so skupno z vodstvom TOZD Mehanizmi že uredili novo montažo števca pogovora SP—5.
V uvajalnem obdobju, ki je sedaj že preteklo, so se vsa pričakovanja glede predvidene produktivnosti uresničila. Bil, ki je sestavil program za uvajanje WF sistema v Lipnici, predvideva končati z uvajanjem že v teku meseca maja 1974. TOZD Mehanizmi v Lipnici bo torej prva tovarna podjetja Elektromehanike, kjer bo v celoti uveden WF sistem dela.
Peter Mihelič
ISKRA - TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV
Januarska proizvodnja v luči
(nadaljevanje s 4. strani)
cijo upoštevamo le računsko, dejansko pa bo moral obrat SV svoj januarski zaostanek pri napravah podrobno oceniti in narediti nato vse, da ga čimprej doprinese.
Zelo velik zaostanek pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih relejih ter napravah je bil delno že operativno predviden, saj je bil operativni načrt v tej skupini nižji od dinamike. Prav zato bi v tej skupini izdvojil predvsem proizvodnjo pro-gramatoijev za pralne stroje, čeprav njen finančni delež v izpadu niti ni . najbolj karakterističen. Zelo pomemben pa je delež v strukturi načrta, angažiranju kapacitet, proizvodnega in skladiščnega prostora ter končno tudi obratnih sredstev in zlasti razpoložljivih deviz. Zato bi morali to proizvodnjo ocenjevati tudi s teh vidikov in ji tako določiti težo, kar pa jo nedvomno postavlja na enega ključnih in najzahtevnejših mest v sedanjem tovarniškem programu.
Povečanje produktivnosti in z njo tudi realizacije po fizičnem obsegu postaja iz dneva v dan večja, če ne celo življenjsko pomembna nujnost! Zato menim, da ni odveč, če to problematiko posebej podčrtam in pri tem nakažem tudi nekaj posrednih elementov, ki bodo poleg vpliva tehnologije in organizacije neposredne proizvodnje, doprinesli marsikaj pozitivnega v naporih, da dosežemo zastavljeni cilj.
Dolgi dobavni roki za gradiva iz uvoza, delež le-teh pa je zaradi licenčne proizvodnje odločujoč, zahtevajo tudi naročila za končne izdelke na daljše roke, kot pa je to sedaj v praksi. Idealno bi bilo, če bi lahko pri tej proizvodnji prešli na drsni način načrtovanja v celoti, ne pa samo formalno, kot to lahko organiziramo sedaj. V kolikor pa to zaradi končnih porabnikov programatorjev ni možno, pa moramo doseči, da bodo odstopanja med ocenami in dejanskimi naročili čim manjša. Riziko pri tem ne more in ne sme nositi samo proizvajalec, pač pa tudi prodaja in kupci.
Ugotavljamo tudi, da pri vsaki menjavi tipe na montažni liniji dnevne količine izdelkov padejo. Zato bomo morali doseči, da bo teh menjav čim manj in da bodo tipe montirane v čimbolj ekonomično zaključenih količinah. Tudi iz tega razloga je nujno načrtovanje na daljše obdobje, ker bomo z združevanjem lahko dobili
tudi potrebni naskok tako, da dnevna problematika proizvodnje pri kupcih ne bo povzročala neposrednega pritiska na proizvodnjo pri nas.
Posebno problematiko že dlje predstavlja kvaliteta dobavljenih sestavnih delov od kooperantov, predvsem od licenčnega partnerja. Na tem področju bomo morali še bolj energično kot doslej urejati in urediti vse odnose. Ovrednotiti bi morali ne samo neposredne, pač pa predvsem posredne vplive, ki jih ima takšna kvaliteta na potek proizvodnje in na njen učinek, izražen na tržišču pri porabnikih gospodinjskih aparatov. Zdi se mi, da bi morali večji delež stroškov, ki nastajajo s tem, kompenzirati prav s tega naslova. Pod tem pritiskom bi verjetno lahko dosegli izboljšanje kakovosti dobavljenih delov, s tem pa bi pri produktivnosti naredili zelo pomemben korak naprej. Popravila v montažni liniji in v garancijskem roku so najboljši dokaz, da ta problematika že presega kritično točko in hkrati kaže, kam in kako naj usmerimo to akcijo. Interne rešitve na tem področju so prav tako pomembne in bi jih morali prav zaradi obsežnosti vpliya dati prvenstvo. Lastna tuljava motorčka je prav gotovo na tem spisku!
Ob koncu bi omenil še vpliv kontrolne funkcije v procesu proizvodnje in njen doprinos k povečanju produktivnosti. Tu bi morali akcijo usmeriti v dve smeri. Povečati bi morali samokontrolo na vseh montažnih mestih in jo tudi ustrezno stimulirati, specializirane kontrolne organe v montažni liniji pa angažirati na aktivnem vplivu pri odstranjevanju zastojev, ki so posledica kvalitetnih pomanjkljivosti. Pomoč kontrole usmerjevalcem in organizatorjem proizvodnje v nekakšni operativni „mini“ tehnologiji, bi lahko odločilno vplivala na povečanje storilnosti predvsem zato, ker je pri delu s funkcionalno plastiko tekoče reševanje zastojev in prilagajanje delov med samim procesom proizvodnje, neizbežen pogoj dela.
S temi razmišljanji sem se morda navidezno preveč oddaljil od poročila o izpolnitvi proizvodnje v januarju, vendar menim, da poročevalec le ne sme ostati zgolj statistik, ki bolj ali manj Jiteramo" obdela številke in kazalnike uradnega poročila. Ti so le izhodišče za določeno vsebino, ki jo po lastnih močeh skuša izluščiti in osvetliti.
-L-
ISKRA—ORODJARNA, LJUBLJANA
Večja proizvodnja nujna
Letos zt» 23 % večje obveznosti delovnega kolektiva ne bodo lahko naloga
Letošnji načrti naše tovarne orodij na Stegnah v Ljubljani predvidevajo
fizični obseg proizvodnje v vrednosti 17,946.746 dinarjev, kar je v primerjavi z lansko realizacijo za 23 % več. Pri tem predvidevajo v posameznih dejavnostih naslednja povečanja: proizvodnja orodij in naprav se bo povečala za 20%, dopolnilna proizvodnja za 17%, usluge za 27%, delež kalilnice za 27 % ter interna proizvodnja za 17%, kar skupaj da 23 odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje.
Takšne proizvodne obveznosti naj bi delovni kolektiv dosegel pri poprečno 145 zaposlenih v letu 1974 in ob boljši izkoriščenosti delovnega časa ter ob izpopolnitvi strojnih zmogljivosti, saj bo zlasti treba na nekaterih delovnih fazah odpraviti dosedanja ozka grla, nastala tudi zaradi pomanjkanja nekaterih strojev.
Mogočna - 100 tonska stiskalnica Do prispevala svoj delež k proizvod nim nalogam
Prodajni načrt tovarne predvideva 19 % povečanje nasproti lanskemu načrtu, pri čemer bo proizvodnja orodij in naprav za 1 % večja, medtem ko pa se bo povečala dopolnilna proizvodnja za 39 %, usluge za 49 % in delež kalilnice za 54 %. Zanimivo pri tem je, da je predvideno v letošnjem letu, da se bo bistveno povečal delež proizvodnje tovarne orodij za organizacije ZP Iskra. To povečanje bo znašalo 52 % oz. je nasproti lanskemu načrtu, ko je dosegel višino 5,2 milijona dinarjev, letos načrtovan v višini skoraj 13 milijonov dinarjev.
Letošnji prodajni načrt nadalje predvideva tudi 51 % povečanje izvoza, ki naj bi tako dosegel vrednost 6,3 milijona dinarjev, medtem ko naj bi na .domačem trgu letos prodali za dobrih 6 % več.
Za dosego planiranega poslovnega rezultata bo treba več pozornost posvetiti obratnim sredstvom, ki se ob rasti proizvodnje iz leta v leto znižujejo, hkrati pa bo treba izboljšati koeficiente obračanja materiala, nedokončane proizvodnje, še posebno pa koeficient terjatev.
Posebno pozornost pri letošnjem poslovanju bodo morali posvetiti stroškom poslovanja, kar še zlasti velja za stroške OD. To narekuje kljub povečanim proizvodnim obveznostim popolno racionalizacijo pri odpiranju novih delovnih mest, zlasti režijskih.
K vsem ukrepom znotraj tovarne, ki naj ustvarijo pogoje za izpolnitev sprejetega načrta in o katerih v tem sestavku ne moremo segati v podrobnosti, bodo morali izpopolniti še tudi delovno in drugo dokumentacijo, svoj delež pri izpolnjevanju večjih obveznosti po letošnjem načrtu pa bo nedvomno lahko prispevala tudi izboljšana delovna disciplina.	c
AVTOMATIZACIJA - UGOTAV-UANJE POVRŠINSKIH NAPAK
Za ugotavljanje površinskih napak (razpoke, mehurčki in podobno) rabi merilnik vrtinčnih tokov IDP-1. Gre za feromagnetne in neferomagnetne vodnike. Instrument ima izmenljiva tipala različnih premerov. Predvideni so tudi izhodi instrumenta za priključek registrirnih in sortimih naprav. Instrument deluje avtomatično, loči dobre izdelke od izmeta. Izdelki so magneteni do nasičenja. Največja hitrost merjenja je 3 m/s, merjenje globina 0,005 mm in več, premer merjenih vodnikov je od 1 mm do 5 mm. Premer odprtin izmenljivih tipal je 1,4 mm do 7,6 mm v nekaj stopnjah. Napajanje instrumenta iz omrežja 220 V, 50 Hz, 200 W. Mere elektronskega dela so 600 mm x 500 mm x 1800 mm, mere bloka tipala pa 260 mm x 210 mm x 310 mm. Izdelek izvira iz Sovjetske zveze.
MSR. (1973) 12, J J.
TOZD „Upori“ Šentjernej je pred kratkim organizirala nov obrat v Kostanjevici. V znamenitem gradu, ki ga sedaj obnavljajo je namreč veliko neizkoriščenega prostora. Tam, kjer je bil prej novomeški Labod, se je sedaj v gradu naselila naša montaža svetlobnih regulatorjev, za katere velja na tržišču veliko povpraševanje.
UNIVERZA V LJUBLJANI RAČUNALNIŠKI CENTER UNIVERZE LJUBLJANA HAJDRIHOVA 28
Obvestilo o možnostih dopolnilnega izobraževanja na področju A0P
Ob proučevanju stanja in razvoja računalništva v Sloveniji sta Komite IS SRS za znanost in tehnologijo ter Komisija za vprašanja računalništva in informatike ugotovila, da je izredno pomanjkanje kadrov na področju računalništva, ki povzroča nezadostno izkoriščenost nabavljenih računalniških kapacitet, mogoče relativno hitro omiliti le s funkcionalnim izobraževanjem za konkretne potrebe uporabnikov prvenstveno v gospodarstvu, pa tudi v družbenih dejavnostih. To šolanje je bilo doslej prepuščeno le iniciativi posameznikov in slučajnim možnostim.
Po posvetovanju s področnimi komisijami za računalništvo pri Gospodarski zbornici, Raziskovalni skupnosti ŠRS, v republiški javni upravi in na Univerzi se je Komite IS za znanost in tehnologijo odločil, da je treba organizirati funkcionalno izobraževanje na tem področju. V ta namen že redno tečejo tečaji za začetno izobraževanje (RRC, Intertrade—Radovljica, redne šole, itd.) v celoti pa manjka izobraževanje v nadaljevalnih tečajih, za kar se je bilo treba usmeriti v mednarodno sodelovanje. Prvi predlogi so pripravljeni v sodelovanju z renomirano izobraževalno organizacijo CONTROL DATA INSTITUTE (GDI) iz Bruslja, ki ima pri tem delu že 10-letne izkušnje in odlične uspehe v Evropi in Ameriki. Naj omenimo, da je CONTROL DATA INSTITUTE uspešno organiziral izobraževalne centre tudi v Budimpešti (UNDP za pomoč deželam v razvoju) in pri Univerzi v Varšavi za socialistične dežele vzhodne Evrope.
CONTROL DATA INSTITUTE nudi v svoji ponudbi izobraževanje na naslednjih področjih:
—	začetno izobraževanje
—	izpopolnjevalne tehnične tečaje
—	izobraževnje o organizaciji poslovanja
—	šolanje za delo v računskih centrih
—	šolanje za uporabo računalnikov v industriji
—	izobraževanje vodstvenih delavcev za uporabo avtomatske'obdelave
podatkov.
Komisija Izvršnega sveta za računalništvo in informatiko je poverila priprave za sodelovanje s CONTROL DATA INSTITUTE-om in izvedbo organizacije seminarjev računalniškemu centru Univerze (RCU), to je izobraževalni instituciji, kateri je sicer poverjena koordinacijska vloga pri vzgoji uporabnikov računalnikov v okviru visokega šolstva in s tem tudi v širšem nacionalnem okviru.
V prvi fazi sodelovanja s CONTROL DATA INSTITUTE-om bomo organizirali tiste seminarje, za katere je danes ugotovljena največja potreba in interes. Te seminarje bodo vodili sodelavci omenjega instituta, trenutno najuglednejši strokovnjaki na svojih področjih, kasneje pa domači strokovnjaki, ki so že specializirani ali pa se bodo specializirali s posebnim študijem.
Namen seminarjev je razširitev izobraževanja na področju organizacije poslovanja, uporabe računalnikov, šolanja novih kadrov, predvsem organizatorjev ter vodstvenih delavcev, pa tudi izpopolnjevanje znanja naših strokovnjakov, katerim bomo s tem omogočili spremljanje najnovejših dogajanj v računalništvu in s tem takojšnje uvajanje modemih metod avtomatske obdelave podatkov na njihovih delovnih področjih. To šolanje spada v okvir začrtanega nacionalnega plana izobraževanja za področje računalništva.
Za leto 1974 smo iz celotne ponudbe izobraževalnih storitev CONTROL DATA INSTITUTE izbrali 15 seminarjev, katerih pregled vam pošiljamo v prilogi. Ti seminarji so po našem mnenju zanimivi za širok krog organizacij, ki uporabljajo računalnike. Pošiljamo vam tudi anketni list, s katerim želimo zbrati informacije, kolikšne so potrebe po omenjenem izobraževanju v vaši organizaciji zdmženega dela in za katere od navedenih seminarjev boste želeli prijaviti svoje kandidate. Pričakujemo, da se bo vaša organizacija pridmžila akciji. Stroški na kandidata za izvedbo seminarjev zavisijo od števila prijavljenih in bodo posredovani za vsak tečaj posebej. Zaradi visoke kvalitete vsebine tečajev in zaradi potrebe po načrtani zasnovi takega izobraževanja pri nas je pričakovati tudi financiranje iz zdmženih sredstev.
Prosimo vas, da pregledate priložene predloge in nam vrnete izpolnjeno anketo do 15.2.1974. Za kakršnekoli dodatne informacije smo vam vselej na razpolago in vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko (061) 62-182 )dr. Janez Grad). Pripravljeni smo tudi celotni koncept predloženega izobraževanja ustno pojasniti na osebnem obisku našega predstavnika v vaši organizaciji združenega dela.
Zavedamo se, da ima ta izbor seminarjev, čeprav je bil skrbno pretehtan, še vedno nekatere pomanjkljivosti. Zato vas prosimo, da nam sporočite svoje mnenje in sugestije, s katerimi temami naj bi v bodoče razširili izobraževalni program. Želimo si, da bi bile vaše ocene uspehov seminarjev in predlogi za uvrščanje novih tem stalna praksa in podpora nadaljnjih organizacija izobraževanja na področju računalništva.
Op. OKP:
Pozivamo vse zainteresirane, da se direktno povežejo z Univerzo, oz. njenim RCU.
Literarna sozvočja
Rubrika »Literarna sozvočja11 je dosegla lep odmev, kar kaže, da je v Iskri dokaj talentov, ki želijo svoje misli in doživetja — vsak po svojem navdihu seveda — izraziti v prozni ali pesniški obliki.
Tokrat smo segli prek Karavank v naš Korotan. Prav nepričakovano nas je namreč presenetila ljudsko prosvetna delavka in pesnica na Koroškem, MILKA HARTMAN, kije bila pred kratkim navzoča na izredno lepo uspeli Prešernovi proslavi v šoli »Lucijan Seljak” v Stražišču, Kranj (navzoča sta bila tudi koroška pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot). Ob tej priliki je izročila našemu sodelavcu Radu Kokalju pesem o Iskri in iskrah, ki netijo domoljubni duh.
Marsikdo bo vprašal, zakaj je bila ta pesem sploh napisana. Odgovor je takle: Iskra v Kranju je navezala tople stike z zamejstvom. Iskra je pobudnik za mnoga kulturna in športna srečanja. Iskra je povabila predstavnike zamejskih Slovencev na obisk in ogled kranjske tovarne. Tudi pesnica Hartmanova si je ogledala Iskrino tovarno v Kranju in govorila z mnogimi člani kolektiva. Izredno navdušenje je Hartmanova prenesla v pesniško obliko občutij in hotenja.
Pesem objavljamo v originalu.
ABC
^ IrHsKs	A,'
,z*y>
1	u
/
/
oLaz ZiV-O-l'	t
cL& la, .Aa£^3	fhZ4-£

MILKA HARTMAN se je rodila 1902 v Libučah; pred več ko štiridesetimi leti je začela kot potujoča učiteljica in Ijudsko-prosvetna delavka voditi številne gospodinjske tečaje po vsem slovenskem Koroškem. Ob njeni petdesetletnici je celovška Mohorjeva družba izdala njeno prvo pesniško zbirko »Moje grede11 (1952), leta 1972 ob njeni sedemdesetletnici je izšla njena druga zbirka »Lipov cvet11. Vmes je z verzi sodelovala pri številnih slovenskih časopisih in revijah. — Pesmi, ki jih piše, so prilagojene preprostemu, zvečine kmečkemu bralcu, še raje poslušalcu. V preprostih ritmih in z neposredno besedo rada zaokroži kakšno šaljivo, pa se potem spet po koroško otožno posveti pokrajini ali Pritajenim ljubezenskim čustvom, hkrati pa nikdar ne pozabi na usodo in zgodovino slovenskega ljudstva pod Karavankami; zmeraj znova mu govori besede tolažbe in hrabrenja.
ISKRA-CAOP, LJUBLJANA
Enotni informacijski sistem na kadrovskem področju
Sistem omogoča hitre primerjave, kombinacije in analize
V današnjem času, ko vse bolj prihaja do izraza potreba po čim točnejših analizah obstoječega stanja in na podlagi teh rezultatov do načrtovanja ter bolj preciznega planiranja potreb, je vsekakor umestno, da smo pričeli z obširnim analitičnim delom tudi na področju kadrovske problematike in problematike delovnih mest. Kakor je znano, so obstajale vsaj delne analize s tega področja že tudi prej, vendar se je izkazalo, da je bilo na razpolago premalo podatkov in še te je bilo čedalje teže zajemati in obravnavati glede na stalno in skokovito naraščanje števila zaposlenih v ZP Iskra.
Zato so se v Organizacijsko-kadrovskem področju ZP Iskra odločili, obdelavo te problematike prenesti na moderni računalniški
sistem. V začetku, ko se formirajo baze podatkov, je potrebno vložiti precej dela in naporov, zato pa novi sistem omogoča praktično vsak čas dostop do vseh, enkrat že zbranih podatkov in dopušča tako različne primerjave, kombinacije in analize, kakršnih bi sicer ne bilo praktično nemogoče izdelati na stari, ročni način. To pomembno nalogo so skupne službe zaupale Iskri — CENTRU ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, v koordinaciji z drugimi našimi organizacijami.
Samo delo bo potekalo in že poteka na treh področjih:
—	kadrovska evidenca
—	delovna mesta
—	osebni dohodki.
Prvo področje, to je področje kadrovske evidence, je metodološko
ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša prosto delovno mesto
VIŠJI TEHNOLOG II.
v RTO tehnološkega področja.
POGOJI:
VŠ izobrazba strojne ali elektro smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju študija dela ter izdelave tehnološke dokumentacije za proizvodne in montažne procese. Kandidat mora predložiti tudi potrdilo o uspešno opravljenem WF tečaju.
Pismene prijave pošljite do 28. februarja 1974 na naslov: ISKRA--ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4.
ISKRA-ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Jubilanti 25,20 in 10-letnega dela
Železniki, 16. februarja — Kakor vsako leto, so tudi letos v »Elektromotorjih11 slovesno praznovali jubilej vseh, ki so zaposleni v tovarni 25, 20, 15 in 10 let.
Včasih gredo take obletnice precej molče mimo nas, posebno, ker se ponavlja ta jubilej vsako leto. Pa vendar je prav, da se spomnimo, da so ti ljudje dolga letdelali. Samo zamislimo si, kolikšen bi bil kup izdelkov, ki so jih v tem času naredili. Se kdaj spomnimo, ko vzamemo v roke industrijski izdelek, da ga je nekdo s skrbjo projektiral.
nekdo vlival, nekdo pa montiral. Vsi ti ljudje so skušali narediti izdelek, ki bi bil čim boljši, čim uporabnejši in čim kvalitetnejši. Vsa ta skrb, delo in ustvarjalna sila je vlite v izdelkih okrog nas.
Najbrž je prav, da se včasih spomnimo s hvaležnostjo vseh soljudi, ki nam ustvarjajo življenjski standard, nam skušajo z izdelki olajšati naš vsakdan.
Delovni tovariši, hvala za vztrajno, zvesto in solidno delo dolgih let. Hvaležni smo vam, da ste vse delo opravili z nami in za nas.
JUBILANTI DELA 25 let
Benedičič Lojzka Benedičič Ančka Benedičič Tinka Cigale Nada Čemažar Anton Čufar Minka Demšar Jože Dolenc Ivanka Hafnar Vladimir Lotrič Ivana Markelj Jožica Markelj Pavla
20 let
Berce Zdravko Benedičič Jože Bertoncelj Janko Bernik Lovro Dolenc Anton Eržen Rafko Kavčič Franc Koblar Mici Leben Viktor Nastran Jože Primožič Stane Radoševič Ivan Rihtaršič Ivan Šturm Marija Triler Konrad Veber Cilka Vrhunc Marija Vrhunc Štcfanka
15 let
Berce Mici Bernard Alojzija Bertoncelj Minka Cerk Olga Frlan Vinko Gartnar Vinko Hafnar Tončka Jelovčan Francka Kejžar Antonija Kenda Minka Kenda Zofka Košir Lojzka Mlakar Franc Mohorič Veronika Pintar Marija Potočnik Mici Potočnik Mira Prezelj Marinka Prezelj Antonija Rakovec Janez Rihtaršič Jože Semen Marija Šmid Milica Šturm Julka Šturm Rozalija Šuštar Babi Talar Julka Trpin Tončka Žumer Alojz
10 let
Ambrožič Francka Benedičič Francka Benedičič Marica Benedik Tončka
Bernik Antonija Bertoncelj Marija Bradač Milana Čadež Ivanka Čemažar Helena Debeljak Vlada Demšar Ignacij Demšar Marija Dolenc Urban Fajfar Anton Frelih Jože Gartnar Antonija Gartnar Janko Gartnar Miha Habjan Marija Jakolič Kristina Javh Ljudmila Kavčič Rafko Koblar Irena Koblar Metka Križaj Metka Langerholc Mira Lavtar Anton Lotrič Dragica Mohorič Milka Pintar Francka Podlipnik Anton Pogačnik Matevž Prevodnik Marija Prezelj Ivanka Rakovec Fanika Rejc Alojzija Rejc Mara Rihtaršič Marica Rihtaršič Marinka Šmid Pavla Trpin Minka Urh Rezka Vilfan Minka
in organizacijsko že obdelano. Rešenih je veliko problemov, med njimi precej takih, ki se bodo pojavili tudi pri analizi delovnih mest in osebnih dohodkov. Izdelana je metodologija zajemanja, zbiranja in ažuriranja podatkov, narejeni so vsi potrebni obrazci in izrisani predlogi za kontrolne in analitične tabele rezultatov.
Vse to smo dosegli v sodelovanju s skupnimi službami in nekaterimi organizacijami ZP Iskra, glede nekaterih problemov pa smo se posvetovali tudi z zunanjimi institucijami in tako dosegli, kjer je bilo le mogoče, čim boljšo koordinacijo z že obstoječimi rešitvami podobnih problemov. Novost pri tej nalogi je način ažuriranja, kakršnega sedaj uvajamo prvič in si od njega veliko obetamo. Izdelani so tudi vsi načrti za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP). Programi za kontrolo, kreiranje, ažuriranje in pet analitičnih tabel so sprogramirani in sedaj čakamo na ustrezne podatke. Programe za ostale tabele, bomo izde- ■ lali po potrebi, ko bodo naročeni.
Iz omenjenega je razvidno, da se delo samo sedaj nahaja v fazi zbiranja podatkov po delovnih organizacijah, vendar pa napreduje počasneje, kot smo prvotno predvidevali. Sam CAOP je dolžan pomagati pri izdelavi metodologije in programov za AOP, žal pa ni v njegovi moči pospešiti zbiranja podatkov pri delovnih organizacijah. Tu se bo predvsem treba opreti na zavest delovnih organizacij samih, da ti podatki ne predstavljajo le neko trenutno modno zaletelost, ampak omogočajo start za vse nadaljne dolgoročne analize, ki bodo gotovo pospešile tudi reševanje marsikaterega od težkih problemov. OKP v skupnih službah v okviru ZP Iskra je na rezultatih še posebno zainteresiran, zato se obračamo tudi nanj, naj kolikor je le v njegovi moči, pospeši zbiranje podatkov po organizacijah, saj bo le na ta način možno dobiti vredne in ažurne podatke, sicer bodo že zastareli šli v obdelavo, kar bo prav gotovo bistveno zmanjšalo vrednost danih analiz.
Za konec naj omenim še načrte za delo, s katerim nameravamo nadaljevati čim prej. To bo obdelava drugega od omenjenih področij, to je področja delovnih mest. Ta naloga bo v marsičem zahtevnejša od prve, zato nameravamo pritegniti še širši krog sodelavcev iz organizacij ZP Iskra, saj gre za področje, ki kolikor mi je znano, še ni bilo nikjer v takem obsegu obdelano. Ko bomo zbrali podatke o delovnih mestih, bodo možne poleg samih analiz o delovnih mestih še veliko kompleksnejše analize, ki bodo primerjale delavca in delovno mesto, to je dejansko stanje in zahteve ter tako nakazale morebitna odstopanja od zahtev.
Kot tretja in zadnja faza nas čaka analiza delavca in njegovih osebnih dohodkov. Tu ne pričakujemo večjih težav, saj imamo podatke o osebnih dohodkih delavcev za precej delovnih organizacij ZP Iskra že zbranih v CAOP in bo torej za organizacije najneprijetnejša faza, to je zbiranje in ažuriranje podatkov, odpadla. Ustrezne podatke nam bodo morale zagotoviti le tiste delovne organizacije, ki ne obdelujejo osebnih dohodkov v CAOP. Ta problem nameravamo vsekakor rešiti v povezavi s prizadetimi organizacijami
Naj še enkrat poudarim, da prej opisane naloge obetajo lepe rezultate, ki pa jih bo možno doseči edino le z doslednim in točnim sodelovanjem vseh delovnih organizacij ZP Iskra na področju zbiranja in ažuriranja podatkov, kajti CAOP je, čeprav je njegova vloga pri tem še tako po membna, v končni fazi samo izvajalec naloge.
M.T.
IIII1IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
STODVAJSET KILOMETROV Z VERIGAMI
Človeška domiselnost — ali pa, če hočete, prismuknjenost — menda ne pozna meja. Med avtomobilske spake, buggyje, se je v zadnjem času uvrstil še eden, ki ima verige namesto koles. Zgradili so ga v Italiji na podvozju Volksvvagna, ima motor s 36 KM in se menda odlično obnese na neprehodnih terenih, še posebej pa na snegu. Povrh je verjetno tudi svetovni rekorder v hitrosti med goseničarji, saj doseže 120 krn/uro.
Sicer pa bodo tanki najbrž prej ali slej postali življenjska nuja na krvavih cestah ...
ISKRA	~
Številka 7 - 23. febraar 1974	*
ABC — štipendist
XII. ZIMSKO ŠPORTNE IGRE ISRKA
Letos na Soriški planini
Čeprav je letošnja, s snegom prav zares skopa in muhasta zima že kazala, da bo onemogočila med drugim tudi naše vsakoletne zimsko-športne igre, le-te ven-. darle bodo. Dvanajstič se bodo smučarke in smučarji Iskre 23. t.m. zbrali, da bodo v veleslalomu preizkusili svoje moči in znanje. Pa vendar bo letos v vsem nekoliko drugače. V Kranjski gori, kjer so naši smučarji tekmovali že nekaj zadnjih let, zdaj za to ni možnosti, ker je tam snega le še za vzorec. Zato bodo letošnje zimsko-športne igre Iskre na Soriški planini, kjer za letošnjo zimo vladajo že kar razkošne snežne razmere. V letošnjem veleslalomu bo v dveh razredih nastopilo skupno 51 tekmovalk in v petih moških razredih (vštevši samostojen razred štipendistov Iskre) 338 tekmovalcev iz vseh delovnih organizacij ZP. Torej - spet se obeta velik in zanimiv športni dogodek v znamenju Iskre, že dvanajsti po vrsti.
Smučarski tečaj na Voglu
Kljub dokaj klavrni zimi je vendarle uspelo organizirati enega izmed dveh - načrtovanih smučarskih tečajev. O tečaju, ki je trajal od 17. — 22. februarja več prihodnjič.
Obveščamo interesente, da bomo organizirali petdnevne smučarske tečaje na Voglu v Bohinju. Tečaj se bo pričel vsako nedeljo in trajal do petka. Cena tečaja po osebi je din 720 za odrasle in 20% popusta za otroke, tj. din 576.
Stanovanje in hrano imajo tečajniki v hotelu „Pod Voglom" ob Bohinjskem jezeru, prevozi z avtobusom do spodnje postaje žičnice so organizirani in všteti v ceno, prav tako tudi vsi prevozi na žičnicah in vlečnicah. Za kosilo se tečajnikom ni potrebno vračati v hotel „Pod Voglom", ker lahko zjutraj dvignejo bone in z njimi plačajo kosilo v „Ski“ hotelu na Voglu (všteto v ceno).
V kolikor bo dovolj interesentov za eno skupino, bomo organizirali tečaj vsak teden. Prijavite se po telefonu 55-898 na Počitniško skupnost ISKRA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/VI.
II. KOLO SINDIKALNEGA MOŠTVENEGA ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA
Prva ekipa prosta, druga in tretja poraženi
Te tri črke pomenijo štipendistom ZP Iskra ključ za dodeljevanje višine štipendije. Pravilnik je bil sprejet 15.7.1973.
Želel bi ga predstaviti široki javnosti z vidika tehničnih fakultet in to predvsem študentov fakultete za elektrotehniko.
Pravilnik vsebuje tri lestvice, ki se med seboj razlikujejo po višini štipendije, glede na povprečno oceno in čas, porabljen za opravilo vseh izpitov iz preteklega leta. Tukaj pa nastopajo težave. Na fakulteti za elektrotehniko v višjih letnikih ni mogoč sprotni študij. To lahko argumentiram s podatki, ki so iz leta 1973 in sem jih dobil pri mentorju dr. Bratkoviču.
Lestvica A(opravljeni pogoji za nasled-
nji letnik):
II.	letnik	65 %
III.	letnik	60%
IV.	letnik	90 %
lestvica B(opravljeni	izpiti do
31.12.tek. leta)
II. letnik	5 - 10,%
višji letniki	0 %
lestvica C (opravljeni izpiti do 31.10. tek. leta) II. letniki	3 — 5 %
višji letniki	0 %.
To so podatki iz 1. 1973 in vsebujejo celotno število študentov kot 100%. Manjkajoči procenti do 100 %
pomenijo število pavzerjev, ki niso upravičeni do štipendije.
Tabela nam odkrito govori o nemoči tega pravilnika. Vsakdo lahko vidi, da sta za višje letnike lestvici BC nedosegljivi. Za boljše štipendiste, ki v prvih letih dosegajo lestvico B in C se dogodi, da imajo v višjih letnikih nižje štipendije. Zelo vprašljivo je, kako to deluje na stimulacijo hitrosti študija.
Žalosten je občutek, ko vidiš, da se trudiš pa ne moreš doseči boljših rezultatov. Tvoji kolegi na drugih fakultetah, kjer imajo drugače urejen študij, pa to lestvico lahko dosežejo.
Hotel bi poudariti predvsem to, da velika večina študentov tehničnih fakultet predstavlja dobre študente. Sama selekcija in močan tempo predavanj zahteva predvsem dobre in vzdržljive mlade ljudi. Tudi čas študija, ki traja v povprečju 6,4 do 6,8 let, govori o zahtevnosti študija.
Velika večina štipendistov dosega lepe rezultate pri študiju. Prav tako je znana ugotovitev, da so štipendisti v povprečju boljši od svojih vrstnikov, ki štipendije ne prejemajo. Mogoče tudi zato, ker je interes študentov samih, da čimpreje končajo in razbremenijo starše.
Misel, da so štipendisti elektro fakultete dobri in delavni študenti, podkrepljujem s podatki iz Referata za štipendije in fakultete. V četrtem letniku EF je na vseh smereh 32 štipendistov in od teh je pavziralo 6 štipendistov. To pomeni, da je 81 % štipendistov redno študiralo.
Leta 1970 se nas je vpisalo v prvi letnik 314, sedaj nas je v četrtem 121; to pomeni 61 % osip. Ti podatki zgovorno govorijo o zanimanju in kvaliteti študija Iskrinih štipendistov.
Boljše medsebojno sodelovanje in večji posluh za obojestranske probleme bo lahko privedel do odprave napak na obeh straneh. V štipendistih bo zrasel občutek pripadnosti, samozavesti in zaupanja.
Želel bi, da bi prav novi družbeni dogovor o štipendiranju prinesel enakomerno razdeljevanje štipendij med fakultetami in letniki.
Da poročilo ne bo preveč enostransko, bom drugič opisal kakšne ugodnosti imajo člani Kluba štipendistov ZP Iskra pred ostalimi študenti.
-S.
DOPISUJTE II ISKRO
V____ _____y
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem v TOZD Števci ter sindikalni organizaciji tovarne „Elektromeha-nika" Kranj prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost ter lepa darila. Obenem želim vsemu kolektivu še nadalje obilo delovnih uspehov.
Antonija Ropret
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalnemu odboru ter socialni komisiji v tovarni „Elektromehanika“ Kranj za obiske ter denarno pomoč, v času moje težke bolezni. Bil sem prijetno presenečen nad izredno pozornostjo, zato sem vsem iz srca hvaležen.
Božo Doder
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame NEŽKE CUNK
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in prijateljem iz orodjarne tovarne „Elektromehanika“ Kranj in Iskra Commerce — nabava, Kranj za izraze sožalja, podaijena venca ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Tone in hčerka Ančka Strman
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne.vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: združeno podjetje LJUDSKA PRA-VICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
V četrtek, 14. februarja, je bilo na sporedu drugo kolo letošnjega sindikalnega moštvenega šahovskega prvenstva Ljubljane. To pot je bila prva Iskrina ekipa prosta, druga in tretja pa sta imeli črn dan, saj sta svoji srečanji izgubili. Morda bi tretja ekipa lahko remizirala, ko bi bila kompletna, tako pa je, enako kot v prvem kolu, spet zapravila točko s predajo ene izmed šestih partij, ker pač ni bilo šestega igralca.
Druga Iskrina ekipa v 4. ligi je igrala z ekipo Saturnus in srečanje izgubila z rezultatom 2 : 4. Svoji partiji sta dobila Anton Jerina in
Milan Matjaž, izgubili pa so: Drago Škrbine, Pavle Jereb, Janez Podlesnik in Iso Rošič.
V	5 b ligi se je ekipa Iskra III srečala z ekipo Metalka. Tudi v tem srečanju so naši dosegli poraz z rezultatom 2 : 4, pri čemer sta partiji dobila Marjan Kovač in Stane Tomšič, izgubili pa so jih: Stane Cimerman, Lado Dekleva in Lado Anžur, šesto partijo pje zaradi odsotnosti našega igralca seveda dobila nasprotna ekipa, s
V	tretjem kolu se naše tri šahovske ekipe srečujejo z moštvi Sloveni- j jales, Rog II in Obnova, srečanje pa bo v četrtek, 21. februarja. _ ko
ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA Lepi pot 6, telefon 22-270
FUNKCIONALNI SEMINARJI IN TEČAJI ZA MAREC 1974
Po letnem programu funkcionalnih seminarjev in tečajev za vodstvene, vodilne in strokovne delavce v organizacijah združenega dela razpisujemo za mesec marec naslednje seminarje in tečaje:
VOZNIK VILIČARJA - pričetek 4. 3. 1974 KOMERCIALNO POSLOVANJE - 4. do 8. 3. 1974 METODE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU VARSTVA PRI DELU - 14. do 15. 3. 1974
4.	TEHNIKA SKLADIŠČENJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA SKLADIŠČ - D. stopnja - 18. do 22. 3. 1974
5.	OSNOVE PEDAGOGIKE IN DIDAKTIKE - 18.-22. 3. 1974
6.	PNEVMATIKA V INDUSTRIJI - I. stopnja - 25. do 29. 3. 1974
7.	DOKUMENTACIJSKA IN INFORMATIVNA SLUŽBA - 4. do 9. 3. 1974
Pismene prijave s podatki o prijavljencih (priimek in ime, izobrazba, delovno mesto) in eventuelno rezervacijo prenočišča pošljite Zavodu za tehnično izobraževanje Ljubljana, Lepi pot 6, najkasneje osem dni pred pričetkom posameznega seminarja ali tečaja. Udeležba na nekaterih seminarjih in tečajih je omejena, zato bomo prijavo upoštevali kot nepreklicno.
1.
2.
3.
glHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|
g KOMUNIST, glasilo Zveze komunistov Jugoslavije
= razpisuje svoj tradicionalni	novoletni	M
1 NAGRADNI NATEČAJ
1	I
H za mladinska dela H tokrat v počastitev X. kongresa ZKJ.
ŠEs	=
H Tema natečaja je:
1 ČLOVEK, IDEALI IN HRABROST V REVOLUCIJI M (OD SUTJESKE DO PISMA)
Za najboljša dela (po skupinah: za mladince delavce — zaposlene in {= ji nezaposlene, za srednješolce in študente) bodo dodeljene:
g tri prve nagrade: (kompleti knjig v vrednosti po 2.000 dinarjev)
= tri druge nagrade: (kompleti knjig v vrednosti po 1.000 dinarjev)
=i tri tretje nagrade: (kompleti knjig v vrednosti po 700 dinarjev)
Knjige bodo izbrali avtorji nagrajenih del.
Natečaja se lahko udeležijo vsi mladi ljudje do 28 let. Izbira oblike §§ §§ delaje prepuščena udeležencem natečaja.
Dela naj ne bodo daljša kakor pet tipkanih strani z velikim razmakom ^ H (25 vrst na eni strani).
Delu priložite kupon z izpolnjenimi podatki in žigom delovne orga- m H nizacije oziroma ustanove ali šole.
Dragi mladi bralec, letos posvečamo naš tradicionalni nagradni na- g tečaj za mladino širom po državi — v tovarnah, šolah in na vasi, X. g kongresu ZKJ in tridesetletnici nove Jugoslavije, rojene v revoluciji, sezi- g dane na najlepših idealih, na samoodpovedi in hrabrosti borcev—revolu- g cionarjev. Komunistični ideali, večne človekove težnje k bolj humanemu g in svobodnejšemu življenju so nas vodili tudi med socialistično graditvijo = in bili najtrdnejši korak v kontinuiteti naše revolucije, v mnogih prelom- j nih trenutkih so nam bili kažipot, temelj naših zmag in našega napredka, g Tisti ideali nas vodijo danes, v tej sedanji splošni družbeni akciji, ki jo H je navdihnilo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. j Naloge in odgovornosti komunistov-borcev za razvoj socialističnega samo- = upravljanja, za odločilen vpliv delavskega razreda v družbi, za krepitev g bratstva, enotnosti, enakopravnosti narodov in narodnosti so tudi danes g izredno velike.
Kaj je skupno borcu v oboroženem delu revolucije in borcu za naš g današnji samoupravni socialistični razvoj, v čem je hrabrost revolucionar- = jev - včeraj in danes? Z našim letošnjim nagradnim natečajem se ob ra-j čarno na mladino s temo „Človek, ideali in hrabrost v revoluciji" H (Sutjeska in pismo); od nje želimo dobiti odgovore na ta vprašanja ing g izvedeti več o njenih idealih, skrbeh, željah, o njenem delu v sedanji etapiš g socialistične graditve naše družbene skupnosti. Kajti kakor je tovariš Tito g g na proslavi v Jajcu dejal mlademu rodu, mora mladina „vselej budno g g čuvati in razvijati pridobitve revolucije in biti v tem trdna kot jeklo."
Dragocena je odkrita ih iskrena beseda mladih, zato bo to pri ocenje-g g vanju teh del prvo in odločilno merilo.
Dela pošljite do 1. aprila 1974 na naslov: Uredništvo Komunista,g g Ljubljana, Beethovnova 2 (s pripombo „Za nagradni natečaj).
| KUPON ZA NAGRADNI NATEČAJ KOMUNISTA
H Ime in priimek ..................................................................
255
g Letnica rojstva .................................................................
g Naslov...........................................................................
j§ Ime delovne organizacije (in stroke), šole (in razreda), fakultete (letnika) g
§•_••••............................................................................
Žig delovne organizacije, ustanove in šole	Podpis-
illlllllllllllllllllillllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinill
IIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIE
Interesentom za izredni višješolski študij
Na pobudo ZP Iskra bo na Fakulteti za elektrotehniko februarja leta 1975 organiziran izredni višješolski študij za zaposlene v Iskri. Podoben izredni študij je bil organiziran tudi pred dvema letoma, za katerega je bilo zanimanje med zaposlenimi precejšnje in ki gre z manjšim ali večjim uspehom za posameznike zdaj h koncu. Zaposleni v organizacijah ZP ISKRA se še naprej zanimajo za možnosti za izpopolnjevanje svojega znanja in za napredovanje v stroki, zato prosimo vse tiste, ki se čutijo sposobne in imajo željo in ambicijo naj dobro premislijo o tej priložnosti.
Za izredni študij se lahko prijavijo interesenti, ki so končali gimnazijo ali tehniško srednjo šolo elektro ter strojne stroke brez preizkusnega oz. sprejemnega izpita. Drugi kandidati, ki so končali kako drugo srednjo šolo, vključno s poklicno šolo, pa se lahko prijavijo, če so pripravljeni položiti preizkusni (sprejemni) izpit. Za uspešnost preizkusnih izpitov bodo organizirani pripravljalni tečaji iz vseh predmetov za vse kandidate s sprejemnimi izpiti.
Študij bo organiziran tako, da bodo imeli kandidati priložnost poslušati predavanja izven delovnega časa oz. opravljati vaje v dela prostih dneh in po strnjenem programu.
V drugem letniku študija bodo slušatelji lahko izbrali eno od smeri, ki se predava na fakulteti in ki ustreza strokovni usmerjenosti posameznikov ter interesom delovne organizacije, kjer so le-ti zaposleni. Poleg tega pa se bo v zadnjem semestru predavala učna snov, sestavljena po posebnem programu za potrebe pri proizvodnji v tovarnah ZP ISKRE.
Posebnosti izrednega študija so v tem, da je brezplačen (ni šolnine) in, da je organiziran za celotni letnik, od zbiranja prijav in izpeljave pripravljalnega tečaja, do urnika rednih predavanj in konsultacij tako, da gre vsem tem slušateljem fakulteta na roko, njihova naloga pa je, da brez večjih izpadov, izven delovnega časa koncentrirano študirajo. Na delovnem mestu slušatelji iz naslova izrednega študija niso upravičeni olajšav oz. samo toliko, kolikor je s pravilnikom organizacije opredeljen položaj tistih, ki izredno študirajo. Izjemoma zaradi racionalnosti pri izvajanju vaj, ki jih morajo slušatelji opraviti na fakulteti pod vodstvom pedagoškega osebja, se bodo verjetno vaje enkrat ali dvakrat organizirale „v enem kosu" se pravi v dveh, treh dneh koncem tedna.
Izredni višješolski študij ter pripravljalni tečaji bodo stekli, če bo zadosti prijavljencev. Zato je potrebno, da kandidati pravočasno premislijo o svojih namerah, ter da se potem nemudoma prijavijo. Pred tem pa morajo vprašati za mnenje tudi v lastni organizaciji oz. pridobiti pristanek TOZD k njihovim odločitvam.
Rok za pismene prijave je 14 dni po objavi v časopisu Iskra. Prijave pošljite na: Referat za izobraževanje in štipendije ZP ISKRA Kranj, 61000 LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 1.
Kandidati bodo o vsem nadaljnjem sproti obveščeni v časopisu ter osebno.