St. 7. V Trslu, v sredo 23. januvarja 1884. Tečaj IX, Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« izhaja 2 krat dr teden ▼■ako ara d« in aabete o polu J na. Gena za vse ) leto je O gld., za poln leta 3 gld., za četrt leta ft gld. SO kr. — Posamezne Številke dobivajo pri opravniitvn in v trafikah v Trate po & kr., v florlol in v AJtftvščlal po 0 kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravalitv* »vla Zonta 5.« Val dopiti ae pošiljajo UradniStvu >vla Tarrente« »Nuova Tlpografla;« vnnk mora biti frankiran. Rokopisi nrez posebne vrednosti ae- ne vražajo. — Jmiratt (razne vrste naznanila tn poslanice) zaraSunijo po pogodbi — prav c«ud; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 3 kr. Društva v Trstu in okolici. Uprav zdaj, ko poročamo v skoraj vsakej Številki o občnih zborih tržaških slovanskih društev, zdi se nam potrebno in primerno, da spregovorimo par besed o naftih društvih v Trstu in okolici. — Ko se je narodna zavest začela Širiti po tržaSkej okolici, nastalo je tam vse polno čitalnic, smemo reči, da preveč, po načelu namreč, da vsak* preobilna produkcij«, tvoritev, slabo upliva na ljudsko gospodarstvo. Vsled tega so tudi mnoge čitalnice propale in vzdržale so se le one ▼ zgornjej okolici. — S tem je bila, skoraj bi rekli, končana prva doba ustvarje-▼anja društev po Tržaškem. Druga doba pa se je začela z letom 1879. ko se je ustvarilo delalsko podporno društvo. — To društvo je vse druzega pomena, ono 86 sicer peča, kakor čitalnice, tudi z duševnim napredkom, a glavni smoter mu je, da koristi gmotno. — To društvo je dalo manj aii več izpodbuje tudi drugim društvom v Trstu in okolici. — Novejša društva v Trstu so: »Posojilnica za de-lalce«, »bokoi«, »Pekovsko društvo«, »Tržaško podporno društvo; v okolici: »Gospodarsko drnStvo v Skednju«, »Obrtnijsko društvo v Barkovljah«, »društvena vino-prodaja pri sv. Ivanu«, »užitninsko društvo S dvema prodajalnicama v Prošeku«, ■užitninsko društvo z eno prodajalnlco v Križu«, dve društveni krčmi v Križu, Kakor se sliši, snujejo se enaka gmotna društva še drugod po okolici. Vsa ta društva primerno dobro napredujejo. Delalsko podporno društvo ima uže okolo 1300 u<1ov moškega in ženskega Spola; njegovo premoženje je bilo koncem leta, ako smo prav podučeni, uže nad 12.000 gld., mala posojilnica je še le začela delati, pa ima uže vendar okolo 1000 gld.; »Sokol« ima zdaj okolo 250 udov in njega premoženje znaša uže blizo 800 gld.; pekovsko društvo šteje uže blizo 300 udov in ima tudi premoŽenja okolo 500 gld. Tržaško podporno društvo i'e priobčilo tudi te dni svoj letni račun u letno poročilo, iz katerega se vidi, da ima 72 udov. gotovine 484 gld. 92 kr. in Sremoženja 685 gld. 28 kr. — Gospodarsko ruštvo v Skednji ima 160 delničarjev, premoženja pa nekaj nad 4000 gld.; njega prvotno premoženje se je po dobičkih v par letih pomnožilo za blizo 40°/r Obrtnijsko društvo v Barkovljah šteje zdaj okolo 80 delničarjev, ki so vplačali samo po 20 gld., pri vsem tem pa je to Podlistek. Kako je Fludrež ciganskemu konju šifato odpravil ? (Spisal T. F.) Bilo je sv. Pavla dan 1. 1883. Po cesti, katera drži od Loke skozi selsko dolino dalje proti Železnikom in Zalemlogu, ter se proti Sorici izgublja v slab kolovoz, koračil je proti večeru stari Fludrež, goneč pred soboj staro, suho kljuBe, katero je zdaj in zdaj loputal z debelim bičevnikom, da bi je prignal k urnemu koraku. Toda žival je bila tacega pozdravljanja gotovo vajena, ker ni se dosti menila, ne za robate Fludreževe besede, ne za tečke udarce njegovega bi-čevnika. To žival je Fludrež danes kupil na Živinskem s« radnji v Ljubljani od ciganov. Dobro bo ga poznali cigani, saj je uže nad dvajset let kupoval od njib konje, katere je potem prodajal, če je upal kaj dobička narediti, sicer je pa tudi vedno vozaril oglje v Železnike in drva v Loko. Pred tednom mu je poginol konj, zato je pa bil Šel v Ljubljano druzega kupit. društvo v par letih skoro podvojilo z do bički svoje premoženje, in ima denes samo gotovine nad 4500 gld. V Barkovljah pa imajo tudi pogrebno in malo podporno društvo, kateri obe društvi imati tudi okolo 3500 gld. čistega denarja. — Zadruga za prodajo vina pri sv. Ivanu ima okolo 50 udov in premoženja do 1600 gld.; ta je še le začela svoje delovanje. — Užitninsko društvo na Prošeku obstoji uŽe tretje leto, ima k »pitala nad 4000 gld. in daje zdaj svojim delničarjem uže po 30*[, in več letnega dobička. — Užitninsko društvo v Križu ima kapitala okolo 2000 gld. in donaša tudi lepe dobičke. — Obe društveni krčmi v Križu imati tudi okolo 3000 gld. kapitala in donašati udom do 25°(, dobička uže par let. Vsa ta druStva so nastala v zadnjih letib; večinoma po nasvetih društva in lista »Edinosti«, in pri snovanju skoraj vseh so manj ali več sodelovali brezplačno oni sodelalci »Edinosti«, katere je nek slovenski list zasramoval, da so samo-pridni, nepošteni in Bog si ga vedi, kaj še vse. Vsakdo gotovo pripozqa, da ja gmotni napredek podlaga tudi duševnemu in političnemu napredku narodov. — To mi in z nami drugi listi uže mnogo let poudarjamo; to se poudarja na taborih, v Čitalnicah in skoro vsakikrat in povsod, kadar in kder sđ shajajo Slovenci. — Dobro znamenje je torej na vsak način, da so se ti uki dobro prijeli pri tržaških in okoliških Slovencih, in to nam daje tudi pogum in veselje za nadaljevanje našega dela, nai ga pa potem sodijo gospodje, ki so v nekaterih propalih društvih radi sedeli za mastne dijete, kakor koli hočejo. — To smo le mimogrede povedali. — Namen tega kratkega spisa pa je, da dokažemo, da se Slovanstvo v Trstu ipak organizuje in napreduje in da se je tukaj začelo resno delo na vsako stran. — Mej tem, ko še pred 6 leti ni bilo nikder naj* manjšega društvenega kapitala in nobenega pravega delovanja, imamo zdaj v Trstu in okolici kakih 15 raznih društev, ki vse pošteno in dobro delujejo; ta društva imajo okolo 40.000 gld. naloženega kapitala. ' To res še ni veliko, a za začetek. kakor se more to delovanje imenovati, lepa svota, ki more v teku let narasti na 5- do lOkrat toliko. A s tem društvenim živenjem se vsak dan vzbuja tudi narodna zavest, in ta društva so najboljSa podlaga v našej Dasitudi navajen na vse konjske trme, ter do dobrega prepričan, da je konjska koža, zlasti ciganskih kODj, včasi res prav malo občutljiva, vendar se mu je čudno zdelo, da konj, ki nema ni voza za soboj, ne jezdeca na sebi, za vse udarce nič ne mara. Da-si je bil stari Fludrež dober jahač, vendar ta večer iz dveh uzrokov ni zajahal svojega cigana. Prvič je bil prehud mraz, drugič je pa svojo zadnjo oplat vendar previsoko cenil, da bi sedel bil na trd konjski hrbet, kateremu se je skoraj videlo, kde se rebra hrbtanca drže. Proti polunoči prikolovratita naša dva popotnika do Fludreževe koče, ki je stala nekoliko od ceste v stran. »Halo, stara, odpri,« upije Fludrež, »zunaj je mraz, da sapa zmrzuje.« K malu se odpr6 vrata, in ko je bil Fludrež spravil konja v hlev, stopi čez nizki prag ▼ hišo, kder mu je prinesla žena večerje, namreč nekaj pogretega kislega zelja. »No, kako si kupil?« ogovori ga ženica. »Kupil sem, kupil, od ciganov sem kupil, kakor po navadi, draeo ni, pa tudi vredno ni veliko. Toliko časa, mislim, da bo uže garal, da zvozim tista drva, ki so v Jurčku posekana, ki se jih poleti od Kožejlovca kupil. Potlej ga pa prodam, če bo še za prodaj ; če ne, naj ga pa vrag načrtoma vrŠečej se organizaciji, brez katere tudi društvo »Edinost« ni moglo tako uspešno in s tistim povdarkoin delati, kakor je to želja nekaterih delalnih rodoljubov, — A ko bodo v mestu in okolici vsa uže omenjena in še druga društva stala na popolnoma trdnej podlagi, katero nado opravičujejo uže dosedanji uspehi, stalno se smemo nadejati, da postanejo vsa", ta druStva toliko trdnih stebrov našega domačega poslopja in na te stebre bode moglo tudi politično društvo »Edinost« popredno in neposredno naslanjati politično organizacijo in pravo disciplino nafiega naroda v Trstu in okolici. — Enakih stebrov v zapuščenej Istri ustvarjati, pa naj bode tudi naloga političnega društva. Nekaj je uže, dragi tržaški in okoli-čanski Slovani; a to, kar imamo, moramo zdaj varovati z vso svojo močjo in spopol-novati, kolikor nam le mogoče. Vsi tisti gospodje pa, ki so na čelu društvom v Trstu in okolici, pa naj si bodo vedno svesti važne naloge, katero so prevzeli; zatorej pa naj delajo vstrajno in pošteno, zavest, da so storili svojo dolžnost, bode jim lepo plačilo v sedanjosti; a potomci, ki bodo uživali sad sedanjih koristnih naprav, tudi oni ne pozabijo mož, ki so kaj storili za občno blagost, za čast, napredek in osvobojenje lastnega naroda. — S pogumom pošteno naprej in zmaga bode naša. V obrambo. (Dalje.) Mi smo imeli dopisnika v Ljubljani kateri je prestrastno napadal narodnjake; da bi bili mi one dopise prinašali brez črtanja, gotovo bi bili nekatere narodnjake hudo razžalili po nevrednem. Nek prijatelj našega lista in dolgoletni delalec na narodnem polju, nas je svaril pred takimi dopisi in nam pojasnil stanje. Mi smo nekoliko Časa sprejemali dopise našega navadnega dopisnika, ob enem pa tudi odgovore, oziroma zagovore narodne večine; in ko smo to storili, jasno smo pisali, da s tem hočemo, da narod sam sodi, ako so res slovenski poslanci, ki so glasovali za potrditev nemčurBkih poslancev iz velikega posestva. tako globoko zabredli, kakor je to dokazaval naš navadni dopisnik. — Mi sami pa smo koj v začetku te polemike v uredništvenem delu izjavili, da moramo, nese h konjedercu«, odgovarja Fludrež, hitro noseč žlico za žlico v lačna usta. »Kde je pa Jože?« vprašuje nadalje mož. »Če ga ni v hlevu, ni ga doma«t pravi žena. »Popoldan sta šla s tistim Gerikom v Selca in do zdaj ga še ni nazaj.« »Le čakaj, stara, drugi teden bova z Jožetom drva vozila, potem se mu pa ne bode ljubilo v Selca hoditi.« S tem je bil pogovor končan. Prihodnji ponedeljek vidimo oba Fludreža s ciganskim konjem iti v Jurček po drva. Kdor bi bil te tri popotnike srečal, ter pogledal suhega Konja, potem korenjaškega Jožeta, bil bi skoraj rekel, naj bi bil stari sina vpregel, kljuse pa doma pustil. Pot v Jurček ni dolga, pa tudi slaba ni, zato, ker zlasti po zimi vsi vaščani drva iz njega voz jo. K malu so na mestu. Obrneta voz, ter naložita drva »Čakajte, oče,« pravi Jože, »še ta-le krempelj vržem gori, s ij to bode uže peljalo to cigansko kljuse; stavim, da z (Jenkom pripeljeva ta voz v Loko, ako bi šlo za res.u »No pa vrzi, pa malo potisneva.« »Hi, zdaj pa le pojdi v božjem imenu,« pravi Fludrež. ter naredi po starej navadi križ z bičevnikom v sneg. Res potegne konj, naredi par korakov, pa zopet obstane. pridno sodimo, dobro pretehtati vse razmere, da je položaj tak, da so najbrže oni boljše storili, ki so previdno postopali, ttego pa oni, ki so hoteli, da se napravi velik Sunder in velika zadrega se-danjej kranjskej deželnej vladi, ki je na vsak način najbolj ugodna Kranjskoj od vseh dosedanjih, in to iz čišto narodnega stališča. Moramo tudi priznavati, da smo od začetka mislili, da vendar ni opravičena popustljivost; a ko smo se osvedo-čili iz pisem nalih starih prijateljev, o katerih poštenju ne moremo dvomiti, dokler nemamo dokazov za nasprotno trditev nekaterih psovalcev, da je bil položaj v resnici tak, da večina kranjskega zbora ni mogla drugače postopati, nego je postopala; ko smo nadalje preudarili. da vsak pravi politikar mora računiti trezno in gledati le na dober cilj in kolikor mogoče gotov vspeh; ko smo tudi prepričali se. da zdaj niso časi. da bi se smeli s pre-naglenim korakom v nevarnost postaviti interesi naroda; ko smo se naposled uve-rili, da je pri nekaterih gospodih, ki so vpričo nas z »lumpi« tako okoli metali, kakor to delajo v Trstu neke ženske v »starej Beni«: strast prikipela do vrhunca, ter postala vsa stvar uže ostudno osobna: odločili smo se, da damo besedo onim. o katerih rodoljubju in delalnosti za narod ne bi emel dvomiti noben pameten, trezen in pošten narodnjak. O tem so nas še bolj potrdila pisma nekaterih znanih plemenitih mož z Notranjskega, katera branimo. To in nič druzega nas je napotilo, da zilaj zavzemamo v tem praSanju dru?o stališče, nego nek ljubljanski dnevnik, in da pri tem cel6 zatajujemo čute, ki bi premagali, ako bi smelo v enakih slučajih govoriti le srce. Mi smo sicer mislili, da vsa ta polemika ne prestopi mej dostojnosti in stvari. Mesto tega pa »Narod« mlati po osobah, in osobito po enem naših sotrud-nikov, in sicer na tako surov in ostuden način, da vsak pameten človek vidi, da je temu listu in nekaterim njegovim so-delalcem in dopisnikom le za osobno maščevanje. Da se je pri tej polemiki, pri teh napadih čestokrat zaplel v protislovja, to bode leiiko dokazati; tega ne bi bilo niti treba dokazovati, ker stvar je pre-očividna in se sama sili čitatelju v razum; a dolžni smo svojej časti, da zavrnemo one napade, ki merijo na to, da spodko- »No, hi, konjska para; to-le pa uže potegneš, če si le konjske sorte in Še na \seh Šiirih nogah stojiš,« godrnja stari. »Čakaj, presneti cigan, jaz te bom uže učil, v selskej dolini drva voziti,« upije Jože, ter udrihne s palico parkrat po suhih konjskih bedrih. Toda, prosi ali kolni, božaj ali tepi, jokaj se ali se smejaj, kakor bi bil k tlam primrznil, stoji mršav konj, ter se ne gane ne naprej, ne nazaj. »Kaj nama je početi?« pravi oče. »Ako bi jaz vedel,« reče Jože jezen, »da ta vrng nalašč ne potegne, precej mu dam eno se sekiro po glavi, da bi vedel, kaj ^e pravi, poštene ljudi za norca imeti.« »Spr«ziva ga!« »Pollej naj pa sama voz ulečeva, ali pa S* konja naloživa, kaj ne?« »Niprej ga ne spraviva, zastonj je!« »Oče, jaz eno vem,ki prav gotovo po-magai« pravi Jože. »Danes ni nobenega v JurČku. Barbačevi so šli v Klepalnik, VovŠarjevi pa v Brono. Pot drži prav mimo naše koče. Nesreča se skoraj ne more primeriti, če pustiva tegi ziodja zanikanega t kaj, pa ga doma na gor-kern počakava. Kadar ga boie dosti z^blo in Čj bo hotel jesti imeti, uže bo vozil, če je pa tako trmast, da ne bo hotel, naj pa vprežen cepne. Naloženega uema preveč, klancev pa tudi ni na tej poti. Kar domu pojva.« »I, .lože, saj vendar nisi brez mož- EDINOST. pujejo našo čast in poštenje. In prav zato odgovarjamo. Mi smo imeli v novembru priliko govoriti tukaj z nekim gespodoru, katerega smemo Šteti mej prve pokrovitelje »Naroda«; ta gospod nam je očital, zakaj sprejemamo dopise od ljudi, ki niso več zanesljivi narodnjaki in..... Nek naš sotrudnik je odgovoril na to. da on ne veruje, da bi ti gospodje bili izdajice lastnega roda, ker jih pozna u2e iz mladih let kot navdušene narodnjake, boritelje in pridne delalce na polju narodove prosvete. Ta gospod nas je hvalil, da smo najbolj delalni, in sploh kazal se nam jako prijaznega. Mi smo to hvalo vzeli, kakor se sploh jemljejo take hvale na obraz: »cum grano salis«. — Videli smo ga potem Še v drugih krogih tržaških Slovencev, in morda ravno je kak dober naš prijatelj porabil to priliko, da si je odprl predala slovenskega dnevnika in na nas spustil uže večletno jezo. Sicer pa nas malo briga osoba tega moža, naj se skriva, ali naj se svetu odkriva; mož je se svojim podlistkom v »Slovenskem Narodu« pod naslovom »Časnikarstvo in naši časniki« pokazal, da mu je maščevanje prava slast in da v to porablja vsa sredstva, tudi najniže obrekovanje. — Kako pač dobro bi se dal marsikak stavek njegovega podlistka obrnoti na njegovo osobo, osobito pa tam, kder govori o zlorabi časnikov za ničvredne In osobne n amene. — Po časniku namerava baš ta podlist-kar uničiti čast in dobro ime človeku, katerega on sovraži, in ta nagib, ta cilj se vije skoz ves dolgi podlistek, kakor rudeča nit; le tu in tam je udaril tudi po kakšnem svojem sovražniku Še iz poprejšnje dobe, kar dokazuje Se bolj jasno, da nekateri ljudje nikoli ne pozabijo, ako jim je kediij kdo pot pretekel in se jim zarad tega zameril. Ako ima kdo zlatenico, vidi vse rumeno, kdor gleda skoz modre naočnike, vidi vse modro, kdor je sam poreden, pokvarjen, naravno vidi vse pokvarjeno. — Dosedaj se, hvala Bogu, ne more govoriti o takej spridenosti mej slovenskimi listi, kakoršno vidi »Narodov« podlistkar; a on je hotel izliti svoj žolč In zato riše tako črno na črno. To, kar je pisal veliko-nemški učenjak o požidenem nemškem časnikarstvu, to je možu v svojem gnjevu tako dobro prišlo, da je kar cele stavke iz knjige omenjenega pisatelja »ad ver-bum« prepisal*), dodal temu prepisu par psovk na »Edinost«, a potem dal tej zmesi obliko učenega spisa, katerega so nekateri gospodje, ki utegnejo sicer biti učenjaki, pa vendar ne razločujejo pla-giarija od moža temeljito učenega in ob enem nadarjenega, celo v slovenskih listih občudovali. Zloba je zloba, naj se nam pokaže v katerej koli obliki in naj se 1 skriva pod plašč tuje učenosti. Ko govori ta možakar o goriških razmerah, česti tudi »Sočo«, in sicer ne le sadanjo, temuč tudi nekdanjo, za katero ustanovljenje ima pač nekoliko zaslug tudi oni, katerega si je zbral, da nad njim svoj žolč izliva; ko je šlo za poravnavo mej strankami na Goriškem, je prav tisti človek bil mej prvimi, ki je delal na to, vsled česar je bil tudi večkrat pohvaljen v nekdanjem »Narodu« baš po istih gospodih, ki mu denes niso posebno ml-lostljivi; to je služilo dobro tistikrat, kar vse znajo gospodje, kateri so imeli s to rečjo posla. *) To v kratkem dokaže spretno pero me-rodajnejše osobe. Ured. gan, kakor nekateri pravijo, da nemaš za naprstnik pameti, zato pa, da si za dva močan. Danes si prav dobro pogodil. L» čakaj,« pravi oče, obrnen proti konju, »boš videl, kako Fludrež ciganskemu konjn štato odpravlja. Jože, pojdi, greva domu; i sekiro tam-le vzemi!« Sam je ostal šareč na sredi poti v gozdu vprežen v težak voz, a njegova gospodarju sta se mej tem grela doma pri toplej peči, ter poslušala, kedaj prikrevsa trdoglavi cigan domu. Ne vemo, kakošne misli so se podile ta čas konju po glavi/ gotovo je uže ob žaloval svojo trmo, vendar je zmiraj upal, da ga pride kdo priganjat. Toda nobenega ni bilo. Storila se je noč. Ura je bila deset. Pri Fludrežu je bila Še luč. Nekaj se zunaj zasliši, kakor bi kola škripala. >Oče,u pravi Jože, ostanši s klopi, »£e ni zdaj le naš cigan drv iz Jurčka pripeljal, pa sem jaz največl lole, kar jih je v selskej dolini.« Oba gresta iz koče in res vidita cigana, ki je pred hlevom obstal. »Jože, ta ne bo zdaj več štatljiv, kaj misliš,« pravi oče, smeje se. »O, Če bo še, pa ga še pustiva, saj zna domu.« Fludrežev cigan pa res nI bil več Štatljiv, da, pravim vam, tako je bil dober, kakor Herjaveljnova koza. Nekaj enacega se je zgodilo temu gospodu prepisovalcu, ko je govoril o nekdanjih ljubljanskih listih; omenil je pač manj važne in manj zaslužne osobe, a zamolčal ime necega slovenskega pesnika, tudi sotrudnika našemu iistn, kateri pesnik je tačas v slovenskih časnikih vzbujal z svojo neboječnostjo in odločnostjo občno sočutje in veliko priznavanje mej najboljšimi narodnjaci; tudi tega je na-vlašč prezrl, in tako se mu godi tudi pri drugih prilikah, — a vse na čast veče resnice in poštenosti. Kdor hoče pisati sploh kaj resnega o zgodovini r.aših listov, mora biti pred vsem pošten in pravičen, a kdor zamolči če celo obče znane stvari le iz jeze do ene ali druge osobe, ta ni več vesten pisatelj in novo je na njem le to, da zlorabi obliko kronista, ali zgodopisca v svoje maščevalne namene. Taki pisatelji so bili od nekdaj šteti mej ono vrsto ljudi, katere je pisatelj fVuttke tako ostro šlbal, in katerih pamfleti, le ponižujejo list, kateri jih prinaša. Nikdo torej ne more zavidati »Narodu« nove pridobitve, ker to, kar je njegov ,,učenjak" spisal, lehko bi bil spisal tudi njegov prestavljavec, udarce na »Edinost« pa bi bil lehko v prevod poflikal eden ali drugi ljubljanskih »Pri moj du-naj, al' zabavljaš.« Ker pa so v Trstu vsi, ki se količkaj bavijo z dnevno literaturo, znali, da je »Narodov« učeni »tiček« vse svoje leske-teče peresje, s katerim se je hotel poba-hati, uzmal drugim boljšim tičem, kar naglo se je odločil, da sam pove, da perje ni bilo njegovo, le krempeljčki so bili prava lastnina. A zakaj ni tega uže precej v začetku listka povedal? Stoprav zdaj, ko je mož zvedel, da ga imajo »pri fraku«, stoprav zdaj se je odločil za to. Sicer pa tudi to citiranje virov ne opravičuje tiča, ki ee šopiri s tujimi peresi, ako se mu lehko dokaže, da so mnoge, premnoge stvari prav od besede do besede prevedene iz nemškega izvirnika. — Mož morda res mnogo zna, utegne biti včasih dober, včasih celo slab kompilator, včasih se mu morda celo zgodi, da zabrede v grehe drugih, in to po nedolžnosti, a originalen ne zna biti v drugem, ako ne v surovosti, in to je sijajno dokazal v večkrat omenjenem podlistku. (Dalje prihodnjič). Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je 18. t. m. obiskal uradnijo poštne hranilnice, ter se v njej dve uri mudil in jo natanko pregledal. Pri odhodu je pohvalil uredbo in delovanje uradnije. Cesarjevna Štefanija, je zopet zdrava. Ruski minister zunanjih zadev, Oiers, je 20. t. m. prišel na Dunaj. Na Dunaji ga je sprejel cesar v privatnej avdijenci, ki je trajala 40 minut; pozneje pa se je eno uro razgovarjal z ministrom zunanjih zadev, Kalnoky-jem. — Njemu na čast je bil obed v cesarjevej palači in so bili nanj povabljeni: ruski poslanec Lobanov, nemški poslanec princ Reuss in vsi mini stri in dvorni dostojanstveniki. — Včeraj je Giers obiskal poslance zunanjih držav in nadvojvode. 21. t. m. pa je grof Kal-noky Giersu na čast priredil obed, h kateremu je bil povabljen tudi grof Taaffe, princ Reuss, knez Lobanov in uradniki ruskega poslanstva. — Popoludne se je Giers dalj časa pogovarjal s knezom Lo banovim, potem pa ga je obiskal grof Kal noky. Državni \bor se je danes zopet odprl. Na dnevnem redu niše bil jezikovni zakon; vse stranke so se za to predlogo dobro pripravile. Boj bo hud, ker levičarji vsa dobra i slaba sredstva porabijo za naskok na vlado in desnico. Hrvatski sabor je odložen. Ko je bila 20. t. m. razprava glede adrese na cesarja, došlo je cesarjevo pismo, katero ve leva, da se ima sabor ooložiti. Ni treba ugibati, zakaj se je to zgodilo. — Po odložitvi zbora se je zbrala narodna stranka, sklenola krepko organizacijo, izdajanje posebnega časnika, ki bode zastopal nje načela in pobijal Starčevičevo stranko. V Splitu italijanska stranka ne more mirovati. Nedavno je vstal tam prepir mej domačimi in kjožotskimi ribiči in bil je Kjožot Padovani ustreljen. Od tistega časa skoraj ni dan ne mine brez demonstracij od strani italijanskega prebivalstva. 20. t. m. so bili nabiti veleizdajski plakati po hišnih voglih in na mestu, kder je bil Padovani ustreljen; policija jih je potrgala. Italijanski konzul pa, ki o Padova novej zadevi ni nepristransko postopal, bilje odstavljen. Ogersko najviije sodilte je obsodilo Majlathove morilce Spango, Pitelija in Berecza k smrti na vešalih; obesiti se ima najprej Spanga, za njim Piteli i na zadnje Berecz. Vnanje dežele. Po vsej Albaniji se opazuje veliko gibanje mej ljudstvom; skrivaj se nabira orožje in strelivo. V Škodri so se 18. t. m. zbrali glavarji zadnje vojne ter sklenoll, da bodo j. orožjem v roci branili deželo, da je Črnogorci ne zasedejo. V Parim se zelo gibljejo tako imenovani revisionisti, napravljajo ljudske shode, na katerih napadajo ustavo in zahtevajo od republikanskih državnih poslancev, da se potegnejo za nje predrugačbo; dalje ozna-nujejo socijalno revolucijo in nabirajo novce, da se postavi spomenik usmrtenim komunistom. Ruska vlada je prepovedala naseljevanje avstrijsko-ogerskih judov v Rusijo, od novega leta počenši. Tisti, ki so se uže naselili, morajo postati ruski državljani, ali se pa iz Rusije izseliti. To naredbo je ruska vlada avstrijskej naznanila. Španski državni zbor je 18. t. m. sprejel vladi nasprotno adreso z 221 glasovi proti 126. Vsled tega je ministerstvo odstopilo in ustavilo se novo pod načelni-štvom Canovasa; a s tem kriza ni še končana, ker kralj utegne tudi državni zbor razpustiti. špansko ministerstvo je imenovalo 49 prefektov, katere je poslalo v razne okraje; Canovas je prebral dekret, po katerem imajo prenehati seje državnega zbora. Program novega ministerstva naglaša varstvo svobode, ohranitev reda in oja-čenje države. Iz Sudana se poroča, da je 27.000 upornikov zasedlo pot mej Svakimom in Slnkatom, ter da je posadka v Sinkatu odrezana in zgubljeno vse upanje za njeno otetbo. Uradno poročilo iz Kar turna pa naznanja, da je vstal očiten upor po vsej deželi. Il Sudana imamo zdaj natančna in resnična poročila o uzrokih in širjenju upora v tamošnih deželah. O tem so došla tri pisma avstrijsko-ogerskega konzula v Kartumu načelniku orijentalskega muzeja na Dunaji. V prvem pismu pripoveduje, da so se ljudstva morala upreti, ker je vlada delala ljudstvu nezaslišane krivice; če je umrl obitelji oče, ter jej poročil svoje premoženje, prišla je gosposka, pobrala denar in prodala pohiŠje, si rotam pa nič ni dala; puščavniki so vladi na reko Nil tovorili državnega premoŽenja na mnogo tisoč velblodib, a vlada jim tovornine ni izplačala; kmetje so morali svoje davke dvakrat in trikrat plače vati; vojaki in policisti so voznikom na javnih cestah živino jemali, ter jo rabili za svoje namene; obiteljena so se je» maie ženske, največji in zlopovestni trgovec z sužniki si je kupil načelništvo najvišjega sodišča itd. — V drugem pismu pripoveduje obširno o popolnem uničenju egiptovske vojske, ter dostavlja, da je velik strah nastal v Kartumu, da se pri pravljajo za odhod vsi tujci, katerim je mogoče, Sudau zapustiti, da se je v Kartumu nakopičilo mnogo žita, ker se bojć oblege, da so celo gospe prodale svoje dragocenosti, da se je žita nakupilo. — Iz tretjega pisma se vidi, da se egiptov ska vlada v Sudanu koncu bliža, da je nehal ves promet, da zapuščajo tujci deželo, mej njimi so se na ladijo vkrcali tudi avstrijsko-ogerski misijonarji in svoj zavod prepustili nečemu italijanskem u vrtnarju. Dopisi. V Kanalu. 21. januvarija. Končalo je, boii hvala Bogu, staro leto brez posebnih novic, in novo pričelo je svoj tek po enakej poti. Pri nas je vse tiho, mirno in mrtvo enako sedaujej zim-skej naravi; vse je tako, kakor da bi spalo smrtno spanje, morda tudi spanje pravičnega in SoČin dopisnik, kateri je pred kratkim časom pisal o naših razmerah, zadel je prav. ko je rekel, da pri nas vlada nemar in sebičnost in da vsak hodi „svojim potom". V predzadnjej Soči nam se naznanja o novoizvoljenem odboru naše čitalnice pod predsedništvom preč. g. Franca Vi-dica, dekana kanalskega, ter se nam tudi sporočuje sklep odborov, po katerem se misli čitalnica do najviše slave pospeti. Kakor je iz navedenega dopisa mogoče sprevideti, iznenadil nas je odbor z mnogimi časniki, mej drugimi tudi, da nas bode o postnem času zabavljal. Jaz mislim, da se je gospod dopisnik zgrešil morda je tudi tiskarni pogrešek) da je na mesto besedice pust, post zapisal. Tegu pa ne morem umeti, kako oskrbnik ali predsednik naše čitalnice more dopuščati, da njegove ovčice ob času posta in pokore sinejo na zabavo misliti; ta pomota je tem očividneja, ker odbor ali pa Sočin dopisnik nas v njem podučuje, da čitalnice imajo biti čitalnice, ali ne igralnice — oprostite prosim, pero se mi je zdrsnolo reči sem notel, plesal niče. Kakor se torej iz tega dopisa vidi, naš novo izvoljeni odbor je velik neprijatelj plesa, če prav se večina oseb, sedečih v njem, kaj rada vrti kadar strune zacvilijo. Nerazumljivo mi je to sovraštvo do-toliko nedolžne zabave. Pa naj bode, kar mu je drago, pustimo odborov sklep na stran, on nam mora biti svet, saj |e sklenen od onih oseb, katere smo mi na krmilo postavili. Prepričan sem torej, kar on napravi, da bo do-bro, in to tem več, ker postavlja se nam on po svojem dopisniku za učitelja in podučuje ter napotuje Trentarje, kako imajo svojo čitalnico vred iti. Ubogi Trentar hotel je namreč sporočiti, kako misli potujočo čitalnico vrediti, pa predno je spolnil, kar nam je zagotovil, mora slišati poduke in pridige našega do-pisnika, kateri se ponaša s tem, da ima naša čitalnica dosti časnikov, kakor: Cvetje iz vrtov sv. Frančiška, Slovenca, Cerkveni glasbenik, »Sočo«, »Novice«, »Slovana«, »Škrata«, »Gospodarski list« iu »Edinost«, nadalje »Vaterland «, «Tribtine«, »Triester Tagblatt«, »Neue ffeuc Presse«, Neue IU ust. Zeitung« »Ecco del Utorale«, »Corriere di Gorizia« in mej temi tudi »Zvon« Kres io »Slovenski narod« — za. katere liste v semeniščih prostora ni —; in da vse to lepo pobarva, pravi, da so mej temi tisti nekateri, koji so darovan ali morda darovano plačani. I Kadar se je volil novi odbor našej čitalnici, mislili smo, da novi izvoljeni odborniki nam vredć čitalnico po njenih Statutih, ter odstranijo, kar je nepotrebnega. Ali pozdeva se mi po dopisniku predzadnje Soče, kateri dopisniku v naših razmerah očita, da je v kopru Študiral, ter da zna več. nego hruške peči, da ne misli prav nič na napredek, vidi se pa jasno,, da nam želi pokazati, kako se »komandira«. Po njegovih načelih so vsi, koji niso v Gorici študirali, nevednežl, če prav tudi v Kopru hruške v ognji pečejo in o maslu poduke dele. Svetoval bi torej našim gospodom odbornikom za danes, da drugikrat svojega dopisnika dobro poduče, naj ne hvali od-borovih del, dokler jih Še ni, ter naj. si zapomni, kar zadnji dopisnik iz Kanala v »Soči« pravi: konec delo vrši«. Svobodoljub. Z Notranjskega, 15. januvarja. V d rage j »Edinosti« št. 4. je dopis, r katerem se nujna potreba sadjarske Šole naglaša. Da so nam taki in enaki zavodi potrebni, to je vsak dan jasneje. Potrebe (trofiki) so dan za dnem večje. Pridelki le pičli. Da pa nam sadjarstvo daje veliko dobička, in to z veliko manjšim trudom, to je vsakemu jasno. Sadjarstvo je oni steber kmetištva, na kateri smemo ralunati in obečati si boljšo prihodnost. Kder se je uže umno sadjarstvo uvedlo, vidimo tudi imovitejše kmetovalce, in blagostanje raste. Oni dobivajo lepo svoto denarjaza strženo sadje, zraven tega pa veliko doma zaleže, mesto druge brane. Da je na Notranjskem, posebno v Vremsko-Trnovskej dolini, uže precej sadnega drevja, in da se zasajanje vedno množi, to se z veseljem opazuje, in smemo biti veseli o takem napredku, ker kaže nam, da so se začele oči odpirati nekaterim, ki so pred nekaj Časom spali» pravičnega spanje«. SIcer je pa vse oskrbovanje po starem z malo izjemo. Kadar je drevesce vsajeno, prepuščeno je samo sebi. Dalnje oskrbovanje Izzuinre, saj mnogi ne vedo, kaj ž njim početi in kako ga oskrbovati. Da bi ga okopovali, gnojili, mah in lišaj čistili in suhe ter nepotrebne veje odstranjali, morebiti bi se preveč zahtevalo!? Le kadar je sadje zrelo, veselo ga trgajo. Porablja in suši se po starem. Le ena izjema je pri g. Deklevu in morebiti je še kde. EDINOST. Da bi se pa vsemu temu v okom prišlo, vidimo iz omenjenega dopisa, da se dela na to, da bi se napravila sadjarska šola. Ali tukaj imamo naglašati, da imamo sadjarsko šolo na Notranjskem za vse Kranjsko. Sadjarska Šola obstoje uŽe več let v Slapu na Vipavskem. Da je v spretnih in strokovnjaških rokah vodje R. Dolenca, to je čitateliem »Edinosti« dobro znano. Njegove skušnje in učenje po raznih skušnjah je temeljito in jasno. Da se g. vodja R. Dolenc veliko trudi za blagostanje in napredek kmetovalca, to je uŽe mnogokrat stvarno v raznih slučajih dokazal, da si je mnogokrat Imel velike za- Ereke. Njega sisteme sušilnico ima g. L. »ekleva, kateri kaj dobro suši češplje. Da pa se na Notranjskem in sploh po vsem Krajnskem le premalo brigajo za ta prekoristni zavod, to se vidi iz tega, ker je komaj toliko (in še ne) prosilcev, kolikor je štipendij. Za to se mi zdi potrebno, priporočati Vam, dragi sorojaki, da delate za to, da omenjeni zavod vsestransko podpirate, posebno z nabiro mla-deničev. Bolj imovitl kmetovalec bl pa lahko sam vzdrževal svoje sine v zavodu. Stroški s primero poduka so neznatni. Toraj skrbimo, da se bode prvi zavod, ki ga imamo, lepo razvijal in napredoval ter tako, kakor košato drevo, veje uka širil po ljubej našej domovini. J. Trnovski. Domače in razne vesti. Imenovanje. Ministerstvo financij je imenovalo Jožefa Kosmača višjim kontrolorjem pri c. k. dogani v Trstu. Tržaike novosti. Nesreče. V saboto je moral iti v bolnišnico pomorščak Anton D., ker se pri delu na Lloydovem parobrodu „Salve" hudo poškodval na roki. — Jeleršič Anton si je v pijanosti, padši na tlak, glavo prebil, vsled tega mora zdaj posteljo čuvati v bolnišnici. — V ponedelek mej kazensko obravnave je prišlo slabo 801etnemu A. Basevi-ju. Prenesli so ga najpred v lekarno „Miniussi" in od tu odpeljali v kočiji na njegov dom. Ta Basevije bil do zdaj nazoč pri vsakej obravnavi. — Zginola je neka Vidic, 30-letna ženska, bivajoča v ulici Fonderia št. 6. Sumi se, da si je utegnola kaj zalega storiti. Požar. V nedelo po noči je pričelo goreti v dimniku na stanovanju necega Lloydovega kapetana v ul. „della Gorte'-št. 1. Škode ni posebne, ker ogenj bo koj pogasili. Poltenost. V nedelo ob 7. uri zjutraj je kurjač Forlone našel v ulici »Mon-tuzza« zapečateno pismo s 30 gld.; mož ga izroči prvej straži, da ga odda na kompetentno mesto. Pismo je bilo adresirano na škofovski ordinarijat. Tržalki državni poslanci \Vittmann, Vučetič, Burgstaller in Nabrgoj so odpotovali v pondeiek zvečer na Dunaj. Vojadkl nabor. Magistrat naznanja, da do 24. t. m. bode razpoložen imenik na ogled v vojaškem otdeldu magistrata, kdor boče kaj rektiflcirati ali drugo, naj se požuri. Tržaike čitalnice pred-pustni ples v nedeljo dnć £0. t. m. je bil močno obiskan; mej gosti smo opazili nekatero najodličnejŠo gospodo Tržaško, ples je bil živahen; plesalo se je do jutra. Madkerada ženskega oddelka del. podp. druitva, ki bode v neueljo, utegne biti jako lepa in močno obiskana; delajo se velike priprave v raznih krogih. Najlepfie napravljene tri maske dobe o polnoči tri darove. I. dar 4 tlat medaljon, 11. dar par \latih uhanov, III. dar srebern braslet. Pri tej priliki opozorjamo občinstvo tudi na sokolovo maškarado, ki bode v soboto; plesalo hode do 40 parov zopet enkrat hrvatsko kolo, kateri ples bi se moral v obče vdoinačiti v vseh slovanskih društvih. Antisemitizem v tržaških visokih krogih- ..Gasino vecchio" prastaro tržaško društvo, obstoječe uže kakovih 135 let, obstoja večidel iz prvih glav tukajšnje aristokracije. Ima svoja pravila, kakor sleherno drugo društvo, a ▼ teh ni ki bi določal, da se Judov ne sme v društvo sprejemati — ker potem takem bl društvo postalo intolerantno —, in da se intolerantnost vsaj na videz odpravi, sprejelo je društvo uže pred letom enega ali dva juda v društvo. Te dni pa so se vršile dopolnilne volitve v društveni odbor, in dosedanji odbor se nekda tako udal židoin, da je delal na vse pre-tege, da bi volili Juda v odbor. Ali v občnem zboru so članovi odbor korigirali in njega nasvet popolnoma zanikali, ter svetu pokazali svojo intolerantnost, kakor pravi ,L'Indjpendente". V tem društvu se volitve vrse tajno in prosto, vsak voli po svojem prepričanju. Pravijo, da j*3 odbor radi tega dal svojo ostavko, a stavimo, da članovi ostanejo pri svojej volji in ne do-▼ole, da se zidov voli v odbor. Tu je zopet en dokaz, da tržaški visoki krogi vsaj tajno goje antisemitizem, kakor so dokazali pri volitvah v „Casino vecchio'-. Vsa ta stvar dela veliko hrupa po Trstu, kder po židje mogočni in se svojimi novci nadkriljujejo tudi javno menenje in njega glasila. — A to vse ne pomaga; ne le nizko ljudstvo, temuč tudi boljši krogi mrze na jude, če tudi le bolj »krito in ne tako očitno, kakor ljudstvo. V Trstu je bil tudi antisemitski list; a temuso zamašili usta najbrže židje sami —Na vsak način pa bo ta slučaj za dunajske in ogrske antisemite voda na mlin. Stipendija. Pričetkom druzega solškega poluletja 1883-84 je razpisana štipendija letnih 84 gld. O podelitvi štipendije razpolaga čast. ordinarijat tržaško-koparskl. K uživanju omenjene so pozvani dijaki porojeni v Istri, ki se posvetijo du-bovenstvu. Prosilci naj ulože svoje doku-mentovane molbenice p6tem šolskih vodstev pri c. k. vladi najdalje dva tedna po začetku druzega šolskega poluletja. Stipendije uradnikov. Vsled sklepa administrativnega sveta prvega občnega uradniškega društva v Avstro-ogrskej, podeljevale se bodo tudi v letu 1884 nekatere štipendije bolnim in pomoči potrebnim članom. V ta namen seje odredila vsota znašajoča gld. 3500 av. veljave. Pogodbe se zvedo iz društvenega glasila .»Beamten Zeitung" od 18. januvarja t. 1. št. 3. Molbenice naj se vlože najdalje do 15. m arci j a t. 1. Znamenita slika je razstavljena pri g. Soljanu, »Ponte rosso«; ona predstavlja Trst v 13. stoletji, ko so ga oblegali Benečani vse leto. Tržaški škof Brlssa di Toppo s zaveznikom patrijarhom della Torre Iz Ogleja, potem grofi goriški, tirolski, kranjski in koroški, vojvoda avstrijski in frlulski, napadli so Benečane, vtaborjene na sedanjej »Veduti Romani«. Benečani so bili popolnoma potolčeni ter so bežali na svoje ladije, katere so Trža-Čani do Lida tik Benetek podili in jim v Malamocci zažgali ladije. Slika je 1 meter visoka in 2 metra dolga, katero je slikal Anton Jenuil, slikar v Trstu, »via sette Fontane«. Prospekt je dobro slikan, Trst obzidan s trdnimi zidovi, izvršen popolnoma dobro. Bitka je izražena živo in sinje morje z obnebjem daje sliki poseben vtisek. Doslnžnlce. Vojaki Tržačani, ki so bili 1.1871 mej vojake uvrščeni, in oni od leta 1873 mej pomorščake, naj pohiti na magistrat, kder dobe svoje dosiužnice. (Statistika. V župniji Bazovica-Lipica je bilo v letu 1883 rojenih 55, 30 moškega, 25 ženskega spoia, umrlo je 45, 20 moškega, 25 ženskega spola; 18 odraslih, 27 otrok. Porok je bilo 13. V primeri z letom 1883 manj rojenih 3, manj mrtvih 10, več porok 4. Mej umrlimi je bila najstarejša Ženska na Bazovici z 81 leti. Tatvine in policijsko. Karol Htihne, tujec, prenočil je v gostilni „H6tel Daniel". Ko se probudi v jutro, pravil je, da so mu po noči odnesli hlače in dokaj novca. Gospodar pa mu ni hotel verovati, pozove stražo, ki ga ustavi in odpelje na policijo, kder je povedal, da je hotel s tem nekoliko novca pridobiti in, da hlače je skril v stranišču. — V ponedeljek zvečer je prefrigan tat zlezel v stanovanje neke obitelji, stanujoče v ul. „Sette Fontane4', št. 302. Ali odnesti ni mogel ničesa, Ženske so ga zavohale in spodile. — Moral je iti v ul. „Tigor" dninar Anton Gruden, ker je naglo vozeč po ulici Rossetti staro ženo povozil in mizo prevrnol nečemu pouličnemu prodajalcu pomaranč. Stara žena se je nekoliko prestrašila, a hudega si ni storila. — Anton P., kamnosek, moral je iti v ul. „S. Nicold", ker je v nedelo po-poludne pil in jedel v nekaj krčmi na rovaš. Tatvina. V pondeiek zjutraj so nepoznani tatovi prodrli v stanovanje necega lovskega častnika v ulici „Sett.e fontane" in mu pobrali 160 gld. v denaru. Netvesti agentje. V četrtek so straže ustavile agenta, ki je svojemu gospodarju izneveril 70 gld. — Druzega 151etnega agenta so straže ustavile, ker je na račun svojega gospodarja odnesel 180 gld. — V soboto v jutro |e inšpektor policijnih agentov aretiral necega Jož. B., sladčičarja iz Vidma, ki je od tam prifrčai v Trst, od-tegnovši svojemu gospodarju nekoliko Perila, dragocenosti, denarja in tudi ženo I obegla ljubčka sta prišla v Trst in se nastanila v ulici »Comrnerciale«; ali morala sta stanovanje premeniti. Zdaj se nahajata v brezplačnem hdtelu v ulici »Tigor« in pričakujeta, da se brezplačno odženeta v Videm. Pretepa. K. P., zidar, doma iz Pulja, iskal je v nedeljo svoje žene, a na ull/3> ga obskočijo njeni sorodniki in ga ^'mahajo, da je moral iti v bolniŠnicp./-_ Marija G., 481etna, morala se je zateči v bol nišnico, ker jo je uprav surovo pobil na več krailh života nje prihodnji zet Izpred sodišča, 'Ivan Vran iz Sežane je bil obsojen v trimesečno ječo radi tatvine. - Ivana Trdina, kuharica pri vdovi Jeleni d'Angrfij, dobila je osemmesečno ječo radi tatvi/ie. _ Anton Šuman iz Rodika, težak, bii je obsojen v šestmesečno poostreno ječo radi tatvine. \ abilo. V nedeljo 27. t m., ob 6. uri zvečer, bo v gosp. PangerČevej dvorani večerna zabava s podučljivim govorom o šolstvu, petjem in tombolo. V Dolini, 20. januvarja. Čltal nični odbor. Koledar In kažipot po Trstu smo uže mnogim poslali. To je še le prvi del, ki obsega 180 strani. V njem se nahaja le koledar in kažipot; drugi del pa, ki izide prve dni februarja, bode obsegal gospodarske in kratkočasne spise. Oba dela staneta 80 soldov, samo I. del 50 soldov. — Koledar se dobiva v našem vrednlštvu, „Nova tiskarna", via Torrente. — V prihodnej Številki kaj več o koledarju. — Le toliko omenimo uže denes, da smo se pri naštevanju rokodelcev in trgovcev v prvi vrsti ozirali na Slovane in take, ki so Slovanom manj ali več prijazni. Tovarna od „Jute". Govori se, da mislijo nekateri ustanoviti v bližini Trsta tovarno za predenje in tkanje „jute". Potrebna glavnica, da je uže zagotovljena, znašajoč do 500.000 gld. «or!Ske novosti. V čitalnici go-riškej je bila 19. t. m. »plesna zabava«. Obljubila se je najprej »beseda s plesom«, vsled nepričakovanih zaprek je »beseda* odpadla in vsled pričakovanih zaprek je tudi namestovalna »tombola« izostala. Ples je bil namreč slabo obiskan in je bila zabava prav mlačna. Čitalničarji sploh niso za same plese I A tudi ples nemškega pevskega društva 19. t. m. je bil prav suhoparen — mnogo več ljudstva je bilo pri mehikanskih igralcih »The Barretos « v gledišči. — Borba mej nekdanjim glavarjem Pajerjem in mej sedanjim županom Maurovichom se je po osobnej prizadevi ces. namestnika pomirila. Corriere je vojno sklenol s poslanim tajnika Favetti-ja. — V semenišči pa zaradi »izobčenja« nekojih slovenskih listov Še ni miru. Vsakako čudno, a vse, kar se čuje, ni skoraj verjetno. — V odboru političnega društva »Sloga« so izvoljeni: dr. Jos. Tonkli, predsednikom; dr. in prof. bogoslovja. Gregorčič, podpredsednikom; poslanec Povše kot tajnik in deželni računar Jeglič kot denarničar. Mimo tega so še v odboru: dr. Rojic, dr. Nik. Tonkli, dekana Cibič in Kobal, poslanec Kocijančič in župan Nanut. — 19. t. m. se je odpotil na Dunaj naš državni poslanec dr. Tonkli. Spremljajo ga naše želje In naši upi. Bog daj mnogo uspeha in veselo veliko noč, da bi Sloveneem dejansko več donesla, nego lanska I Ljubljanski pokneženl Škof dr. Pogačar je tako hudo bolan, da so zdravniki zgubili vse upanje, da se mu Eovme zdravje. Vsi Slovenci pomlljujejo lazega dušnega pastirja in rodoljuba. + Veledestitl gosp. Anton % uza, o katerega nevarnej bolezni smo zadnjič poročali, umrl je v Laškem trgu minoli petek. Odlični, mnogozaslužni mož je dosegel redko starost 84 let. Blag mu spomin! Pogreb je bil vellkansk; nad 30 vencev so raznadruštva položila na rakev. Ženitev ali samski stan? Nekdo je vprašal grškega modrijana Sokrata, je-li bolje, da se oženi, ali ne, in ta mu je odgovoril: »Oženi se, ali ne, kesal se boš tako. ali tako. Nesreče. Iz Bostona se poroča, da se je 18. t. m. pri Gayheadu razbil iz Bostona v Havano plujuč parnik in da je 119 osob utonilo, 22 pa je bilo otetih. Potresi se v Bosni in Hercegovini jako pogosto ponavljajo. 17. t. m. po noči nekoliko pred polunočjo so čutili v Travniku močen, 4 sekunde trajajoči potres. Razbojstva se žaiibog zelo množć. Ponoči od 17. na 18. t. m. je bil v Rimu v svojem stanovanji umorjen Cesare, generalni opat benediktinskega reda Monte Vergine, in poleg tega tudi poropan. Dva njegova služabnika so zaprli. Austrijske srednje Sole. Po podatkih, katere je nabralo naučno ministarstvo, ima letos Cizlitavija 169 gimnazij, (lani jih je bilo 166). Učni jezik je v Šolah nemški, v 37 češki, v 22 poljskj, v 4 italjanski, v 1 rusinski, v 3 hrvatski in 6 utrakvi stični. Vseh učencev je letos 55.247 proti 53.142 v minolem letu. NnjveČ učencev ima državna gimnazija v Črnovicah, namreč 832, najmanj nemška občinska nižja gimnazija v Kijevu na Moravskem. namreč 61. Realk }jQ zdaj 86, in sicer 68 višjih, 18 nižjiVi realk; učni jezik je v 60 šolah nemštJ,, v 16 češki, v 5 poljski, v 4 tali-jaij/ski in v 1 hrvatski. Te šole obiskuje 10,574 učencev proti 16 285 v proŠlem letu; največ učenčevima češka državna realka v Pragi,namreč533,riiiimanj padržavna nižja realka v Imstu na Tirolskem, namreč 37. Ruska trgovinska mornarica ima 4000 ladij, mej temi je 90 proc. pobožnih ladij, za piano morje je ladij okolo 300, največ jih je v rigiškem zalivu, mnogo tudi v azovskem morji, kder je največ mornarskih Šol; tacih šol ima Rusija 39, ki stanejo na leto 76.800 rnbljev. Lansko leto je obiskovalo te šole 1426 učencev. Nov papir iz mahu so začeli delati na Švedskem, kder se nahaja sila veliko mahu v čevelj debelih plasteh; hvalijo njegovo lepoto in dobroto. Posebno platnice se delajo iz njega tako trdne, kakor bi lesene bile. Marsbi h Muko stvari. Železnica Iz Mostara v Metković se k tnalu prične graditi. Dolga bode 40 kilometrov ter se ima odpreti uže meseca novembra t. 1. Ljudstvo si nadeja velikih koristi od te železnice; imenitna je posebno za premogove plasti, ki se nahajajo blizu Mostara. Plovite v Trst In New-¥ork, Nova, redna plovna črta s parobrodi z, Trsta na New-York, otvori se uže prihodnji mesec. Pogojene tarife mej južno železnico in parobrodarskim društvom je uže ministerstvo potrdilo in stope v veljavo prvim dnem prihodnjega meseca. Prve dni vsacega meseca iz Trsta odpluje po jeden parnik na Nev-York in jeden na Leith in New-Castle. Mej 15. in 25. vsacega meseci po jeden iz New-Yorka na Trst. Kakor zagotovljajo, vrše se i pogodbe mej južno železnico i omenjenim društvom za ustanovitev redne plovitve mej Trstom in New-Orleansom. Obrtniški nadzornik za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko, Koroško in Štajersko je uže Imenovan, neki da je g. dr. Adolf Pogačnik, poprej jurist in upravni uradnik. Permanentna razstava. Razstava se odpre maja meseca v občinskem poslopju št. 29, v ulici Gorsia Stadion. Kdor misli kaj razstaviti, naj to nemudoma stori, ali pa vodstvu naznani, kdaj misli razstavno blago poslati. Poslano. Pozabljeno — popravljeno. Neki slovenski list, kateri životari uŽe okolo 365 dni in si je nadel ime »Škrat« prinesel je v 1. štev. letošnjega leta nekaterim slovenskim listom kratka voščila — in čujte — v verzih. Ker je pa mužik »škratec« toliko ponižen in radodaren, da je v teh voščilcih sam na se pozabil, hočem mu jaz dati zasluženo slavitko, katera se glasi : •Škratu«, Ko Bog bil ustvaril vesoljni je avet, Osrl se v svojem veličanstvu ves je zavzet; Beseda: vse dobrol je prišla z njegovih je uat, In v večnem se teku pričela gibanja živost, Vendar v modrosti neskončni, dopustil je on, Da i v nebesih postal preha prevzetnosti je dom; Pozneje se spuntal je človek celo Zoper Boga — srečo svojo — zoper nebo, Vse to zgodilo se pa, da postali so čisti pojmovi, In zavrženi bili zmešanih misli — napačnih pojmov — duhovi. Tako je tudi stvaricl, katero ustvaril »Slov. je Narod«, Prilika dana, pokazati, 4a »Škratov« je ir-od Edino Za to na Bvet bil poslan, Da etneSal bi dobro »Narodov« močnik neslan, Ut'slč II. Tržno porodilo. Kupčija je bila zadnje dai malo manj Živahna, cene skoro vsega blaga so se vzdržale in so postale bolj stalne, le cene kave in petrolja se vtegnejo Še vzdignoti. Borano porodilo. Kurzi jako trdni, borsa jako zdrava, tendenca dobra. Dunajska borsa dne 22. januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 35 »» Zlata renta......100 » 25 » 5'/o avst. renta .... 1'4 » 75 » Delnice narodne banke . $47 » — » Kreditne delnice .... 304 » 10 » London 10 lir sterlin . . 121 » 15 » Napoleon.......9 » 61 » G. kr. cekini......5 » 71 » 100 državnih mark . . . 59 » 35 » Najdeno!!! i i i i j (13-2) g Po neutrudljivih študijah so je ko-nečno dr. pl. Benden posrečilo, napraviti Mazilo za lase, od katerega se more reči po vsej pravici, da odgovarja svojemu namenu, v prav kratkiim času pomnoži in okrepča to mašilo lase in brado in brani izpadanje las. Iznajdnlk Jamči za gotovi uspeh. Cena za lonček mazila Dobiva se pravo proti predpošiijatvl zneska edino pri iznajaniku Dr. pl. Benden, Pragi, Salmovi ulici 7. EDINOST. E0T Brez te varstvene tnamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. MaliSu, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v krili ter lircth, oteklino, otrpne!e ude in kite itd , malo ča^a če se rabi, pa mine popolnem trpanje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva ____.__naj se samo «cvetu zoper (Varstv. znamk«.j trganje po dr Maltčua s zraven stoječim znamenjenem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, Erane in pljučne bolečine; 1 »teki. 56 kr [oristncjSi, nego vsi ▼ trgovini ae nahajajoči šoki in slropi. 20-16 Pomuhljevo (Oorsch) jetrno olje, najboljSe vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne iepustke in bezgavne otekline l stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica -40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smole bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlh udih, skaŽonetn želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah 4 21 kr; jeden zavoj s 6 Škitljami 1 gld. 5 kr. Razoil Java it le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrže *e tako) v lekarni pri „gamorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem irfu v Ljubljani. M-VSAKEJ DAMI,-v« katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroči pri meni in da pošlje mero. !tlma. 91. Mikller na Dun*Ji I. Stadt, Operngasse 12 (vls-a-vis Heinnchsbof). bv Životnike -pa lastni izdelek po najnovejšem in najb„-liSern dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvan e od f. 7 naprej. PariSki livotniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, francoski ži-votniki s priponkami od f. 10, barvani od f. 12, naprej. " Dikl prtf poročljivi vsakej dami, posebno pa ta- Novost! Štefanije livotniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, pri- ti m, ki trpi na srčnih, jetrnih in Želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od r. 8 naprej. 2i votniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spoSiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo. Tržaška hranilnica Spre jemlje denarne uloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan t tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3®i, Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptifje menjice, domicillrane na tržaškem trgu po....... 3'j/l, Pogojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po......4»//I, više zneske v tekočem računu po .............4'I/U Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. Kedor išče pomoči, Kder ni nič več oonagalo, pomagali so prvi in edino pravi, 59krat odlikovani IVAN HOFF-ovi izdatki za hrano in zdravilo iz slada, kateri so ozdravili na stotisoč) ljudi po zdravnikih užs popolnoma zapuščenih ter so jim dali živen) e in zdravje. (Lastne bes;de ozdravljenih.) Ivan Hoff-ova sok olada iz slada. Jako rjdivna In krapilna z* vi j slabotne In na živcih bo-lehne ljudi. — Jako okusna in priporočljiva, kder je uživanje kave prepovedalo. '/» kilogr. pacat gld. -2.40, gld. 160, in 1 gld. — Pri ra>č.ieji miročbi rabat. NeudtiiiM kri, hemoroide, onemoglo*!, slab felodeo, tbo te bolesni zdravi Iran Hoff-ova piva is aladovaga iale^kn M>> ueli v slutf-iju, k • bi bil .lotitfni zguoll vmko veselje do jedaće. A. pomoć jo treba ozbiljao rabiti. Zdravniki •)> pri-fluli Ivin Hiir>v3 pi/o iz alalnvega ialotfka in njegovo fiokolado is đlii'la, kakor najboljše r-Ji'ni in ilr ivilm arelitvo; z\ pljudim bolezni koncentrirani ixled 1 Aniwtrptn 13. septembra 1K83. V prilogi dobite d;set Vinkov, in Vm proum, da mi poNljeto za to svotu sliulnvoga konceiurl-runi'ga izleđlra. Ivan Hoffi.o z.lra.'iluo pivo pij«>n nfa 6 let. jaz ga dobivam redno iz Amsterdamu. Jas Vara ne inorem z bo^datni izreći, kak uspel) ja naprav.lo to pivo v raojej d< utini. Jaz in inoj sin ni*v* već mogla lećuo juti. ne spa-.i. Mija hH j s bita u trvozni in bbdićna; Vati livenaki in zdravilni balzam — tako imenujemo Val izlaćek iz slada — nai ji z »p r. popolni ia ozdravil. Kako dobro Je visokooenjeni knrtz Anton Hohen^ill.irski, kraljeva vUolcojt, Vata je dal zlato svoiinjo /a zasluge opazil: Nobenemu se ne priscva tako dobro n ipia -ivetlnjo »bene ra«renti«, nego Vam. Kralj Danski je tudi rokel, da je sam poskusd zdravilno m >ć Ivan Hoffovnga izločki. vi slida pri ssoi svojej drulini. — Jaz dolff ■ i.vonje t kofiu ćUveStva. Iniain ćast priporočati se Vam s p nebnim spoštovanjem VaS hvalefni \ pl. W«elphal, major r. s. sdaj tukaj, Ho.el Wien. Kakor postransko naj Vaiu sluti to le: \ Dve leti sem trp »I 'a bronh Uni katar iu sotfico v golta um, tavi], da nlaem mogel vo si dobro poćutim. Rrosim Vas torej, da mi f»i81Jete stoklenio zdravilne pive, M kilogr. Sokol >de iz slada in i moflijici bonbnnov iz sladnoga izlećka n znamujem s posebnim Štovanjem: Frtno Half. tovarna za inofiko obleke iti trgovina so suknom Mariahillerstrasso Nr. 69. Uradno zdravimo poročilo. C. k. centralni odbor itd. v Klensberg-u. — Iv in Hoffovo zlravilno pivo is sladei* venja) nisem imel več teka in kakor hitro sem vzel kaj hrane k sebi, nisem mogel več obstati, vsled napenjanja, teškemu sopenju, kašljanju, dokler nisem naposled začel rabiti Vaše čudodelne krogljice za čiščenje krvi, katere so mepo- fiolnoma rešile skoro neozdravljive bo-eznl. Zarad tega nimam besed, s katerimi bi se mogel zadosti gorko zahvaliti Vam in izreči Vam moje priznauje. 8 posebnim štovanjem Johan Orlllnger. Vaše blagorodje 1 Ker sem bil gotov, da so vsa Vaša zdravila tako uspešna, kakor Vaš imenitni balzam proti zmrzlji-nami, kateri je v moji družini odstranil marsikatere ozebke, odločil sem se, vkljub mojemu nezaupanju proti univerzalnim lekom, da se poprimem vaših krogljic za čiščenje krvi, da s temi malimi kroglji-cami bombardiram moje uŽe zastarele hemoroide. Jaz prav rad priznavam, da som no 4 tedenskej rabi Vaših krogljic popolnoma rešil uze zastarele bolezni in da jaz zdaj Vaše krogljice svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite te vrste, a brez mojega polnega podpisa. Dunaj, 20. februvarja 1881. Spoštovanjem C. v. T. Bielitt, 2. junija 1874. Velecenjeni gospod Pserhoferl Pismeno moramo jaz in mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših krogbicah za čiščenje krvi ozdravljeni, izreči Vam naj- no uspešna. Pomagale so temeljito pri krvotoku pri ženskih, pri nerednem krvnem IMte Amerikansko mazilo proti trgarnu, hitro in sigurno delujoče, na vsak način najboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest lirb-tanca, trganje po udih, Ischias, krč v žo-lodcu, nervozni zobobol, glavobol, trganje po ušesih itd. —~ gld. 1.20._ Anatarinska voda za usta rRkvr; iTj O. Popp-a, obče znana kakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. 1 sklenica gld. 1-40._]_ Esenca za oči uod ir■ ' " v krepčanje in vzdrževanje vida. bv V originalnih steklenicah po po gld. 2.50 in gld. 1. 50.__ Kineško mijlo za toaleto v mjilah, po rabljenju katerega se koža napne in postane gladka, kakor barŽun ter jako prijetno vonja. Jako je izdatno in se ne posuši Bv komad 70 soldov Prah M i7vn$Jolnih in Vas prosim, da ml zopet pošljete 2 zavojčka teh čudodelnih -krogljic po povzetju. Spoštovanjem Blatlus Splsstek. Ribje olje (Oorsch) 1 steklenica gld. 1. vrste. Prah proti potenju nog. nog ln iz tepa izvirajoči smrad, vzdrž.-va obuvalo in je po skušnjah neškodljiv. Gena 1 škatljice 50 soldov. r< Živenjska esenca (Prager Tropfen) proti pokaženemu želodcu, slabem probavljanju, bolečinah v spodnjem delu trupla posebno dobro domače sredstvo. msr iVteklenica 20 soldov. Pate peetorale od Georle ?n0f!O lRt eno najboljših in najpn-jetniših lekov proti sluzu, kašlju, hripavosti, kataru, prsni in pljučni bolezni, bolečinam v goltancu itd. občn poznan. T 1 škatlja §0 soldov. Pomada iz Tonokinina f^ZT^tt priznana po zdravnikih kakor najboljše sredstvu, da se povzdigne rašča las. 1 krasna veiika škatlja gld. 2. Univerzalni pMhr in vsekanju, nevarnih olesuh, tudi zastarelih, perijodično ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih žlez, raznih kostnih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih in vnetih prsih, zmrzlih udih, odprtih ranah vsled trpanja iu enakih boleznih mnogokrat skušeno sred« tvo B*~ 1 lonček 50 soldov Univerzalna čistilna sol sebno dobridomači lek proti slabemu pre-bavljevanju in dotičnim bolečinam, kakor: glavobolu, omedljeviei, krouv želodcu, rezavci, hemoroidam, zaprtju itd. 1 zavoj gld. 1. . 12-8 Vse franc^e specijalitete so ali y zalogi, ali pa se na zahteianju hitro in najceneje preskrbo. iliatve po poŠti pri zneskih od gld. 5 le proti poprejšnjej po-s poštno nakaznico pri većih znesklhtudi s poštnim povzetjem Lastnik, društvo •KDINOST«. J— 1/datelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.