Nov trgovec prevzel šesto S spominskim obeležjem Ciganska Pavel in Urša na trgovino Zgornjesavinjske izpolnjen dolg padlim v Lenartovem sejmu kmetijske zadruge Mozirje prvi svetovni vojni	"sposojala" in prerokovala
STRAN 10	STRAN 10	STRAN 12
Oglasi
2 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014	I
Iz vsebine:
Tema tedna:
Nova uredba iz kmetov dela podjetnike.........4
Zavod za zaposlovanje:
Številni brezposelni vključeni v aktivno politiko zaposlovanja.........................5
Intervju:
Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje................8
Tretja stran
	r I M		"T 1 N
1	&}		ItJ fcr r _
l	A 1	¡¡f	> n i
r	rr		(KRN)
SPV Zgornje Savinjske doline:
Letos precej manj
prometnih nesreč kot lani...................................8
3. razvojna os:
Savinjsko-šaleški in koroški gospodarstveniki skupaj za hitro cesto.......10
20 let Ex tempora Mozirski gaj:
Umetniki bogatijo in
izobražujejo tudi krajane.................................. 11
Projekt Lanatura:
Volna solčavske ovce med najkvalitetnejšimi v Sloveniji............................15
Najtežja buča v Sloveniji:
V Mozirskem gaju je letos
tehtnica obnemogla..............................................17
Pravni »red«, ki bolj škoduje kot
koristi
Pred dvema mesecema je začela veljati nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ki določa skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti, njihove značilnosti in obseg, vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vpis v register kmetijskih gospodarstev, podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, nadzor in sankcije za kršitve.
Na podlagi omenjene uredbe je na kmetijah dovoljena predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč, predelava gozdnih lesnih sortimentov, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, vzreja in predelava vodnih organizmov, turizem, predelava rastlinskih odpadkov, proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, zakol živali, ročna dela in svetovanje ter usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.
Na kmetiji se lahko opravlja več vrst dopolnilnih dejavnosti, poleg nosilca pa lahko dopolnilno dejavnost izvajajo tudi člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin.
Za več reda na tem področju so se zavzemali zlasti na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije,
kjer so razpolagali z informacijami, da na nekaterih kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi delajo nelojalno konkurenco njihovim članom. Veliko tovrstnih primerov naj bi se dogajalo zlasti na turističnih kmetijah, saj ni malo takih, ki poleg svojih izdelkov ponujajo tudi kupljeno hrano, na primer lignje in kokakolo.
A država pri vzpostavljanju reda na določenem področju nemalokrat naredi vsaj toliko škode kot koristi. Tako na kmetijah poslej ne bo mogoče proizvajati električne energije brez registracije poslovnega subjekta. To bo donosnost omenjene dejavnosti precej znižalo, saj bodo nastali nepredvideni konstantni stroški, zato ne presenečajo napovedi nekaterih investitorjev, kot na primer našega sogovornika v tokratni temi tedna, da bo z dejavnostjo prenehal.
Ob takšnih ugotovitvah je bolj razumljivo, zakaj Slovenija na lestvici ekonomske svobode med 152 državami zaseda le 105. mesto. Največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji namreč predstavljajo preobsežen državni aparat, davčni primež, nefleksibilen trga dela, preveč regulative, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 41, 10. oktober 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občin e Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . , .	„„,, -r
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 3
Tema tedna
PRIDOBIVANJE ENERGIJE IZ SONCA, VODE IN VETRA NI KMETIJSKA DEJAVNOST
Nova uredba iz kmetov dela podjetnike
Z avgustom je stopila v veljavo uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ki je omejila dejavnosti, ki jih kmetje lahko opravljajo v okviru kmetijske dejavnosti. Največ pozornosti javnosti je zbudila odločitev države, da iz nabora dopolnilnih dejavnosti ukinja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov: sonca, vode in vetra. Lastniki elektrarn bodo tako do leta 2016 morali preoblikovati dejavnost proizvodnje in prodaje električne energije v družbe z omejeno odgovornostjo ali se registrirati kot samostojni podjetniki. Na območju Upravne enote Mozirje ima registrirano dejavnost proizvodnje in prodaje električne energije 36 kmetij, od tega jih ima 15 sončne elektrarne, 21 pa male hidroelektrarne.
NI VEČ VSE DOPOLNILNA DEJAVNOST
Med izjeme spadajo tisti kmetje, ki so za postavitev sončne elektrarne prejeli nepovratna sredstva in se jim do 1. januarja 2016 še ne bo
iztekla pogodba. Ti morajo status urediti v roku dveh mesecev po izteku pogodbe. Med dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, za katere spremembe niso potrebne, odslej ostaja pridobivanje energije iz lesne biomase, gnoja, gnojnice in rastlinskega substrata.
Nasprotovanje uredbi so izrazili v Združenju slovenske fotovoltaike, kjer zastopajo tudi lastnike sončnih elektrarn. Teh je v Sloveniji 460. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer so spremembo predlagali, so to argumentirali z besedami, da pridobivanje električne energije iz sončnega vira ni dejavnost povezana s kmetijstvom ali gozdarstvom.
Na združenju pa so opozorili, da sprememba za kmete ne bo enostavna. Poleg registracije oziroma ureditve statusa bodo imeli kmetje večje stroške s prispevki za nosilca dejavnosti, računovodstvo in ostale administrativne stroške. Največja težava za starejše pa je lahko izguba pokojnine zaradi opravljanja dejavnosti v pokoju.
NIČ NE BO OD VARNE STAROSTI
Na kmetiji Lipovd v Savini se je Vinko Jeraj
odločil, da si zagotovi dodaten prihodek za stara leta ravno s postavitvijo sončne elektrarne na strehi domačega hleva. Najprej načrtovana elektrarna s 50-kilovatno močjo je nato postala precej manjša, le 17-kilovatna, saj sosedi niso dovolili kopanja za nov kabel preko njihovega zemljišča.
Jeraj se je sprijaznil z manjšo močjo, najel kredit, dal postaviti elektrarno in pred dvema letoma prvič pričel s prodajo elektrike. Ker ni zaprosil za nepovratna sredstva, je bila cena kilo-vatne ure nekoliko višja, še vedno pa precej nižja kot takrat, ko se je postavitve lotil. Tržna cena električne energije je bila v času, ko je gradil, 0,29 evra, ko je prodal prvo energijo, je bila le še 0,19 evra.
»Odločitev za sončno elektrarno je padla povsem iz potrebe, da bi imel na stara leta še nek prihodek, saj se od kmečke pokojnine ne bo dalo živeti. Poleg tega je delo na kmetiji težko in nikdar ne veš, kako dolgo boš še sposoben delati. Ko pa sedaj vidim, kakšno presenečenje nam je pripravila država s tem, da bomo morali postati podjetniki, mogoče bomo celo ostali brez pokojnin, sem odločen, da bom z dnem, ko odpla-
Naša anketa
Se država obnaša neekološko do pridobivanja elektrike iz sončne energije?
Kmetje, ki imajo postavljene sončne elektrarne, se bodo morali v skladu z uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji po preteku prehodnega obdobja registrirati kot proizvajalci električne energije ali imeti status samostojnega podjetnika ali celo odpreti d.o.o. V slovenskem združenju fotovoltaike so prepričani, da bodo s tem ukrepom povzročili kmetom veliko škodo. Imeli bodo bistveno več stroškov, ki bodo višji od prihodka dejavnosti. Anketiranci so nam povedali, kaj si mislijo o vsem tem.
Tea Ramšak, Šmartno ob Dreti
Država bi morala spodbujati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, in sončna energija je le ena od mnogih. Tako pa z različnimi administrativnimi ukrepi postavlja številne ovire, kar se mi ne zdi ekološko, temveč zelo mačehovsko tako do narave kot do proizvajalcev tovrstnih virov električne energije.
Franc Zuran, Dol-Suha
Res, da živim na podeželju, a te uredbe ne poznam. Verjamem pa, da bo tovrstni ukrep prinesel kmetom le dodatne stroške, kar bo proizvodnjo energije podražilo. Zato se mi zdi, da se država zelo mačehovsko obnaša do proizvajalcev tovrstne energije. Pri izgradnji jim je pomagala z subvencijami, sedaj, ko so zgrajene, pa zavira izrabo.
Vida Čretnik, Loke
Sama premalo poznam vsebino uredbe in bi jo težko komentirala. Verjamem pa, da bi se država morala bolj ekološko obnašati in ljudem omogočiti izkoriščanje sončne energije s čim manj administrativnimi zapleti.
Marjana Mlačnik, Logarska Dolina
Država se do vsake alternativne pridobitve električne energije iz narave, predvsem ko je vir sonce, zelo mačehovsko obnaša in postavlja veliko birokratskih ovir. Sama sicer uredbo poznam in se mi zdi, da se pri tem obnaša zelo neekološko.
Gašper Završnik, Radegunda
Izgradnja in razvoj sončnih elektrarn sta se že do sedaj zmanjšala, v preteklosti so namreč vsi tisti, ki so se odločili za izkoriščanje sončne energije, dobili kar nekaj nepovratnih sredstev. Sedaj pa je denarja zmanjkalo in država je začela zavirati razvoj z različnimi ukrepi.
Franc Strmčnik, Luče
S tem ukrepom bo država zavirala razvoj sončnih elektrarn. Človek dobi občutek, da država podpira razvoj termoelektrarn in nukleark, čeprav bi se morala zavedati, kako škodljiva je tovrstna proizvodnja električne energije.
Pripravila in fotografirala Marija Sukalo
4 Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014
Tema tedna, Aktualno, Oglasi
Vinko Jeraj: »Razumel bi, da bi bile različne možnosti za lastnike elektrarn z manjšo močjo, kot je moja, in spet drugačne za tiste, ki imajo večjo moč, ampak država je vse vtaknila v en koš, kar ni
prav.« (Foto: Štefka Sem)
čam kredit, elektrarno odklopil iz omrežja, če bo ostalo tako, kot je v tej uredbi,« je ogorčen povedal Jeraj. Zaradi velike naložbe pa upa, da bi bila za manjše elektrarne dana vsaj možnost, da proizvajajo samo za lastne potrebe in energije ne prodajajo.
DRŽAVA POZABILA NA RAZLIKE V MOČI ELEKTRARN
Jeraj z elektrarno v sončnih mesecih iztrži okrog 400, pozimi kdaj tudi samo 20 evrov. Pri plačevanju obrokov za kredit, ki ga je najel za postavitev elektrarne, mu v najboljših
mesecih obratovanja elektrarne ostane nekaj evrov, v slabih pa mora k plačilom obrokov doplačevati. Tako bo še osem let, preden odplača naložbo. Pri tako majhnem izkupičku bi torej moral v gozd in iz njega pridobiti sredstva za plačilo prispevkov in ostalih dajatev. S tem se ne strinja in pravi, da se bo elektrarni pač odrekel.
»Razumel bi, da bi bile različne možnosti za lastnike elektrarn z manjšo močjo, kot je moja, in spet drugačne za tiste, ki imajo večjo moč, ampak država je vse vtaknila v en koš, kar ni prav.« Kot je povedal, ima večina, ki jih pozna, elektrarne od 50 do 130 kW.
Kaj torej čaka kmete s sončnimi elektrarnami ali malimi hidroelektrarnami? Po uredbi bodo morali dejavnost pridobivanja in prodaje električne energije registrirati, najsi bo to kot samostojni podjetniki ali kot družbe z omejeno odgovornostjo. Kot podjetniki bodo plačevali višje prispevke kakor pri kmečkem zavarovanju, najverjetneje bodo morali voditi enostavno računovodstvo, se ukvarjati z davki in še čem. V najslabšem primeru bodo potem še prikrajšani za zasluženo pokojnino, če dejavnosti ne bodo predali naprej ob upokojitvi. Od naložbe, s katero so si želeli zagotoviti varno starost, tako ne bo ostalo nič.
Štefka Sem
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE
Številni brezposelni v aktivni politiki zaposlovanja
Republiški zavod za zaposlovanje je objavil najnovejše podatke o gibanjih na trgu delovne sile, ki so po njihovi oceni dokaj ugodna. Tudi na uradu za delo Mozirje beležijo padec brezposelnosti v primerjavi z zadnjim lanskim mesecem.
V Sloveniji je prijavljenih 112.560 brezposelnih oseb, kar je za skoraj dva odstotka manj kot prejšnji mesec in kot septembra lani. V vseh območnih službah zavoda je brezposelnost nižja razen v Kopru, kjer se je za malenkostno zvišala. Za 57,5 odstotka je več zaposlitev kot prejšnji mesec, v prvih devetih mesecih letos pa skupaj 58.691 zaposlitev ali dobrih 15 odstotkov več kot lani v istem času.
V NAŠI DOLINI ZA ODSTOTEK MANJ BREZPOSELNIH
Na mozirskem uradu za delo je bilo avgusta prijavljenih 895 brezposelnih oseb. Do konca avgusta se je v Mozirju na novo prijavilo v evidence brezposelnih 497 oseb, največ zaradi izteka zaposlitve za določen čas, stečajnikov ter trajnih presežkov. Zaposlilo se je 390 brezposelnih oseb. Letos se je tako brezposelnost na uradu za delo Mozirje zmanjšala za en odstotek v primerjavi z decembrom 2013.
VKLJUČITEV V AKTIVNO POLITIKO ZAPOSLOVANJA
Branka Škulj Nussdorfer iz velenjske območ-
ne službe zavoda za zaposlovanje je povedala: »Brezposelne osebe podjetij Vario 2000, BSH Nazarje, Invalidsko podjetje Glin ter ostale iz Zgornje Savinjske doline smo redno vključevali v različne delavnice za pridobivanje znanj in veščin na trgu dela, kot so: Kariera po petdesetem, svetovalnica in delavnica Učinkovit nastop na trgu dela.
Na uradu za delo tudi redno teče delavnica Drugače. Brezposelnim osebam v okviru informativnega seminarja predstavimo pravice in obveznosti, jih seznanimo s trgom dela in vsemi ukrepi , ki so na voljo v danem trenutku. Zavod ima tudi zelo prepoznavno spletno stran www.ess.gov.si, ki jo brezposelne osebe, iskalci zaposlitve, delodajalci ter ostala javnost redno uporabljajo.«
NAJŠTEVILČNEJŠI UKREP - JAVNA DELA
V letu 2014 je bilo na uradu za delo Mozirje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vključenih 205 brezposelnih oseb, največ v javna dela (53 oseb), usposabljanje na delovnem mestu (44 oseb), v programe subvencioniranega zaposlovanja (43 oseb), in v programe institucionalnega usposabljanja, to so različni tečaji (31 oseb).
Brezposelne osebe so vključevali tudi v dokončanje osnovne šole, Delavnico usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) Izzivi podeželja, priprave in potrjevanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) ter v različne podpor-
ne in razvojne programe.
»Skupek vseh aktivnosti, ki jih nudimo brezposelnim osebam ter delodajalcem, pripomore k zmanjševanju brezposelnosti v dolini,« še dodaja Škulj Nussdorferjeva.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 
5
Politika
LOKALNE VOLITVE ZAZNAMOVANE Z VELIKIM ŠTEVILOM NEVELJAVNIH GLASOV
Nova županja v Solčavi in župan v Nazarjah, v Gornjem Gradu drugi krog
Letošnje lokalne volitve so bile šeste od leta 1994, takrat smo volivci prvič izbirali lokalna vodstva. Več kot 1,700.000 volivcev je v nedeljo, 5. oktobra, izbiralo občinska vodstva v 212 občinah. Za ponovni mandat se je odločilo veliko število dosedanjih županj in županov. V večini občin je ime župana znano že po prvem krogu, v 54 občinah pa bo potreben drugi krog, ki bo potekal v nedeljo, 19. oktobra. Poudariti velja, da so vsi podatki, ki jih je objavila Državna volilna komisija, še neuradni, saj se pričakuje še glasovnice po pošti, možne pa so tudi morebitne pritožbe.
NAJVEČ ZGORNJESAVINJSKIH SVETNIKOV S PODPORO SKUPIN VOLIVCEV
Če pogledamo strankarsko opredeljenost, je na ravni države največ županov, in sicer 25, dobila SLS. Za njo se je uvrstila SDS s 17 župani, Socialni demokrati imajo 12 županov ... 79 županov je kandidiralo kot neodvisni.
Noben od županov v Zgornji Savinjski dolini ni kandidiral na listi politične stranke. Večino izvoljenih svetnikov so predlagale skupine volivcev. Stranka z najvišjim številom sedežev v tukajšnjih sedmih občinskih svetih je SLS, ki ima 17 svetnikov. Sledi ji SDS s petimi svetniki. Štiri svetnike ima v Mozirju Lista za prihodnost, po tri svetnike v dolini pa imajo DeSUS, NSi in SMC.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA PONOVNO Z ŽUPANJO
Vse od leta 1994 imamo v naši dolini vedno tudi županjo, katerih število je v državi zelo majhno. V iztekajočem se mandatu jih je bilo le deset.
Štiri mandate je bila županja Anka Rakun na Ljubnem, nato en mandat Majda Podkrižnik v Nazarjah, sedaj pa imajo županjo Katarino Prelesnik v Solčavi.
Koliko županj bo tokrat na čelu slovenskih občin, še ni mogoče povedati, saj gredo nekatere v drugi krog volitev. V prvem krogu so dobili županjo ali župana v 158 občinah, od tega je izvoljenih 11 županj.
V ŠTIRIH NAŠIH OBČINAH DOSEDANJI ŽUPANI
V Zgornji Savinjski dolini se je za
lo teh le še 45,11 odstotka. Najvišji odstotek tistih, ki so prišli na volišča po državi, so zabeležili v občini Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, in sicer več kot 86 odstotkov, najnižji pa je bil v Kungoti (29,01).
Povpreček za sedem zgornjesa-vinjskih občin je bil, kot že običajno, precej nad povprečjem v državi, in je znašal 51,33 odstotka. Najmanj zanimanja za volitve je bilo v obči-
Nekateri občani so volili že na predčasnih volitvah. (Foto: Marija Lebar)
sedem županskih mest potegovalo 13 pretendentov, za 73 svetniških mest pa 190 občank in občanov. Župani v Lučah, v Mozirju in na Rečici ob Savinji niso imeli protikandidatov. Tudi v Solčavi je bila vložena le ena kandidatura, ki pa je ni podal dosedanji župan.
V Nazarjah so imeli dve županski kandidaturi. Na Ljubnem ob Savinji so se za vodstvo občine pomerili trije kandidati in nakazovala se je možnost drugega kroga, a že v prvo je prepričljivo zmagal aktualni župan.
Drugi krog bo potreben v občini Gornji Grad, kjer je bilo predvolilno dogajanje dokaj pestro. Za župansko funkcijo so se potegovali štirje kandidati.
VISOKO ŠTEVILO NEVELJAVNIH GLASOV
Trend udeležbe na lokalnih volitvah pada že vse od leta 1994, ko je bil najvišji. Leta 2010 se je pravice voliti poslužilo še nekaj več kot polovica volivcev, letos pa je bi-
ni Mozirje, kjer je prišlo volit 36,80 odstotka občanov. Najvišjo udeležbo so imeli v občini Gornji Grad s 63,48 odstotka.
Morda nekoliko preseneča visoko število neveljavnih glasov, zlasti tam, kjer je bil na voljo le en sam kandidat. V Gornjem Gradu je bilo 7 neveljavnih glasov, na Ljubnem 8, V Lučah 52, v Mozirju pa celo 212, kar je več kot šestina vseh oddanih glasov. V Nazarjah je bilo neveljavnih 15 glasov, na Rečici ob Savinji 77 in v Solčavi 27, kar je skoraj desetina glasov volivcev, ki so prišli na volišča.
OBČINA GORNJI GRAD
V drugem krogu volitev se bosta za podporo volivcev v gornje-grajski občini potegovala dosedanji župan Stanko Ogradi (predlagala ga je skupina volivcev), ki je v prvo dobil 44,48 odstotka glasov, in Miran Ugovšek (skupina volivcev) s 24,93 glasovi. Anton Rifelj je dobil 16,34, Tomaž Čretnik pa 14,25 odstotka glasov.
V	enajstčlanski občinski svet so se uvrstili Jože Ugovšek , Klemen Petek, Peter Letonja, Darko Štor-gelj, Milan Suhoveršnik, Franc Tevž, Jože Mlinar, Jure Purnat, Franc Galin, Barbara Osolnik Košar in Meta Krznar.
OBČINA LJUBNO
Na čelu občine Ljubno bo še naslednja štiri leta dosedanji župan Franjo Naraločnik (skupina volivcev), ki se tako podaja v svoj drugi mandat. Podprlo ga je 63,54 odstotka volivcev. Za Paula Orešnika je svoj glas oddalo 27,52 odstotka, za Damijana Nerata pa 8,93 odstotka volivcev.
Občinski svet, ki šteje 11 članov, bo sestavljen takole: Slavko Fluder-nik, Paul Orešnik, Rajko Pintar, Ana Kladnik, Anka Rakun, Rok Prušnik, Jože Orešnik, Jože Hudej, Primož Vodušek, Leopold Brglez in Anton Špeh.
OBČINA LUČE
V	nasprotju s prejšnjimi volitvami tokrat Ciril Rosc (skupina volivcev), ki nastopa svoj četrti mandat, v Lučah ni imel protikandidata.
Imajo enajstčlanski občinski svet, ki ga bodo sestavljali Peter Kladnik, Boštjan Robnik, Tomaž Robnik, Jernej Ribič, Jernej Plankl, Andrej Šiljar, Peter Podkrižnik, Slavko Robnik, Darko Podbrežnik, Tomaž Visočnik in Marko Breznik.
OBČINA MOZIRJE
Tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik (skupina volivcev) tokrat ni imel protikandidata. Občina Mozirje ima trinajstčlanski občinski svet, zato se člane vanj voli po proporciol-nalnem sistemu. V občinskem svetu bodo tako štirje predstavniki Liste prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja, štiri sedeže je dobila SLS, tri SDS, po enega pa DeSUS in NSi.
OBČINA NAZARJE
Dosedanjo županjo Majdo Pod-križnik (skupina volivcev) bo na čelu nazarske občine zamenjal Matej Pečovnik (skupina volivcev). Za Pe-čovnika je glasovalo 58,62 odstot-
10 Savinjske novice št. 41, 6. oktober 2014
Politika, Iz občin, Gospodarstvo
ka, za Podkrižnikovo pa 41,38 odstotka volilnih udeležencev.
Občinski svet je sestavljen iz 11 članov. V naslednjem mandatu bo svet sestavljen takole: Boštjan Cigale, Janez Štiglic, Nikolina Ignja-tic, Filip Strnišnik, Helena Šosterič, Milan Martinovic, Miran Lever, Filip Blatnik, Bojan Štrukelj, Tatjana Jur-jovec in Olga Obojnik.
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Edini županski kandidat je bil dosedanji župan Vinko Jeraj (skupina volivcev). Povsem prenovljen pa je devetčlanski občinski svet, v katerem so: Marko Atelšek, Jožef Venin-šek, Matjaž Goličnik, Marija Visoč-
nik Melavc, Jurij Kolenc, Ivan Kramer, Vera Slokan, Dejan Ugovšek in Drago Poličnik. Občinska volilna komisija je zaradi neustreznosti zavrnila dve svetniški kandidaturi.
OBČINA SOLČAVA
Kot edina kandidatka za župansko mesto se je na volitve podala Katarina Prelesnik (skupina volivcev). V Solčavi imajo sedemčlanski občinski svet. Ta bo naslednja štiri leta delal v naslednji sestavi: Franc Ošep, Melita Cigala, Marko Logar, Branka Anželak, Klemen Matk, Stanislav Štiftar in Domen Stakne.
Marija Lebar
Matej Pečovnik (Nazarje):
»Iskreno se zahvaljujem vsem občankam in občanom, ki so mi namenili glas na letošnjih lokalnih volitvah. Zadovoljen sem z rezultatom, ki ni samo plod mojega dela, temveč ekipe, s katero smo si zastavili smernice za nadaljnjo delo. Za vso podporo zahvala moji ženi in sinovoma.
Delo ne sme zastati, zato bomo takoj nadaljevali z aktivnostmi, ki trenutno potekajo. Po konstituiranju občinskega sveta sledi imenovanje komisij in odborov, nato priprava na proračunsko leto 2015. Prednostno bom pričel aktivnosti, ki izhajajo iz našega slogana Posluša-mo-povezujemo-rešujemo.«
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Popravek proračuna zaradi zamika izvajanja projektov
Na izredni seji se je nedavno sestal solčavski občinski svet. Na dnevnem redu je bil sprejem rebalansa letošnjega proračuna. Uravnoteženje proračuna je bilo potrebno zaradi spremenjene dinamike izvajanja nekaterih občinskih projektov, ki so financirani iz državnih razpisov.
Ker so bile občine šele nedavno seznanjene z višino sredstev, ki jim jih bo namenila država v skladu s 23. členom zakona o financiranju občin, teh ni bilo mogoče v proračunu predvideti prej. V rebalansu so tako solčavski svetniki potrdili oblikovanje postavk, ki so potrebne za izvajanje nabora teh projektov. Drža-
Zupan občine Ljubno Franjo Naraločnik:
»Glede na to, da sem imel dva protikandidata, sem pomislil tudi na možnost drugega kroga volitev. Tako visok odstotek glasov volivcev je zame prijetno presenečenje, hkrati pa tudi potrditev dobrega dela vseh, ki smo v preteklem mandatu soodločali o razvoju občine. Vsem se zahvaljujem za tolikšno podporo, ki pa bo potrebna tudi nadalje, saj lahko le s skupnimi močmi delamo za dobrobit celotne občine.
Glede kratkoročnih načrtov za prihodnji mandat lahko povem, da bomo zaključili kanalizacijo v Radmirju, ta teden izbiramo izvajalca za regulacijo Okoninskega potoka, kar je uvod v nadaljnje protipoplavne ukrepe. Skupaj z novim občinskim svetom se bomo lotili oblikovanja proračuna za leto 2015 in izdelave načrta razvojnih programov za prihodnje štiriletno obdobje.«
150 LET BANKE CELJE
Ob jubileju pripravili nov poslovni model z ugodnimi ponudbami
va jih bo le delno pokrivala v letošnjem letu, delno pa v prihodnjem.
V rebalansu proračuna so na omenjeni seji potrdili še razporeditev sredstev na dve leti za projekt Solčavska panoramska cesta, ki je bil sprava predviden za dokončanje v letošnjem. Ker torej prilivov iz tega naslova ne bo v celoti letos, so znižali prihodkovno stran, prav tako pa tudi odhodkovno, saj bo tudi del stroškov nastal šele v letu 2015. Po uravnoteženju znašajo prihodki nekaj več kot 1,381.000 evrov, odhodki pa malo manj kot 1,327.000 evrov.
Marija Lebar
Banka Celje v letošnjem letu praznuje častitljiv jubilej 150 let delovanja. Pred stoletjem in pol je na-mestništvo v Gradcu izdalo potrditev o ustanovitvi Hranilnice mestne občine Celje, ki je predhodnica današnje Banke Celje. Ponosna na bogate izkušnje je banka usmerjena v prihodnost, posebno pozornost želi namenjati predvsem malim in srednje velikim podjetjem ter prebivalstvu na regionalnem trgu.
NOV POSLOVNI MODEL BANKE
Ob jubileju so pripravili nov poslovni model banke, ki temelji na ponudbi klasičnih bančnih produktov, s poudarkom na ponudbi za mala in srednje velika podjetja ter za prebivalstvo. Za omenjena podjetja in samostojne podjetnike, ki bodo pri njih do konca junija 2015 odprli transakcijski račun so tako oblikovali poslovni paket, v katerem med drugim nudijo otvoritev in 12 mesecev brezplačnega vodenja transakcijskega računa, uporabo elektronske banke BC net za enega uporabnika, brez stroškov nadomestila, brezplačen pristop k storitvi e-račun itd.
POSEBNA PONUDBA
STANOVANJSKIH KREDITOV
Vsem, ki bodo pri njih odprli temeljni, zlati ali seniorski transakcijski račun v paketu še vsaj dveh storitev, podarijo eno leto vodenja računa. V Banki Celje opozarjajo tudi na njihovo posebno ponudbo stanovanjskih kreditov, katerim so znižali stroške odobritve kar za 30 odstotkov, znižali so tudi obrestne mere z referenčno obrestno mero in odplačilno dobo do 15 let ter uvedli možnost najema družinskega stanovanjskega kredita. Ugodnejši so tudi njihovi hitri in potrošniški krediti.
POSLUJEJO SKLADNO S PLANOM PRESTRUKTURIRANJA
Banka Celje je v prvem polletju 2014 poslovala skladno s planom prestrukturiranja, posredovanim Evropski komisiji v presojo za soglasje k državni pomoči. V prvem polletju je banka ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 21,6 milijona evrov ter 2,8 milijona evrov čistega dobička.
TG
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 7
Intervju, Organizacije
Marija Vrtačnik se s svojimi člani trenutno pripravlja na tretji festival vezenja, ki bo potekal od 17. do 19. oktobra v Rdeči dvorani Velenje. Vrhunec bo modna revija z Majo Ferme.
(Foto: Katja Remic Novak)
MARIJA VRTAČNIK, PREDSEDNICA ANDRAGOSKEGA DRUŠTVA, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
Novo študijsko leto prinaša petnajst novih krožkov
Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje vključuje več kot sedemsto učencev različnih generacij, ki bodo v novem, 29. študijskem letu nadgrajevali svoje znanje v 67 krožkih. V sedemnajsto študijsko leto vstopajo tudi člani krožka klekljanje v Mozirju. Izobraževanje omogoča starejšim, da svoj prosti čas preživljajo smiselno in namensko. Predsednica univerze Marija Vrtačnik poudarja, da sprejmejo medse vsakogar ne glede na starost in da so vedno odprti za nove predloge.
- Med petnajstimi novimi krožki je zanimiv krožek šola za babice in dedke, ali kako svojim otrokom pomagati pri vzgoji naših vnukov. Česa se bodo učili babice in dedki?
Z novim krožkom ne želimo samo izobraziti babic in dedkov za vzgojo otrok, ampak je naš namen, da prenesejo novo osvojeno znanje na svoje otroke in bi jim tako pomagali pri vzgoji njihovih otrok. Mnogokrat delovna generacija nima časa za obiskovanje tovrstnih krožkov, zato se lahko predavanje nanje prenese s starih staršev. Vesela sem, da imamo mentorje, ki so dolgo časa delali na različnih področjih in imajo iz-
kustva ter veliko znanja. Prav je, da ga delijo naprej ter da ostanejo aktivni člani naše skupnosti. Med nami je mnogo pozitivnih, aktivnih, vsestranskih ljudi, ki so tudi med kandidati za občinska priznanja.
- Uvajate veliko novosti, se bo po drugi strani kakšen krožek prenehal izvajati?
Struktura se ves čas menja. Ko sem začela delati na univerzi, je bil poudarek na jezikih, računalništvu, ki sta sicer še pomembna, ampak danes so ljudem na voljo brezplačni krožki, ki se jih v svojem kraju aktivno udeležujejo. Pri nas pa
KOORDINACIJA SPV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Letos precej manj prometnih nesreč kot lani
Na zadnjem srečanju v tokratnem mandatu so se na Rečici ob Savinji zbrali predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zgornjesavinjskih občin (SPV). Prisotni so bili tudi predstavniki združenja šoferjev in avtomehanikov naše doline ter Policijske postaje Mozirje.
Pomočnik komandirja policijske postaje Matjaž Sem je prisotne seznanil s prometno varnostjo v tem letu. Statistika in številke so med drugim pokazale, da je bilo na zgornjesavinjskih cestah v letu 2014 37 prometnih nesreč, v primerljivem obdobju lani pa 50. Glavna vzroka nezgod sta še vedno neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje.
Primož Vodušek iz SPV občine Ljubno, ki je v tem mandatu povezoval koordinacijo, je povedal, da so največ pozornosti namenili preventivni dejavnosti v prometu, pri kateri so bili čedalje manj deležni podpore Javne agencije RS za varnost prometa. Agencija je zaradi kadrovskih sprememb in pomanjkanja sredstev zelo skrčila preventivno dejavnost in na teren razdelila vsako leto manj promocijskega materiala, kot so odsevna telesa, varnostni brezrokavniki in rutke za najmlajše. Večinoma je ostalo le pri plakatih in zgibankah, pa še te je bilo treba iti dvignit v
Ljubljano. Kljub povedanemu, so menili prisotni, je pri pešcih opaziti večjo uporabo odsevnih teles, kar je zlasti v mračnih jesenskih in deževnih večerih izrednega pomena.
Udeleženci so se strinjali, da so z različnimi aktivnostmi, med drugim z opozarjanjem na ne-
katere nesmiselne postavitve prometne signalizacije, naredili kar precej. Stanko Flere iz SPV Nazarje je dejal, da bi bilo z delovanjem koordinacije treba nadaljevati tudi v prihodnje, s čimer so se strinjali tudi ostali.
Marija Lebar
Udeleženci srečanja so se strinjali, da so z različnimi aktivnostmi, med drugim z opozarjanjem na nekatere nesmiselne postavitve prometne signalizacije, naredili kar precej.
8 Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014
Intervju, Organizacije
gre za poglobljeno znanje, tudi izobraževanje poteka daljše obdobje.
Sedaj so vedno bolj priljubljene prostočasne dejavnosti, kulturno umetniške aktivnosti, slikarstvo, fotografski krožki ter aktivnosti, s katerimi udeleženci ohranjajo svoje zdravje. Kar trideset odstotkov izobraževalnih aktivnosti je usmerjeno v skrb za lastno zdravje.
Torej, eno so kulturne in prostočasne dejavnosti, ki jih koristijo tisti, ki v aktivni delovni dobi niso imeli časa zanje, drugo je to, da se zavedamo, da bomo s skrbjo zase pomagali tudi drugim v okolju, da bodo lažje živeli, saj jim bo odvzeto breme skrbi za nas.
-	Nov krožek je tudi šivanje. Ste se zanj odločili zato, ker mladi nimajo več možnosti izbire poklicne šiviljske šole? Ali je bila to želja vaših študentov?
Vsi krožki, ki smo jih na novo razpisali, so rezultat povpraševanja naših slušateljev. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju, ki imajo nizke pokojnine, želijo sami ustvariti oblačila zase, neka-
(	A
»Krajevne skupnosti imajo svoje krožke pod okriljem občin, zato so leti brezplačni. Poleg tega so na podeželju manjši dohodki. So pa tudi vezi-lje iz Zgornje Savinjske doline prijavljene na našem veziljskem festivalu, ki se bo letos odvil že tretje leto.«
teri pa ustvarjajo za svojo dušo. Zato so tovrstni krožki zelo obiskani. Ugotavljamo, da imajo kle-kljarice in vezilje doma veliko izdelkov, ki so jih izdelale same, na primer zavese, prte ipd.
-	Je vpis v novo študijsko leto 2014/2015 že zaključen ali še sprejemate prijave?
S 1. oktobrom smo začeli z novim študijskim letom, vendar se lahko slušatelji vključijo tudi kasneje. Priporočam, da ljudje, ki se ne morejo odločiti katero stopnjo klekljanja, angleščine ali česa drugega bi izbrali, obiščejo krožek in vidijo, ali jim program ustreza. Velikokrat je veliko odvisno tudi od skupine, v katero pridejo. Pomembno je, da se v družbi ostalih študentov dobro počutijo. Pridejo trenutki, ko je skupina pomembnejša od znanja, čeprav je cilj našega izobraževanja znanje. Sem pa vesela, ko vidim, da si stojijo ob strani, ko so v težavah, da skupaj praznujejo rojstne dneve in se družijo.
-	Lani ste imeli preko 700 aktivnih članov. Pričakujete letos še večji vpis?
V lanskem letu se je število članov malo zre-duciralo. Nekaj jih sedaj hodi na manj krožkov, na primer iz štirih so prešli na enega. To je zaradi varčevanja in njihove prezasedenosti čez dan. Veliko jih ostaja doma, saj morajo paziti na starše, ki niso v domovih za ostarele, ali na vnuke, kadar zbolijo. Starši ne morejo biti več toliko
v bolniškem staležu, zato potem babice vskočijo. Slišim naše člane, ki se pogovarjajo: »Kje pa si?« »Pazim vnuka. Saj, ko bo zrasel, pa pridem nazaj na univerzo.«
-	Večkrat poudarjate, da sodelujejo vaši člani na prireditvah in razstavah v Mestni občini Velenje. Ste tako aktivni tudi v Zgornji Savinjski dolini?
Ja, v Mozirju imamo krožek klekljanja, kjer udeleženci vsako drugo leto priredijo razstavo. Predlani so imeli razstavo ob 15-letnici krožka, prihodnje leto bodo zopet razstavljali svoje izdelke. Letos so bili v Mozirskem gaju pri razstavi aktivni tudi udeleženci krožka rastline naredijo dan lepši.
-	Kako to, da univerza ne seže višje od Mozirja po dolini?
Krajevne skupnosti imajo svoje krožke pod okriljem občin, zato so le-ti brezplačni. Poleg tega so na podeželju manjši dohodki. So pa tudi vezilje iz Zgornje Savinjske doline prijavljene na našem veziljskem festivalu, ki se bo letos odvil že tretje leto. Festival bo potekal od 17. do 19. oktobra v Rdeči dvorani z otvoritvijo ob 14. uri. Za finale pripravljamo modno revijo z Majo Ferme, ki bo predstavila kolekcijo večernih oblek z vezenimi detajli. Rdeča nit festivala je tekmovalni del, in sicer bomo izbrali naj vezeno oblačilo in si ogledali oblačila skozi čas. Prihod so že potrdile vezilje iz sedmih držav, ki bodo prikazale avtohtono narodno nošo svojega območja. Moram pohvaliti naš krožek spominčice, ki se izredno trudi, da bi festival uspel. Vsi sodelujejo pri pripravah prostovoljno s svojo zavzetostjo in pridnostjo.
-	Imate veliko študentov iz Zgornje Savinjske doline?
Ja, kar nekaj. Srečujem znane obraze, nekdanje sodelavce iz Elkroja, ki se udeležujejo naših krožkov. Je pa zanimivo, da je vedno več moških. Niso pri nas samo starejši, so tudi brezpo-
»Tudi kadar imamo prireditve, vedno povabimo mlajše zraven, saj si želimo medgeneracijskega povezovanja. Imamo dosti ustvarjalnih delavnic, povezujemo se z medgenera-cijskimi središči, šolami, drugimi društvi.«
selni, invalidi, mlajši ali tisti tik pred upokojitvijo, saj mi nismo striktni, da morajo biti samo starejši. So v večini, ampak smo odprti tudi za druge generacije. Tudi kadar imamo prireditve, vedno povabimo mlajše zraven, saj si želimo medge-neracijskega povezovanja. Imamo dosti ustvarjalnih delavnic, povezujemo se z medgenera-cijskimi središči, šolami, drugimi društvi. Pomembno je, da nismo zaprti v inštitucijo, ampak da sodelujemo v različnih projektih zunaj nje. Na primer projektih Mestne občine Velenje pa tudi s slovensko univerzo v evropskem projektu.
-	Glede na to, da ponuja univerza toliko različnih aktivnosti; od glasbenih, jezikovnih, kulturnih do računalništva, kateri krožek privabi največ študentov?
Najbolj obiskan je krožek Slovenija, ali te poznam? Udeleženci hodijo na izlete po določenih krajih in opozarjajo na posebnosti kraja, zgodovinske vrednosti, poizvedujejo o značilnostih kraja, ki so manj znane. Med izredno dobro
»Vsi krožki, ki smo jih na novo razpisali, so rezultat povpraševanja naših slušateljev.«
obiskanimi sta planinski krožek in pohodništvo, imamo pa tudi bolj rekreativne krožke. Lahko se pohvalimo z odličnim pevskim zborom, godbo na pihala, kitaristi, harmonikarji ...
-	Pripravljate v novem študijskem letu 2014/2015 kakšno presenečenje?
Vse kaže, da bomo imeli v marcu srečanje slovenskih univerz - kar 47 jih je. Mi smo med večjimi. Povabili bomo tudi univerze iz sosednjih držav. Kmalu bomo praznovali 30. obletnico, zato smo ustanovili raziskovalni krožek, ki se bo pripravil na obletnico. Cilj krožka je, da strokovno obdelajo delovanje univerze od začetka do sedaj.
Katja Remic Novak
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE
Objavljen poziv za dodelitev štipendij
V	teh dneh je Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) kot izvajalka regijske štipendijske sheme objavila javni poziv za prijavo na razpisane štipendije za dijake in študente v šolskem oziroma študijskem letu 20142015. Rok za oddajo vlog je 15. oktober.
V	okviru sheme je tokrat objavljen poziv za 162 štipendij, ki jih razpisuje 47 delodajalcev Savinjske regije. Od tega je za dijake namenjenih 67, za študente pa 95 štipendij. Štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju oziroma študiju zaposlili pri delodajalcu, ki jih je štipendiral.
Prijava na javni poziv mora biti podana na prijavnem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani in se ga dobi tudi na sedežu RASR. Na spletni strani je objavljen tudi seznam vseh razpisanih štipendij.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 9
Ljudje in dogodki, Gospodarstvo
ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE Z IMENI PADLIH
Izpolnjen dolg padlim v prvi svetovni vojni
Na pročelju farne cerkve sv. Jurija v Mozirju je od zadnje septembrske nedelje spominsko obeležje z imeni padlih v prvi svetovni vojni iz mozirske župnije. Projekt je izvedla občina, župan Ivan Suhover-šnik pa je ob odkritju plošče dejal, da Mozirjani s tem dejanjem izpolnjujejo dolg padlim domačinom iz prve svetovne vojne.
Po maši se je pred cerkvijo zadržalo precejšnje število ljudi, ki so se pridružili tistim, ki so prišli na dogodek. Slovesnost so pričeli Koledniki KD Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek. Slednja je ob tej priložnosti skrbela tudi za povezavo med posameznimi točkami. Kole-dniki so s pesmijo sodelujoče za trenutek popeljali sto let nazaj, ko
Publicist in narodopisec Aleksander Videčnik je opisal dogodke, ki so privedli do prve svetovne vojne. (Foto: Benjamin Kanjir)
3. RAZVOJNA OS
Savinjsko-šaleški in koroški gospodarstveniki skupaj za hitro cesto
Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) dr. Cvetka Tinauer in predsednica GZS Območne zbornice Koroška Mojca Kert sta se nedavno skupaj s predstavniki večjih gospodarskih družb obeh območij mudili na neformalnem srečanju s predstavniki področnih ministrstev v zvezi z umeščanjem in izgradnjo hitre ceste, imenovane 3. razvojna os.
Predstavniki gospodarstva so želeli priti do nekaterih bolj konkretnih in verodostojnih informacij na omenjeno temo. Zadnji čas je bilo namreč tako s strani infrastruktur-nega ministra dr. Petra Gašperšiča kot s strani ostalih predstavnikov nove vlade okrog izgradnje 3. razvojne osi v medijih zaznati različ-
se je pričela morija premnogih slovenskih fantov, ki so bili v vojno vpoklicani večinoma ob odprtju soške fronte.
Tako je gromko, a žalostno, zvenela pesem Doberdob, ki je bil premnogih slovenskih fantov tudi v resnici grob. O tem je spregovoril najprej župan Ivan Suhover-šnik, za njim pa še publicist in narodopisec Aleksander Videčnik. Obiskovalcem prireditve je opisal dogodke, ki so privedli do prve svetovne vojne. Dotaknil se je oseb, ki so takrat krojile in narekovale zgodovino, tudi na strani Slovencev, ki so plačali krvav davek za dosego ciljev, postavljenih s strani kraljev in cesarjev v vojno vpletenih držav.
Odkritju spominske plošče so s praporom prisostvovali tudi člani Zgodovinskega društva IR 17, bolj znani kot kranjski Janezi, ki z nošenjem identičnih uniform, kakršne so nosili v prvi svetovni vojni, gojijo spomin na tisti čas. Pridružila sta se jim praporščaka zgornjesa-vinjskih veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo in krajevnega združenja borcev za vrednote NOB. Slovesnost, še prej pa maša, sta bili namreč namenjeni padlim v vseh treh vojnah, v katerih so Slovenci sodelovali v preteklem stoletju. Spominsko obeležje, ki naj bo v spomin in opomin, nikoli več vojne, je blagoslovil domači župnik San-di Koren.
Benjamin Kanjir
KEA, D.O.O., ŠENTJUR
Nov trgovec prevzel šesto zadružno trgovino
ne, celo nasprotujoče si informacije. Na omenjenem sestanku so se udeleženci načelno dogovorili, da se v bližnji bodočnosti skliče srečanje, na katerem bosta prisotna minister za infrastrukturo in prostor ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tema pa bodo nadaljnji postopki za realizacijo 3. razvojne osi.
Ob tem so na SŠGZ napovedali, da gredo v širšo družbeno akcijo, tudi z morebitnim podpisovanjem peticije za 3. razvojno os. Med drugim gre za konkretno povezovanje tudi s tukajšnjimi sindikati, saj je omenjena logistična in razvojna povezava vitalnega pomena predvsem za ohranjanje delovnih mest.
Marija Lebar
Prihod novega trgovskega ponudnika poleg polnih polic označuje tudi spremenjen vhod marketa Rečica ob Savinji. (Foto: Marija Lebar) V nekdanji trgovini Zgornjesa- eno agro trgovino, in sicer na celj-
vinjske kmetijske zadruge Mozirje na Rečici ob Savinji, ki je bila pred nekaj leti obnovljena, sicer pa vključena v franšizni sistem Mercator, so sredi prejšnjega tedna opravili inventuro, saj je trgovino prevzelo zasebno trgovsko podjetje Kea iz Šentjurja. To je bila zadnja od šestih podobnih trgovin ZKZ Mozirje, kjer sedaj trgovsko dejavnost opravlja omenjena šentjurska družba.
Kea je družinsko podjetje, ki je doslej imelo 16 živilskih trgovin ter
skem, nekaj pa tudi na mariborskem območju. Poročali smo, da so se odločili poslovati tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer so najeli omenjenih šest prodajaln.
Kot je povedal Uroš Grešak, v. d. direktorja ZKZ Mozirje, je bila imenovana posebna komisija, ki bo predvidoma v tem tednu odločala o izboru najemnikov za oddajo preostalih trgovin in gostinskih obratov.
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014
Kultura, Oglasi
20 LET EX TEMPORA MOZIRSKI GAJ
Umetniki bogatijo in izobražujejo tudi krajane
Leta 1995, pred dvajsetimi leti, je Jurij Repenšek, predsednik Kulturno prosvetnega društva (KD) Jurij Mozirje prvič zbral umetnike od blizu in daleč na prvem izobraževalnem srečanju Ex tempore Mozirski gaj. Prireditev še vedno živi, dobro prepoznavna je tudi med krajani Mozirja, ki lahko umetnike opazujejo med njihovim ustvarjanjem. Likovna dela, nastala v okviru prireditve, so najprej predstavljena na delovni razstavi v Slomškovi dvorani mozirskega župnišča. Letos so se umetniki in obiskoval-
ci srečali v soboto, 27. septembra.
Vsakoletno druženje povezuje umetnike od blizu in daleč, tudi iz nekaterih sosednjih držav. Nekateri so postali stalni gostje in zanje Repenšek pravi, da so oporni stebri prireditve. Na letošnjem jubilejnem ex temporu je sodelovalo deset umetnikov, ki so poleg likovnega beleženja Mozirskega gaja in okolice obiskali Dobrovlje, en dan pa je bil namenjen obisku Solčave.
Pomemben del srečanja, katerega izhodišče je vedno park cvetja, ustvarjanje pa se nato nadalju-
Jurij Repenšek: »Z druženjem slikarjev smo pred dvajsetimi leti pričeli zaradi slabe prepoznavnosti likovne umetnosti med ljudmi.«
(Foto: Ciril M. Sem)
Umetniki so ustvarjali tudi v Slomškovi dvorani. (Foto: Ciril M. Sem)
je v Slomškovi dvorani, je vsakoletni obisk otrok iz mozirskega vrtca. Ti z radovednostjo opazujejo umetnike pri delu in se spoznavajo z likovno umetnostjo.
Ob odprtju delovne razstave je zbrane nagovoril Jurij Repenšek: »Z druženjem slikarjev smo pred dvajsetimi leti pričeli zaradi slabe prepoznavnosti likovne umetnosti med ljudmi. Želeli smo, da umetniki na svoj način prikažejo Mozirje in njegovo okolico, predvsem pa, da nam podarijo del svoje ustvarjalnosti. Ljudje, ki se znajo odpreti umetnosti, gotovo iz tega prostora polnega likovnih umetnin odhajajo nekoliko bogatejši.«
Občinstvu je podrobneje predstavil sodelujoče umetnike, le-tem pa se je zahvalil za njihovo zvesto sodelovanje na prireditvi. Ob jubileju je organizatorju in umetnikom čestital župan Ivan Suhoveršnik. Omenjenim se je zahvalil za njihov čas, ki ga namenjajo ustvarjanju v Mozirju in s tem pospešujejo promocijo kraja.
Na delovni razstavi so zbrani prisluhnili triu Bajka, katerega mlade članice so s petjem popestrile dogodek. V novembru sledi še drugi del ex tempora, ko bodo nastala dela razstavljena v mozirski galeriji.
Tatiana Golob
GALERIJA STEKL
Na ogled portreti članic društva Gal
Od četrtka, 25. septembra, krasijo galerijo Štekl v Gornjem Gradu portreti sedmih članic Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Otvoritve sta se udeležili Blanka Božič in Saša Dolšak, svoja dela pa poleg njiju razstavljajo še Branka Ermenc, Irena Remic, Magda Posedel, Marjeta Špec in Mojca Korošec.
V imenu Kulturnega društva Gornji Grad je o ustvarjalkah, njihovem delu in društvu Gal spregovo-
rila Nika Kolenc. Prebrala je tudi likovno kritiko njihovih del, nato pa je Blanka Božič povzela delo članic in spregovorila o razstavljenih delih. Dejala je, da so aktivne v vseh žanrih likovne umetnosti, povsem nazadnje pa so se lotile portretov, saj le-ti spadajo med težje žanre. Veliko se pojavljajo na območju Zgornje Savinjske doline, kjer razstavljajo ob raznih priložnostih. Prav tako se rade udeležujejo likovnih kolonij, kjer nastajajo vedno nova in no-
Blanka Božič (levo) in Saša Dolšak sta o svojem delu pokramljale z Viko Venišnik (na sredini). (Foto: Štefka Sem) va dela, ki so potem vidna na ste- solo petja nazarske glasbene šole
nah galerij.
Z lepimi mislimi o umetnosti je razstavo otvorila Vika Venišnik, se zahvalila razstavljavkam in učenki
Petri Kopušar ter Toniju Acmanu za glasbeni prispevek h kulturnemu dogodku.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 11
Organizacije
19. LENARTOV SEJEM NA RECICI OB SAVINJI
Ciganska Pavel in Urša na sejmu »sposojala« in
prerokovala
Prvo nedeljo v oktobru je na Rečici ob Savinji zadišalo po pečenem kostanju in jesenskih dobrotah. Člani turističnega društva so namreč pripravili 19. Lenartov sejem. Na tradicionalni etnografski prireditvi so svoje izdelke ponudili rokodelci domače in umetnostne obrti.
Ob jutranjem dvigu zastave je spregovoril sejemski župan Vinko Jeraj, ki je obiskovalce pozval tudi k ogledu razstave panjskih končnic društva Gal v stari »posojilnici«. Na njih so največ pozornosti vzbudili sejemski liki, ki jih je prav za to priložnost upodobila Anka Rakun. Seveda so bili občudovanja vredni tudi drugi motivi ostalih razstavljavk.
Pravila kupčije sta predstavila policaja, obenem pa obvestila, da so na sejmu posebneži: »Ne ša pvem, da je dons z nm tut nike takih tipu, k sm jm posebe dovolu prit. Tak lehko slepc stisnete kak diner, pa pr cukravi Lizi ke dobriga kupte ali pa si lehko tut šuhe spucte. Sami si bte krivi, če vas bo pičkurin ke okol prnisu, u špetir
Različni sejemski liki popestrijo dogajanje na Rečici ob Savinji.
V špetir med Pavlom (Filip Pfeifer) in Uršo (Laura Kladnik) se ni za spuščati.
Anka Rakun je like Lenartovega sejam upodobila na panjskih končnicah.
Mozirske zeliščarke so ponujale številne »zvarke« za moško in žensko pušobo.
med ciganskm Pavln pa Urški se pa le nje vtikovat. Ne še pvem, pa da majo dons na tm sejm tut ke dobrega za ppit pa za pjast. Nike že marte zapravit, da bte vedli, kdaj ste bli na Račici. N, mislm, da je za-dost navodil, da bote vedli, kk se marte u našm lepm kraj ubnašat. Fajn kpčij, pšten vag pa dost lepiga vm želima tarška policaja. Pa še to boma rekla - č vas bo jutr glava bli-la, si bote čist sam krivi.«
Med stojnicami so obiskovalci lahko barantali pri mlinarju, me-dičarju, čebelarju, kožarju, lec-tarju, lončarju, sedlarju, sodarju, »ribčanu« ... Gospodinje so se po-mudile ob delih različnih rokodel-
cev. Na ogled in kupčijo so bili postavljeni pleteni, kvačkani in vezeni izdelki za okras in domačo rabo. Oskrbeli so se lahko tudi tisti, ki prisegajo na domače mesnine, likerje in sire.
Največ »preglavic« pa sta tako rokodelcem kot obiskovalcem naredila ciganska Pavel in Urša. Na stojnicah sta si pogosto tako mimogrede »sposodila« kakšno malenkost, nekaterim pa napovedala prihodnost. S svojimi dejanji sta izzvala veliko smeha.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: se-19jem).
Tekst in foto: Marija Šukalo
10 Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2014
Zgodovina in narodopisje
Domače pesmi (3)
Piše: Aleksander Videčnik
NEKAJ PESMI OB MRLIČU
Mrtva mamica (nadaljevanje)
(Zapisala Fanika Krefl iz Dobletine)
Dol jo dajte in odkrite jo, da bom videl svojo mamico. Dol so dali trugo in odkrili jo, pa sem videl svojo mrtvo mamico.
Umirajoča mati
(Iz rokopisa, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju. Zapis je iz Solčave.)
Zbogom, zbogom, ljubi moji, k sebi kliče me Gospod,
potolaži, upokoji on vas, ko bom šla od tod.
*
Mirno skupaj smo živeli, strah je božji bil pri nas,
več ne boste me imeli, vendar v duhu bom pri vas.
*
Sodba, upam, da bo mila, vero v rešno kri imam,
zvesto sem Bogu služila, grehov svojih se ke-sam.
*
Ne jokajte, ne tožite, ko podam roko vam, kakor zdaj lepo živite, videli se bomo tam.
Ob mrtvi deklici
(Rokopis iz zbirke Zvoneta Čebula v Šoštanju - vsebina iz okolice Rečice ob Savinji)
Čujte, sestre, čujte vi vsi! Poslušajte prav zvesto, kako jemlje v hladni zemlji
mlada deklica slovo.
*
rajna sestra dan's od nas, mrzlo roko nam podati,
nam povedat mili glas.
*
Srečno, srečno, ljubi oče, pravi milo vaša hči, srečno, srečno, mama zlata,
rajna govori.
*
Kaj z menoj ste pretrpeli, naj povrne Jezus vam. Bog daj, da bi tam objeli
svojo hčer na sodni dan.
*
Tudi sestre, vas objamem, v duhu vas poljubim zdaj. Od vas lepo slovo vzamem vidimo se v svetem' raj.
Romarske
O romarskih običajih in obredih nekdaj je marsikaj zapisano. Veliko tega so mi povedali moji starejši sogovorniki po dolini. Romanja so vodili izkušeni poznavalci romarskih krajev. Le redke so še shranjene beležnice romarskih vodij, v katerih so zapisane romarske pesmi, ki so jih peli na poti in v samem romarskem kraju.
Žal ni omenjen izvor zapisanih pesmi v bele-žnicah romarskih vodij. V zapisih, ki so ohranjeni, so tudi romarske molitve. Najstarejši zapis, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju, izvira po jeziku in izrazju v drugo polovico 18. stoletja. Datu-
*
Spomnite se sestre vaše, vam v spominu naj živim, pri daritvi svete maše,
vašim prošnjam se 'zročim.
*
Oj, dekleta ve, vrstnice mojih zlatih mladih let. Kmalu mi boste tovar'šice,
'zginil bo ves rožni cvet.
*
Tako lepo mi cvetela kakor bela lilija. Lepša ko' luč danice, čista duša vtrinja ...
Zadnja kitica je v rokopisu zelo slabo berljiva, zato je verjetno v njej nekaj napak.
pesmi (1)
mov v teh dokumentih ni. Čebul hrani beležnico nekega Podstenška, več o njem ni znanega. Ker so te romarske pesmi ponavadi zelo dolge, smo za objavo izbrali le nekaj teh.
Božična
Zapoje se Bogu čast in hvala, ki nam odprl je danes nebesa, po k'teremu zemlja je zdihovala. Je krilo zapustil telesa; poslanci božji pridejo, nja rojstvo da oznanijo.
Nadaljujemo prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je leta 1939 na Rečici ob Savinji pristalo transportno letalo, kar je bila za krajane, zlasti pa šolarje, prava senzacija. Če se morda kdo od Rečičanov prepozna na objavljeni fotografiji in ve kaj več o samem dogodku, naj nam to sporoči v uredništvo.
Dobro ste jo vsi poznali in jo milo klicali, po pravici spoštovana
zavolj njene pridnosti.
*
Le je komaj nekaj stara, pa je mogla vendar vmret. Kakor roža čisto mlada
v dolgo večnost morala it'.
*
Slovo hoče še jemati
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 13
Organizacije, Nasveti
VEČER Z BERTOM SAVODNIKOM NA REČICI OB SAVINJI
Iskriv govorec, še vedno pol elana in načrtov
Tokrat se je Bert Savodnik (desno) znašel v vlogi izprašanca, na njegov stol izpraševalca pa je sedel Jože Tlaker. (Foto: MŠ)
Kulturno-umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji je 26. septembra v osnovni šoli pripravilo srečanje z Bertom Savodnikom, profesorjem, novinarjem in kulturnim delavcem. Dogodek je bil trinajsti po vrsti in sodi v sklop pogovorov Berta Savo-dnika z gosti, le da je tokrat gostitelj postal gost. Z njim se je pogovarjal Jože Tlaker, slikovni material pa je preko diaprojektorja predstavil Aleksander Oblak.
Savodnik se je po končani osnovni šoli in maturi na celjski gimnaziji odločil za študij slavistike, germanistike in primerjalne književnosti. Kot profesor je poučeval v Laškem in Slovenskih Konjicah ter na večerni gimnaziji v Celju.
Kaj kmalu je ugotovil, da to delo ni zanj in iz prosvete »pobegnil« k novinarstvu. S časnikarstvom se je ukvarjal že v gimnaziji, zato je bil kmalu zelo »domač« na Celjskemu tedniku in pozneje Delu. Ljudje so ga spoznali kot ostre-
ga gledališkega kritika in dobrega poročevalca. Delo je izgubil leta 1972, ker je zagovarjal politiko Staneta Kavčiča.
Zaposlitev je dobil v takratni Le-snini kot trgovec za zunanjo trgovino. Razvijal je trgovske poti s Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo in del-
no Avstralijo. »Kot časnikar ne bi nikoli videl toliko sveta, kot sem ga kot trgovinski komercialist. V naši družini smo imeli trgovino nekako v krvi, saj sem odraščal v družini mesarja in gostilničarja v Celju,« je povedal Savodnik, ki je po upokojitvi našel domovanje v Mozirju,
rodnem kraju svoje žene Tinke, in se skusil tudi kot prevajalec in publicist.
Kot prevajalec iz tujih jezikov je prevedel v slovenščino več leposlovnih in strokovnih knjig ter prvi predstavil delo Johna Dos Passo-sa Manhattan Transfer in Stephena Crana Rdeči znak hrabrosti. Sam je spisal monografiji o obdobju druge vojne Samo en cvet - Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju med NOB ter Zadrečka dolina v uporu 19411945.
Kot režiser, scenarist in igralec je sodeloval s kulturnimi društvi v naši dolini. Za svoje delo s področja ljubiteljske kulture je prejel številna priznanja.
Kljub svojim letom je Savodnik iskriv govorec, pol elana in načrtov. »Za bistrenje možganov izpolnjujte križanke,« je odgovoril na vprašanje, kako mu pri 81 letih uspeva biti zbran.
MŠ
Poteka cepljenje lisic proti steklini
za lisice. O tem poučite tudi otroke. Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in
divja žival, enako obiščite najbližjo antirabično ambulanto v Celju. Prepovedano je prosto gibanje
MARIJA SODJA KLADNIK,
vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je začela s cepljenjem lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do 20. novembra. Njen glavni namen je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok.
S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih, ki predstavlja rezervoar stekline, in tako preprečiti širjenje bolezni. Polaganje vab se izvaja na celotnem ozemlju države z letali z višine 300 metrov.
Ne dotikajte se nastavljenih vab
Izgled vabe: kvadratna ploščica rjave barve, na njej je listek z opozorilom.
odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom.
Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite antira-bično ambulanto v Celju. Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali
psov na javnih mestih. Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi.
V Zgornji Savinjski dolini že več
kot deset let ni bilo najdene živali s steklino, najbližji primer je bil pred petimi leti v okolici Slovenskih Konjic. Kljub temu je potrebno izvajati preventivne ukrepe, ker je bolezen človeku smrtno nevarna in prinaša poleg te nevarnosti tudi veliko gospodarsko škodo.
Pri izvajanju programa spremljanja stekline imajo pomembno nalogo lovske družine, ki vsako leto pošiljajo vzorce uplenjenih ali poginulih lisic na pregled k veterinarjem in tako pomagajo, da vemo, kje je bolezen še prisotna in kakšni so učinki cepljenja.
Pri preprečevanju bolezni pomagajo tudi lastniki psov, ki se držijo predpisa o obveznem cepljenju proti steklini. Za preprečevanje te bolezni je pomembno tudi, da se omeji in čim bolj zmanjša število potepuških psov in mačk brez lastnika.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje,
Antirabična ambulanta, Ipavčeva 18, tel.: 03 425 11 20.
10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2014
Organizacije
PREDSTAVITEV PROJEKTA LANATURA V SOLČAVI
Volna solčavske ovce med najkvalitetnejšimi
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z Zvezo rejcev drobnice Slovenije deluje v projektu Lanatura. V njem so proučevali volno različnih pasem ovac, med njimi tudi volno solčavsko-je-zerske ovce, ki se je med vsemi izkazala za najboljšo in najbolj uporabno. O pasmah in projektu so spregovorili na 4. Festivalu ovčje volne Bicka v Solčavi.
Po besedah Klavdije Kancler, predstavnice omenjenega zavoda, so se raziskave lotili v sodelovanju s sosednjo Italijo, saj se tudi tam srečujejo s problemom odmetavanja odpadne volne v naravo. Z izsledki so želeli doseči, da bi čim manj odpadne volne končalo v naravi ali v kontejnerjih.
Da bi osvestili ljudi, so rejce
Klavdija Kancler je poudarila, da ima volna ovc solčavsko-jezerske pasme najboljše lastnosti za predelavo. (Foto: Marija Šukalo)
začeli izobraževati, kako priti od ovce do končnega izdelka - volne. »Ker smo živinorejci, se nam je zdelo pomembno, da nauči-
mo ljudi, kako je potrebno ovco ostriči, da dobijo uporabno volno za prodajo ali predelavo: pre-denje, filcanje, pletenje. Ker je veliko volne neuporabne, smo začeli razmišljati, kako bi jo uporabili tudi v vrtnarstvu pri pridelavi zelenjave,« je povedala Kan-clerjeva in poudarila, da raziskave še niso končane. Predvidevajo, da bodo s projektom zaključili konec leta. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejne-ga sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Marija Šukalo
KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIZA GORNJI GRAD
Prijetno druženje starejših krajanov
TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZA ČLANE
Rečičani skoraj brez konkurence
V soboto, 20. septembra, je bilo v organizaciji krajevnega odbora Rdečega križa in s pomočjo občine izpeljano vsakoletno srečanje starejših krajanov Gornjega Grada. Udeležilo se ga je preko 80 občanov starejših od 70 let, ki sta jih pozdravila predsednica odbora Nikoleta Rifelj in župan Stanko Ogradi.
Nekaj besed sta prisotnim na-
menila tudi predsednik društva upokojencev Toni Rifelj in koordi-natorka projekta Starejši za starejše Karlina Mermal. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca in osnovne šole, za konec pa so zapele še pevke družine Štiglic iz Radmirja. Druženje je bilo prijetno, saj so vrstniki med sabo poklepetali in se poveselili.
Štefka Sem
Gasilsko tekmovanje na Lazah je pokazalo dobro pripravljenost tekmovalnih ekip. (Foto: Marija Šukalo)
Srečanja se je udeležila polovica povabljenih starejših občanov.
(Foto: Štefka Sem)
Vsakoletno tekmovanje gasilcev v okviru Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline je letos potekalo v organizaciji občinskega poveljstva Nazarje. Operativna izvedba je bila zaupana Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gorica ob Dreti. Na Lazah so svoje znanje in fizično pripravljenost preizkušali tako moški kot ženske v kategorijah A in B ter v kategoriji starejši gasilci in gasilke.
Da v vaji z motorno brizgalno in vaji razvrščanja nimajo konkurence, so dokazali Rečičani. Ti so zasedli prvi mesti med člani in članicami A ter tretje mesto med članicami B. Rečiški starejši gasilci pa
so bili najboljši v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti.
Med člani A so na drugem in tretjem mestu pristali organizatorji, PGD Gorica 1 in 2. Drugo mesto so osvojile tudi njihove članice A.
Radmirske članice A so bile tretje, med članicami B pa prve. S prvim mestom se lahko pohvalijo tudi njihovi moški kolegi v B kategoriji.
Med starejšimi gasilci so bili drugi Pobrežani in tretji iz Nove Štifte. Med ženskami pa je v tej kategoriji tekmovala le ena ekipa, in sicer PGD Bočna.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
KULTURNO DOGAJANJE IN DRUŽENJE NA ŽUPNIJSKI DAN V NAZARJAH
Od fotografske razstave do potopisa
Družaben nedeljski popoldne 21. septembra se je skozi prijetno in zanimivo dogajanje za zidovi frančiškanskega samostana prehitro prevesil v večer. V program so bili poleg patrov vključeni številni župljani, tisti pa, ki so prišli kot publika, so bili sodelujoči v preteklem dogajanju.
Župnijski dan so ob kitari pričeli mladi pevci. Nekaj veznega teksta ob prireditvi je župnik Franci Kovše pospremil z zgodovinskimi obletnicami pomembnih dogod-
kov v cerkvi in samostanu. Petsto-ta obletnica frančiškanske province je ob tej priložnosti dobila razstavo fotografij, ki jih je Janez Ko-tar napravil iz zraka. Letalski posnetki obeležujejo frančiškanske samostane po Sloveniji. Razstavo je odprla županja Majda Podkri-žnik in prisotnim čestitala ob občinskem prazniku.
Dogajanje se je prestavilo iz vhodne avle v župnijsko dvorano. Pesem ob kitari se je preko nagovorov prevesila v letno po-
Eden od pevskih sestavov popoldneva v spremstvu kitarista
(Foto: Slavica Tesovnik)
ročilo dogajanja v župniji. Župlja- dila Mojca Špende. S še nekaj vr-
Zupnik Franci Kovše v pogovoru z župljani ob pogostitvi
(Foto: Slavica Tesovnik)
ni so se udeleževali pohodov, srečanj, gledaliških predstav, obletnic, otvoritev, razstav, romanj, duhovnih vaj, volitev, dobrodelnega koncerta, gostovanj, praznovanj, piknika in kulturno družabnega večera. Vse skupaj so prepletli s petjem in kronali z diamantno mašo patra Mirka Silvestra. Dogodki so bili v fotografijah spremljani na steni.
Nekaj posebnega pa je nare-
stnicami se je kot študentka odpravila v afriški misijon, točneje v Mozambik. O prigodah na dekliški šoli je pripovedovala ob projekciji fotografij. Sicer pa več o tem v eni naslednjih številk Savinjskih novic.
Druženje ob pogrnjeni mizi se je nadaljevalo ob petju in recitalih pesmi. Tako se je zaključil sedmi župnijski dan v Nazarjah.
Slavica Tesovnik
POHOD OB DNEVU TURIZMA
Mozirjani tokrat na ogled muzeja
Člani Turističnega društva Mozirje in drugi so se 25. septembra popoldan zbrali v Mozirju na trgu, z namenom, da s pohodom obeležijo svetovni dan turizma. Letos so se po pešpoti med Mozirjem in Nazarjami podali na ogled Muzeja gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec.
Po celodnevnem deževju je tik pred začetkom pohoda posijalo sonce, zato se je vendarle zbralo dobrih dvajset udeležencev. Z zvrhano mero dobre volje so se podali na pešpot ob Savinji. Na čelo kolone je stopil predsednik društva Andrej Klemenak, ki je bil posebno vesel najmlajših udeležencev pohoda, članov turističnega podmladka Osnovne šole Mozirje.
Po dobre pol ure so se zbrali pri gradu Vrbo-vec. Direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar je poskrbela za strokovno vodenje. Pohodniki so ji z zanimanjem prisluhnili in izvedeli marsikaj novega o zgodovini lesarstva in gozdarstva na območju Zgornje Savinjske doline. Po ogledu so se po tako imenovani ločki strani Savinje vrnili v Mozirje.
Benjamin Kanjir
Pohodniki pred Muzejem gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah (Foto: Benjamin Kanjir)
10 Savinjske novice št. 41, 16. oktober 2014
Ljudje in dogodki, Čestitke
NAJTEŽJA BUCA V SLOVENIJI
V	soboto, 27. septembra, je bilo v Mozirskem gaju uradno tehtanje za najtežjo bučo v Sloveniji. Tekmovanja se je udeležilo 21 pridelovalcev iz vse Slovenije, zmaga pa je tudi letos odšla na Dolenjsko, k Lovšetovim, in to z novim državnim rekordom.
V	Sloveniji pridelamo veliko buč, ki postajajo vse bolj cenjene. Nekateri pridelovalci so se specializirali tudi v veščinah, kako pridelati zares velike primerke tega pridelka. Posebna vrsta, dobro seme, pravilno gnojenje, kakšen dodatek hranil in veliko sreče z vremenom je kombinacija sestavin, s katerimi uspe
Ko tudi tehtnica obmolkne
največja buča. Letošnje leto je bilo zavoljo obilice padavin vsaj po tej plati naklonjeno rasti buč.
Tekmovanje je potekalo v okviru letošnje zadnje razstave v Mo-zirskem gaju, ki je tudi tokrat v znamenju buč. Več ton jih je širom parka razporejenih v različne kompozicije, ki spričo barv in oblik privabljajo radovedne obiskovalce. 21 primerkov pa jih je bilo pripeljanih na tehtnico pred člane ocenjevalne komisije. Sestavljali so jo Ivo Milo-vanovič, Matija Petrin in predstavnik podjetja Lotrič d.o.o., ki je priskrbelo tehtnico.
Prve buče so uradni in izurjeni
Pred člane ocenjevalne komisije je bilo pripeljanih 21 buč velikank.
Janko Lovše iz Trebnjega je državno rekorderko, ki tehta 657 kilogramov, zapisal na ime sina Filipa.
garači, ki sami sebe imenujejo Štajerski bučmani, do tehtnice prinesli z rokami, kaj hitro pa jim je zmanjkalo moči. Tiste malo težje so bile tako na merilno napravo pripeljane kar z viličarjem, ki je imel z vsako novo bučo vse težje delo. Vse do zadnje, ki jo je pridelovalec Janko Lovše iz Trebnjega letos zapisal na ime sina Filipa.
Nato pa se je zgodilo to, kar nihče ni pričakoval. Izkazalo se je, da Lovšetove buče ni mogoče stehtati, saj je bila naprava pripravljena za težo do šesto kilogramov. Zadrega je bila precejšnja, saj je vse zanimalo, koliko kilogramov
ima letošnja največja. V zraku pa je obvisel tudi nov državni rekord. Organizatorji, člani Ekološko horti-kulturnega društva Mozirski gaj, ki ga vodi Darko Bele, so nato pridobili novo elektronsko tehtnico. Slednja se je ustavila na 657 kilogramih, kar je seveda nov državni rekord, izboljšan kar za 180 kilogramov.
Zmagovalna buča je pridelovalcu prinesla tudi možnost sodelovanja na evropskem tekmovanju, za katerega pa ima doma na zalogi še eno, še večjo bučo od zmagovalne.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
TRGATEV STEYERJEVIH TRT V MOZIRSKEM GAJU
Letine ravno dovolj za Alojzijevo dražbo
V Mozirskem gaju že par let ob potomki najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta rasteta dve trti iz Steyerjevega vinograda, sort dišeči traminec in radgonska ranina. Žlahtne jagode s slednje so letos pozobale ptice ali pa so odpadle zavoljo pogostega dežja. Dišeči traminec pa je dal ravno toliko mošta iz jagod, da bo lahko dobrodelna Alojzijeva dražba, katere izkupiček je namenjen šolske-
mu skladu OŠ Mozirje, tudi prihodnje leto.
Udeleženci trgatve so si med sabo podajali vinogradniške škarje, s katerimi so s trte previdno rezali grozde. Dani Grudnik, zastopnik Steyerjeve vinske kleti v Mozirju, je vse skupaj skrbno nadziral in beležil. Skupaj z Danilom Steyerjem sta nato stisnila jagode in iz njih pridobila žlahtno tekočino.
Količina sladkorja v iztisnjeni te-
Dani Grudnik in Danilo Steyerjem (desno) sta iz jagod pridobila ne poln liter žlahtne tekočine. (Foto: Benjamin Kanjir)
kočini se je ustavila pri 74 oechslih. Količina stisnjenega mošta je znašala slab liter, kar bo ravno dovolj, da z njo napolnijo dve ali tri priložnostne stekleničke. Za obvezen
arhiv in sedaj že tradicionalno dražbo, ki vsako leto poteka v Mo-zirskem gaju na praznik sv. Alojzija, 21. junija.
Benjamin Kanjir
I
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 17
Ljudje in dogodki
KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI
Strokovno obnovljena Jezernikova kašča
V	zadovoljslvo in veselje je slišati in še lepše videti, da so lastniki obnovili svojo kaščo, saj tako ohranjajo dediščino svojih predhodnikov. Seveda mora biti obnova opravljena pravilno in strokovno utemeljeno. Ena tako obnovljenih kašč je kašča pri turistični kmetiji Zgornji Jezer-nik v Krnici, v občini Luče.
Kaščo so domači najprej temeljito fotografirali, izmerili in narisali, potem pa izdelali natančne kopije poškodovanih lesenih delov ter jih zamenjali. Uporabili so tudi isto vrsto lesa. »Le pri stebrih, ki krasijo gank (balkon), smo malo pogolju-fali in naredili vse enake, prvotni so bili v podrobnostih različni,« so povedali.
Obnovili so predvsem »koroško fasado« - zunanje obloge, ki obdajajo še vedno dovolj trdne trame. Trami so vezani na tudi do štirikrat roglji-čen lastovičji rep, na »smrekco«, kot ljudje pogosto rečejo. Najpomembnejša in najzahtevnejša je bila obnova strehe. Res da so tu uporabili sodobno kritino, morda jo bodo čez čas nadomestile stare dobre skodle.
Kašča datira iz leta 1822 in je drugačnih mer (oblike), kot je večina kašč iz tega obdobja. Glede na dolžino meri poldeseti meter, je zelo široka, kar sedem metrov. Tudi nadstropna etaža je na eni strani za skoraj tri metre podaljšana. Pod to streho so imeli nekakšno gumno, kjer je nekoč stal »virštat«, torej mizarska miza.
V	notranjosti smo našteli zelo veliko koštev
(zabojev) za žito, v zgornji etaži kar osem, v spodnji pa šest. Očitno so nekoč kljub nadmorski višini 600 metrov in osojni legi kmetije pridelali veliko žita oziroma so ga morali veliko hraniti za primer slabe letine. Veliko je tudi malih koštev: za orehe, fižol, krhlje in podobno.
Takoj opazimo tudi dvoje vrat, ki so enostavno, a lepo okrašena s koncentričnimi krogi. Posebnost vrat so cveki, zagozde. Če bi jih izvlekli, bi se okvirji vrat lahko odstranili. Čemu naj bi to
služilo, domačim ni znano.
Danes je kašča predvsem sušilnica kvalitetnih želodcev ter drugih suhomesnatih izdelkov, ki jih postrežejo gostom na kmetiji in na tržnici. Glede na to, da se ukvarjajo s turizmom, bi lahko v kašči uredili domači muzej in v njem turistom predstavili pestro zgodovino svojega sedanjega in prvotnega doma. Špehovi, kot se pišejo, prihajajo s planinski srenji dobro znane kmetije Špeh pod Rogatcem.
Marijan Denša
Kašča datira iz leta 1822 in je drugačnih mer (oblike), kot je večina kašč iz tega obdobja.
(Foto: Marijan Denša)
ZANIMIVOSTI NARAVE
M	V «v
»Sončnično drevo« namesto sonca
V Spodnji Rečici je ob reki Savinji med poletnimi meseci zraslo »sončnično drevo«. Sončnica velja za eno najlepših rož poletja. S svojimi velikimi cvetovi, polnimi semen, ima zagotovo posebno mesto med njimi. Je zvesta spremljevalka sonca, saj se vedno obrača za njim.
Mogoče je neobičajno deževno poletje rastlino zmedlo in je lovila sončne žarke iz vseh smeri, saj je na njej zraslo več kot 50 cvetov. Zagotovo je bila sončnica sonce v Spodnji Rečici, ki je ob skrbni negi Mete Hribernik, prinesla kanček energije mimoidočim ob turobnem vremenu.
Klara Hribernik
Tehtnica je pokazala kar 1828 gramov za paradižnik z Rogove kmetije.
Zelo velik paradižnik
Letošnje deževno poletje ni bilo naklonjeno pridelovalcem vrtnin, če pa je rastlina pred dežjem zaščitena, jo vsakodnevni nalivi ne motijo. Paradižnik, težak skoraj dva kilograma, je zrasel na Rogovi kmetiji v Lepi Njivi. Vendar ni bil osamljen, kar nekaj nad kilogram težkih plodov mu je delalo družbo.
KB
10 Savinjske novice št. 41, 18. oktober 2014
Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV V SOLČAVI
Mozirska in velenjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta v sodelovanju s Centrom Rinka pripravili območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Organizatorji so druženje ljubiteljev ljudskega izročila poimenovali Pod to goro zeleno. Na odru »zadružneka« se je zvrstilo kar osemdeset pevcem.
Obiskovalcem se je predstavilo deset skupin. Zapele so domačinke - Solčavanke, ljudske pevke Pušeljc in Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Iz Luč so prišli Ljudski pevci, Pevci in pevke ljudskega izročila, iz Konjskega vrha Robnikovi sestri, iz Mozirja sestri Apšen. Šaleško dolino so zastopali Ljudski pevci iz Kavč pri Velenju in pevke Gaberški cvet iz Gaberk pri Šoštanju.
Dogodek so zaokrožili Godci ljudskega izročila
Pod to goro zeleno
iz Luč. Za povezavo programa je poskrbel Nejc Sla-pnik. Po oceni strokovnega spremljevalca Adrijana Novaka so si sestri Apšner, Robnikovi sestri, Ljudski
pevci iz Luč in Ljudske pevke Pušeljc zaslužili, da našo dolino predstavijo tudi na regijski ravni.
Marija Sukalo
Dekle, dekle, jaz te vprašam, so prepevale Solčavanke. (Foto: Marija Šukalo)
KOMISIJA ZA ČLANICE PRI GASILSKI ZVEZI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Gasilke se izobražujejo na vseh
področjih
POTOČNA POSTRV VELIKANKA
V soboto, 27. septembra, so se članice prostovoljnih gasilskih društev iz naše doline družile na Ljubnem ob Savinji, pri Povhu, z namenom, da izpopolnijo znanje o ribah in pripravi le-teh. Na začetku so poskusile nekaj že pripravljenih ribjih specialitet, kot so ribji biftek ter hladno in toplo dimljena riba. Veliko so izvedele o gojenju rib in vrstah, kar jim je razložil lastnik ribogojnice Drago Povh. Pokazal jim je tudi, kako se ribo preprosto očisti in pripravi za peko. Na koncu so pečene ribe še poskusile.
Ulov vrnjen v reko Savinjo
Barbara Slatinšek, predsednica komisije za članice pri zgornjesavinjski gasilski zvezi, je povedala, da skupaj z ostalimi predsednicami iz nekaterih društev skrbijo za druženje članic z različnimi aktivnostmi z gasilskimi in ostalimi vsebinami, ki članice zanimajo. Tako bodo v novembru imele delavnico z naslovom Sanje in strahovi sodobne ženske, v izvedbi predavateljice Renate Roban. Govorila bo tudi o delu gasilk, ki hkrati opravljajo tudi druge vloge. Z druženjem bodo nadaljevale še v zimskih mesecih.
Stefka Sem
Drago Povh je gasilke med drugim seznanil z gojenjem rib.
Za rekordno postrv sta se morala potruditi oba ribiča, Gregor Križnik (levo) in Rolf Kusters.
(Foto: Štefka Sem)
Pretekli teden je ribičema Gregorju Križniku in njegovemu prijatelju Rolfu Kustersu iz Nemčije v reki Savinji uspelo uloviti potočno postrv dolgo 86 centimetrov in težko osem kilogramov.
Riba je bila ujeta z muharico in po fotografiranju vrnjena nazaj v svoje domovanje. Nemški ribič že pet let vsaj tri do štiri tedne v času sezone preživi na ribolovu pri nas, tako velikega ulova pa si prav gotovo ni predstavljal.
SS
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 19
Šport, Šolstvo, Ljudje in dogodki, Oglasi
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Mladinske selekcije že v tekmovalnem ritmu
DAN ODPRTIH VRAT V OSNOVNI SOLI NAZARJE
Članska košarkarska ekipa iz Nazarij se vneto pripravlja na novo sezono. V sklopu priprav se je udeležila 1. pokala OSO Savinjska, ki je potekal predzadnji konec tedna v septembru v Vojniku. Tekmovanja v mlajših selekcijah so že v polnem teku, za nazarske mlade košarkarje pa je bil minuli konec tedna še posebej uspešen.
Športna dvorana Vojnik je bila prizorišče 1. pokala OSO Savinjska v organizaciji Drušlva košarkarskih sodnikov OSO Savinjska in KK Vojnik. Na turnirju se je predstavilo osem ekip v treh kategorijah. Želja organizatorjev je bila, da bi ekipam in sodnikom pred sezono ponudili kakovostno pripravo na nove izzive. Nazarčani so se najprej pomerili proti KK Konjice, v napeti pol-finalni tekmi pa so bili boljši Konji-čani s 75:70. V tekmi za tretje mesto so bili boljši košarkarji KK Dravograd (78:69). Turnir so osvojili
košarkarji KK Konjice, ki so prepričljivo premagali KK Vojnik z 90:51.
Bolj uspešni so bili v nazarskem mladinskem pogonu. Minuli konec tedna so prav v vseh starostnih kategorijah premagali svoje nasprotnike. Ekipa U-19 je z rezultatom 63:69 slavila v Vojniku, selekcija U-17 pa je doma premagala ekipo Borut Besedič - Čiro (75:41). Na tekmi U-15 so nazarski košarkarji po podaljšku strli upor Globusa (57:59). Selekcija U-13 je slavila na obeh tekmah na turnirju v Celju, in sicer so bili na prvi tekmi boljši od Griž (17:69), na drugi pa še od domače Keleje B z rezultatom 17:48.
Za člansko ekipo Nazarij se bo sezona začela 14. oktobra, ko bo v 2. krogu pokala Špar gostila ekipo iz Brežic, teden dni kasneje pa bo v Brežicah povratna tekma. Ligaška sezona v 4. SKL se bo začela 25. oktobra z domačo tekmo proti Ježici.
Roman Mežnar
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad
Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofi-tnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.gornji-grad.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
Predmet razpisa so:
1.	garsonjera, v izmeri 26,19 m2, Novo naselje 2, Gornji Grad
2.	enosobno stanovanje, v izmeri 46,32 itt in pomožnim prostorom 12,43 tt, Attemsov trg 32, Gornji Grad
3.	trosobno stanovanje, v izmeri 137,26 tt, Attemsov trg 23, Gornji Grad.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije.
2.	Čas razpisa je od 10. oktobra 2014 do vključno 6. novembra 2014, do 12.00 ure.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: http://www.gornji-grad. si/?q=content/razpisi
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja -NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (03) 839-18-50, Erika Podbrežnik.
OBČINA GORNJI GRAD
Otroci spoznali, kako pomembna je samooskrba
Ob pomoči učiteljice so otroci pripravili napitke iz sadja in zelenjave.
(Foto: Marija Sukalo) V Osnovni šoli Nazarje so sredi so učencem nižje stopnje v pomoč
septembra pripravili dan odprtih vrat in naravoslovni dan pod naslovom Na poti do samooskrbe. Na stežaj so odprli vrata tako staršem kot ostalim obiskovalcem, ki so si z zanimanjem ogledali nove prostore in delo otrok.
Učenci so pripravili ustvarjalne delavnice in prikazali, kakšna je pot samooskrbe. Iz sadja in zelenjave so pripravljali napitke in jedi, kuhali čaje iz zelišč, pisali recepte, oblikovali glino, izdelovali mila in praške za domačo uporabo. Ob šoli so predstavili eko vrt, kjer so posadili in posejali številne vrtnine in zelišča. Preizkusili so se tudi v mletju in stiskanju jabolk. Pri tem
priskočili starši.
Mentorica Metka Meh je povedala, da je vrt nastal lani pod okriljem ljubljanskega inštituta za varovanje zdravja in sodelovanjem Lokalne akcijske skupine naše doline. Z njim so popestrili šolsko okolico in vzpostavili učni poligon za otroke, da ti lahko spoznavajo rastline in njihove zakonitosti, vrtne prebivalce in procese v naravi.
Namen delavnic je po besedah ravnateljice Vesne Lešnik, da otroci spoznajo možnosti, kako pridelati in predelati zelenjavo, ter da se naučijo, kako pomembna je samooskrba.
Marija Šukalo
IZJAVA TEDNA
J
Vinko Jeraj, kmet, lastnik 17-kilovatne sončne elektrarne:
»Ko sedaj vidim, kakšno presenečenje nam je pripravila država s tem, da bomo morali postati podjetniki, mogoče bomo celo ostali brez pokojnin, sem odločen, da bom z dnem, ko odplačam kredit, elektrarno odklopil iz omrežja, če bo ostalo tako, kot je v tej uredbi.«
(Foto: ŠS)
10 Savinjske novice št. 41, 20. oktober 2014
Šport, Ljudje in dogodki
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Obetaven začetek nove sezone
Konec septembra se je za rokometašice kluba iz Nazarij začela tekmovalna sezona 2014/2015. Prve so se na parketu znojile starejše deklice A. Po porazu v uvodnem krogu so zabeležile dve zaporedni zmagi. 29. septembra so
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Občinski prvak postal Peter Bezovšek
V začetku oktobra so člani Strelskega društva Gornji Grad na strelišču v Zagradišču pripravili še peto tekmo za občinskega prvaka v streljanju v trostavu - leže, sede in stoje. Po pričakovanju je prišlo do spremembe v skupnem seštevku. Po petih tekmah je naslov občinskega prvaka pripadel Petru Bezovšek (559 točk), drugo mesto je osvojil Tomaž Trogar (526), tretji je bil Boris Purnat (507). Na zadnji tekmi je z 214 krogi zmagal Bezovšek, sledila sta mu Trogar (202) in Henrik Strnad (191).
ŠS
Po petih tekmah je naslov občinskega prvaka osvojil Peter Bezovšek (na sredini), sledila sta mu Tomaž Trogar (desno) in Boris Purnat.
(Fotodokumentacija SD Gornji Grad)
KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI
Vabilo k sodelovanju
Organizatorji košarkarske lige Brglez.com vabijo rekreacijske košarkarske ekipe k sodelovanju od 23. ali 30. novembra do predvidoma marca prihodnjega leta. Ligaško tekmovanje bo potekalo enokrožno (vsak z vsakim) v nedeljah od 8. ure dalje v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela. Več informacij o pravilih lige in organizaciji dobite preko elektronske pošte: mslokar.p221@ gmail.com ali dani.daniloturnsek@gmail.com.
IS
sezono odprle članice v drugi najmočnejši ženski rokometni ligi in po dveh krogih s popolnim izkupičkom zasedajo sam vrh lestvice.
Selekcija starejših deklic A je letošnjo sezono v skupini vzhod začela 20. septembra z gostovanjem na Ptuju pri ŽRK Tenzor DP - Logistik, kjer so zabeležile poraz 22:16 (10:11). Že v naslednjem krogu so popravile strelsko formo in prepričljivo slavile v Grazu proti HIB Liebenau. Vajo so ponovile tudi v domači dvorani in z borbeno igro v obrambi in odličnimi potezami v napadu presenetile tekmice iz ŽRK Ormož z zmago 28:26 (16:13).
Zadnji vikend v septembru so v novo sezono 1. B državne lige za ženske vstopile tudi članice
RK Nazarje. V tej ligi bo sodelovalo sedem ekip. V uvodnem krogu so nazarske rokometašice gostovale pri RK Adria transport Logatec in prepričljivo slavile: 17:28 (7:15). Obramba je delovala vrhunsko, saj so gostiteljice v prvem polčasu dosegle le sedem golov. Tudi naslednji krog je prinesel gostovanje, in sicer pri ŽRK Tenzor DP - Logik Ptuj. Ptujčanke so se izkazale za trdne tekmice, vendar so Nazarčanke zlomile njihov odpor in zasluženo slavile z 29:34 (16:17).
S popolnim izkupičkom v prvih dveh krogih prvenstva zasedajo sam vrh lestvice. Položaj na lestvici bodo branile že v nedeljo v domači dvorani proti ŽRD Škofja Loka.
Roman Mežnar
Zgornja Savinjska dolina nekoč in
danes
Rogački most iz leta 1931. Kot je videti, gre za takrat nov lesen most pred Lučami. Staro razglednico, ki nam jo je posredoval Franjo Atelšek, hranijo na Robnikovi domačiji v Krnici.
Po več kot 80 leti je tam sedaj nov betonski most, asfaltiran in brez sredinskega podpornega stebra, a s podobno leseno ograjo. (Foto: IS)
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 21
Kronika, Pisma bralcev, Oglasi
Praznik občine Nazarje
V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje smo dobili vabilo, da se udeležimo osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku občine Nazarje. Na vabilu je bila podpisana edina županja v občinah Zgornje Savinjske doline, ga. Majda Podkrižnik.
Proslava je potekala v Domu kulture Nazarje, v četrtek 18. septembra 2014 ob 18. uri. Pred začetkom proslave smo še malo postali zunaj, saj je bilo prijetno toplo po toliko dneh dežja. Prevzel me je prijeten občutek, ker smo bili tudi gluhi in naglušni povabljeni na takšen svečan dogodek, še posebej ker je za nas bilo tolmačeno v slovenski znakovni jezik.
Začelo se je z otvoritvijo prenovljenega doma kulture Nazarje z godbo Zgornje Savinjske doline. Ko je bil trak prerezan, smo bili povabljeni naprej v dvorano in proslava se je pričela. Prvič sem bil v njej, moram priznati, da je lepa, urejena, v stilu lesa, tako da se v njej počutiš prijetno, preprosto domače.
Proslavo so organizirali Občina Nazarje, Osnovna šola Nazar-
je in Glasbena šola Nazarje, proslavo pa je tolmačila Duška Berloč-nik. Proslave se je udeležilo kar nekaj članov našega društva, ki jim je bila proslava zelo všeč. Naj povem, da je začetek proslave popestril nastop otrok osnovne šole Nazarje, ki so čudovito zapeli nekaj pesmi. Bili so oblečeni v lepa svetlo zelena oblačila in s svojim nastopom poželi velik aplavz. Sledil je govor županje, ge. Majde Podkrižnik.
Pozorno sem prisluhnil, kaj vse so v tej občini dosegli v zadnjih štirih letih. Res ogromno, še posebej zato, ker so občino prizadele številne naravne katastrofe. Lepo je videti, kaj vse se da doseči z dobrim delom občine, krajanov, gasilcev in vseh dobrih ljudi, ki stopijo skupaj, da bi pomagali sočloveku. Sanirano je bilo več cest, vodovodov, mostov, plazov ... Da občina zelo dobro sodeluje z vsemi društvi, gasilci, zdravstvenim domom in drugimi organizacijami je opaziti vsepovsod. Pohvalno je tudi, da občina dobro dela in sodeluje z vsemi občankami in občani. Prav tako sem ujel v uho tudi informaci-
jo, da dobro sodeluje s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje in ostalimi podjetji ter poslovnimi partnerji. Od letos dalje je tudi sedež Zgornje Savinjskega zdravstva v Nazarjah, energetsko so sanirali osnovno šolo in vrtec, uredili javne površine in Dom kulture, uredili daljinsko toplovodno ogrevanje in še bi lahko našteval.
Program proslave je bil zelo lep, glasbeno naravnan in seveda namenjen občinskim nagrajencem. Nagrajencev je bilo res veliko, prejeli so zlate, srebrne in bronaste grbe občine Nazarje, prav tako tudi županova priznanja in posebna priznanja. Nagrajenci vedno prihajajo iz različnih okolij in z različnimi zaslugami, kar dokazuje, da se v občini spomnijo vseh tistih, ki dajo največji pečat v zadnjih letih.
Po proslavi smo se zadržali v
avli na zakuski in se še dolgo pogovarjali in družili z nagrajenci. Par besed sva spregovorila tudi z županjo, ki je povedala, da je zelo vesela, da smo se člani društva udeležili proslave, sam pa sem se ji zahvalil za povabilo ter pohvalil njihovo res lepo organizirano proslavo.
Vsem nagrajencem, prav tako pa tudi vsem občankam in občanom ob njihovem prazniku iskreno čestita tudi naše društvo. V bodoče pa si seveda želimo čim več takšnega sodelovanja in povezovanja z občinami na vseh ravneh našega dela. Končal bom z besedami enega naših mladih gluhih članov: »Lepo, zanimivo in predvsem veliko se je v tej občini dogajalo«.
Franc Forštner, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	PREGNANI TATOVI ŽLEBOV
Nazarje: V noči na 1. oktober so neznani storilci poskušali ukrasti bakrene žlebove s stanovanjske hiše v Nazarjah, vendar so bili pri tem pregnani s strani sosedov. Materialna škoda ni nastala.
•	TUDI BUKVE KRADEJO
Raduha: 2. oktobra so bili mozirski policisti od pooblaščenca podjetja iz Ljubljane, ki upravlja z gozdovi, obveščeni, da je neznanec ukradel okoli tri kubične metre bukovih drv iz njihovega gozda na Ra-duhi. Neznanec je namreč ukradel štiri bukova drevesa. Nastala je materialna škoda v višini okoli 150 evrov.
•	VOZILO NA STREHI
Letuš: 5. oktobra ob 23.30 uri je na regionalni cesti Letuš-Mozirje v Letušu osebno vozilo zapeljalo s cestišča in med prevračanjem obstalo na strehi. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, Letuš in Braslov-če, ki so zavarovali in razsvetlili kraj dogodka, odklopili akumulator na vozilu ter zaradi suma, da je ponesrečenih več oseb, preiskali okolico. Izkazalo se je, da je bila v nesreči udeležena in poškodovana le ena oseba, ki so jo oskrbeli mozirski reševalci nujne medicinske pomoči in jo prepeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico.
10 Savinjske novice št. 41, 22. oktober 2014
Zahvale
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet,
spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
Marije POLAK
12.4.1936 - 23.9.2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo obiskovali in ji lajšali trpljenje med njeno boleznijo. Hvala vsem osebjem nazarskega zdravstvenega doma, osebni zdravnici dr. Marš Podbregar, sestri Mileni, za oskrbo na domu. Patroma za obiskovanje in duhovno hrano vsak prvi petek.
Zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za vsa izrečena sožalja in besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala patru Damjanu za lepo opravljeno sveto mašo in obred, župniku Marku Rakunu za sodelovanje pri sveti maši, govorniku, citrarki, trobentaču, pevcem za odpete pesmi pri maši in na grobu, praporščakom, pogrebcem, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti v večnost.
Vsi domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Jožefe OREŠNIK
p.d. Tratarjeve Pepce iz Šmiklavža 3.3.1935 - 12.9.2014
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše.
Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljen obred, govorniku Rafku za besede slovesa, gasilcem PGD Nova Štifta, praporščakom in pevcem iz Bočne.
Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom za vso nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi domači
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, botrčka, tasta in brata
Tonija BORŠNAKA
26.4.1942 - 2.10.2014 iz Lačje vasi
Z bolečino in žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala mozirskim pevcem, govorniku Milanu, PGD Gorica ob Dreti, praporščakom, pogrebni službi Morana ter gospodu župniku za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti.
Nj'egovi domači
V življenju si trpela, brate in sestro rada si imela ter nečake si smeje sprejela. Zato hvaležni smo ti vsi. Miren počitek želimo ti.
ZAHVALA
ob izgubi sestre in tete
Elizabete KOPUŠAR
Lužnikove iz Šentjanža 30.12.1921 - 30.9.2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih priskočili na pomoč in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, še posebej zdravnici Andreji Podbregar Marš in sestri Staši, gospodoma Davidu in Ferdinandu, govorcu Jožetu, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Anu-bis ter gasilcem.
Vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi nj'eni
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 23
Za razvedrilo

Cvetke
NI PROBLEMA GLEDE TEŽAVE V ZAGATI Božo Plesec, prvi piarovec Mozirskega gaja: »Obljubili smo vam bučo rekorderko in prepričan sem in verjamem, da je prav to cilj naše komisije, mislim, naše prireditve. Drugo leto vam bomo obljubili še tehtnico, ki bo rekordno težko bučo lahko tudi stehtala. Tokrat pa smo vzeli kar kuhinjsko vago in kalkulator, s katerim smo pomnožili dobljene tri kile do prave teže buče. Mi se vedno znajdemo ..., včasih tudi v zagati.«
KAR PO KRJAVLJEVO BI BUCO NA DVA KOSA
Dani Grudnik, zastopnik Steyerjeve vinske kleti v Mozirju, glede preslabotne tehtnice: »Zakaj pa ne prerežete buče in jo po kosih stehtate?«
Ivo Milovanovič, član tehtalne žirije buč: »Ker ocenjujemo tudi izgled buče.«
Dani: »Pa jo najprej ocenite, pa potem stehtajte.«
Ivo: »Pa kaj ti piješ, da vse rešiš z enim zamahom?«
(Foto: JM)	HL , ■¿■¿i*'' '5	I Lj XIMTMv * ^
		
	- m	
	\\ /i ■ » K : jft !	
TRIJE MOŽJE PRI KOTLU, DA O VSEBINI NE GOVORIMO
Pekači kostanja na Lenartovem sejmu (od leve): Novak Šukalo, Roman Velam in Franc Žuran so za mešanje uporabljali večjo kuhal-nico, saj je bilo potrebno speči več kot sto kilogramov kostanja in kakšnega stanovalca na črno, ki je našel domovanje v njem. Kaže, da v kostanju ni bilo mesa, saj se nihče od kupcev ni vrnil doplačat sicer bogatega obroka.
10 Savinjske novice št. 41, 24. oktober 2014
Križanka, Informacije
■ '		PI JL / ar					\		ME6TOV FRANCIJI, OB MDZEL1	POKRAJINA V VIETNAMU	MIŠI PODOBEN SESALEC, KI JE SPOSOBEN LETATI	ZASTONJ. BREZ PLAtlLA	KEMIJSKI SIMBOL ZA SREBRO	ZAKOVICA	SESTAVIL: PETER UDIR	OBSEŽNA KRAŠKA POKRAJINA NA JZ HRVAŠKE	EKSPRESNI VLAK	UČNO-ZNAN-STVENA ENOTA ODDELKA UNIVERZE, STTJLICA
								KEMIJSKI ELEMENT (Mi)							ZDRAVILO ZDRAVLJENJE			
								NAUKO ENERGIJI										
								OČEV MEŠČANSKEM OKOLJU					BESEDILO					
													NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ŠKORPIJONA					
								PREPRIČANJE. KL NI V SKLADU S STVARNOSTJO						MAHOVNICE BRITANSKI GLASBENIK (LENNON)				
								MITNINA. CARINA (ifistar.)	KROGELNEMU ODSEKU PODOBNO OBLIKOVAN KRUH, HLÉBEC	PRIPRAVA ZA IZOELOVANJE MASLA IZDELOVALEC RAKET						ROBERT DUVALL KDOR PRIDELUJE HMELJ		
																		
	NABOŽNA			Človek z rolerji								ETltNO NACELO V BUDIZMU						
	PRAVOSLAVNA PODOBA		ZAHOD	TANKA TKANINA 12 ČESANE VOLNE								PTICA Z ZELO VELIKIM PISANIM KLJUNOM						
proizvod											TRNOVE VEJE NEKD TOVORNA TRG. JADRNICA						SLOVENSKI REŽISER (JOŽE: KEKEC)	ORIENTALSKO RIŽEVO iGANJE
telečji ali svinjski HRBET S kostmi. za-REBRN ica								LEVI PRITOK N1GRA						VODNA RASTLINA				
								DANSKI OTOK V MALEM BELTlf						BEOTIJEC, AON EC				
MESTO NA ČEŠKEM, OB ISTOIMENSKI REKI									PRISTOJBINA JANEZ TRDINA						VODNI VRTINEC ČEHOV. ANTON			
SISTEM ŽIC. CEVI. NAPRAV ZA DOLOČENO DELOVANJE													NAOČNIKI					
AMERIŠKI HUMORIST IN DRAMATIK (GEORGE. 1666-134J)						PLAT							diktat					
Novitete v Knjižnici Mozirje v oktobru
LEPOSLOVJE:
Komerički, Jože: Vijuge življenja, Nikolova, Olivera: Strdek, Tratnik, Suzana: Česa nisem nikoli razumela na vlaku, Ferk, Janko: Cesar je vojsko odposlal : roman o Sarajevu, Česnovar, Ana: Grozote vojne, Mlakar, Tanja: Vsiljivka v družini, Johnson, Jane: Solna pot, Chase, Emma: Uklonjena, MacLean, Sarah: V vrtincu romantike z lahkoživcem, Fielding, Helen: Bridget Jones, Nora na fanta.
STROKOVNA LITERATURA:
Goriup, Alojz: Od Galicije do Južne Tirolske : vojni dnevnik 1914-1918, Jesenšek, Marko: Slovenski jezik na stičišču več kultur, Walsch, Neale Donald: Kaj je rekel Bog, Čirič, Marjan Maj: Tišina kot nasilje, Kagan, Annie: Posmrtno življenje Billyja Fingersa, Ruiz, Miguel: Zavestno življenje, Gyorek, Natalija: Otroci potrebujemo gozd, Amirante, Chiara: Samo ljubezen ostane, Grylls, Bear: Priročnik za preživetje v življenju, Rugelj, Samo: Ultrablues : kako so se trije kompanjoni lotili ultramaratona.
MLADINSKA LITERATURA:
Grimm, Jacob: Štiri Grimmove pravljice, Wagenen, Maya: Popularna, Predin, Andrej: Mica pri babici, Pirati iz dežele Merikaka, Kermauner, Aksi-nja: Bela kot galeb, Kraljič, Helena: Aida, etiopska princesa, Arredondo, Francisco: Enciklopedija dinozavrov, Plohl, Igor: Lev Rogi najde srečo, Muha, Viktorija: Gasilec, Bitenc, Janez: Najlepše pesmi o živalih, McBratney, Sam: Poglej, kaj znam.
f		\
	Slovarček:	
	AHIMSA - etično načelo v budizmu; BENUE - levi pritok Nigra;	
	RAPE - mahovnice;	
\		C
A		
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
KAOS, OKUS, ANTIKRIST, CER, AOSTA, ALOST, MAN, CLIVE OWEN, HOD, PROTON, KVAČKA, IMAGO, VA, LAMA ROK, URADNIK, ALANI, OTRE, ATI, VČ, KSILIT, PAMET, KEPA,
BESEDAVELJ, AKER, OBKROŽENJE
^___J
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN		
Ime in priimek:		
Naslov:		
Vsebina oglasa (do 10 besed):		
		
		1 M
VI	1	a
		1 "¥
		
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 25
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
_
Napovednik dogodkov	
Petek, 10. oktober	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Sovica jokica spet joka
Sobota, 11. oktober	ob 10.00. OŠ Nazarje Projekt Gradim prihodnost. Pa ti?
	ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Srečanje konjenikov in razstava gob z nasveti
	ob 12.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma MKL ND Mozirje : Zreče
	ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma MČL ND Mozirje : Kovinar Štore
	ob 18.00. Center Rinka Solčava Prireditev ob zaključku 3. natečaja Edija Mavriča Savinjčana s podelitvijo priznanj na temo pripovedništvo
	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Muzikal Moja Mija
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka komedija Gospod poslanec (Udar po kurje)
Nedelja, 12. oktober	ob 10.00. Pred športno dvorano v Mozirju Jesensko srečanje tekačev
Ponedeljek, 13. oktober	ob 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Večer z Aleksandrom Videčnikom: Spomin na I. svetovno vojno
Sreda, 15. oktober	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Miška Mimi in maček Hubert
Četrtek, 16. oktober	ob 9.00. Restavracija Gaj Mozirje Državno prvenstvo Zveze društev upokojencev Slovenije v šahu - ekipno
	ob 18.00. Kulturni dom Radmirje Pravljični večer za otroke (vstopnine ni)
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca simentalca, težkega 160 kg; gsm 051/256-986. Prodam bikca čb, starega 14 dni, gsm; 031805 832.
Prodam prašiče od 25 do 250 kg in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484.
Pet let staro islandko z rodovnikom prodam; gsm 041/783-638. Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989.
Prodam sivega bikca, starega en teden; gsm 041/942-169.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
VOZILA - KUPIM
Kupim avto VW golf 2 syncro 4x4, dobro ohranjenega; gsm 040/430-080.
DRUGO - PRODAM
Prodam otroško 12-colsko kolo s pomožnimi kolesi, ki se lahko odstranijo, lesen poganjalček ter 2 otroška sedeža za kolo za težo do 22 kg; gsm 041/339-031. Prodam apple I pad 1 z ovitkom, brezhiben; gsm 041/339-031.
Prodam rabljen šivalni stroj durkopp, kl. 212; gsm 031/414-271. Prodam suha, cepljena, mešana drva; gsm 031/485-215.
Mlin za sadje prodam, možna dostava; gsm 041/818-899, popoldan. Prodam malo rabljen orbitrek, ekran ne dela; gsm 041/422-864. Prodam okrogle silažne bale; gsm 041/324-353.
Prodam suha okrogla drva, žagana na 30/40 cm, češnja ali jabolka; gsm 068/602-550.
Prodam naravno suh les za pohištvo, javor, češnja, hruška; gsm 041/564-182. Prodam krmilni krompir, pšenico, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam suha drva, zrezana in cepljena; gsm 041/570-091.
Sveži jabolčni sok iz neškropljenih jabolk, sorta bobovec, prodam; gsm 051/340830.
Okrogle bale prodam; gsm 041/371976.
Ugodno prodam rabljena, otroška, zimska oblačila od 4 do 10 let, zelo lepo ohranjena; gsm 031/761-751. Prodam brestove, češnjeve, hruškove deske; gsm 041/852-608. Prodam bukova drva v paleti in palete;
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Oddam 5 gajb jabolk bobovca za simboličnih 10 dkg kave; gsm 040/145-696.
pim; gsm 070/22-44-30.
Prodam obnovljeno garsonjero v okolici
Prodam leseno klado gsm 031/800-852.
in bukova drva;
Podarim moško kolo; gsm 031/838-091.
Podarim kavč s predalom za posteljnino, dobro ohranjeno; gsm 041/517-885.
V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Ljubno, Radmirje, Okonina, Šentjanž, njivo, travnik, lahko delno zaraščeno, ku-
Si stara do 45 let in brez otrok? Z veseljem bi te želel spoznati za skupno življenje; gsm 041/510-457.
10 Savinjske novice št. 41, 26. oktober 2014

Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez-
plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.

.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
Fotoknjige oblikujete kar na internetu Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 27
Mladinsko društvo Nazarje predstavlja projekt: