fttev. 63
TRST, petek 4. marca 1910.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
fvdl ob nedeljah in praznikih oh 5-, ob ponedeljkih oh 9. zjutraj.
Posamične šteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.).
OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K. v.-aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-minj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave »fcdinosti". — Plačuje se izfeljučno le upravi „Edinosti**. -■ ■	Pltčrjivo In utofljivo v Trstu.	—
m on
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko.
V edinosti jt moči
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na -ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
lutislu u nedeljsko Izdan J* „EDINOSTI" atent: za
oolo loto Kron 5*30, sa pol lota Kron a-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
=== Giorgio Galatti štev. 18.	---
Pottno-hranllnKnl račun ŠL 841 652. TELEF0M St. 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 3. V nadaljevanju proračunske debate je izvajal posl. Pacher: Če imajo avstrijski Nemci narodne zveze z Nemci v Nemčiji, ki je z nami v zvezi in k* nam je stala zvesto ob strani v najtežjih časih, je to vse kaj druzega, kakor pa če se razgovara dr. Kramaf v Petrogradu s členi iste vlade, ki nam je delala v naši balkanski politiki vse mogoče ovire. Novoslovanska prizadevanja hočejo mobilizirati tuje sile za narodni boj v Avstriji, hočejo raztrgati Avstrijo. Sistem proti kateremu se bori „Slov. enota", se ne more imenovati, kot Nemcem prijaznega. Hočemo da se razgovonimo tukaj in v dež. zboru. Po tem, kakor se bo vlada pri tem obnašala, uredimo svoje postopanje napram njej.
Posl. Dotsch toži, da parlament dose-daj ni ničesar delal na socijalno-političnem polju.
Na to je povzel besedo posl. Glom-binski.
V nadaljevanju proračunske debate je izrazil posl. Glombinski upanje, da se bo v bližnjem času posrečilo strankam in vladi, ustvariti predpogojo, ki bodo omogočili sestavo delavne večine.
Posl. Daszinsky se pritožuje radi zaostalosti socijalno-političnega delovanja vlade in parlamenta.
Posl. Biankini in Tresić sta se odločno zavzela za gospodarsko povzdigo Dalmacijo ter kritikovalo anekcijo in bosansko ustavo.
Po volitvi generalnih govornikov se-je razpravo prekinilo na kar se je prešlo k razpravljanju o nujnem predlogu posl. Gra-fenanerja.
Posl. Wastian je izjavil, da smatra posl. Grafenaner za svojo glavno nalogo narediti prepad med Slovenci in Nemci v škodo obeh mirno poleg sebe bivajočih narodov. Na to govori o vseslovanski ideji na jugu in pravi, da so gospodje sicer gotovi prijateljstva z severnimi Slovani, a preko zgodovinskega spora med Rusi in Poljaki ne bo prešel gosp. Kramaf tako lahko na dnevni red. — Prosi, naj se nujnost odkloni. s
Po posl. Stojalovvskemu pravi glavni govornik „contra" posl. Riese, da ima razpravljati o važnejših stvareh. Socijalni de-mokratje bodo s svojim stremljenjem za povzdigo gospodarskega stanja delavstva mnogo več koristili vsem narodom.
Posl. Krek je izjavil, da bodo nehale vse provokacije in ekscesi same od sebe, ko se bo začelo spoštovati pravico. Tudi na Koroškem bo še-le tedaj nastal mir. Prosi, da se vsprejme nujnost.
Po nekaterih stvarnih popravkih izj'av-Ija posl. Grafenaner, da narodi različnih kronovin ne potrebujejo nikakega varuštva. Nato polemizira proti posl. Rieseju in Do-bernigu in priporoča nujnost, ki se odkloni, na kar se je razpravo prekinilo. Prihodnja seja jutri. Vladna predloga glede plovbene pogodbe z avstr. Lloydom in avstrijsko pa-roplovno akc. deužbo se izroči proračunskem odseku.
Princ Hohenlohe v Puli.
PULA 3. Danes predpoludne je prišel sem na vladnem parniku „Bilinski" namestnik princ Hohenlohe. Bil je sprejet v daljši avdijenci od prestolonaslednika nadvojvode Fran Ferdinanda.
Ob eni uri popoludne je bil pri nadvojvodi in soprogi obed, katerega so se
PODLISTEK.
Lastna ovira..
Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA.
—	Podstrešje! — se je jezila deklica rogajoče, — le ne norčujte se iz moje male mične mansardne sobice! Tam gori pod slemenom ob dimniku je, krasno bivati! Ali ne slišite, kako veselo se podijo vrabci gori v mojem visokem okraju? Skozi odprto okno in vrata je slišati preglasno čvrčanje sem doli do koridorja.
—	Torej, vi stanujete tu gori v nekakem tičjem gnezdu in vendar nad glavami vseh hišnih stanovalcev! Dobro, da vem ; sedaj vam vsaj lahko napravim enkrat protiobisk. Toda nekaj vam povem že v naprej: jaz obiskujem ljudi samo, če vem, da so doma, in ne, kakor vi, odljudna go-spica, ki ste pobegnila pred menoj...
—	Vaš obisk mi bo vedno dobrodošel,
udeležili poleg namestnika tudi razni drugi ctvilni in vojaški dostojanstveniki. Popoludne je podvzel nadvojvoda z družino po kanalu Fasana vožnjo z jadrnico. Istopil jena suho v Fazani, kjer mu je je prirejalo prebivalstvo prisrčne ovacije.
Aehrenthal v Opatiji.
OPATIJA 3. — Minister zunanjih zadev grof Aehrenthal je dospel sem. Na kolodvoru ga je pričakoval okrajni glavar baron Schmidt-Zabieraw. Rodbina Aehrenthal ostane več mesecev tukaj.
Stanje dr. Luegerja.
DUNAJ 2. Buletin, ki je bil izdan danes predpoludne, se glasi: Temperatura 36*3, bitje žile 80, delovanje srca in obisti nespremejeno. Pljuča normalna, Rana je že večinoma čista. Hrane je vzel bolnik le malo umetnim potom.'Razmerje moči nespremenjeno. Zavest popolnoma jasna. K jutranjemu buletinu o _ stanju dr. Luegerja so izjavili zdravniki: Župan je spal v minuli noči dobro. Mučno hlipanje se je pojavljalo bolj poredkoma. Bolnik ni metal iz sebe, kakor se je bilo bati, in je lahko vzel k sebi nekaj malega tekočina. V jutro je vzel čašo čaja z mlekom, ki ga je obdržal do sedaj. Danes je bila obveza zopet popolnoma prenovljena. Pri jjtem se je izkazalo, da je rana čista. — Razmerje moči od včeraj ni manjše.
DUNAJ 3. Ob 6-30 zvečer je bil izdan sledeči buletin o stanju župana dr. Luegeija: Temperatura 36, bitje žile 80. Hlipanje deloma ponehalo. Vživanje hrane deloma ovirano z bljuvanjem. V ostalem položaj nespremenjen.
K temu opažajo zdravniki: Bolnik je imel tekom predpoldneva opetovano hlipanje. Bljuvanje se tekom predpoldneva ni pojavilo. Opoldne je vzel malo juhe in nekaj druge hrane, kar je pa tri ure pozneje zopet izbljuval, zbog čemu se je čutil bolnik precej utrjenega ter je zaspal.
f Rudolf vitez Schlick.
DUNAJ 3. Ministerski tajnik v železni-niŠkem ministerstvu, Rudolf vitez Schlick je umrl danes v starosti 37 let. Truplo bo prepeljano v Trst, kjer bo položeno v rodbinsko rakev.
Avstro-oirrska eskadra v Črnigori.
CETINJE 3. — Pri gala-dineju, ki se je vršil včeral v knežji palači na čast avstro-ogrske eskadre, je spregovoril knez Nikolaj sledečo napitnico v francozkem jeziku: Gospod admiral! Dovolite mi, da Vam povem, kako sem srečen, ker Vas vidim tu v spremstvu Vašega sijajnega Štaba. Ko je dalo Nj. Vel. cesar in kralj ukaz, da vodite svojo impozantno eskadro v črnogorska vodovja, hotel mi je dati s tem ponovni dokaz svoje dobrohotnosti, katere mi ni nikdar primanj-kavalo. Nj. Vel. je smatralo potrebno, o priliki mojega jubileja poklicati v sporni 50-letne razmere prijateljstva in dobrega sosedstva, ki niso nikdar prenehale med njegovo vzvišeno osebo in menoj.Ni treba g. general da Vam povem, kako veliko vrednost sem od svoje strani tem odnošajem vedno polagal in bom polagal. To bom storil tem laglje, ker je moj narod, hvala današnjemu prometu, razumel se okoristiti iz kulture in modrih naprav, ki postavljajo avstroogrsko monarhijo na višino moraličnega in materijalnega razvoja, ki je lastna večini civilizovanih narodov. Globoko ganjen po milostljivi pozornosti Vašega vzvišenega in visokospoštova-nega vladarja dvigem svojo čašo na njegovo dragoceno zdravje, na dobrobit lepe avstro-ogrske mornarice, na Vaše zdravje gospod
admiral in na zdravje gospodov častnikov, ki Vas spremljajo.
Kontreadmiral Haus je odvrnil: Vaša kraljevska visokost! Ko mi je Nj. Vel. cesar in kralj, moj vzvišen gospod dal nalog, da vodim c. in kr. eskadro v črnogorske vode,, je On na vsak način s tem hotel dati Vašemu kraljevskemu visočanstvu nov dokaz odkritosrčnega prijateljstva in živih simpatij. Čutim se tem srečnejega, da moram pozdraviti Vaše kralj. vis. v glavnem mestu Vaše hrabre dežele, ker je naš obisk takorekoč preludij slavnostnih dni, v katerih bo zvesti črnogorski narod proslavil 501etnico vladanja njegovega modrega vladarja. Vaša kraljevska visokost je blagovolila omeniti mnogih vezij s sosedstvom, ki obstoji jned avstroogrsko monarhijo in kneževino Črnogoro. Na podlagi teh razmer je naravno, da se pri nas zasleduje z zanimanjem razvoj črnogorskega naroda. Mej tem, ko izrazim željo, da bi se Vaša Visokost veselila še dolgo let srečnega razvoja, kateremu ste posvetili delo celega življenja in mejtem ko se najspoštljiveje zahvalim za milostljive besede, katere je Vaša visokost blagovolila na mene nasloviti, dvigam časo na Vaše dragoceno zdravje, na zdravje Nj. kraljevske visokosti kneginje, na knežje rodbino in dobrobit črnogorskega naroda.
Letalni poskusi pri dunajskem Novem Mestu.
DUNAJSKO NOVO MESTO 3. Nadvojvoda Leopold Salvator je prišel sem fin se podal tekoj na Kamenito polje (Steinfeld) da bi prisostvoval jjetainim poskusom. Inženir Wachalovski je podvzel v nadvojvodovi prisotnosti letalen poskus s svojim fermanbi-planom. Kljubu vetru, ki je znašal 4—5 m. na minuto, se je dvignil 1—5 m visoko in letel po zraku 3 do 4 km. Popoludne bo nadvojvoda prisostvoval tekmovanju Wala-chovskega za nagrado v znesku 5000 kron, ki jo dobi oni, ki preleti z letalnikom prvi 10 km hkrati.
DUNAJSKO NOVO MESTO 3. — Za danes popoludne določeno rekordno letanje Wachalovski je moralo izostati radi premočnega vetra. Na letalnem polju se je bilo zbralo poleg nadvojvode Leopold Salvatorja tudi več civilnih in vojaških dostojanstvenikov.
Razlog Milovanovićevega potovanja v
Carigrad.
BELIGRAD 3 „Mali Žurnal" javlja, da je dalo porod za potovanje zunanjega ministra Milovanovića v Carigrad neko zaupno uprašanje turške vlade, ki je vprašala pojasnil o potovanju srbskega prestolonaslednika v Sofijo, o držanju srbske vlade napram Bolgariji in o simpatijah Srbije za Grške razmere. Milovanović bo dal turski vladi na vsa vprašanja točen odgovor, ki je bil sestavljen v ministerskem svetu. O tej priliki se dotakne brez dvoma tudi nakupa novopazarskega sandžaka.
GRŠKA.
Revizija ustave.
I ATENE 3. Ako ne pridejo neprevidene [zapreke, bo danes predložen zbornici pred-ilog za revizijo ustave. Od 176 poslancev se {jih bo udeležilo seje 161. Predlog dobi najmanje 150 glasov, ker je prišlo mejtem do sporazuma. Debata bo bržkone kratka. — Bržkone se izvrši takoj v seji tudi glasovanje. Za konec marca se pričakuje prestolni govor, a za april volitve v | narodno skupščino, ki bi se imela sestati dne 14. sep-tembra.
Budimpešta 3. (Ogrski biro). Budipe-štanska policija je dobila zaupno obvestilo, da namerava neka zločinska družba udreti v poštni urad Gyula Fehervar. Šef dektivskega oddelka se je podal z večim številom detektivov v Gyula Fehervar in presenetil danes ponoči več individuov, ki so skušali prevrtati neko blagajno. Posrečilo se je aretirati enega storilcev. Ostali so pričeli streljati in tako ušli črez neko streho. V afero je zapletenih več poštnih uslužbencev.
Boj za glagollco o Istri*)
Že več let sem si razni Hrvatom in Slovencem sovražni elementi prizadevajo, kako bi povsem izpodrinili slovanski jezik iz cerkve, izlasti v Istri in Dalmaciji. Po-reško-puljski škof dr. Flapp je popolnoma odpravil hrvatski jezik iz cerkva svoje škofije in znano je, kako si je tudi bivši tr-žaško-koperski škof dr. Nagi takoj od svojega prihoda v Trst na vse možne načine prizadeval, kako bi zadal hrvatskemu in slovenskemu jeziku v cerkvi zadnji udarec. Znana je izlasti tozadevna njegova prepoved od 18. oktobra m. 1.
Toda proti temu njegovemu poskusu so se postavili v bran verniki in narodna hrvatska duhovščina v Istri. Narod se je pokazal složnim in zavzetim za svoje starodavne pravice ter pripravljenim, da z vsemi dovoljenimi sredstvi brani te pravice.
Kakor čin obrambe pravice narodnega jezika stori se od strani Istre še drug korak in to direktno pri sv. Stolici. Doposlana nam je obsežna „Spomenica i molba sv. ocu Papi Piju X. za slavensku službu božju u trščansko-kopersi biskupiji.a To spomenico odpošljejo oziroma so odposlale papežu istrske občine in društva. Spomenica je obsežna in temeljita in opisuje v glavnih črtah ves razvoj vprašanja o gla-golici, razne boje, dobre in slabe čase glagolice. Spomenica navaja izlasti mnogo dokumentov, ki jasno potrjujejo pravice našega naroda do slovanskega bogoslužja in to ne le v Istri, ampak tudi na Goriškem, Kranjskem, v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji.
Spomenica, ki je delo velike vrednosti, je razdeljena v štiri dele. V prvem delu opisuje prihod Slovanov, a sosebno Hrvatov v kraje, kjer sedaj bivajo, markira delovanje pojedinih vladarjev hrvatske narodne dinastije v vprašanju državne samostojnosti Hrvatske, njihovih odnošajev do rimske stolice in prizadevanje za ohranitev narodne cerkve.
V Istro so se naselili Hrvatje v početku 7. stoletja. Za slovansko bogoslužje je znamenito delovanje sv. Metoda v Istri, kar je dokumentarno dokazano. Slovansko bogoslužje v teh krajih je bilo na novo urejeno posredovanjem senjskega škofa Filipa pod papežem Inocencijem IV., ki je dne 19. marca 1248 priznal pravico v vseh onih deželah, kjer je bila slovanska liturgija v porabi. Vsled tega priznanja se je jela slovanska liturgija zopet svobodno in zakonito razvijati med vsemi južnimi Slovani, izlasti pa v sedanji Dalmaciji, Hrvatski in Istri. Sledeči papeži so direktno ali indirektno potrjevali ali priznavali to pravico. Leta 1596 je|provincijalni cerkveni zbor v Ogleju odredil, da škofje, ki se poslužujejo „ilirskega jezika", uredijo mašne knjige. Cer-
*) Opozarjamo še enkrat, da začnemo skoro priobčevati velezanimivo razpravo o tem predmetu iz peresa odličnega slovenskega pisatelja, posvečeno škofu dru. Naglu v slovo.
Op. uredništva.
—	se je oglasila Tilka — vendar gori v moji kapelici ne vsprejemam nikogar, temveč samo spodaj v maminem stanovanju.
—	Jaz pa bi rad videl ravno vaše najsvetejše! sem jej zaklical gori in sem se bližal ozkim stopnicam.
—	Ali nočemo gori, da se tam pogovorimo dalje — me je vprašala gospodinja in me prosila, naj stopim po stopnicah gori.
Svetlo oblečena deklica je izginila iz rujavobarvanega okvirja vrat, da — kakor se je izrazila — hitro še malo pospravi.
Njen trud je bil vendar popolnoma ; odveč, kajti mala podstrešna sobica se je bleščala, kakor da je bila ravnokar osnažena in odrgnena.
Na belopobeljenih stenah so visele nizko, v visokosti gledalčevih očij, v črnih ebenovih okvirjih majčkene svete podobe: napravljale so utis onih jeklorezov, ki jih dobivajo šolski otroci kakor premije, ali onih, ki sem naletal nanje večkrat na deželi med orumenelimi listi kake stare biblije, ali kake molitvene knjige.
—	Ne držite me za preveč pobožno,
—	je dejala deklica, da je odvrnila mojo pozornost od slik. — To so sami spomini
na mojo šolsko dobo. Posamične so izvedene prav lično in so mi svetejše vsled umetniškega uplivanja, nego pa njihove religioznosti, ki jo vzbujajo.
Stara Rnpnica me je silila, naj sedem na miniaturno zofo, ki je stala nasproti lični posteljici z belimi žagrinjali in pregrneni liki baldahinu. V sredini med zofo in posteljo so se nahajale na eni strani duri na kori-dorne stopnice, na drugi pa širje višje strešno, z vinsko trto obdano okno na dvorišče. Pred Zofo je stala okrogla, trinožna mizica; na tej mal cvetlični grmiček, v loncu podložen z nekim starim tamburinom, ki naj bi lovil preveliko množino skozi lonec cedeče se vode. Na robu tega je ležalo par listov neke ravno razpale rože. Tilka jih je grabila s svojimi bledimi, podolgasto-ozkimi prsti skupaj in jih devala v neko staro obrabljeno pesmarico. Potem je sela poleg mene na mal tabure. Jaz sem nekaj časa preiskuševalno opazoval lično sobico, ki se je zdela kakor hišica iz papipirja za punčike, katere se ni še dotaknilanobena otroška roka.
— No, — je dejala Tilka — ali nisem: imela prav? Ali se vam ne zdi prijetno v tej mansardi?	i
—	Meni se zdi vaša podstrešna sobica jako ljubka, sem dejal; tako razpoloženje je tu, kakor na pozorišču kake ljudske pravljice. Kako radovedno kuka to okence doli na dvorišče! To gosto listje, s katerim je deloma prepreženo, učinkuje kakor zeleno zagrinjalo, medtem ko dovoljuje nezakrita polovica svobodno pot svetlim in toplim solnčnim žarkom.
—	Da pri meni je lepo, — je zaklicala Tilka z veseljem — zato ostaja tudi solnce in luna najdalje tam gori na moji samotni višavi. —
—	Listnato zagrinjalo je obenem tudi nekak viseč domači vrtiček, — je dostavila gospa Rupnik šaljivo mojemu prejšnjemu opisovanju.
Dvignil sem se in se približal — od Tilke zasledovan — strešnemu oknu, kjer mi je ušel smeh, ko sem natanko opazoval konično ureditev vsega vrtiča. Desna polovica okna je bila vsa preprežena s prejo, po kateri se je vil nekak slak s trobarvnimi rožami, in rudečecveteč fižol. Vse to je bilo vsajeno v z zemljo napolnjenih zabojčkih od smotk.	(Pride še.)
Stran II.
EDINOST44 št. 63.
V Trstu, 4. marca 1910.
kveni zbor je torej priznal slovansko bogoslužje. Provincijalni cerkveni zbor leta 1688 v Splitu je indirektno storil is.to.
Spomenica navaja potem jasne dokumente za uporabo glagolice v raznih mestih Istre in drugih pokrajinah. Istrske škofije: tržaška, koperska, novigradska, 'pičanska, poreška in puljska so imele vse polno župnij, kjer se je obavljala služba božja v slovanskem jeziku in kjer je še polno tozadevnih spomenikov.
Leta 1650 je pisal tržaški Škof Anton Marenzi sv. Stolici mej drugim, da opravljata kurata na Premu in v Podgrajah službo božjo v staroslovenskem jeziku. — Leta 1548 je bil v slovenskem jeziku pisan z glagolico sestavljen urbarij cerkve sv. Antona v Dolini; leta 1603 in 1605 sta bila sestavljena enaka urbarija za cerkvi sv. Roka pri Dolini in za cerkev sv. Marije na Peči poleg Doline, leta 1583 in 1680 urbarija za cerkev sv. Socerca nad Dolino.
Isto tako se je služba božja v staro-slovenskem jeziku vršila na mnogih krajih Kranjske, ki so bili pod oglejskim patrijarhatom.
Leta 1583 je, Fran Valentič, župnik v Kamnjah blizu Črnič na Goriškem, pred oglejskim patrijarhom Ivanom Grimani peval sv. mašo v staroslovenskem jeziku.
Prva glagolska mašna knjiga je bila leta 1483 tiskana v Benetkah. Kakor znano poseduje en iztis tega sedaj zel > redkega misala ricmanjska župna cerkev.
Na podlagi vseh raznih dokazov, navedenih v omenjeni „spomenici", je razvidno, da glagolica ni samo nekak privilegij pojedinih krajev, ampak pravica vsega naroda, kjer bivajo Hrvatje in Slovenci, ne samo za Istro, ampak tudi za Goriško, Kranjsko, Hrvatsko, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo.
prostak ima toliko razsodnosti, da izprevidija za to akcijo in za tem bojem skrite strankarske namene in zakotne naklepe; on razsoja stvar čisto drugače nego grobarji „Ci-rilmetodarije" in nareja zaključek, ki se glasi nekako takole: „Gospoda, zakaj ubijate društvo, ki so mu bili ustanovitelji tudi duhovniki, društvo, ki mu je bil pokrovitelj in prijatelj pokojni Simon Gregorič! Ako Vam kaj ne ugaja v njem, povzdignite svarilen glas, opozorite na škodo — a kar je poglavitno : izkažite se požrtvovalne, dobrodelne, radodarne kakor vaši predniki; na ta način si pridobite zaslug za ves narod in si zagotovite vpliv na družbo sv. Ci in M. Razdvajati, ubijati, uničevati je lahko, toda zidati, graditi, združevati je grozno težavno !
Kakor češki duhovnik sem deloval na jezikovni meji na severnem Češkem, kjer nemški pritisek hudo tlači češke manjšine; iz svoje izkušnje poznam važni namen naše Osrednje Matice šolske za ves narod in vem, da zlasti češki duhovniki delujejo zanjo in podpirajo to naše obrambeno društvo, ki je sorodno družbi sv. C. in M. Pravkar dopolnjujemo Matični milijon; lep del njegov so dali duhovski prispevki. Naši katoliški časniki goreče priporočajo duhovstvu, da naj se vedno spominja Osrednje Matice šolske. Ako kdaj prihaja kaj navskriž, poravnava se izlepa; a Bog ne daj, da bi tudi pri nas cdaj vstali zlikovci, hoteči oškodovati našo „Matičko"!
Pisatelj članka „Cirilmetodarija" ima sicer veliko korajžo, rožlja z orožjem, kliče na boi — a z njim ne morem soglašati; obsojam ta članek in njegov namen kakor nekrščanski, nekulturen in protina-roden.
Glas češkega duhovnika
o „Slovenčevem" članku.
„Slov. Branik" prinaša pod gornjim naslovom ta-le članek iz peresa češkega duhovnika :
Pod zaglavjem „Cirilmetodarija" se je objavil v „Slovencu" št. 29. dne 7. svečana 1910 pekoč uvodnik proti družbi sv. Cirila in Metoda. Članka ni mogel spisati nihče, kdor le količkaj slovensko ali sploh slovansko čuti. Iz njega dihti tako sovraštvo in taka nekrščanska mržnja ne le proti tej skrajno potrebni narodni napravi, nego tudi proti oddelku slovanskega naroda, da se človek zgraža in čudi, kaho more biti kaj takega napisano v glasilu katoliške stranke. Ko sem pračital ta strastni članek, vzkliknil sem: Ni mogoče! Tega ni mogel napisati Slovenec — Slovenec, kakor znano, je odkrit, iskren, navdušen to je pisal gotovo odpadnik, Nemčur, izdajalec svojega lastnega naroda, svoje lastne krvi, svoje lastne dece; ta je vtihotapil oni strašni članek v „Slovenca".
Nekaj let že zasledujem delovanje dr. sv. C. in M. in se čudim ne le blagodarnim učinkom, dobrim uspehom, težavnemu delu in hudim zaprekam, ki jih je premagovati družbi, nego tudi taktni previdnosti, nepristranosti in dobrohotnosti, ki jo goji do vseh pol. strank; saj tako mora biti pri taki narodni napravi, čuvajoči narodni naraščaj in vzgajajoči potomstvo. Je pod kontrolo vsega naroda in vsi sloji imajo pravico nadzorovati to narodno društvo in imajo pravico kritikovati in zahtevati vzboljšanje, ako bi se odmikalo od danih mu smotrov. Edino prava pot do narodnega napredka in sreče je načelo : spojevati, združevati, konsolido-vati se — ne pa; deliti, raztrgati, raztreščiti se !
Kako bosta zagovarjala pred sodbo naroda in pred sodbo zgodovine „Slovenec" in „Vseslovenska Ljudska Stranka" ta v zgodovioi manjšinjskega šolstva nezaslišani čin, ko sta nastopila naravnost proti vsenarodni napravi in klicala na srdit boj proti njej ? Kaj pravijo na to dr. Krek in tovariši, ki tako radi posnemajo delovanje dunajskih krščanskih socijalcev in ki so svoji stranki zamolčali, da so prav dunajski krščanski socijalci najvnetejši podporniki na- samij padnega nemškega Schulvereina, ki je po svoji nameri, po svojem smotru, po svojih delih in naporih zares nekrščanski, protikul-turen in proti Slovanom nenravno brezobziren — nikakor pa ni taka obrambena družba sv. C. in M. Kako se more drzniti politična stranka tako majhnega, tlačenega in razkosanega naroda h koraku, ki bi bil usoden celo kulturno, gospodarsko in številno močnejšemu narodu, nego so Slovenci, da bi namreč iz strankarskih politični vzrokov poškodovala, uničila in ubila narodno obrambeno napravo in še le na njenih raz-vilinah postavila novo podobno napravo, seveda — proti prejšnji nepolitičnih in nestrankarski napravi — strankarsko pobarvano in prav zato nekaterim narodnim sl^em nesimpatično. Ako misli V. L. S., da ima za seboj ljudstvo, dobro kmetsko ljudstvo, na katero se more opirati in s čegar pomočjo more ubijati sovražene liberalce, naj se ne moti — politična moč ni nič stalnega in trajnega in je tako negotova kakor prijaznost ljudstva, ki se zanaša kdo nanjo. Tudi
Iz Prage.
28. II. 1910^ Po dobrem jjtirimesečnem zbiranju se e nabralo med Čehi do danes, 1 milijon za osrednjo šolsko Matico (ki je Čehom to, kar Slovencem „Družba Ciril Metoda"). Z današnjim dnem je svota enega milijona že prekoračana za 1000 kron. Na tem se pač spoznava rodoljubnost Čehov, njih zavednost in njih moč! Da, po njihovi požrtvovalnosti lahko sodimo naravnost na njihovo kulturo. Kajti ne oni, ki največ producira, ne oni, ki dosti duševne hrane uživa, je naj-culturnejši, temveč oni, ki hoče največ žrtvovati. In baš,v žrtvah za skupnost in za svoje ideale so Čehi veliki.
Prednost češke zbirke pred zbirko naše Družbe C. M." obstoji — ne glede na visokost jedne in druge, — v tem, da je nabrani milijon zares že vplačan, dočim se pri nas šele zbirajo prijave. Razumljivo pa je, če so Čehi v tako kratkem času nabrali tako svrho za reševanje svoje dece, in da gre slovenske zbirke tako počasnimi koraki dalje. V slučaju namreč, ko se gre za reševanje lastnih duš, češki narod nima v svoji sredi tako nizko padlih Efijaltov, kakor se žalibog to godi med Slovenci. Biti zaslepljen, je žalostno, a odpustljivo, a biti tako podel in se hote in vede spozabljati tako daleč, kakor se je to zgodilo nasproti naši slovenski družbi, to je neodpustljivo; takega dela ni zmožen človek, ki je pil mleko poštene slovenske žene; takega dela je zmožen le Efijalt, krvnik lastne matere. Ali bog je pravičen ! Če ne plačuje vsake sobote, plačuje pa gotovo. In plačilo naj pride izdajici, kakor je zaslužila. Nesramnost, s kakoršno si dovoljujejo razni ljudje napadati to, kar nam je sveto, presega pač vse meje. Takemu he-rostratstvu mora biti enkrat konec! In ako bodo listi, ki hočejo veljati za slovenske, še v naprej dajali gostoljubno svoje predale v najem nezrelim prenapetežem, naj ne profa-nirajo našega imena — Slovenec! Sicer bomo prisiljeni smatrati stranko, ki se ponavadi imenuje „slovenska" — za izdajasko; in stranko, ki imenuje „katoliška" — za hudičevo !
Da! Čehi ne poznajo v svoji sredi ne pobalinov, ne hudičev. In ko bi jih zasledili, ne bi čakali še-le pravične roke božje — kakor delajo pohlevni Slovenci — ampak poskrbeli bi jim za potrebno plačilo
V nedeljo vsi na predavanje profesorja Dr. Ilestta o Narodni dom.
Ogorčeni nad napadom neslovenskega Slovenca" nabrali smo v protest temu ob priliki promociji tov. dra. Ivana Laha 24 K za Trž. moško podružnico. V kratkem do-pošljemo jadnako zbirko v znak naše ljubezni do naše „dobre matere", ki nam je tembolj pri srcu, čim bolj jo napadajo ! Naj bi proč vi tala in rastla !
Praški slov. visokošoci.
Proti draginji.
Poljedelsko ministerstvo je izdalo prizadetim centralnim oblastim direktive, ki naj bi kolikor toliko pripomogle, da bi polagoma nastopile bolje razmere v cenah živil. Delovanje poljedelskega ministra se giblje v treh smereh. Prvič se je ukrenilo odredbe, da bi se dvignila produktivnost poljedelstva, drugič odredbe, ki se nanašajo na troške poljedelske produkcije; in tretjič odredbe glede racijonalne prodaje poljedelskih proizvodov. Po mnenju poljedelskega ministerstva bo na ta način možno polagoma povečati kvantiteto poljskih proizvodov in zboljšati njih kvaliteto. Kmetje bi morali priti do prepričanja, da bi jim preskrbovanje mestnih konsumentov s ceninimi živili in potom organizacije, ob znižanju izdelovalnih troškov,
zagotovilo dobre odjemalce. Občine bodo morale v prenešenem delokrogu ukreniti vse one aprovizacijske odredbe, ki bi bile primerne, da se živila* ki so na razpolago, dovajajo hitro do konsumentov. Kar se tiče posebno preskrbovanja mleka, mesa, sočivja, sadja in jajec, se prirede z dotičnimi prizadetimi faktorji posebna posvetovanja, na podlagi, katerih bo možno ukreniti potrebne odredbe.
Kakor se vidi, je poljedelsko ministerstvo jako bogato na — besedah. Malo manje gostobesednosti, pa več dejanj, bi utegnilo kaj pomagati, a samimi besedami ostane cena kruha slej ko prej enako visoka.
Dnevne novice.
Pogreb f Karol Kotnika je bil tak, kakor je to bilo pač vredno tako velikega narodnega mecena. Istega se je udeležilo veliko število, odličnega narodnega občinstva, mnogo društev z zastavami, med katerimi je bilo posebno veliko sokolskih društev. Žalostinke je pel pevski zbor društva „Ljubljanski zvon", pomnožen z drugimi ljubljanskimi pevci. Nagrobni govor je imel prvomestni Ciril-Metodove- družbe, ravnatelj Senekovič.
Z „Narodnega doma" v Trstu je visela predvčerajnim in včeraj črna zastava.
Štajerski deželni šolski svet je sklenil ustanoviti v slovenskem Hrastniku nemško enorazrednico in odobril, da se šulfe-ranjska šola v Št. Lenartu spremeni v tri-razrednico. Živimo pač v Bienerth-Stiirgh^ kovi dobi.
Nemški cesar Viljem je letos opustil svojo namero za potovanje po Sredozemskem morju. Družina se bo mudila dlje časa v dvorcu Homburg.
Povodnji v Severni Ameriki so nastale vsled tajanja snega. V državi Ohio je poplavljenih več mest. Tisoče ljudi je brez strehe. Tudi iz države Newyork prihajajo slična poročila.	~
Finančna stiska na Češkem. Češki deželni odbor je sklenil, da se z ozirom na financijelno stisko, v kateri se nahaja dežela, odpusti iz norišnic 280 bolnikov bolj mirne naravi. To je sad nemške obstruk-cije!
Ljubljanski župan Ivan Hribar je,
kakor se nam poroča iz Ljubljane, nevarno obolel. Na prsih se mu je napravil nevaren tur. Danes ga bodo zdravniki natančno preiskali.
Ogrska je v sredi najhujše volilne agitacije. Košut se poda v nedeljo v svoj okraj na agijacijsko potovanje. Ravno tako grof Tisza.
Kdo bo zagrebški župan ? Kakor javlja „Obzor", imajo največ upanja do županskega stola kandidatje meščanskega kluba : Halper, Holjac in dr. Urbanič. Odločilna bo klubova seja, ki se skliče po dokončanih ožjih volitvah.
Zmešnjava na Grškem raste s vsakim dnem. Nezadovoljni so vsi sloji prebivalstva, povsod se vršijo demonstracije in nemiri. Kralj in njegova stranka skušata pomiriti prebivalstvo, a doslej brez uspeha. Nobena stranka ni zadovoljna z revizijo ustave. Častniki zahtevajo, da se omejijo kraljeva prava in da se jim poviša plača. Tudi odvetniki so nezadovoljni, ker zbornica ni ugodila njihovim zahtevani. Bati se ie, da izbruhne vsaki čas meščanska vojna. Časnikom je prepovedano, poročati kaj o tem.
Nemški kancelar Bethmann-Hollweg
se poda koncem t. m. v Italijo, kjer ostane približno dva tedna. Tako poročajo iz Berolina.
V Skadru v Albaniji prične izhajati nov starčevićanski list „Sunce". Izdajal ga bo krščeni žid Pardo.
Železničarski štrajk grozi zopet na Francoskem. Mašinisti in kurjači državnih železnic so na nekem zborovanju sklenili stopiti v štrajk, ako minister javnih del ne ugodi njihovi zahtevi za zvišanje plač.
Pravno fakulteto v Cetinjah hoče ustanoviti knez Nikola. Bila bi to ne toliko znanstvenega, kolikor praktičnega pomena : vzgojevati in izobraževati državi upravne uradnike. Predavalo bi se: narodno gospodarstvo, upravno pravo, kazensko pravo, sodni red in državno pravo. Slušatelji bi smeli biti državni uradniki, ki so dovršili najmanj nižjo srednjo šolo. Profesorje bi poklicali iz Rusije.
Prvi slovaški dnevnik je pričel izhajati v Budimpešti z imenom „Slovensky dennik". Urednik mu je znani slovaški rodoljub Hodža.
Srednješolska mladina in Sokolstvo. RauchoV režim v Hrvatski je skušal zrušiti vse, kar bi utegnilo utrjati moralne sile naroda in njegovo odporno moč proti tujin-stvu. Kar se ni hotela upogniti samovolji mogotca, kar se ni puščalo prostituirati v njegove izdajalske namene, to je preganjal z vso prirojeno mu brutalnostjo — tirana. Izlasti institucije, ki po svojih namenih in ciljih utrjajo narodne znača\e, so bile žrtve Rauchovega besnila. Ne bomo se torej čudili, da je ta človek ojstrino vladnega aparata naperil tudi proti Sokolstvu. Dočim je poprej srednješolska mladina svobodno zahajala na telovadbo v sokolske telovadnice, jej je Rauch s posebno odredbo to strogo prepovedal, računaje, da s tem znatno utesni delokrog Sokolstva in odpravi njega vzgojevalno moč na mladino. Rauchova
odredba je tudi res izzvala veliko ogorčenjene le sokolskih krogih, ampak tudi v vsej neodvisni res narodno čuteči hrvatski javnosti. Ali vsi protesti niso nič pomagali. Kdaj se je še tiran zmenil za proteste tlačenih ?!
Nu, sedanja vlada je — pa naj je še tako madjaronska — hitela z razveljavljenjem Rauchove prepovedi in bo mogla srednješolska mladina zopet udeleževati se vaj v sokolskih telovadnicah. Le prepoved glede nošenja sokolskih znakov ostane v veljavi.
Vsveslovenski zdravniški shod. V sredo dne 16. marca t. L se bo vršil v Ljubljani vseslovenski zdravniški shod, ki obeta postati dostojna manifestacija slovenskih zdravnikov. Shoda se udeleže kolegi iz Štajerske, Koroške in Primorja; predpriprave pa so v rokah „društva zdravnikov na Kranjskem". Za shod dala je občinska uprava ljubljanska na razpolago mestno dvorano.
Shod ima v prvi vrsti namen, da izvoli slovenski narodni odbor za sveslovanski zdravniški zbor. Le-ta se je, kakor znano, oživotvori! lani po XVI. mednarodnem kongresu v Budimpešti vsled nasilja Madjarov proti nemadjarskim, osobito slovanskim narodom. Madjari so na kongresu stavili predlog, da se sme v predsedništvo mednarodnih kongresov voliti le delegate narodov, ki tvorijo lastne države. Protest Poljaka prof. Wicherkiewicza ostal je brezuspešen. Radi tega so se koj po kongresu zastopniki Čehov, Poljakov, Rusov, Malorusov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov zbrali na Dunaju in sklenili ustanoviti slovanski zdravniški zbor, ki bo prirejal lastne kongrese. Ob enem so storili potrebne korake v Haagu, kjer ima sedež stalna komisija za mednarodne kongrese. Prvi slovanski zdravniški kongres vršil se bo letos v Sofiji. — Dalje pa se bo vseslovenski zdravniški shod posvetoval o drugih aktuelnih vprašanjih, tako o stališču slovenskih zdravnikov napram zakonu o socijalnem zavarovanju. Koj po shodu se bo vršilo še mesečno zborovanje „društva zdravnikov na Kranjskem", kateremu bodo izvenkranjski zdravniki priso-stovali kakor gosti. Predaval bo prosektor dr. Plečnik o „mislih medicinca o sodno-zdravniš. poslovanju". Ta predmet je zelo važen in bo zanimal vse zdravnike, osobito tudi one z dežele, ki imajo vsi ob enem tudi poslovati kakor sodni zdravniki. Po shodu pa se snidejo zdravniki k veselemu sestanku v sreberni dvorani hotela „Union". Da je vsakomu omogočena vdeležba, določil se je pričetek shoda na 6. uro zvečer.
Domače vesti.
Smrtna kosa. V Banah je umrla dne 27. m. m. 16-Ietna Ivanka Š kri a vaj. Pokojnica je bila vzgledna in vzorna deklica. N. v. m. p.
Skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev", ki se je imela vršiti v nedeljo dne 6. t. m. v Ljubljani, je odložena, ker je koncert „Glasbene Matice" preložen.
Profesor Dr. Fr. Ilešič, predsednik „Slovenske Matice", predava v nedeljo ob 10. v veliki dvorani „Nar. doma": Kako se e osvobodil naš kmet" (pod Francozi, in leta 1848.)
Kmetske vojne, kmetski upori niso nič kaj nenavadnega v zadnjih stoletjih. Neznosne narodne razmere nudile so prej ko slej množino razstrelilnih snovi, ki so vžgane gorele v velikem plamenu socialne nezadovoljnosti. Tudi naš mili slovenski narod ima v tem mnogo zgodovinske snovi: šestnajsto stoletje, boji v dobi Francozov in 1. 1848 so gorišča socialne nezadovoljnosti kmet-skega stanu. So pa to tudi prvi početki gibanja zatiranega delavstva. — To je torej polje, ki ga nam bode razkazal g. Dr. Ilešič. Zatorej vsi k predavanju !
btenografski tečaj N. D. O. Ponedeljek dne 7. t. m. se zopet začne redni pouk.
K j u d e r.
I. koncert tržaške podružnice glasbene Matice, ki bo 12. t. m. v gledališki dvorani „Nar. doma", bo dal priliko, da se prvikrat predstavita javnosti moški in ženski društveni zbor novoustanovljenega društva, ki štejeta oba skupaj preko 50 pevcev in pevk in ki stoji pod vodstvom društvenega pevo-vodje^. g. Mahkote.
Nadalje nastopi zopet enkrat Tržačanom znana in priljubljena sopran-solistnija g.a Mira CostapeAria-Dev, ki je bila gojenka „Glasbene Matice" o Ljubljani. Pela bo v prvem delu koncerta 3 pesmi od Čajkov-skega, Chopina in Oskarja Deva. Spremljal jo bo na glasovirju skladatelj g. Oskar Dev. V drugem delu bo izvajala s spremljevanjem orkestra arijo Mihaele iz 4. dejanja opere „Karmen".
Slednjič bo izvajal popolni vojaški orkester 97. pešpolka (preko 60 mož močan) pod vodstvom kapelnika g. Teply-ja dve veliki overturi od Čajkovskega in Dvoraka. Zaključil bo koncert (mešani) „zbor vašča-nov" iz Smetanove opere „Prodana nevesta" z tenor- in sopran-solo in spremljevanjem orkestra. Na tej sklepni točki bo sodelovalo pevskih in orkestralnih močij preko 110 oseb.
Te dni bodo lepaki z natančnim vspo-redom gotovi ; tedaj prinesemo podrobnosti vsporeda tega zanimivega koncerta.
„Glasbena šola 2>entjakobške Čitalnice". Z današnjim dnem se otvori brezplačen tečaj teorije za odrasle. Vpišejo se lahko tudi pevci drugih društev, kakor tudi

V Trstu, 4. marca 1910.
„EDINOST" št. 63.
Stran III
nepevci. Poduk traja od 8—9 ure zvečer, ter se bo ob isti uri tudi vpisovalo dotič-nike, ki se žele učiti na klarinete in na klavir. Korak, ki ga stori stem goromenjeno društvo naj se vpošteva stem da se prijavi veliko število učencev.
V spomin Karola Kotnika.
—	G. P. je daroval v kavarni „Bal-ken" 2 K mesto cvetke na grob blagopokoj-nega Karola Kotnika za možko podružnico družbe sv. C. in M.
—	Mesto cvetke na grob veledušnega rodoljuba Kotnika se je v kavarni „Com-mercio" nabralo k včeraj izkazanim 10 K še 3 K za CMD.
Ljubavna tragedija.
Trije streli iz revolverja proti ženski.
Lazar Alabič, 25 let star in Grubišnjega polja na Hrvatskem, stanujoč na trgu Gol-doni št. 10, trgovski pomočnik, zaposlen v trgovini g. Alojzija Butti, na voglu Corsa in ulice S. Antona, je bil tako nesrečen, da se je srečal pred dvemi leti z Frido Weidling, 24 let staro, iz Beljaka, natakarico, ki je bila takrat zaposlena v pivovarni „Ali Corso" nasproti mestni zastavljalnici. Alabič se je zaljubil v punco, ki je bila lepa in simpatična in zgubil pamet tako popolnoma, da jo je vzel iz službe in živel ž njo. Stanovala sta po vrsti v različnih stanovanjih. To življenje pa ni bilo srečno. Alabič, ki je bil vedno zaljubljen, je dajal dovolj denarja za življenje. A Weidlinger se je malo brigala za hišo in dostikrat, ko je prišel Alabič domov, ni dobil niti večerje. Ni dosti to, ga je poleg vsega tega še goljufala z drugimi moškimi. Slednjič je Alabiča minulo potrpljenje in on jo je bil zapustil.
A Weidlinger, ne morda, ker je bila zaljubljena, ampak zato, ker je zgubila onega, ki jo je vzdrževal, je hodila toliko časa za Alabičem, da se je ta, ki je bil^ še vedno zaljubljen, ponovno odločil živeti še naprej s to sireno. A novi medeni tedni so trajali le malo časa. Ona je bodisi zbog strasti, bodisi iz dobičkarije, nadaljevala s svojim prejšnjim lahkomišljenim življenjem. Seveda ni manjkalo dobrih prijateljev, ki so prinesli vse to na nos Alabiču. Da bi se malopridne ženske konečno znebil, se je odločil, da zapusti Trst in tako je tudi storil. Potoval je deloma peš, deloma z železnico v Benetke, potem v razna druga mesta, v Zagreb, Švico in Francijo. A ker je bilo le malo dela, se je povrnil min. decembra v Trst.
Ker je vešč v svoji stroki, je dobil hitro službo v znani .'manufakturni trgovini trgovini L. Butti.
.Minulega januvarja je imel priliko se spoznati z gospodično B., ki stanuje na trgu Borsa v V. nadstropju. Oba sta se zaljubila in odločeno je bilo, da se imata v kratkem poročiti. Weidlinger je bila odpotovala po odhodu Alabiča v Beljak. Te dni pa jej je nekdo sporočil, da se je njen bivši ljubimec vrnil v Trst in da ima ljubavno razmerje s gospodično B. Weidlinger je prijela ljubosumnost, in predvčerajšnjem se je vrnila v Trst. Poizvedovala je za stanovanje B. in z nesramnostjo, ki je lastna posebno takim ž-nskam, se je podala včeraj okolu 5. ,ure popoludne na stanovanje gospice B. ^Pripovedovala je tu o intimnem ljubavnem razmerju, ki ga je imela dolgo časa z Alabičem pri čemur je pa seveda zamolčala, da je bila ona sama kriva, da jo je Alabič zapustil. Vsakdo si lahko prestavljal duševni položaj, v katerem se je nahajala B.
Pol ure pozneje, kakor je bila prišla tam Weidiinger, sc je podal na stanovanje g. B. slučajno Alabič. Bilo je 5.30 pop. On se je razburil in jo oštel, da se upa v stanovanje njegove neveste. Ona ga je začela na to psovati na vse mogoče načine in se sklicevati na pravice, katerih ni imelo.
On se je premagaval, dokler se je mogel, a konečno se ni mogel več premagovati, vzel je iz žepa revolver in ustrelil trikrat- Zadel jo je vse trikrat. Weindlinger se je vsa okrvavljena vrgla na okno sobe in kričala: Pomoč ! Ob enem je spustila na alico moderc, ki ga je držala v roki.
A ravno v onem času je na Borznem trgu polno ljudi, zato se je bila nabrala v hipu velika množica ljudi pod oknom. Prišli so redarji in g. Gino Treves, ki je šel v onem hipu z nekim drugim gospodnm tod mimo. En redar je šel po stopnicah in na stopnicah II. nadstopja je srečal nekega človeka, ki je šel doli, brez paletota, z razmrše-nimi lasmi, z izbuljenimi očmi in revolverjem v roki. Ustavil ga je ravno v hipu, ko je nastavil revolver na desno sence.
Weidlinger je bila spravljena v Treve-sov zavod, kjer je bila obvezana. Imela je samo eno skrb : Moja denarnica! Moja denarnica ! Tako je kričala. A denarnica je bila najdena in izročena redarju. Iz Trevesovega zavoda je bila spravljena v bolnišnico, kamor je prišel en policijski uradnik in sodna komisija, da bi zaslišala Weidlingerjevo, a zdravniki niso dovolili, ker je'zgubila preveč krvi.
Alabič je ves čas, kar je bil aretiran, jokal in pripovedoval na policiji žalostno zgodbo, ki jo je doživel z WeidIingerjevo.
Ta dogodek je provzročil sinoči ve-kansko razburjenje v celem mestu.
Tržaška mala kronika.
Hipna smrt. Včeraj ob 1. uri popolu-noči je delavec Andreja Ravalico, star 59 let, stanujoč v ul. S. Giusto št. 6, po hipni slabosti izdihnil. Zdravniška postaja je konstatirala smrt.
Nezgode. Mihael Petrič, star 25 let, težak, stanujoč v ul. Rigutti št. 8, je pri delu v prositi luki padel, pretresli so se mu možgani.
Anton Logar, star 35 let, kancelijski uslužbenec, si je pri padcu zlomil levo stegno. Oba sta bila sprejeta v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Kazimir. — Jutri: Evzebij.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -h 12° Cels. — Vreme včeraj;: burja.
Vremenska napoved za Primorsko: Vetrovi.
Našo gledališče.
„Ekvinokcij", ki se pripravlja za bene-fično predstavo naše režiserke g. Danilove je eno najboljših del Hrvatske dramatske literature in je vzbudilo tako na zagrebškem kraljevskem, kakor tudi na drugih manjših odrih velikansko senzacijo. Snov igre je zajeta iz obmorskega hrvatsko-narodnega življenja, torej za nas ob obali živeče tembolj zanimiva, ker se godi takorekoč med nami.
Glavni tipi igre so ob času, ko je avtor pisal igro v resnici eksistirali. Zato je igra polna resničnega življenja in divje nebrzdane južne strasti. Vkljub vsej realnosti pa preveva igro nek mehek ton poezije, ki ublažuje one življenjsko brutalne momente. Igra je pisana v žanru „Moč temeu ali „Valen-ska svatbaspominja pa tudi zelo živo na romantično „Debora".
Glavno ulogo Jele igra beneficijantinja g.a Danilova, kjer se bo nam zopet pokazala od nove strani svojega umetniškega ustvarjanja.
Če pomislimo v kolikih vlogah smo jo že letos videli na našem odru in vselej v drugačni barvi se moramo čuditi njeni mla-deniški svežosti, vstrajnosti in navdušenju.
Nihče pa ne vidi onega dela, ki se skriva za kulisami, in ki ga opravlja naša Danilova kot režiserka. Nihče ne ve, koliko je treba neumornega truda in eneržije pred-no pride kaka igra na naš oder, ki se mora boriti z najrazličnejšimi težkočami in zaprekami ; toda kdor vidi te lepe predstave v našem gledališču, kdor vidi ta velik napredek, in ima še vpogled za kulise, ta mora vsklikniti nehote; to delo, ta trud, ta požrtvovalnost za razvoj slovenske gledališke umetnosti in slovenske kulture sploh je ne-poplačljivo !
Zato pokažimo, da znamo to delo tudi ceniti, iskažimo se hvaležni na ta načiu, da posetimo vsi brez izjeme nedeljsko benefično predstavo naše neutrudne režiserke g.e Danilove !
—	Obširneje o igri sami še poročamo.
DAROVL
—	V protest proti „Slovencu" daruje gospod Anton Ružička 10 K za moško podr. sv. C. in M. — Srčna hvala. Denar hrani uprava.
„Obrtnijsko društvo" reg. zad. z neom. zavezo pri sv. M. M. spodnji (Sv. Ana)
VABILO na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, 20. marca ob 10. uri zjutraj
v društveni krčmi pri sv. M. M. spodnji Št. 259.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobrenje računov za leto 1909.
5.	Kazni^redlogi in želje.
6.	Volitev odbora po novo potrjenih pravilih,
K. obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
Proda se hiša
v Barkovljah.
Tri velike sobe, kuhinja, klet in hlev in približno 350 klaftrov zemlje z vodnjakom, ki ima pitno vodo. Krasen razgled. Cena 11.500 kron. — Naslov pove
Inseratni odd. Edinosti pod Št. 329.
Trgovin, čevljev flntonlo Bossl, Trst, m. đel Rioo 42
m VELIK IZBOR ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA PO ZNIŽANIH • • • CENAH, DA SE OLAJŠA SL. OBČINSTVU NAKUP.
Velika zaloga fotograf. aparatov s pritikllnaml
Rodolfo Buffa
optik, Trst, Corso štev. 2.
Bogat izbor Kodakovih aparatov in vseh izdelkov znane družbe „Eastmfn KODAK". Aparati Zelss, Goer*, Huttig, Erne man, Krugener, Busch Mackenstein I d itd.
Tvrdka sprejema vsa dela razvijanja fotografij, izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CAMERA iBSCURA na razpolago gg. klijentom.
Navadni in prizmatski daljnogledi (Feldstecher) gledališki daljnogledi, naočniki baro- in termometri ter vsi opt. predmeti.
Plošče, Film in papir iz najboljših tovaren.
Mnenje gospoda dra. Alfreda Fuchs na Dunaju
privatnega docenta na dunajskem vseučilišču.
G. J. SERRA VALL O
Trst.
Na Vašo željo naznanjam Vam, da sem dosegel z Vašim izdelkom ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Fer-ruginoso Serravallo), pri bolnikih izvrstne vspehe. Isto se je izkazalo kot jako krepilno zdravilo, ki je ugajalo mnogim bolnikom vsled svojega prijetnega ukusa.
DUNAj, dne 12. oktobra 1907.
Dr. ALFRED FUCHS.
Oellkl Kinematograf BEL VEDE RE I (fl
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST \A
TRI NOVOSTI!
Od petka 4. do 7. marca 1910
TRI NOVOSTI!
I) Iz zemlje na luno (sijajna fant. projekcija). 2) KLETKA (prizori iz doživljajev pirata Nlorgana. 3) Velika burka (zelo kom čno).
Io°o00o°o00oc■ Prvi sedeži 40 st., II 20 stot Otroci in vojaki 10 stot
o o o o e .
1)0009000 9 ©J
si Cirila in I
Pmliio nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Angelo Palma š
TRST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago MT po naj niz ih cenah. "VI
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVnnnrnrAnrAm ■■■ prejemnih sob, posebne olajšave	■■■
Panificio
renomirana tvornica za pečenje izvrstnega
čajnega in dezertnega kruha
Toflna ln eolldna poetreiba.
I
Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in špedicij, podjetje Rudolf Exner, Trst
===== Vi A DELLA STAZIONE Štev. 17 =—
FHIJalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Poiiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge.
Sprejema u tnili poMStfo in druge predmete 7 sira . »ustna za to DriDMljeaa suha siladiSCa.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \/AfMllfl Pl FAMFDU H IN SHRANJEVANJE PREPROft „VMOUIH ULLMIlLn .
m
1
Tofina ln aoltdna poatrelba.
Velika zaloga praznih buteljk
Trst, Via detle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano II.
GUIDO & UGO COEN
100.000 batoUk od šampujo* za rafoftk. Prodajajo in kupujejo se huteljke vsake vrste za refušk, Šampanjec, bordeaur, rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra ln od odon ln pol Utra. Damjane lx stekla oplate ne
Prevzamejo se dopoSiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst
Stran IV.
»EDINOST« št. 63.
V Trstu, dne 4. inar ca 1910
—	V protest „Slovenčemu" izdajalstvu vpisale so se v rocolsko podružnico CMD. g.a Marija Škilan in g.a Roža pl. Salamon. Poleg tega je g.a Marija Skilan (Drejonka) v Isti namen darovala istej podružnici še 2 K. — Živile !!
—	V protest „Slovencu" je darovata CMD. družba učiteljev in prijateljev v „Nar. Domu" v Ricmanjih 5 K 40 stot. G. M. j. je moški podružnici daroval I K, kakor obresti prepozno plačane članarine.
Društvene vesti.
Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svoj III. redni občni zbor dne 5. marca t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih Osojnikove restavracije (Leonhard ul.), s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavna poročila odbornikov. 4. Poročilo revizorjev. 5 Poročilo klubov. 6. Volitev nov. odbora. 7. Slučajnosti. — Slovanski gostje dobrodošli!
Občni zbor „Narodne čitalnice" v Rojanu, ki se je vršil 25. m. m., je jako dobro vzpel.
Sklenilo se je znižati členarino od 1 K na 60 stot. mesečno za možke in za ženske 40 stot.; podpornina na 5 K letno.
Novoizvoljeni odbor se je konstituirali tako-le: Predsednik Janko Skalak, podpredsednik Miloš. Udovič, tajnik J. Rože, blagajnik Janko Čampa, njega namestnik Fran Požar, knjižničar Ivan Simončič. Odborniki: Rudolf Ižanc, Julij Kubik, Janko Lenardič, Janko Petelin. Namestniki: Fran Janovše, Josip Pust, Fran Gerbec ml. Pregled, rač. : Tomaž Felc in Josip Mislej.
Vsi oni, ki mislijo pristopiti društvu, naj naznanijo svoj pristop enemu goriimeno-vanih odbornikov.
Gg. odborniki so naprošenl da se vde-leže izredne seje dne 7. t. m. v kavarni v Rojanu.	_
Vesti iz Goriške.
V	Štorjah na Krasu so ustanovili — „Kmetsko izobraževalno društvo". V novoustanovljeno društvo se je upisalo že lepo število članov.
Roditeljski sestanek v Sežani. — V nadeljo, dne 6. marca t. 1. ob 3. uri popo-ludne, priredi učiteljstvo sežanske šole svoj prvi roditeljski sestanek v prostorih Ij. šole v Sežani.
Roditeljski sestanki so velevažni za vse stariše; zato naj ne manjka pri tem sestanku nobena mati in noben oče, ki hoče prav vzgoje vati svoje otroke !
Sežanski ženski podruž. CM. je daroval g. Ludovik Mahorčič mesto venca na krsto pok. dr.u Ostertagu 5 K.
V	protest nabrali pri Amfu na domini 1 K 50 st., ki so jih darovali g.ca Milica Amf, g. Križaj in Božeglav.
O prof. Masaryku, njega žilvljenju in delih bo predaval dr. A. Dermota dne 5. marca ob 8. uri zvečer v prostorih delavskega doma, ui. Treh kraljev v Gorici. Predavanje priredi „Del. izobraž. društvo v Gorici" in je javno. Opozarjamo, da prof. Ma-saryk slavi dne 6. t. m, svojo šestdesetlet-nico. —
Druge slovenske de tele.
Zakaj slovenski umetniki v domovini ne morejo vspevati? Ako se oglaša kak umetnik bodi kakoršnekoli stroke, pri znanem odličnjaku, iki je na glasu kakor nekak voditelj dotičnega kraja, tedaj mu ta odlični mož prav dobrohotno nasvetuje: „Dragec, jaz storim rad vse za Vas, ali, žal, da tukaj nimamo takih ljudij, ki bi kaj žrtvovali! Slovenci smo pač reveži, ne moremo pa ne moremo svojih umetnikov toliko podpirati, kakor drugi narodi. Poskusite drugod svojo srečo, pri nas ne opravite veliko. Jaz vas bom priporočal povsodi ali imam malo upanja!"
Ubogi revež! Prišel si v domovino, pridno si se vadil, učil in trpel, da bi povzdignil čast svoje mile domovine, polen naj-krasnejših idealov, dobil si še umetniško spoštovanje med tujci, priboril si si s krvavo vstrajnostjo ime in sedaj! Navajen trpljenju in pomanjkanju skušaš, da bi dobival vsaj za življenje, da bi se mogel v ostalem svobodnem času za umetnost delati. Udal si se v svojo usodo uvaževaje, da je naš narod res ubog, da res nimamo ljudij, ki bi kaj premogli.
Prišel pa je ošaben tujec iste stroke, umetnik, sicer bolj šarlatan, ali prebrisan. Nastanil se je kakor mogotec, najel si Slovenca za kažipota ali tudi imprezarija, obljubil mu dobro odškodnino za vsako naročilo in glej! Ta tvoj rojak, plačan kuli, pridobiva ljudi za — umetnost, da je čuda! Vse leti k tujcu, nič ne de siromaštvo. Priliko treba porabiti — umetnik je tu! Cemu naj bi tujec drugodi pravil, da se mi Slovenci ne zavedamo kulturnega časa, da ne cenimo umetnosti!
Razkričal bi nas za prave barbare ! O to ne sme biti! Vse agitira za tujca. Tu ni več siromašen narod ! Tujec dobiva naročil, vse se mu klanja, škof si naroča kar dve sliki za 6000 K, predsednfk : čitalnice in krajevnega odbora radikalnega naprednještva in načelnik Sokola tri slike, člen ravnateljstva, odvetnik, strog na narodnem polju, član-ravnatelj posojilnice — vsi po eno ali po več slik! In še drugi, ki niso javnosti
znani tako. — Neverjetno! V teh burnih časih ! Vse kriči: Svoji k svojim ! Za vsaki vinar, ki bi ga v kraju ubogi kmet ali kak drugi revež nesel k Nemcu, režijo ti ljudje nanj !
Naš umetnik pa je dobil res milega starega gospoda, ki si je le domačinu na ljubo naročil delo in pa ubozega brezplačnega sodnijskege načelnika ! Odličnjak pa je umetnika pošteno ozmerjal, češ, da ne zna delati reklame ! Tako se morajo umetniki ali razna-roditi ali pa poginiti! Tujec je Bog, domačin pa nič! In da ne bi čitatelji mislili, da je to kaka pravljica, bodi jim povedano, da se je to godilo v jako eksponiranem mestu na Štajerskem za časa pobijanja ljudij in šip v „Narodnem domu" in za časadrugih kulturnih činov Nemcev v 1. 1909—1910 !
■ ■ ■■■■■■	HALI OfiHJI	11	■■■■■ ■■■■■
\<m>	MALI OGLASI se računajo po * stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.		
Štajerca vina
(5 (pripravna za mfš-maš) 39
kakor tudi pristni Opolo in belo z Tisa sladko, t»li p» pristni istrski teran domsče vnste, izboren rtfu&k in	/^umante ne dobivajo samo v zalogi
buteljk E. Jukcv, Trst, Acqoedotto 9.
—— SPREJEMA POŠILJATVE.	—
Trgovina
j st iu, oobičcanoena se odstopi za 2000 gld. Via Farneto 3 322
llhiralar in p°pravliate,i giasovir-UU1I ulOu jev se priporoča slavnemu
občinstvu. ANPREJ PEČAR, Trst, ulica Dante AHghieri 3__77
Spretna iikarca
11, pritličje, levo. Ietotam se odda tudi mala soba v najem_
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trsta, Tla Cecilla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
▼ kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
==— SVOJI K SVOJIMI-----
Odda
Q0 n>ala sobica za 9 K mesečno. II. n. > rata 5, ul. Gaspare Oozzi štev. 3.
Dober glasovir po n-ki ceni
oddejek
Edinosti.
pove Inseratni 2000
Zobotehniški pomočnik
z tri letno in
dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdrnv-r.iku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove In-feritni oddelek Edinosti.	700
Sprejme se takoj Jarf&raS:
►tria šteT. 55.
233
llftfalilro	kot domača učiteljica.
Ulrl IClJILd Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jezika. Ponudbe n* npr. -Edinosti" pod ,Učiteljica".
Skladišče oglja "ke.£0"i p=
pove Inseratni oddelek Eoinosti.
338
Posestniki pisalnih strojev.
Kdor se beče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni stroj v popolnem redu i-> brezhibnem stanu naj ne s&nradl naročiti ne za mesečno čiščenj® in vzdrževanje pisalnih 11 rojev, s Čimer se zajamči stroj za neomejen č*s in trajno delovanje. CEH* K I'- M mesec za stroj*
Alfred Kubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(PopravJjalniea piralnih strojev s zalogo pečatov - barv, trakov itd. itd. -
»II
•ffcfe
TVEDKA
dou Kostoris
, f skladišče oblek z& asaošk« iu
Trst, via S. Giovanni 16, I, r?
(sr&rea Sestav racije kooperativa ex Haeke^:
prodaja na inesečue ali tedeusš« ibroke obleke In površnike 2* moške, perilo itd. fiaj dogovorne] še eene
POZOR! Skladišča ni v pritličju ampa; > prv-m nadstropja
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
I^T PO ZMERNIH CENAH "M
RAFAELE iT ALI A
TRST - V A MALCANTON - TRST
S a .i ž*
L A FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION"
(Filijalka Banke Onion) v Trstu
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera jami.
Uložne knjižice
Tekoči računi In računi na bančni žiro
t kronah ali t inozemskih vrednostih
aa ffkaaan termin ali dogovoijuo pred-naznanilo
po Jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
Kupo - prodaja
ta- ln inozemskih vrednot, valut in diriz.
efektev, dokumentov, odrezkov in izžrebanih srečk.
Izdaja hranila« kajilict ter obrestuje vloge p«
Kontni davek od hranilnih vlog plafrojs zavod sam.
Daje predujme	|| Prejema in hrani deposite
na vrednote in karate parnikov Ltd. ||	tar jih tofcno upravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(prosto vsakorinih stroikov)
menjične vrednote neapeljske banke (Bane© di Napoli), italijanske banke (Banca d* Italia) in aiciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme	|i Odpira earinske kredite.
mm hlago, polica, warranta Ui | / Kupnje in prodaja blago v komisiji.
ODDELEK ZA SLADKOR.
INOVO POGREBNO PODJETJE l^ZH^
gr z bogato opremo za vsako- COPSO 49 (PiaZza Goldoni)]
[vrstni pogreb. "VB in prodajal lnico mrtvaSkih predmetov in vsa-I ko vrstnih vencev iz umetnih cvetlic j perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja aa debelo le drobno,
A LE K S. FRANC 3fAYER - TUST
TELEFON 1743.
VaJboIJii vir za dobivanja pefteno
Poskusite FI- Coln+in" ki je naj-GOVOKAVO »OdlUlin finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. o<
DSIPB
I
! Erpporij!
„ALLA HODA TRIESTINA"
Crst - ulica fariuto šUy. 4.
ODPRLA SE JE NOVA " PRODAJALNICA masifakturnega blaga
ter blaga VBake vrata, konfekcijonira-nrga, kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica. Krojačnica'za ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! Ola oprema za neveste zastojj !! Se priporoči tvrdka BOBBAT7I & Co

Ugodna prilika!
Z dnem 26. februvarja 1910
se je otvorila
Notra : trgovina.
:: IZDELANE MOŠKE OBLEKE ::
Velik izbor otroških oblek, površnikov, pa'.etot. r z-nih hlač, telo.niki fantazija itd. itd.
Prodaje se tudi na obroke Uln Madonnina 8, I. nad.
A
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gr. BITOHI1H
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso ileg.38
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Knpnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema caročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Hočete se prepričat! 9
obiščite veiika skladišča
od- Salari£ i
ul. Poste >
A lla citti di Londta
I
barija
Ponte de!!a Fabrs 2
(vopal Torrente)
/e'.ik iz'oor Ugotovljenih ob!eb za moSke in dečk tostomi za otroke. PovrSn ki. močne ione, kožuhi in -i-mih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske 3b'e^e. Tirolski Soden. Neprr-noočljivi pla?čr (pristni ingl -Ski) Speoljnllceta : bla^o tu- iu inozemskih totm a Izgotovljajo obleke po men po najnovejši ijoii, točno, solidno in *«logantnr> jjo nizkih
TRST, ul. Cavana 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA R
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krai na dan. - Postrežba točna i.i na dom.
I
DANIELE
T^ST - ulica Aoquedoito 04
TELEFOM 3*1
Velika zaloga gašenega in -—— živega apna.
Tovarna cementnih plošč n zalog« oglja za peči
Nova prodajalnica /nv-'/n
kuhinjskih potrebščin
košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
z« krčmarje. jQS Adaillich, TfSt ulca Giulia vogal ulice Kandler št. 10-
^SuE-Zr^Al
= „Nič ved kašlja" as
hO ed no sredstvo proti kaSijj, prehlajenju, *rtgrl j^-r OHti in vsem boleznim dibaln b organov. fekailja z navodilom 70 stotlnk se — dobi »amo ▼ lekarni	~
PRAXMARER - „Al DUE MORI *
Trst (mestna hiša) Telefon 377