134. fttev. Poštnina plačana v gotovini. Celje, sobota 26. novembra 1927. Letct IX. Izhala lorek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din T— xa Inozcmstvo Din 20*—. Poeamezna Stevllka I Din. ftačua poStno-čekovnega zavoda štev. 10.666. h» J"A DOBA Urednt&tvo In upra«-äiötvoi Celje Strossmaycrjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglatsl po tarifu. Telefon int žtev. 65. Zero: Prokrustova postelja, (Konec.) Da slišiino., kaj pravi »slovensko« stališco B&^em v zadregi-, kako bi to Mališee niV^i'alko skiciral, pa sein či- tal b-.is y^'-lovtTiCU« uvodnik, ki se l)avi s §cih. 4'<• projekta o fitnančnem zakonu. Ker je • Slovenec« oficijelni dnuvnik siovieoi.ske večinskc, tačas ob- eneiP vladnestranke, bo pač to, ka.r on pravi, oficijelno. In to jo: okrnÄtov Ijubljanske univerze je stvarno nedo- i.Histna, zalo ker je ta univerza naj- višji Postulat slovenskega naroda. Okrnitev bi bila razžalitev naroda in plod n'eokusnega nancnega »špara- :ija«. Torej poU'juje »Slavenec« na livodnem mesfu, kar sein gi'ajal v pr- v«n delu svojiili izvajanj: da je uuni- verza, kakršna je vsaj že tu, aksiom nnr-L'Zti press iža. Proti ak«i,omom ni ilopustno niti mignili. V,saika, v stvar >amo id oca misel, wsako premišljevia- n,je jo odveč, pregrešno, iizključeno in zali.tev slo\7lGin,stvia... Veruj, kor se pro- tivi pameti. lstocas.no so prinesle zagrebške •Novo&ti« uvodnik, ki enako razprav- lja o §-u 44. »Novosti« so niorda n>aj- bolj mrzeJ dnevnik v drzavi, ki ga subvene ijon irajio gospodaryki krogi, ki so vedno vladni. In glej: ta vladni H-xt piše has obratno, kakor list vladne •stranke. StaJiišce člankarja, ki se je moral» šifrirati, se stri'nja z oiniiim, ki sem ga nii«ilil razplesti »s posebnim ozi- rom na Ijubljansko univerzo. Utiiverm je previsok forum, da bi nam sniela biti predmel prestiža, pa uič drugega. Če nam gre le za ohra- nitev univerzitetne eksisben.oe, potem si lahko kupimo poljubno hišo v Ljub- Ijani, ji nataknnnin tablo »Uiniiverza«. pa jo homo imoli vodno. Muslim jxi, än nam v rosn-ici grc xa nekaj drugega: važnejšega in vrednej«ega: za kvcUi- te!o znanosti, ki naj jo nudi sloviWTska uniwrza narodu. To v,saj velja za onp, ki so za mniverzo ne radidognu», da in ova. bi'li, da mora najmanj osla.ti taka, kakor je, ampak radi razlogov in argumtMitov, do kojih so prišli po pronidšljevanju in s prepričanjem, iz tacijonalizma. J^e vprašajte »prastižnike«, zakaj naj osta.ne uniiverza v Ljubljami »ne- okrnjena«! Morda poreče ta ali oni, da za.to, ker bi okrnitcv poraeniJa izbris njone popolnasti. Ali je pa to res? Na to vprasainje se trezen odgovor ne more glasiti pritrdihio. Kdor nanireč iiiiislur'rda je Ijubljan- ska univerza — cetitlf sajiio v grobem obrisu — po-polna, je v težki zmoti. Res: inia pet faku.ltet: telmično, juri- cliic-no, filozofsko, inedi<;insko hi teo- loško. Ai niina pa poliiicne, sumar- ske, poJjcddlske, l'arniacevtske, trgov- ske, in teh je tudi pet! Od obstojecih ima niediciiTiska. 4 seinestre, dočirn so (;sla.le po šleviilu seinestrov cele, glede spücijalnili strok in predmetov pa ja- ko. jako prozor.ne. Prcsližuik, ki bra- ni »p'opolnost« ¦un.iverze, inora naji- ]>rej stremeti, da postaiiie šele — po- polna. Sedaj se pa mora vprasali: ali zjnoro .SLov^nija popo^no univerzo? Ali zniore država tri popolne univerze, ki l)i po sistonui študija morale poislati to n v Jugoslaviji na cistcH drugaičnili premisnli, negio v pokojni Avistriji. Tak rat na« je davila germa.nizaciij- s-ka taktika colo s tern, da je bila pred nosoiiL dedujoča univerza v Zaigrebvi imozenuska:. Naša takratna borba je bi- la principijelina borba nmn'iiainskega naroda: kljub teimi bi bili takrat zar dovoljni, če bi za zaicetek dobili eno samo fakulteto. AH v na:šl drža.vi? Tu bi sploh ne Kjiiolo biti iborbe«. Tafcoj i>o .pnovraiir .sio bile fimaučne razniei*«, socijiaJno i.n gniotno .stain je v državi iaiko razdra- ]>ano, da se mi vidi — z damašnje pcsr- spektiive — irstainoviitev ljubljamsko uniTerze v tistili vročičnili letih nepre- viilclnost, kaitero ]}oprav'it'tr je. rel.s —• težko, a|i vsako leto bolj nujno. Z ustainiovitvijo te univei'Zie smo kakor otrocd hiotdi pokaizaiti itak na tleh le- ze.(v'i Avistrjji in Nemštvu figo, a pri tern smo si pošteno narezali paJec. Ne- previdnost, ki se jo mmogi fanaliki še dancs brainiijo p-riiznali, čorarvno v svo- jem sreu, in ce so spos-ohni lojailnosti, ne miorej'O vec zakrivati resnioe, da j*e uaša univerza torzo, ki je vsatko leto bolj — votel. V ostaJem je tako pona^ šaiiije priwino sloven»ska borba s po- miO'cjo neiodkritoöronosti v javnosli. Kak vtiis nag iinajo Srbi in Hrvati o nais, ko lmorajio vedeli za konkretne sllueaje resnicnega mnenja absolventov ljubl'jaurske LPniNierze samib, ki pa te- ga —¦ negativnega — mnenja javno ne priiznaivajo'? Sicer pa poglejinio kar pobližje: 1. fi'l.ozoiija je x drža.vi »izenaiöeina«:, 2. tehmiika je na celem svetu ista, ?). modicina je internacijonahia, 4. teoJogija, zlawti katodiÄka, kaiera je aibsoluitiio dogmaitična, se mora. bo- rii'i za nafilov znanosti, 5. pra-vo bo pa uunula (udi enkra.t v držaivi eno im isto. Ali ne bo naislal' v peitdeset letih, oe ne ze ]>rej, problem, kam s trenii po- polnimi univerzami? i3re.vidnežl so že v prvlili lot ill po ujedinjenju pastaivill projekt tipa dr- žaivne univcrzitetne malice dislocirar- nih fakultet. Ta ])rojekt datiira i>z ča- sia, ko smo se sc kopali v pafpirnatem »denarju« in se bahali s svojo nekrva- \»o revolucijio. Takrat bi ze iz ozirov na ieckrvavdo Srbijo miorali predvide- vaiti, da tudi na polj'U najvišje kii'llture nuoramio sporazumin'O gradiiti, ne pa egioisiieivo ustanavljidi, eesar nam Av- strija ni hotela da.ti. V časii, ko je rav,nokaT omenjeni, v roparacijski epolii \& prakticnlh raz- logov zelo \abJijiiivi projekt ene držav- iie fakultete že »zastrupil« zrak, smo šli, preplsaJi na kuverti s principijelno zahtevo po univerzi besedo Dunaj z Beogradom im — univerzo tudi do- Vse ogromno, do najfinejšega jedra idoce organizacijisko cielio za solidno in postopno gradfoo smio zelo lahiko- miselno nadomestili s kralljevim uka- ziom, ki je tako lakomičen, da je morda t Lid i iron icon. Tako «mo danes v sreč- n,ein položaju, da so nerešeno Se v^se n'aJoge asiiiiovrieiga deJa, da iniamo paic streho, da nam pa nuanjka.jo dovolj niočni stebri za miren razvoj akade- mičnega at udi ja po dosedanjem re>- ceptu. V naših dneh jie nemogoce reči, da je splch kateraikdli utnilvorza. na svetu popolina. Danaänja eviolucija gre aa ciljem, poMzdiigiiiti faikullttete do dovr- šenasti: saj sio fakultete več, širše ustar- nove, nego so bile svoj ca.s imi.vierze; zato mora pasti luksus prestiža »po- polne« univerze. Zato se mora Slove- niija po svojih najboljših močeh zedi- niiti na nov, realen program smotrene u red it ve kultnrne siamacije, ki naj bo akademična in — moderna. Alkohol, pretep, po- škodbe in pohabljenje — bolnica, sodnija, zapor, sovraštvo. S temi bewdami je na kratko oznar- eena sloven ska rakrana. ki razj.6da naze narodn.o telo v obilni meri in okrnjuje naše narodiio premoženje. Ni že skor.o dneva, da ne bi pripe- Ijaili v to a/ii ono boil.nico težkih in sinjrtno'nevarnih« poškodb, zadoMjonih pri pretepi'h, povzroeenib p.o preobi- lo zauzitem alkoliolu. l^sledioe takidi alkoibolnih juna«itev so znane: nepo- trebno bolečine, nepotrebno delo wliravnjkov, potrata ob\'ezilnega ina^te- I'i'jala in zdravil, potrata časa pri sod- nijah, zapor, placiilo odskodni.ne iikl. ter često tudi trajna poliabljenast ali celo smrt. V tern leži čim. dalje bolj se razsirj'ajoü'a »iizguba narodnega;' pne- moženja, ki je tern bolj traigiona, ker bi prav lahko i,zoisitalia. Niv lnianjše niso pasledice v morail- uem pogüedu: surovo prekJinjanje, so- vi'a^tvo in niaščevalnost, skratka, člo- vek ni boljši od živrime. Da je temu treba odpomoi'i, priiiznar vajo v-si. To povdarjajo vedrno tudi ča- sopisii, strinjajo se s tern mnenjern ce- ! lo od bolečitn skelečih ran se zvijajioči i pretepači v bolmi.cali. Pa jed^'a okre- i vuij'O, ])adej'O spet v stari pretepa.ški greh. Ukrepi proti tej epideniiji mora jo bi!,i radikalni, uciinkoviti. Lepe bese- de in1 bvaleviredna stren^jeaija proti- ailkobal.n.iili organiiziaicij so iideaii, ki pri' prefepačih ne zaJežejoi; abstinent se itak ne opijaini, al'kohiolik-pvretepac pa se ne vpiše v sveto vojisko. Ozdrav- ljfMije teh ra;zmer je edino inožno z u)T"i;Mkoi\f:lti,m)i ukrepi' abl/as-ti, ki ima dolzncist in niioč, dai pmivo pogodi. Kakor nam kažejo mnoffoietna opa- zovanja, se ponaviljajo krvaiva popi- vanja neredko vedno v istih gostilnah. Te špelutnke lvosi'jo nia sebi vse druge znake nego one, kojim se pravii lokail- na polreba1. To sio oJ^laslveno koneesd- j oni. ran a shajadivšča in vežbailišča pi- janjih ])reitepaičiev, njih iknte-jiteHtjiii pa pijavke in hi jene v človeški podobi, ki v .svoji' sramotni^ diobiokazeljn.ositii zaJLvajo pijanca, doklier mu ne izp,l!ah- nejo zadnje pare- iz žepa. Znaine so na, drugi 'strain gostihie, kojih poisestniki se zaivedajo polnio avo- jc obrtimke c-aisli, sviojih dolžnasti in sivojih pravir. V njiihovih prostorih ne dobi piyan razgrajaič in iizzivaic pija- re, pač pa se ga ])rav kmalu postavi pred vraita na cesto. Gostllnicarje in \'isia miogoiče točilce, pa naj že obratu- jejo po trgoviimaJi ali podzernjskih br- l'ogih, ki n.i'majo samii dovolj raxviftaga moralnega čuta, pa mora privesti obliasl s .sillo k spozinainjw, da se more rloveka zastrupiti s preobrlnim alko- liolom ra.vn.otako nevarno ali se bolj, kot s pokviairjono klobaso. OdknHo povietlanio, prav vksoko či- s'l'aim nilMilnenbe, niisem pa za'grizen sovražnjk dobre kapljioe, če jo je že Bog ustvarill. Uživa.j jo po pa/meti, i'o b/iili |)Oiškodlova;ni ljudje, .se zaipre, go^tilniica,rjiii es ödvzanie koncevsiija za pol leta, pri ponavnem rfllucaijfu za ved- no. Sevteda se mora pri feni dokazati sokrivda gostiinieairja, ki je gostu — raizgrajacu iin pretepa^u dal; pretoo- liDLM'no pijače. Gosti-liniicarji, ki se ne ]>0!znaijo namena in poniena giositiiltn, se bodo kaj kmalu zavedli svoje sta1- novske obrlmiSke dolžnosti — za pi- ja,iu!o razgrajaee iin pretepače pa v njiih proatorih ne bo piiiace. Nočem generailii/irali, vendar pa mi bo visak post en in dostojen človek in tudi visak praivi gostilliničar da.1 prav, ako trdini, da bi xsaj poliovioe navede- nega zla in gorja ne bilo. ako bi oblast znaJa in hotel a postopati takio, kakor treba. „Divji lovec". Na|)iroše-n od »Soko- la« v Šostanju sem si ogtedal predslaivo »Diiv- jega lovca« dne 20. (. in. v svrlio oceme. Evo je. Pi'ilj'iibljena. Ijudska i.gra F. S. Finigarja, je otvorila gledališko sezo- iw> v sostanj^kem Sokalskem domm. Priiprosta naivno.st in knit planinsko- narodne noš:o dicijio dranio, v kateri pisa^elj pi'edocuje miimo ninogih h'Lb precej dobro kinietsko realno mdseih- nosl, ki v »robstvu kuje srea«. Vsebi- na je tendemena in večkrat zaide de- janje samo zato v i-eligiijoznost, ker bi sicer ne prišlo do zapleta. Brez lega pa nj — razpleta. Diletantskim odrom se pi-il|3ga, nudli sodelujoöini wliko prilike, da se razigrajo, gledalcu pa dvo, iv[ ure iajj]jC prebave. Hožija, je bila v rokah g. Bajta. Na (It'ieli je pi.va naiowa lwificrja, da zbobna igmlce — v slabem vremenu in od daJec! —- k valam in se prepri- (vi,. CO se vloge uče. Vse drugo se na- pravi sproti, mod pavzami pri pred- stavi sajnK Kostime si nabavijo igrail- ci sami po razpoložljivosti in lasitnem oknsu. Režiser je le zato to, da je tu. Priznniti moram g. Bajtu veJiko uspe- ha: ali so njegovi igralci zelo talen- tirani in pridni ali pa si je vzel m,no- go easa ali oboje: predstava je uspela eelo v skupni igi'i in v tenipu. Tudi je kreiral neizogl'ibnega. ori^inalia, brez katerega ni nol>ene Ijudske igre, v mar- ski in kretnjcth s piristnim hnmiorjem im povsem pi-iniern-o. V vlogah rihtarja in Majde sta se kosala g. sod.nik Radej in gdč. Seiiiica, kdo bo dniigega posefcal. Zlasti Maj- da je bila verjetna in občutena, rihtav- ju pa si a veliko ponia;gala k logični zgradbi težke in plastiene kreacije zu- nanjost in gromki gla.s. Hivala Janez in Gasper (gg. Hejc in Perovec) sta zelo dobro pogodila karakterno nasiprotje. G. Rejc se pa mora odvaditi opazovanje tal, kjer ta- ko ni nie naslikano. Ostale manjše vloge kot kmctje, ko- Oarica, Tine, Kovač in oštir, žene, de- klela. lovci in biriči so bile prav do- bro pora,zdeljene incd gg. Kosanovo, (jO]-icnikovo, Volkovo, Glavicovo. Krajuca, Fai'kosa, Novakovo, Košana, RobinSčaka, Grebenška, Primožiea im druge; kegar ni,sem imenova.l, naj bo uvorjen, da ga tudi nLsem prezrl. Predstava je napravila domac, to- pel vtis, ki ga jo potrdila animirana zubava po ^gri. Med pavzami, ki ndso niti bil'-J predclge, in pri zabavi je j pridno in dobre muziciral tercet in • pomiogel k tüstemu šundru, ki je ta- ko ziiiu'leu, kadar so znajde razpo- ložena družba 1: resnieni zabavi. —- Tpati je, da l;o -Sokol« v Šoštanju kmalu pouovil tako posrečen veeer. ~- Cost. Kako izvaja štednjo v državni upravi današnji klero-radikalni režim? Te dni je Narodna skupščiina izvo- lila svoje ckune v državni odbor za štednjo. Ob istem času pa je podpisal minister za notranje zadeve, ki je hkraii nüiiniistrski predsednik, ukaze, s keyimi je v politični upravi obeh slo- venskih obla.su premeščttn.ih 12 uprav- rio-polMiiünih uiraclnikov. Seliilni stro- kld te!i premeseenih uradinikov bodo slaili držaivno blatgajno 40 do 50 tisoc dinai'jev, dasi prennestitve niso niti iz stvairnih ndt.i iz osebnih razloigov ute- mdj'Gno. Kako resmo izvajajo gospotla reži,inlji,jo stednjo v državni upravi, baš j.riisaio posvedučujejo te noosnova- ne premestilve, ucinjene gotovo zgolj po partijski potrebi. Gospoda rezmi- ijije so tudi pri teh premestitvah zopet dokazali, kako resno je vzeti njihavo besediicenje o depalitizaciji upravnega r'inoAiništ\'.a. Na odlr-na vodMna mesta sc postavljiajo pod današnjim klero- radikalniin rezimom sanio rjihovi si- gurni partizand. Osebna in strokovna spasobnost starejsih preizkušenih uirad'iiikov se kratkomaio pogazi, samo ila se zadasti partijöki pohlepnosti in anibiciiji in vzgiaja politična brezzna- oajnost. CMjsski srez dobi za pogiavar- Stran 2. »NOVA I3OBA< v«'v. *3t ja oksponenta kleroradikalne koaliciye dr. IT u bad a, ki se imu je zaholoilo iz Ljutonwra v Gelje. Vofitve v zbornico za trgovino, obrt in inpustrijo so dojaaisko potrjieno, ker je trgovinsiki minister* dr. Spaho odklonli.l rešitev pritozlx? oeš, dct. za to r«siite\ ni pri- ¦stojno trgovinsko mini/str.stvo, temveč državnd swt. Šo-;lie če bi drž&vmi svet volitev lvazveljaviiil, bi minist ivstvo se- datnj'O zbornico raizpuistilo iin razpisalo nove volitve. Vusiled tega, so bade zbor- nica v nagkrajšem ca.su konstituirala. — K temiu bi pri'poninili sledcce: Zbor- nica je postala palitiikuun in se je tudi pri obojiih dosedainjib volitvah kot po- liitikum obravnaivala. Vsiled tega so jo poiDion coliih teh volitev na eni kakor na drugi straini niasopiril takio, da «o nepoucem Ijudje mislili, da cel'o go- spodarsitvio SI override z iziidom teh vo- litev stoji in paide. Ako jio naiša trgovi- na, obrt in industrija po svojii večiini minenja, da jo ilaliko vodi povsem agirairaa palitLana stran ka, potemi se je ireba take gospodaimke solidarnosti le radovati in — pustiti gasp ode same mod seboj. Proračun za armado in štednja. Pod tern naslovom pi so be og raj-ska »Pol-Hikai« o lotn.ili izdaitkih za ariiKir- do, ki znašajo skoraj tretjinio držaiv- nega proračuaia (odšlevši državna go- spodarsika pod jet ja) im pr-aw: >Prvo vprašainje, ki se naim v tern .smisilu. (naimiroirv, kakio pristediiti1 pri izdatkih za armiado) stavii »samo od sebe, je vprasanje skrajšanja aktivne .silužl^e (sliužbenog rokai). Naraivno, da to ni niovo vpra&iinjo. Ono datira žo i:z pred'vojmoiga čaisa. Staro je toliko. kolikor je stassa naisa vojska in nas je vedmo del'.ilo v diva tabora. Na. e ble^tel napiifc »Geraubtes ! Land«, zeni'ljevid pa je opozarjaJ, da i | gre za ozoniljo cd Mariiibora do Gelja ; in razne otoke jim pod današnji.m klerikalnini reži- moin zgodilo kaj budega! Občinske volitve v Mariboru. Tukajšnja »CiililLer Zeitung« priob- r-ujo »nemško kajidJdatno Listo« za mariborske oboinske volitve. Svojo xnemslvo« dokaizuje li^la s tern, da jo samo mod kandidati trinajst popcilno- liiii slovoniskiili imon. Kajti Laporniki, Hcraniči, Zupančit:i, Grikü, Ki'anjci im tako naprej se najbrže niso borili za svoto neinÄko stvar v teutoburških logih. IS^EgsgffcjjLA ls:ž.aa.o C^'slj^? Petek 25. in sobota 26. lioverLilb^a KARLINA TETKA Briljantna komedija v 6 dej. — V glavnih vlogah M.'.Sy Delschaft, Bruno Kastner. Herman Picha in druäi berlinski umetniki. S^Ll-ve smeha I Salve smeha! CTedeljE«, 27. in pondeljek 28. novembi»a Ljubi me... in mi je oioj! Sijajen velefilm iz bivSega avstrijslcega vojaškoga življenja v 8 dejnnjih. — Krasni posnetki iz manevrov bo^anskega polka v SEowcniji in Bosni, Sexiacckcijeb! Slovenlja -v filmu ! Pri predstavah svira prvovrsten JÄZZ-BÄND, Proti ukinjenju ljubljanskega vse- j učihšča. i so se vi'sile v «redo in oetrtek velike ! iniainifoKtiai'ije v Ljiubljiaoii. Kakor je ! znaiiio, namerava vlada ukiiiiitl m-edi- ! oiinsko in tohnieno fakulteto na ljub* ! ljia,n'.ske.m v.součilišču, proti oemur se J bode seveda poleg Ljubljane uprla ce- j lla Slovonija. Na velikem protostnem j zborowi'iiju, ki. se je vršilo 24. n'ovem- i bra v ljubljaiuskem >'Unionu«, je bilo ! sklonjono, da se prirede v nedeljio, dne ; 27. novembi'a po celi Sloveniji pro- ! to'sitni shodi proti okrnjenjiu ljublja.n- j skega vseu'cilisca. j 0 nasi zunanji poiitiki. so je v sredo vslocl interpelacije gasp. ; Svetozarja Pribioevica na .siroko raz- j ])ravLjailo v Narodni skupščini. Zuna- ' nji mmister je podal svoje poroöi-lio o I Oetjslxe vesti. c Za slovensko univerzo v Ljubljana j Na poziv »Sveta slušateljev ljubljan- I s'ke univerze«, naj prirodijo tudi celj- ska kulturna društva in slične orga- nizacije manifestacijsko zborovainje v prid trajnemu osiguraiiju obstoja Jjiibljansko univerze, prosiijn vse pred- .sodnike tukajšnjili prosvetnili dru- svetnih društev i*n sorodnih organiaa- cij na sestanek v meäcaiiski šoli 28. I. m. ob 21. uri po prodavanju gosp. prodsednika mariborske Ljudsko imi- vorze o> problemiiili l/judskovksokošolr skega giibaaija. — VI. sv,. Em. Lilek, tc. prods, o. Ljudskoga vseuc. c Narodna Odbrana v Celju priiredi v poeašoenje spamlna na bkigopokoj- neiga genera la Koivaöevica komemora- cijo v nedelio 27. novembra 1027 ob 1.0. uri v veliki dvorami Narodnega doma v Gelju. Občimstv.o se vabi, da so te žahie svecamosti udeliezi v oaistnem i Stovihi. — Odbor Nairodne OcDjrane v Ck'l j a. c Sokolsko društvo poziva svoje olanstvo, da se pdnostevikio udeleži komemoraicije za pokojnim generailom zunanji polLli/ki države, v katerem je I zlasti povdarjal ikuso miroljulwiosit in j naišo trdno voljo, da občinanio mir z vsenii sos€fdi. Povedal je, da vSM'or na- si odnosa.ji z Italijo ni-so naj bolj L, npa ixi, da se bodo sedan j a »neisporazum- Ijenja« pol-eglia. Glede Bulgarijo je iz- j,a\-.il, da pricakujemo razpust make- donskih revolucijonarnih organizaeij na njoiiiem ozemilju. Bolii kreipko so govorili za dr. Mrtrinkovicem zas'top- niki opozioije Priil)ieevic, Jovanovic in Ria die (od vladne viecijie ni govoril nikdo). Pribitčevic je nafflašal, da si siit'er nikaJcor ne želimo vojne z Itali- jo, ne smemo pa biti preponižni, tem- vec mora in o poka,zati, da znamio do- stojanstveno občuvati mir. Zanimiyo je, da so se v^i govorniki opozi^-ije topl'o zavzemaili za slovaiisko solidar- nost in s tern v zvezi zn ureditev odnio- sajev naipram Bolgariji in Rusiji. Koivačevicem v nedeljo, due 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v voliki dvorani Narodnega doma. c Orjnna Celje in Gaberje se udele- ži v nedeljo dopoldne ob 10. uri kome- moracije za pok. bra'tom gonerailom Ivovctičevicem v veliki dvorani Narod- nega doma po depntaciji v krojm. —• Ustalo članstvo se po.zh-a, da se ude- loži polnoštevillio v civilu z znakom. c Moska in zenska podrttznica Ci- ril-Metodove dnižbe v Celju vaixi.ta s\;oje čJanistvo, da se polnostevilno udoloži ]>oč.a,&čelnjk blagoy)okojneg.a ge- nerala Kova,čevica, kalero priixxli. Na- rodna Odbrana v Gelju v neddjo 27. t. in. ob 10. uri dopoLdne v veliki dvo- rani Narodmega doma. c f Josip Supunek. V poeaiščenje njiegovcga spoimina sta dai'ovala «loško im Fina Bizj.ak Gölij,&ki dijaški kuhwiji 100 Din. — Donar so nahaja v nasi upravi. c Poyreb pokojnega šolskem ravna- ielju Josipa ftupaneka se je lzvrsal včeraj popoldnc ob veliki udolezbi me- scianstva, starejšili sdniikav iz cele j okolice • in osobito lovcev, ker je bil j ])okojnik najstaTejši ča-n iKxrsfcega.dru- ! istva. Zasvtopani so bili v^?i uradi in cblasti. Ob odlprtem grobu so se po~ sMvili od ra.jnkega doligotetnega šol- •skoga madzornika \- (leilju seda.nji nad- zornik g. Rihaixl Pestevšek, vpoik. muluc-itelj g. Fra,njo Brinair inv ianionu lw.skoga društva g. Rafko SaJmič. — Zadonoli so potem stroli i.n loivski rog N 7.axjnji pozdrav. c Celjska podružnkd Jn-Qoslovanske Malice se za;h:Y,atljuje vsem lwibhulcem i,n darova'lcern, ki so pri,i)CMu,og:li, da so jc .ob rapallski obletnioi nabraib za Jirgoslovamsko Maitico 2.497.35 Dim. Istotako so zn'luvailj'Uje udelezonceni obenega zbora 'DrmStva kmetijskih strokovnjaikov za Sl:o\eniijo za nabrain z'nosok 327.0s) Din. Od niabrainiegia de- niiirj.a je poslaila ]jotlru7.nixia centrali 2.825.— Din. Pies s.ioH Pies c Zdslnga p<( tnka! V zaidnji seji cdj- skegia občiin;skiig-a sveta ee |e sklenilo. da mosto najirime pri Mestni liiraniilini- ci posojill'o po ]/i(K).()(K).— Din zai re- guliaicijio Saivi'nje. K temiu je napisaila »Gillier Zeitung« siillno pohvalo vseda- nje veeino v obfin:skem svetu. List je scAeda pazabi'l, da jie prejsnj'a t t t vecina že enkrait izdelala predlog za re- gulaciijo in tudi proraitun, v kat-erom .so Ätwle primierne vsote za reiguil'aciijo Savin je pri mestu Gelju. Pristaši äo- da'nje voci'me so pa .sprejetje rogulaie- nih pred'logov im pToračuna leta 1920. jjiTiirwili'. vSedaj .so si s sprejietjem starih predlogov pridobili zaires veli- kanske zasl'ugo! c Celjakc brirnicc bodo na dan 1. ([('."(¦¦in-bra (držaivni praznik) ooli dan /aprlo. c »Slarensko banko*. spravlja - Gil- lier Zeitung« v zvezo z oibcinski-mi vo- litvami v Oclijski okolioi. Oci'vidmo ni \ prašaila popreje g. Westena, )ki jfe n-pravni svelnlk to banko, za niasvet iin dovoljenje. <• (Jntetnixkd rtizslaiui v Celju. Zna- na slovün.s-ka uniotni.ka. gg. N'iiko'laj Pirnat in \yxqI. Mežan priredita od 4. do if), decembra razstavo lastnib slikarskih, grafienili in kiiparski.li del. Oficijelna otvorilev razstave se vrsi x nodeljo, dne 4. decembra ob 11. do- ])o.ldne. o Dijaskd kuliuija v Celju pnirwli v soboto, dne 3. deoBmbra 0J3 18. (fi.) nri svcij retlni obeni zbor v rdeei sobi Narodiiit-iga doma.. — N:a zbor v'ljudno vabi — odbor. 0 Uadi pnvixka najemnine za Celj- sko loco .sni.o dobilii od ugl'pidne «trami se en dopiis, ki pravi nuetl drugiin: »V eeli c»l.j.ski okolici ni kraia, ki bi se ©lede prekrasnega razgleda, zdravega zraka v osireja obsjiirnih gozdov ter udobnih prostorov laihko kosal s Gelj- sko kooo. Saviujska podruznica je bilo o,no društvo, ki j>e mestno občilno na to veleva-žno pfaniiiisko in tuj.sko-pro- metro točko opozorilo in od prejšnje- ga občin-skega sveta d'oseglo, da se jo postojanka po nesreenem p-ožaru. ki je koL'o na Stefainiovo 1925 uničil, iiovo liozidala in p-ovecala. Geljska koca za društvo ni aktivna postojanka, 0 če- m-ur se mestna občiina laJiko po vpo- gledu v towulevne knjige in račurei)ric'a. Nestotkn tujcem, ki obisku- jejo letno nase lepo mestwe in od ka- Oglejte «i Estožbe! PraHficna kila V t'diHi izbiri po zelo ugodn ccni pri FR.KR1GH.CEL3E Oglejte si «atloibe! Stev. 134. »NÖVÄ DOBA« SIran S. terili iin& mestna obeina in njega pre- bi.valci največ döbiickia, no more-jo pre- hvailili prelepe liege in zdra.vega. pod- nobj.a Geljske koče. Geljani domačiiii, posebno rev- libjÄi sloji, katerim sredstva ne do- pušioajo, da hi delali dall'jse izlote po- rabljajo proste nedelje, da po celote- dieii/Sikeini deHu z nodiÄn-o polietijo k Celij'skL koei. ter se tu. razvedrijo in na- vmd'O zdraviega planinskega, zraka in solnca. Podružnico Savinjskega drustva v Geilju tvtori peščica za nara- vio navdušeniih ljudi, ki žrtvujejo svoj prosti čas v pr,id pta-finstvu, ki kaže tujcem in damačiiironi kraisclo naso zemlj© in skrbi za tujski prormet, ki je velik vir dohiodkov nasega mesta. Na- šo innern jo je, da je tudi to povisanje neutemieljeno. Saivinjska podružniica Slow p'lia.n. drustva him v svojcin oko- li.su He ono vooje m-asto, -to je Geljo. Druge poidruzmoe dohiva.jo od nieisl- nih obcin v njHi okoiliisu volike pod- pore, naša poclružnica je naivazana le n:a podpore sviojith prijateljiev in cla- nov. — PiTpi'ii-anii snio, da bo ni(vef:no delo z izdwtuio pod- poro podprlia. c Miklavžev večer. Izvodoli smo, da bo letos po dailjseni pres'ledku siia,\ nost- no proslavlijen Miiklaivžev veeer v Na<- rodneni damn v Gellju. Priired.irtev je zaimišljona v nieprisil jenem in donia- retn ok-viru. Sokolisko društvo v Gelju, ki too proslavo prirodi, bo popoklne ob 4. uri priiredMo Miklav/.ovo za svoj nairaseaj in svojo deco. Ob 8. uri zvo- čor so vrši Mikl(a,vžev y.ecor za adraisle. Miktav/ nastopi v siiroinwtvu velikega staba liudobcov >s času priiiiorniini na- M'ovoroni. Da no bo manjikalio sv. An- tona ki iK'beskiii krilaitoev, toffa ni tix>- ba posebej oineiijati. Po prireditvi, ki so vrsi pri posrnjonih miizah, bo jh>- prisiljena zabava. in plos, pri katorem nastopi prvič vsa lietošiiija ]jle,sna sola »okolskoga drustva v Golju. Iver zna,sa vs.topni.na zvecer le 5 Din, pricakuje dviistvo, da ,so veoera uddoži niinogo- lwojno občimstvo. c Soh'olsfiO drnšfvo r Celjit prirodi o priiliiki proslavo narodnoffn pritzni- ka ujodinjGfnja dne 1. deoenul^ra 1927 ob 10. u ri dapoldiifi v društvoni dvo- rani kratko predawinje tev zaprisego novegn članstva. Vets dam bodo pri- padnioe društva prodajalo 1)0 mestnih ulioah cvetke in rallied nice v prid drušlva. c Skupne občinske kandidaine liste iniajo nennš-kuitarji in klerikalci tiuU pri Sv. Lovrencu na Po.horju im \ Slo- vonjgradcu. To jo tror: predsed:ii(iifc flöitar Franc Burger, podpredsettaiik \'iiiniko Krusic, lajui'kl Dalfe Beniar, Ijlaigajnik prof. Konrad Fink, otdboi'- müki: Šta.nto Martin, Petrak Ivo, Kol- šek Martin, Feil i ei jam Karol in. Friisch- kovilz Jean. Nainestniki: dr. Ivo Aloniij>i;bar, ftogula Josip, Js^ova« Vik- 1(H" in Sancin Karol. Nad'zorslvo: Li- kar lv,a;iL in Jarh Jožo. Fakt je, da tu- kajšnjl mieroda.jni krofti posvoraiio vse proma.lo pa«nje navodeneinu drustvu. ki jo poka,zalo, da je zivljwija- zmoz.no, agilno in za Gelj-e vrlo potrebno. Kul- tur ni moment našega mesta zaiitüva, da pasveča v prvi vrsti tukaijvšnja ob- čina nav'edenenm drustvu vet%> i>ozor- nosti in smisil.n. Treba bi bilo k> par namestiitev ter vočje gniolne pod:|)oro. Konstaiirati se inora na tem mästn, da kriitiziranje na konto C. G. D. aso- bito \% onib krog-ov, ki niti s prstoin niis'O mignüi v prid drustva. nikakor nd upraviceno. Krivdia, da Oljt» v teni pravnu bira že iwnogo let, ttiri po])oJnoma drugjo, o cemur bo pai Irc- l>a. svojecasno izreči pravo besedo. c Izplučevanje rent mišitn rudarjem h Nemčije. Mo.stnL magi&trat razgüa- ša.: Naš konzuliat v Düsseldorfu redno i/j])oslujc od nennskili ohlawtev, ki za- lU'osiijio za repatriiacijo natsih onenio- glii'h l)rez]>as»eliriiJi ali obul)oža,nib dr- zavlja'inov, zlasti rudarjev, da s«e jilm zagotovi izplaičevanje rent tudi po i*e- paitrjaiciji x domoviaio. Da se to izpla- cevanje rent y rodu izvede, se opozar- ja-jo visi oni aiašJi1 državljainn, ki jib noniske ol)tla«ti vraoajo v domovino, da. tirkoj po .svojein priliodu v diomo- viin.skL kraj prigliaisijo svoj prihod liemiskonvu. rudaivskeniu uradu preko kwnzuil'ata. Le na podlagi te prijave se ho renla ii/jplaoevala v domioviino. Pri- jaivljeni naij prikljucijo pooblaistilo, ,ulas.ciL'P se na konzuliait, kateri jLm bo pri.pajdaioöo rento redno posLljal v kraj njibow^a bi.valiäoa. KINO GABERJE H ^B ^dMB^ ^^^Bft ^D ^ES äBS^^ ^B&B ^BBSfe ^BBK ^^^^^k ^SHB^ ^B^fllB Iff I^^B ^bT^ 9 ^mmw ^^Äi «M^ ^iH b^w ^^^1 BTv B^m v fiimu „Ml STARI POMORCI" P o m. :raoLexxLt g o d b a, c 0 irbiih razmcrah in irznih ce- nah v Gelju. 0 ureditvi i/ašega živil- skega trga so je žo veliilookra.t razprav- ljalo. Predlog, naj mesto nabavi klopi za živila po vizorcu vseh djobro ureje- nih živilskih trgov, je ž© i'stotako star. Enkrait ßß bode treba reSitve tega vprasa:nja lot Hi, kajti sedan je raizme- ro so nedvoinnio nevzdržne. Prodaja v koSariicab in celo po robciih na tLeli je nehigijeniičiia in nesiiiazniai Lstotako se nie ne sdiisi 0 kamlroli aL'vdll1 im 0 kontroli. obratovaiMisc za živila, Konc- 110 bi žoleli, naj bi se izdajala tržna poročila, ce ne vsak teden, pa \isiaj vsakih štiirinaijst dni. Nasa maigislra.t- na želio svojiih člainov čajanJco dne 1. docembra t. 1. v zgornjlh pros tor ill Narodnega do- 111a, v zakiiTJoni dvorami. Zaoetek ob pol A. uri popokl'iie. Svira Jazz-Band. Tiis-ti dan odpade zvecer plesna vaja. — Odbor. e Delavct, gospodinje, kmoti, name- šceiici — držav-ni. in privatni, akti\mi in upokoji'ni, obrtniki, poseestniki, tr- govci, })ridiik>, ako se aamimale za ka- k.o podporo, ki bi se naj v ©ucaju vase smi'ti izplacailla vasii rodibini, vsi na sestanek, ki «e bo vršil v pondeljek, dne 28. novemhra 1927 ob 8. uri zve- cer v rdet'i sobi Narodnega dornn v Celju. —* GavKxnilio se bo 0 »Ljudski «ariiiopomoči«, podpornem društvu za sl-učaj snrrti v Mariboru. — To dru- Slvo sprejema zdi'ave, v Slovoniji bi- vajoče, n(id 50 do 80 let stare osebe kot elaine samo še do konca tega leta. c Pri hemoroidih, tožkem odvajanju, boleo.inah v crevili in v boku, tožkem dihanju, vrtoigiavici povzroci upora- ba Franc-Jozefove vode prijel.no oliaj- ševajoee delovanje in čestokrat popol- no ozdravljenje. Strok'ovnjaki za no- trainje bolezni priporočajo v mnogo- stevinib .slučajih, da so pijo dnevno ^jutraj in na vecer pol case Franc- Jozefove vode. Dobi so povsod. Mestno gledališče. Kakor smo že porocali, se pri.prav- lja kot ])i'ihod.nja noviteta Alojza Rem- oa iragodija ubogega dekleta v clva- »ajstill scenaih »'Magda«. V igni na- ^topa samo troje oseb: Magda, ubogo dekle, ki pretrpi vsie od sluzkinje do izgub'ljenke na cesti, Peter, mizarski pomocnik, ki jo ljubi do konca in edlen in isti v Magdini ljubezni, ki se po- jav.lja\ kot niiedicinec, detektiv, polji- cij.ski komisar, trgovski agent, zvod- nik, pe»sinik in zdravnik. Teh sedem \log igra g. Pfeifer, Maigdo ga. Vor- bach-Sadairieva, Petra g. Gradiiänik Fed or. Delo je izredno i(nteresa.nt(iio im l)o imieüo goto\fo tudi na naäean odru velik 11 speh. Rezira in inscenira g. ravnatelj V. Bratina. KiüOfc Mestni kino. Petek 25. in sobota 2fi> novembra: »Karlhw tetka*. Briljantc na koiinedija v G dej. po znani veseiqr igi'i »Charleyjevia teta«. V glaw svet je moj!* Drama veliko Ijubejaai im strasti v 8 dej. V güavnih vlogaii Mart/ Philbiu, Betty Compson in JVof- tiHtn Kerry. Veliefiljn i.z bi.vsega ay-: st-rijskega vojaskeiga /ivljenja. K,ra^- 11 i naravni pasnelki /t mvanevrov bivaQr, ga bosanskegia olka v Sloveniji in Bo$- . ni. — Pri predstavab ob delaviilkili ob 8.15 ter v nedoljo ob G. in 8.15 svi- ra prvovrsten Jazz-Band! Kino Gaberje. Petek 25., sobota 26., nedelja 27. in pondeljok 28. novembra: »Pat in Patachon na obali Severnega morj.a« ali »Mi -stari pomorci«. Nai- novejiši Pat & Paitachon-film. Smell, smeh in zopet smell! — Pri predstah vali svira trio. - Predniaiznanilo »Kmz Bonmarche«. Po domovini. d Hrvatje protestfrajo prati okr~ njenju zagrebskih visokih sol. V pony deljok se je vršila seja zagrebškega most nega zastopa, 11 a kateri se je ostro protestiralo proli nameraivaaiim rcdukcijam na zagrebskili visokih so- lah. Kakor je znano, namerara pro- sAxHno miniistrslvo ukiniti v Zagrebi» vetorina.rsko in bogoslovno fakulteto na vseučilišču ter trgovsko visoko so- lo. Interosamtno je, da hooe ministr- slvo prenesti bogoslovno fakulteto v Ljubljano. Mestni zastop je skliendl protest proti tem redukcijam. Ob tej priliki se je razpravljalo tudi 0 dr- žavnih dajatvah za beogradske in za- grobškc vkoke sole. V 1. 1925/26 n* pr. je dobila beogradska medicinska fakulteta 20, zagrebška pa 10 imliijo- nov; v 1. 1926/27 beogradska 20, za- HUMANIK 24-28 Celjo, Aleksandr-va o. I. 36-4l l 145- Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. po usefi censh. I» Putan, Celje. grabška 4 Jiiilijiaii-e in v sedanjem pro- račumskem lotn Boograd 14, Zagi'ob pa 3.8 mjliijcwia diiiiia.rjev. Kako bi Se le izgledalo tako primerjanje z Ljub- Ijano! Pri daivkih seveda je raainerje obratno. d Občni zbor Zveze kidturnih dru- stev za mariborsko oblast se bo vr.šiJ letos due 8. decembra dopoldne ob 10.30 v niali dvorani Navodnega do- ma v Ma.riboru. Vse, ki se zanimajo za raizvoj in napredova.njie kultuimcffa dola ob nieji, že sedaj opozarjamo na ta obeni zbor. — Na dan obunega zbo- ra Zveze kult. druistev dne 8. decoin- bra pridejo v Maribor obniojni tain- buraski. zbori iz Št. Ilja,, ed Sv. Tro- jice, od Svr. Antona v Slov. gor. in s Teznai pri Mariboru. V.si ti zbori pri- rede skupno /> mariborskimi tambura- škimi zbori ob 3. popol'dne v Narod- nem doirnu družabno fflasbeno zabavo. Vsa prosvetn'a društva v Maribaru in vse zavedno občinstvo že sedaj opo- zai'janio na ta obisk obmelnih bratov, kulturnih defcnvcev. Treba je, da se tega za Maribor posebnoga konoerta vsi udeležimo, da se bodo obniejni de- la.vci prepricali, da mi so sami, ampak d)a je za njimi vsa napredna jaivnost. Napredni Maribor niora pokazaiti, ka- ko razume prosvetno dolo ob mieji. In zato, da se zberemo ob sodbi naše va- «i, ob pris'tno .iuigoslovanski godbi: ob laimburanja, vsi, ki ljuibMio našo vas in zlasti noso vas in našega človeka ob meji, bo tudi. vstopnina zelo nizka — sedež 5 Din in stojišče 3 Din. Tam- burice bodo udarjak\ nuariborski pev- ci pei, vines se bo izpregovorila rodo- Ijubnta be&eda, zabaivali se bomo ob po- grcnjeni inizi in tudi zarajali. d Velik tujski promet v Dubrovni- ku. Po statistiki mestnega urada v Dubrovniku je letošnje leto obiskalo to naše najlepše pom/orsko niesto 5.138 gostov iz Nermeije, 4.311 iz Av- strijo, 4.430 iz Čehoslovaške, 374 iz Madžarske, 209 iz Poljske, 319 iz Ita- lije, 298 iz Angleske ki 386. iz Ame- rike. • g Oblastni živinorejski fond. Ker v bodoce s strani države ni pričakovati iadatnejših sredstev za ospeš^vanje živinoreje v našt ol>lasti in bo to bre- me slonelo predwsein na ramah oblast- no držaivne uprave in oblaistne samo- uiprave, je veliki župan letas izdat na- redbo za u«tanovitev oblastnega živi- iiiorejskega son da, Pri izdajamju živin- ski'h polnili listov morajo župani od vsakogar, ki dobi ta list, pobrati po- log obicajme pristojbine tudi gotov ma- lenkosten donesek za ta fond. Ni dvo- ma, da &e bodo nai ta nacin v^aiko loto nabrali v vsej oblasti znatni znaski. Fond bo veliko koristi za domaxSo ži- vinonejo, ker so bodo v prvi vrsti iz toga nabavljali prenuemski biki. Reklamne objave. R Revmatizem (zalivalna izjava). Till. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Ko- «ovska 43. Pred poldrugim masocom ,ste poskli eno st eklen ico Vasegsi leka za niojo inatov. Una ga je uporabila. in ol>cuti mnogo nuanaso bolečilne nego prej. Vsled tega smatram Vaš lek za izvrsino sredstvo proti revmatizmu, Vcts pa prosim, da mi posljeto se eno .stoklenlco. S spoštova.njem Andjelu Mamlrovič. Zagreb, 24. II. 1925. — Lek Radio Balsam %t izdeluje, proda- ja in rmposilja po povzefju aboralorij Radio Bahamika dr. I. Rahlejewt, Beograd, Kosovska 43. R Solnčni zarki izbelijo perilo, wn- dar so nikdo ne boji, da bl to irooglo skodovati yurilu. — Stoletja že dolajo gospodinje na ta nacioi. — Prašek za pranje »Radion« je poznan šele nekai let in so se radi tega naipTaviLi poiz- kiiisi, pri katerih se je z »Radiomom« pralo 50-, potem 100- in koncno 500- krat, pa so vlakenca perila ostala nc- poškodovana. R 2i\i(x je samo ena! Če hocete piti res dobro in ne predrago kavo, za- liitevajte izrecno Žiko. i?azite na to /iante radi stevilnih ponaredb! 1015 š OSRAM - NITRA - ŽARNICE OPAL. V splosneim naj bi bile žarniice tako mrejene, da se jih ne vidi Zato so nporabljaijo reftekiorji in sencniki ali ogrinjala, ki siipiljojo luč. Vendar pa je v uporabi so minogo kromskih svotlljik in dlrugili svetilnih predincto'V, pri katerili je naprava svetlobo sipa- jočiili ogrinjal zelio otežkočena in dra- ga, ali pri kaloriJi so z uporabo reflek- toi'jev im ¦seničn.ikov vseeno no more doseci;, da bii biila zarnica na wsak na- cini nevidnai. Za vse take slučajo so Oisrani^Niitrai-žarnfice, opaf, posebno pripraTiiie. Njiihovu steklovina sesloji iz opalniOga «tekla, ki vßlecl tega, da siiplj 80 Bramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Go» I Leshoyseh, Celje knjigarna in veletrgovina 8 papifjevn* pisalftimi in risalnimi isredmeti. Oernn snafno zsiiž^»«? ! NojvEčja zalOQa in ssmoprodaja zaonefto naippipraune]ših PUCH koles las k les znamke yg *% f f © ü f* 3 Cl ^3 ^ a 6*» >«53 12 mesecev garancija. A. NEGEH Vsa kolesa s torpedo prostotekom in povratno-stopalno zavoro. Cen« od Din I600-- naprej. 4 Naivečja zaloga delov koles in ši- valnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokov- njaško, liitro, dobro in ceno. Vsi stroji so za vezenje pripravni. P o u k v vezenju z a ston j. Najveöja reparaclj- ska delavnica. Celjo, Gosposlta ulica št. 32. ÖT'-V. 1 .',4. NOVA DOBA< Stran 5. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!tt Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Rsdion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahniiel« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! RAZUMNA MICA Danilo Gorimek: Zgodba o medenem prstanu. Študentu Zoramu .ie b.ilo dolgčas. Bil je pravnik zoper svojo voljio. Prav- zaprav je bil unielnik. Vsaj tako sc nri's-liili o njein. No, in ce umetnik slu- ša preda'vanja na pravu, palem niu je ckulgčas in sirali pred domom, Kajti dorn. jo dorn in nii.sli, da belo lahko postage črno, sa.mo ee človek hoče. In če iz belega no pastane črno, je za- mera doma in. jez-a in mogoce so kaka d ruži nska tr agedija. fie jo student Zoran stopal po stop- nicah proili pra.vni precUivuilnici, mu je vselej biio, kot bi gonili žival v klavnico. Nikdar ni mogel drugaee, kot tin .so jo oiu-nil iu ttbožai" kanior- koli. Tako so Zoranu tekli dnevi v dol-geaMi in straJmi, kaj poreko donia. V duhu je že gledal oeela kako rolvni: >Same otročarije ti roje po glavi, kla- vir, pesmi in glcdališoe in inogcče še kakšna inalopridna ženščeta!« Vse to je gledal v duhu/Zoran in ga je za- zeblo. »Pa l>odi«, si je dejal", bom pa drugače pozabil na vse to. In jc stopil v starinarsko prodajalno: »Par prsta- mov mi claj-to, takih kot zadnjič«. Sta- rinar se je potuhuijeno muzal: •¦ l'o 20 dinarjev kojnad? Zoran j.e pri'ki- mal. Starittiar je Zui'gnil z umazano cunjo clva medfena prstana, ki s>ta ble- ščala kot pravo zlafo. Zoran ju je vlaknil v žep, plačal in odšel. Na utk-i je brila ledena sapa, Zoran si jo zaviha-1 ovra.tnik k ušesom, tiščal pesti v žepe, gledal za kolobarčki di- ina svoje svaleioe in modroval: »Ce iick čejo pošteaijaka, pa naj imajo bara- bo.« Nekako teatralno je vrgel sval- čico iz UvSit, se ciiiicmo nasmejal in jo zamahal skozi frisna vrata predmest- n.e, napol potlrte baj>te. Na dnu duše je tedaj zat-util, da to niso izTivi, čisto naraviio porojeai, twn,več iffranje, ki naj »iikrije resiiično žMJenje, toda »kaj bi tisto« je zakr.lil sam pri sebi z roko in se spet cinično nasmihal. »i'graj'mio, sajj življenje jo gledališki oder.« Potrkal je na vrata. Učiteljica Paivla je planila z diivana: »Prosto!« Zoran je vslopil. nemo pl'anil k Pavli in ji dahni] poljub na čelo. Pavla mn je privzdignila glavo in mm zrla dolgo v oči. V,se rosno oci je imela inZ or an jo je spet poljubiil, in ga .ie obslo tre- | not no, kot bi bil res občuttt ta poljub. j J'avla ga je posadila poleg sebe na di- j van. Brez besed. je spat zrla. dolgo v njegov blcdi, in, ge dosti čedni obra«. | Naposlcd .se ji je Ie izvilo. Najprej se mn je v.sa sreena nasmejiala, potein pa jo dejala: »Ali veš, Zoran, kaj sein dames prejela,?« Z napoto radovednost- jo mu je zrl'a v oči. Zoran je raziniS- I ljal: »Ali ti je kupil tvoj upravitelj j spet zavoj bonbonckov, ali si prejela ' kako ženitno poiiudbo, boljšo kakor , jo inoja, ali . • •« »Ti grdi porednež-c, Sa je prekinila, »da ne boš šo kakih takih neuninosll blebetal in mi na.orn- ja.l, ti povem, da sem prejela dekret o od pusln iz «ofske službe.« Zoran a je ndarilo kot p&st v obraiz. »No, ali nisi zadovoljen«, ga je niotrila Pavla, »saj vendar veš, da potrebujein ninogo, mnogo vw rasa, da vse prhpravim za .s\ojega Zoran a, ko mu born žena. Plesü bo trebii in sivati, in krojiti niaj- cene srajeke in povoje, ko sva že bil'i tako nestrpna in nüsma mogla prica,- kati!« Zwan je ves rdel. Pavla ga je pritcg-nila k sebi: »Ali si sedaij sro- oon?* Zoran je kot v 12 san-j kimal, m vedt'J pijiv, kaj so tfodi krog njega. »Tu- iinaš obJjuMjieni prsiain«, — pc>- tegnil. je meden prstam iz žepa — »ju- tri se vidiva.« Brez slovesa in klobu- ka je zdirjal na cesto. — Ko .je uro in pol ])0/>neje sedel poleg drugega de- kleta na di'ugeni divanu in ji je mioral xc e priiišel Zjoran skesan >rod Pavliino stamovanje. Pokleknil bi bii'rad in prowil odpuscanja. I'a so mu dejali. da leži v bolniei. Ko je pridrvel v bolnico je oniailni.il: »Prepoizuo je. 1 OdiniÄ-a, Ya-Ni.x Ka.} so jc lakrat go- lIido ž njim, ni, vodel. Kot pijan se je "opottkal po cesta>h in ni vodel no kod, no kam . . . Na' pogreb si ni upal. Še lo čez dolge, dolgo dni se je mogers najokati. Književnost> k Otoii Ztipanric: »Pokoucu izpod 1,-orenhu. ZaioižiJa Ti^kovna zadruiga \ Ljublijciini'.' Cena trdovezaini večbarv- u.i' xlikauici s i^astmi'iio vred 35 Dim. Pod tern na.slovom je izsla za Miikla.v- ža pn Tkskovni zadrugi v Ljubljani kraisna »likaaiiica, za kaitero je pri red 11 sloviMisko lmsedilo Oton Zupaiinči^. Bujna fainlHzija i>o\e(l« milado nrdo- wdn-ezp ]iod rujtiivo zemljo, kj^r ždi in spi ob koreniinah nešteto žuže-lk, lM'oscev, bub in gosonic in kjer tičijo v zemljii koreniinke, korenčki ,in gomio- liji ti-s'ocev bilk in cvetk. Vse t'aka kliea mat ere, da jih pozo^'e izpod korenm v življenije. In ko ta> k'l'A' zadoni, tedaj w % i>rebudijo iiz dolgega spanja za.- sijiaiiičkit, si p-opra,vljaj'O in krozijo oblekcc, jih barvajo in končno vsi. ve- sieM, okrašeni z na.jrajzičnejš.iimii cvetli- oanni zleizejo na OKOileneJo tr&Ao. Vsa1 pr.ircda jih je na maln poln a. V nji se radiijeijio toplega solnca, dokler jih v pozni je.semi mrze'l veter zopet ne na- zeaie nazaj pod koroni'ne. — Lepse sli- kninice slovenska mlaidiinia za božič ne bi moigla d'ol)i,ti. Otroci jo bodo na mah vy.ljubili iin vedno zinova in znova pre- bi.raJi i:ti gledali. k Domnce in ttije zivali. Vecbaivna s-lhkiimica. Zalozi'la Tiskovnn zadruga v ijJuibljiainK Con a 30 Din. Nepregledna vrst.i. zivaJ'i, izvristmo v vecbarvne]n tiisku repr.oducLrianih, ki daleko nad- kr.iljujejo slične proizvode. Prav top,lo priporočaino. g Dobave. Direkcida drzavnega rud- nika v Vedeniju spreüema do 29. no- vembra ,t. I. pomuJbe glOdo dobave Ifiic.iiii'h zebljev in žičnikov; do 2. de>- fiembra t. 1. pa glede dobave 2 stenskih iolefofiivsk.iili apaircUov. — Direkcijra. drzavnega rud.nika v Vrdniku sprejo- mia do 3. d-eeembra t. 1. lionudbe glede dobave raznega železa; do 10. decem- bra t. 1. pa glede doba,ve miza-Tskih donsk. — Due 6. decembra t. 1. se bo virsiila pi'i Direikciji državinih želoznic v Subotioi oferlaWnu Jiieitadija glede doba,vie teletgirafska-teilteifoinskega mar teriijalct. — Predimietni oglasi z na- ta.ni-riG-jsijni poilatki so x pisarni Zlior- nk'Q za trgiovimo, o))rt in industrijo v J>jubljani i niter eisern torn na vpogled. g Prodaja. Bne 12. decembra t. 1. se l)o vršila pri Kr. Oirekciji sum v VinkovciJi ofertialna, licaitacija gJode prodaje raznoga lesa. — Prodmotmi oglas z natančnejišhrri podalki je v pi- sarim ZboiMiico za trgovimo, .obrt in i:ndutslni/jo x LjiLbl'jani iaiiteresentom na vpoigled. g Dniffd obl,'(sfn(( vinska razstani nu sejnm v Pinjtt. Prva viiusika raz- sta,va i,n sejtvm v lMuju sta bila mre- noc'i^ea in prehramo je preskrbljeno ^• polmi meri. Vsto;pni;na 'na razsta.vo in sejm zmawsa 10 Dim za osebo. Vsuk poseitn.ik si m-ora kupiti kiipiico raz- staviiiega odbora za 5 Din ter laliko pet em paskuša vsa razstaivljena viina brezplac'ivo. Sesbtivljen bo ra,zvidni ka- tak)g po 10 Din v ceni, ki bo dal vsoin posetnikom raizstave natjboljše podat- kic, 'zdafclti pa bodle v/;tn.stkii,ni ku(]>ce!m tfluzi-1 kot izAT.s-tna informacija .in ka,- žipot. l»;i/.sla;va bo odpi'ta vsak dan od 10. d-o 17. ure, okriepcevailnica pri raz- slaivi bode paslova.la do 20. uro. Zia i/^TS'tna vim a, ki jih bo oconje- \aia Ovsebna strokovna koniisija, so na- nienjena. odlikovanja v obliki niedalj. diplom, in orcdj'a. lla.zstavljeno bo razno vinograidno orodij-e in drug« no- vej'se pridobJtv-e za izbojäa'nje vinoi- grad.ov i.n vinskega pridirlka.. Jvalera tvrdka želi razsititviti ta-kšno bla:go, naj si1 takrj |)ri..iavi pri razstavinMii od- boi'ii. g Ohčtii zhor Knwtijske dntzbn za Slorenijo v Ljitbljairi se vrši v sredo (ne četrtek), due 28. decemhi i 1927 «b enajstih doipoklne v »Meistnein do- Jiiu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redoni). Podruznice, ki nišo še sklicale s\'.ojili obenih zborov, naj jih sk Lice jo zadivji ca.s za liicdeljo, 18. decembra (ne 26. decembra!). Svoje obene zbo- re naj prija.vi,jo nemudioma v »Kmeto- vaJru« z duo 30. novembra. Stran 6 »NOVA DOBA« btev 134 Celjska posojilnica d. d. Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanie glavnice in rezerv nad Din 8,000.000-. v Celju II lastni pala&i Narodni dom Podružnicii Maribor, Šoštanj Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojiine posle. — Kupuje in prodaia devize in vaiute. sss Razglas. Pri okrožnem sodišču v Celju, soba štev. 24, se vrši dne 21. dec. t. 1. ob 9. uri javna dražba raznovrstnega zaplenjenega orožja. Izklicne cene se naznanijo na dan dražbe, skupilo je položiti takoj pri dražbi. Okrožrio sodišče v Celju, odd. VII. dne 23. novembra 1927. Prvo wsmm in h« i CeljQ Cankarleva ul. šl. it priporoča svoja izvrstna namizna iei* odbrana aortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. Vzorci na razpolago ! metika in srda proda v vsaki količini in po najnižjih cenah