Narodni Gospodar glasilo zadružne zveze. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216 V Ljubljani, 25. maja 1908. C. kr. »ošine hran. št. 64.846 Kr. ogrske.............. 18.648 V h e 11 i n n : Našim zadrugam. Nekaj o koristi konverzije zemljeknjižnib dolgov. Zadruge za prodajo jajec na Nemškem. „Šmarnica*, samorodna ameriška trta. Kronika Zadružne zveze. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Računski zaključki. Vabila. Inserati. Našim zadrugam. ' Dan na dan nam razne zadruge pošiljajo vprašanja, kako to, da zahtevajo letos okrajna glavarstva, da se jim imajo letni računi (bilance) vposlati že meseca maja, d oči m so do letos te posle morale opraviti do konca meseca junija. Mnogim zadrugam, ozirom članom načelstva so politične oblasti celo grozile z denarnimi globami, ako ne bi pravočasno ustregli tej zahtevi. Okrajna glavarstva so te pozive izdala po nalogu političnih deželnih oblastij, katerim je trgovsko mini strstvo z odlokom z dne 26. marca 1908, št. 4668 naročilo, da naj vplivajo, da dopošljejo zadruge svoj** bilance za 1. 1907. političnim oblastim že tekom meseca maja. Osrednja statistična komisija na Dunaju izdeluje namreč neko delo in hoče v ta namen kmalu dobiti potrebne podatke o zadružništvu po letnih računih posameznih zadrug. Zgoraj omenjena zaideva političnih oblasti pa v zadružnem zakonu nikakor ni utemeljena — in zakon je več nego kakšen odlok trgovinskega ministrstva ali političnih deželnih oblasti V svojih pozivih se sklicujejo na § 33, odst. 2. zadružnega zakona, ki nalaga zadružnim načelstvom dolžnost, da imajo pravilno odobrene računske zaključke in bilance tekom osmih d n i j po njih odobritvi predložiti politični deželni oblasti potom pristojnega okrajnega glavarstva (magistrata). De treba, smejo politične oblasti člane načelstev v to prisiliti z denarnimi globami v znesku do 200 kron. V § 35, odst. 2. zadruž. zakona torej ni niti govora, v katerem času je treba računske zaključke sestaviti, ampak je samo določeno, v katerem času po njih odobritvi da jih je treba poslati političnim oblastim. Pač pa je glede časa, v katerem je treba napraviti bilanco, merodajen § 22, odst. 3. zadr. zak., ki jasno in tako določno označuje načelstvene dolžnosti glede časa, v katerem se ima napraviti bilanca, da je v tem oziru popolnoma izključena vsaktera dvoumnost. Po tej zakoniti določbi mora zadružno načelstvo najkasneje v prvih šestih mesecih vsakega poslovnega leta oznaniti računski sklep preteklega poslovnega leta z bilanco vred. Načelstvo je torej po zadružnem zakonu obvezano, da do konca meseca junija sestavi računski zaključek in bilanco in te račune predloži v odobrenje občnemu zboru ter jih vsaj tekom osmih dnij potem, ko jih je odobril občni zbor, dopošlje političnim oblastim. Dolžnost načelstva je torej v zakonu samem v tem pogledu prav jasno določena. Večina naših zadrug je že imela občne zbore, na katerih so se odobrili letni računi, in poslala svoje bilance pristojnim okrajnim glavarstvom. Tistim zadrugam pa, ki tega še niso storile ter bi jim zato okrajna glavarstva hotela delati kakšne sitnosti, priporočamo, da po naslednjem vzorcu napravijo priziv na višjo inštanco. Priziv je kolka prost. G. kr. okrajno glavarstvo v....... Hranilnica in posojilnica v........, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Priziv proti notri imenovanemu odloku. Podpisani „Hranilnici in posojilnici v.........., registrovani zadrugi z neomejeno zavezo41 je c. kr. okrajno glavarstvo v........z odlokom z dne.........., št . . . naročilo, da ima do........doposlati mu tri izvode računskih zaključkov za 1. 1907 in en prepis 158 — sejnega zapisnika o občnem zboru, pri katerem se je računski zaključek odobril. Po § 35, odst. 2, zadr. zak. ima zadružno načelstvo dolžnost, da predloži politični oblasti računske zaključke za preteklo upravno leto tekom 8 dnij po njih odobritvi. Rok, v katerem mora načelstvo sestaviti in priobčiti bilanco za preteklo upravno leto, pa je ugotovljen po § 22, odst. 3, zadr. zak. ter znaša prvih šest mesecev naslednjega leta. V zgoraj omenjenem odloku c. kr. okrajnega glavarstva v........obsežena zahteva, da mora podpisana „Hranilnica in posojilnica v.........., registro- vana zadruga z neomejeno zavezo11 računski sklep in bilanco za 1. 1907 vposlati prej nego do konca meseca junija, v § 35, odst. 2. zadr. zak., ni utemeljena ter nasprotuje določilu § 22, odst. 3. zadr. zak., in zato vlaga podpisana „Hranilnica in posojilnica v.........., registrovana zadruga z neomejeno zavezo11 proti temu odloku priziv ter prosi: C. kr. okrajno glavarstvo v.........blagovoli ta priziv predložiti v rešitev c. kr. deželni vladi (c. kr. namestništvu) v........, ki je naprošena, da v smislu zgoranjih izvajanj razveljavi izpodbijani odlok c. kr. okrajnega glavarstva v......... V ......, dne....... 1908. J. J, N. N. odbornik. (Zadružni pečat) načelnik. Nekaj o koristi konverzije zemljeknjižnih dolgov. O tem predmetu je „Nar Gospodar11 obširno poročal že lansko leto. Vendar se ljudje veliko premalo brigajo za to važno olajšavo, dasi morajo dostikrat plačevati prav visoke obresti od svojih zemljeknjižnih (hipotečnih) posojil. Glavna ovira, da ne uporabljajo ugodnosti konverzijskega zakona, je ta da niso o tem zadostno ali pa prav nič poučeni. Dobiti je pa tudi takih, ki iz same lahkomišljenosti ali neumestne bojazljivosti puste vse pri starem. Dostikrat odvrača kmete od konverzacije okoliščina, da jim konvertujoči denarni zavod ne dovoli toliko kredita, da bi mogli poravnati vse svoje dolgove, in potem puste vse na miru. Ne pomislijo pa, da se da vsaj nekaj dolgov konvertirati, če že ne vseh, in da je še zmirom ugodnejše, če vsaj za nekatere dolgove dosežejo nekaj olajšav. Največja prednost konverzije hipotečnega dolga obstoji v tem, da postane dolg neodpovedljiv in da se mora amortizirati, t. j. da po toliko in toliko letih izgine popolnoma. Kako velikega pomena je amortizacija, pouči nas sledeči vzgled. Kmet izpremeni potom konverzacije svoj dolg, ki znaša recimo 10.000 kron, od katerega je pla- čeval 5—60/0, oziroma povprečno 51ji °/0 obresti. Poprej je vsako leto plačevnl 550 kron obresti. Po konverziji plačauje prvih osem let po 475 kron (če se prišteje še prispevek za upravne stroške) in po preteku teh osem let samo po 450 kron, torej za celih 100 kron manj. Pri tem se pa še njegov dolg v 55 1/ž letih popolnoma uniči. (Je bi 55 let in pol plačeval obresti v prejšnji visokosti, izdal bi samo za obresti 30.525 kron, a dolg bi še vedno ostal enako velik. V istem času pa bi na konverzirani dolg plačal 25.375 z obrestmi vred, torej za 5150 kron manj in poleg tega bi se tudi dolg uničil popolnoma — kar je gotovo še najprijetnejše. De prištejemo tem 5150 kronam še ves uničen dolg, izprevidimo, da je kmet na boljšem za celih 15.150 kron, kar je na vsak način lepa vsota. Drug posestnik ima večji dolg, od katerega plačuje 4 3/4 °/0 do 5 */2 °/0 ali povprečno po 5 °/0 obresti. Del tega dolga n. pr v znesku 6000 kron konvertira in sicer proti 4 */2 odstotnim obrestim. Od ne- konvertovane dolžne terjatve bi imel vsako leto plačati 300 kron obresti, kar bi v teku 55 1/2 let dalo skupaj 16.650 kron, ne da bi se dolg kaj zmanjšal. Ker pa dolg konvertira, plačuje v tem času vsako leto po 270 kron, tnrej vsega skupaj v 55 */2 letih 14.985 kron, ali 1.665 kron manj nego prej in obenem uniči ves svoj dolg. Na ta način si prihrani vsoto 7675 kron, katero mu je treba manj plačati kakor če bi svojega dolga ne bil konvertiral. Večkrat pa morajo naši kmetje plačevati še višje obresti nego smo jih upoštevali tukaj. Toda tudi te številke kažejo zadostno veliko izgubo, ki jo trpe dolžniki sebi in svojim otrokom v škodo, če ostanejo starokopitni in se ne poslužijo olajšav, ki bi se jih lahko. Zadruge za prodajo jajec na Nemškem. V Nemčiji se je lansko leto izdalo nad 200 milijonov mark (240 milijonov kron) samo za jajca, ki so jih uvažali iz tujih držav. To pomenja veliko izgubo na narodnem premoženju. Domače kmetijstvo ne more zadostiti vsem potrebam, a prebivalstvo po mestih se zelo množi, ker hitro in neprestano raste industrija. Zato gre od leta do leta več denarja v tujino za pridelke, ki jih ni v zadostni množini dobiti doma. Ko so kmetje uvideli, kako velike vsote gredo v druge dežele za pridelke, za katere bi si sami lahko služili lepe novce, začeli so snovati perutninarska društva in zadruge za prodajo jajec, ki so se v kratkem času posebno lepo razvile na Oldenburškem in Hanoveranskem. Veliki uspehi zadružnega dela, ki so se pokazali pri sadjarstvu, kletarstvu, vinarstvu, mlekarstvu 'n drugih proizvajalnih zadrugah, začeli so ljudstvo navajati, da si je izkušalo potom zadružništva polagati tudi pri drugih strokah kmetijskega proizvajanja. Posebno so se začeli kmetje po nekaterih krajih zanimati za neko gospodarsko panogo, ki je bila dolgo časa popolnoma zanemarjena, da, mnogi 80 jo celo smatrali za potrebno zlo, in to je bilo perutninarstvo. Tudi pri nas je dobiti celo vrsto kmetov, ki trpe kokoši pri hiši samo zaradi ljubega miru, „da 8e ne bo ona jezila11. Naše razmere so pa v tem °ziru res take, da se ne čudimo mnogo možem, ki smatrajo kokoši za živali, ki delajo pač veliko škodo, a donašajo razmerno malo koristi. Kajti tisti denar, ki se semintje dobi za jajca, se tako porazgubi, da ne zaleže bogvekaj. S tem pa še ni rečeno, da bi se ne dale razmere izboljšati, in da bi bilo nespametno malo več se pobrigati za to na videz malenkostno zadevo. Zato mislimo, da ne bo odveč, če se malo ozremo Po svetu in pogledamo, kako gospodarijo v perutninarstvu po deželah ki so v gospodarskem napredku daleč pred nami. Če dobivajo kmetje drugod od prodaje jajec stalne in razmeroma ne majhne dohodke, zakaj bi se pri nas ne dalo tako urediti, da bi imeli tudi naši kmetje od perutnine boljše dohodke nego zdaj ? Kakor smo povedali že v začetku, razvita je v Nemčiji ta vrsta zadrug najbolj na Hanoveranskem. Urejene so splošno po sledečih načelih. Vsak član zadruge je dolžan vsa jajca, kar jih dobi pri svojem gospodarstvu, oddati zadrugi, ki ima za nabiranje več ali manj nabiralnic, kakor je pač primerno krajevnim razmeram. Izvzeta so samo jajca, ki so potrebna v domačem gospodinjstvu ali za varenje. Vsak teden enkrat poleti in po potrebi tudi v zimskih mesecih pobere jajca po posameznih vaseh >u nabiralnicah od društva naročen voznik. Jajca je treba vsak dan pobrati iz gnjezd in jih shraniti na hladnem prostoru, dokler jih pobiralec fie vzame. V vsaki vasi je treba jajca prinesti pravočasno v hišo kakšnega zadružnika, katera stoji kolikor Mogoče blizu ceste. Na vsa jajca je treba pritisniti društveni pečat, ^tampilja in škatljica za štampiljo ostanejo v lasti Zadruge. Jajca, ki se pri preizkušnji v zadrugi izkažejo kot pokvarjena, se v znesku 10 pfenigov (=12 viharjev) za komad odračunijo zadružniku, ki se sme Povrh tega izključiti, če se take napake pri njem večkrat ponovijo. Jajca je treba oddati v čistem stanu, umazana je treba poprej z vodo osnažiti. Vsa jajca je treba takoj oddati; spravljati jih za poznejši čas, ni dovoljeno. Odškodnina za nabiranje, skladanje in poslovodstvo je različna. Ponekod opravlja vse te posle načelstvo brez vsake odškodnine, ponekod pa zadruge dovoljujejo za to opravilo majhno nagrado, n. pr. 50 pfenigov do 1 marke za vsakih 1000 jajec, ki jih je dotični uslužbenec nabral in vložil. Odpošiljanje se vrši večinoma po železnici. Za vlaganje so se izkazali kot najbolj primerni zaboji s posameznimi razdelki, napravljenimi iz lepljenke, ki je tako prirejena, da je prožna. Na ta način se nobeno jajce pri prekladanju ne utere. Kar zadeva plačevanje, se vrši največ po kosih; toda čimdalje bolj se kaže za umestno, da bi se vpeljalo plačevanje po teži. Za vzgled se navaja dostikrat zadruga za prodajo jajec v vasi Bavvinkel, ki je res dosegla prav ugodne uspehe. Zadruga plačuje svojim udom jajca po teži, odjemalcem jih pa prodaja po kosu. Vsa jajca se preiskujejo s pomočjo posebne svetilke. Ker so odjemalci prepričani že naprej, da bodo dobili dobro blago, rajši plačajo nekoliko več, in zato zadruga ne trpi nikake škode vsled večjih stroškov, ki nastanejo po preiskovanju. V eni uri jih je mogoče preskusiti okoli 1000 kosov. Ta zadruga je že 1. 1900 razpečala 651.200 jajec, za kar so prejeli zadružniki 33.940 mark. Vsled delovanja zadruge morejo kmetje jajca prodajati za 25 odstotkov dražje nego prej. Uspehe hanoveranskih zadrug za prodajo jajec sodijo poznavalci kot jako povoljne. Ne samo, da se je dvignila cena jajc, ampak gotovi in večji dohodki iz perutninarstva navajajo ljudi, da bolj skrbe za rejo živali in redijo samo take vrste kokoši, od katerih imajo največ dobička. „Šmarnica66, samorodna ameriška trta. V nekaterih krajih na Štajerskem, posebno v ljutomerskih in Slov. goricah, v slovenjebistriškem in v konjiškem okraju, ter tudi drugod, razširjajo trto, imenovano, „šmarnica11. Da se ljudstvo izogne veliki škodi, sem že lani opozoril na to, da šmarnica ne kljubuje trtni uši in da daje le slabo vino. Dohajajo mi pa zopet iz raznih krajev poročila, da se ponuja šmarnica tudi letos vinogradnikom v nakup. Prodajalci hvalijo šmarnico kot trto, ki je ni treba cepiti, ne z galico škropiti, ne žvepljati; trdijo, da po zimi ne pozebe tako hitro kakor naš domači trs, da je rodna, da lepo dozori in da daje dobro vino z 22°/o sladkorja. k Trta, ki bi imela vse te lastnosti, bi bila res imenitna, ž ujo bi se vršila obnovitev po trtni uši opustošenih vinogradov lahko hitreje in po ceni. Ako bi šmarnica res imela vse te lastnosti, mogli bi jo torej vsakomur najtopleje priporočati. Zal, da temu ni tako! To dokazati je namen tega spisa. V Ormožu se rabi po izjavi gospoda dra. Ger-šaka ime „šmarnica11 za samorodno ameriško trto „Noah“. Opazovalo se je pa, da vinogradniki z imenom šmarnica (ali „rusovski trs“ in „francoski trs“) na-zivajo tudi druge ameriške trte, n. pr. Elvira in Othello. Slednjega imenujejo tudi „črna šmarnica11. Noah, Elvira in Othello so samorodne ameriške trte, ki trtni uši, kakor tudi vsi drugi samorodni amerikanci ne kljubujejo. O tem se je ljudstvo že mnogokrat poučevalo in umni vinogradniki so porabo teh trt že zdavnej opustili. Samorodne ameriške trte so v početku obnovljenja po trtni uši uničenih vinogradov posebno na Francoskem mnogo rabili. A nobena izmed njih vinogradnikov ni mogla zadovoljiti, ker niso dovolj uporne proti trtni uši, a vrhu tega je njih vino male vrednosti, ter velja k večjemu še za domačo rabo, ali da ga mešamo z drugim, boljšim vinom. Nekatere vrste so tudi zelo podvržene raznim trtnim boleznim. Francozi so zaradi imenovanih slabih lastnosti samorodne amerikance opuščali že pred dvajsetimi leti. Omenil sem že, da se ime „šmarnica11 daje vrstam : Noah, Elvira in Othello. Spoznajmo se torej natančneje s temi vrstami. 1. Noah; grozd mu je velik, z redkimi svetlo-zelenimi, okroglimi jagodami, katerih ostaja kakor pri izabeli mnogo nezrelih. Spominja v tem na izabelo, da jagode rade padajo na tla, ko so zrele: jagode so mesnate, jih je torej težko prešati in dajo malo mošta. Vino ima neprijaten izabelni okus. Ta trta ni posebno rodovitna; v mrzli ali suhi zemlji ne uspeva, proti peronospori je precej občutljiva. 2. Othelo je rodovitnejši ko Noah, vendar je zelo občutljiv za peronosporo. Nekoliko stanoviten je le v dobri rodovitni zemlj. Grozde ima velike, jagode debele, podolgovate, temnovijoličaste. Vino je še slabše od Noah. 3. Elvira, tudi „bela izabela11 imenovana, je slabe rodovitnosti, ima majhno grozdje s srednjevelikimi, zelenkastimi, mesnatimi jagodami. Ob deževnem vremenu grozdje rado gnije; vino je neokusno. Njena upornost proti trtni uši je še slabša od doslej popisanih vrst; trpi tudi na bledici (klorozi). Elvira je kratkomalo vrsta, ki ni vredna zadnjega prostora v naših vinogradih. Imenovane vrste, kakor samorodni amerikanci sploh, na Štajerskem niso neznani. Da se na domačih tleh prepričamo o njih vrednosti, so jih preskuševali že v dobi od leta 1883. do leta 1896. v državnih preskuševalnih vinogradih na Bizeljskem, v Pišecah in na Hrastovcu v Halozah. Na Bizeljskem so se omenjeni vinogradi ustanovili leta 1883.; posadili so v nje razim upornih trt, riparija in solonis tudi razne vrste samorodnih amerikancev, med temi Noah. Medtem, ko ste riparja in solonis lepo uspevali, se je Noah že leta 1887., torej v petih letih vsled trtne uši posušil. Imenovanega leta se je zasadilo za nadaljno poskušnjo zopet več vrst samorodnih amerikancev, in sicer v večjem številu tudi Noah, Elvira in Othello-V tem nasadu sta se v prvem in drugem letu povolno razvijala le Noah in Othello; Elvira je bila slaba. Vino, ki se je pridelalo leta 1881. od teh vrst, je bilo prav slabega okusa. Vsled trtne uši so omenjene vrste od leta do leta pešale; zaraditega se je njih daljne opazovanje in razmnoževanje na Bizeljskem opustilo. Enak je bil uspeh s samorodnimi amerikanci v državnem vinogradu v Pišecah, kjer so leta 1894. odstranili še tiste trte, ki jih dotlej trtna uš še ni popolnoma uničila. Tudi v Pišecah se je torej pokazalo, da samorodni amerikanci trtni uši ne kljubujejo in da sosebno kar se tiče lastnosti vina, ne ustrezajo zahtevam, ter da njih poraba za našo vinorejo ni opravičena. O izkušnjah v državnem poskuševalnem vinogradu na Hrastovcu v Halozah, katere sem več let vodil sam, omenjam sledeče: Leta 1888. in 1889. se je na Hrastovcu posadilo razun upornih ameriških trt: riparija, solonis in rupestris, 886 trsov raznih vrst samorodnih amerikancev; med temi je bilo 250 trsov Noah, 204 trsov Elvire in 130 trsov Othello. Vobče je bila rast teh treh nepovoljna; v kratki dobi treh let je podleglo trtni uši vseh samorodnih vrst 343 trsov. V nasadu z Noah je bilo vničenih v tem času že 122 trsov (torej skoraj polovica!) Vni-čene trte smo sicer leta 1891. nadomestili z novimi, a v teku istega leta je uš pokončala zopet 200 trsov. Imenovanega leta so nekatere vrste samorodnih amerikancev, med njimi Othello in Noah bile vkljub petkratnemu pravočasnemu škropljenju, po peronospori silno oškodovane. Leta 1892 je zelenela na Hrastovcu od prvotno sajenih trsov Noah samo še polovica, a od Elvire le še četrtina; drugo trsje teh vrst seje bilo vsled oškodbe po trtni uši že posušilo. Sploh je koncem omenjenega leta ostalo skupno še 443 trsov samorodnih vrst, akoravno je bilo, kakor že povedano, leto prej nadomeščenih 200 trsov. — im — Med posebno oškodovanimi vrstami sta bila Elvira i'i Noah; Elvira je trpela ne samo od uši, marveč je bolehala tudi na bledici. Leta 18915. se je skrčilo število vseh samorodnih amerikancev na Hrastovcu na 350 trsov; ker se je v dobi od leta 1888., do leta 1891. zasadilo 108(5 trsov, zapadlo je to raj v (5 letih trtni uši 936 trsov. S tem je bila dokazana nestanovitnost samorodnih amerikancev tudi v Halozah. Vsled tega se je opustilo nadaljnje nadomestovanje vničenih trsov teh vrst, karere so se pa sicer še naprej opazovale. V državnih nasadih so se odslej množile in vinogradnikom priporočale edino le še uporne ameriške trte, riparija, solonis in rupestris. Leta 1894. je životarilo na Hrastovem vseh samorodnih vrst še 334 trsov a leta 1896. samo še 194. Elvira je bila vničena do zadnjega trsa ; Noah in Othello, katerih je bilo še nekaj trsov, sta bila popolnoma oslabela. V teku 9 let je torej izginilo vsled trtne uši od 1086 trsov 892. Kakor so bile izkušnje glede upornosti samorodnih amerikancev proti trtni uši in drugim trtnim boleznim neugodne, ravno tako nepovoljni so bili uspehi glede rodovitnosti in kakovosti vina teh vrst. Ker so trte vsled oškodbe po trtni uši zelo hitro propadale, sploh nasad s samorodnimi amerikanci nikdar ni prišel k pravi rodovitnosti; največ, namreč 130 litrov vina se je pridelalo leta 1894. Mošt je imel leta 1893 17 odstotkov, leta 1894 15 odstotkov sladkorja, in to v legi, ki se šteje med najboljše v Halozah! Take so torej trte, ki se prodajajo nevednemu ljudstvu pod imenom „šmarnica11, „rusovski trs11 in „francoski trs“. Te trte se niso obnesle na Francoskem, še manje pa pri nas, kakor je posneti iz tega poročila. Za take trte pri nas ne sme biti prostora! Od dobrih lastnosti, ki jih prodajalci na njih hvalijo, nimajo ne ene! Upoštevajoč zgoraj opisana opazovanja pridemo do naslednjega zaključka: 1. šmarnica ne kljubuje trtni uši: 2. šmarnico napada tudi peronospora; 3. šmarnica malo rodi; 4. šmarnično vino je male vrednosti. Šmarnica ima torej napake, ki si jih naj vsak dobro zapomni. Denar, ki se žrtvuje z nasajenjem šmarnice, je zavržen, delo je izgubljeno. Kdor ima šmarnico, ali komur se ponuja, naj si prečita natančno te vrstice, katerih edini namen je, vinogradnike obvarovati škode, ki bi jo imel, ako bi sadili to trto. Tiste vinogradnike pa, ki prosijo za brezobrestna vinogradarska posojila iz državnih in deželnih sredstev, pa še posebno opozarjam, da se posestnikom, v katerih vinogradih se najde „šmarnica11, „rusovski trs,“ ali „francoski trs11, posojilo ne bo dovolilo, oziroma ako jim je dovoljeno, se jim ne bo izplačalo. Če bi pa taki posestniki posojilo že sprejeli, ga bodo morali takoj vrniti. Vinar, nadzornik F. Matiašič, v „Gosp. Novicah11. Kronika Zadružne zveze. Nove članice. V zadnjih sejah načelstva so bile vsprejete v članstvo sledeče zadruge: Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Paki; Kmečka hranilnica in posojilnica v Rajhenburgu; Kmetska hranilnica in posojilnica v Lokvi; Seoska blagajna v Otoku; Hranilnica in posojilnica v Trebnjem; Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču; Hranilnica in posojilnica na Trati; Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornjem gradu. Pristop je javilo 25 novih zadrug. Gosp. Vasil Tantilov iz Sofije, nadzornik poljedelske banke, se je po naročilu bolgarske vlade mudil tri dni pri „Zadružni zvezi" v Ljubljani', da prouči zadružno organizacijo. Bolgarska vlada pošlje prihodnje leto tri uradnike v Ljubljano, da se pri „Zadružni zvezi* izuče v zadružništvu. Izvrstna in vzorna organizacija slovenskega zadružništva je za vzgled vsej Jugoslaviji, na kar smemo upravičeno biti ponosni. Zadružni pregled. V odbor „Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju" sta poklicana dež. odbornik dr. Evgen Lampe kot zastopnik Zadružne Zveze v Ljubljani, in drž. poslanec dr. Fon za goriško zvezo. Gospodarska zadruga v Sinčivcsi. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil v zadružni hiši občni zbor zadruge. G. blagajnik je poročal o prometu, ki se je preteklo leto precej razširil. Bilo je skupnih dohodkov na kasakonto 128.920 K, za žito se je izplačalo v računskem letu 88.329 kron Zaloga in terjatve so proračunjene na 50.147 kron o novem letu, in sicer je bilo v zalogi ovsa 782 kv. rži 229 „ pšenice 136 „ leče 100 „ ajde 155 „ razno 160 „ Radi v pomladi padajočih cen je bil zaslužek pičel: glavni pridelek je oves, in če tisti pada v ceni, se težko služi režiju. Lastni stroški so se sicer pokrili, a za obrestovanje je ostalo premalo; kar primanjkuje, se pokrije s podporami. G. blagajničar poroča, da je tudi letos promet narastel že zelo visoko; kasakonto je kazal lani v tem času šele 24.000 K, letos jih je v tisti dobi 55.000 K. Ljudje se vedno bolj zanimajo in spoznavajo vrednost svoje zadruge; račun se je odobril in sprejel. — Gosp. predsednik Pice j je potem, kakor že lani, predlagal, naj zadruga naročuje tudi umetnih gnojil, naj si za to stroko poskrbi pravočasno trajne podpore, potem pa naj se stvar tako uravna, da bodo priha- jali ljudje po gnojila sami na kolodvor. Tako se dela tudi drugod. Ta predlog se sprejme. Nadalje se je vršil še razgovor o pomanjkanju poslov; kmetje bodo polagoma morali vsa polja kar opustiti in sejati le travo ter pasti živino; razgovarjalo se je tudi še o podraženju žganja in gospodarji so bili mnenja, da radi plačajo davek od vsakega hleba kruha, če se žganje prepove; treba bi bilo tudi v gostilnah več reda; preveč je takih, ki so prava poguba za ljudstvo. Razgovor je tudi nanesel na živinorejo. Končno so kmetje želeli, da se naj vrši tak gospudarski pogovor kake štirikrat v letu. Mlekarska zadruga v Št. Lorencu na Dolenjskem je dobila 2000 kron državne podpore. Ribarske zadruge so se začele zadnja leta širiti po istrskih in dalmatinskih obalih. Svrha jim je, da pomorejo poedinim ribičem, da si nabavijo večje ribarske ladje ter večje in močnejše modernejše mreže. Dozdaj je osnovanih 62 takih ribarskih zadrug, in sicer 33 v Dalmaciji — večinoma po otokih — ostale pa na Primorskem. Centrala za prodajo živine na Dunaju. V odborovi seji „Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug", ki vodi imenovano centralo za prodajo živine, je poročal predsednik baron Storck o njenem dozdanjem delovanju. Dunajske centrale ni mogoče izpopolniti, dokler se ne osnujejo v posameznih krajih zadruge za prodajanje živine V važnejših mestih in na večjih tržiščih bo treba prodajo živine organizirati. Dve taki zadrugi sta se ustanovili do zdaj v Krakovu in Lvovu in stojita z dunajsko centralo v vedni dotiki. Ravnatelj češke osrednje jednote A. Sedlak je priporočal, da bi centrala prirejala predavanja o tem predmetu, in da bi taka predavanja priredila tudi po čeških krajih. Osrednja blagajna tirolskih nemških rajfajznovk je štela koncem leta 1907 273 zadrug, med njimi 262 hranilnic in posojilnic. Zadruge so imele koncem 1. 1907 pri Osrednji blagajni 10,597.683-73 kron naloženega denarja, stanje posojil, ki jih je blagajna dovolila svojim članicam, pa je znašalo K 1,347.951 80 Denarno krizo v 1. 1907 je Osrednja blagajna morala občutiti v dvojnem oziru. V interesu rajfajznovk je morala za njihove vloge zvišati obrestno mero od 4°/o na 4 'ji °/o, kar ji je povzročilo precejšnjo škodo, ker je več nego polovica njenega upravnega premoženja naloženega v pupilarnih papirjih, ki donašajo samo po 4°/o obresti. Na drugi strani pa je vsled nizkega kurz-nega stanja vrednostnih papirjev imela kurzne izgube K 124.722-70, v katere pokritje je morala vporabiti vso svojo rezervo za kurzne izgube v znesku K 12.810-96 in svoj poslovni dobiček v znesku K 10.136 06, pa je še ostalo nepokrite izgube K 101.775-68. Leto 1907 je pokazalo, da nekatere zadruge rade pozabijo svoje dolžnosti in zaradi majhnega dobička nalože raje denar pri tujih, dostikrat celo nasprotnih denarnih zavodih. Vs prej e ta je bila resolucija, ki poziva vlado, da ustanovi državno osrednjo zadružno blagajno. Velika nakupovalna družba nemških konzumnih društev je preskrbljevala v letu 1907 z blagom 1419 konzumnih zadrug, in je njen promet znašal skoro 60 milijonov mark, 28°/« več nego v prejšnjem letu, ter je dosegla nad pol milijona mark čistega dobička. Osnovna glavnica se bo pomnožila za pol milijona mark, tako da bo znašala poldrugi milijon. Zadružno gibanje krepko raste, čeprav se ima boriti z raznimi birokratskimi in davčnimi zaprekami. Moč zadružništva. Kaj se da doseči potom skupnega dela, če se more zadružništvo neovirano razvijati, to nam dokazujejo velikanski uspehi angleških konzumnih društev. Velika nakupovalna družba ondotnih gospodarskih organizacij je imela v preteklem upravnem letu 1907 nad 500 milijonov mark blagovnega prometa, za 110 mililonov mark se je po zadrugah izdelalo različnega blaga in 15000 delavcev je imelo pri tem svoj zaslužek. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 48. (Hran. in pos. v K.) Zadostuje, če dopisnico, s katero naročimo pri Zvezi denar, podpiše samo naš tajnik, ali morata tako naročilo podpisati vedno dva člana načelstva? Odgovor 48. Vsako naročilo za denar morata podpisati dva člana načelstva in se mora poleg tega na dopisnico pritisniti društveni pečat. Na naročila, ki bi n e bila tako podpisana, se Zveza ne more ozirati. Ta odgovor ne velja samo Vam, ampak tudi mnogim drugim denarnim zadrugam, ki dostikrat ne upoštevajo te Zvezine zahteve, dasi je njim samim v korist, ker na ta način ne morejo posamezne osebe samolastno naročati denarja. Vprašanje 4!). (Hran. in pos. v P.) Neko zadolžnico je naš tajnik kolkoval sledeče: V prvi vrsti dotične listine je najprej s črnilom napisal besedilo, ki je običajno pri takih pogodbah, potem je čez napisane besede prilepil kolke in jih po prvotnih črkah prepisal. Zemljeknjižni urad, kjer smo vložili prošnjo za intabulacijo, pa je to zadolžnico poslal pri-stojbinskemu uradu, ki je odločil, da imamo plačati kazen in sicer za to, ker baje zadolžnica ni bila pravilno kolko-vana. Ali je proti odmeri te kazni mogoče pritožiti se na višje mesto in kaj naj v tem oziru storimo ? Odgovor 49. Druzega ne morete storiti nego da plačate naloženo vam denarno globo in — kar je glavno — v prihodnje bodite bolj previdni. Ministrska naredba z dne 14. dec. 1858, drž. zak. št. 231 označuje naravnost za nedopustno, da se kolek pritisne na listino, ko je besedilo že napisano, in se potem del besedila v prvi vrsti prelepi z marko, na marki pa izpolni zakrito besedilo. Kolki, ki so prepisani na ta način, se smatrajo za nepridjane. Nedopustno je celo, da bi bili kolki prepisani z besedami, ki se vedno ponavljajo, n. pr. jaz podpisani ali spodaj podpisani. Da se izognete vsem sitnostim v tem oziru, morate pač te določbe vpoštevati, drugače Vam finančni organi lahko vedno nagajajo. Vprašanje 50. (Kmet. dr. v R.) Vložili smo prošnjo za podelitev gostilničarske koncesije. Glavarstvo pa nam je prošnjo zavrnilo z utemeljevanjem, da se zahteva za poslovodjo dokaz sposobnosti po §§ 13 a in 38 obrtnega reda. Ali je okrajno glavarstvo opravičeno, da tako postopa, in če ne, kaj naj storimo proti temu odloku ? Odgovor 50. Okrajno glavarstvo nima prav, če zahteva za podelitev krčmarske koncesije dokaz sposobnosti po §§ 13 a in 38 obrt. reda. Dokaz sposobnosti se zahteva po § 38, odst. 3 in 4. obrt. reda samo za trgovino z mešanim blagom, dalje za nastop trgovine s kolonialnim, špecerijskim in materialnim blagom. Dokaz sposobnosti se torej po tem § terja samo za trgovce, ki kupčujejo s tem blagom. Med take trgovce pa nikakor ni šteti gostilničarjev, za katere so glede koncesije in obsega njihovega obrta merodajni §§ 16-20 a obrtnega reda, v katerih ni nikjer govora o kakšnem dokazu sposobnosti. Poled splošnih zahtevkov (n. pr. državljanstvo, zadostna starost, samoupra-vičenost i. dr.) se terja le, da je prosilec zanesljiv in na dobrem glasu. Ker zahteva zakon za gostilničarja samega, to velja tudi za zakupnika, oziroma v Vašem slučaju glede poslovodje. — Proti odloku okrajnega glavarstva se nemudoma pritožite na c. kr. namestništvo v Trstu. Rok za vložitev pritožbe znaša samo 14 dni. V pritožbi se sklicujte na določbe obrtnega reda glede dokaza sposobnosi v enakem smislu, kakor smo Vam jih tukaj pojasnili, in zlasti povdarite, da zakon tega dokaza ne zahteva za nastop gostilniškega obrta, ampak samo za zgoraj imenovane trgovce. Vprašanje 51. (Hran. in pos. v D.) Naša posojilnica nima lastne blagajne, ampak spravlja denar v neki drugi blagajni, ki je popolnoma varna. Ondi ima svoj predal, tako da se denar ne more zmešati. Pač pa se kaže pomanjkljivost v toliko, da vsled premajhnega prostora ne moremo v tej blagajni spravljati svojih poslovnih knjig. Ali nam svetujete, da si nabavimo svojo blagajno ? Odgovor 51. Priporočamo Vam prav nujno, da oskrbite posojilnici lastno blagajno, katere neobhodno potrebuje. Samo na ta način morete izvrševati dvojno zaporo, namreč tako, da ima zunanje ključe tajnik, načelnik ali kakšen drug odbornika pa ključe do notranjega trezorja. Važno je pa tudi, da poslovne knjige spravljate tako, da so varne pred ognjem. Pomislite, kakšne sitnosti bi nastale, če bi se zgodila nesreča, da bi vam ogenj uničil poslovne knjige ! Gospodarske drobtine. Plctev oziminc in jarinc. Praktičen kmet mora zrni raj prevdarjati, kako bi mu bilo mogoče na kakoišni-koli način zmanjšati kmečka opravila pri gospodarstvu, oziroma več opravil spojiti v eno skupno opravilo, da se pa vendar, če ne boljši vsaj enaki uspehi dosežejo. — Zlasti je to velike važnosti pri sedanji splošni draginji in pomanjkanju poljskih delavcev. Tako nepotrebno opravilo je spomladanska pletev ozi-mine in jarine. Pri velikih posestnikih n. pr. nikdar nikomur na misel ne pride, da bi se setve morale pleti, kar pa tudi nikdar ni potrebno; to pa radi tega, ker se obdelovanje polja vrši drugače, kakor pri malem in srednjem posestniku in vsemu obrača večja pozornost. Kako moramo tedaj ravnali, da si prihranimo stroške za pletev ? 1. Paziti nam je najprvo, da sejemo čisto, dobro seme, prosto vsake plevela. — Veliko kmetov je še žalibog dandanes mnenja, da so za setev vsake smeti dobre. — Poslužimo se vsigdar trijerja za čiščenje semena, da se znebimo gra-horja, stoklase, kokolja in drugega plevela. Pri čiščenju semena na Irijerju se poslužimo redke rešetke, da odpadejo slabo razvita, drobna zrna. Le tako očiščeno seme se naj seje. 2. Previdni moramo biti, da ne pride seme plevela v gnoj in z gnojem na polje. — Pleve in opremki naj se nikdar ne mečejo na gnojišče, ampak posebej kamorkoli na kup in pomešajo z zemljo; po nekaterih letih je tak kompost povsod poraben. Posebno pri malih kmetih je navada, da se kuretina krmi z opremki, odpadki od žita, kar na hodniku ali v sobi. Ostanki se pometajo in hajd ž njimi na gnojišče; ni potem čuda, če imamo plevelnata polja. — Vse take stvari torej, v katerih se nahaja seme plevela, ne spadajo na gnojišče. — 3. Pametno kolobarjenje veliko pomaga, da so naša polja čista plevela. Ne sejmo torej nikdar žita dvakrat ali večkrat zaporedoma na eno in isto njivo, ampak pustimo vedno kako okapavino ali deteljo vmes. — K večjemu oves se lahko seje po ozimini, oziroma po ajdi, ker bi drugače lahko preveč polegel, če bi se ga sejalo za okopavino, kateri se navadno gnoji. 4. Pri okopavanju okopavin, kakor: krompirja, koruze, pese i. dr. nam je paziti, da se delo skrbno izvrši in ne opravlja v mokrem vremenu. 5. Posebno bodo naša polja čista, ako sejemo pogosto deteljo na eno in isto njivo. Pridelovanje detelje v večji meri je dandanes itak pametno, ker primanjkuje povsod delavcev; a živina ima pa še povoljno ceno. Zatorej je dobro, če se ima deteljo na eni in isti njivi samo dve leti, to je tisto leto, ko se je spomladi sejala med žitom in potem še drugo leto. — Torej ob koncu drugega leta v jeseni ozir. prihodnjo spomlad naj se deteljišče vedno in vsikdar pre-orje, da pridemo z deteljo čim prej na drugo njivo, kajti pustiti deteljo še tretje leto, se itak ne izplača, ker da preslabe košnje. — Seveda se ima tukaj v misli našo domačo štajersko deteljo, na pa lucerno. 6. Najbolj pa za t ere m o plevel na polju, zlasti osat in periko, če orjemo svoja polja bolj pogosto in veliko bolj globoko, kakor do sedaj. Seveda je to težko malemu posestniku, kateri nima doma vozne živine, ampak mora vprego najeti pri drugih kmetih. Veliko kmetov, ki imajo vprežno živino vedno na razpolago, orje njive vse premalo, tako površno in plitvo, da se Bogu smili. Mnogokrat se pusti njivo, ko se požanje oves ali požanje ozimina, ozi roma ajda, kar tako ležati celo zimo v celini, dokler se ne seje, oziroma sadi spomladi kaka okapavina. — Po vrhu še prav pridno živino pase po njivah, namesto da bi se vse prazne njive vsigdar v jeseni prav globoko izprašite ali izorale. — Seveda morajo biti take njive vedno plevelnate in več ali manj nerodovitne. Za vsako okapavino orjimo torej najmanj dvakrat in to v jeseni prav globoko, in pustimo brazde nepovlečene črez zimo, a spomladi pred setvijo, oziroma zelenjem dru-gokrat. Ge pa gnojimo okapavinam že v jeseni pri prvem oranju s hlevskim gnojem — kar je največ vredno — je dobro, če orjemo spomladi še dvakrat, da se gnoj prav dobro zmeša z zemljo. Če se bodemo ravnali po teh navodilih in upoštevali osobito pogosto in globoko oranje, bodemo dosegli sploh vse druge uspehe na svojih poljanah; naša polja bodo postala čista plevela in vsakdo je lahko prepričan, da mu že po nekaterih letih ne bode več potrebno svoje setve pleti. Martin Cerjak, ekonom, v Gospodarskih Novicah. Denar po 50 vinarjev. Vlada namerava izdati denar po 50 vinarjev, kakor je bilo že prvotno določeno, čemur pa se je upirala ogrska vlada. Ko se leta 1910 obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko, bo avstijska vlada delala na to, da se uresniči njen načrt. Zelena krma. Spričo nezadostne krme se je letos že močno pričelo s pokladanjem zelene krme. Zgodnja zelena krma je živini zelo všeč, le na to je seveda paziti, da se ne preide prenaglo na samo zeleno krmo, kajti vsaka naglica je v vsakih slučajih neugodna za živalski želodec. Na zeleno krmo se mora od suhe krme prehajati saj dober teden, da se živalski želodec brez vseh nasledkov privadi novi krmi. Pri zeleni krmi je paziti na to, da se kosi in spravlja domu v jutranjih in večernih urah. Vsako puščanje take krme v kupih in na solncu je slabo, ker zgubi s tem na svoji okusnosti in vrednosti. Saj tudi človeku ne diši — 164 postana jed. Sicer je pa pri zeleni krmi naravnost slabo in nevarno, ako se poklada v kupih ogreta krma. Skrbimo torej, da dobi živina vsak dan svežo in prav spravljeno zeleno krmo. Prehitro kisanje mleka se rado pokaže v gorkejšem času, ako smo z mlekom premalo snažni To je najnavad-nejši vzrok kisanju. Zato je treba pri mleku največje snage. Obenem se pa mora tudi skrbeti, da se mleko postavlja v hladne prostore, da se čimpreje in zadostno shladi, kajti zadosti shlajeno mleko se drži veliko boljše. Sleparstva pri umetnih gnojilih. Čilski soliter mešajo z navadno kuhinjsko soljo. Prepričati se je mogoče o tem, ako se vrže nekoliko zrn solitra na razbeljeno železo. Ce se sliši prasketanje, je to znamenje, da je solitru primešana kuhinjska sol. Drugi zopet primešajo solitru kremenova zrnca, ki se s prostim očesom ne dado spoznati, marveč samo po kemični analizi. Kmet, kapuj umetna gnojila le tam, kjer ti jamčijo pristnost blaga I Književnost. Zakoni o javnih knjigah. Delo s tem naslovom, ki je je uredil dr. Ed. Volčič v Novem mestu, a izdalo društvo „Pravnik", katero smo omenili pri oceni „Poljudne pravne knjižnice8 v 1. letošnji številki našega lista, je ravnokar izšlo. V tej knjigi so zbrani popolni predpisi o zemljiški knjigi, tudi vzorci prošenj za razne knjižne vpise (intabula-cije), in pa njih kolkovanje, dalje predpisi o železniških in rudniških knjigah, o zasilnih potih, o konverziji (premenitvi) intabuliranih terjatev in dotičnih olajšavah, o zastavnih listih, o radiciranih obrtih, cerkvenih posestvih, o melioraciji (zboljšavi) zemlje, o delitvi dedine pri srednjih kmetijah o razdelbi skupnih zemljišč in o zložbi (komasaciji) zemljišč, o z okroženju gozdnih mej. Vsem predpisom so dodana pojasnila iz sodb najvišjega sodišča ter stvarna kazala po abecednem redu, tako, da tudi priprost človek lahko v knjigi hitro najde željenega pouka. Knjiga ima skupno 618 strani in stane popolno v platno vezana le 6 K. Te knjige bi pač ne smelo manjkati v nobeni posojilnici niti v drugih naših gospodarskih zavodih. Razun drugih knjig istega pisatelja, ki so razvidne v inseratu na drugem mestu našega lista, je posebno še priporočati stensko tabelo o kolkovini in vpisnini pri zemljiškoknjižnih prošnjah, katera tabela stane samo 60 vin. — Pogoji naročil so razvidni v omenjenem inseratu našega lista. VA B IL O na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Borovnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 7. junija 1908 ob 3. uri popoldne v posojil-ničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Polrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Cerknici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. junija 1908 ob 3. uri popoldne v dvorani „Hranilnice in posojilnice8. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure drug občni zbor na istem mestu in z istim vzporedom, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih članov. Vabilo na II. redni občni zbor llruiiilnicc In posojilnice v Moravčah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 10. junija 1908 ob 3. uri popoldne v hranil-niškem prostoru v Moravčah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Potrjenje letnega računa za 1. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prečitanje revizijskega zapisnika. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, 21. junija 1908 ob ‘/aS. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za I. 1907. 3. Poročilo o izvršeni reviziji 4. Volitev načelstva in nadzorstva. b. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju in bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov. V abilo k rednemu občnemu zboru Slov. delavskega stavbenega društva v Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. junija 1907 ob 6. uri zvečer v prostorih Zadružne zveze v Ljubljani, Miklošičeva ulica h. št. 22. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Odobrenje računskega sklepa za I. 1907. 4. Volitev ravnateljstva, kontrolorjev, računskih pregledovalcev in razsodišča. 5. Slučajnosti. Ce bi ob določenem času ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov. - 165 — Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 235, v upravnem letu pristopilo 33, iztopilo 6, koncem leta 1907 202 Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Deleži — vplačani . . 56 — Hran. vloge s kap. obr. 283.413-11 Vrnjena posojila . . . 37 412-81 Tekoči račun z zvezo . 10.160 39 Obresti tekočega računa 14 053‘81 Plačane obr. od posojil 5.377‘72 Upravni in urad. prisp. 881 27 Pristopnine .... 32"— Gotov, začet, leta 1907 4.707 59 356 104 70 Kron Deleži — izplačani . . 12 — Vzdiguj, hran vloge . 101.402-44 Obr. hran. vlog izplač. 718"62 Obr bran vlog kapit. 17.182 87 Dana posojila .... 49.706 75 Tekoči račun z zvezo 170 053"81 Inventar premični . . 35 40 Obresti pos povrnjene 23"94 Uprav, in urad. stroški 352'49 Rent. dav. m neposred. pristojbina .... 16043 Hrehodni............... 300 — Gotovina 31. dec. 1907 16.155"95 356.104-70 Imetje. Hilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila............... 103.134 28 Tekoči račun z zvezo . 385 479-10 Inventar premični . . 512-85 Zaostale obresti posojil 500"73 Delež pri „Zadr, zvezi* 1.000-— Delež pri „Ljud. pos.* 4'— Prehodni............... 300 — Terjatve na kupnini . 4.484-40 Gotovina 31. dec. 1907 16.155-95 511.57V31 Deleži........... 524-— Hran. vloge s kapit. obrestmi... 505.41706 Rredplač. obr. posojil 412-94 Rezervni zaklad z obr. 4 030 34 Cisti dobiček : . . . 1.186 97 511.571 31 Okrajna posojilnica v Radečah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XIV. upravno leto 1907 Člani: stanje začetkom leta 1907 506, v upravnem letu pristopilo 59, izstopilo 43, koncem leta 1907 522. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron. Deleži — vplačani . . 1.416 — Deleži — izplačani 1.032-— Hranilne vloge s kap. Vzdignj. hranilne vloge 163.263 52 obrestmi 219.798-11 Vrnjena izposojila 59.000 — Izposojila 98.954-74 Dana posojila . . 207.449-17 Vrnjeno posojilo . . . 107.027 98 Naložen denar 4.037 01 Vrnjen naložen denar 1.835 57 Inventar premični 25-20 Inventar premični . . 58-- Zguba pri hotelu 1 1906 1.835-57 Obresti posojil . . . 24.420-20 Obresti hranilnih vlog Upravni in urad prisp. 1.361-83 izplačane . . 2.048 31 Pristopnina .... 118-— Obresti hranilnih vlog Tekoči 4.479-50 kapitalizovane . 13 986-59 Gotov, začet, leta 1907 10.184 11 Obresti pos povrnjene 167-29 Račun hotela .... 9.158-35 Uprav, in urad. stroški 1.882 82 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina . 197-25 Obresti izposojil . . * 4.873 13 Tekoči .... 4.678-85 Gotovina 31. dec. 1907 15.177-23 Račun hotela . . 9 158-35 488.812 39 488.812 39 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 502.19527 Deleži .... 12.528-— Naložen denar z obr. 10 069-10 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 542-97 obrestmi . . . 382.174-02 Zaostale obresti posojil 8.377-62 Izposojila . . . 126.070-— Gotovina 31. dec. 1907 15.177-23 Rezervni zaklad z obr. 8.809-10 Račun hotela . . . . 33.100 — Predplač. obresti posojil 1.209-83 Tekoči .... 20-93 Čisti dobiček . . 5.550-31 Račun hoteia . . • • 33.100 — 569.462-19 569.462-19 Hranilnica in posojilnica v Loškcmpotokn na Taboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 120, v upravnem letu piistopilo 12, izstopilo —, koncem leta 1907 132. Prejemki Denarni promet. Izdatki. Kron Deleži — vplačani . 24’— Hranilne vloge s kap. obrestmi............. 88.706'49 Vrnjena posojila. . . 39.582-39 Tekoči račun z zvezo . 38.136-08 Obresti tekočega računa 3.377'99 Plačane obresti od pos. 6.011-95 Uprav, in urad. prisp. 112-32 Pristopnine .... 12-— Začasna izposojila . . 8-630 25 Gotov začet, leta 1907 1.768 20 186.361 67 1 Kron Vzdignj. hranilne vloge 36 456 41 Obr. hran. vlog izplač. 257-91 Obr. bran. vlog kapit. 7.096-47 Dana posojila. . . . 68.178-98 Tekoči račun z zvezo . 64.877 99 Obresti pos. povrnjene 585 62 Uprav, in urad stroški 194-15 Rentni davek in neposredna pristojbina v 72'90 Začasna izposojila . . 8 630'25 Gotovina 31 dec. 1907 10-99 186.361-67 Imetje. Bilanca. Dolgovi Kron Kron Posojila 110 364 59 Deleži .... 264 — Tekoči račun z zvezo . 87 870-— Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 276 14 obrestmi . . . 195.858 87 Zaostale obresti posojil 304-59 Predplačane obr pos. 283-49 Delež pri „Zadr. zvezi* 1.000-- Rezerv, zaklad z obr. 2.532.26 Gotovina 31. dec. 1907 10 99 čisti dobiček . . 887 69 199.826 31 199.826 31 Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 16, v upravnem letu pristopilo —, izstopilo —, koncem leta 1907 16. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Blagajniški preostanek Vrnjena izposojila . . 25.063 67 leta 1906 .... 1.820-38 Izdatki za blago . . . 98.549-22 Vplačani deleži . . . 2.379-— Voznina 716-15 Izposojila 33 827 23 Inventar nepremični 937-75 Prejemki za blago . . 109.024-72 Inventar premični . . 637 53 Inventar nepremični . 208-10 Pridobninski davek 655-79 Prispevki članov za po- Neposredne pristojbine —•20 rabo strojev . . . 11 829-84 Taksa za kotel . . . 6-— Prispevki članov v po- Upravni stroški . . . 19.015-70 kritje zgube . . . 500-28 Obresti izposojil . . . 5 884-43 Vrnjena voznina . . . 26-— Prehodni 34 — Obresti nalož. denarja 66 75 Naložen denar . . . 8.518 56 Vrnjeni tožbeni stroški 4 22 Vrnjeno blago . . . 85-— Dvignjen naložen denar 1 43 V— Gotovina konec 1. 1907 1.013-82 161.117-82 161.117-82 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga . . . 41.672-71 Deleži 6.035-— Terjatve na blagu pri Izposojila 124.963-14 zadružnikih .... 798-36 Dolg na blagu zadruž. 9.590'44 Terjatve na blagu pri Dolg na blagu nezadruž. 11.344 41 nezadružnikih . . ■ 46.204 84 Dolg na inventarju . . 6.941-11 Vrednost nepremičnega čisti dobiček .... 806-79 inventarja .... 40.024 07 Vred. prem. inventarja 19.141-88 Delež pri „Zadr. zvezi* 10 — Delež pri „Ljud pos.* 4 — Vrednost tiskovin . . 420'— Dolžna najemnina . . 105 — Zguba prejšnjih let. . 3 083-86 Naložen denar . • ■ 7 202-35 Gotov, koncem 1. 1907 1.013-82 159.680-89 159.680-89 :e=> ZEi a- zLj :ei 3D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec april 1908 Preiernki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge P o s o j i 1 a rp g I m e vloženo vzdignjeno dano vrnjeno JTjd K | v K I 1 v K 1 v K I v K 1 v K 1 v K I v Artiče Badema 4530 94 3645 94 8176 88 2337 25 656 — 2570 — — — 108 Bajagić Barban ...... 1110 80 260 — 1370 80 — — — — 260 — 40 — 220 Baška 51141 73 49163 94 100305 67 40185 05 25357 74 1170 — 1629 94 187 Bera m 3315 68 2945 17 6260 95 2018 02 590 15 324 70 245 71 118 Belapeč Biograd Blagovica Bled 3977 3122 87 8009 05 3909 4100 05 23 Bloke 63679 02 67844 60 131523 62 7486 — 9074 17 36470 25014 76 354 Boh. Bistrica .... 17048 42 16510 — 33558 42 7787 57 8691 79 3800 — 2620 — 129 Boljim 1145 19 1224 51 2369 70 600 — 460 340 — 480 — 105 Boljunec 3123 74 3128 44 6252 18 737 — 290 41 2670 — 762 20 269 Borovnica 16955 98 12911 50 29867 48 8273 — 6879 — 4030 — 1680 — 319 Boštanj Brezovica 4837 77 4924 05 9761 82 3876 62 260 — 104U — — — 67 Bučka Buzet 6502 45 6617 82 13120 27 5979 — 1398 — 170 — 440 — 222 Celje Cerklje 115639 35 119242 71 234882 06 32179 17 14355 02 64184 65 20100 — 141 Cerklje pri Krš. . . . Cerkno 8887 90 7677 51 16565 11 260 — 681 50 6990 420 — 125 Cirknica 92874 35 88743 36 181617 71 40492 80 28491 75 49637 — 19700 — 581 Cirkovce Col Cres Čatež 10230 39 10302 67 205331 06 8340 1589 97 3530 82 Češnjica Čitluk Črmošnjice 12672 76 11265 56 23938 32 3655 7628 29 3450 1360 186 Črna gora 4338 50 3395 28 7733 78 1705 — 213 — 3070 — 16 — 45 Črni vrh D. M. v Polju .... Dicmo-Donje 6244 22 5055 18 11296 40 2894 68 3654 20 1344 100 241 Dicmo H. s. b Dob 64314 97 33891 91 128206 88 212 — — — 62000 720 180 Dobje Dobova 4169 95 3349 30 7519 25 975 31 1556 — 1789 10 2740 — 31 Dobrepolje 69799 81 64877 18 134676 99 27656 — 20261 50 29524 90 28020 46 4-5 j Dobrinj 18024 89 16800 65 34825 54 12282 99 7004 81 1050 — 881 — 396 Dobrova Dobrna 4675 64 4610 — 9285 64 4370 — 10 — — — — — 22 Dol Dolsko . Domžale 3508 28 3564 25 7072 53 1010 34 16 2400 40 Draga 12689 92 10428 98 23118 90 4971 12 9547 06 800 — — — — Dračevica 46112 73 45962 56 92075 29 16965 54 5712 28 10575 32 16328 74 57 Drniš 2886 55 2881 95 5768 50 — — 10 — 2871 95 2190 — 502 i Dubrovnik 225525 34 223608 40 449133 74 17260 11 20736 71 18530 50 24068 20 419 Fara 29969 32 27861 80 57831 12 15340 — 16123 37 1520 — — — 107 Frankolovo 8080 69 6006 56 14087 25 2874 56 1066 60 3298 20 1382 40 224: Gomilica Gorica 1839 80 2356 12 4195 92 10 — 720 — 1626 40 — 55 Gore 4785 40 5357 70 10143 10 4464 — 2854 — — — 300 — 77 Gorje Gor. Logatec .... 17443 14 18035 81 35478 95 6696 28 9176 03 8641 16 1500 — 331 Gozd 2152 70 984 15 3136 85 2094 — 675 70 200 — — — 67 Gradac h. p. b. ... 3524 78 4084 61 7609 39 2640 — — — 3703 80 — — 40 Gradac kod Drniša . . 1557 49 19939 60 21497 09 370 — — — 15046 40 291 49 319 Gradac kod Makarske 5031 20 4586 35 9617 55 — — 625 47 270 — 14 28 157 Hinje 36022 43 35661 93 71684 41 29760 — 1140 — 9783 21 — — 29 Horjul 11093 34 10752 97 21846 31 5901 15 6674 08 2742 72 1562 — 324 Hrenovice 3210 21 4696 70 7906 91 2500 — 3472 17 1200 — 630 — 357 Idrija 14417 01 14024 41 28441 42 6089 54 1 3287 27 7662 46 6487 29 187 Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila o > o Ime vloženo 1 vzdignjeno dano vrnjeno -2 S KZ2 ^5 K I V K 1 V K V K | v I K | V K V K V Ig 19739 59 21845 27 41584 86 14213 7292 33 13460 2290 328 Igrane Imotski 9320 05 8886 26 18206 31 1000 — 220 4300 — 167 Izlake Jesenice 10608 29 9063 19 19671 48 7209 84 4008 99 5040 3232 97 233 Kamnik Kanal 106694 90 103294 66 209989 56 53456 30 42447 27 24680 11916 90 517 Kamlija 134754 53 133475 53 268230 06 74918 43 72988 12 37466 — 19864 09 — Kanfanar Karojba Kaštelir Kazaze Kievo 4018 12 30 4030 30 10 Knežak Kočevje Koljane Komenda 32109 57 33659 76 65769 33 10548 24014 58 9460 2100 280 17228 08 16588 69 33316 77 14619 71 9284 07 2460 — 404 32 136 Koprivnica Koprivnik Kaštel 4566 32 3741 62 8307 94 3900 — — — 720 — — — 24 1652 896 57 2548 57 1382 — 280 614 260 55 Kozice 5120 — 5801 60 10921 60 — — 51 60 5750 — — — 67 Kranj 115608 53 113754 56 229363 09 64835 63 9770 71 16050 10 25800 — 42 Kranjska gora .... Križevci 131146 67 14560 42 27707 09 5596 20 9946 09 350 — 341 — 324 ! Krka 31059 66 33514 76 64574 42 25732 95 10103 80 9581 67 2100 — 142: Kropa 7617 75 7463 80 15081 55 5559 75 250 — — — — — 27 Kršan 3311 80 2753 94 6065 74 600 — — — 2681 92 461 10 122 Kruševo 16571 27 13152 — 29723 27 1162 — — — 9100 — — — 187 Kotor 343574 46 342119 82 685694 28 9990 82 38447 97 103289 — 77441 — — Laško Leskovec Leskovica Lindar 8042 08 9614 90 17656 98 4854 3131 98 6360 310 380 Ljubljana, ljud. pos. . . 2607476 50 2558111 57 5265588 07 460620 90 301488 73 58707 15 38709 44 2335 Ljubljana, o. k. z . . . Ljubljana, vz. podp. dr.. 13522 91 13527 46 27050 37 200 1855 80 5304 26 5912 52 48 Ljubno 29751 66 23171 02 52922 68 3920 — 17548 88 5400 — — — 175 i Loka 6139 92 6600 — 12739 92 6082 92 100 — — — 50 — 27 . Loški potok Lovreč Luče Makarska 13639 34 11475 90 25115 24 5714 3257 46 5620 1004 59 137 Makole 105636 31 86122 73 191759 04 13374 38 14556 11 980 — 17422 41 1490 Mali Lošinj 59554 51 58396 55 117951 06 34931 16 21596 34 31290 — 6189 42 360 Marenberg 12210 85 12184 48 24395 33 1394 37 1781 15 8363 68 920 60 — Maribor: Sp. Ljud. Pos. Maribor: H. p. kat. meš. Medulin 77141 05 77151 81 154292 86 50227 13 2840 35840 31 Mengeš Metlika Milna Mirna 28305 83 29027 54 57333 37 13057 12 22534 18 1110 660 451 Mirlovič-Zagora .... 21420 89 20916 90 42337 79 — — — — 20862 — 1209 — 382 Mokronog Moravče 22557 30 21999 85 44557 15 16227 74 8744 49 615 5000 179 Mošnje 14244 36 15176 45 29420 81 9890 — 1431 60 100 — 1100 — 135 Mali Prolog Nadin 10824 80 3930 93 14755 73 10380 3120 43 Naklo 138 50 403 — 541 50 120 — — — 400 — — - 69 Nerezine 86186 83 83552 66 169739 49 32758 86 51131 62 15915 — 1907 02 135 Nova cerkev Novalja Omišalj Oprtalj Opuzen Pag Pazin 10962 67 10340 49 21303 16 715 10 244 — 120 — — — 16 45158 69 38353 13 83511 82 11941 31 7828 71 300 — 3302 — 174 j 31041 38 30836 04 61877 42 102087 — 16805 66 116950 44 2688 34 179 Pišece 5067 57 5429 65 10497 22 3100 — 690 08 4490 — 1379 — 778 Planina-Studeno . . . Petrovče 3524 01 2434 21 5958 22 2761 1320 64 140 161 Preiernki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov I 111 & vloženo 1 vzdignjeno dano vrnjeno K 1 V K V K ! V K v 1 K ! V K I V | K V Pločice-Konavlje . . . Podbabje Podljubelj Polhov gradeč .... 39288 30 39272 96 78561 26 1532 49 3485 91 4320 400 168 Poljane 32683 96 29754 54 62438 50 13720 — 15565 47 2360 — 10160 — 430 Poljčane 2137 15 1101 42 3238 57 1082 — 190 900 — — — 46 Pomjan 2771 95 3155 54 5927 49 2186 10 1081 24 2055 — 265 57 239 Postojna 5177 60 5378 02 10555 62 4304 40 — — 2713 75 — — 43 Ponikva 3815 50 4224 77 8040 27 2770 — 2783 720 — — — 31 Petrovče ..*... 4376 77 5011 24 9388 01 203 22 70 — 4940 — — — 38 Sp. Polskava .... 5129 16 5037 39 10166 55 1201 — 1336 — 3700 — 740 — 53 Preddvor Preska Prihova 5885 78 5493 11378 78 5348 4093 400 37 Proložac 4471 54 4451 77 8923 31 2059 — 128 30 2640 — 200 — 440 Prosek 5146 59 5255 83 10402 42 2478 — 1285 58 1740 — 1150 — 11 Pula Punat 30932 25 31077 31 62009 56 15302 05 10888 53 200 749 65 Podzemelj 349 98 350 — 699 98 41 — — — 300 — — — 14 Rab Radeče 26614 68 28639 86 55284 53 10468 45 10944 49 12115 87 13083 07 522 Radoviča 8817 85 9351 80 18169 65 8736 77 350 — 1600 — — — 51 Radunić Rajhenburg 5860 68 7181 71 13042 39 5626 68 300 436 64 Ravnidol Rečica Reka koč Ribnica 44045 08 41868 50 85913 58 17190 97 13212 19 22620 16246 64 369 Ricmanie ...... Rob 18078 84 11794 60 29873 44 7449 9340 14 2263 11 260 215 Roč 10038 23 11132 89 21171 12 8510 — 761 — 370 —• 1557 96 292 Rogoznica 10851 62 10269 67 21121 29 8830 31 1228 93 5030 31 1997 56 132 Rova 7103 58 7262 42 14366 — 1187 08 5457 30 800 — 753 73 236 Rovte Selca na Braču . . . 34243 74 30755 57 65005 31 7881 49 6826 55 555 259 81 208 Selca p. Škof, .... 24003 13 31965 92 55969 05 4738 — 21047 68 3320 — 3230 — 338 Semič Senožeče 3806 66 3677 80 7484 46 40 325 2300 1020 336 Sevnica . . . . . 100500 62 98532 26 199092 88 41986 — 15462 70 14348 — 33455 — 2040 Slatina 41851 78 40478 63 82330 41 15614 47 17328 43 12580 — 10304 — 725 Slivnica 4145 10 4384 44 8529 54 3336 50 1175 — 1400 — 240 38 Sl. Gradec Smlednik 5297 98 5249 22 10547 20 4795 30 1325 15 1040 350 +4 Sorica Spodnjaloka Split Srednja vas 13810 70 12396 69 26207 39 8496 9432 71 2330 18 764 73 405 Staracerkev Stara Loka Starigrad 28883 38 30946 01 59829 39 16760 29 18238 56 4000 2700 Starilog ..... Stari trg Struge 3079 58 1369 28 4448 86 710 1349 77 470 + 1 Studenci Sučuraj 682 17 53 40 735 57 600 _ 35 40 18 87 17 55 Suhor 4181 48 3240 05 7421 53 2430 — 20 — 3220 31 Sutivan 5975 29 5002 38 10977 67 700 — 1919 22 190 104 — 132 Sv. Ema 2642 98 3730 16 6373 14 2110 — 100 — 1180 125 05 266 Sv. Ivan 38290 09 39228 71 77518 80 13161 44 8026 08 14800 11925 316 Sv. Jakob ob S. ... 11386 19 11054 — 22440 19 7089 — 464 — 700 181 Sv. Jur j. žel 64251 76 62009 69 126261 45 44497 76 10271 49 3300 17830 294 Sv. Križ (Kastav) . . . 2530 20 1914 — 4444 20 1879 58 190 — 520 400 93 Sv. Križ p. Kost. . . . 9548 29 15278 76 24827 05 4738 81 3618 97 11556 2036 06 +5 Sv. Križ p. Litiji . . . Sv. Kunigunda .... 3225 63 2394 38 5620 01 1592 67 692 76 606 32 365 64 93 Sv. Lenart Sv. Lovrenc na Drav. polju 7818 49 7746 97 15565 46 7626 20 4261 26 Sv. Lucija 26 80 1650 40 1677 20 — — — — 1650 104 Sv. Benedikt v Slov. gor. 4445 23 3567 36 8012 59 2760 — 2317 85 1090 1233 252 Sv. Mihael poleg Šoštanja Sv. Nedelja Preiemki Izdal ki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov I m o promet vloženo | vzdignjeno dano ! vrnjeno K V K V K V K V > K i v K V Sv. Peter pri Novem mestu Sv. Petar u Šumi . . . Sv. Peter n. M. ... Sv. Peter v S. d. . . . 4687 05 5600 10287 05 4627 500 600 8 Sv. Trojica Št. Peter na Krasu . . 6586 07 5244 44 11830 51 1712 73 1213 10 3030 856 68 118 Šebrelje Št. lij p. Turj 28663 14 20845 58 49508 72 11407 3660 47 10083 6448 23 233 Št. Janž (Dolenjsko) . . 11425 82 10963 42 22389 24 10594 — 972 37 680 822 — 160 Št. Janž na Dr. polju . Št. Jernej 37624 56 34826 15 72450 71 10291 60 24580 66 8000 7625 778 Št. Jur. p. Kum. . . . Št. Jurij p. Kr Št. Lambert 3946 19 4580 18 8526 37 1203 26 1003 02 2000 23 Št. Peter n. K 21504 26 23700 13 45204 39 11198 59 5658 91 7240 4879 88 485 Št. Rupert 43027 29 37439 22 80466 51 9653 10 9447 09 1357 15335 277 Št. Vid n. Ljub . . . Št. Vid pri Zat. . . . 86118 56 82869 99 168988 55 17402 72 14646 89 54100 03 24388 97 432 Št. Vid pri Grobelnem Šibenik Škocijan 8648 68 10838 86 19487 54 7419 50 6520 34 1967 50 1006 04 747 Škofja Loka 15443 34 14341 87 29785 21 12358 — 9977 87 2200 1020 82 Šmarje Šmartno p. Kranju . . 26150 33 29544 65 55694 98 15786 10 4289 53 11150 9948 10 104 Šmartno p. Litiji . . . 17743 09 20969 21 38712 30 15397 34 12756 79 8100 — 2160 — 256 Šmartno p. Šm. goro 1853 61 1369 30 3222 91 1100 855 480 321 Štokovci Šturije 15013 02 9619 62 24632 64 7712 39 5401 4160 2939 83 311 Št. Jurij ob juž. žel. . . Tinjan • . . 1419 43 463 56 1882 99 975 120 325 200 252 Tomaj 3847 64 4709 60 8557 24 3270 — 693 30 1780 — 340 — 527 | Tomišelj 6667 66 4796 — 11463 66 5153 — 1895 50 2190 — 1256 — — Toplice 5821 01 6697 88 12518 89 3850 — 3292 93 3360 — 410 — 138 Trebče 7975 86 5248 62 13224 48 1153 06 251 24 4960 — 269 32 1121 Trebelno 11276 69 14833 70 26110 31 10207 — 4344 26 8238 — 955 24 274 Trilj 4979 94 14366 92 19346 86 792 — 700 — 13400 — 3961 16 698 Trnovo 33550 08 26809 25 60359 33 9631 52 13453 — 13161 38 22446 96 796 Tržič Tržišče Tučepi 14143 20 15560 43 29703 63 1000 503 45 15030 94 Tu niče 4808 64 4779 76 9588 40 2790 40 4692 82 — 43 Trebnje Vabriga Vače 65269 35 64513 71 129783 06 10840 532 40 23400 26 Velke Lašče .... 112135 94 114105 53 226261 47 25300 64 20835 23 75300 — 1266 — 298 Vel. Lošinj Videm Vinjani Vipava 3386 32 3179 49 6565 81 2718 — 950 69 1180 — 400 — 1916 27901 93 28379 89 56281 82 12897 12264 70 5940 13338 1240 Višnja gora .... 36145 76 33172 13 69317 89 19249 45 10023 68 10570 — 14975 56 — Višnjan Vodice Vodice (Dalm.) .... 1123 56 1055 71 2179 27 718 17 169 60 1587 17 1599 67 339 Vojsko Vrbnik 9414 17 7955 85 17370 02 6261 3741 32 2950 540 361 Vrhnika 29965 48 24761 89 54727 37 18587 — 14376 79 5150 — 1864 30 — Vrlika . 11238 83 11033 54 22272 37 10071 78 — — 107796 27 2145 50 366 Vrvari Vurberg 6435 75 6974 18 13409 93 1568 50 5100 1830 _ _ 37 Zagorje ob Savi . . . 8160 90 9713 26 17874 16 7926 72 486 34 200 — 200 — + 1 Zagradec Za ostrog 9684 17 29884 90 39569 07 4110 415 5295 12 1930 54 258 Zatičina Zg. Besnica 960 753 60 1713 60 360 226 600 55 Zg. Tuhinj j Zibika . j Zreče te 1713 49 1690 79 3404 28 1276 119 99 120 405 60 Žiri . 24288 38 28124 60 52412 98 14476 — 9627 63 8320 — 9545 — 280 žminj 1011 08 1032 15 2043 23 400 — 332 15 700 — 573 60 276 Zupa-Rašćane .... Žužemberk 30240 89 27619 25 57866 14 12997 42 11560 39 10575 — 2319 64 536 VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Spodnji Polskavi, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 8. junija 1908 ob treh popoludne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Blagovici, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 21. junija 1908 ob 4. uri popoldne v župnišču v Blagovici. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem . zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. 4. Poročilo o reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti Načelstvo. Ako bi ne prišlo ob določenem času zadostno število članov, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih. Vabilo OBČNEMU ZBORU Kousu m n egu društva pri D. .11. v Polju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 14. junija 1908 ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje rač. zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice na Prihovi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 8. junija 1908 ob 3. uri popoldne v hraniln. prostorih na Prihovi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za leto 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prečitanje revizijskega zapisnika. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na IV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju pod Kumom, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v petek, dne 19. junija t. 1. v prostoru hranilnice ob 7. uri zjutraj. Dnevni red: 1 Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prečitanje revizijskega zapisnika. 6. Slučajnosti. Ge bi ta dan ne bilo dosti članov navzočih, vrši se v nedeljo, dne 21. junija v istem prostoru z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bobrovi registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 14. junija ob 3. uri popoldne v hranil-ničndi prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5 Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. VABILO na II. redni občni zbor Mlekarske zadruge za blejski kot v Gorjah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 7. junija 1908 ob 4. uri popoldne v dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Vabilo na < ) 111' X I ZBOR Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, dne 14. junija 1907 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka. 3. Volitev nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Načelstvo. 171 - Vabilo na redni občni zb o r Ljudske hranilnice in posojilnice v Metliki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. junija 1908 ob 3. uri pop. v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Polrjenje računskega zaključka za 1. 1907 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. V slučaju, da bi ob zgoraj določenem času ne bilo navzočih dovolj zadružnikov, vrši se na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih članov. PiMnnrnfto en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim 8ko-rripuruua OD . jn poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Jajca za valiti jamčeno, da je IH) °/o plodnih, od najvišje odlikovanih pasem, ki so kot čiste vzgojene na ve- likih odprtih posestvih Minerka, črne in bele, Plymouth R., hamburške zlatice, takozvane velike lazanske kokoši, italijanske bele in jerebičje barve, Faverollcs a 40 vin.; Vyandotte, srebrne in bele, velike Minerke, črne rdeč. greb. amerik. Novost, Italijanke bele rdeč. greb. Novost, Italijanke jerebičje bane, rdeč. greb. Novost, Minerke bele, rdeč. greb Novost, Orpington bele, Brahma svetle it 50 vin. Velike pekingske race, bele a 60 vin. Amerik, veliki bron. purani A 1 K 20 vin. Bisernice srebrno viš. a 40 vin. Perutninarstvo Smržice, Moravsko. (Smržitz, Mahren ) 9—8 Okrog 1000 lil 'zvl'atn%,a črnega vina terana je na prodaj. Vzorce ivvv ii . pošilja, naznanja cene in daje pojasnila Društvo za štednju i zajmove Kaštelir — Istra. 4-4' Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Suhorju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v dne 7. junija ob 3. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. A ko bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Radoviči, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. junija 1908 ob 3. uri pop. v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ob določenem času ne bilo navzočih dovolj zadružnikov, vrši se čez pol ure na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez °zira na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 14 junija 1908 v župnišču ob 4. uri pop. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4- Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Dr. Ed, Volčič, v Novem mestu (Kranjsko), je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseli knjigotržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravdiii zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo- venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga...................................K 8'_____ 2. Odvetniška tarifa • določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906 Broširano.........................................................K 1‘80 3. Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani. Mehko vezana knjiga..................K 560 popolno v platno vezana........................................K 6'— 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K P— 5. Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirju, obesek za na steno ....................................60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice",, ki jo izdaja društvo „Pravnik". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano.................................K —'40 Zvezek H. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici..................................K —-80 Zvezek IV. in V. Prlstojbinske olajšave oh konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh Mehko vezana knjiga ........................................K —'80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano.........................................K 2"— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano................................................K —'80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. jg Kaj škriplje voz, stroj, čevelj Kaj pomaga 1 -©£> g a k Kolomaz, od navadnega do najfinejšega Olje za stroje. Vazelinova maža za usnje. Kje sc dobi Z Najboljše in najceneje pri M. J. Prajnik^u v Dobrlivasl na Koroškem. CeuiU zastonj! k & n a SZ5 g i MAVEC (gips) za gnojenje. Izvrstno gnojilo za deteljo, lucerno, grah, fižol, lečo, travo in koruzo. 7—7 Samoborska tovarna mavca M. Bernstein, v Samoboru pri Kolodvoru. Naročila sprejema poslovnica v Zagrebu, Meduličeva ulica 24. §818! Superfosfati rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najccm jše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste. Množina fosforove kisline zajamčena. Hitio učinkovanje, največji pridelek, neobhodno potrebno za spomladno setev! Vse vrste superfosfalov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih. 16—6 Igl33333333333333333y3l ICtCCĆCC^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne mr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerslliigel založnik Raiffeisnov! h posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 27. 247 24-10 S DCC30C>330300l3j 1333033303333333300)3$ Stanje vlog 31. decembra 1907: čez 13 milijonov kron IN a j boljšti in n a j s i g u r* n e j š a. pr*ili U. a za štedonjo! Denarni promet 31. decemb. 1907: čez 64 milijonov kron Ljud$^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. I sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- ure 2 0 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. lavnik od 8. ure zjutraj do 1 popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88l'08 — Denarni promet v letu 1907: 64,812.603'92 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, Od-teorn-llcl: 249, x —10 predsednik, Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd. Anton Hobi, Karol Kauschegg, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Wildonu Frančišek Leskovic, Karol Pollak, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu ad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt zbor v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Hudniku. Ivan Pollak, tovarnar in pos v Ljubljani. «5 US Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni nredniki Anton Kralj, uradni tajnik rZadrnžpe zve7ea. — Tlsek Zadrnžne tiskarne, reg. zad. zoni. zav. v r.jnblfaBl.