PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nA >.
Abb postale I gruppo	• L dl a 90 lir
Leto XXVm. Št. 16* (8257)
TRST, četrtek, 13. julija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 pa v tiskarni «Slovendja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V senatu se je nadaljevala razprava o vladnem programu
Nenni utemeljil stališče socialistov Danes glasovanje o zaupnici vladi
Poseg komunističnega senatorja Perne - Pertini ostro obsodil fašistično nasilje v poslanski zbornici
RIM, 12. — V senatu se je danes nadaljevala razprava o vladni Programski izjavi. Jutri bo predsednik vlade odgovoril na včeraji-jji* in današnje posege, nakar bodo danes glasovalne izjave in nato 0 glasovanje o zaupnici novi Andreottijevi vladi. V senatu, kot smo *® »voj das omenili, ima vlada zelo pičlo večino treh glasov.
Med včerajšnjo razpravo je bil najbolj zanimiv poseg socialistične-dosmrtnega senatorja Nennija, Jj' je govoril v imenu celotne stran-I Nenni je dejal, da bo jutrišnje Slaiovanje v senatu samo prva fa-*a politične krize, ki je ena naj-r®snejših v 25 letih parlamentarnega življenja italijanske republike, "r'Ie> ki ostaja odprta tudi z ustanovitvijo nove vlade, ki ima zelo |nalo skupnega s parlamentarno in riavno stvarnostjo. Z vlado An-reotti - Malagodi, je nadaljeval ^enni, nj storjen samo skok nazaj ntnogo let v odnosu do sociali-s“onih stališč, temveč tudi v odnosu do načrtovane politike, ki je sf vdl-ie .naša dozorevala tudi v vr-stan krščanske demokracije.
senatorja Nennija je sedanja
•••••Ulil
kriza, kriza sistema. Zato je bil sedanji preokret na desno premišljen in ima namen spremeniti politični tok. ki se je začel leta 1962. Nenni je nato obširno obrazložil demokristjanski, načrt preokreta na desno italijanske politike v zadnjih šestih mesecih, ki je pripeljal do sestave Andreottijeve vlade z liberalci. V teh pogojih, je dodal Nenni, govoriti o vladni koaliciji, ki je odprta socialistom, postaja gola hinavščina. V resnici so bili socialisti povabljeni v sedanjo koalicijo, potem ko je bilo mesto liberalcem že zagotovljeno z dodelitvijo gospodarskega ministrstva Malagodiju. ki se ie vedno bojeval proti levi sredini in proti osnovnim reformam, ki so označevale vlado z navzoč-
'HiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiimniiiiiiiiiiviiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifitiiiiniiiiiiii
POD PRITISKOM DEMOKRISTJANSKEGA VODSTVA
DONAT CA1TIN ODSTOPIL l MESTA PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA PRORAČUN
RIM, 12. — Pod pritiskom demo-1 jugoslovanskih republik. Slavnostni r*stjanskega vodstva je Donat Cat- | govor bo imel tajnik izvršnega bi-1 odstopil z mesta predsednika po- roja predsedstva ZKJ Stane Do-anske komisije za proračun, za ka- lanc. Pričakujejo, da se bo prosla-rega je bil včeraj izvoljen z gla- ve udeležilo kakšnih 30.000 ljudi. "°Vl KPI, psi in demokristjanske le-	D. K.
*oe. že sinoči je predsednik demo-nstjanske poslanske skupine Picco-*' *«hteval od Donat Cattina naj od-s“°Pi. Dogodek je povzročil v vladnih ® rankah veliko razburjenje, saj je do dokazano, kako krhka je sedanja p oa Andreottijeve vlade.
. po današnjem pogovoru s Piccoli-j je Donat Cattin izjavil časnikar-»Izvolitev za predsednika po-anske komisije za proračun sem ®Prejel s pridržkom, ker sem menil, a mora komisija nujno obravnavati ^katera važna vprašanja in sem za-:? Poslal načelniku poslanske skupine Pismo, s katerim sem se mu Postavil na razpolago. Po pogovoru ^Predsednikom skupine bom odstopil, floram pa pripomniti, da za urad-e8a kandidata večine je bilo vna-Pfej dogovorjeno in sprejeto, da so 8oj glasovali fašisti*.
Predsednik socialdemokratske po-a°ske skupine Cariglia se je no-°J srečal s Piccolijem in mu ob-azložil sklep, ki ga je dopoldne sprejo*0 vodstvo PSDI glede vprašanja Parlamentarnih komisij. Vodstvo PSDI J® namreč sklenilo, da če se bo kdaj Pripetilo, da bodo glasovi skrajne de-Pice odločujoči, bo PSDI vzela na nanje, da se je vladna koalicija raz-, P®- Piccoli se je strinjal, da je r.eba v parlamentu zagotoviti večino ®dnih strank brez odločujočega so-fil°vanja opozicije, ter da se ne bo .e° Pripetilo kaj podobnega, kot se j ugodilo v komisiji za proračun, ugotovil je tudi, da kandidat za Predsednika te komisije ostaja še napi Poslanec Preti.
Parlamentarci demokristjanske leve roje <tforze nuove* so danes preučili Položaj, ki je nastal po včerajšnji ''olitvi Donat Cattina za predsednika •■lanske komisije za proračun in u-otovili, da medtem ko je Donat Cat-,m odstopil, stranka ni prevzela no-,eP.e Pobude, da bi ugotovila primere a»ističnih glasov v nekaterih koraisi-ki so vplivali na izid volitev.
Oprave na proslav«
25'letnice priključitve Primorske k Jugoslaviji
Proslava bo 17. septembra v Cerknem
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 12. — Danes je bila Ljubljani prva seja odbora za Proslavo 25 obletnice priključitve ^‘morske k Jugoslaviji. Sejo je vo-'I Predsednik odbora dr. Joža Vil-®n. udeležila pa sta se je med dru-g,rni tudi člana federacije Lidija ‘®ntjurc in Miha Marinko. Na seji obravnavali pomen in namen Proslave tega pomembnega zgodo-nskega dogodka ter izvolili de-t un'.. °^bor, ki bo imel na skrbi e^i6no plat priprav na proslavo, oklenili so, da bo osrednja pro-ava 25-letnice priključitve Sloven-P e8a primorja 17. septembra v ®rknem, ko bodo hkrati tudi od-p ll novo šolo, ta bo veljala kot sPotrienik NOB.
Na proslavo so sklenili povabiti ...^uglednejše jugoslovanske osebno-v,1: JJied njimi tudi predsednika republike Tita ter predstavnike vseh
Danes začetek kongresa PSIUP o razpustu stranke
RIM, 12. — V kongresni palači EUR se bo danes popoldne začel četrti vsedržavni kongres PSIUP. Na kongresu bodo razpravljali in sklepali o treh tezah, ki so jih sestavili in odobrili na pokrajinskih kongresih, in sicer: 1, «Vključitev v KPI za razredno enotnost v novih pogojih političnega boja*; 2. «Okrepitev PSIUP za obnovitev in enotnost levice* in 3. «Za nadaljevanje razrednega boja v PSI*.
Na kongresu bodo dejansko sklepali o razpustu socialproletarske stranke. Kongresa se bo udeležilo 400 delegatov, ki so jih izvolili v 101 federaciji. Navzoče bodo delegacije vseh italijanskih demokratičnih strank. Kongres se bo začel s poročilom tajnika stranke Valori-ja, ki bo obrazložil predlog o vključitvi PSIUP v KPI, predlog, ki je na pokrajinskih kongresih dobil absolutno večino.
nostjo socialistov.
Po Nennijevem mnenju, sedanje poti vodijo ali k povratku sodelovanja med Krščansko demokracijo in socialisti, ali pa k hitremu nazadovanju in takšnemu preokretu, ki bo postavil vlado v «močnejše roke*. Sedanja nevarnost, je nadaljeval Nenni, ni toliko v porajajočem fašizmu, temveč predvsem v sočasnosti med naraščanjem fašističnega pritiska in premikom na desno politične osi v državi, ki ga hočejo uresničiti nekateri voditelji Krščanske demokracije. Pri tem je Nenni opozoril, da se je Krščanska demokracija pravočasno u-maknila iz pustolovščin, v katere je zašla z Zollijevo vlado leta 1957-58 in Tambronijevo vlado leta 1960.
Socialistični senator je zaključil: «Naš ’ne’ sedanji vladi je odločen in brez pridržkov. To je ’ne’ skupine, ki se je obvezala, da bo v najkrajšem času strmoglavila sedanjo vlado. To je 'ne' stranke, ki sprejema spopad s sedanjim preokretom in se ne ustraši pred perspektivo ostrejšega preokreta, ker ima zaupanje v narod, ki je v vsakem primeru pripravljen varovati demokratične in republikanske institucije ter vrednote antifašističnega odporništva*.
Komunistični senator Pema je poudaril, da se bo KPI odločno bojevala za strmoglavljenje Andreottijeve vlade v prepričanju da je rešitev sedanjega političnega položaja samo v širokem demokratičnem preokretu. Pema je ugotovil, da je bilo že dokazano, s kakšno pičlo večino razpolaga sedanja vlada, ki se ne bo mogla izogniti fašistični okužbi, kar se je že pripetilo ob imenovanju nekaterih stalnih senatnih komisij, kjer so bili misovski glasovi odločujoči Za demokristjansko skupino je govoril senator Signorello, ki je pozval na enotnost vse sile, ki se strinjajo z Andreottijevim vladnim programom, »ki popolnoma ustreza sedanjemu izrednemu položaju*. Po posegnih nekaterih misovcev je govoril tudi Lelio Basso (neodvisna levica). Dejal je, da ni mogoče več govoriti o obnovitvi leve sredine, temveč je potreben splošni politični preokret, ki bo slonel na enotnosti ljudskih množic, toda ne na novi večini PSI - KPI - KD, marveč na splošni preobrazbi italijanske družbe.
Danes se je sestala tudi poslanska zbornica. Na začetku seje je predsednik Pertini ostro grajal včerajšnji incident, ko je misovski poslanec Lo Porto takoj po seji udaril s pestjo demokristjana Mo-rinija. Takšnj incidenti, je dejal Pertini, žalijo parlament in ponižujejo tiste, ki jih izvršijo. Zagotovil je, da bo v bodoče predsedstvo najbolj odločno zadušilo vsak poskus nasilja v zbornici. Nato je poslanska zbornica nadaljevala z razpravo o zakonskem odloku, ki vnaša nekatere spremembe zakona o davčni reformi.
Zasedanje senatne skupine KD se je danes zaključilo z nekaterimi pojasnili predse d—-s* vlade Andreottija na vprašanja, ki so jih postavili senatorji. Med današnjo razpravo so govorili skoraj izključno
senatorji levih struj. Čeprav so zagotovili podporo Andreottijevi vladi, so vsi kritizirali njeno sestavo in obžalovali, da je bilo prekinjeno sodelovanje s socialisti.
PO VEČ KOT DVOMESEČNI PREKINITVI
Optimistična pričakovanja ob današnji obnovitvi pariških pogajanj o Vietnama
Stališča nasprotujočih si taborov se niso v ničemer spremenila - Na desetine civilistov ubitih pri včerajšnjem bombardiranju Haiphonga - Hude zgube Sajgoncev blizu Quang Trija
Leone na slovesnosti 120-letnice ustanovitve zbora javne varnosti
PARIZ, 12. — Vrata elegantne palače v Aveniji Kleber v središču Pariza se bodo jutri spet odprla za člane štirih delegacij, ki se ie več kot tri leta neuspešno pogajajo o rešitvi vietnamske krize. Pogajanja, ki so jih Američani prekinili 4. maja z nesramno pretvezo, da se Severni Vietnam noče <tresno» pogajati, se bodo tokrat obnovila v ozračju velikega optimizma, ki pa je menda bolj sad neracionalnega upanja, kot pa trezne presoje položaja.
Stališča delegacij se namreč ni so po prekinitvi v ničemer spremenile, medtem ko razvoj dogodkov na indokitajskih bojiščih nikakor ni tak, da bi dajal povod za zbližanje med nasprotujočima si taboroma. Edini novi element je pravzaprav bližanje predsedniških volitev v ZDA, zaradi katerih bi utegnil Nixon biti bolj pripravljen na določeno popustljivost, posebno glede na to, da se bo moral novembra spoprijeti z demokratom
NETTUNO. 12. - Tukaj je bila danes slovesnost ob 120. obletnici ustanovitve zbora stražnikov javne varnosti. Slovesnosti, ki je bila v podoficirski šoli javne varnosti, sta se udeležila tudi predsednik republike Leone in minister za notranje zadeve Rumor. Po slovesnosti .je predsednik republike v sprem-1 povod za vesti, ki jih je danes Ob-stvu ministra Rumorja odšel na' javila neka tiskovna agencija in po mestno županstvo, kjer se ie v ob- katerih naj bi bila Bela hiša pripravljena dati Hanoju in revolucionarni vladi Južnega Vietnama
spoprijeti McGovernom, ki bo svojo volilno kampanjo vodil prav v znamenju konca vojne v Vietnamu.
Prav to dejstvo je menda dalo
pomembne koncesije. Ena od teh koncesij, je poročala agencija, bi utegnila biti strmoglavljenje Thieu-jevega režima v Sajgonu.
Ameriški državni departma pa je takoj demantiral te vesti. Glasnik zunanjega ministrstva Charles Bray je dejal, da je informacija agencije «popolnoma zmotna* in da ameriška vlada ne bo dala nobenih novih koncesij. Američani so pripravljeni se resno pogajati ter proučiti vse predloge, ki so bili doslej izrečeni, pričakujejo pa, da bo druga stran prišla k pogajalo* mizi «z istimi namerami*. Bray je končno še dodal, da je zadnji Nixo-nov mirovni predlog «zelo velikodušna formula za vojaško rešitev*, medtem ko bi morali politični a-spekt krize rešiti Vietnamci sami.
Za sedaj ni torej pričakovati bistvenih premikov: po vsej verjetnosti se bo jutrišnja seja končala z običajno izmenjavo obtožb, ki bodo tokrat še bolj ostre glede na stopnjevanje vojne.
Prav danes je ameriško bambar-diranje Haiphonga povzročilo na desetine žrtev med civilnim prebivalstvom .Sporočilo je dala se vemovietnamska tiskovna agencija: letala ZDA so okrog poldne v zaporednih valih napadle distrikt Ngo Yuyen, na katerega so spustile na stotine bomb vseh vrst. Najmanj dvesto hiš je bilo poškodovanih ali popolnoma porušenih, pod ruševinami pa je našlo smrt še nedoločeno število civilistov. Med drugimi poslopji sta bila porušena tudi ljudsko gledališče ter mestni kulturni center, katoliška cerkev v Hang Kehu pa je bila močno poškodovana. Tudi srednja šola v Ly Tu Trongu je bila napol porušena.
Nove infromacije o ameriških zločinih pa je oddal hanojski radio, ki je poročal, da se je letalstvo

mil
Sil
sli

_________

' ____________________________
V senatu se bo danes zaključila razprava o vladnem programu z glasovanjem o zaupnici novi Andreottijevi vladi. Med včerajšnjo razpravo je za socialiste imel važen govor dosmrtni senator Nenni, ki je poudaril, da se bo PSI odločno in neizprosno zavzela za strmoglavljenje sedanje vlade.
Bivši minister za delo Donat Cattin je na pritisk demokristjan-skega vodstva odstopil z mesta predsednika poslanske komisije za proračun, za katerega je bil izvoljen z glasovi komunistov, socialistov in demokristjanske levice.
Po več kot dvomesečni prekinitvi se danes v Parizu ponovno začnejo štiristranska pogajanja za mir v Vietnamu. Med političnimi opazovalci vlada precejšen optimizem in pričakovanje, da bo le prišlo do važnih premikov. Vprašanje je, če bo Nixon pripravljen nekoliko popustiti glede na skorajšnje predsedniške volitve v ZDA, na katerih bo njegov tekmec McGovern ostro napadel vietnamsko politiko Bele hiše.
Po uradnih podatkih bo slovenske osnovne šole na Tržaškem v šolskem letu 1972-73 o-biskovalo skupno 1297 učencev ali 42 več kot lani, v prve razrede pa je vpisanih 262 učencev ali 16 manj kot lani. Starši bodo lahko svoje otroke vpisali v prve in ostale razrede slovenskih osnovnih šol tudi pred za-
četkom šolskega leta, če tega v prvem roku iz kakršnihkoli razlogov niso storili.
Uslužbenci Acegatovih avtobusov bodo stavkali danes od 11. do 14. ure. Stavko so napovedale sindikalne organizacije, ker se podjetje noče pogajati za obnovitev dopolnilne delovne pogodbe. Dopoldne ob 11.30 se bodo stavkajoči zbrali na skupščini, kjer se bodo pogovorili o nadaljnjem poteku stavkovne akcije.
Včeraj se je v našem mestu začel prvi evropski kongres znanstvene fantastike »Euro-com», katerega se udeležuje več sto specializiranih pisateljev, kritikov, znanstvenikov in delegatov iz 36 držav.
V galeriji palače Costanzi so ob prisotnosti župana Spaccinija, generalnega konzula SFRJ v Trstu Borisa Trampuža In večjega števila predstavnikov mestnega kulturnega in javnega življenja odprli razstavo «Dokumen-ti o Trigonu», t.j. o razstavah, ki se že več let vrstijo v Gradcu in katerih se udeležujejo pomembni umetniki Avstrije, Jugoslavije in Italije.
Po rezultatu zadnjih razgovorov v Tržiču kaže, da ne bo prišlo do obnovitve dvostranske koalicije KD-PSI v občinskem svetu, v Gorici pa so posoški socialdemokrati ožigosali stališče noriškega pokrajinskega vodstva KD, ki se je zavzelo za nadaljevanje levosredinske politike in nastopile proti centristični Andreottijevi vladi v Rimu.
činski dvorani srečal s člani občinskega odbora in občinskega sveta.
tiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHMHimuniittiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHl
Zasedanje v Miamiju se zaključuje z zmagoslavjem pacifističnega senatorja
Konvencija sprejela tudi McGovernev predlog o takojšnjem umiku ameriških čet iz Vietnama
Pereče vprašanje izbire kandidata za podpredsednika E. Kennedy ponovno potrdil, da ne misli kandidirati
MIAMI BEACH, 12. - Še nekaj | ur manjka do zaključka demokratske konvencije v Miami Beachu in do končnega glasovanja o kandidatu stranke na predsedniških volitvah, Georg* McGovern pa se že sedaj upravičeno veseli zmage.
Da mu je «noimination* zagotovljena, potrjuje tudi današnji potek konvencije, na katerem so razpravljali o strankinem volilnem programu. V ta program so vključili praktično vse bistvene točke, za katere se je zavzemal senator iz Južne Dakote, vštevši obljubo, da bo takoj po izvolitvi umaknil vse ameriške vojake iz Indokine in prekinil podporo sajgonskemu režimu.
Konvencija je torej v bistvu že mimo. saj manjka samo še »formalnost* glasovanja, pravo McGover-novo delo pa se sedaj šele začenja, kot trdi «New York Times* v današnjem uvodniku. Še pred začetkom odločilnega spopada s svojim republikanskim tekmecem na predsedniških volitvah — Richardom Nixonom — se mora pacifistični senator spoprijeti z nič mani nevarnim nasprotnikom, z aparatom lastne stranke in z zmernimi in konservativnimi krogi, ki že po tradiciji podpirajo demokrate.
V tem boju razpolaga McGovern z zelo važnim orožjem: to ie osebnost. ki si jo bo izbral kot kandidata za podpredsedniško mesto.
Senator je ves današnji dan posvetil temu vprašanju ter se posveto val s številnimi sodelavci in prijatelji. Imena, ki so se pojavila (za sedal še neuradno) so izraz poskusov, da bi si pridobil naklonjenost določenih sektorjev, ki mu sedaj nasprotujejo. Spet se sliši ime senatorja Edvvarda Kennedyja, ki bi s svojim prestižem (sice bolj po zaslugi umorjenih bratov, kot pa po lastni) lahko prinesel McGovernu kopico prepotrebnih glasov. vendar je »Ted* še včeraj ponovil. da ga ponudbe podpredsedniškega mesta nikakor ne zanimajo.
Drugi možni kandidat za podpredsednika je Leonard Woodcock vodja sindikata avtomobilske industrije, drugega najmočnejšega ameriškega sindikata. Z izbiro Woodcocka bi McGovern pritegnil na svojo stran del sindikalnega gibanja, ki mu sedaj nasprotuje. Najmočnejša sindikalna zveza v ZDA, »AFL-CIO*. je celo objavila izjavo, po kateri b iimenovanje McGoverna za strankinega kandidata privedla novembra do volilne katastrofe.
McGovern se mora braniti tudi pred napadi župana Chicaga Richarda Daleya. enega najbolj vplivnih mož v demokratski stranki ki je pacifističnemu senatorju še bolj zameril, ko je bil včerai s celotno delegacijo Illinoisa izključen iz konvencije. Zato so nekateri McGovernu svetovali, naj si za podpredsednika izbere prav predstavnika Illinoisa, ki bi lahko bil Adlai Ste venson. sin pokojnega podpredsednika ZDA Končno ima senator še možnost, da bi si izbral nekoga iz Juga. kjer šteje najmanj pristašev. To možnost pa mnogi izključujejo, češ da je Jug »že zgubljen* za preveč napredno in drzno politiko senatorja iz Južne Dakote To ie lovišče glasov za rasista Walla CM.
pri bombardiranju osvoliojenih področij Južnega Vietnama poslužilo tudi granat, napolnjenih s strupenimi plini. Te pline so uporabili proti mestom in obljudenim področjem. To je nov dokaz — je komentiral hano.iski radio — da se Američani ne obotavljajo pred grozodejstvi, kakršnih niti Hitler ni počenjal.
Prav na osvobojenem ozemlju pa se medtem nadaljujejo srditi spopadi med partizani in kolaboracionisti, katerim pomagata ameriško letalstvo in topništvo. Celo vojaški predstavniki v Sajgonu pa so morah danes priznati, da so zgube vladne vojske na tem področju vsak dan večje. V eni najbolj krvavih bitk od začetka vietnamske vojne je bil skoraj povsem uničen bataljon sajgomskih marincev, ki so ga partizani napadli nedaleč od Quang Trija. Od 600 mož. kolikor jih je štel bataljon, jih je bilo po saj-gonskih poročilih 28 ubitih, 60 ranjenih, okrog 150 mož pa pogrešajo. Nekoliko bolj proti jugu pa so Sajgonci zgubili v boju 63 mož, 193 pa je bilo ranjenih.
V neposredni bližini Quang Trija so včeraj partizani sestreOli helikopter vrste «Chinook»: to je največji transportni helikopter, s katerim razpolagajo Američani v Vietnamu. Od 69 vojakov, ki so se peljali v njem, se je samo sedem rešilo, ostali pa so umrli, ker je eksplodiralo razstrelivo, ki so ga imeli s seboj. Med žrtvami sta tudi dva Američana. Ameriško vojaško poveljstvo je končno sporočilo, da sta bili včeraj sestreljeni dve ameriški letali, prvo nad Severnim Vietnamom, drugo pa blizu Quang Trija. Štiri člane obeh po sadk pogrešajo.
Gromiko zaključil obisk v Belgiji
BRUSELJ. 12. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko ie zaključil uradni obisk v Bruslju ter se vrnil v Moskvo. Pred odhodom je še pospisal sovjetsko - belgijsko konzularno konvencijo. V uradnem poročilu o obisku ie med drugim rečeno, da sta se obe strani izrekli za čimprejšnji začetek posvetovanj v Helsinkih za sklicanje evropske konference o varnosti in sodelovanju.
Nasmejani George McGovern v svoji hotelski sobi v Miamiju, kjer čaka na izid konvencije demokratske stranke
Predstavnik Bundestaga na obisku v Pekingu
BONN. 12. — Predsednik zunanjepolitične komisije zahodnonem-škega parlamenta demokristjan Gerhard Schroder bo odpotoval jutri na večdnevni obisk na Kitajsko kjer bo imel pogovore z zastopniki pekinške vlade. Obisk parlamentarca iz ZRN ni uradnega značaja: verjetno bo Schroder »potipal teren* glede na morebitno normalizacijo odnosov med Bonnom ' in Pekingom.
Nov veter v ZDA
stranke v boju za oblast Po ameriških volilnih določilih mora stranka svojega kandidata izvoliti na strankinih zborih v posameznih državah Volijo ga delegati stranke in tisti, ki dobi skozi vso volilno dobo največ glasov postane kandidat stranke. McGovern se je prebil do kandidature kljub odporu vsega, kar sodi v demokratski stranki med konservativne sile. Proti McGovernu so tako nastopili in ga skušali spodbiti vsi birokratski vrhovi stranke in oblasti, proti njemu so veliki finančni magnati, pa vendar mu niso mogli do živega, četudi so mu celo skušali protizakonsko odvzeti že pridobljene glasove v Kaliforniji. Strankina konferenca, ki je te dni potekala v Miami Beachu, mu je morala te glasove vrniti, še več pod težo spoznanja o veliki naklonjenosti volilnih mož McGovernu, sta položila orožje in odstopila od kandidature oba najbolj zagrizena nasprotnika v lastni stranki, senatorja Edmund Muskie in Hubert Humphreg.
Kaj je tisto, kar je McGoverna
Nekaj zelo pomembnega se dogaja v ZDA. Volilna kampanja za predsedniške volitve, te bodo novembra meseca, je vrgla na površje novo osebnost, senatorja iz Južne Dakote, Goergea McGoverna. Nihče ga skoraj do zdaj ni poznal niti v ZDA. nihče povzdignilo tako visoko, da je po-
*	?!  ________ oi/» 1 -»n -v /7 /i i /JnL-ni »inA Lož
ga skoraj ni resno jemal, vse dokler se ni razplamtela predvolilna kampanja. Proti nikomur ni do zdaj vodstvo lastne stranke zlomilo toliko kopij, da bi mu preprečilo imenovanje za kandidata na predsedniških volitvah — kot je to primer demokratske stranke — pa vendar si McGovern vztrajno utira pot v Belo hišo. Jeseni bo Nixon kot predstavnik republikanske stranke imel nasproti sebi enega najhujših tekmecev iz demokratske
stal že zdaj dokaj več kot navadni kandidat demokratske stranke, da je postal znanilec preloma v ameriški družbeni in politični stvarnosti, ki ga primerjajo z nekdanjim predsednikom Roo-seiveltom? McGovern je nastopil z geslom: Pred deželo stoje radikalni problemi in zato so za njihovo rešitev potrebni tudi radikalni ukrepi. Spoznal je, da dve tretjini volivcev gleda v vietnamski vojni enega osrednjih problemov današnje Amerike in da
široka ameriška javnost želi konec vojne v Vietnamu. Zato je McGovern postavil sebi kot poglavitni cilj končati vojno v Vietnamu brez vsakršnih pogojev. Postavil si je tudi rok treh mesecev. Če doseže zmago na volitvah, bi takoj začel politične pogovore z Vietnamci, isti hip bi prenehal z vsako gospodarsko in vojaško podporo južnovietnamskemu režimu in tako odrešil ZDA enega najhujših bremen.
Novi demokratski kandidat posega s svojimi načrti tudi globoko v ameriške gospodarske in zlasti socialne probleme. Napoveduje in zagotavlja, da bo takoj, ko prevzame oblast, zmanjšal izdatke za vojne namene od sedanjih 80 na 55 milijard dolarjev, da bo umaknil polovico ameriških čet iz Evrope in da bo z novim zakonom spodrezal korenine vsem zajedalskim slojem ameriške družbe. Hkrati McGovern napoveduje obsežne reforme, ki naj zagotove hitrejšo gospodarsko rast in zlasti rešijo nekatere najbolj žgoče socialne probleme ameriške družbe, zlasti pa vprašanje socialnega varstva revnejših slojev.
Za tako radikalno pot k preobrazbi ameriške družbe je McGovern dobil na svojo stran vse tiste sloje in skupine v ameriški družbi, ki se v sedanjem sistemu opravičeno čutijo *poniža-ne in razžaljene». Največja značilnost za njegovo pot k kandidaturi demokratske stranke je privrženost in predanost mladine, ki je tudi poglavitni steber in nosilec vse njegove predvolilne kampanje. McGovern je s svojim programom naprednih notranjih re-
form, zlasti pa z zagotovilom, da bo, če bo izvoljen, končal vietnamsko vojno, razgibal ameriške množice. Na njegovi strani so a-meriški črnci, ki vidijo v McGovernu obete za izboljšanje njihovega položaja, okoli sebe je zbral številne pripadnici gibanja za e-nakopravnost žensk, pripadnike mirovnih gibanj in vse tiste plasti, ki teže k radikalnejšim reformam ameriškega družbenega in gospodarskega življenja. Tako se v McGovemovem imenu in v boju zanj ali proti njemu dejansko odvija v ZDA proces, ki se v njem oblikujejo notn naprednejši tokovi. McGovern je tako s svojimi cilji in programom postal izziv nove Amerike naprednejše in miroljubnejše, proti stari A-meriki socialnih in nacionalnih krivic in vojne.
Nixon skuša z obnovitvijo pariških mirovnih pogovorov iztrgati McGovernu iz rok eno najmočnejših orožij, njegovo obljubo, da bo končal vietnamsko vojno. Pokazalo se je, da niti uspeh, ki ga je Nixon dosegel z obiskom v Pekingu in Moskvi, ne more prekriti izgube zaupanja množic, ki si jo je naprtil z nesmiselnim stopnjevanjem vojne v Vietnamu. Četudi bi Nixon zdaj zares mislil napraviti konec vojni in to zelo hitro, ker so volitve blizu, je k temu razpletu nedvomno prispeval odločni izziv dozdaj neznanega senatorja iz Južne Dakote McGoverna. Novi veter pa, ki ga je vzburil v ameriški družbi s svojim nastopom, nikakor ne bo ostal brez sledu, četudi bi bil izid jesenskih politeo tak ali drugačen.
DRAGO KOŠMRU
p
TRŽAŠKI DNEVNIK
LETOS PRVIČ VPISOVANJE OB IAKUUČKU ŠOLSKEGA LETA
V slovenske osnovne šole vpisanih za prihodnje šolsko leto 1297 otrok
V I. razred vpisanih skupno 262 otrok - V vseh razredih 42 učencev več kot lani, v I. razredu 16 manj
Vpisovanje otrple v osnovne šole državni zakon št. 865/71. ki pred-
se ie po vsej Italiji zaključilo 30. jimiia. Do sedaj je potekalo vpisovanje pred začetkom novega šolskega leta, letos pa je ministrstvo za šolstvo odredilo, da se zaključijo vpisovanja do konca junija, preden odidejo učitelji na poletne počitnice. Tako bodo imela didak tična ravnateljstva in drugi višji šolski organi dovolj časa za razporeditev učnih moči in dodelitev oddelkov na posameznih šolah, lipah .je torej, da bo do začetka prihodnjega šolskega leta vse urejeno in da se bo pouk na vseh šolah redno začel. Pri tem bi radi opozorili pristojne oblasti, zlasti občinske uprave, naj pravočasno poskrbijo za razna popravila, pleskanje itd., ker se je že večkrat zgodilo, da je šolski pouk trpel prav zaradi raznih del. ki bi jih lahko dokončali med počitnicami.
Kot je razvidno iz podatkov, ki jih objavljamo, .je za prihodnje šolsko leto vpisanih v slovenske osnovne šole na Tržaškem skupno 1297 učencev, ali 42 več kot lani. V prvi razred je vpisanih 262 učencev, ali 16 manj kot lani. Celotno število vpisanih je večje kot lani. čeprav je manj vpisanih v I, razred, ker je za prihodnje šolsko leto več vpisanih otrok v I. razred, kot je bilo v preteklem šolskem letu učencev v V. razredu, ki so dokončali šolanje na osnovni šoli.
čeprav je vpisovanje v osnovno šolo že zaključeno, opozarjamo starše, da bodo lahko vpisali svojega otroka, ali ga prepisali z druge šole na slovensko šolo. tudi pred začetkom novega šolskega leta.
V novem šolskem letu bo številčno najmočnejša osnovna šola na Opčinah, na kateri je bilo tudi sorazmerno največ vpisanih v I. razred. sledita ji šola v Dolini in šola «Oton Župančič* pri Sv. Ivanu. Največ otrok je bilo vpisanih v I. razred na Opčinah, (21). pri Sv. Ivanu (15). na Proseku (15). v Ul. Donadoni (13) itd., najmanj pa v Medji vasi. kjer ni nobenega učenca vpisanega v I. razred, na Pesku (1). v Cerovijah (1) in v Žav-ljah (2).
V	šoli pri Sv. Jakobu je vpisanih skupno 39 učencev (v I. razred 7)
V	šoli »Dragotin Kette* — v Ul. sv. Frančiška skupno 35 (7);
IH. Donadoni — 61 (13);
Sv. Ana — 29 (6);
Skedenj - 23 (4);
»Oton Župančič — Sv. Ivan — 67 (15): Barkovlje — 42 (8);
»Fran Milčinski* — Katipara — 35 (8);
Rojan — 45 (9);
Opčine — 100 (21);
Bazovica — 34 (6);
»Karel Destovnik - Kajuh* — Gro pada 32 (7);
Trebče - 41 (5);
Prosek — 91 (15);
»Albert Sirk* — Križ — 58 (12); Repen tabor — 39 (3);
Nabrežina — 54 (12);
Štivan — 13 (7);
Medja vas — 5 (—);
Devin — 16 (5);
Sesljan — 25 (7);
Cerovlje — 7 (1);
Mavhinje — 18 (3);
Slivno — 13 (4) šempolaj — 42 (8);
Zgonik — (IH.. IV. in V. razred) 41; Salež — (I. in II. razred) 21. (v I. razred 12);
Gabrovec — 5 (3);
Briščiki — 7 (6);
Dolina — 68 (12);
Mačkovlje — 35 (8);
Dom jo — 30 (3);
Ricmanje — 25 (4);
Boljunec — 42 (8);
Boršt - 33 (7);
Pesek — 8 (1);
Zavije — 10 (2);
Korošci — 8 (3).
Kot je razvidno iz zgoraj navedenih podatkov, so se okrepili I. razredi v nekaterih šolah, kier so Pili prejšnja leta zelo šibki. V Zgoniku nimajo I. in II. razreda, ker hodijo otroci v I. in II razred v Salež otroci iz Saleža oa hodijo v Zgonik v IH.. IV. in V. razred.
videva razlastitve po najnižji ceni. V zvezi s tem so zastopniki slovenskih političnih organizacij seznanili predsednika Berzanti j a z neizpodbitnim dejstvom, da je slovenska narodnostna skupnost ogro žena v narodnostnem obstoju in ekonomskem razvoju. Zaradi tega so naprosili predsednika deželnega odbora, da se za to vprašanje posebej zanima; deželne oblasti naj z ustreznimi zakonskimi ukrepi obvarujejo slovenskega kmetovalca oz. razlaščenec na eni strani na drugi pa celotno slovensko narodno skupnost. Ustava jamči namreč obstoj in razvoj slovenske manjšine in je zaradi tega vsaka oblast dolžna skrbeti za njen razvoj
Predstavniki so nadalje poudarili obstoj člena 4 deželnega statuta, ki daje deželi primarno pristojnost v zvezi z njeno urbanistično ureditvijo. Ta člen je treba povezati s tretjim členom deželnega statuta, ki govori o zaščiti etničnih skupin v deželi.
V odgovoru je Berzanti vzel na znanje upravičene pomisleke imenovanih predstavnikov Dejal je, da je državni zakon št. 865 pred ustavnim sodiščem in da je treba počakati na rešitev v tej pristojnosti. Po izreku ustavnega sodišča bo dežela sprejela svoje posebne ukrepe, je dejal Berzanti, in še posebej poudaril, da bo v primeri potrditve tega državnega zakona, posebna skrb deželnega odbora u-poštevati posebna stališča in upravičene potrebe slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
• Danes ob 20.30 se bosta sestali rajonski konzulti za Kolonjo in Škork-ljo na sedežu v Ul. Cologna 30, ter za Staro mitnico na sedežu v Ul. Foscolo 7.
Delavski svet papirnice pri nabrežinskem županu
Predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ,ki sestavljajo delavski svet štivanske papirnice, so se včeraj sestali z nabre-žinskim županom Legišo ter županom iz Tržiča. Z njima so razpravljali o bližnjem prehodu papirnice pod drugo industrijsko ustanovo. V ta namen so izrazili željo, naj bi županstvi posredovali pri višjih o-blasteh, da bi zagotovili delavcem vsa sedanja delovna mesta. Poleg tega so izrazili željo, da ne bi premestili sedanjega centralnega sedeža papirnice, ki je v Trstu, v drugo mesto. Župana sta zagotovila delavskemu svetu vso podporo.
FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
Tudi ameriški film «Nec-ro-man-cy» kljub Orsonu Wellesu ni zadovoljil
«11 muro» potrdil napredek Italijanov v kratkometražni zvrsti - Belgijski film z ekološko tematiko
Z ameriškim «Nec-ro-man-cy» je padlo eno izmed zadnjih upanj, da bi videli letos na festivalu kakšno izredno delo. Morda smo si od tega filma pričakovali preveč, ko smo videli, da je med igralci Or-son Welles, ki ima v resnici le postransko vlogo, ostaja pa dejstvo, da je tudi tokrat zgodba samo fantastična in vrh tega še ne preveč originalna. Lori Brandon izgubi pri porodu otroka, zato pa se z možem preseli v odmaknjeno mestece, v katerem izstopa dr. Kato, gospodar edine lokalne industrije, predvsem pa gojitelj magije. Tudi njemu je umrl sin in ga skuša z nadnaravnimi sredstvi priklicati fc življenju. Po celi vrsti nerazumljivih dogodkov spozna Lori, da je ravno ona glavna žrtev Katovih namenov, kljub temu pa se nikakor ne more izogniti močnejši Kotovi volji: s pomočjo magije bo Kato priklical k življenju sina, namesto njega pa
spraml v grob ubogo Lori. Že po zgodbi sami je videti, da film nima in ne more imeti nobenih ambicij. Poglobitev družinske tragike obeh glavnih oseb, ki bi lahko dala filmu kakšno vrednost, je povsem zasenčena zaradi iskanja grozljivih prizorov, ki pa tudi v najbolj napetih scenah niso preveč pretresljivi. Tragika vseh teh filmov je ravno v tem, da so si bolj ali manj podobni in da se, tudi zaradi ostre konkurence policijskih filmov, poslužujejo že preveč znanih prijemov in trikov. Če že hočemo pokazati malo razumevanja do ubogega festivala in prikazanih filmov, lahko rečemo za včerajšnjega, da je bil dobro pripravljen in izdelan, kot je pričakovati od ameriške kinematografije, ki ima pri takih izključno konsumističnih filmih veliko izkušenj.
Za razliko od prejšnjih dni pa so bili tokrat povprečni tudi krat-
nimiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu
VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Še zadnji kandidat-«znanstvenik» je z uspehom opravil preizkušnjo
Inženir bo, ker je matematik... toda tudi njemu bo služilo znanje slovenščine - Je bil Leopardi desničar ali levičar?
Pred glavnim vhodom šolskega poslopja mi prihaja naproti skupinica dijakov. Kdo ve, če so se že rešili more, ki ji pravimo matura, pomislim, in skušam to razbrati iz njihovih obrazov in njihovega vedenja. Moja navzočnost pritegne njihovo pozornost, kajti za hip prekinejo svoj živahen pogovor.
DOBRODOŠLI GOSTJE IZ DALJNE ŠKOTSKE!
Pokrajinski kongres tržaške UlLM-CCdL
V petek bodo kovinarji UIL CCdL v Trstu odločali o pristopu k sindikalni federaciji kot novi obliki, vsaj prehodnega značaja, sindikalne enotnosti.
Zato so sklicali v motelu AGIP v Devinu nekakšen pokrajinski kon^ greš, ki se ga bo udeležilo 12-delegatov iz glavnih mestnih tovarn od GMT do ladjedelnic in arzenala. CMI in drugih manjših. Vsedržavno UILM bo zastopal na kongresu dr. Luigi Dalla Croce, u-vodno poročilo o federaciji oa bo imel dr. Carlo Fabricci. ki ie tx> krajinski tajnik CCdL-UIL
Poseg pri Berzantiju zaradi razločevanja slovenske zemlje
Predstavniki Slovenske skupnosti (predsednik Harej in tajnik Štoka), goriške SDZ (Sfiligoj. Paulin in Terpin) ter tržaške SDZ (Agnelet-to) so bili 11. t.m. sprejeti pri predsedniku deželne vlade dr. Berzantiju ob prisotnosti odbornika za javna dela Masutta. Predstavniki slovenskih političnih organizacij so predsedniku Berzantiju razložili resen položaj slovenskih kmetovalcev in razlaščencev na Tržaškem Goriškem, katera
Danes prihajajo v goste pevskemu zboru *Vasilij Mirku s Proseka - Kontovela in nogometnemu klubu «Primorje» s Proseka člani pevskega zbora akademije, folklorne skupine in nogometnega moštva iz škotskega mesteca Airdrie pri Glasgowu.
Stiki med Prosekom in, Airdriem so nastali po srečnem naključju pred petimi leti, toda nadaljevali se niso več po naključju temveč zaradi obojestranskega hotenja, ki je bilo izraz globljih' humanih teženj medsebojnega povezovanja med pripadniki dveh različnih narodov, oddaljenih med seboj na stotine in stotine kilometrov, toda bližnjih po sorodni zgodovinski danosti, po boju za svobodo, po zvestobi svojim narodnim izročilom in po ponosu na svojo narodno pripadnost. Ti in še drugi so bili razlogi, med njimi sorodnost v gostoljublju in v odkritem in veselem značaju, ki so spletli tudi povsem prijateljske in človeško tople vezi med prebivalci Proseka in Airdria, ki so po prvem srečanju na Proseku leta 1967 dobili svoje zgovorno potrdilo ob obisku proseško - kontovelskega zbora in proseških nogometašev v Airdriu na Škotskem leta 1969 in ki se bodo v teh dneh te v tretje izpričali in ponovno utrdili.
Prosek in Kontovel pričakujeta svoje goste z odprtimi srci. V priprave za njihovo prijetno bivanje v teh naših dveh ponosnih slovenskih vaseh so vložili gostitelji vso srnjo že večkrat preizkušeno organizacijsko sposobnost in vso svojo požrtvovalnost. Bogat program tridnevnega bivanja pri nas bo dal gostom in našim ljudem na Proseku in Kmtovelu ponovno priložnost, da se tako na športnem polju kot ob narodni pesmi in plesu, kot dvema najpristnejšima prvinama narodne duše, še globlje spoznajo, srečanje samo pa naj bo še en dokaz, kako smo si lahko ljudje različnih jezikov in različnih tradicij prijatelji in bratje in kako lahko govorimo isti jezik, če nas vežejo in družijo isti smotri medsebojnega človeškega spoštovanja in miru.
Ko skupno z domačini na Proseku in Kontovelu izrekamo gostom iz Airdria prisrčno dobrodošlico in željo, da bi se pri nas počutili čim bolj prijetno in domače, vabimo tudi ostalo našo javnost, da se udeleži najavljenih prireditev, predvsem pa koncertnega nastopa škotskih gostov v soboto zvečer v Kulturnem domu v Trstu.
			
ZANIMIV PRIMER MEDNARODNEGA SODELOVANJA
«Dokumenti o Trigonu» v galeriji Costami
Gre za prikaz graških umetnostnih manifestacij, na katerih sodelujejo pomembni slikarji iz Avstrije, Jugoslavije in Italije - Pozdrav župana Spaccinija
Od sinoči imamo v umetnostni galeriji palače Costanzi svojevrstno razstavo, rekli bi skoraj razstavo o razstavi. Razstava nosi naslov «Dokumenti o Trigonu» in obiskovalcu dejansko skuša s pomočjo fotografij prikazati dosedanje graške manifestacije tTrigon» od začetka leta 1963 do zadnje leta 1971. Čeprav je razstava zelo dobro organizirana in pregledna, verjetno ne more dati popolne slike vseh dosedanjih dveletnih razstav, kar so jih organizirali v deželnem glavnem mestu avstijske Štajerske, saj vidimo v čednem katalogu, ki razstavo spremlja, dolge sezname u metnikov, ki so na teh manifestacijah doslej sodelovali. Gre za desetine in desetine imen iz jugoslovanskega, avstrijskega in italijanskega umetnostnega sveta, ki nekaj pomenijo. Manifestacija «Tri-gon» se je leta 1963 in 1965 predstavila občinstvu kot običajna u-metnostna razstava naprednejše smeri likovnikov iz treh sosednjih dežel Avstrije, Jugoslavije in Italije. Bili sta to pravi umetnostni razstavi v klasičnem smislu besede. Toda to ni več zadovoljevalo organizatorjev, ki so vse naslednje
manifestacije «Trigom> organizirali na temo. Umetnost sama na sebi bi torej ne mogla več zadoščati pač pa mora odgovarjati določeni temi, določenemu namenu. In sedanja razstava dokumentov o naslednjih razstavah «Trigorn dokazuje, da je bila zamisel posrečena Žal nam prostor danes ne dopušča podrobneje prikazati razstavo in preko nje manifestacije «Trigon» nasploh.
Sinočnje razstave, ki jo organi zirata Nova galerija graškega deželnega muzeja ter Tržaški muzej Revoltella, se je udeležilo precejšnje število ljudi, med katerimi smo videli tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Borisa Trampuža, občinska odbornika Dolharja
in Lonzarja, župan inž. Marcello
Spaccini pa je imel kratek nagovor o razstavi in je pozdravil goste iz Avstrije, v imenu gostov je spre govoril dr. Wrilfried Skreiner. direktor graškega deželnega muzeja, ki je razstavo tudi organiziral. Razstava v palači Costanzi bo odprta do 6 avgusta in bo občinstvu na ogled vsak dan po običajnem urniku umetnostnih galerij.
«Oprostite, kje pa letos izprašu-jejo», izustim brez zveze, ko smo si čisto bliziu, čeprav v resnici dobro vem, kam moram iti.
«Kako kaj gre letos z maturo*, jih vprašam, potem ko so mi vljudno {»kazali pot.
«Saj ni tako hudo, a kadar čakaš, se je vendarle težko otresti strahu pred komisijo*, mi razlaga najzgovornejši med njimi in nariše z zgovornim gibom roke nekakšno kretnjo, ki naj bi pomenila nevzdržno nestrpnost.
«Ne zavidam ti,* mu rečem, ko mi je bilo jasno, da je kot na trnju v pričakovanju velike preizkušnje, »sicer pa je ta matura prava malenkost v primerjavi s tisto, ki sem jo sam delal pred leti*, prevzeto dodam.
»Vsi pravijo tako, kadar so se rešili te skrbi*, me kar eden čez drugega prekinjajo, »toda komisija je komisija. Ta ne prizanaša. Če znaš, znaiš če ne, pa . . .» in spet je najzgovornejši od skupinice do končal stavek z novo zgovorno kretnjo, ki me je spravila v smeh. Obenem sem se spomnil nase, ko sem tudi sam tako čakal v negotovosti In strahu, da me bodo proglasili za »zrelega* ali pa me zašili, kot se temu reče v dijaškem žargonu.
Preveč se zadržujem pri opisovanju teh razgovorov, vendar mi je vseeno težko iti mimo njih, kajti tudi to je navsezadnje matura. To je tisti obrobni, »hodni-ški* del mature, ki bo ravno ta ko kot uradni del pred komisijsko mizo ostal za vse življenje trdno vtisnjen v spominu vseh, ki se danes v strahu ozirajo, kdaj se bodo odprla vrata in bo eden od izpraševalcev, resnega obraza, povabil naslednjega kandidata za mizo, polno listov z dokazi o kandidatovem dosedanjem šolanju.
V mrzličnem pričakovanju tega poziva si dijaki sedaj izmenjujejo mnenja in nasvete. Nekdo, ki je že končal maturo, zbija šale, da bi svoje tovariše razvedril, a slednjim ne gre posebno do smeha. Raje se še enkrat, kar tako, da bi prebili te dolge trenutke, zazrejo v svoje zapiske in skušajo iz njih izviti še kakšno malenkost, ki bo morebiti služila Vse to se dogaja na hodniku pritličja na slovenskem znanstvenem liceju. Zadnji dan mature je in na vrsti je še en kandidat.
»Če me spustijo skozi, bom vse knjige dal na kup in jih zažgal*.
To je zadnji stavek enega od dijakov, preden pozovejo profesorji zadnjega kandidata pred izpraše-valno mizo. Dijak vstopi z negotovim korakom v ozko sobo in za njim se vsuje skupina kolegov.
Najprej ritusilno vprašanje, kaj bo delal po maturi. Vpisal se bo na inženirstvo, je njegov kratki odgovor. Komisiji se zdi izbira primerna, kajti dijak je nadarjen za matematiko. To je dokazal s svojo matematično nalogo. Razrešil je skoraj tri naloge na štiri Sicer pa si je dijak izbral za glavni predmet izpraševanja italijanščino. Dante	in	njegova	Božanska	komedija	sta	nekako	obvezna,	nato
pa nagel skok skozi stoletja do Leopardija, njegovih pesnitev, njegovega življenjskega nazora.
Ob tem vprašanju se med dija kom in profesorji razvija debata ali je	bil	Leopardi	levičarsko	ali
desničarsko usmerjen in ko je ta argument izčrpan spet preskok za nekaj desetletij do Carduccija in njegovih Barbarskih od.
Prvi	del	ustnega	izpita je	mi-
mo. Dijak je čedalje mirnejši, čeprav se mu tu pa tam zatakne. Te sekunde molka so najdaljše, kadar pa mu jezik teče se sploh ne zave, da tudi čas izredno hitro teče. Skoraj pol ure je že minilo, odkar se je vsede’ za to mizo. Sedaj je na vrsti še fizika magne-
smeli delati preglavice razni Cou-lombovi, Boyle-Mariottovi in ne vem še kakšni drugi zakoni, s katerimi jih je med letom pestil profesor.
Na koncu še kratka analiza pismenih nalog. Matematična je bila prav dobra, ugotavljajo še enkrat profesorji, naloga iz slovenščine pa je polna napak. Tudi inženirjem bo služilo znanje pisanja, je zadnji nasvet predsednika komisije in izpita je konec. V življenje stopa zdaj drugi, »zreli*, človek.
Tako se je zaključila matura na znanstvenem liceju. V splošnem so bili letošnji »znanstveniki* zadovoljni s potekom mature. Tu pa tam se je komu zataknilo, vendar med njimi nd nikogar, ki bi bil zaskrbljen nad svojo usodo. Vsem se namreč pozna, da so se dobro pripravljali na to preizkušnjo. Tudi pismene naloge bodisi matematične kot slovenske (večina je izbrala prvo, splošno nalogo, ali pa tretjo, o združeni Evropi), so bile v splošnem zadovoljive. Dijakom ne preostane sedaj drugega, kot da še nekaj dni počakajo z rahlo negotovostjo glede na končne ocene.
D. K.
kometražni filmi. Še najboljši, ali vsaj najbolj ambiciozen, je bil italijanski «11 muro», ki v surrealističnem slogu prikazuje boj umetnika z resnico. Do te lahko pride namreč samo, če se izogne izoliranosti in do kraja spozna svet, v katerem živi, to pa ga bo tako potrlo, da mu bo tudi smrt v uteho. Mislim, da je režiser Manfredi s svojimi ambicijami iskal preveč efektov in s tem obtežil delo, ki je sicer slonelo na zelo posrečeni tehniki. V splošnem je tudi «11 muro» pokazal, da se Italijani v tej zvrsti iz leta v leto izpopolnjujejo. čeprav še vedno težijo k nepotrebnemu kompliciranju.
Belgijski «Het Laaste ordeh (Poslednja odločitev), zopet povzema tematiko ekologije, tokrat pa bolj iz političnega vidika. Belgijska vlada se je odločila, da odvrže v morje vse svoje kemično orožje, pri tem se nekaj zabojev pri prometni nesreči razbije, smrtonosni plin pa počasi porazgubi. Skupina znanstvenikov in politikov, ki je vodila tovrstne raziskave v podzemeljskih laboratorijih, postane žrtev svoje izoliranosti: njihov organizem, navajen steriliziranega okolja, ne vzdrži srečanja s spremenjeno zemeljsko atmosfero, tako da bi bil njihov povratek na površje možen le, ko bi se plin porazgubil. To pa bi povzročilo smrt ostalih prebivalcev: od tod disku sija med znanstvenikom, vojakom in politikom, v kateri pridejo do izraza globoke razlike v gledanju na človeštvo. Tudi to delo ni slabo, čeprav zaradi svoje dolžine ne bi spadalo v konkurenco kratkome-tražnih filmov.
Ameriški «The J-V/alker» je satira na družbo, v kateri je treba tudi pri prečkanju ceste paziti na vsakovrstna pravila. Film bi bil lahko dober, žal pa je napravljen v zelo amaterskem slogu.
Jutri zadnja priložnost (vsaj tako Se govori), da bi se festival povzpel do zadovoljivega nivoja. Na vrsti sta poljski «Przekladanijec» in francoski «Le soleil de Vile de Paques», pred njima pa še ka nadski kratkometražni film «Evo-lution».
u k
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTL'
Tajništvo sindikata uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in oetek od 18. do 19. ure
Našemu delovnemu tovarišu Rafku Vitezu je žena Danci povila krepkega■ prvorojenčka MARKA
Srečnemu paru čestitajo prijatelji v uredništvu in upravi tPrimorsfrega dnevnika».
niMiiiiiiiiiuiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimniiiiiiiimmiiiiiiiiiimii
ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA SPORA
Pevski zbor «VasiliJ Mirku
priredi v soboto, 15. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
I -	#
hcmcefot
pevskega zbora »Airdrie Academy senior chor* in nastop folklorne skupine »Airdrie Scottish Country dancers* iz Airdria pri Glasgowu
Prodaja in rezervacija vstopnic: v četrtek in petek od 10. do 14. ure
v soboto od 10. do 12. ure ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kot že napovedano, se bo v sobot« zvečer z uprizoritvijo Leharjeve »Ve šele vdove* odgrnil zastor nad tržaškim festivalom operete, ki to P°* zajema kar tri priljubljena dela železnega repertoarja operete. Polel »Vesele vdove* si bodo Tržačani in
Šolske vesti
gostje lahko ogledali na deskah istega. gledališča še opereto «Cin-cin-la> Italijanov Lombarda in Bansata tet neprekosljivo Kalmanovo «čardaško kneginjo*. Sobotna premiera «Vesel«i vdove* je napovedana za 21. uro, novitve te operete pa se bodo vrstil* v naslednjem redu in urniku: v nedeljo ob 18. uri, v torek, 18. t. m. ob 21. uri, v četrtek, 20. t. m. ob 21 uri, v soboto, 22. t. m. ob 21. uri, * nedeljo, 23. t. m. pa ob 18. uri. ^ glavnih vlogah bodo nastopali GianiH Galli, Rosetta Pizzo, Aldo Bottion, Sandro Massimini, Pierfrancesco To-in Carlo Rizzo. Režiser je Gino Landi, scenograf Maurizio Montevef-de, kostumograf pa Sebastiano Soldati. Zbor bo vodil Gaetano RiccitelU orkester gledališča Verdi pa bo dirigiral Gtinter Ott.
Rezervacije in vstopnice za vse napovedane predstave pri osrednji gl* dališki blagajni v Pasaži Protti & tel. 36-372.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Sv. Ciril in Metod* — Trst z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstva državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu. Ul. Caravaggio 4. sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šol sko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvene ga liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija ol> 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »hran Levstik* — Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Državni strokovni zavod za Indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča,- da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Dr. SONJA MAŠERA
bo odsotna od 20. julija do 20. avgusta.
Danes od 11. do 14. ure stavka avtobusov Acegata
Dopoldne ob 11.30 sindikalna skupščina v Ulici Broletto, kjer bodo razpravljali o bodočih akcijah
Sindikati delavcev občinskega pre- I delavcev slovenske narodnosti, se ranega podietia ACEGAT s doto- I v Trstu odpira vprašanje, kako
omogočiti slovenskim kulturnim organizacijam vpliv in dostop v te
voznega podjetja ACEGAT sporočajo. da bo danes, od 11 do 14. ure. splošna stavka javnih prevozov v Trstu. Stavko napovedujejo v zvezi s sindikalnim sporom, ki je izbruhnil v podjetju potem, ko ie uprava zavrnila predlog o dopolnilni delovni pogodbi.
Stavka bo potekala, kot napovedujejo sindikalne organizacije FIAI CGIL. FENEAL-CISL in UILT, od 10.30. ko se bodo avtobusi začeli vračati v garažo v Ul Broletto do 13.30. ko bodo uslužbenci začeli obnavljati prevozno službo
Ob 11.30 bo v garaži v Ul. Broletto sindikalna skupščina na kateri bodo razpravljali o bodočih akcijah.
Zaradi tega priporočamo potnikom. naj upoštevajo možnost, da prevozna služba od 10. ure dalje in do vsaj 14.15 ne bo učinkovita.
Sporazum ARCI, ACLI ENDAS o upravljanju tovarniških krožkov
Tržaške podružnice vsedržavnih kulturno prosvetnih organizacij ARCI. ENARS ACLI in ENDAS, ki združujejo delavce laične levice in katoliške smeri, so se te dni sporazumele in v Trstu ustanovile skupen odbor, ki bo skrbel za obnovitev dejavnosti v tovarniških kulturnih društvih.
Gre namreč za določilo statuta o pravicah delavcev, ki ima zakonsko veljavo, po katerem pripada uprava podjetniških kulturno rekreacijskih krožkov delavcem sa mdm in njihovim vsedržavnim kul turnim organizacijam. Doslej ie te krožke upravljala ENAL. a so tak način uprave delavci zavračali češ da gre na roke gospodarjem.
S sporazumom med obstoječimi vsedržavnimi organizacijami postaja tudi v Trstu stvarnost načelo delavske samouprave v kulturno-
tovarniške krožke. Zakon o pravicah delavcev dopušča to možnost zgolj vsedržavnim organizacijam in trenutno — tak kot je — izključuje sodelovanje slovenskih prosvetnih organizacij, če niso kako pri družene omenjenim vsedržavnim organizacijam sindikalnega značaja.
Otvoritev 1. kongresa znanstvene fantastike
Včeraj popoldne se je začel v našem mestu prvi evropski kongres znanstvene fantastike »Eurocon*. Za ta kongres, ki je neke vrste novost ne samo za naše mesto, tem več za Evropo sploh, se je naja vilo nad 600 pisateljev, umetnikov, kritikov in znanstvenikov, ki se na kak način ukvarjajo z znanstveno fantastiko.
Kongres, ki ga je organiziral mednarodni odbor, pod predsedstvom Gianluigija Missiaje, je zahteval dve dobri leti priprav. Med znamenitimi imeni, ki bodo v teh dneh spregovorila na kongresu, naj omenimo francoskega pisatelja in zdravnika Kurta Steinerja, ki bo predaval o terapevtski vlogi grozljivih filmov. Tovrstni filmi sproščajo, po Steinerjevem mnenju, živčno napetost, ki se v današnji dobi vedno bolj nabira v človeku.
Veliko Britanijo zastopa na kongresu pisatelj John Brunner, zma-zmagovalec svetovne nagrade »Hu-govalec sevtovne nagrade «Hugo», ki je imel tudi prvo poročilo.
Včeraj sta govorila tudi ameri-kanec Jan Finder in Francoz David Walther.
V okviru kongresa bodo odprli tudi razne razstave z znanstveno fantastično vsebino. Na koncu bodo podelili nagrade za najboljša literarna dela, predstave, revije in razprave s tega področja.
Razna obvestila
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Razstave
V Kraški hiši v Rcpnu je odprt« razstava del prof. Avgusta Černigoj*-Razstavo si lahko ogledate ob sob«' tah in nedeljah.
Kino
MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki'
ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 »Massimilian« e Carlotta* v italijanščini.
FESTIVAL
ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA
FILMA
Kino Excelsior (Retrospektiva: prvj futuristični znanstveno fantastični film), ob 17.30 «1 prodigi del 2000». režiser David Butler, igrajo Job11 Garrick, El Brendel in MaureO 0’Sullivan. Grad Sv. Justa ob 21.30: «Evoiuzione» (Kanada, kratkom*' tražni film); «11 trapianto* (Polj; ska, srednjemetražni film); «1 soli dellTsola di Pasqua» (Francija, dol-gometražni film), režiser Pierre Kast, igrajo Norma Bengell, Fran-coise Brion, Alexandra Stevvart in Jacques Charrier.
Narodna in študijska knjižnica
obvešča, da bo od 17. julija do 28. avgusta odprta samo od 8. do 13. ure.
PD »Slavko Škamperle* prosi izletnike v Cerkno in v Idrijo 16. julija, da pred odhodom poravnajo vpisnino. Odhod od 6. uri izpred svetoivanske cerkve.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 13. julija DRAGAN
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 8.27 in zatone ob 22.17 Jutri, PETEK, 14. julija SVOBODA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 16,4, ob 19. uri 20 stopinj, zračni pritisk 1013,9 mb, rahlo raste, veter 11 km na uro. vzhodni, s sunki 31 km na uro, vlaga 51 - odstotna, padavine 4,2 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. julija 1972 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 10 oseb.
UMRLI SO: 74-letna Maria Grandic vd. Suppini, 75-letni Giuseppe Furlani, 60-letni Giuseppe Demanis, 29-letna Anna Maria Valli por. Echer, 71-letni Giovanni Misculin, 63-letna Anna Rom por. Pulignano, 74-letna Vita Amari vd. Gannuscio, 89-letna Maria De Bortoli vd. Toffoli, 67-letni Silvestro Ragagnin, 38-letni Bortolo Giraldi.
J
(
&a
vs
pr
vg
M
to
nc
za
k;
Prispevki
vi
G
ki
iz
la
a
p
ni
zi
Dl
(k
U
d«
Ul
k<
ti:
&
di
ki
»I
D
P
V:
ti
ti
Nazionale 16.15 «...e continuavano 9 fregarsi il milione di dollari*. Barvni westem film. Lee Van Cleef-Gina Lollobrigida, James Mason i* Sergio Fantoni.
Fenicc 16.15 «11 Corsaro delTisol* verde*. Barvni film. Burt I.ancastef-
Eden 16.30 »Le figlie di Dracula*-Peter Cesshing in Dennis Pricč Barvni film. Prepovedano mladi"' pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.00 »Grande sl*' lom per una rapina*. Jean Claud« Killy. Barvni film.
Exceislor 17.30 Retrospektiva na temo: »Hudič in njegovi privrženci: f čarovniki in čarodeji*.
Ritz 16.30 «Decameroticus». Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Aurora 16.00 «Io sono Valdez*. Buri Lancaster. Deluje klimatska naprava.
Inipero 16.30 »Un papero da un mi-lione di dollari* Walt Disney*V film v barvah.
Capitol 16.30 «Terrore cieco*. M. Faf’ row in R. Bailey.
Cristallo 16.30 «Conto alla rovescia*-Barvni film. J. Moreau in S. Rež' giani. Prepovedano mladini pod izletom.
Moderno 16.30 «Assassination». Barvni film. Henry Silva.
Vittorio Vcneto 16.30 »lnchiesta sU un delitto della polizia*, Barvni fiin1 Marchela Cameja.
Ideale 16.30 «Congiura dei potenti’-Barvni film. Rossana Schiaffino i« Jean Luis Barrault.
Abbazia 16.30 «Colpo di grazia*. Barvni film. Vera Miles in Ram Sul livan.
Astra 16.30 »Gli allegri legionar'*’ Barvni film. Stan Laurel in Oliver Hardy.
Kino Opčine 19.00 «11 giomo dei Uin ghi fucili*. Oliver Red. Prepoved* no mladini pod 18. letom.
• Te dni bodo zidarji prejeli na dom prihranjene prispevke v zvezi 13. plačo, prazničnim delom in
rekreacijskih društvih. Med temi tizem, električni induktorji. triode,1 moramo vsekakor oineniti iekate ampen icter in galvanometer. Vpra 1 re> kot	ie krožek	CRDA ali pristn
šanja se nočejo več ustaviti. Mo j niški krožek, ki	združujejo večje	j pod.	Kdor	bi teh	nakazil	ne	prejel,
goče zaradi tega ker dijak dobro; število delavcev in razi»'at;«rio « naj do 26. julija to sporoči Novi bla-odg rja, pa bi rau do dna pre i porrv»mhn:mi strukturami in tiapra ga.ini gradhincev v Ul. Rossini 4, verili, če si ..asluži boljše oceno, j vami.	jod 8.30 do	12.30	in	od 15.30	do	19.30,
Bodočemu inženirju pa res ne bi | Glede	na to, da je del tržaških	I vsak	dan	razen	sobote.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTAngelo d'Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44; Miani. Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
Namesto cvetja na grob Majde R*' pene daruje Franc Berginc 3000 l>r za šolo - spomenik NOB v Cerknem.
V	počastitev spomina pok. Silv* Pernarčič - Počkaj darujeta družini Ban in Ukmar 5000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	počastitev spomina Silve Pernarčič por. Počkaj daruje Armid Ukm*r 2000 lir za Glasbeno matico.
Ob 6. obletnici smrti Rudija Vil' helma daruje žena Marija s sinorn Vladimirom 5000 lir za sedež sekcij* KPI na Opčinah.
V	spomin Silve Pernarčič por. Poč' kaj daruje Lidija Vitez 3000 lir n* Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Majd* Schmidt vd. Rupena darujejo Milica-Karla, Mira in Pina Golob 8000 lir za PD «Slavko Škamperle*.
Mali oglasi
SLUŽBO DOBI pridna gospa ali dekle za pomoč v kuhinji v gostilni v Trstu, Drevored XX. septembra št. 59. V sredah prosto. Tel. 744-580.
Trgovina NORCIA, Ul. Mazzini 10, išče za takojšen sprejem v službo marljivo trgovsko vajenko z znanjem slovenščine. Telefonirati 29-313.
SOŽALJE
KASTA izraža svoji odbornici Ančk* Zlobec iskreno sožalje ob izgubi očeta-
Dne 8. julija je preminila v 85. let" starosti naša draga
Marija Urdih vd. Lisiani
Žalujoči brat Albert s soprog* ter drugi sorodniki
Trst, Tomačevica, 13. julija 1972
Nova Goric«,

ORISKI DNEVNIK
julija i>j<
OBČINSKI ODBOR JE NJIH ZAHTEVE SPREJEL
POD VODNE VN! RAZPRAVI V DEŽELNEM SVETU
Zakon za trgovinstvo in zadružništvo Mestni redarji v Gorici odslej odobren s samimi glasovi leve sredine vendarle v udobnejši uniformi
Glasovanja so se vzdržali svetovalci K PL PSIUP, SS in Mf, desnica jo glasovala proti - Začetek razprave o podporah šolam deželnega pomena
kratek naslov «Ukrepi v korist tr-govinstvu» so deželni svetovalci začeli z razpravo o zakonskem predlogu štev. 325, po katerem bodo ponovno finansirali nekatere postavke zakona štev. 31 iz leta 1968 in točneje člene, po katerih so uvedli finančno podporo šolam deželnega pomena. Po zakonskem predlogu bodo dodelili 50 milijonov lir višji tehnološki šoli v Vidmu, 35 milijonov lir šoli ENSISS za socialno skrbstvo v Trstu, 20 milijonov lir deželnemu inštitutu za evropske študije v Pordenonu in 30 milijonov
J^aj je deželni svet izglasoval alcon v korist trgovinstvu in pred-Drrvfzadružniški proizvodnji in vin -ajV pr°ti s0 glasovali sveto-Msn desničars'ke opozicije (PLI in i_ , *,glasovanja so se vzdržali sve-^.KPI, PSIUP, Slovenske skup-osti in Furlanskega gibanja, za Kn0rU?a so se izrekli svetovalci KD. PSI in PSDI.
RazPrava se je začela že pred-rj;,ajsnjirn s posegoma misovca tterja Wondricha in socialdemo-£2* D’Antonija. Včeraj pa so se la*7r 0 zakonu svetovalci Pasco-
(P^Trrof^’ PuPPini (MF). Rizzi p?IUP), Vidal (KPI) in Urli (KD). niar ° at, Rizzi in vidal se niso stri-znav 2 za*con°ra. čeprav so mu pri-nekatere pozitivne socialne na-n®: predvsem prvi del zakona je j* njihovem mnenju dober, ker pod-deln delovanje zadrug, v drugem likih Pa ni iasne omejitve do ve-k a “govskih monopolov. Zato so hi*Ums^^ni svetovalci predložili „ ® vrsto spreminjevalnih predlo-dtn ¥ dajali večje podpore za-v, uvam in predvsem tistim — kot urn-I¥ .svetovalec Vidal — ki jih P avljajo delavci in potrošniki sa-• v glasovanju ob zaključku raz-vspVe’ Pa ie ve^*na odbila skoro tj t Predloge opozicije, z izjemo zas Ra' P° katerem bodo dodelili
h,	^Sam finančne podpore retroak-no od 1. januarja letos.
drugačnega mnenja je bil de-Pn | ristjan Urli, ki je orisal tehtne /"ege, zaradi katerih je prišlo in a Ze v Preprodajalnem sistemu , pretiranega narasta cen. 0-ednji razlog je po Urlijevem mne-jn prevelika «svoboda tržišča» in j ?v v tem smislu mora delovati sr..na podpora: olajšati delovanje H valnega trgovinskega poslovanja, v Pa strogo zasebnega.
D*3 .zaključku razprave so spre-s vorili še manjšinski poročevalec ; auner (PLI), večinski poročeva-■ . Ginaldi (KD) in odbornik za 'uustrijo in trgovino Dulci.
Utv^aUner )e naglasil, da zakon ne jR^teva v zadostni meri potreb za-bnikov, nasprotno, daje prekomer-a Podporo zadrugam, ki večkrat P esegajo meje, ld jih določujejo konj. Drugi poročevalec Ginaldi aa je dejal, da predstavlja zakon l "jVilno ravnotežje med tistimi, ki °Pejo preveč poudarka na zadru-in tistimi, ki zahtevajo pre-e* Podpor za zasebnike. Poleg te-r? se zakon tudi usklaja z deželam1 socialnim in gospodarskim na-^vanjem.
.Odbornik Dulci je poudaril, da je , ,pryi deželni zakon, ki podpira ie upniško trgovino v Italiji in da U. kljub morebitnim pomanjkljivo-m znaten korak za razvoj celot-.družbe v Furlaniji - Julijski kra-
Sledila je zelo obširna razprava . spremembah, ki so jih predložili „ JPjPMstični, demokristjanski, libe-aina in nhsovski svetovalci. V bistri* so ovrgli vse spremembe, ra-^ tiste, o kateri smo že poročali l začetku članka. Po odobrenem /Sedilu bo deželna upirava dodelila Potrošniškim zadrugam prispev-® do 20 odst. celotnega stroška .a gradnjo in izboljšavo prostorov no 1Jakup Prev°znih sredstev (skupil “° .dežela potrošila v ta namen l^.Pdlijonov lir od letos do leta doH • . av tolikšno podporo bodo /delili zadrugam med prodajalci drobno. Zasebnim prodajalcem, se bodo združili ali premestili v , Senej določene predele ali pa bo-Povečali prodajno površino, bo i i e a prispevala z 20 odst. ce-Pega stroška (100 milijonov let-°p°d letos do leta 1975).
0 glasovanju o zakonu, ki nosi
^PREDSEDSTVOM ODBORNIKA MASUTTA
Deželni tehnični odbor odobril načrte javnih del
^obrena tudi načrta za železnico pri Žavljah in vodovod v Gorici
dnevi se je sestal deželni Ve-mcni odbor, ki je vzel v pretres sgj Pačrtov za javne gradnje. Za-
i.	/kPjn je predsedoval odbornik za -?a dela Masutto.
lir inštitutu za teritorialne raziskave ISTE, prav tako v Pordenonu.
V razpravo je posegel samo svetovalec Rizzi (PSIUP), ki se je zelo ostro izrekel proti predlogu, češ da ni resen, saj podpira dva inštituta v Pordenonu, ki sta vse prej kot deželnega značaja. Sicer pa tudi tržaška šola za socialno skrbstvo in videmska višja tehnološka šola nadaljujeta z razrednim osipom revnejših dijakov. Zato bo PSIUP glasoval odločno proti zakonu.
Razprava se bo nadaljevala danes dopoldne.
Občinski delavci bi včeraj dopoldne morali po županovem sklepu začeti rušiti hiše, ki jili je zgradilo podjetje Cumin. Nekaj delavcev je sicer prišlo, vendar jim neugodno vreme ni dovolilo, da bi se resno lotili dela
niiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiumiiiii
niimimiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
SINOČI NA II. TELEVIZIJSKEM PROGRAMU
Deželna tribuna o industriji potekala brez ostrih polemik
Demokristjan Ginaldi zavrnil predlog liberal-ca Morpurga za sodelovanje v deželni vladi
Sinoči je drugi televizijski program prenašal politično tribuno za Furlanijo - Julijsko krajino o temi «Indu-strijski razvoj v deželi Furlanija -Julijska krajina*. Udeležili so se je pod vodstvom televizijskega novinarja Giuseppeja Bozzinija deželni svetovalci Mario Bettoli (PSIUP), Vitto-rio D'Antoni (PSDI), Daniele Mor-purgo (PLI), Alealdo Ginaldi (KD) in svetovalka Furlanskega gibanja Cor-nelia Puppini.
Razprava, ki resnici na ljubo ni bila razvneta, kot so bile one pred parlamentarnimi volitvami na vsedržavni politični tribuni se je vrtela okrog vprašanja industrializacije. Najbolj zanimiv trenutek je morda bil,
ko se je liberalec Morpurgo »ponudil*, da bi vpeljali tudi v naši deželi desnosredinsko vladno večino po rimskem zgledu. Po njegovem mnenju je za nadaljnji razvoj industrializacije v deželi potreben povratek k »zaupanju v vladne organe* in tega ni
^ drugimi načrti so odobrili vfcza ° tretie8a dela železniške po-fncd železniško postajo pri a ^an in novo postajo, ki jo bo-gr z8radili pri Grehu. Tretji del bli/aje predvideva zgraditev pri-i °o 250 metrov železniških tirov DrBlPotirebnih stranskih objektov v most11’ M povezuje železniški la* nad cesto pri čistilnici «Aqui-ia uZ ravnin° pri Orehu. Za ta de-u.- s°d° potrošili 290 milijonov lir,
olj®1 I*0 delno krila deželna podle)/ podlagi zakona štev. 24 iz
brilf	pokrajino pa so odo-
Qs.„, aačrt za dokončno izgradnjo dohHv 8a občinskega vodovoda. O-načS11 so spremembe k splošnemu 1	za kar bodo potrošili nad
ard° 126 milijonov lir, ter tero™ z?	del gradnje, za kalij.	d°do potrošili 600 milijonov
imetji del načrta predvideva ■itr ?anie dovajalnih vodnjakov, lv j!® za vodno postajo in gradnjo ^ velikih bazenov s skupno pro-
briU
'.‘bo 4.000 kubičnih metrov. leg teh dveh načrtov so odo-ohčiv ,tud‘ gradnjo zadnjega dela ionskega vodovoda v Trasaghisu Oin,e. dovajalne vodovode v San rij/.anrn ob Nadiži. Nadalje je teh-'..j odbor odobril dokončni na-za gradnjo turistične ceste v
Viškorši, za katero bodo potrošili, nad 200 milijonov lir, in povečanje stavbe, v kateri je nameščen deželni inštitut za fizikalno zdravstvo v Vidmu. Po tem načrtu bodo zgradili dva nova oddelka, v katerih bodo nameščene naprave za zdravljenje in postelje za bolnike. Strošek bo presegal 600 milijonov lir.
Nesreča Nabrežinca
v Novem pristanišču
Zaradi odrgnin po levi nogi se bo 25-letni zidiar Radislav Pertot iz Nabrežine št. 45 moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno 10 dni.
Pertot se je ponesrečil včeraj, okrog 14. ure, v Novem pristanišču ko je premikal premični vzdi-govalnik, na katerem je stal pralni stroj.
Motorno kolo v fiat
Včeraj ob 14.55 so sprejeli na kirurški oddelek glavne bolnišnice 20-letnega Paola Giacominija iz Ul. Fametello 41, Mladenič se je ponesrečil v prometni nesreči, ki se je pripetila nekaj pred omenjeno uro v Ul. dello Scoglio Peljal se je s svojim motornim kolesom, ko je treščii v fiat 1100, katerega ie na levo obračal 27-letni EUio Nac-son z Borznega trga št 4 Giao mini se bo zaradi odrgnin po desni roki in nogi moral zdraviti približno 10 dni.
mogoče doseči brez liberalcev, kot naj bi jasno dokazovala Andreottije-va vlada.
Demokristjanski predstavnik Ginaldi pa je takoj odbil Morpurgov predlog, ker liberalci niso nikoli dali svojega doprinosa k razvoju industrije v deželi in ker ima levosredinska koalicija svoj lasten program, ki je do sedaj dal pozitivne rezultate, čeprav je v zadnjih časih občutiti tudi pri nas splošno gospodarsko krizo, ki preveva vso državo.
Socialproletarec Bettoli je naglasil predvsem družbene posledice industrializacije, oziroma pomanjkanja industrializacije: nezadostno zaposlenost in izseljevanje v tujino in v druge predele Italije. Predvsem pa je naglasil pomanjkljivosti deželne uprave, ki je podelila velike finančne podpore industrijcem, ki se sploh ne o-zirajo na socialne potrebe naše dežele: večkrat gre celo za tuje družbe, katerim je vse deželno načrtovanje deveta briga. Da je v naši deželi precejšnja kriza pri zaposlitvi jasno kaže — mimo vseh bolj ali manj manipuliranih podatkov, ki jih nudijo predstavniki večine — da izplačuje dopolnilna blagajna vsak mesec približno 1 milijon neopravljenih delovnih ur.
D’Antoni je omenil vojaške služnosti, ki ovirajo industrializacijo in razvoj dežele sploh. Po njegovem mnenju pa so skorajda neizogibne in zato bi morala država nadomestiti škodo, ki jo povzročajo, z znatnimi finančnimi podporami. Vsekakor pa je ustanovitev avtonomne dežele nemalo prispevala k splošnemu razvoju prebivalcev naših pokrajin.
Svetovalka Puppini je tudi ugotovila, da se je v zadnjih letih stanje zaposlenosti znatno izboljšalo, da pa bi bile potrebne večje investicije s strani državnih in poldržavnih organov.
Razprava je torej pokazala, da so mnenja o industrializaciji deljena, potrdila pa je še enkrat, da pri nas ni poti nazaj v reakcionarne politične rešitve. To dokazujejo tudi zadnja glasovanja v deželnem svetu, pri katerih so bili liberalci vedno potisnjeni v opozicijo skupno z misovci, kljub nasmehom in bolj ali manj prikritim ponudbam za sodelovanje.
Nesreča zaradi
nepazljivosti
Včeraj, malo pred 15 uro. se je 18-letni Marino Mesar iz Ul Cri-spi 18 peljal s svojo vespo po Furlanski cesti proti Proseku Privozil je do poslopja s hišno številko 85, ko ie prišlo do trčenja s fiatom 500. za volanom katerega ie sedel 20-letni Roberto Scocchi iz Ul. Palmanova 3. Nesreča se je pripetila v trenutku ko je avtomobilist obračal avto na levo. Mesar se je pobil po desnem zapestju ter levi nogi. Zaradi tega se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti dobra dva tedna.
Poleti ne bodo več nosili jopiča • Občina bo potrošila 4.000.000 lir za opremo kabinetov na slovenskem liceju in učiteljišču - Jutri zvečer občinska seja v Gorici
Goriškim mestnim redarjem bo O tej lotizacija smo pisali prejšnji
odslej v poletnih mesecih bolje. Ne bodo več nosili jopiča, marveč le srajco. Popolna poletna uniforma bo služila le ob prazničnih dneh in ob posebnih slavnostih. To njih dolgoletno željo je uslišal na svoji zadnji seji občinski odbor in o njej bo sklepal tudi občinski svet.
Mestni redarji so se za dosego te »udobnosti* borili dolgo vrsto let. Prej so imeli poletno belo uniformo, ki je bila napravljena iz težkega platna. Predlanskim so te uniforme dotrajale, zaradi tega so se istočasno zavzeli za ugodnejši kroj. Ugotavljali so. da imajo pripadniki državne prometne policije v poletnih mesecih le srajce, da so pred leti imeli civilni policisti na Tržaškem prav tako udobno poletno uniformo, da imajo jugoslovanski miličniki v poletnih mesecih enako primeren kroj. Enake poletne kroje imajo že vrsto let mestni redarji v številnih občinah goriške pokrajine. Lani niso hoteli na občini uslišati te njih zahteve in so jim dali nove kroje, napravljene iz lažje tkanine. Te! poletne uniforme so zelo lepe. g0-riški mestni redarji pa se kljub temu v vročih poletnih mesecih niso počutili prijetno. Zaradi tega so svojo akcijo nadaljevali. Letos so vstopili v službo novi redarji in tudi tem so dali lepe poletne uniforme. Po novem pa bodo vsi lahko vršili službo v novem, ustreznejšem kroju.
O tem so razpravljali na ponedeljkovi seji občinskega odbora, zadeva pa bo jutri zvečer na dnevnem redu občinske seje, ki se bo pričela ob 21. uri.
Na tej seji bodo razpravljali še o vrsti drugih vprašanj Svetovalci bodo izvolili občinske zastopnike v pokrajinski tehnični odbor in v u-pravni svet državnega strokovnega trgovskega zavoda:	odobrili
bodo prispevek 6.000 000 lir UGG, ker daje svoje telovadnice na razpolago mestnim društvom za športno in kulturno udejstvovanje. U-službencem trošarinskega urada bodo dali neke nagrade, predvidene po vsedržavni pogodbi. Najeli bodo tudi poso.jdlo 418.000.000 lir za kritje lanskega proračuna. Na dnevnem redu seje je tudi lotizacija zemljišča v Ulici Fatebenefratelli.
teden, ko smo poročali o zahtevah meniškega reda »fatebenefratelli*. ki zahteva gradbeno dovoljenje za gradnjo bolnišnice za starčke na zemljišču za sedanjo kliniko sv. Justa.
Na seji odbora, ki je bila v ponedeljek. je odbornik Fantini povedal. da so zbrali vse podatke o prosti coni; te bodo odborniki preučili, nato bo o njih razpravljal občinski svet. Odbornik Paulin je poročal o zadevah osebja in o najemu v službo raznih invalidov. Na tehnični ravni se nadaljujejo sestanki med zastopniki občine in sindikatov. da bi sestavili nov organi k občinskega osebja. V zavo-
du Lenassi bo v poletnih mesecih izpopolnjevalni tečaj za otroške vrtnarice: sodelovale bodo tako vrtnarice iz Gorice kot iz drugih krajev pokrajine.
Odbornik Agati je predlagal nakup opreme za fizikalni in kemijski kabinet slovenskega klasičnega liceja in učiteljišča: občina bo v ta namen potrošila štiri milijone lir. Isti odbornik ie tudi predlagal postavitev nekaj novih prodajnih bencinskih kioskov O pravilniku pobiranja novega davka za odnašanje smeti ie poročal odbornik Ciuffarin, odbornik Tomassich pa je predlagal nekaj sklepov s področja zdravstva in socialnega skrbstva.
NA NEDELJSKEM IZLETU SPD
Z vrha Krniških špic so občudovali Ziljsko dolino
Za la mesec v načrtu še vzpon na Bogatin itn družinski avtobusni izlet h Gardskemu jezeru
V	okviru letošnjega poletnega programa, ki so st ga izdelali člani in odborniki društva že na letnem občnem zboru in na poznejših odborovih sejah, so preteklo nedeljo izvedli gorski vzpon na sedlo Mokrice (Pramollo) v Karnijskih Alpah nad Kanalsko dolino in od tam peš na najvišji vrh nad lepo Ziljsko dolino Kmiške špice (Gar-tenkoffel) od koder je z višine 2195 m krasen razgled po Ziljski dolini in glavnih vrhovih Julijcev.
V	zgodnjih jutranjih urah so se izletniki, med katerimi so prevladovali Goričani in mladina iz štan-dreža, z lastnimi sredstvi odpeljali po dolini Bele do Pontebe, kjer so zavili na levo ter se povzpeli 1700 m visoko na mejni prelaz Mokrice. Od tu so v pičlih dveh urah dosegli vrh Krniških špic ter
POD VODSTVOM SILVANA KRIŽMANČIČA IN PAVLINE KOMELOVE
Zborovsko petje važna komponenta našega prosvetnega udejstvovanja
«Jezero» iz Doberdoba, «Kras» iz Dol-Poljan in «Srečko Koso-veh iz Ronk so stebri narodne pesmi na goriškem Krasu
uživali lep razgled na Ziljsko dolino, na Mangart, Jalovec, Triglav ter mimo njih še dalje po slovenski in furlanski zemlji. Vse na okrog je bilo polno rododendrona in drugega visokogorskega cvetja, po katerem je dobil kraj svoje nemško ime (Gartenkoffel).
Krasno vreme in ne preveč naporna hoja sta pripomogla k najboljšemu razpoloženju planincev m marsikateri se je Se bolj navdušil za ta lep in zdrav šport. Omenimo naj še ,da so si ogledati na vrhu tudi avstrijski spomenik padlim iz prve in druge svetovne vojne v obliki vojaškega križa. Pred povratkom v Italijo so se ustavili tudi v bližnji avstrijski planinski koči Nassfeld haus, kjer so navezali stike z avstrijskimi planinci, ki so dosegli vrh s koroške strani. Omenimo naj Se, da je bilo na Mokriškem prelazu lani srečanje planincev treh obmejnih dežel.
Doberdobski pevski zbor ima na prehoau. Veselo so prepevali ter
Take uniforme bodo odslej mestni redarji nosili le ob svečanih priložnostih
Goriškem staro tradicijo. Njegovi nastopi segajo v prva povojna leta. Kjerkoli se je pojavil, povsod so ga toplo sprejeli.
V zadnjem času, morda bo deset let, ga vodi prof. Križmančič. Ob zaključku sezone smo se pogovorili z njim, da bi nam povedal, kako je zadovo’jen s pevci in kaj pričakuje še od njih.
«Zbor je postal soliden, nastopa razmeroma veliko in njegovi uspehi so zagotovljeni, ker so fantje z;:.r~.z. ni in ima o ve'i’:o ljub-sc do petja. Seveda bi — kot povsod — tudi mi radi napredovali in v tem pogledu bi vas zlahka «stisni-la» še kakih deset ali dvajset pevcev, da bi od sedanjih 23 prišli vsaj na 40. Če bi bili še nekoliko bolj ambiciozni in bi se hoteli še bolje uveljaviti, bi mi bilo vežba-nje v še večje zadoščenje».
Prof. Križmančič je povedal, da je bila ocena njihovega nastopa na prireditvi Primorska poje ugodna in da jim to Aije voljo za nadaljnje delo v prihodnji sezoni.
Ko je pogovor nanesel na gostovanja v sezoni, ki se izteka, je povedal, da so zaradi lanskega velikega števila nastopov letos nekoliko popustili in se niso odzvali povabilom iz Postojne, Stične in še marsikje. «Po lanski obremenitvi je bolj kot razumljivo, da so si pevci, sami amaterji, ki čez dan trdo delajo, zvečer pa prihajajo na vaje, privoščili nekoliko oddiha», je še pristavil.
Doberdobski je najmočnejši, ni pa edini zbor na Krasu. Dol - Poljane poje najbolj kontinuirano in je bil svojčas tudi najbolj vpet zbor. V zadnjem času se je v njem izvršila generacijska rotacija. Starejši pevci, ki so imeli za seboj na stotine nastopov, so prepustili mesto mlajšim. Pevovodkinja Pavlina Komel, ki vodi zbor od njegove ustnovitve v prvih povojnih letih, se srečuje s težkimi nalogami, ki jih bo — o tem niti najmanj ne dvomimo — uspešno izpolnila. Med kraške zbore pa bi lahko šteli tudi ronskega. Pevci zbora «Srečko Kosoveh so se formirali kot zbor po nekem pustovanju v gostilni pri železniškem
kmalu spoznali, da bi ob strokovni pomoči lahko zapeli večglasno in tako, da bi se lahko predstavili občinstvu, ne pa samo za lastno zabavo v gostimi. Rečeno — sklenjeno! Od tistega časa dalje pevovodkinja Pavlina Komel redno prihaja k njim. Prav tako redno pa prihajajo na vaje tudi pevci, sami rojaki iz Ronk in neposredne okolice, ki so svojčas stanovali na Krasu in so se zaradi dela preselili v Laško.
Ob zaVmčku sezone, ko bodo za nekaj mesecev prenehali z vajami, se nam je zdelo potrebno napisati nekaj besed o naših zborih, ki so ena najpomembnejših oblik našega prosvetnega dela, da bi dali priznanje za njihovo delo —
pevovodjem in pevcem, tvorcem zakoreninjene pevske tradicije med primorskim ljudstvom.
Skupna prognoza 30 dni
za ponesrečene turiste
V goriško civilno bolnišnico so v torek zvečer pripeljali z osebnim avtomobilom dva avstrijska in enega nemškega turista, ki so se, kot so sami izjavili, ponesrečili z avtomobilom v Jugoslaviji, v bližini Ajdovščine.
20-letna Christine Nusspaumer in 24-letni Andress Lamprecht, oba študenta iz Avstrije, se bosta morala zdraviti vsak po 10 dni. Prav toliko časa se bo moral zdraviti tudi njun prijatelj, študent iz Nemčije, 15-letnd Bemd Slelig,
PO SESTANKU V PONEDELJEK ZVEČER
V Tržiču za sedaj ni možna obnova koalicije KD-PSI
Socialisti so zahtevali glavo Romanija, krščanski demokrati pa so se temu uprli - Kakšna ho rešitev?
Obnovitve dvostranske koalicije 1 nik ,ki naj ga predlaga KD, ki pa KD-PSI v tržiški občini ne bo. Po- ' ' izkus, da bi koalicijo spet obnovili, ni uspel. Zadnji sestanek je bil v Tržiču v torek zvečer, poleg zastopnikov tržiških sekcij obeh strank so bili prisotni tudi zastopniki pokrajinskih federacij KD in PSI.
Socialisti so zahtevali, da se preliminarno rešj vprašanje lojalnega sodelovanja med partnerjema na vseh nivojih. Demokristjanom so o-čitali, da se nekateri njihovi predstavniki ne obnašajo politično lojal no. To ie prišlo do izraza posebno v zadnjih mesecih. Zaradi takega ravnanja je prišlo do krize v industrijskem konzorciju, nato je sledila kriza še v tržiški občinski upravi. Socialisti so zaradi tega zahtevali, da se nekdanji župan in sedanji predsednik industrijskega konzorcija Romani odstrani, na njegovo mesto naj pride drug zastop-
Zakljuten
fotografski nateiaf «Prijateljev Unita»
Preteklo nedeljo se je zaključil fotografski natečaj na temo »Gorica na delu*, ki ga je v okviru vsakoletnega praznika »Unitš* pri »Madonini* pripravilo združenje »Prijateljev Unitši*.
Ob zaključku natečaja, ki je bil namenjen samo amaterjem, je bilo v gostilni »Da Valena*, kjer so bila dela razstavljena ves teden, nagrajevanje zmagovalcev. Za najboljšo fotografijo ie prejel prvo nagrado, pokal goriške občine, Franco Komel: drugo in tretjo nagrado sta osvojila Gino Morelli in Nicode-mo Plet. Za skupino štirih najboljših fotografij je bil pa nagrajen Grendene Umberto, ki je dobil četrto nagrado.
V imenu organizatorja je prisotne ob koncu pozdravil Itahco Chia-ron, ki se je še posebno zahvalil občini in odborniku Moiseni z« nemoč. Dejal je tudi, da bodo odslej ta fotografski natečaj priredili vsako leto.
			
NA SESTANKU SINDIKATA KATEGORIJE
Zmanjšati nevarnost pri delu za uslužbence v bolnišnicah
V nekaj letih dva smrtna primera - Pripravili so vrsto zahtev za večjo varnost in za nadzorstvo
naj bo voljan sodelovati s socialisti.
Tega predloga krščanski demokrati mso sp:e:eli in verjetno že včerai zvečer c,n je sestal mestni odbor KD. Brez dvoma bodo krščanski demokrati te socialistične zahteve zavrnili.
Kaj sedaj? Rešitev ni lahka. Krščanski demokrati imajo štirinajst svetov<Jcev, za dosego večine potrebujejo še dva. Bodo vladali z zunanjo zli notranjo podporo dveh social'k mokratov ali bodo skušali doseči, kljub vsem polemikam, zunanjo podporo treh socialistov? Do nove seje bo vsekakor prišlo najbrž se pred koncem tega meseca, kajti delo občinske uprave je zaradi ostavke vseh odobmikov precej otežkočeno.
Jutri tudi na Goriškem stavka tekstilcev
Tekstilni delavci na Goriškem se bodo jutri, 14. julija, udeležili splošne stavke tekstilcev, ki so io pro-j glasile vsedržavne tekstilne orga
Pred dnevi so se v Tržiču sestali predstavniki treh sindikatov delavcev, zaposlenih v bolnišnicah. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki sindikata pomožnih zdravnikov ANAAO. Razgovarjali so se predvsem o pomanjkljivosti ustreznih zagotovil, ki bi jamčile delavcem, zaposlenim v bolnišnicah, zdravstveno varnost ob vsakodnevnem tveganju, kateremu so izpostavljeni.
V bolnišnicah naše pokrajine sta namreč v nekaj letih umrla dva uslužbenca zaradi nalezljivih bolezni, ki sta jih dobila na delu, mnogi so ostali za stalno pohabljeni, poleg tistih, ki so bili podvrženi občasnim boleznim.
Prisotni so prišli do zaključka, da se je treba posluževati vseh zakonov in predpisov za obrambo zdravja uslužbencev in za zmanjšanje nevarnosti, kateri so vsaki dan izpostavljena.
Sklenili so, da je potrebno ugotoviti možne vzroke in tudi odgovornosti za te nesreče, pa četudi bi morali iti preko sodnih oblasti.
Sindikati so istočasno pozvali zdravstvene oblasti, naj takoj posežejo tiri pristoinih forumih, da se premostijo velike pomanjkljivosti
UillnirtLiL	_i.. 1* _  J 
da bodo deželnemu odbarništvu predlagali konkretne predloge, med katerimi ustanovitev raznih izpopolnjevalnih šol, stalno periodično kontrolo uslužbencev, zmanjšanje nevarnosti rentgenskih žarkov z u-streznimi pripravami, ustanovitev odbora, ki bi vodil kontrolo in pro-filakso proti boleznim ter izpopolnitev izolacijskih naprav za zmanjšanje nevarnosti okužbe.
Da bi angažirali uslužbence v smislu teh zahtev, so sindikati sklenili organizirati v bolnišnicah debate, da bi končno le prišlo do zagotovitve zdravstvene varnosti za vse delavce.
Goriški PSDI ni všeč stališče KD
Goriški socialdemokrati menijo, da »imajo posoški krščanski demokrati malo zavesti o težkem položaju, v katerem se nahaja država*, ker so prejšnji teden javno ožigosali stališče osrednjega vodstva KD, ki je sestavilo vlado z liberalci. To polemično stališče go-riškega vodstva PSDI je zapisano
v tiskovnem poročilu, kjer je tudi bolniških struktur tudi s podrobno I prikrita grožnja, da bodo socialde-preiskavo v posameznih bolnišnicah. I mokrati izstopili iz krajevnih uprav Prisotni so se tudi dogovorili, J na Goriškem, če ne pride do njiho krize,
ve vključitve v večino v Tržiču in v Gradežu.
»Položaj v goriški pokrajini ni
jasen* je rečeno v ten poročilu, «politična pogodba med strankami
leve sredine ni bila v celoti uresničena*.
Pokrajinsko vodstvo PSDI je preučilo položaj v občinah Tržič in Gradišče. Glede Tržiča zahtevajo socialdemokrati takojšen vstop v občinski odbor in nasprotujejo morebitni obnovi koalicije med KD in PSI. Istočasno grozijo tudi s krizo. Glede občine Gradišče pa socialdemokrati trdijo, da je občinski odbor imobilen, da je več de-mokrščanskih svetovalcev in odbornikov v teh dveh letih dalo ostavko, da je za Gradišče edino deželni odbornik Dulci, socialdemokrat, pomagal, da s0 obdržali tovarno Mucchiut (mimogrede povedano je ta že več kot leto dni zaprta).
V tiskovnem poročilu goriške PSDI imamo tudi slavospev Andreottiju in njegovi centristični vladi ter napad na socialiste, ld niso hoteli v vladi sodelovati z liberalci. Dodajmo še, da je poslanec PSDI Ceccherini pred časom v Vidmu izjavil, da ne soglaša s centristično rešitvijo rimske vladi
niz a cije CGIL. CISL in UIL. Za ta korak so se odločili spričo vedro bolj kritičnega položaja delavcev tekstilne industrije, ki nikakor ne odgovarja dejanskemu položaju te industrije tako kar se tiče proizvodnje kakor tudi izvoza izdelkov. Poseg ustanove GEPI pri številnih tekstilnih industrijah, ki grozijo z odpustom okrog 13.000 delavcev je zelo počasen v svoji učinkovitosti.
Tri sindikalne organizacije na Goriškem, v zvezi s sporazumom, ki je bil podpisan julija lani na deželnem odbarništvu za industri jo v Trstu med predstavniki sindikatov. župana iz Gradišča in podjetjem Manzinj iz Tržiča, v katerem se predvideva ustanovitev nadomestne industrije namesto bivše tovarne nogavic Mucchiut ugotavljajo, da se po enem letu položaj ni bistveno izboljšal in da se na haiajo bivši delavci tega podjetja v težavnem položaju, ker so začeli tudi z odpuščanjem delivcev, ki so jih sprejeli na delo na osnovi omenjenega sporazuma. Zato so brzojavno zaprosili deželnega odbornika za industrijo, naj nemudoma skliče na svojem odbomištvu sestanek prizadetih strank za nujne in pozitivne ukrepe.
Izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 23. t.m., izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi do Doma Klementa Juga, od koder se bodo povzpeli na Bogatin Vsa pojasnila na sedežu v Ul. Malta 2, tel. 24-95.
Nocoj na Vrha nadaljevanje «Piknika*
Nocoj se bo na Vrhu spet nadaljeval tradicionalni «Piknik». Mladina se bo namreč lahko zavrtela ob zvokih priljubljenega ansambla »I De Salvador*, ki s svojimi originalnimi pesmicami večkrat spravi v smeh vse prisotne. Čeprav je bilo včeraj in predvčerajšnjim vreme zek) slabo. Vrhovci upajo, da se bo nocoj nebo spet zjasnilo ter dovolilo nadaljevanje praznika.
Jutri v Sovodnjah občinska seja
V petek zvečer ob 20.30 bo na županstvu v Sovodnjah seja občinskega sveta. Po odobritvi zapisnika zadnje seje bo župan poročal o nekaterih dogodkih. Sledila bo odobritev izvršilnega načrta za ureditev nekaterih vaških cest (dež. zakon štev. 36 z dne 16. 8. 1971) Svetovalci bodo razpravljali o prodaji občinskega zemljišča na Vrhu, o likvidaciji izvenpogodbenih stroškov za ureditev javne razsvetljave. Sledili bosta dve ratifikaciji odborovih sklepov, nato bodo svetovalci razpisali javni natečaj za mesto občinskega knjigovodje. Podaljšali bodo tudi začasno nemastitev sedanjega knjigovodje.
Kino
Gorica
VERDI ob 17.15-22.00: »Gli artigli dello squartatore», E. Porter in J. Merrow. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO ob 17.30-22.00: »I cannoni di S. Sebastian*. A. Quinn in A. Comer. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnic.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
'Iršič
AZZURRO Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 17.30: »Confessioni di un commissario di polizia al pro-curatore della Repubblica*. Franco Nero. Barvni fihn.
PRINCIPE ob 18.00 «11 territorio degli altri*. Dokumentarni film v barvah.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica): »Sugar colt*. italijansko - španski barvni film — ob 18. in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): »Smrt trka dvakrat*, italijansko - nemški barvni film - ob 18.30 in 20.30.
RENČE: »Ljubezenski sestanek*, ameriški barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: »Doktor v težavah*, angleški barvni film — ob 20.
KANAL: »Lov na šefa tolpe*, francosko - italijanski barvni film — ob 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
DESKLE: »Vampirjeve ljubice*, ameriški barvni film — ob 20.
»POTUJOČI KINO*: Na Lokvah -«Quo vadiš*, ameriški barvni film - ob 20.15.
DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je datuma lekarna Pon toni e Bassi. Raitet 26
tel. 83-349.

13. Julija 1972
INDOKITAJSKA JE POLIGON ZA PREIZKUŠANJE NOVEGA OROŽJA
Američani ne uničujejo Vietnama le s klasičnimi rušilnimi bombani
S posebnimi kemijskimi preparati povzročijo velikanske nalive in s tem poplave, da z njimi uničijo žetve in če je treba podušijo tudi prebivalstvo prizadetih krajev
Jata letal «B 52» leti visoko, zelo visoko, na višini 15.000 metrov in še višje, tako da jih človek z zemlje ne čuje. In tudi kadar jih radarske naprave staknejo, oziroma odkrijejo jim rakete zemlja -zrak ne morejo do živega. Vsaj rakete manjšega dometa. Toda takrat ta velikanska letala, ki jih poganja po osem reakcijskih motorjev, ne bodo odmetala na sovražno ozemlje bomb, pač pa je njihov namen nekaj drugega. Ko bodo priletela na planinsko področje severno do Tonkinga, morda pa tudi nekoliko bolj severno, bodo usula iz svojih »trebuhov* nekaj ton drobcenih bleščečih zrnc. Gre za preverjeno neposredno neškodljiv kemični preparat, ki sicer ne bo prispel niti na zemljo. Nekaj kilometrov niže se bodo zrnca «srečala* z ogromnimi zračnimi masami ,kj jih je monsun prinesel sem. Zrnca bodo prodrla v te redke oblake in povzročila v njih — dež. V nekaj urah bo na področje padlo toliko dežja, kolikor bi ga ne padlo v nekaj tednih, morda celo mesecih. Potoki in reke bodo prestopili bre-
Na prvi pogled se zdi odstavek iz romana fantastične znanosti, dejansko pa je to lahko dogodek, rekli bi rezultat ameriške vrhunske tehnike, strateške tehnike, ki jp A-meričani že pet let preizkušajo na področju Severnega Vietnama. Kdor si je to zamislil, pravi, da je povzročanje poplav še hujše zlo od atomskega.
O tem bi verjetno nikoli nič ne zvedeli, če bi neki ameriški senator ne bil postavil tega vprašanja pred ameriški kongres. Zanimivo je, da ameriški tisk o tem ni poročal. Le v nekem strogo zaupnem znanstvnem poročilu je bila omenjena seja ameriškega kongresa in je bilo objavljenih nekaj dopolnilnih podatkov o zadevi. V vojaških krogih v VVashingtonu so namreč krožili glasovi, da je a-meriška vojska lansko leto začela «poskuse za spremembo klime* v Vietnamu in sicer s tem, da je povzročila nalive na Hošiminhovi stezi. Ti poskusi bi naj bili vzrok nenavadnim ploham in poplavam, da katerih je prišlo lansko leto v Severnem Vietnamu. Podatke o tem je nato prinesla neka znan-
Ameriško letalstvo je doslej vrglo na oba Vietnama več bomb kot zavezniško letalstvo v vsej drugi svetovni vojni. Toda Američani se ne zadovoljijo samo s klasičnim bombardiranjem Vietnama. U-ničujejo ga tudi drugače. Na sliki skladišče bomb
gove, jezovi, ki so jih eksplozivne bombe načele, pa bodo popustili. In s tem bo uresničen končni cilj: dolina Tonkinga bo poplavljena. V tej dolini, v tej nižini živi nad milijon ljudi. Tem ljudem grozi nevarnost, da jih poplave zadušijo in nihče ne ve, oziroma ne bi vedel, da je ta poplava rezultat vojaške akcije a-meriškega letalstva.
Navedli smo primer, ki so si ga zamislili in ki ga še niso izvedli.
stvena revija in tako so severni Vietnamci zvedeli, kaj se jim o-beta. Zato so takoj poslali pi6tno skupini ameriških znanstvenikov, ki nasprotujejo vietnamski vojni, in ti ara. znanstveniki so sprožili anketo. S tem je prišla na dan vsa zadeva o »geofizični* ali tako imenovani klimatološki vojni v Vietnamu.
Človek se je že zdavnaj ukvarjal z vprašanjem, kako vplivati na vreme. V Ameriki pa je cela vrsta
civilnih vojaških centrov, ki se u-kvarjajo s tem vprašanjem. Posebno intenzivno se s tem ukvarja — kot vidimo — vojska. Obrambno ministrstvo ali znani Pentagon je pred šestimi leti napravil obsežen program za raziskovanja na področju kiimatološke vojne. Program obsega več odsekov, kot na primer ustvarjanje svetovne mreže za kiimatološke informacije, izpopolnitev in obdelovanje podatkov, končno tudi neposredno uporabo teh odkritij v vojaške namene.
Ni znano, do kod bo vojska neposredno vmešana v vsa ta raziskovanja. Za gotovo pa se ve, da meteorološka poročila, ki se dobijo s pomočjo umetnih satelitov, s polarnih posta j in iz cele vrste drugih opazovališč, da vsi ti podatki, ki bi morali služiti celotnemu človeštvu, posebno ko gre za predvidevanje zelo nevarnih ciklonov, si prilasti vojska, ki vse te podatke proglasi za tajne. Neki podatki, ki so bili nekoč na razpolago vsem, se danes ne sporočajo niti vremenoslovskim strokovnjakom, pa čeprav bi ti bili vezani na tajnost.
Načrti geofizične ali kiimatološke vojne težijo za tem, da naj bi človek zavladal nad cikloni, potresi, plimami in vsemi podobnimi {»javi. Kar zadeva potrese, se zdi, da je vojska prišla do »ohrabrujočih* rezultatov, pa čeprav je bilo pozneje to zanikano. »Prednosti* tovrstnega načina vodenja vojne so številne. Z razmeroma majhnimi stroški se dajo razviti velikanske energije. En ciklon razpolaga namreč z rušilno močjo več sto atomskih bomb. Nadalje je to «orožje» sorazmerno zelo poceni. Končno so raziskovanja tovrstnega «orožja* zelo diskretna in se lahko maskirajo kot civilna raziskovanja: če pa gre kaj narobe, se zle posledice lahko prepišejo prirodi sami.
Zdi se, da so ameriški strokovnjaki za sedaj še najbolje obdelali tehniko «sejanja» oblakov. Ta tehnika je že zdavnaj zanimala civilne raziskovalce, kajti človek je že zdavnaj skušal ustvariti u-meten dež, da bi si z njim pomagal pri velikih sušah. Kristali srebrnega jodida in razna druga sredstva odlično služijo v ta namen. So ceneni in jih moremo proizvajati brez velikih instalacijskih stroškov. Doslej so konkretno že preizkusili možnosti, da se v najkrajšem času, v nekaj dneh, kvečjemu v kakem tednu, zlije iz o-blakov na določen kraj toliko vode, oziroma toliko padavin, kolikor jih nekoč ni padlo v letu dni. In kaj to pomeni. S takimi nalivi moremo uničiti žetve in ustvariti poplave, ki uničujejo cela področja. In Vietnam, ki je na tropskem področju, in obdan s planinami, med katerimi se kopičijo oblaki, je kot nalašč za preizkušanje tovrstne »vojne*.
V začetku sn» navedli opis tovrstne »vojne*, kot so si ga zamislili ameriški strokovnjaki. Toda če naj bi bil tisto le opis morebitnega napada da se ta lahko uresniči kadarkoli si to omislijo v Pentagonu. Ameriško letalstvo je ustvarilo tovrstno poplavo prvič pred tremi leti v Laosu. Ameriško vr-hovsko poveljstvo je hotelo izkoristiti dež, da bi zaustavilo napre
dovanje «rdeče kolone*. Toda s poplavo ni zavrlo «kolone rdečih*, pač pa je izbrisalo z zemlje več vasi. Čeprav se o tem ni govorilo, je tedaj izgudilo življenje prebivalstvo celega niza vasi.
Drugo tovrstno operacijo so ZDA napravile lani na Hošiminhovi stezi. Ni znano, kakšni so bili rezultati, toda ve se, da morejo s to tehniko izvesti naliv kadarkoli hočejo. Neki pariški list se je z vso to zadevo zečel intenzivneje u-kvarjati in sicer v zvezi z izrednim «zanimanjem», ki ga Američani zadnje čase kažejo do jezov in nasipov v Severnem Vietnamu. A-meričani pravijo, da jezov in nasipov niso bombardirali. Ne bomo tega «preverjali*, možno pa je, da so metali bombe v neposredno bližino jezov in nasipov, da bi jih razmajali. Če v bližnji bodočnosti povzročijo še naliv, je rezultat tu. Visoke vode preplavijo področje, podušijo množice, krivdo za to pa prepustijo ali bolj naprtijo prirodi, ki da je do vietnamskega ljudstva tako kriva.
.':§V i
‘‘	' i ’ ’1' *
PRED PULJSKIM FILMSKIM FESTIVALOM
Še pravočasno je kmet žito požel. Niso pa tega storili vsi
Najavljeni menda malone vsi filmi
Izbira bo velika: doslej zagotovljenih 26 filmov
PULJ, 12 — Za letošnji festival jugoslovanskega filma je prijavljenih doslej skupno 26 filmov. Tako je pred dvema dnevoma sporočila tajnica žirije Vera Konjovič, ki je dodala, da sta prišli še dve prijavi in sicer za filma «Prvi splitski odred* in «Mrtva ladja*.
Ker gre za največjo jugoslovansko filmsko prireditev in ker pridejo ti filmi praktično pred jugoslovansko občinstvo, bomo navedli naslove filmov, ki se potegujejo za raznq*priznanja. Navedli bomo naslov filmov, njihove režiserje in filmska podjetje, ki so jih napravila. Za festival v Pulju so prijavili Želimira Žiljnika film «Slo-boda ili strip» Film je izdelalo novosadsko podjetje «Neoplatna», Voidraga Berčiča film «Prvi splitski odred* smo ze omenili ker ga je zagrebško podjetje «Adna - film prijavilo v zadnjem trenuktu. Ljubljanski podjetji «Slovenija» in »Viba - film* sta prijavili Rajka Rafta film:« Mrtva ladja*, Tomislav Radič pa je izdelal za filmsko delovno skupnost Zagreb ter za vo-djetje «Croatia* film «To je živa istina». Beograjsko podjetje «Film danas» ter TV Beograd sta pri-
............................milimi.i.mi.Milini.i.....
KADAR SE NEČESA LOTIJO NEMCI, SE TEGA LOTIJO ZARES
Na olimpijski regati vKielu premične tribune za gledalce
Najprej nekaj zgodovine jadranja - Kako je bil ta šport zastopan na dosedanjih olimpijskih igrah - Kako se posamezne jadrnice ločijo od drugih - Barvni TV prenos
Na dan 29. avgusta ob 11.30, torej tri dni po otvoritvi olimpijskih iger v Miinchnu, bo v Kie-lu prvi start olimpijskih jadrnic. Bela in pisana jadra bodo lovila ugodni veter na enem najtežjih in najbolj znanih regatnih prostorov na svetu, kjer se vsako leto junija zbere na «Ki»lskem tednu* po nekaj tisoč jadralcev z vsega sveta, posebno še iz Nemčije. Letos je na tekmovanje prišlo preko 3500 jadralcev iz 27 držav, regata pa je bila že 90. po vrstnem redu.
Kdor si bo hotel v Kielskem zalivu priboriti kolajno, bo moral pokazati zares veliko znanja. Vzhodno nemško morje, zaprto od Danskega polotoka in posejano z otoki, nima pravih vodnih tokov in odloča pri regatah samo veter. Idealna moč je 4, jadrajo pa tudi pri šibkejših viharjih in «Kielski teden* je splošno znan kot teden resnice.
Da bo Kiel sedež olimpijskih regat, je odločil 5-članski odbor strokovnjakov, Id sicer ni imel posebno težkega dela, ker je bil ta kraj že prizorišče olimpijskega tekmovanja leta 1936.
O olimpijskih jadralnih tekmovanjih je težko ugotoviti, kdaj so bile prvič na sporedu. Gotovo je, da so leta 1900, ko so bile igre v Parizu, že jadrali na Seni in tri mesece kasneje v Le
............mi...........................mmimmmmimmmmmmiimmim.■iimmimmii.um.
0 zdravstveni službi v Sovjetski zvezi
Včeraj smo objavili intervju s slovitim sovjetskim gerontologom Čebotarevom, ki napoveduje, da se bo poprečna življenjska doba že konec tega stoletja podaljšala do sto let. Danes se vračamo k temi o zdravstvu v Sovjetski zvezi in sicer le za to, da bi navedli nekaj konkretnih podatkov o razvoju zdravstvene službe v Sovjetski zvezi, torej o razvoju znanosti, ki v precejšnji meri pripomore k podaljšanju poprečne življenjske dobe.
Sovjetska zveza šteje po zadnjem ljudskem štetju okoli 245 milijonov prebivalcev. Tem je na razpolago 700 tisoč zdravnikov. Seveda ne delajo vsi ti zdravniki v bolnišnicah oziroma ” ambulatorijih, pač pa je precejšen del teh ljudi zaposlenih tudi v najrazličnejših znanstvenih inštitutih in na univerzah, kjer usposabljajo nove zdravnike, vsekakor pa je vojska 700 tisoč zdravnikov ogromna vojska, zato pride v Sovjetski zvezi na posameznega zdravnika najmanj prebivalcev, ali z drugimi besedami povedano ima Sovjetska zveza največ zdravnikov na svetu.
Čeprav je bilo pred časom precej kritik na račun sovjetskih bolnišnic, češ da so zastarele ponekod ne najbolje opremljene in se je o tem govorilo v dnevnem tisku, kot celo v samem slovstvu, ki je s tem v zvezi postalo polemično nasproti sami sovjetski družbeni ureditvi, navajajo sovjetske oblasti podatke, po katerih je v Sovjetski zvezi v vseh bolnišnicah kar dva milijona 728 tisoč postelj. K tem zdravstvenim zmogljivostim pa je treba dodati še razne sanatorije in počitniške domove, ki sprejmejo na leto 23 miliionov delavcev in njihovih družinskih članov, ko so na počitnicah. Pri tem moramo koj dodati, da sanatoriji, o katerih Je govor, niso sanatoriji v našem smislu, pač pa so to le počitniški domovi v klimatskih kra-
jih, kajti sanatoriji v našem smislu so všteti med zgaraj navedena 2 milijona 728 tisoč ležišč, kolikor jih imajo v vseh bolnišnicah in ambulatorijih.
Seveda stane vzdrževanje tolikšnega zdravstvenega aparata o-gromno. Sovjetska zveza dejansko posveti veliko pozornosti zdravstveni službi. V sedanjem petletnem načrtu je predvidenih za razvoj osnovnih zmogljivosti zdravstva 6 milijard 371 milijonov rubljev, kar bi bilo približno 4500 milijard lir, če rubelj zamenjamo po uradnem tečaju.
Gornje številke, ki so prav gotovo zgovorne, pridejo še bolj do izraza, če upoštevamo dejstvo,
da se je sovjetsko zdravstvo začelo razvijati na dokaj šibki bazi. Ob začetku oktobrske revolucije, torej pred obilnimi petimi desetletji so imeli v vsej carski Rusiji 28.000 zdravnikov. Toliko zdravnikov dajo na leto sovjetske univerze. To se pravi, da eno leto, da eno sedanje leto da več zdravnikov kot jih je imela carska Rusija v celoti. K temu je treba dodati še nekaj. Nekoč, v carski Rusiji, o tovarniškem zdravniku ni bilo niti govora, danes pa vse tovarne z določenim številom nameščencev, imajo zdravnika in ne samo ambulante pač pa tudi manjše bolnišnice, tako da računajo, da je v vseh sovjetskih tovarnah
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHimimiiiiiiiiimiiiiimMiuiiiniiiiiiiiHnifiiiiiliiiimiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiimiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pustite ob strani nerešljiva vprašanja in posvetite pozornost tistim, ki jih lahko rešite. Dokažite svojo moč s tem, da se boste kar najbolje obvladovali.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite preveč zahtevni do drugih, če to niste tudi do samega sebe. Ne bodite povsem neobčutljivi do tujih tegob.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dan bo napet, predvsem po krivdi neznanca. Vzemite v roke tudi kako dobro knjigo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Današnji dan bo presenetljivo uspešen za ljubitelje umetnosti. Vaš čustveni načrt še ni dozorel.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Razmislite mimo o ukrepih, ki jih morate sprejeti v naslednjih urah. Dan je primeren za pomiritev v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zahvaljujoč se opreznosti se boste pravočasno ognili nevarnosti. Vsi se bodo strinjali z vami glede ne-Ikega predloga.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Omejite svojo dejavnost na najnujnejše. Poiskati boste morali o-bliko, da se pohotate z nekim sorodnikom.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne posegajte na področja, s katerimi ste zelo malo seznanjeni. Skušajte vsaj zbuditi videz, da zaupate vase.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes se vam bo zdelo vse izvedljivo. Poslabšani odnosi med zakonci.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-gotovite vrednost nekega predloga, ki je na videz ugoden. Intelektualno zadoščenje v zvezi z nekim srečanjem.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poverili vam bodo nalogo, ki bi jo vi imeli uspešno izpolniti. Nikar ne skušajte prepričati o iskrenosti nekoga, ki vam že vnaprej ne verjame.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odprite se v svojem delu predvsem na tistega sodelavca, ki je najmanj zanesljiv. Splošno zadovoljstvo v družini.
skupno 200 tisoč bolniških postelj na razpolago delavcem oziroma nameščencem za primer naglega obolenja oziroma za primer nujne pomoči. Sicer pa bo še najbolj zgovoren naslednji podatek: zmogljivost sedanjih bolnišnic v Sovjetski zvezi je za 50 kratov večja kot je bila tik pred revolucijo.
To pa ne velja le za bolj razvite predele Sovjetske zveze, na primer za Ukrajino, Rusijo, in ostale predele evropskega dela dežele. Zdravstvena služba se je močno razvila tudi v drugih bolj odročnih predelih Sovjetske zveze. Samo ob sebi se razume, da v redko naseljenih krajih ne moremo govoriti o popolni zdravstveni službi. Toda vzemimo Uzbekistan. Leta 1913, torej leto dni pred začetkom prve svetovne vojne, so v vsem Uzbekistanu imeli 128 zdravnikov, leta 1970 pa 24.600, Vrhu tega imajo v Uzbekistanu tri medicinske fakultete, na katerih se usposabljajo novi zdravniki. Ustrezno s tem imajo svoje klinike, medicinske inštitute in prav letos bo začel delovati novi inštitut za pediatrijo.
Jacques Derays
«Un peu de soleil dans I’eau froide»
Francoski film Jacquesa Deraya »Un peu de soleil dans l’eau froide* (Un p6 di sole nell’acqua gelida, 1971) pripoveduje zgodbo o ljubezni. ki se podri kot dtarek sonca pade v mrzlo vodo» vsakdanjega življenja; ta ljubezen pa ne najde trajnosti in se zaključi tragično.
Atmosfera je temačna in precej zadeta. Ustvarja jo predvsem glasba dobreaa skladatelja Michela Le granda. Igra o Claudine Auger, Marc Porel. Barbara Bach. Judith Magre.	S. G.
Havru. Olimpijske igre so tistega leta trajale nad 6 mesecev v sklopu svetovne razstave in nikjer ni razvidno, če so bile regate v uradnem programu iger ali ne. štiri leta kasneje v St. Louisu regat ni bilo, od leta 1908 pa je bilo jadranje redno v programu. Zanimiv je vsekakor primer iz leta 1920, ko so tekmovali kar v 14 razredih s skupno udeležbo samo 24 jadrnic. V nekaterih razredih je štartal samo po en čoln. Najbolj so se izkazali Norvežani s 7 zlatimi kolajnami. Zadevo udeležbe so uredili leta 1924. Razred je obstajal le z udeležbo najmanj petih čolnov in vsaka država je lahko prijavila le po eno jadrnico v vsakem razredu. To pravilo velja še danes.
Udeležba na olimpijskih igrah je doživela svoj vrhunec leta 1960 v Neaplju, kjer so tekmovale jadrnice iz 46 držav. Po drugi svetovni vojni pa je bila udeležba taka: London 1948 (regate v Torquayu) - 23 držav, Helsinki 1952 - 29 držav, Melbourne 1956 (St. Kickde) - 28 držav, Rim 1960 (Neapelj) - 46 držav. Tokio 1964 (Enošima) - 40 držav Ciudad Mexico 1968 (Acapulco)
-	41 držav. V Kielu se pričakuje približne 700 jadralcev in pomožnega osebja iz 50 držav.
Tekmovali bodo v 6 razredih. Odpadel je razred «5,5 m», katerega je zamenjal »soling*. popolna novost pa je jadrnica »tem-pest*. Z izjemo »finna* morajo tekmovalci uporabljati lastne jadrnice, medtem ko more te dati udeležencem na razpolago organizator.
Tehnične značilnosti olimpijskih jadrnic so naslednje:
FINN — 1 član posadke - dolžina 4,50 m - širina 1,51 m - površina jadra 10 kv.m - mednarodni znak na jadru: dva stilizirana vala - načrtovalec: Ri-kard Sarby (švedska) 1. 1951.
FLYING DUTCHMAN - 2 člana posadke - dolžina 6,05 m -širina 1,80 m - površina jader 15 kv.m - znak «FD» - načrtovalec: U. van Essen (Nizozemr ska) 1. 1951.
TEMPEST — 2 člana posadke
-	dolžina 6,68 m - širina 2 m -površina jader 22,92 kv.m - znak «T» - načrtovalec: lan Prodor (Vel. Britanija) 1. 1964.
STAR — 2 člana posadke - dolžina 6,92 m - širina 1,73 m - površina jader 26,13 kv.m - znak: zvezda - načrtovalec:	Francis
Svveisguth (ZDA) 1. 1910.
SOLING — 3 člani posadke -dolžina 8,15 m - širina 1,90 m -površina jader 21,70 kv.m - znak: črka omega — načrtovalec: Jan Linge (Norveška) 1. 1966.
DRAGON — 3 člani posadke -dolžina 8,90 m - širina 1,95 m -površina jader 26,60 kv.m - znak: »D* - načrtovalec: Johan Anker (Norveška) 1. 1929.
Regat v Kielu bi se moralo udeležiti približno 50 jadrnic «finn», 40 «flyng dutchman* in po 30 »tempest*. »star*, »soling* in »dragon*. V vsakem razredu bodo opravili 7 regat. Najkrajšo progo imajo jadrnice «finn» in sicer 8 morskih milj in pol ali približno 16 km. Vse ostale bodo morale vsak dan prejadrati po 11,2 morske milije ali nekaj nad 20 km.
Za vso pisano družbo, ki se bo prav kmalu začela zbirati v Kielu, so pripravili kar pošastno organizacijo. Za vlačenje jadrnic na regatni prostor, ki je odda- j ljen od obale najmanj 1,75 mi-
lje in nazaj, za reševanje in vse druge mogoče službe, bodo mobilizirali 220 čolnov in ladij, večinoma vojaških. Za reševanje bodo na razpolago odlično iz-vežbane skupine potapljačev in za bolj dramatične primere tudi helikopter. Prvič bodo direktno prenašali regate tudi po televiziji, tudi v barvah, za ljubitelje jadranja pa bo na plavajočih tribunah prostora za 4000 sedežev. Tribune bodo na ladjah, ki bodo v primerni razdalji spremljale regato. Vstopnica bo veljar la 3700 lir. Ljubitelji jadranja, ki se bodo med regato dolgočasili, bodo imeli na krovu tudi televizijske sprejemnike, ki bodo prenašali potek borb iz Mun-chna.
Jadralni center v Kielu je seveda popolnpma nov. Gre za 465 m dolgo poslopje s 3 ali 5 nadstropji, kjer bo prebivalo med igrami kakih 2000 oseb. V poslopju bodo tudi prostori za tiskovni center in za vse druge službe. Neposredno bodo tudi na razpolago vsi rezultati iger v Mun-chnu. Za razvedrilo bodo jadralci imeli na razpolago pokrit bazen, teniška igrišča, čitalnico in drugo. Organizacija bo v glavnem «manjša sestra* tiste iz Munchna. Celo v kuhinji bo menu isti z izjemnim dodatkom ribjih specialitet Kiela. Jadrnice «finn» in «flyin dutchman* bodo shranjene pod strehe, ostale pa privezane v pristanu.
Olimpijske igre bo moralo »prenesti* tudi trgovsko pristanišče Kiela. Prihodi in odhodi ladij
bodo omejeni na določene ure in ladje bodo morale brez izjeme plutj samo po posebni smeri.
Bruno Križman
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, m, Hiiumnun,!),,
Prejeli smo
ZALIV št. 34 - 35. Revija za književnost in kulturo. Trst 1972.
javili film «Breme*. ki ga je režiral Vuk Babič; Djordje Kadjevit pa je za beograjsko podjetje «Fitn>
-	danes» zrežiral «Pukovnikovico*l Srdjan Karanovič pa je za isto beograjsko podjetje napravil film «Društvena igra*.
Jurij Ivanko je za titograjski Filmski studio izdelal film «živjet za inat*, Jovan iivanovič pa Beograjsko podjetje Filmska radnU zaednica film «1 bog stana ko-vansku pjevačiču*. Isto beograjsko filmsko podjetje je prijavilo za Polj Dragana Jovanoviča film: «DjeviV ka sa Kosmaja*, sarajevski Studio film delo Torija Jankoviča «Dan duži od godine*. Za isto sarajevsko podjetje je Bato čengič napravit film «Slike iz života udarnika*, Bš; ograjsko podjetje «Dunav - film» )e prijavilo Aleksandra Petroviča fM «Maestro i Margarita*, podjetji »Vardar - film» je prijavilo Vatroslo-va Mimice delo «Makedonski dio pakla*.
Spet je na vrsti Filmska radnU zajednea iz Beograda, za katero j> Zdravko Randič napravil film «Tra-govi črne djevojke*. Isto beograjsko filmsko podjetje pa se popravlja s filmom Puriše Djordjevi-ča «Kiša».Tori Jankovič, ki smo Ba že omenili, je za filmsko podjetj1 ašumadija» iz Kragujevca napravit film «Zvijezde su oči ratnika*. N« vrsti je tudi film «Valter brani Sarajevo*. O tem filmu, ki ga je iu podjetje «Bosna - film* iz Sarajevo| režiral Hajrudin Krvavac, se govor* veliko in sarajevsko podjetje je skoraj prepričano, da bo film odnesel kako visoki priznanje. Isj® podjetje iz Sarajeva se v Puli11 predstavlja tudi z delom Vlatka Filipoviča «Deveto čudo na vzhodu> ter z Branka Gaje delom «Pucanj*-S sarajevskim podjetjem je Pr' tej realizaciji sodeloval tudi skop ski Filmski avtorski studio.
Navedli bomo še da se BosnU
-	film* pripravlja s filmom MM Radivojeviča «Bez*, ter s Kole An gelovskega delom «Tatko* ki snU> ga že omenili.
Sledijo, končno še Obrada Gin-ševiča film «Vuk samotnjak*, s W terim se predstavlja podjetje «Ja' dran - film* iz Zagreba, Marijanu Arhaniča film «P osli je podne ie^ nog fazana*, ki ga je pripravita isto zagrebško podjetje, Boštjan^ Hladnika film «Ko pride lev* tl proizvodnje ljubljanskega podjetju «Viba - film* ter, končno, MionirUf Stamenkoviča film «Kako umrijelb
"f-	y v tv” . m - - •
- "" “ • "*-■** phK
Jadranje je zares lepo, cesto pa tudi zelo naporno

ju ■ Vmm
m trnšl^l
—--3
TRST A
7.15. 8.15. 13.15, 14 15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	V ljudskem tonu; 19.10 Iz zgodovine ital. političnih strank; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 G. Cassieri: «Odbo.jni strel*; 21.25 Orkestri; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.35 Tretja stran; 15.50 Orkester.
KOPER
7.30. 8.30. 12.30. 14.40, 17.30. 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro: 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Ansambel The Five Lord; 10.15 Z nami je...; 10.31 Plošče Re-cord; 11.15 Uspeli motivi; 11.30 Švedski pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Zbor «Stella Alpina*;
14.40	Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 18.00 Mladinski klub;
18.40	Glasba po željah; 19.10 Tuji pevci — slovenske skladbe;
19.30	Primorski dnevnik; 20.00 Iz priljubljenih oper; 21.00 Glasba v večeru; 22.40 Orkestri v noči;
23.00	Plošče; 23.35 Solisti in ansambli.
NACIONALNI PROGRAM
Poročila; 8.30 Jutranje pesmi;
9.15	Vi in jaz; 13.10 Plošče; 13.15 Plošča za poletje; 14 00 Spored za popoldne; 16.00 Miinchen 72; 16.20 Poletni program za mladino; 18 20 Zakaj in kako?; 19.30 Francoske

ČETRTEK, 13. JULIJA 1972
popevke; 20.20 Ital. folklorna glasba; 21.00 Knjižna nagrada Stre-ga 72; 21.40 Glasbena panorama; 22.20 Andata e ritorno; 23.10 Kla-vičembalistka E. Sartori.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	in 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje; 16.00 Popoldanski spored; 17.55 Tour de France; 18.00 MUnchen 72; 18.20 Plošče; 19.00 Angleščina na vesel način; 20.10 Andata e ritorno; 20.50 Kup plošč;
22.40	Denis: Zia Mame.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.30 Polifonija; 12.20 Mojstri interpretacije: Karl Boehm; 14.00 Tenorista Gigli in Corelli; 14.40 Plošče resne glasbe; 15.30 Violinist Ge-rard Paulet; 16.000 Mozartovi menueti; 17.20 Sodobna ital. glasba; 17.20 Strani iz albuma; 18.00 Lahka glasba; 18.15 Simf. koncert;
19.15	Vsakovečemi koncert; 20.00 Berlioz: La dannazione di Faust.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in peezija; 9.45 Polifonija;
10.10	Chopinove skladbe; 10.20 Henze, Globokar in Biel; 12.00 Bartokove skladbe; 12.30 Schubertove klavirske skladbe; 13.30 Ra-velova »Španska ura*.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Z orkestrom Jobim; 10.40 Jug. pesmi in plesi; 11.20 Pri vas doma;
13.10	Iz domače sim. literature;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Pi halne- godbe; 14.30 Priporočaje vam...; 15.10 Pesem iz domačil grl; 15.30 Z ansamblom S. Štin gla; 15.45 Med šolo, družino in de lom; 16.40 Altistka T. Berganza;
17.00	«Vrtiljak»; 17.40 Z orkestron' Will-Tura; 18.10 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Za bavni zvoki iz kasetne produk cije RTV Lj.; 19.45 A. Moravia: Popolni zločin; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel J. Kampi ca; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Li-Jerami večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 Popevke; 00.05 F. Weiskopf: Anekdote »Nekega dne in neke noči*.
ITAL. TELEVIZIJA
16.15	Tour de France; 18.15 Spored za mladino; 19.15 Odprto morje; 19.45 Sporni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Filmi: »Sosedi*, «Podkovski mojster* in «Policaji»; 22.05 Glas beni spored; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Lahka atletika; 21.00 Dnev mk; 21.15 Telefilm «Benvenuto Cellini*; 22.15 Indira Gandi.
JUG. TELEVIZIJA
19.15	Obzornik; 19 30 Boj za obstanek; 20.00 Čaščenje narave — iz cikla Civilizacija; 2100 TV dnevnik; 21.30 Bos skozi pekel — jap. nadaljevanka; 22.15 Piccasso: 22.55 Vohuni, agenti, vojaki; 23.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Mr. Pipper vam predstavlja; 21.15 Poročila; 21.30 Ženske imajo vedno prav, (film); 23.00 Francoščina.
.
ŠPORT S
V REYKJAVIKU
Spasski je zmagal v prvi partiji
Fischer je po 50. potezi spoznal brezsmiselnost svojega odpora
. REYKJAVK, — 12. V prvem sre-Canju (od štiriindvajsetih) za na-sl°v svetovnega šahovskega prvaka je Američan Fischer predal par-l>jo Sovjetu Spasskemiu, ki tako vo-* z 1:0.
. Dvoboj med obema šahistoma se Je začel včeraj in že sinoči je bilo razvidno, da zahaja Američan v ■ežave. Nekatere njegove poteze ?'a Poznavalce te igre niso bile po-vsem logične (in kot je pokazal razvoj dogodkov, so bile res zgrešene).
Tako je bilo stanje ob sinočnji Prekinitvi partije naslednje: po 40 Potezah je imel Fischer kralja in Pet kmetov, Spasski pa kralja, tri 7®ete in tekača, poleg tega pa tu-boljšo pozicijo.
Danes sta oba šahista nadaljeva-a ,* včeraj prekinjenim srečanjem, P11 Petdeseti potezi pa je Fischer Partijo predal.
Včeraj se je srečanje začelo le ob Prisotnosti Spasskega, ker je fischer začetek — zamudil. Sovjet te — kot beli — začel partijo z 4damskim gambitom*, na katerega
je Američan odgovoril s konjem. S tem je skušal ustvariti pogoje za »indijsko obrambo*, ki je njegova »specialiteta* že od 15. leta starosti dalje, ko je začel nastopati na pomembnejših turnirjih.
Pri dvajseti potezi (po dveh urah igranja) sta šahista že zgubila vsak svojo kraljico, stolp, konja in po tri kmete. Do zamenjave kraljic je prišlo v 11. in 12. potezi.
Do dvajsete poteze je torej vladalo med obema nasprotnikoma nekako ravnovesje sil, vsaj kar se tiče števila figur. V 30. potezi se je Fischer znašel s prednostjo enega kmeta, ker je imel kralja, tekača in šest kmetov, Spasski pa kralja, tekača in pet kmetov. Tedaj pa je Fischer zagrešil napako: svojega tekača je postavil v stolpov kot, kjer ga je Sovjet blokiral in tako dosegel pozicijsko prednost. To je izkoristil tako, da je žrtvoval dva svoja kmeta za Fischerjevega tekača in kmeta. S tem pa je bila dejansko usoda Američana že zapečatena, kar je nadaljnji potek
IZŽREBALI SO NASPROTNIKE ZA EVROPSKE NOGOMETNE POKALE
Finalna tekma pokala prvakov bo prihodnje leto v Beogradu
Finalista tekmovanja pokalnih prvakov bosta igrala v Parizu
ZORICH, 12. - V Zurichu so izžrebali skupine za nastop na raznih evropskih nogometnih turnirjih. POKAL UEFA
V	nogometnem turnirju za pokal UEFA bo nastopalo 64 ekip, ki bodo razdeljene na osem skupin.
PRVA SKUPINA:
Aberdeen (Škotska), Borussia Moenchengladbach (Z Nem.), Burge-ois (Bel.), Atvidaberg (Šve.), Tot-tenham Hotspur (Ang.), Lyn Oslo (Nor.), Hvidovre (Dan.), IFK Helsinki (Šve.).
DRUGA SKUPINA:
Manchester City (Ang.), Valencia (Šp.), Schalke 40 (Z. Nem ), Bohe-mian (Irska), Honved. (Madž.), Par-tick Thistle (Škotska), Vikinger Sta-vanger (Nor.), IBV Vestman (I-sland).
TRETJA SKUPINA:
Rumenlange (Luks.), Feyenoord (Niz.), Liverpool (Ang.), Eintracht (Z. Nem.), Grasshoppers (Švi.), 0-limpique Nimes (Fr.), Vitoria Setu-bal (Port.), Zaglebie Sonsnoviec (Pol.).
ČETRTA SKUPINA:
V	prvem kolu bo Torino nastopil proti moštvu Las Palmas iz Špa-
partije danes tudi potrdil.
ll|niiiiiiiiiiil||i||iiii||||||i,iiiiiiiiiiiitiiii|]|iiiiiiiMtn,lit ■nun, iiiimiiiitiitiiiiiiii umu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiimiimiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiitiiiiiitiitiiiiiiiiiia
mednarodna kolesarska dirka «tour de france»: deseta etapa
Vlerckx povečal svoj naskok kljub poškodbi zaradi padca
Danes se bodo tekmovalci povzpeli na Moant Ventoux

LA GRANDE MOTTE, 12. - Z današnjo etapo je «Tcur de France* Prišel do polovice poti, saj mu ao konca manjka še deset etap. ritaPa Castres - La Grande Motte, dolga 210 km, ni prinesla nobene b stvene spremembe na skupni le-s-vi_ci. Eddy Merckx je še povečal Si'°j naskok z osvojitvijo enega iz-hed »vročih* letečih ciljev, nato Pa je 25 km pred ciljem padel in Sl Popolnoma razbil zadnje kolo. K ®ri;či je lahko z vožnjo takoj nadaljeval, tako da ni zgubil ničesar. P° prihodu na cilj so ga takoj Pregledali zdravniki, ki pa niso u-gotovilj nič hudega.
Današnja etapa je bila naporna Predvsem v začetku, ko je bilo tre-ba preko prelaza četrte kategorije. ? Merckxovem padcu se je glav-Pina razbila na tri skupine, ki pa 150 se nekaj kilometrov pred ciljem Ponovno združile in prešle ciljno ^lo le z minimalnima presledki. V končni fazi je bil precej aktiven lalijan Gmondi, ki je skušal pri-Pnaviti teren svojima sprinterjema ~assu in Reybroecku. Žal pa ta dva kolesarja nista v zadovoljivi ortni in vse delo italijanskega pr-Vaka je bilo zaman Približno ki ometer pred ciljem je močno potegnil Belgijec Teirlinck, kateremu ^ uspelo nabrati kakih 70 metrov naskoka, ki jih je kljub močnemu vetru obdržal do konca. Tri sekunde kasneje je na cilj privozila giav-vfda, v kateri so bili vsi najbolj-®1-. V borbi za drugo mesto je bil najhitrejši Anglež Hoban, ki je pu-j/d za seboj vse najboljše sprin-
. Današnja etapa je bila precej j rna tudi zato. ker se bo treba tetri povzpeti na Mount Ventoux, ter je pre(j dvema letoma tra-f. no umrl angleški kolesar Tom •hipson. Tokrat ne bo cilj na vr-(d gore v večernih urah, pač pa v? 16.30, ko bo največja vročina, nedvomno se bo skupna lestvica "tri spremenila, saj bodo posku-ah Merckxovi nasprotniki vse, da ^ hiu odvzeli majico, ali pa da ^ vsaj skrčili svoj zaostanek. Oči *Seh so naperjene predvsem na Panca Ocano, ki pa se ne počuti a J bolje (zaradi padca pred nekaj ddsvi). Ocana pa ima za vožnjo avkreber nekaj «orožij», ki mu
lahko pripomorejo do dobre uvrstitve. Predvsem lahko sprinta tudi na vzponih, medtem ko se mora Merckx zadovoljiti s počasnim in postopnim napredovanjem.
Vrstni red na cilju desete etape (Casters - La Grande Motte 210 km)
1.	Willy Teirlinck (Bel.) 6.08’19”
2.	Hoban (VB) 6.08’22"
3.	Verbeeek (Bel.)
4.	Reybroeck (Bel.)
5.	Castelletti (It.)
6.	Wagtmans (Niz.)
7.	Nassen (Bel.)
8.	Basso (It.)
9.	Swerts (Bel.)
10. Van Linden (Bel.)
Skupna lestvica:
1.	Eddy Merekx (Bel.) 51.28’58’
2.	Guimard (Fr.) 2’39” zaostanka
3.	Ocana (Šp.) 2’56'
4.	Gimondi (It.) 4'23"
5.	Hezard (Fr.) 6’11”
6.	Poulidor (Fr.) 6'29”
7.	Zoetemelk (Niz.) 6’51"
8.	Thevenet (Fr.) 10'38”
9.	Van Impe (Bel.) 10'47”
10.	Martinez (Šp.) 14’07”
|H I - - j ■ mm t -it...
Vižintin in Grahonja sta del »ogrodja* nogometne enajsterice Brega
nije. Ostale ekipi, te skupine so še Stoke City (Ang.), Kaiserslautern (Z. Nem.), Racing White (Bel.), CUF Barreirense (Port.), Sochaux (Fr.), Frem Kapenhagen (Dan.) PETA SKUPINA:
Italijanski Cagliari bo v prvem kolu nastopil proti Olimpiakosu iz Pireja, medtem ko se bodo v drugih srečanjih spoprijeli Angers (Fr.), Dinamo Berlin (V. Nem.), Porto (Port.), Barceliona (Šp.), U-niversitatea Cluj (Rom.) in Levski Spartak (Bolg.)
ŠESTA SKUPINA.
Crvena zvezda iz Beograda bo v prvem nastopu igrala proti ekipi Lausanne (Švi), milanski Interna-zionale pa proti La Valletti (Malta). Ostale ekipe te skupine so Bero Stara (Bolg.), Austria Dunaj (Av.), Ut Arad (Rom.) in IFK Norrko-ping (Šve.).
SEDMA SKUPINA Tudi v tej skupini nastopata jugoslovanska in italijanska ekipa. OFK Beograd bo nastopil proti Dukli iz Prage, medtem ko bo Fio-rentina igrala v prvem srečanju z Eskisehirporjem iz Turčije Nastopajo še Epa Laranca (Ciper), A-rarart Erewan (SZ), AEK Atene (Gr.), Salgotaryan (Madž.).
OSMA SKUPINA:
Vojvodina iz Novega Sada bo igrala v prvem srečanju s Slovanom iz Bratislave. Ostale ekipe: Dinamo Tiflis (SZ), Twente En-schede (Niz.), Ruch Chorzov (V. Nem.), Voest Linz (Av.).
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
V tekmovanju za nogometni pokal pokalnih prvakov bo nastopalo 32 ekip, med katerimi je tudi jugoslovansko nogometno moštvo Hajduk iz Splita. Italijanske barve pa bodo branili igralci Milana Ostale ekipe so Atletico Madrid (Šp.), Bastia (Fr.), Red Boys Differdange (Luks.), Ferencvaroš (Madž.), Flo-na La Valletta (Malta), Schalke 04 (Z. Nem.), Slavij;: Sofija (Bolg.), Slovan Bratislava (ČSSR) ali Spar-ta Praga (ČSSR), Standard Liege (Bel.), Ado Haag (Niz.), Spartak Moskva (SZ), Legija Varšava (Pol.), Vikinur Reykjavik (Islandija), An-kareguce (Tur.), Leeds United (Ang.), Frederiksad (Nor.). Rapid Dunaj (Avst.), Paok Solun (Gr.), Ziirich (Švi.), Wrexham (Wales) Sporting Lisbona (Port.), Hibemians (Škotska), Landskrona Boys (Šve.) Rapid 'fiufcai»šta (Rom.), Pezopori-kos Larniacca (Ciper), Cork Hiber-nians (Irska), Fredman Amager (Dan:), Besa (Alb.), Karl Zeiss Jena (V. Nem.) in Mikkelin Pallolijat (Fin.).
POKAL NOGOMETNIH PRVAKOV
Železničar iz Sarajeva se bo šestnajstini finala srečal z angleško ekipo Derby County. Italijanski no gometni prvak Juventus pa bo moral v prvi tekmi v goste k Olim-piquu iz Marseili i. V osmino finala pa sta bili oripuščeni brez predhodnih srečanj ekipi Spartaka iz Trnave (ČSSR) in pa nizozemski Ajax iz Amsterdama, ki brani letošnji naslov prvaka.
Ostale ekipe so Real Madrid (Šp.) Keflavik Usi.), Anderlecht (Bel.) Velje BK (Dan.), Ujpest Dosza (Madž.), FC Basel (Švi.), Celtic (Škot.), Rosenborg Trodheim (Nor.), Bayem Biinchen (Z. Nem), Gala-tasaray Istambul (Tur.), Malmoe (Šve.), Benfica (Port.), Schwarz-weiss Innsbruck (Av.), Dinamo Kijev (SZ), OSCA Sofija (Bol.) Panathinaikos Atene (Gr.), Sliema Wanderers (Malta), Gornik Zabrze (Pol.), FC Magdenburg (V. Nem.) Tum Palloseura Urku (Fin.), Aris Bonnevoie (Luks.), Arges Pitesti (Rom.), Watergord (Irska), Omo-nia Nikozija (Ciper).
Finale pokala prvakov bo drugo leto v Beogradu, in sicer 30. maja. Finalno srečanje pokala pokalnih prvakov pa bo 16. maja 1973 v Parizu.
Ti dve mesti sta bili izbrani izmed osmih, ki so predložila svojo kandidaturo za organizacijo final
nih srečanj.
Določeni so bili tudi datumi tekem vseh treh velikih evropskih nogometnih turnirjev (pokal prvakov, pokal pokalnih prvakov, pokal UEFA). Prve tekme bodo 13. in 27. septembra, drugo kolo bo 25. oktobra in 8. novembra, tretje kolo pokala UEFA pa 29. novembra in 13. decembra.
Četrtfinalna srečanja bodo 7. in 21. marca, polfinalne tekme 11. in 25. aprila, medtem ko bosta finalni tekmi za pokal UEFA 9. in 23. maja.
HAVAMJt
Callijjarisova zgubila evropski rekord na 800 m
LEIPZIG, 12. — Vzhodna Nemka Gudrun Wegner je postavila nov evropski rekord v plavanju na 800 m prosto s časom 9’10"5. S tem je popravila dosedanji evropski rekord Italijanke Novelle Calligaris, ki je bil 9’13”4.
KOLESARSTVO
MILAN, 12. — V soboto bo v Vigevanu na sporedu kolesarska dirka za profesionalne kolesarje, veljavna kot tretja vožnja za »Trofejo Cougnet*. Dirka ho služila tudi kot priprava za svetovno kolesarsko prvenstvo v Gapu (Francija). Proga bo merila 200 km in bo potekala v glavnem po ravnini. Trenutno vodi na lestvici za trofejo Cougnet kolesar Gianni Motta.
Najmanjši
Poletov košarkarski naraščaj je v pretekli sezoni pokazal, da društvo z izpopolnjevanjem vrst »starejših* ekipah ne bo Imelo težav
ATLGTtKA
VČERAJ V RIMU
Italijansko prvenstvo v dežju in mrazu
MLADINSKE IGRE
PO ZAKLJUČKU FINALA
Odbojkarice Azzurre sc pritožujejo nad razmerami v Rimu
Goriške odbojkarice Azzurre so prinesle z mladinskih iger v Rimu zelo slab vtis. Njih bivanje v tem mestu, kamor so šle kot deželne finalistke v odbojki, je biio, kot so sama izjavile, nevzdržno.
Skupina staršev teh deklet je v zvez: s tem posredovala pri predsedniku društva, da bi se zanimal pri ustreznih oblasteh, kako je mogoče, da goriški športni voditelji polagajo tako malo važnosti takemu početju. S tem namreč dušijo že tako težko športno delo v Stra-žicah in odvajajo mladino od tega, da bi se posvečala športu.
lllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIfllllllllllllllllMIllIllIlllimfimUllIlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIHIIIIIUUmil
'	rt ut c - >	:
....
V PRETEKLIH DNEH
TK GAJA NASTOPIL PROTI OTK KOPER
Visoka zmaga koprskih igralcev - V soboto povratni dvoboj v Padričah
Preteklo nedeljo so na teniških igriščih v Portorožu člani Teniškega kluba Gaja prvič preskusili svoje moči s sorodnim Obalnim teniškim klubom iz Kopra. To srečanje predstavlja važen mejnik v življenju našega kluba, ker so ob tej priliki predstavniki obeh društev sklenili' navezati tesne medsebojne stike. Predstavniki obeh društev so sklenili, da bo povratno srečanje v soboto 15. t. m. ob 18. uri na igriščih TK Gaja v Pa dričah kjer se bodo skušali domačim oddolžiti za gostoljubnost (in seveda za poraz). Izidi nedeljskega srečanja so bili naslednji: Murko — Lasič 2:1 Hiršman — Pavlica 2:0 Tome — Lah 2:0 Janša — Grgič 2:0 Hiršman in Lange — Grgič in Lah 2:0
Murko in Janša — Lasič in Pavlica 2:0
Obalni teniški klub je torej zmagal s 6:0.
M. L.
J. Afrika zopet v Davisovem pokalu
HELSINKI, 12.	- Južnoafriška te-
niška ekipa bo prihodnje leto lahko ponovno nastopala na tekmovanjih za Davisov pokal. Tako je odločila danes posebna komisija tega tekmovanja. Proti temu predlogu sta glasovali le Sovjetska zveza in In dija.
Južna Afrika bo tako lahko po novno nastopala po svoji izključitvi, katero je zahtevala S/ Afri čani bodo nastopali v ameriški coni Davisovega pokala.
GSTAAD, 12. — Italijan Adriano Panatta je premagal na mednarod nem teniškem turnirju v Gstaadu Španca Munoza z 8:6, 6:2
Jugoslovan speuri 'pa^jje^bfl^v srečanju s Špancem Gimenom premagan s 6:1 in 6:3 ti# Je bil,,,tako! izločen iz nadaljevanja’ tega turnirja. Romun Tiriac pa je izločil Nem ca Bungerta. ki je po prvem zgub ljenem setu (6:2) odstopil.
RIM, 12. — Italijansko atletsko prvenstvo je danes potekalo v zelo slabem vremenu. Zjutraj je začelo deževati, popoldne pa je bil dež še gostejši. Na tribunah se je v tem — bolj jesenskem, kot poletnem — vremenu zbralo le malo gledalcev. Slabo vreme je seveda najbolj prizadelo nekatere tekmovalce, ki so računali, da bodo (ob uoljših pogojih, seveda) dosegli norme za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco. Kasneje se je vreme sicer izboljšalo, kar pa ni bistveno pripomoglo k boljšemu tekmovalnemu vzdušju, čeprav se je tudi gledalcev nabralo kakih 10.000.
BOLJŠI REZULTATI:
Kopje — ženske
1.	Arniči (Forll)
2.	Bisi (Carpi)
3.	Riccobono (S. Saba)
Daljina — ženske
1.	Ridi (Firence)
2.	Scatagli (Pistoia)
3.	Saviozzi (Piša)
Ridijeva je postavila svoj osebni
rekord in sezonski ital. rekord
Hoja na 20 km
1.	Zambaldo (FF GG)
2.	Quirino (Rieti)
3.	Valore (Catania)
Disk — ženske
zJ .Grottini. (T.Vffi»} v 2. ...Galebu - Fancello (Firence) „
3. Scaglia (Turin)
"“•'KVochr—"ženske 1. Masocco (Rim) j2. Forcellini (Turin)
3. Petrucci (Ostia)
46,90 m 39,62 m 38,22 m
6,04 m 5,71 m 5,67 m
1.25’31”4 1.25’43" 1.25'55”8
49.94 m
48.00 m 43,38 m
14,88 m 14,05 m 13,81 m
uspešnejše nastope	
3.000 m zapreke	
Fava (Cassino)	8’48"6
Camicelli (Turin)	8’56"
Redaelli (Bergamo) 10.000 m	8’58"2
Cindolo (Modena)	29T6”8
Risi (Rim)	29'24”6
Barbaro (Rim) Višina — ženske	29'31”4
Simeoni (Turin)	171 cm
Massenz (Turin)	168 cm
Colombo (S. Saba)	165 cm
ostalih disciplinah prvega dne	
1.
2.
3.
1.
2.
3.
1.
2.
3.
V
prvenstva so še zmagali: 200 m — ženske: Nappi (S. Saba) 24": kladivo: Vecchiato (Videm) 69,74 m: 200 m moški: Mennea (Barletta) 20"4; skok v višino moški: Schivo (Milan) 216 cm.
Koreja z enotno ekipo na olimpijskih igrah?
TOKIO, 12. — Olimpijski odbor Severne Koreje je predlagal Južni Koreji, naj bi na olimpijskih igrah reprezentanci obeh dežel nastopali skupno, kot tud1 na vseh večjih mednarodnih tekmovanjih.
KOŠARKA
Zaradi dežja sinoči niso mogli odigrati prvega dela mednarodnega košarkarskega turnirja v Umagu. Organizatorji so zato vse tekme preneslj za en dan in se bo torej turnir zaključil v soboto.
llllllllllinilllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIllIMMIlUlllllllIlililiilllllllllllllHlllililllllMIIIIIIIIIinilllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIimilllllllllllllllllllJillllllllllUlllliiiiiilllMIlIlill
Še dva dni do prihoda škotskih nogometašev
Le še nekaj dni loči proseške ljubitelje športa od toliko pričakovanega srečanja z nogometaši iz škotskega mest:. Aidrir Mladinci Primorja se vneto pripravljajo na to tekmo in že več časa trenirajo po t Tcrat tedensko. Pod vodstvom tre nerja Sardoča skušajo dopolniti svoje nogometno znanje in si nabrali dovolj kondicije, da bi lahko zaigrali čim bolj učinkovito. Madi primorjani vlagajo v te pr prave vse svoje sile, saj se zavedajo, da bodo škotski gostje izredno nevaren nasprotnik, proti kateremu ho treba, poleg kondicije in tehnike, pokazati tudi veliko mero požrtvovalnosti.
Organizatorjem je v preteklih dneh povzročalo precej skrbi tudi proseški igrišče, na katerem bi morali nastopiti proti Škotom. Kot smo že poročali, so v zadnjih dneh to igrišče obnavljali (prav tako pa tudi slačilnice in kopalni* el, slabo vreme pa je dela nekoliko zavrlo in v pri ostalem času bo treba res pohiteti, da bo vse na eri za ta pomembni športni dogodek.
Upajmo, da vreme ne t*. nag. alo organizatorjem in bo nastop Škotov proti našim nogometašem lahko potekal v redu, kor iskreno želijo vsi Pro-sečani in prebivalci okoliških vasi.
Taki lepaki vabijo naše ljubitelje špn, ta na nogometni tekmi, ki ju bodo odigrali škotski nogometaši proti kraški reprezentanci in mladincem Primorja
CONI
Mednarodno nogometno srečanje
Na Proseškem igrišču
V SOBOTO. 15. 7.1972 ob 17. uri ^
Airdrie ACAQEMY
(Naraščajniki)
ŠKOTSKA
Reprezentanca KRASA
(Aurisina - Breg - Gaja - Vesna)
V NEDELJO. 16. 7. 1972 ob 18. uri
Airdrie Academy
PRIMORJE
(Mladinci) |
Igrala ho godba s Proseka
--t ~
Mladostni dnevnik
SIMONA RUTARJA
^i6al sem skoraj vedno doma. Moja edina (?) tolažba so bile ^ige, ktenih sem hvala Bogu obilno imel. Sploh sem vendar ^taovoljen z letošnjimi vakancami. Prebral sem: Formentini, v Goerz — Cvetje, Sl. narodne pesmi — Bučelo I, II, 7* — Glasnik 63 — Vodnik, Pesmi (dvakrat) — Slavische Blat-°ar I, II — Novi svet — Zvon — Dim — Boris Miranove pesmi ~~ Deseti brat — Cvet in sad — Izmael bej — Tomaž Mor — *«aija I, ii _ Mladika — Glasnik 68 — Olikani Slovenec — slovstvo — Zakraj šekovo vodnice — Prešini — Ubarto (50 str.) _ yeroi_jevi uibungsttloke (60 str.) — Mohorjev koledar ~~ Veselje in žalost — Janežičeve večernice — Nekoliko žival-8Wa. us)
Spisal sem: Kako važnost ima lega sicdlijskega otoka in Uaj važnejši dogodki, ki so se v starem veku na njem veršdll " Potovanje na Kem — Ljubezen v kmetovski obleki — Raz-‘lr>r in sprava (začetek) — Nekaj pesmic.
Kar me pa še naj bolj veseli je to, da sem nekoliko na--Jnah pesmic nabral.
November.
1- Precej živahen pogovor z očetom, iz kterega sem posnel, aa mi ne misli dovoliti, da ba kot prostovoljec 146) vstopil.
2. Sem odšel od doma. Ob 6. sem bdi že v Gorici, pa ne-88111 hotel itd v semdmi... 147)
,	27. Pogrem generala Wimpfema. 148) Sedmošoloi smo šli
dovolenja gledat ta za res veličasten sprevod. Naj orne-1111 ta «čemega viteza« v viteški obleki srednjega veka. Voja-
kov je bilo veliko, drugih ljudi pa toliko, da se je vse terlo. Ko smo prišli domu začel je direktor strašno na nas upiti. Vendar se je dal kmalu potolažiti... 149)
December.
3. ... smo telegrafovaii na Dunaj in v Gradec pozdrav slov.lenskim] študentom, ki so napravili besedi na čast Prešerna. 150)
8. Dijašk zbor, ki je volil odbor za Vodnikovo besedo (Stanič kot predsednik, Mahnič, Suša in Pirih odborniki; Hočevar je propadel) 151) in za serenado, ki se ima napravita g. Klodiču pri njegovem odhodu v Istro... 152)
14. Dobim Iz Tolmina pismeno dovoljenje od očeta, da smem kot enoleten prostovoljec vstopiti.
Ob 1/2 edni šla je deputacdja dijakov (fctere ud sem imel tudi jaz čast biti) k g. Klodiču posloviti se, ker se je prihodnji dan v Istro preselil. Povdarjal je, da v tako kratkem času še ni mogel nič izveršiti, da je bil njegov ideal Italjame in Slovence pomiriti in spraviti, ker tudi on prav za prav k obema narodnostima spada. Zadnjič je podal še vsem izmed pričujočih roko.
22. Dobim sporočilo o smertd bratov (18. decembra). 153) Bil sem cel dan silno žalosten.
145) Navedene so nepopolno sledeče knjige in druge publikacije:
1.	J. Formentini, Beitrage zur Geschichte der Grafschaft Gorz. Gorica 1856; Isti pisec je leta 1857 izdal delo »Beitrage zur inne-ren Geschichte der Grafschaft Gorz*.
2.	Cvetje slovanskega naroda. Slovenske narodne pesme, prislo-vice in zastavice. Celovec 1852.
3.	Slovenska bčela. Celovec, 1/1850, n/1851, III/1852.
4.	Slovenski glasnik. Celovec, IX/1863.
5.	Verjetno »Vodnikove pesmi*, ki jih je uredil France Levstik, izdala 1869 v Ljubljani «Matica Slovenska*.
6.	Slavische Blatter. Dunaj, 1/1865, 11/1866,
7.	Anton Klodič, Novi svet. Šaloigra v treh dejanjih. Gorica 1868.
8.	Zvon, lepoznanski list. Dunaj, 1/1870.
9.	I. S. Turgenjev, Dim. Gradec 1870.
10.	J. Stritar (Boris Miran), Pesmi. Dunaj 1868.
11.	J. Jurčič. Deseti brat. Izvirni roman. Celovec 1866.
12.	J. Jurčič, Cvet in sad. Izviren roman. Celovec 1867.
13.	M. J. Lermontov, Izmael-bej. Vzhodna povest. Celovec 1864.
14.	S. Pellico, Tomaž Mor. Žalostna igra v petih djanjih. Celovec 1866.
15.	Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Ljubljana, 1/1868, II/1X)7.
16.	Mladika.	Ljubljana, 1/1868
17.	Slovenski	glasnik. XI/1868.
18.	I. Vesel,	Olikani Slovenec.	Ljubljana	1868.
19.	Verjetno	»Slovensko slovstvo*	J.	Mama	iz spomenice »Zlati
vek». Ljubljana 1863.
20.	F. Zakrajšek, Vodiilce za lepo pisavo i kratka razlaga prozaičnih i pesniških spisov. Iz «Jahresbericht der k.k. Oberreal-schule in Gorz am Schlusse des Studienjahres 1867». Gorica 1867.
21.	Verjetno izdaja v zbirki «Klasje z domačega polja*. Ljubljana 1866.
22.	-
23.	-
24.	Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu.
25.	J. Podmilšak, Žalost in veselje. Celovec 1870.
26.	Janežičeve večernice. Celovec 1870.
27.	Verjetno so mišljene Erjavčeve knjige.
146)	Rutar pri tem misli na enoletni prostovoljni vojaški rok.
147)	Na tem mestu — konec strani 84 — se dnevnik prekine. Iz njega so povsem ali pa le deloma iztrgane strani 85—92. štiri strani med temi imajo izrezane le nekatere dele, vendar števila strani ni mogoče ugotoviti. Čas, ki ga izrezane strani obsegajo sega od 2. novembra 1870 do začetka februarja 1871. Izrezanim stranem pripada listek na katerem piše: «jezil se je, da mu nesem nič poprej povedal. Rekel je «du bist ein...» 1= »ti si en...*]. Na drugi strani listka sta pa črki: «sa».
148)	Grof Wimpffen je bil nekdanji namestnik v Trstu, umrl je 26. novembra v starosti 74 let (Novice, 1870, tr. 406).
149)	Dnevnik prekinjen.
150)	O prireditvi poroča »Slovenski narod* (6.12.1870, štev. 142) v poročilu se omenja tudi telegram goriških dijakov.
151)	Jožef Stanič iz Bat, tedaj osmošolec, kasnejši goriški odvetnik (o njem je A. Gabršček v »Goriških Slovencih*, knjiga L stran
356 zapisal: »Bil je do skrajnosti dosleden in neustrašen, v besedah in sredstvih brezobziren, da je postal na sodiščih strah in trepet sodnikov samih*). Osmošolca sta tudi bila Anton Mahnič iz Kobdilja, kasnejši semeniški profesor in krški škof ter Ivan Pirih s šentviške gore.
152)	Anton Klodič je postal deželni šolski nadzornik za Istro in se je selil v Poreč. Tu se dnevnik prekine.
153)	Vest o smrti dveh svojih bratov Antona (rojen 1.1.1866) in Mihaela (rojen 21.9.1863) je Rutar prejel v pdsmu, datiranem na Libušnjem 19.12.1870 (poštni žig Tolmin 21.12.1870). Oče Janez, ki pa verjetno pisma m na Dišal, je sporočal:
Ljubi Simon! Tukaj imaš zahtevana ubožni list! Ako število bratov v dotičnem predalčku pogledaš, kaj zapaziš, da dveh ni — Kamo so prišli, ker ona dva bi me — ubožnišega talala? — Dragi Simon ne vprašaj, ker zaupam da sta se v bolj deželo, k boljemu očetu preselila. Po kratki bolezni je umeri Anton 18. t.m. ob 7 uri zjutraj, in Miha ravno ta dan ob 7 uri zvečer. Dne 20. t.m. bosta oba skupej — in ob enim — menda z mašo pogrebena. Menim, da se ne motim, ako rečem da imava dva angleca v nebesih — ki bosta za nas — prosila. In to me navdaja s sladkim tolažilom v britki žalosti!
Ivanu se roka dobro zdravi, kar me tudi tolaži. Piši pa g. stricu da bodo vedeli kako se doma godi, in prosi jih da ti pomagajo ako kaj potrebuješ, ker jest ti sedaj ne morem, bom pa drugo-krat po moči. Da od doma zdaj ne morem sam sprevidiš. Kar bi potreboval le piši
Tvoj žalujoči, pa z Bogam se tolažajoči oče.
Z Bogom! — Janez Rutar.
Simon Rutar je bil najstarejši med devetimi otroki Janeza in Marije Rutar. Sledili so mu Janez (1853), oženil se je na Selišče, Matija (1856), ostal gospodar na domu, Marija (1858-1864), umrla kot otrok, Jožef (1861), oženil se je v Smast, Mihael (1863-1870) in Anton (1866-1870), ki sta umrla istega dne kot je tudi iz zgornje objave razvidno, Marija (1868-1870), ki je umrla deset dni za bratoma (28.12.1870) in kot zadnja Katarina (1872-1876), ki ie bala rojena v času ko je Simon obiskoval 8. razred gimnazije in je tudi umrla kot otrok. Med devetimi otroki jih je pet umrlo v otroških letih, trije med temi so umrli skoraj istočasno (druga polovica decembra leta 1870).
(Nadaljevanje sledi)
TRST Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon
TRST	Ul Montecchi 6/II
TRST
Telefon
794	638 833 82
795	823
Uredniitvo Podružnica Uprava
Oglasni oddelek Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
13. julija 1972
Za SFRJ Tekoči ričun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘
upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pf' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P.L
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
KLJUB VELIKI NAPETOSTI IN NEREDOM PREJŠNJIH DNI
Nobenih incidentov med manifestacijami ulstrskih protestantskih skrajnežev
Neuspeh manifestacij - Izredni varnostni ukrepi - Tri osebe izgubile življenje v prvih jutranjih urah
BELFAST, 12. — Danes zjutraj je v Belfastu vse kazalo, da se bodo ponovili tragični dogodki iz leta 1969, ko je bilo slavje protestantov povod za ostre spopade, ki so zahtevali zelo veliko število človeških žrtev. V zgodnjih jutranjih urah so v raznih spopadih izgubile življenje tri osebe, en britanski vojak pa je bil hudo ranjen. Oblasti so se zlasti bale, da bo umor mladega 20-letnega protestanta v nekem belfaškem parku bil povod za napad »oranžistov* na katoliško prebivalstvo. K sreči pa
GOLA TURISTKA
Maria Grazia Bon, 29-letna Benečanka. je te dni na vočit-ncah v Rimu. Včeraj zjutraj si e privoščila kopel v znanem vodnjaku na Trgu Navona To ni sicer nič čudnega, sai se turisti radi in pogosto kopajo
v	rimskih vodnjakih. Nenavadno pa je le to da se je Maria Grazia kopala gola. Ko je policija zahtevala od nje, naj se obleče in pride na kvesturo, se je sprva upirala nato pa e oblekla le bluzo, obenem pa še opsovala policijskega podčastnika.
• • •
GLASBENIKA
V Angliji sta v središču pozornosti dva mlada *glasbem-ka». Prvi. Michael Bentine je med uverturo k *Wellingtono-
vi	zmagi» v londonskem gledališču tAlbert Hall» dvakrat ustrelil s samokresom češ da *to spada k operi*.
Colin Etheridae pa ima šele IS let, a je kljub mladim letom že iznašel novo glasbilo. Sestavljeno ie iz dveh cevi. ki sta njegovim staršem ostali pri popravilu kopalnice. Izjavil je, da ie glasbilo, kateremu še ni izbral imena, primemo predvsem za uverture k «Vi J emu Tellu*.
Zgleda, da člani londonskega orkestra niso kdove kako nap-dušeni nad mladima glasbenikoma. Pa so Angleži res zelo konservativni.
TUDI ROPARJU JE VŠEČ GLASBA
Neznanec je v eni noči opravil v Los Angelesu kar devet ropov. Zanimivo pa je. kako je izvedel zadnjega. Pozno ponoči je prišel oborožen v nočni lokal in zahteval da uslužbenci in gostje ležejo na tla. Nato je stopil na oder sedel k bobnom in začel igrati. Neki gost ie medtem skušal pobegniti; ropar je streljal a ga ni zadel. Stopil pa e k blagajniku in zahteval, naj mu izroči inkaso. Slednji pa je dejal, da je to že storil ob njegovem prihodu v lokal, v upanju da mu bo ropar nasedel. Ropar je zato mirno odšel lastnik lokala pa je klical policijo, ki seveda ni odkrila ničesar.
Zgodba ima še epilog: ko se je blaga nik v jutranjih urah vračal domov, ga je za vogalom čakal isti ropar in zahteval. naj mu izroči inkaso.
pozneje ni prišlo do neredov, čeprav je bil položaj zelo napet.
Londonska vlada je ob tej priliki ojačila svoje vojaške enote v Ulstru, tako, da je bilo danes več kot 17 tisoč vojakov v Severni Irski. Poleg teh pa so oblasti mobilizirale vse razpoložljive enote policije in pripadnike odreda za obrambo Ulstra (enote prostovoljcev, ki v prostih urah sodelujejo z britanskimi vojaki in opravljajo funkcije policije).
Manifestacija protestantskih skrajnežev je bila delen neuspeh za prireditelje. Ti so pričakovali, da se bo v samem Belfastu udeležilo sprevodov približno 60 tisoč ljudi, po najbolj optimističnih cenitvah pa je bilo v sprevodu le 20 tisoč ljudi.
Dejstvo, da ni prišlo do resnejših incidentov dokazuje, da se skrajneži obeh nasprotujočih si skupin bojijo čelnega spopada. Pripadniki radikalne skupine »Provisionals* katoliške organizacije IRA niso niti poskušali motiti sprevodov, protestantski skrajneži pa so se izognili vsem katoliškim četrtim v ulstrski prestolnici.
Britanske oblasti so danes sprejele zelo pomembne varnostne ukrepe. Vojaki so bili vsi na ulicah. Na strateških točkah so postavili svoja oklopna vozila na strehah vseh poslopij vzdolž katerih se je premikal sprevod protestantov pa so stražili vojaki z avtomatskim orožjem v roki, da bi preprečili morebitnim ostrostrelcem nenaden napad na množico.
Tudi v ostalih ulstrskih mestih so manifestacije protestantov potekale brez velikih incidentov. Prvič v zadnjih letih pa so se v sprevodih pojavili oboroženi in zakrinkani pripadniki protestantske polvo-jaške organizacije UDA. Opazovalci trdijo tudi, da je bilo letos v sprevodih zelo veliko število otrok, malo ljudi pa je na pločnikih prisostvovalo manifestacijam.
Prvič odkar je pred enim letom ponovno izbruhnilo nasilje v Severni Irski so prebivalci belfaških katoliških četrti postavili barikade. Izjavili so, da jih ne bodo podrli, dokler ne bodo oblasti odstranile pregrad, ki so jih protestantski skrajneži postavili v svojih četrtih.
Premier republike Irske Jack Lynch se je danes sestal z britanskim veleposlanikom v Dublinu. Predstavnik londonske vlade je dejal, da sta državnika izmenjala le nekaj informacij, po vesteh iz dobro obveščenih krogov pa kaže, da sta govorila predvsem o sestanku med Whitelawom in voditelji skupine »Provisionals*.
le v oporišča. Do tretje eksplozije, ki bo verjetno tudi zadnja, bo prišlo okoli 20. t.m., poskusi pa naj bi se zaključili še ta mesec.
Še 76 mrtvih pri poplavah na Japonskem
TOKIO, 12. — Hude poplave, ki so v zadnjih treh dneh prizadele Japonsko, so terjale 76 smrtnih žrtev. Število mrtvih pa se bo verjetno še povečalo, ker je 48 oseb pogrešanih, ranjenih pa 144.
Poplave so povzročili hudi nalivi, prizadeto pa je predvsem tokijsko področje. Zaradi deževja se je utrgalo tudi več zemeljskih plazov,
MANILA, 12. — Število žrtev poplav na Filipinih je naraslo na 36. Po treh dneh neprestanega deževja, ki je popolnoma uničilo polja, se vreme še ni spremenilo, škodo, ki jo je neurje do sedaj povzročilo, so ocenili na šest milijard lir.
m
V TREH BANČNIH IN ENEM POŠTNEM URADU
M0V
mnnr
'y : .1
p*
Cii
■ w.,.v.	.v.	■ ■ ■• • • ...
. ‘Ml
Ameriški kozmonavti so med svojimi postanki na Luni opravljali tudi delo poštnih uradnikov. Irvin, Scott in VVorden so tako pritisnili lunin pečat na 232 ovojnic, katere jim je izročila NASA in na 400 ovojnic, katere so pripravili sami (na sliki). Te ovojnice so seveda potem drago prodali. Za svoje dejanje se bodo morali
zagovarjati pred sodiščem
Tudi včeraj vrsta roparskih podvigov
Skupni plen nad 62 milijonov lir, od katerih je policija našla že 47 milijonov
SALERNO, 12. — Dva zakrinka- izstopila sta dva oborožena in za-
na in oborožena roparja sta danes izropala poštni urad v vasi Fuorni. Mladeniča (uradnica jima je prisodila kakih dvajset let) sta vstopila v urad in zahtevala od ravnateljice naj izroči ves denar, ki je v blagajni. Roparja sta vzela tri milijone in pol lir ter se naglo oddaljila. Pred vrati ju je namreč čakal tovariš z avtomobilom. Avto je kasneje policija našla na travniku blizu Fuornija. Neki kmet pa je videl dva roparja, ki sta se oddaljila na motorju znamke honda in si zapomnil številko evidenčne tablice. Na podlagi njegovega pričevanja je policija kasneje prijela dva mladeniča, stara 18 in 22 let, in lastnika motorja, ki je bil pred kratkim že obsojen.
Do drugega ropa je prišlo danes dopoldne v podružnici banke Credito Legnanese v Uboidu blizu Vareseja. Avtomobil znamke alfa romeo se je ustavil pred banko,

Francoski jedrski poskusi na Pacifiku
PARIZ, 12. — Vse kaže, da je Francija že opravila dva jedrska poskusa v bližini atola Mururoa na Pacifiku. Do poskusov naj bi prišlo 21. in 30. junija letos. Vojaške oblasti pa še vedno molčijo in niso te vesti ne zanikale ne potrdile.
Med drugo eksplozijo je prišlo do letalske nesreče. Letalo za meteorološke raziskave, ki je vzletelo z letališča na otoku Hao, ki leži 425 km od Mururoa, je strmoglavilo, vseh šest članov posadke pa se je ubilo.
Baje so poskuse za nekaj časa prekinili, saj so se vse vojne ladje. ki so pri njih sodelovale, vrni-
0STRI SPORI MED VLADO IN OPOZICIJO V ČILU
Salvador Allende ostro obsodil prevratniško delovanje opozicije
Minister za notranje zadeve obtožen, da je kršil ustavna določila - Spor zaradi predloga o ustavnih amandmajih - Zunanji in notranji nasprotniki
SANTIAGO DE CHILE, 12. - Po nekaj tednih zelo ostrega političnega boja je v Čilu zavladalo kratko premirje. Stranke se namreč pripravljajo na volitve v pokrajini Conquimbo, kjer bo moralo ljudstvo izbrati med dvema kandidatoma za parlament in sicer predstavnico komunistične stranke Amando AHamiranovo in članom levičarske radikalne stranke, ki je v opoziciji, Orlandom Pobletom. Rezultat volitev ne bo veliko vplival na številčno moč strank, ki podpirajo vlado in tistih, ki so v opoziciji, bo pa vendarle pokazal, kakšno podporo uživata vladna in opozicijska koalicija pri ljudstvu.
Po volitvah se bo os čilskega političnega življenja ponovno premaknila v prestolnico, kjer se bosta «Unita Popular* in čilska Krščanska demokracija ponovno spopadli. V prejšnjih tednih je predsednik Allende začel pogajanja s predstavniki KD, da bi vsaj deloma rešili spor med vlado in parlamentom, poskus pa ni uspel.
V teh dneh sta skrajna desnica in KD ponovno zelo ostro napadli vlado Poslanska zbornica je obsodila ministra za notranje zadeve Hermana del Canto, češ da ni spoštoval ustave Ukrep bo moral sedaj odobriti senat, kjer ima opozicija tudi večino. Zato je skoraj gotovo, da se bo moral del Canta, katerega je Allende začasno suspendiral, odpovedati ministrskemu mestu. Krščanska demokracija je že pred nekaj meseci uporabila to orožje, da je spravila v zagato predsednika Allendeja. Tarča takratnega blatenja je bil eden izmed najožjih predsednikovih sodelavcev Jose Toha, ki je bil tudi obtožen, da je kršil ustavna določila. Parlament je takrat sicer izglasoval nezaupnico Tohi, ustavno sodišče pa ga je spoznalo za nedolžnega.
Najpomembnejši pa so bili dogodki v senatu, kjer je govor o ustavnih amandmajih, ki so jih predložili predstavniki Krščanske demokracije. Da bi ne prišlo do ostrega spora in boja na nož, je vlada predlagala vodstvu KD sporazum o načinu glasovanja, po dveh tednih, pa so, kot smo že omenili, prekinili pogajanja. Voditelji o-pozicije niso nikoli imeli namena, da bi se sporazumeli z vlado, verjetno pa so pristali na pogajanja pod pritiskom levičarskih struj v KD.
....................................................•■■•■■■»■........
NA VELIKEM ŠAHOVSKEM TEKMOVANJU ZA SVETOVNI POKAL
Fischer je spremenil turnir v pravo cirkuško prireditev
Občinstvo v reykjaviški dvorani Lagardur mu ni naklonjeno
Na turnir je prišel z zamudo - Oranžada ni bila dovolj hladna
REYKJAVIK, 12. — Včeraj se je začel dvoboj za svetovni naslov šahovskega prvaka med Bobbyjem Fischerjem in B. Spasskim. Spas-ski je prišel na kraj tekmovanja točno ob 17. uri, počakal dve minuti in, ko je videl, da nasprotnika še ni na spregled, napravil prvo potezo.
Fischer je prišel 3 sedemminutno zamudo. Dejal je, da s tem ni nikakor nameraval žaliti nasprotnika, ampak je za zamudo kriv le promet, ki je bil gostejši, kot je predvideval.
Mnenja smo, da je treba tudi to Fischerjevo dejanje uokviriti v vrsto muhavosti, s katerimi ameriški prvak že več mesecev nadleguje prireditelje srečanja za naslov svetovnega prvaka. Vsi se še spominjamo nesporazuma o kraju tekmovanja, saj bi srečanje moralo biti v Beogradu. Fischer ni imel kake posebne simpatije do Islandije, o-dločil pa se je, da bo igral tam, kjer mu bolje plačajo.
Pa tudi med igro Fischer ni prenehal s svojimi muhavostmi. Že po prvi potezi je »ugotovil*, da je občinstvo (v dvorani Lagardur se je »bralo okoli tri tisoč ljudi) prehrupno. Opazovalci pa »o dejali, da je
zlasti še, ker je na mednarodnem tržišču padla cena bakrove rude, ki predstavlja 75 odstotkov vsega čilskega izvoza. Allende je dejal, da se državi bližajo hudi časi, zagotovil pa je, da se bo vlada borila z vsemi svojimi močmi proti nerazvitosti in vsem gospodarskim težavam.
Ob koncu svojega govora je Allende dejal, da volitve novih sindikalnih voditeljev, rektorja tehnične univerze v Santiagu in predsednika študentovske zveze dokazujejo, da se delavci strinjajo z vladno politiko in da se bodo zato borili proti vsem prevratniškim poskusom desnice.
Skrajnolevičarska stranka MIR je danes zahtevala od vlade, naj razpusti parlament. V svojem dokumentu je vodstvo te skupine skrajnežev zahtevalo od «Unitad Popular*, naj da ljudstvu pojasnila o poskusu sporazuma s Krščansko demokracijo. MIR obtožuje vlado, da ni hotela začeti radikalnega boja z velekapitalom in zahteva od Allendeja, «naj se dokončno odloči med revolucijo in re-formizmom*.
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV
Poljski in gradbeni delavci v boju za delovno pogodbo
Delavske organizacije obsodile ukrep družbe Montedi-son, ki je prenehala z obratovanjem v petih tovarnah
Boris Spasski in Bobby Fischer
bilo občinstvo mirnejše, kot pri drugih velikih šahovskih turnirjih. Prireditelji so torej zavrnili Fischerjev protest in ga napotili k sodniku, ki bi lahko edini ukrepal.
Fischer pa se ni zadovoljil s tem. Se marsikaj drugega ga je motilo in oviralo pri igri. Motila sta ga predvsem velik bel, rdeč in moder grb mednarodne šahovske zveze FI DE in grb finske šahovske zveze, ki so ju prireditelji namestili v dvorani. Pa tudi sadni sok ni bil dovolj hladen in so mu morali prinesti led.
Seveda Da včeraj Fischer ni bilo dovolj. Danes po 48. potezi, malo preden je predal partijo na-
sprotniku, se je oddaljil od mize in šel k sodniku protestirat, ker so bile televizijske kamere postavljene tako, da se ni mogel koncentrirati.
To obnašanje je seveda vplivalo na občinstvo in tudi na javno mnenje v islandskem glavnem mestu. Edini, ki so mu še naklonjeni so njegov svetovalec, duhovnik Wil-liam Lombardy in njegovi spremljevalci.
Medtem ko se med eno potezo in drugo Fischer nervozno zaganja v vse, kar mu pride na misel, pa se Spasski sprehaja po odru in bližnjih sobah in ne kaže, da bi ga nasprotnikovo vedenje vznemirjalo.
Salvador Allende
S predloženimi ustavnimi amandmaji, je skušala opozicija onemogočiti vladi ponovno podržavljenja, ki so zelo prizadela čilske velekapitaliste in ameriške monopole, ki imajo velike interese v tej južnoameriški državi. Vlada in stranke, ki jo podpirajo, trdijo, da mora parlament odobriti ustavne amandmaje z dvotretjinsko večino, opozicija pa meni, da zadostuje le absolutna večina. Ker je sporazum med nasprotujočima si koalicijama nemogoč, je vlada predlagala naj o sporu razpravlja ustavno sodišče, Krščanska demokracija pa zahteva, naj o sporu odloča referendum.
čilski predsednik Allende je včeraj govoril dalj časa na televiziji o političnem položaju v Čilu. Allende je zelo ostro napadel opozicijo in predvsem Krščansko demokracijo in napovedal, da bo vlada odslej ostreje nastopala do opozicije. V svojem govoru je čilski predsednik tudi obtožil zunanje in notranje politične sile prevratniškega delovanja. Med zunanjimi silami je Allende predvsem mislil na ameriško družbo ITT (International Telephone and Telegraph), ki je začela pripravljati državni udar, takoj ko je bil Allende izvoljen. Obsežna dokumentacijo o rovarjenju ameriškega monopola je zbral časnikar Anderson. Ta je objavil velik del teh dokumentov v najvažnejših ameriških listih.
Med notranjimi silami pa je čilski predsednik mislil predvsem na reakcionarno desnico in na KD. Odkar je »United popular* prevzela oblast, so desničarske skupine večkra- skušale s silo strmoglaviti vlado. Med enim izmed teh poskusov je oil ubit poveljnik štaba čilske vojske, ki je bil Allendejev prijatelj in sodelavec.
Čilski predsednik je dejal, da je skušala opozicija podrediti vlado par-lamentu, čeprav parlamentarna večina že zdavnaj ne odraža več volje ljudstva. Kar zadeva pa načrtno bojkotiranje vladnih ukrepov s strani KD, je Allende dejal, da ni nobene razlike med odkritim prevratniškim delovanjem in dejavnostjo Krščanske demokracije, ki se poslužuje le »zakonitega prevratniškega rovarjenja*. Dodal je tudi, da bo KD privedla državo na rob propada, če bo še vztrajala v svoji politični akciji.
čilski predsednik ni skrival, da ima država velike gospodarske težave,
RIM, 12. — Odločitev uprave družbe Montedison, da preneha z obratovanjem v petih tovarnah v pokrajinah Bolzano, Massa Carrara, La Spezia in Savona je izzvala ostre proteste vseli delavskih organizacij in strank. Zveza italijanskih katoliških delavcev ACLI je danes objavila protestno noto, v kateri zelo ostro obsoja ta enostranski ukrep družbe. V svojem dokumentu tajništvo ACLI poziva vlado, naj nemudoma posreduje in prepreči ta napad na zaposlitev, saj je kar 1.500 delavcev ostalo na cedilu. Poleg tega, trdi tajništvo organizacije, je Montedison že pripravila načrt za reorganizacijo vseh podjetij in ta plan predvideva ukinitev 13.500 delovnih mest. ACLI zaključuje svoj dokument s trditvijo, da mora javna oblast takoj posredovati v skladu z zahtevami delavskih organizacij.
Socialistični poslanec Macchiavel-li je v zvezi z ukrepom družbe Montedison postavil v parlamentu interpelacijo, v kateri poudarja, da bo zaradi odločitve omenjene družbe 1.500 delavcev brez dela. Posla-IT ,	,	,	nec vprašuje, če je družba sprejela
Uspclft SlaVKil	te ukrepe skupno z vlado in opozar-
, *	ja, da bi morala javna oblast takoj
japonskih mornar	«v	razveljaviti ta ukrep, ker se ?
J 1	J	problemu se ni izrekel medmirn-
TOKIO, 12. - Japonski mornarji strski odbor za načrtovanje, so danes zaključili trimesečno stav- Sindikalne organizacije poljskih ko, ker so brodarske družbe spre- delavcev, dninarjev in spolovinar-jele njihove zahteve. Za	podpis no- jev so danes proglasile 24-umo
ve delovne pogodbe ima veliko za- stavko, da bi prisilile organizacijo slugo minister za prevoz Sasaki, ki zemljiških posestnikov »Confagricol-je posredoval med delavci in delo- \ tura», da začne ponovna pogajanja dajalci, ko je propadel poskus ar- j za obnovitev delovne pogodbe, bitražne komisije, ki .jo je imenova- j Manifestacija spada v okvir sin-la vlada. Ta stavka je doslej naj- dikalnih bojev te kategorije delav-daljša protestna manifestacija ja- , cev, ki se že dalj časa bojujejo ponskih mornarjev.	za svoje pravice. Zveza neposred-
iiiuiiiiiiHnimiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimmuiiiiHiimiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiimiiHiiimiHMuiiiiiiiiiiiii
PO PONESREČENEM PLEZALNEM POSKUSU
Alpinista sta se ubila med povratkom v zavetišče
Ranjeni trije njihovi tovariši - Reševalne skupine bodo verjetno danes dopoldne dosegle kraj nesreče
CHAMONIX, 12. — Pet nemških alpinistov je davi strmoglavilo v prepad med povratkom v zavetišče Aiguille du Gouter na višini 3877 metrov. Dva sta umrla, ostali trije pa so hudo ranjeni. Helikopter francoske gorske reševalne službe, ki jim je odhitel na pomoč, se je zaradi izredno slabega vremena moral vrniti v Chamonix.
Alpinisti so imeli včeraj namen doseči vrh Mont Blanca, ker pa jim je snežni metež to onemogočil, so se vračali v zavetišče. Da bi *i skrajšali pot, so se spustili po strmi steni. Ko je čuvaj zavetišča opazil, da so ubrali napačno smer, jih je skušal s kričanjem opozoriti, vendar je vihar preglasil njegove klice. Do nesreče je prišlo, ko je prvemu alpinistu spodrsnilo in je padel 600 metrov globoko, s seboj pa je povlekel še svoje tovariše.
Reševalne skupine so že na poti in bodo jutri dopoldne dospele na kraj nesreče. Jutri bo tudi helikopter ponovno poskušal doseči ponesrečence.
nih obdelovalcev in kmečka zveza sta že podpisali pogodbo, medtem ko je Confagricoltura prekinila pogajanja. Poleg tega pa poljski delavci zahtevajo, da tudi vlada spoštuje svoje obveznosti in uredi socialno skrbstvo za poljske delavce ter uvede dopolnilno blagajno za to kategorijo.
24-umo stavko no proglasila tudi vsedržavna tajništva sindikatov gradbenih delavcev, da bi prisilila zvezi delodajalcev ANCE in Inter-sind, da začneta pogajanja za novo delovno pogodbo.
Sindikalne organizacije v svojem dokumentu zahtevajo takojšen začetek pogajanj na podlagi zahtevne platforme, ki so jo izdelale delavske organizacije, poleg tega pa zahtevajo tudi podporo vsedržavnemu načrtu za zaposlitev, ki so ga pred kratkim izdelale sindikalne organizacije. V dokumentu delavske organizacije opozarjajo, da je nujno potrebna poživitev gradbeništva v okviru nove vsedržavne delovne pogodbe ter poudarjajo, da je izboljšanje življenjskih pogojev delavstva tesno povezano s politiko reform in javnih investicij na področju gradbeništva.
Vsedržavna tajništva gradbenih delavcev sporočajo v svojem dokumentu tudi, da so zahtevala nujen sestanek s predstavniki vlade, v zvezi z nezadovoljivim vladnim načrtom za gradnjo ljudskih hiš.
Ostri spopadi med Kurdi in enotami iraške vojske
BEJRUT, 12. — Bejrutski časnik «A1 Nahar* piše danes, da je v severnih predelih Iraka prišlo do ponovnih spopadov med kurdskim prebivalstvom in enotami iraške vojske. Kaže, da je interveniralo iraško letalstvo, ki je bombardiralo z raketami vojake in Kurde, da bi preprečilo hujše spopade.
Po informacijah bejrutskega lista kaže, da je bagdadska vlada začela pogajanja s kurdskim voditeljem, ki je zahteval in dosegel, da sta bila dva njegova sodelavca sprejeta v vlado.
Položaj je še vedno zelo napet, govori pa se, da bosta vlada in kurdska demokratska stranka miroljubno poravnala spore
krinkana mladeniča in prisilila u-službence, da so izročili ves denar iz blagajne: okoli pet milijonov lir-Takoj nato sta se z vso naglico oddaljila. Isto banko so izropali že pred tremi meseci, takrat pa j* policija prijela pet roparjev, ki so vsi domačini.
Žrtev ropa je bila tudi podružni; ca Sicilske banke v Catanii. Tudi tam sta bila roparja dva, seveda zakrinkana in oborožena. Plen ropa je bil osem milijonov lir, roparja pa sta se oddaljila z avtomobilom fiat 125 s tablico iz lepenke.
V	Catanii pa so danes prijeli 22-letnega Maria Cavallara, ki je o sumljen, da je sodeloval pri nekaterih ropih v raznih bančnih to poštnih uradih. Ni znano, če je o-sumljen tudi današnjega ropa.
V	Campobassu pa je neki uradnik izmaknil iz blagajne krajevne hranilnice in posojilnice 46 milijo-nov lir. Denar je ukradel med rednim delovnim urnikom, saj na blagajni niso naš.i znakov vloma. 37 milijonov je uradnik skril pod kup papirja v svoji pisarni, nadaljnjih sedem pa pod neki nadvoz v bližini mesta. Preostalih dveh milijonov niso našli. Ko sp uradnika zaslišali, je priznal tatvino rekoč, da se je hotel maščevati nad vodstvom hranilnice, ki m11 je delalo krivico .
Retrospektiva v Excelsioru
Carnejov-Prevertov realis tiino-poe ticni demonizem
V	retrospektivi o hudiču v filmu smo včeraj videli francoski film «Les visiteurs du soir» (Uamore e il diavolo, 1942). Režiral ga je Marcel Čarne po scenariju pesnika Jacguesa Preverta in z glasbeno opremo Maurica Thirieta in Jo-sepha Kosme. Ta imena povejo mar-sike«'. Film se namreč vključuje v smer poetičnega realizma francoske kinematografije. Njegova uporaba demonske teme ie izvirna: hudič je v tem filmu simbol Hitlerjevega antihumanizma. Čeprav je ta pomen precej skrit in je torej ostat v veliki meri v namenih avtorjev. je delo zelo zanimivo. N egovo Pcr veličevanie ljubezni, ki se zoperstavi družbi, je lepo predstavljeno-Zgodba pripoveduje namreč o dveh parih, ki se zamenjata, a le nova ljubezen enega ie iskrena in se upre hudiču. Veliko je lepih prizorov. Igra je izvrstna: Arlettjj in JU' les Berry sta čudovita, zelo dobra pa sta tudi Alain Cuny in Marie Dea. Nekateri prip su ejo Michelangelu Antonioniju sodelovanje pr* režiji.
S tem filmom se je zaključil del retrospektive, posvečen temi «hudie in njegovi privrženci: čarodeji j11 čarovniki*. Predstavljenih ie bila nekaj zanimivih proizvodov, kljub temu da nismo videli nekaterih klas'kov, kot so ChristensenoV «Haxan* (La stregoneria attravef so i secoli) in razni filmi iz obdobja nemškega ekspresiovzvna (Griffithov film je vendar na kon' cu spominjal na Murnauov «Nosfe-ratu*).
Demonska tema je živa še danes v filmski proizvodnji. Ni treba, da sežemo do izvrstnega dela Polanskega «Rosemary’s Baby*. Tudi na letošnjem festivalu tekmuje neka! filmov, ki obravnavajo to temo: tako belgijsko - italijanski «A« set' vice du diable - La notte piu lun-ga del diavolo» (fc.jer vidimo hudiča z lepo služabnico Eriko Blanc) ali včerašnji ameriški «NecromaU' cy» (z edinim živečim igralcem, kh kljub neuspelosti filma lahko verodostojno poosebi hudiča — z Ot-sonom Wellesom. ki je tudi edin1 zmožen poosebiti boga — v Chabjo-lovem filmu «La decade prodi gieU' se* — ter «nadčloveka» preko dobrega in zla — v Reedovem «The Third Mam); k demonski temi &e bo povrnil tudi sobotni ameriški film «The Brotherhood of Satan*.
S. G.
RIM, 12. — Uprava italijanske poštne službe je sporočila, da bo 18. julija začela prodajati novo znamko serije «ltalia turrita*.

Po nepričakovanem mrzlem valu se je včeraj vreme pri nas nekoliko zboljšalo. Mrzel val pa je dosegel južno Italijo, kjer je prizadel Sicilijo in jadransko obalo. Hude plohe s točo so uničile vinograde in polja. Na sliki: v Trstu so se sredi poletja turisti zavijali v dežne plašče in se upitali nepričakovani burji