Poštnina plačana v gotovini NAŠE Leto I. Štev. 9. Izhaja vsako drugo sredo Mesečna naročnina 5 din Poedina številka 2.50 din GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO Krško, dne 3. novembra 1948 V Krškem so izvolili Okrajni komitet KPS in delegate za II. kongres KPS V nedeljo, dne 24. oktobra 1948 je bila v Krškem okrajna partijska konferenca, katere se je udeležilo 136 izvoljenih delegatov. Po otvoritvi in pozdravu navzočih delegatov in zastopnika CK KPS tov. Rozike Bohinc ter izvolitvi delovnega predsedstva, so navzoči delegati počastili padle komuniste v NOB v našem okraju, nakar je podal referat sekretar OK KPS tov. Slavko Kovačič. Iz referata je razvidno, da se je pričelo delavsko gibanje v našem okraju že leta 1919. z organizacijo social-demokratske sindikalne zveze v Senovem, ki je štela nad 200 članov. Že leta 1920 je prišlo v Senovem do splošne stavke rudarjev za izboljšanje mezd, ki se je za rudarje uspešno končala. Po stavki se je organizirala na pobudo komunistov Nezavisna strokovna (leva) organizacija, ki je imela leta 1923 nad 500 članov in katere prvi predsednik je bil tov. Furlan, ki je bil kasneje od strani takratnega režima zahrbtno ubit. Leta 1923. je bila' v Senovem organizirana prva celica KP v Krškem, okraju, ki pa je po sestojanuarski diktaturi razpadla. V tej dobi sta se prav posebno izkazala tov. Furlan in Radej. Sindikalni pokret je zajel širok razmah med delavstvom. Leta 1922. so stopili rudarji ponovno v stavko in so dosegli 10% povišanje mezde. S pričetkom krize so pa leta 1923. bivši kapitalistični magnati zlomili novo stavko s pomočjo takratnega režima in social-demokratov, ki so se izkazali kot izdajalci stavke in delavskega razreda. Prav dobro pa so se ob tej priliki izkazale žene rudarjev, ki so na vsak način hotele preprečiti stavkokazom vhod v rudnik, žandarjem pa so onemogočile priganjati delavstvo na delo. Ker so takratni oblastniki začutili zaradi aktivnosti sindikata v delavstvu svojega naj večjega nasprotnika, je bila sindikalna organizacija razpuščena in prepovedana. V tem času je tov. Maks Stermecki ponovno organiziral člane Partije v trojkah na sektorju Brežice-Krško, kjer sta se zelo aktivno pokazala tov. Šušteršič in Rado Bevk. Zaradi zavednosti rudarjev je na Senovem sledila redukcija, zaradi česar je sindikalno delo do leta 1934. zamrlo. Tega leta pa je bila v Senovem ustanovljena partijska trojka, katero je vodil tov. Bizjak Jože. Tako smo imeli v tem času partijske trojke po zaslugi delovnega in požrtvovalnega tov. Stermeckega tudi v Krškem. Tako je dobilo marksistično-leninistično gibanje v našem okraju širši razmah leta 1933, prav posebno $>a še s početkom španske državljanske vojne, ko je Partija organizirala pomoč španskim revolucionarjem in se je temu polivu odzvalo tudi večje število tovarišev iz našega okraja. Precejšnjo vlogo pri razkrinkavanju kapitalističnih držav in njihovega vmešavanja v špansko državljansko vojno je odigral časopis »Radnik«, organ uj edin j enega radniškega saveza, kakor tum pozneje »Ljudska pravica«, v katero sta dopisovala tov. Miško Kranjec in Ivan Kreft, ter delavsko kmečki list, katerega urednika sta bila tov. Tone Dolinšek in tov. Franc Leskošek, danes član CK KPJ. Komunisti, katere je organiziral tovariš Stermecki, so vsako nedeljo prirejali izlete iz Zagreba v Brežice pod firmo »Društva prijateljev prirode«, ki so ogromno pripomogli k agitacijskemu delu in revolucio-niranju mase. Skozi Brežice so korakali z rdečimi ovratnimi rutami, prepevali so sovjetske pesmi in dvigali moralo delov-. nemu ljudstvu. Še posebej pa moramo podčrtati, da se je občutno spremenilo življenje in delo v Partiji v našem okraju po letu 1937. po prihodu tov. Tita na vodstvo CK KPJ. Lahko rečemo, da je Spodnje Posavje na novo zaživelo. Po vseh krajih, kakor: Senovo, Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica, itd. so se organizirala »Društva prijateljev Sovjetske zveze« in so se močno razširila tudi »Društva kmečkih fantov in deklet«. Med tem časom so na pobudo Partije in tov. Stermeckega organizirali v Dobovi odkritje spomenika padlim vojakom, kjer se je zbrala velika množica ljudi iz okraja in tudi iz sosedne Hrvaške, posebno iz Zagreba, od koder so prišli z dvema rdečima zastavama. Čeprav so žandarji z nasajenimi bajoneti j utišali na množico, jim ni uspelo aretirati Stermeckega in Ivana Krefta, ki je govoril na tem zborovanju. L. 1938 je posegel v naš okraj tudi tov. Slavko Šlander, ki je mnogo prispeval k razširitvi in utrditvi Partijske organizacije na Posavju, kakor tudi pozneje pri sami organizaciji OF. Tako je bila 1. 1939 organizirana izredno močna SKOJ-evska grupa na Senovškem sektorju, iz katere je pozneje nastala osemčlanska celica KP. Med SKOJevci so se zelo dobro izkazali tov. Jože Omerzo, Roman Kornher, brata Sinkoviča, brata Hlebec in Vizovišek, ki so razen Jožeta Sinkoviča vsi padli v NOB. L. 1940. je bil formiran za Spod. Posavje prvi okrožni Komitet, katerega sekretar je bil tov. Maks Stermecki iz Bizeljskega, ki ga lahko smatramo kot glavnega organizatorja Partije v našem okraju. V tem času so obstojale celice KP še v Rajhenburgu, s sekretarjem tov. Jožetom Borštnerjem, v Krškem je bil prvi sekretar tov. Franc Presker, v Starem gradu tov. Jože Godler, v Brežicah-Dobovi Stanko Holy. Tudi v Podsredi in Sevnici sta bili organizirani celici KP. Med vodilnimi partijskimi delavci je bil tudi tov. Pacek iz Vel. Podloga, ki je padel v NOB. Zato ni slučajno, da se je partijska organizacija v letu 1941. v Krškem okraju takoj znašla in znala povesti ljudstvo proti nemškemu oziroma italijanskemu okupatorju. To je bilo mogoče j samo zaradi tega, ker je imela Partija za | seboj bogate izkušnje dela pod naj večjim terorjem stare Jugoslavije in ker je uživala polno zaupanje delovnih množic. Bila je sposobna, da prevzame vodstvo v najusodnejših dneh naše zgodovine in povede ljudstvo v NOB. Ker je bil kmalu po okupaciji tov. Maks \ Stermecki poklican v drugo dolžnost, je prevzel mesto sekretarja okrožnega Komi- ] teta tov. Jože Borštnar. Pod njegovim vodstvom in ob pomoči tov. Šlandra so se izvršile prve sabotažne akcije. Komunisti in SKOJevci iz Krškega in Rajhenburga so predstavljali že prvo partizansko četo na področju našega okraja. Zelo pomembna in drzna akcija je bila izvedena pod vodstvom tov. Dušana Kvedra - Tomaža, ko je bilo rešenih večje število tovarišev iz sevniških zaporov. Tik pred izseljevanjem Spodnjega Posavja je prišel na naš sektor s četo partizanov tov. Franc Rozman - Stane, z namenom, da prepreči izseljevanje. Zaradi ogromne nemške premoči, še bolj pa zaradi snežnih zametov mu namen ni uspel. Zaradi izdaje po domačih izdajalcih je bila prva partizanska skupina na Trški gori zajeta in na zverinski način pobita v Dobravi. Padli so: brata Preskarja in Kaplana, Godler Slavko in Milan; Komher Roman, Zidarič Edi, Milavc iz Brežic, Sinkovič Jože, Gerjevič Marko in Ciril, Sa-vonič Jože. Krški okraj ne bo nikoli pozabil junaških, dejanj bratov Preskarjev, Kaplanov, Kastelica in drugih. Druga pobita skupina, tudi zaradi izdajstva, je bila-pobita pri Podsredi, ko je padlo junaške smrti 18 tovarišev. Brez dvoma je bil to hud udarec za NOB v Krškem okraju, vendar pa to ni moglo omajati v ljudstvu vero v svoje lastne sile. Delo Partije je bilo usmerjeno tudi v borbo proti temu, da bi se Slovenci vpisovali v Heimatbund, da bi se učili nemščino, pri čemer sta se zelo dobro izkazala učitelja tov. Levstik in tov. Franja Zupanci^ ki so ju pozneje belogardisti ubili. Veliko vlogo je odigral okrožni Komitet v 1. 1942, ko je bila srekretarka tov.. Tončka Čeče’va. V tem času se je že nahajal na našem sektorju pokrajinski Komitet KPS, katerega sekretar je bil tov. Sergej Kraigher. Poleg tega so prišle tudi tri skupine aktivistov iz Zagreba, iz Celja in iz Dolenjske, med katerimi so bili tovariši: Jože Presker, Cejmrja Svetozar — Miha in Stanko Holy. Te skupine so se dokaj hitro povezale med seboj jn so pod vodstvom tov. Sergeja Kreigherja izvršile na terenu veliko politično delo, katerega rezultat je bil formiranje Kozjanskega odreda, ki je odigral veliko organizacijsko in politično delo na terenu, ter je izvršil neštete uspehe oborožene akcije, zaradi česar še danes goji ljudstvo nepozabne spomine na slavni Kozjanski odred. Najbolj pa se je razplamtelo partizanstvo v Krškem okraju leta 1944. s prihodom XIV. divizije, ki je že takoj v začetku izvedla številne akcije, med njimi 9. II. 1944. v Senovem, ko je uničila rudniške naprave. S prihodom XIV. divizije se je v ljudstvu še bolj utrdilo zaupanje v lastne sile in se je pokazala velika moč v NOV in POJ. Razširilo se je osvobojeno ozemlje in so bila organizirana nova okrožja. V mesecu juliju 1944. so bili organizirani okrajni komiteti in sicer Videm — sekretar tov. Žerjav Ivan — Arko, Sevnica — Krivec Vanjo, Senovo — Blanca, Černetič Drago, Jurklošter — Podsreda — Gortan, na področju sektorja Kostanjevica pa je obstojal okrajni komitet že leta 1942, katerega sekretar je bil tov. Bajc Martin — Grega. Vsi ti okrajni Komiteti so izvršili velikansko delo in so izvedli tudi volitve v odbore OF na vseh svojih področjih. K vsemu temu je mnogo pripomogla tudi konferenca aktivistov v avgustu leta 1944 na Bohorju, ki jo je vodil tov. Sergej Kreigher in katere so se udeležili vsi aktivisti takratnega kozjanskega okrožja. Tudi na Gorjancih se je partizanstvo razvijalo že leta 1941, kjer so bili prvi partizani Pacek Franc iz Vel. Podloga, Bizjak. Franc iz Krškega in neka dijaki- nja, po imenu Jvrntra. Kasneje se^JffiTTeTirpz- družil. 161etni Zidarič Edi iz Rajhenburga in Kozak Vlado iz Ljubljane. Z ozirom na hiter razvoj partizanstva v teh krajih je bilo že leta 1942 mogoče izvesti prve svobodne volitve. Tudi na tem sektorju je bilo izvršenih mnogo uspelih akcij, ki so nagnale strah v kosti italijanskega okupatorja, ki se ni več upal iz svojih postojank. Drzen je bil partizanski napad na kostanj eviški grad, pri katerem sta bila osvobojena zdravnik tov. Černelič Stanko in Butara Franc. V decembru 1944 so izvršili Nemci veliko ofenzivo v zaščito svoji umikajoči se armadi, v kateri je bilo popolnoma požganih 40 vasi, delno pa 59 in je trajala do marca 1945. V teku NOB je padlo za svobodo po nepopolnih podatkih 73 članov KP, 33 članov SKOJa in 14 kandidatov KP, med katerimi so 3 člani okrožnega Komiteta, 5 članov okrajnega Komiteta in sekretar okrožnega in okrajnega Komiteta. Skupno je padlo okrog 120 vodečih aktivistov. Poleg tega je bilo od strani okupatorja še sledeče število žrtev: 87 je bilo ustreljenih kot talci, 8 je bilo obešenih, 4 zaklani, . 9 jih je umrlo od bombardiranja, 502 sta umrla v taboriščih, 194 pa jih je umrlo zaradi mučenja. K temu pa moramo dodati še 695 ljudi po zaporih, 1026 je bilo odvedenih na prisilno delo, 9518 40.000 pa v Nemčijo. Torej veliki krvni prispevek, ki ga je dala naša Partija in naše ljudstvo v okraju Krško v NOB za osvoboditev izpod fašističnega okupatorja. Nadalje je govoril tov. sekretar o delu Partije po osvobojenju na polju obnove, državne izgradnje in o gospodarsko društvenem razvoju do danes, ki nas vodi v socializem. Razkrinkal tipe, ki še vedno hočejo v kalnem ribariti na račun delovnega ljudstva. Govoril je o Partijskih organizacijah v okraju in o političnem delu v Partiji in med množicami. Poudaril je potrebo dviganja kadrov v strokovnem in ideološkem pogledu in nakazal perspektive naše bodoče družbene in gospodarske izgradnje. Analiziral je dosedanje delo OF in njenih organizacij v okraju in je tudi v tem pogledu postavil pred osnovno partijsko organizacijo konkretne naloge. Pred diskusijo so pozdravili okrajno partijsko konferenco zastopniki okrajne Pionirske zveze. Načelnik pionirskega odreda Staneta Rozmana, pionir Dolšak je v klenih besedah podal zaobljubo, da bodo pionirji krškega okraja še nadalje sledili pozivom maršala Tita, da je naloga pionirjev, da se učijo in tako pripravijo za bodoče naloge, ker domovina potrebuje strokovnjakov. Pionirji so hvaležni Komunistični partiji s tov. Titom na čelu za vso skrb, ki jo posveča najmlajšemu državljanu rrove Jugoslavije in bodo s tekmovanjem pri učenju dokazali, da so vredni žrtev, ki so padle za svobodo, ki jo danes v polni meri uživajo tudi oni. Sledila je diskusija, v katero so posegli tov. Vučajnk Alojz, Dernač Jakob, Jagodič Anton, Pečnik Gustav, Šemrov Miro, _A ulončič. _ Aloj z in števU-oi drugi tovariši in so razvijali organizacijska in kadrovska vprašanja, vprašanja ideološkega dviga članov in ljudskih množic, borbo za izvajanje petletnega plana, v potrebi pomoči množičnim organizacijam pri sprovaja-nju nalog itd. Končno so navzoči delegati sprejeli delovno. resolucijo, ki je vsebovala analizo dosedanjega dela Partije v okraju in sklepe za naše bodoče delo. Z burnim aplavzom je bila sprejeta resolucija maršalu Titu in CK KPS. S tajnimi demokratičnimi volitvami so bili izvoljeni za člane politbiroja tov. Kovačič Slavko, Papež Jože, Vučajnk Lojze, Rihter Anton, Kotnik Franc, Colarič Lojze, Dernač Jakob, Pavlovič Tončka in Medle Franc. Za člane plenuma OK KPS: -Pešak Ivo, Salmič Vinko, Štojs Božo, Ogorevc Jože, Vahčič Jožko, Žugelj Martin, Dragan Franc, Kozinc Justi in Mikolavčič Rado. Za kandidate okrajnega Komiteta KPS: Sešen Anton, Sablič Franc, Ilijaž Franc, Burja Miha, Pirc Julčka, Frankovič Marija. Za člane revizijske komisije: Rihtar Anton, Gregorič Mirko, Jelen Milena, Sikošek Marjanka, Ko zrnju Anton. Za delegate za II. kongres KPS: Kovačič Slavko, Vučajnk Lojze, Kotnik Franc, Colarič Lojze, Dernač Jakob, Pavlovič Tončka, Rihtar Anton, Medle Franc, Salmič Vinko, Dragan Franc, Bajc Martin, Ilijaž Franc, Dimnik Milan, Dobovšek Franc, izseljenih na Hrvatsko in v Srbijo, okrog Papež Jože, Stiplovšek Franc. Žene v borbi za mir V času, ko zaseda OZN v Parizu in ko se diskutira o sovjetskem predlogu za učvrstitev, miru v svetu, se je MDFŽ obrnil na vse žene v svetu, da organizirajo masovno akcijo proti vojnim hujskačem, katerim na čelu stoje ZDA. ZDA stalno povečujejo svoj vojni proračun in vodijo kampanijo proti SZ in proti državam ljudske demokracije ter u-stvarjajo vojno psihozo. Spričo take situacije je SZ predložila zasedanju OZN resolucijo, ki zahteva, da države, ki so članice OZN (Anglija, Francija, ZDA) zmanjšajo v teku enega leta svoje pomorske, zračne in suhozemske sile, da se prepove uporaba atomske energije v vojne s vrhe in stavi ista pod mednarodno kontrolo. Delegacija FLRJ, kateri na čelu je tov. Edvard Kardelj, podpira Sovjetski predlog, kakor tudi vse ostale delegacije držav ljudske demokracije. MDFŽ poziva vse žene, da dajo svoj podpis za mir in proti načrtom vojnih hujskačev. Zato je potrebno, da žene iz va- si pošiljajo pisma z zahtevo, da mora OZN sprejeti Sovjetski predlog, ker je sprejetje tega predloga garancija, da se utrdi in o čuva mir. Pisma naj bodo podprta s podpisi vseh žena. Stvar miru, je stvar nas vseh, predvsem pa smo me matere smrtni sovražniki novih vojn, ker želimo našim otrokom mirno in srečno bodočnost. Zato naj ne bo v našem okraju žene, kj ne bi tega podpisala. Podpisi se lahko pobirajo na sestankih ali pa po hišah. Pisma s podpisi se naj naslovijo na organizacijo zveze narodov v Parizu in se naj takoj pošljejo okrajnemu odboru AFŽ v Krškem, ki bo potem ista poslal dalje. Odbori AFŽ, ki še niso pristopili k tej akciji naj to storijo takoj, ker moramo to smatrati kot eno najvažnejših akcij v borbi za mir, zato jo organizirajte in izvajajte z vso odgovornostjo. Ne sme ostati niti ena žena, ki ne bi tega pisma podpisala. Pisma lahko pošljete na okrajni odbor AFŽ do 11. 11. 1948. Delo organizacij OF v okraju Krško Zaradi večje aktivizacije naših frontnih organizacij ter lažjega in uspešnejšega izvajanja tekočih nalog, smo tudi v krškem okraju poleg dosedanjih vaških odborov OF izvolili krajevne odbore OF, v katerih so zastopniki vseh masovnih organizacij na terenu. (Jaši aktivisti, ki so pomagali pri organizaciji novih krajevnih odborov OF, so podali med drugim tudi navodila in nasvete za bodoče delo, ki je trenutno najvažnejše: kakor dvig članstva OF, prirejati redne vaške sestanke, na katerih se naj obravnavajo vsi tekoči gospodarski in’političn' problemi naših krajev in vasi, dvigati borce za višji hektarski donos, za kar vlada v krškem okraju med kmeti precejšnje zanimanje, nuditi vso potrebno pomoč kmetijskim zadrugam, da bo sleherni kmet našel v njih to, kar po vsej pravici od njih pričakuje. Kmet bo na ta način spoznal veliko korist, ki mu jo nudi Kmetijska zadruga, ki pa bo mogla uspešno vršiti svoje poslanstvo le takrat, ako jo bodo vodili ljudje s čutom odgovornosti in ako bo nad njihovim poslovanjem zadostna kontrola. Za čim uspešnejše poslovanje teh zadrug so pa nujno potrebni primerni prostori. Zato si je med drugimi tudi krški okraj zadal nalogo, da bomo že v letošniem letu postavili v našem okraju 22 zadružnih domov, pri čemer so tudi naše frontne organizacije .-prejele konkretne obveze. Pred novoizvoljene krajevne odbore OF je bila postavljena častna in hvaležna naloga, mobilizirati kmečko prebivalstvo na gradi-lišče, da zrastejo v naših vaseh nova žarišča vsega kulturno prosvetnega, političnega in gospodarskega življenja, ki bodo dvigni'a vsestranski nivo našega kmečkega prebivalstva. V krajih, kjer so frontne organizacije pravilno pristopile k tej nalogi, imamo danes že zadružne domove pod streho, ali pa že izvršujeio zabliučna dela, predvidena za letošnjo leto, kakor Dobova, Vel. Podlog, Raka, Bizeljsko itd. Tudi v teh krajih so bile sprva težave, s prepričevanjem ljudstva o pomenu zadružnih domov, končno pa je frontnim organizacijam le uspelo, da se dvigajo sredi njihovih vasi postojanke napredka in garant boljše bodočnosti našega kmeta. Imamo pa še vedno kraje, kjer je tudi predvidena gradnja zadružnega doma v letošnjem letu, pa delo nikakor ne more napredovati. Domači aktiv se izgovarja na kmete, češ da jih nikakor ni mogoče pripraviti do aktivizacije za zadružni dom, kakor na Vidmu, v Artičah itd. Ker vemo. da niso v teh krajih ljudje prav nič slabši kakor tam, kjer gradnje napredujejo, se moramo vprašati, kaj =o si rile v teh krajih naše frontne organizacije, ali so na sestankih raztolav .ilc pomen zadružnega doma in kako, in ali so se sestanki v zvezi s to nalogo sploh vršili. Res je, da imamo v posameznih vaseh nekaj kričačev in tipov s tujo miselnostjo, ki jih komaj preživete strahote zadnje svetovne \ i;r.e in bič nemškega okupatorja niso izučile. Mislim pa, da v današnjem elanu graditve nove socialistične Jugoslavije takšni tipi ne morejo več zavreti našega razvoja, ker stoji velikanska večina našega ljudstva trdno za praporom FLRJ, ki se je rodila že sredi krvave NOB pod genialnim vodstvom KPJ in našega maršala Tita. Kot tipičen primer, kako še nekateri, ki so še prežeti s tujo mislijo in ki se nikakor nočejo vključiti v proces izboljšanja življenjskih pogojev našega ljudstva, naj nam služi za primer Pintarič Olga, žena odbornika iz Trebeža KLO Artiče, ki ob vsaki priliki kaže odpor napram prizadevanju ljudske oblasti za pravično izvajanje oblastvenih vprašanj. Za ilustracijo, kako daleč se lahko izpo-zabi nekdo, ki še vedno pričakuje uresničitve krilatice, da bo »kmalu drugače«, naj nam služi naslednji dogodek: Poslovalnica Kmetijske zadruge v Trebežu je delila garantirano živilsko preskrbo. Ko je prišla na vrsto Pintarič Olga in ji je poslovodkinja ponudila k računu še blok po 1 din kot prispevek za zadružne domove, je vrgla po mizi zavoj z garantirano preskrbo, češ da ne da enega dinarja za zadružni dom in tudi preskrbe ne mara. Ali nam ta dogodek ne dokazuje, da Pintarič Olga pr iv gotovo neupravičeno prejema živilske nakaznice, čeprav zna ob vsaki priliki odrihati po naši ljudski oblasti in trenutnemu pomanjkanju nekaterih artiklov, sicer bi bil njen nastop v poslovalnici popolnoma drugačen. Krajevni odbori OF v krškem okraju so si zadali nalogo tudi za kulturno prosvetni in ideološki dvig naših vasi. Posebno sedaj, ko se bližamo dolgim zimskim večerom, je dolžnost slehernega krajevnega odbora OF in slehernega aktivista, da si napravi načrt za tekočo sezono. Na razpolago imamo mnogo materiala, ki zajema vaško življenje v vseh panogah razvoja in v vseh vprašanjih plodonosnega izživljanja. V obliki predavanj, diskusij, debat itd, se bo naš kmečki človek učil o vsem kar mu bo koristilo za razširitev njegovega obzorja in znanja, pri čemer bo blagodejno vplivala tudi dobra knjiga, ki jo dobi na razpolago v vaški ljudski knjižnici. Že od nekdaj je znano, da naš slovenski kmet rad čita, kadar mu pač čas dopušča. Za to so pa najbolj primerni zimski meseci Že iz razgovora razločujemo človeka, ki rad čita. Rad se spušča v diskusijo in izmenjava z drugimi svoje znanje, ki si ga je pridcbil iz dobre knjige. Danes imamo na razpolago mnogo dobrih knjig najrazličnejše vsebine. Kjer je knjižničar na mestu, izpolnjuje knjižnica svoje poslanstvo v celoti, kakor imamo primere v Brežicah, Artičah, v Sevnici in še nekaterih drugih knjižnicah. V krajih pa, kjer še to vprašanje šepa, bodo morali krajevni odbori OF temu posvetiti več pažnje. Kako je potrebno, da imamo v naših knjižnicah dobre in sposobne knjižničarje, ki poznajo knjige, ki jih nudijo čitateljem, nam lahko služi naslednji primer: Pred nekoliko dnevi sta se vozili z vlakom dve tovarišici, ki sta se raztovarjali o različnih vprašanjih od današnje vzgoje mladine, ki postaja po njunih pojmih preveč samostojna, do gospodinjskih in ostalih vpra-j sanj, in sta prišli na razgovor tudi o knii-' gah. Med drugim se je ena pritoževala napram drugi, da je že imela v rokah knjige : iz knjižnice, pa da ji ne ugaja, ker ne najde 1 v njih nič privlačnega. Kaj pa bi bilo za njo privlačnega. Ali morda romantična ljubezen dveh zapeljancev, ki se vtapljata v idealistični utopiji, česar so bile polne predvojne knjižnice in ki niso imele niti malo vzgojnega karakterja? Ako bi poznal knjižničar svoje čitatelje , in ako bi na lahko razumljiv način obraz- OPOZORILO! Ponovno opozarjamo vse partijske organizacije, vaške in krajevne odbore OF in vseh ostalih množičnih. organizacij ter upraviteljstva in ravnateljstva šol na proslavo oktobrske revolucije (7. novembra), izseljeniški dan (11. november), II. kongres KPS (11. november) in na II. zasedanje AVNOJa (29. novembra), ki je datum rojstva nove Jugoslavije. Dolžnost vseh je, da posvetijo vso paž-njo na to, da bodo proslave na dostojni višini. V ostalem se je držati že danih navodil. ložil vsebino posameznih knjig, prav gotovo ne bi mi gio. priti do takšne izjave dotične ženske na vlaku. Zimski meseci pa so na vasi sezona gledaliških prireditev. Tudi tu bodo frontne organizacije v krškem okraju pristopile načrtno in z vso resnostjo, da bo zajeto čim več naše mladine, ne samo v prirejanju gledaliških predstav, ampak v vseh panogah ljudske prosvete, ki bo vzgojila nov mlad kader prosvitljenih ljudi. Pred našimi frontnimi organizacijami stojijo torej častne in hvaležne naloge. Kra-i jevni in vaški odbori OF v okraju Krško . bodo na svojih sestankih reševali vse te ! probleme, prinašali iz njih zaključke in skle-' pe in jih izvajali preko ostalih frontnih organizacij in posameznih aktivistov. Zimski čas mora biti čim bolj izkoriščen, zato bodo morale naše frontne organizacije okraja Krško odstraniti dosedanje napake in na podlagi dosedanjih izkušenj usmeriti frontno delo v smer, ki bo koristna našemu podeželskemu človeku. Prvi rezultati pri volitvah v krajevne odbore AFZ Dne 17, oktobra smo Imeli v okraju prve volitve v AFŽ odbore. Žene v Sv. Križu, Kostanjevici, Studencu, Rovišču in Čerini so tokrat izbrale iz svoje srede najboljše ter jim zaupale vodstvo AFŽ organizacije v svojem kraj'u, prepričane, da bodo one znale zastopati njihove interese in težnje. Udeležba na volitvah je bila dokaj zadovoljiva. V Sv. Križu je bila udeležba 96%. Tu so žene sprejele obveze, da bodo organizirale razna strokovna predavanja, pridobile nove naročnice za »Kmečko ženo«, čez z-"mo pa bodo organizirale gospodinjski tečaj. Poleg vsega tega pa bodo pomagale tudi pri izgradnji zadružnega doma v Sv. Križu; V Kostanjevici pa je bila udeležba le 88%. Žene iz Kostanjevice so se obvezale, da bo-še bolj kot doslej, poživele delo pri gradnji zadružnega doma. Veliko razumevanje pa so pokazale žene na Studencu, kier so so razen dveh, vse žene udeležile volitev. Sklenile so, da bod organizirale otroško posvetovalnico, sedaj v zimskih mesecih pa bodo posvetile pažnjo kulturno prosvetnemu dvigu žena. Žene v Rovišču in Čerini so si s temi volitvami šele vzpostavile AFŽ organizacijo v svojih vaseh. Tem prvim odborom pa so kmalu sledile volitve v odbore v Sevnici, Rajhenburgu, Boštanju, Krškem, Vodenicah, Dobah in Dolenjem Leskovcu. V vseh večjih centrih, kot Sevnici, Rajhenburgu, Kostanjevici in v Krškem, kjer so se do sedaj že izvedle volitve v Afž odbore, pa je bilo opaziti, da so se volitev udeležile le delavne žene, žene, ki se danes zavestno bore skupno z delavci in kmeti za boljšo bodočnost sebe in bodočih poko-lenj, za socializacijo naše domovine. Niso pa našle pota k volitvam nekdanje »gospe in milostljive«, ki se še vedno hočejo razlikovati od delovne žene, ter se menda sramu-jeio takega skupnega sodelovanja. Toda zavedati se morajo tudi one, da je njihova pot v našem sedanjem družbenem procesu zelo kratka. Izgradnja socializma v naši domovini gre tudi preko takih, ki jim ta pot ni po volji, delovno ljudstvo pa bo take elemente izločilo iz svoje srede. | Dobre uspehe pri volitvah v odbore AFŽ smo dosegli povsod tam, kjer so pokazali odbori OF razumevanje ter je fronta resno pristopila k pripravam za volitve v AFŽ odbore, kjer je OF odbor posvetil pažnjo te-, mu, kakšne žene bodo prišle v odbore, da , bodo znale zaktivizirati žene v dobre čla-: niče OF. Imamo pa še veliko odborov OF, ki niti ne vedo, da se vrše volitve v odbore AFŽ, ali pa so pokazali zelo malomaren odnos do tega. Dolžnost vseh teh odborov OF je, da to napako odpravijo in popravijo ter pristopijo tako k delu in izbiri res dobrih odborov AFŽ, ki bodo močna opora frontni organizaciji na vasi. Delavstvo kliče na odgovor Mnogo se je letos že govorilo o- nepravilnostih in napakah v vodstvu in delu mestne ekonomije v Brežicah. Kljub vsej kritiki, ki je padala na račun mestne ekonomije, pa je še do danes stanje nespremenjeno, oziroma še slabše. Namesto, da bi bila zemlja, ki meri 18 ha, vzorno obdelana, da bi mogla mestna ekonomija oskrbovati prebivalstvo in ustanove s potrebnimi živilskimi artikli, so posejali le nekaj površine z ovsom, ki so ga tako dolgo pustili na njivi, da je že nov oves podraščal. Vodstvo mestne ekonomije se je izgovarjalo, da nima na razpolago gnojil in semen, kar pa bi se odpomoglo, ako bi bila volja. Govorice o nepravilnostih na mestni ekonomiji so se vedno bolj širile. Družbena kontrola KSS-a Brežice je ugotovila, da se po njivah širi bohotna plevel, ki je že 1 m visoka. Isto je s travniki. Otava je še vedno nepokošena. Vsled vseh teh nepravilnosti zahteva delavstvo, ki je upravičeno pričakovalo, da bo mestna ekonomija zalagala brežiški trg z zelenjavo itd. in tako rušila visoke cene privatnikov na trgu, da se na OLO v Krškem takoj sestavi komisija, ki bo ugotovila dejansko stanje na mestni ekonomiji v Brežicah, obenem pa poklicala na odgovor tista, ki nosijo krivdo za takšno žalostno stanje na ekonomiji. Delavstvo ne more razumeti, zakaj je ostala zemlja ne dodelana in v puščobi, na drugi strani pa je posebno med mestnim prebivalstvom tolikšno povpraševanje po zelenjavi, krompirju, fižolu in ostalih živilih. Primer požrtvovalnega dela in ljubezni delavcev do svojega podjetja Že po končani redni letni reparaturi v tovarni »Celuloza« na Vidmu ob Savi, se je pokazal nov nedostatek, ki je zahteval ponoven zastoj obrata z nepredvideno re-paraturo. Na predlog strokovnjakov bi bilo potrebno ustaviti obrat za nadaljnih 10 do 20 dni. Delavstvo v tovarni je ta predlog sprejelo z velikim nezadovoljstvom ter se z izrednim zanimanjem zavzelo za stvar. Stavilo je upravi podjetja in strokovni komisiji več dobrih predlogov, kako bi se ta nedostatek čimpreje in ugodneje odpravil. Končno je bil sprejet predlog delavstva, ki so ga tudi z vestnostjo in požrtvovalnim delom v rekordnem času uresničili. Tu ni postalo vprašanje po potrebnem nadurnem delu, saj so poedini delavci delali "nepretrgano po 36 ur do 40 delovnih ur. Nov odvodni kanal s potrebnimi lesenimi cevmi je bil izdelan tekom 4 dni. S tem je bilo tovarni omogočeno nadaljnje obratovanje brez, po strokovnjakih predvidenega, daljšega zastoja. Uprava podjetja je delavcem, ki so sodelovali pri tem izredno težkem, a važnem delu, v znak pohvale za njihovo razumevanje, požrtvovalnost in vestnost, darovala 80 litrov vina. Najboljšim pa izrekla vse priznanje in pohvalo. To ni osamljen primer v socialističnem tekmovanju naših delovnih kolektivov, saj smo že večkrat slišali o večjih podvigih in delovnih zmagah borcev za izvedbo petletnega plana. Toda v tem primeru je združenih več teženj našega delavca, posebno pa je prišla do izraza ljubezen delavcev do svoje tovarne in skupnosti, ki jim je dala moč in vztrajnost, katere rezultat je omenjeni uspeh. Zaključek tečaja industrijske šole „Celuloza” Videm ob Savi Naša ljudska oblast je v skrbi za povečanje strokovnega kadra v industriji celulozo, lesovine in papirja ustanovila strokovno šolo. V ta namen je »Celuloza« prenovila porušeni bivši hotel Kunej, v katerem je sedaj v pritličju delavska restavracija in industrijski magacin, v prvem nadstropju moderna učilnica s stranskimi prostori ter v mansardi sobe za obiskovalce tečaja. V aprilu je bila slovesna otvoritev tečaja. Učna snov je bila izbrana iz praktičnega življenja v tovarni. Predavatelji, ki jih je povabila uprava, so po svojem rednem delu vršili težko nalogo učiteljev in j pripomogli tečajnikom potrebnega znanja, j ki ga rabi danes vsak delavec, ki hoče slediti razvoju časa ter koristiti sebi in skupnosti. Prvotno je bilo trideset tečaj-i nikov, žal pa se je to število od dne do : dne zmanjševalo, tako da je polagalo za-! ključne izpite le enajst udeležencev tečaja. Težka je bila preizkušnja v toku uče-; nja, mnogi so odpadli, toda kar je bilo ; dobrega, je ostalo. Ostali so najboljši, kar tudi dokazujejo uspehi posameznikov. | Dne 23. oktobra je vodstvo tečaja priredilo tečajnikom slovesen zaključek tečaja i z malo zakusko. Objavljeni so bili uspehi j posameznikov. Trije odličnjaki, trije prav dobri in ostali dobri, so dokaz pridnosti in marljivosti tečajnikov. Najboljše učence je uprava nagradila z denarnimi na-: gradami. Med njimi je omeniti tov. Ma-1 tore Mirka, Matanovič Ivico in Mršič Du- šana, ki so vsi kot sinovi revnih bajtarjev z minimalno šolsko predizobrazbo, pač pa z veliko voljo do dela in napredka, dosegli odličen uspeh. Tov. Corič, nosilec Partizanske spomenice in tov. Hodžič sta prišla v tečaj nepismena in sta dala v učenju vse sile od sebe, da sta mogla sodelovati v napredovanju učenja. Učenci te šole bodo prvi kvalificirani kader naše največje tvornice celuloze, ki jo sedaj gradimo v Bosni. Šola jim je dala osnovno znanje, katero bodo sedaj prenašali dalje na svoje sodelavce. Oni bodo nosilci ideje napredka in težnje po izobrazbi našega malega človeka, ki bo v prihodnjih dneh vodil stroje naših novih tovarn. Uspeh teh tečajnikov in šole naj bo vsej naši in tuji reakciji živ dokaz, da naša politika vodi v socializacijo naših narodov. Nepravilno poslovanje predsednika KLO Sv. Duh pri Krškem Poleg poslovnih prostorov KLO Sv. Duh je prostor z dvema sobama in kuhinjo, ki je last tamkajšnjega župnišča. Ti prostori so že dalj časa popolnoma neizkoriščani, kljub temu, da je zelo veliko povpraševanje po stanovanjih. Tako je n. pr. zaprosila za primerno stanovanje poslovodkinja tamošnje Kmetijske zadruge, katera se je dosedaj nahajala v majhni tesni sobi, pričakujoč v najkrajšem času poroda. Takoj na njeno prošnjo so se tov. tajnik in še dva druga odbornika napotili do »gospoda župnika« glede odstopitve praznih prostorov. Gospod župnik tega ni hotel dovoliti, z izgovorom, da je isto »rezervirano« za cerkvenega organista, kateri se pa dejansko ni hotel vseliti v ta prostor. Tovariš tajnik je kljub temu izdal odločbo za dodelitev neizkoriščenih prostorov in dal v podpis predsedniku. Ta je podpis odklonil, češ, da se s tem zameri ljudstvu, kakor tudi »gospodu župniku«. Seveda, ni pomislil, da pošten in socialno zaveden državljan ne bi imel vzroka njega obsojati. Poslovodkinja je ostala brez stanovanja. Tovariš predsednik pa brez lastne volje in odločnosti, ki jo mora imeti predstavnik ljudske oblasti. Namesto njega je vršil posle ‘tako rekoč »gospod župnik«, odkrit saboter pri reševanju problematike glede stanovanjskih zadev. Pod istim vplivom so tudi ostali odborniki razen tajnika, kateremu je onemogočeno poslovanje. Naloge, ki se jim zadajajo, jih odklanjajo in se posmehujejo. Ne čutijo v sebi čuta odgovornosti do ljudstva, kateremu so ob izvolitvi zaobljubili nuditi vso pomoč za dobrobit skupnosti. Pozabljajo na to, a ljudstvo ne bo pozabilo — dajati mu bo treba obračun o svojem delu. Nekaj pripomb k odmeri dohodnine kmečkim gospodarstvom za leto 1948 Pravilna in zdrava finančna politika je prvi in osnovni pogoj za ustvaritev čvrstega, močnega in stabilnega narodnega gospodarstva. Dosledna in načrtna finančna politika, katera se v svojem internem razvoju prilagoduje našemu političnemu, gospodarskemu in družbenemu razvoju odnosno stopnji razvoja, je pa ena izmed glavnih sil, ki pomagajo uresničevati naš petletni gospodarski načrt. Do letošnjega polletja ko je naša zvezna vlada izdala novo uredbo o dohodnini je veljala, z ozirom na daljnji razvoj že nekoliko zastarela uredba iz leta 1946. Nova uredba in pravilnik o izvajanju uredbe sta pa v celoti upoštevala velik korak naprej, ki smo ga izvršili od leta 1946 do danes, pa tako uredba predpisuje način odmerjanja in pobiranja dohodnine, kateri je v skladu z današnjo stopnjo našega splošnega razvoja, predvsem pa razvoja naše vasi. V smislu-omenjene uredbe in pravilnika k isti, smo letos pristopili.že k odmeri dohodnin kmečkim gospodarstvom za 1.1948 odnosno k prvi fazi odmere t. j. k ocenitvi dohodkov iz kmetijstva in izven kmetijskih virov. Da bo letošnja odmera kmetovalcem pravična in izvedena na širši demokratični podlagi, je bilo delo ocenjevanja dohodkov za vsakega posameznega kmetovalca poverjeno veččlanskim krajevnim davčnim komisijam. V krajevno davčno komisijo je bilo v vsakem krajevnem LO od strani krajevnega ljudskega odbora imenovanih pet ali pa še več najbolj razgledanih, pravičnih, nepristranskih in zavednih članov komisije iz vrst prebivalcev dotičnega KLO-ja. Izkušnje pri odmeri v lanskem in predlanskem letu so nam jasno pokazale, da danes ne more in ne sme sedeti v davčni komisiji vaški špekulant ali pa sploh bilo kakšen nekdanji »vaški veljak« kakor n. pr. lani na Zdolah Zupančič, če ravno si to želi iz osebnih razlogov in misli, da mu to po njegovem mnenju kot »najbolj razgledanemu in izkušenemu« gospodarju pripada. Ta »razgledanost in izkušenost« se je pa V posameznih slučajih jasno pokazala v delu takšnega člana komisije, kateri je, če je le mogel in se upal, težil za tem, da s pristranskim odnosom do dela, prevali večje obveznosti na srednjega ali celo malega kmeta, dočim pa sebe in sebi enake ščiti. Tudi letos se je skušalo vriniti v davčne komisije nekaj nekdanjih vaških veljakov, kar pa se je pravočasno preprečilo. Zaradi tega v sestavi letošnjih davčnih komisij ni več »vaških veljakov«, ampak so pošteni mali in srednji delovni ljudje — kmetje. Po predhodni temeljiti skupni predelavi vseh problemov so krajevne komisije 16. septembra pričele z delom. Za vsakega posestnika zemljišča so ocenjevale individualno količinski pridelek po glavnih panogah kmetijstva. Vsekakor so polno upoštevale letošnji donos, kateri je kot nam je znano tako predvsem pri žitaricah, sadju in vinu različen v posameznih KLOjih in celo pri posameznih posestnikih. Količinsko ugotovljen pridelek se je po odbitku semen in hrane za živino preračunal po vezanih cenah v dinarje. Poleg tega se je ugotavljal dohodek, ki so ga že do danes posamezni kmetovalci predvsem močnejši dosegali s prodajo pridelkov predvsem živine in svinj na prostem trgu po prostih, to je visokih cenah. Na ta način so se pri nekaterih prebivalcih dobile 2 davčne osnove in sicer prva po vezanih cenah, katera bo obdavčena po nižji davčni stopnji in druga osnova iz prostega trga, ki bo obdavčena po višjem odstotku davka. Vzporedno s tem delom so pa davčne komisije ugotavljale tu