Izdaja in urejuje: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik št. 5.
Posamezna številka $0pdl.
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
tö. št.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1921.
loirirf
Leto I.
NaineveJša poročita.
Kraljeva bolezen.
Beogracd, 14. avgusta. (Presbiro.) Sinočnjo poročilo. Po končanem posvetovanju je zdravniška komisija izdala včeraj ob P.KrSO nastopno poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja: Žila 114, respiracija 54, temperatura 37. Proces v pljučah napreduje, razširil se jo na levo stran zadaj do ene tretjine samih pljuč, spredaj clo Sprednje aspilarne črte, kjer se isto tako čuje vlažen sum. Izkašljovanje zelo slabo. Meteorizem trebušni no je jačji kakor prej. Zavest je še vedno omotena. Splošno stanje je resno.
Beograd, 14. avgusta. (Presbiro.) Poročilo o stanju bolezni Nj. Vel. kralja,
izdano dne 14. avgusta ob 8. zjutraj: Temperatura 36-9, žila 116. respiracija 60, cijanoza je manjša, pojavi v pljučah so se zboljšali. Noč je dobro prestal. Splošno stanje je malo ugodnejše.
Beograd, 14. avgusta. Danes zvečer ni bil izdan nov buletin o zdravju kralja Petra. Kakor se čuje, je stanje isto kot dopoldne.
Beograd, 14. avgusta.. (Izv.) Ker je predsednik vlado g. Nikola Pašič radi bolezni kralja Petra pozval regenta, da se vrne v Beograd, se pričakuje jutri njegov prihod. Spremljala ga bosta princesa Jelena in princ Arsen.
Poostritev spora z Italijo.
Beograd, 14. avgusta. Preokret, ki je nastal v zunanji politiki Italije proti naši državi, bo škodoval le nji sami. V informiranih krogih se trdi, da je Italija stavila povsem druge zahteve gle-fle skupne eksploatacije reškega pristanišča, zato, kor naša vlada ni takoj podpisala sporazuma, ki je bil v glavnem žo dosežen. Italijanska vlada je [Sedaj stavila take zahteve, da jih naša vlada nikakor ne more sprejeti in ker se naša vlada na podlagi teh zahtev fo .ipgfii pogajati, bo primorana, apelirati na arbitražo, ki je predpisana za slučaj, da Italija no izvrši točko ra-pallske pogodbe. Kakor smo že poro-
čali, se imajo izvršiti na Roki najpreje svobodne volitve v konstituanto in mora biti tako obrazovana vlada priznana od Italije in naše vlade. Tudi se mora izvršiti evakuacija Sušaka in ha-roške luke. Šele ko bosta ti dve točki izvršeni, se bodo mogla začeti pogajanja glede eksploatacijo reškega pristanišča.
Zagreb, 14. avgusta. Po poročilu iz Splita so italijanske vojaške oblasti v Zadru dobile iz Rima nalog, da v torek, dne 16. avgusta pričnejo z evakuacijo tretje cone. (Opozarjamo na zgo-rajšnjo vest iz Beograda. Op: ured.)
Kaj je z gospodom Peskom?
narodni socijalci se ne upajo Vprašati ministra, minister
PRIPRAVLJEN ODGOVORITI.
Beograd, 14. avgusta. Vaš dopisnik se je na pristojnem mestu zanimal, ali jo narodno - socijalna stranka, oziro-oia kdo njenih poslancev vprašal pri notranjem ministru, ali je le - ta pripravljen pojasniti razlog nepotrditve gospoda Peska za župana v Ljubljani. Izvedel je, da se NSS ni zdelo varno, na edino kompetentnem mestu vprašati za pojasnilo, dasi je notranji mini-
ster izjavil, da po parlamentarnem načelu, ki -vlada v naši državi, prevzema napram parlamentu .odgovornost za svoj sklep na podlagi predloga in poročila, poslanega mu od pokrajinskega namestnika v Ljubljani. Kakor že po-ročano, je vzrok nepotrditve popolnoma osebnega značaja, vendar tak, da je za vsakega dostojnega človeka izven vsakega dvoma, da je individuum s takimi lastnostmi v naprej izključen z mesta, karšno je mesto ljubljanskega župana.
Räzüäo.
Beograd, 14. avgusta. Podpredsednik zakonodavnega odbora dr. Žerjav je zahteval od vseh ministrstev popoln Zapisnik uredb kakor tudi da se odrede referenti sekcij, da dajo zakonodajnemu odboru potrebna objašnjenja.
Beograd, 14. avgusta. V Beograd je Prispel v notranje ministrstvo arhiv Črnega kabineta v Sarajevu, M napolnjuje 57 zabojev, od katerih je pet zabojev aktov špijonskega oddelka' bivšo avstro - ogrske uprave. Za pregled tega arhiva je odrejena posebna komisija, kakor ona, ki je imela pregledovati arhiv beograjskega gouvernemen-
ta. Zanimivo je, da se nahajajo v tem arhivu vsa tajna pisma in dokumenti avstrijskih oblasti od napovedi vojne leta 1914. vse do zadnjih dni avstro-ogrskega vladanja v Basni in Hercegovini.
Praga, 14. avg. Pogajanja med strankami za sestavo "r”‘,'’^T,ontarne-ga kabineta, ki naj zameni Czernv. jevo uradniško ministrsri^ so skoraj končana. Zatrjuje se, da bo novi kabinet že prihodnje dni imenovali. Predsedništvo prevzame voditelj ag»""-eev dr. Švelila, ki vodi tudi sedanje pogajanje. V kabinetu bi bilo 5 agrarcev, 5 narodnih socijalistov in soc. demokratov ter 3 demokrati.
Sokolska slavnost na trgu Tabor.
Ljubljana, 14. avgusta.
Sokdl T. v Ljubljani proslavlja da-•»es in jutri otvoritev svojega res lepe-in pripravnega lastnega telovadišča na trgu Tabor, kjer bo postavil s Č^som tudi svoj dom.
Slavnost je začela že sinoči s serenado dosedanjemu županu dr. Ivanu Bavčarju kot staremu Sokolu in možu, kateremu se ima Sokol I. v veliki me-^ zahvaliti, da je dobil trg Tabor za
svoj dom in letno telovadišče. Ta sokolska serenada se je spremenila v lep izraz spoštovanja Ljubljane do zaslužnega moža, ker udeležilo se je je toliko občinstva, da je bil Breg natlačeno poln.
Danes dopoldne so bile na telovadišču javne skušnje, ki so bile dobro obiskane in so pokazale, da Se pri Sokolu L resno in vztrajno dela in da bo
Orehek - Auguštmov& (SLS. + NSS.) elektrika v Šiški.
/
O, mein lieber Augustin, alles ist — hin-----------
popoldanski in jutrišnji nastop prvovrsten.
Globok vtis na vse navzoče je napravilo razvitje prapora sokolskega naraščaja, krasnega ročnega dela v narodnih motivih g. Zor, ki ni žalila ne truda no časa, da je napravila ta res lepi dar sokolskemu naraščaju. Z lepim govorom je izročil starosta dr. Pestotnik prapor mlademu, krepkemu zasta ronoši in izrazil zahvalo darova-teljici in češkoslovaškemu konzulu dr. Benešu za darovanega sokola na drogu prapora. Govoril je tudi mladi zastavonoša in potem je sledila ginljiva prisega sokolskega naraščaja na svoj prapor, ki mu ostanejo mladi sokoliči vedno zvesti. V imenu Saveza je pozdravil zbrano sokolstvo, posebno naraščaj br. Gangl v vznesenem govoru in končno je spregovorila še deklica, sokolska gojenka in s tem je bila ta res lepa slavnost končana.
Popoldne so bili sedeži na telovadišču vsi do zadnjega zasedeni, veliko občinstva je pa tudi stalo. Sokol pač ne samo da uživa staro simpatije Ljubljančanov, temveč se te simpatije vedno večajo, ker se občinstvo vedno bolj zaveda velikega pomena sokolske vzgoje, posebno za mladino.
Telovadili so člani, članice, moški in ženski naraščaj in otroci, na orolju in proste vaje in vse vaje so bile izvršene s tako natančnostjo, da jim je občinstvo sledilo z največjim zanima^ njem in naravnost burnim odobrava-
I njem. Nekatere točke so bile narav-Inost prekrasne in so vzbujale pravo I občudovanje. Vihar navdušenja je izzvala močna četa hrabrih Mačvanov tukajšnjega 40. pešpolka, ki je nastopila s puškami in izvajala vaje tako eksaktno, da ploskanju in Živio - klicem kar konca ni hotelo biti. Z vidnim ponosom so gledali Ljubljančani krepke postave in pogumne obraze sinov onih junakov, ki so nam prinesli zlato svobodo in slišali so se veseli vzkliki: ubogi Lahi!
Telovadbo je zaključila krasna Vidmarjeva vaja «Jugoslavija», ki so jo izvajali člani in članice. Vsa naša zgodovina je opisana v tej vaji, ki začno s silnimi akordi pesmi: «Ej trubaču s bojne Drine, ded’ zatrubi zbor», konfca se pa s kraljevo himno, ki jo jo igrala godba, telovadci pa peli. Občinstvo je bilo vidno ginjeno in lepše se res ni mogla završiti ta prvovrstna prireditev Sokola L, kateremu želimo še veliko takih uspehov in skorajšnje do-čakanje dneva, ko se bo na lepem let-nefn telovadišču ponosno dvigal tudi njegov dom.
Sodelovali sta dve godbi: vojaška in železničarska v ličnih jugoslovanskih uniformah.
Po javni telovadbi se je vršila ljudska veselica, jutri se pa prireditev nadaljuje.
Sokol I. je napravil velik korak naprej.
Maščevanje gospoda Peska.
Gospod Pesek je pričel maščevalno akcijo proti državnim funkcijonarjem, ki so v njegovi aferi opravili svojo službeno dolžnost. Poslužuje se raznih metod: proti višjim vpleta v svojo hlapčevsko servilnost prikrite nesramne napade, ki naj adresatu povedo, česa je gospod Pesek zmožen ter jih skuša zaplesti v svoje politične intrige, proti nižjim vihti gorjačo.
G. Pesek se v svojem rodbinskem glasilu sicer še vedno dobrika g. pokrajinskemu namestniku, istočasno pa ga na perfiden način poskuša zavleči v svojo afero, ki jo v trudu svojega obraza vedno znova predstavlja kot politično. Gosp. Pesek namreč neprestano očita ne vemo komu, najbrž pa demokratom, da se g. namestnika umetno vlači v njegovo
afero. Namen te navidezne skrbnosti za g. Hribarja je seveda več kot prozoren. G. Pesek bi rad v javnosti napravil vtis, da je pokrajinski namestnik takorckoč na njegovi strani, istočasbo pa hoče g. Hribarja «posvariti», da se naj čuva pred njegovim revolverjem. Toda gospod iz «Jugoslavije» ne bo prevaril javnosti.
G. Hribar je res čisto slučajno prišel v položaj, da je moral podpisati akt glede nepotrditve g. Peska. Bil je namreč v tistem hipu, ko je bilo treba akt rešiti, šef politične uprave v naši pokrajini. Ce bi ta dan sedel na njegovem mestu gosp. Baltič ali g. Brejc ali recimo g. Deržič — \sak bi bil podpisal enak predlog. Namestnik je pač funkcijonar države, uradnik, ki mora pravično reševati vsako zadevo. Njegov osebni občutek je pri
tein irelevanten. Reči pa smemo, da bi j Zane’lo, da bi on začel pogajanja, kot
vsak izmed gori navedenih gospodov podpisal tako, kakor je bil Peskov akt podpisan in da bi pri tem g. Deržiča in g. Brejca navdajal približno enak občutek — studa in sramu. Tudi sodnika, ki mora n. pr. obsoditi zaradi § 129. k. z., obhaja stud in neljubo mu je, da se ga «vlači v umazano afero» — toda vršiti mora svojo prokleto dolžnost.
O. Pesek to dobro ve. Navzlic temu je pričel proti pokrajinskemu namestniku z «ostrejšo sapo». V nedeljo je začela «Jugoslavija» napadati g. Hribarja, češ da preveč naginja k demokratom. Gospod Hribar Peska niti na banket ni povabil! Ker pa je bil na oficijelno večerjo po-. van g. ravnatelj Jelenc, predsednik UJU je g. l^esek brž dognal, da je bilo na pojedini — o groza — samo «Jutro» v osebi njegovega urednika g. Jelenca! To so znane metode g. Peska. Na nadaljni razvoj smemo biti radovedni.
Proti uradniku, ki je bil tako nesrečen, da je moral v nekdanjem območju Peskovega delovanja službeno ugotoviti gotova dejstva, je g. Pesek organiziral pravcato križarsko vojno. Še nedavno je «Jugoslavija» o okr. glavarju drju. Pirk-mayerju v Ptuju, enemu naših najodličnejših upravnih uradnikov, priznala, da so klevete, ki so jih o njem razširjali banditi ala «Straža» izmišljotine ali pa grehi — drugih ljudi, sedaj pa st je g. Pesek dal od 15 svojih prijateljev (katerih podpise pa je previdno zamolčal!) napisati «odprto pismo», ki zahteva, da se baš zaradi zgoraj omenjenih klevet uvede proti g. drju. Pirkmayerju disciplinarna preiskava. Vsak dan napada sedaj g. I^esck v svojem listu tega uradnika, ker je storil svojo službeno dolžnost.
Kdaj bo konec prakse, da se osebna podlost skriva pod politično krilo in se vlači v dnevno politiko državne funkcijo-narje, ki nič drugega ne delajo, nego vrše svojo težko službo?
Jfekaj o naši zunanji politiki.
O vprašanju zunanje politike se piše pri nas navadno zelo površno, da, naravnost Jahkomiselno, ker se tudi v teh vprašanjih navadno zasledujejo strankarski cilji. Koliko je klerikalno časopisje že napadalo ministrskega predsednika Rašica n. pr. radi vprašanja luke Baroš! Vsaka vest, ki so jo priobčili italijanski listi o tem, da je glede luke Baroš že dosežen sporazum, v italijanskem smislu, so servirali naši klerikalni listi svojim čitateljem — kot gotovo dejstvo, ki so ga tudi «primerno» komentirali, češ, Srbi so nas zopet prodali, ker njim se gre za Skadar in ne za pristanišče, ki bi služilo v prvi vrsti Slovencem in Hrvatom.
To hujskanje je trajalo do najnovejšega časa in upati je, da poneha vsaj zdaj, ko je po zavrnitvi Zanelle v Beogradu jasno kot beli dan, da naša vlada niti najmanj ni 'odnehala v barbškem vprašanju in nima niti namena odnehati v bodoče.
Stvar glede Baroša stoji danes tako-le:
Ko je italijanska vlada sprevidela,.da se naša vlada noče pogajati, je poslala v Beograd voditelja reških avtonomašev
vodja najmočnejše stranke na Reki, ki bi morala prevzeti tudi vlado na Reki. Ta Zanella je pa doživel v Beogradu popoln neuspeh, ker naša. vlada je pripravljena pogajati se samo z reško vlado, brez vsakega vmešavanja z italijanske strani.
Stališče naše vlade je naslednje: Italija mora izročiti nam vse ozemlje, ki nam pripada po rapallski pogodbi, torej tudi luko Baroš. Potem naj se konstituira pravilno reška vlada, ki jo bo naša država priznala in potem še-le se bo naša vlada pogajala z reško vlado, pa ne z italijansko, o uparabl pristanišč.
To edino pravilno stališče zastopa od vsega začetka voditelj naše zunanje politike g. Pašič, ki ima v svoji stroki za sabo lepa in bogata iskustva in tudi lepe — uspehe. Zato je naravnost smešno ono večno godrnjanje klerikalnih listov, ki našo zunanjo politiko vedno, pri vsaki priliki napadajo, kakor da bi jo vodili kaki diletanti in ne državniki Pašičevega kova. S tem strankarstvom v zunanji politiki se pa nanaša državi škoda, o kateri lahkomiselni kritiki najbrže niti ne sanjajo, ker ravno zunanja politika je tako delikatna, da se mora imeti v njenega voditelja — zaupanje. Tu mora strankarska zagrizenost stopiti res popolnoma na stran, ker zunanjepolitična vprašanja so vprašanja države in ne vprašanja kake stranke. Tako razumejo to stvar povsod, saino pri nas, ki zunanje politike nikdar vodili nismo, se tega ne more ali noče razumeti in mesto da bi se zaupalo onim, ki zunanjo politiko vodijo, se jih iz same strankarske zagrizenosti napada in sumnjiči.
Baroško vprašanje se nahaja v najboljšem tiru in ono bo rešeno v našem smislu, ker mi ne zahtevamo več kot pravice, priznam* nam v rapallski pogodbi, ki jo je podpisala tudi Italija. Italijanska vlada bo najbrže še zavlačevala z izpraznitvijo naših krajev, ali končno jih bo vendar-le morala izprazniti, ker sicer ne dobi trgovinske pogodbe z našo državo, ki je njej bolj potrebna kot nam. Pustimo mi g. Rašica na miru in mu lepo zaupajmo, ker on bo že dobro vodil našo zunanjo politiko.
Odlikovanje dr. Ivana Bavčarja.
Preteklo sredo je namestnik g. Ivan Hribar izročil v mestni posvetovalnici dr. Ivanu Tavčarju visoko odlikovanje reda sv; Save II. razreda in je imel pri tej priliki lep nagovor, v katerem je naštel res velike zasluge odlikovanca.
Bilo bi odveč vse te zasluge dr. Tavčarja naštevati, ker one so znane vsakemu od nas. Klerikalci to tudi priznavajo, samo včasih so mu očitali srebrni rog in ravno o delovanju dr. Tavčarja v vojnem času imamo mi posebno mnenje in bi svetovali klerikalcem, da nikdar več ne omenijo tega srebrnega roga.
Dr. Tavčar je bil vedno nacionalen in zelo oddaljen od vsakega avstrijakant-stva. Vojna ga je zalotila na položaju ljubljanskega župana in na tem mestu je moral biti takrat pameten, razsoden in nad vse pravičen človek. Tak mož je bil
Listek. Nadrahov Cene.
Z NAŠGA KONGRESA U ŠTRAS-.BURGU.
Nemo propheta in patria! Tu b’ se reki pu kransk, de nuben človk doma me puštane slaven. Tist, ke jm je kej na tem, de jeh svet ne puzab in ker b’ se rad zmirRsvetil, kokr kakšna lehterna, punoč in pudnev, sa zatu že od nekdej poskušal use mugoče, keku b’ jeh dumuvina spoštvala in prkuvala u deveta nebesa, kamr spadaja.’Tist, ke duma nlmaja sreče, greja punavad kam vn, pa nej bo na Prajzovsk, na Rusovsk ali clu u Merika, ker ma več kurajže. Eni, ke jem ni nč na tem, kua ta svet misi u neh, se pa pr-pravlaja kr ceu živlejne za drug svet, de boja pol tam med ta prvem, ke sa bil prej med ta zadnem.
Teku ta prvi, kokr ta drug imaja usak soj proti. Pusebn pr nas Sluvenceh duma res še nuben člouk ni ratu slaven. Kollase jest ket star Iblančan spuminam, je pustov pr nas duma slaven sam moj pr-jatu gespud žepan Pesek. Ampak Buh ne przaden, de b’ tud mene kdej taka slava duletela.
Teku se j’ zgudi, de sa se tud naš Orli, ke jem p ravni a Iblančani bi pu dumač čuki, odločil, de greja u fremd, de pu-kažeja, kua znaja in de se vrneja dam u rožcah. Ke sa mel zadenč u Iblan soj kungres, na ktermu sa mel razen maše u šentpetersk cerkl tud en «javen» nastop za Medjatuva hiša na Dunajsk c st, takat sm preč reku, de hočja čist gutou ne sam Iblana, ampak ceu svet iznenadet. Sam teku se j’ namreč razlagat, zakva sa se takat skrival za plankam, de jeh ni mogu nuben člouk videt.
Moj mišlejne je biu čist ta prati in prznat morem, de sa Orli res tič, ke jem jeh ni para. Un teden sm šoti namreč ž nem na Francosk u Štrasburk. Tu je en mest u Lezaciji, ke je bla pred pud Praj-zam. Cev teden srna mel teluvadba na use mugoče viže, de me še zdej ježek buli. In naš čuki, ke jeh duma teku zani-čujeja, sa med usem narodem na svet udnesl ta peru daril. Keku je pršiti du tega, bom zdela preč puvedti.
Preč, kokr hitr srna izstupil iz cuga u Štrasburgu, sa nas gledal ledje, kokr biki u nova tirata. Eni sa tud ud strahu zbežal, teku sa se nas ustraši. Mislel sa, de srna mi Orli, ke mama rdeče srajce, bulševišk gardisti. U enem ozir sa mel scer proti. Pusebn škofi sa se začel kar
dr. Tavčar, ki je računal z razmerami in .nam s tem veliko več koristil, kakor bi nam bil koristil v slučaju, ko bi s temi razmerami ne računal. Ni bilo lahko računati z razmerami človeku, ki je bil v svojem srcu popolnoma nacionalen in je želel poraz onim, ki so v naši deželi vladali, ampak dr. Tavčar Je s tem rešil avtonomijo ljubljanskega mesta in dosegel, da je bild ravno na Kranjskem število onih, ki so bili preganjani — minimalno.
In še nekaj, česar nikdar ne smemo pozabiti. Soproga dr. Tavčarja je dobila še pred vojno srbsko odlikovanje. Ko je izbruhnila vojna, je velika večina srbskih» in ruskih odlikovancev smatrala za samoobsebi umljivo, da stavijo ta odlikovanja «na razpolago» avstrijski vladi. Gospa soproga tedanjega ljubljanskega župana dr. Tavčarja tega ni storila!
Dr. Ivan Tavčar lahko s ponosom nosi visoko odlikovanje, ki mu ga je podelil naš prestolonaslednik - regent, ker je to odlikovanje — pošteno zaslužil.
Vprašanje £jubljane.
V par dnevih bomo imeli v Ljubljani zopet župansko volitev, ker g. Pesek ni bil potrjen, brez občinskega sveta in redne uprave pa nobena, tudi najmanjša občina ne more biti, še manj veliko mesto kot je Ljubljana, kjer čakajo občinski svet velike naloge.
2e zadnjič smo pisali o tem, kako si zamišljamo rešitev krize, ki je nastala z nepotrditvijo g. Peska za župana. «Jugoslavija» je na to rekla, da demokrati iščejo zaveznike.
Nam ni znano, ako demokratična stranka kot taka išče zaveznike in mnenje, ki ga zastopamo, je naše neodvisno mnenje, da se brez najmočnejše skupine v občinskem svetu, ali celo proti njej no more voditi uspešna komunalna politika. Naglašamo besedo: komunalna, ker v občinskem svetu ljubljanskem se ne bo reševalo niti vprašanje ustave, niti vprašanje valute in izvozne ali uvozne trgovine, ker delokrog občinskega sveta je omejen na strogo lokalna vprašanja in pri tem splošno politična načela sploh ne prihajajo v poštev. Proti vsakemu sodelovanju demokratov s klerikalci nismo morda toliko radi političnih temeljnih načel, ki ločijo obe stranki, ker ta pri občinski upravi ne pridejo v poštev, temveč zato, ker smo prepričani, da prononsirani sovražniki Ljubljane, klerikalci, ki so Ljubljano oškodovali kjer- in kadarkoli so le mogli, nimajo smisla za dobrobit Ljubljane.
Ljubljanski občinski svet mora pa imeti pred svojimi očmi vedno* samo in edino dobrobit Ljubljane in njenega prebivalstva in zato smo zagovarjali koalicijo med demokrati in narodnimi socialisti, oziroma socialnimi demokrati, ali pa koalicijo vseh teh treh strank, ker te stranke bi lahko napravile skupen komunalni program in bi ga lahko skupno tudi izvajale.
«Jugoslaviji», seveda, to naše stališče ne ugaja, ampak g. Pesek še vedno ni narodno-socialna stranka, ki bo — upamo — imela bolj pred očmi koristi Ljubljane, kot pa koristi g. Peska. Naj
križat. Pa to še neb’ blo nč. Mislel srna, de jeh borna pumirl, če jem borna zabil u glava, de je tu sokolska uneforma, pa srna se zmutil. Ke sa pa tu zaslišal, sa se začel še bi križat In upit: Ptilcija, pul-cija, tati sa udrl u naše kraje. Tati, ke gvante kradeja! Bli srna že u takeh škripceh, de srna ja mislel ubrat že nazaj u Iblana. No, nazadne srna jeh pa le pumirl, pusebn, ke sina oblubil, de ma pršli prhodnč u čukovsk uneform: u talarju, s pugrebska kapa na glau, na kukard pa mrtvaška glava.
U nedela dupottne srna mel usi turnarji javen nastop. Ta narpred sa nastupil ta najnuvejš katolšk teluvadci, afrikansk za-murčki ud družbe sv. Klaverja. Ti sa mel naluga, de pukažeja, če se znaja ublečt. Na splošnem je šlu, sam nekter sa mel rekelce narobe ubrnene, eni pa štumfe na rokah namest na nogah. Duscgl sa 80 od 100 točk
Preč za nem je nastupila ena' velika četa fajmoštrov in kaplanu iz cevga sveta. Mel sa ibenge z jezikam in tekmuval, kadu zna najbl farbat. Kokr hitr je pršiti teku delč, de nuben nubenmu ni več nč verjeti, najmen pa sam seb, sa se med silnem navdttšejnem škofu in kardinalu odstranil s teluvadišča. Dusegl sa uspeh 100 točk.
pristaši narodno-socialne stranke dobro premislijo: ali bi se dalo več storiti za Ljubljano v družbi z demokrati, ki so desetletja pošteno vodili občinsko upravo, ali pa v družbi s klerikalci, ki so prizadjali Ljubljani že toliko škode!
In samo za to se gre. Sami narodni socialisti, ali socialni demokrati občinske uprave ne morejo prevzeti v svoje roke, ker imajo prvi samo osem, drugi pa samo pet občinskih svetnikov. Lahko pa uveljavijo vsaj del svojih nazorov v komunalni politiki, ako se koalirajo s stranko, ki je najmočnejše zastopana v občinskem svetu in ima v komunalni politiki tudi največ prakse. Ako se pa koalirajo s prononsiranim sovražnikom Ljubljane, bodo pač zadostili svoji strankarski zagrizenosti, Ljubljani bodo pa samo škodili, ker koristi Ljubljana od take koalicije ne more imeti nobene.
Napredek in prospeh Ljubljane je v vprašanju in zato pričakuje ta Ljubljana z največjo napetostjo in skrbjo izida nove županske volitve.
Katoliški komunizem.
Vemo dobro, da nas bodo hrulili z denuncijanti, ampak ozirali se ne bomo na to, -temveč bomo povedali naše odkrito mnenje o gonji, ki jo vrši del klerikalnega časopisja proti državi, ker je ta v lastno hrambo storila primerne ukrepe proti rdečim teroristom.
Nismo prijatelji izjemnih odreb in tudi ne izjemnili zakonov, ali rdeči teroristi so privedli našo državo do tega, da je ona morala nastopiti proti njim z izjemnimi odredbami. Velika večina naše javnosti se tudi strinja z zakonom o varstvu države in uvideva njega nujno potrebo, samo klerikalni listi — izvzemši1 morda «Slovenca» — so nastopili z vso vehemenco proti temu zakonu in — za komuniste. Mariborska «Straža» je morala biti radi svojega komunističnega pisanja konfiscirana, «Novi Cas» blebeta o nasilju, ki se vrši nad komunisti, «Domoljub» ga pa dopolnjuje in tako si je klerikalno časopisje razdelilo vloge:; «Slovenec» hpče ostati «regierungsfähig» in je še kolikortoliko zmeren, «Straža»i «Novi Cas», «Domoljub» in drugi klcri-i kalni reptili pa' hujskajo bolj kot )c Kd») hujskal kak komunistični list.
Zastopniki časopisja so bili v Beogradu pozvani, da si ogledajo prostore, v katerih so zaprti aretirani komunisti in da vidijo, kako se z njimi ravna. In v beogradskih listih čitamo, da dobijajo aretirani komunisti hrano od zunaj, da t. lahko vsak dan govorijo s svojimi so- ! rodniki in da imajo sploh vse na razpolago, samo — ven ne smejo. Primerjaj- ' mo to ravnanje z resničnimi revolucionarji s postopanjem avstrijskih oblasti s političnimi jetniki v ljubljanskih sod- • nih zaporih leta 1914! Ti se niso mogli z nikomur pogovarjati, nobene udobnosti niso imeli, z navadnimi zločinci se je boljše postopalo kot z njimi, ampak to jc bilo po mnenju katoliških duhovnikov, ki urejajo imenovane klerikalne reptile, popolnoma pravilno, saj so s posebnim zadoščenjem beležili vsako novo aretacijo. <
Pršli srna na vrsta mi čuki. Prčcl je trubentat, bobnat in piskat, de sm mislil, de j’ nastopu sodn dan, teku slaven sa nas sprejel. Zmulil srna najprej mulituca, deb Buh dau za sokolske dneve u Iblan in sploh pu Sluvenji zmirl dež namesl sonca. Prva vaja, s kera srna preč zbudi zanimajne, je bla: kuzovce preubračat Šlo je, kokr pu žnorc. Nastou jc tak naudušejne, de sa še gledauci in tud faj inoštri in škofi puskakal s tribun in nam'itred preubračal kuzouce. Natu slediv izvajajne tekuzvanga , rimskega hlapčevskega sistema. Tu je ena zlu teš' ka vaja. Držat se j’ treba ves skrivlefl in zavijat uči prot nebu, kokr de b' bit1 škilast-Škofi sa kar mencal z migam, ki' sa vidi, keku jem gre žit u klasje in dn svet Lojzjuši še niša izumrl. Ta narveč trumf je bla pa ta zadna naša munara Keku in kam se kušiie kaplana in karf fajmuštra. Kokr sm pol zvedu, sa ta naloga naše Orlice sijajen rešile. Kaplaih sa kušnele na usta, fajmoštre ma splot1 neč. Dusegl sa usi 606 točk.
Nazadne sina usi skep z zamurci ure( še enkrat zmulil par mulituc, de b’ Bm za sukolske prireditve zmiri pttsiou de^ in kongres jc biu končan. Ulila se j’ ploha ke nas je premučila ket cucke, in da sius pršli mokri še u Iblana.
In sedaj priobčuje «Novi Cas» po tržaškem «II Lavoratore Socialista» nesramno laž, da držijo aretiranim komunistom v Beogradu noge nad ognjem toliko časa, dokler ne izsilijo od njih priznanja, da so krivi! Seveda, radi previdnosti pripominja «Novi Cas» temu poročilu, da bi vlada morala te trditve dementirati, češ, saj morda pa ni res!
•In večno se bo potegaval za preganjane komuniste, tako zatrjuje «Novi Cas», naslednik onega «Večernega Lista», ki je pri nas ustvaril komunizem
Po «Novem Času» bi se torej moralo pustiti komuniste «na miru», da morejo nemoteno ubijati najboljše naše ljudi in se pripravljati na oni čas, ko bodo mogli upeljatl pri nas — ruske razmere. Mi bi sicer tem zagovornikom rdečega terorja od srca privoščili, da bi prišli pod oblast naših komunistov, ampak to bi bilo mogoče samo, ako bi se komunistični načrti posrečili in v tem slučaju bi morali trpeti vsi.
Tega pa družba noče in zato se splošno odobravajo strogi ukrepi proti teroristom in ako bodo črni komunisti nadaljevali s svojim komunističnim hujskanjem, se obrne ost ljudske nevolje tudi proti njim. «Novi Cas» veliko besediči o «belih gardah» in ako bo nadaljeval s svojim hujskanjem, se utegne zgoditi, da sc res pojavi oni, ki ga kliče ta klerikalni reptil čisto brez vsake potrebe. Ljudje okolu «Novega Časa» Jugoslavije niso ustvarjali, oni je tudi rušili ne bodo!
Politična poštenost.
Pred par meseci je gospod Pesek dal napisati na svojo hišo na Marijinem trgu z ogromnimi črkami: «Jugoslavija, neodvisen dnevnik». Prvo leto svojega obstoja je stala «Jugoslavija» sicer več ali manj ob strani političnega boja, lani pa je postala zagrizeno strankarsko glasilo NSS. Kljub temu je g. Pesek dal temu izrazitemu strankarskemu glasilu pridevek «neodvisen».
Pri klerikalcih smo bili vajeni, da so ■uporabljali nepoštena sredstva v strankine svrhe, priznati pa moramo, da so klerikalci povedali kaj da so, da sc niso skrivali pod krinko neodvisnosti, nad-
1 Strankarstva itd. V hinavščini in politični korupciji je NSS prekosila klerikalce.
■ Dokler bo «Jugoslavija» pod krinko ne-' odvisnosti zagrizeno glasilo NSS, tako 1 dolgo bo stranka gazila v blatu politič-’ ne nepoštenosti.
Dokler smo bili pod tfvstrijskim jar-jmom nismo mogli govoriti tako, kakor nam je bilo na srcu. Zaradi tega se ta-
•	krat ni mogel naš narod politično šolati.
' Sedaj pa, ko ima vsakdo, ki mu je na ' -srcu blagor naroda in procvit države,
' Popolnoma prosto roko je čas, da začne ' naš narod temeljito politično šolo. Da ne
bodo klerikalci skrbeli za to vzgojo smo prepričani, in njih namen je, držati Ijud-c stvo v strahu duhovništva. Ali nikdar si c nismo mislili, da bodo nastale pri nas :i napredne stranke, ki se bodo posluževa-
-	le neodkritih in nepoštenih metod vpo-
-	Htičnem boju in ki bodo še nadalje tla-). čile narod v politični neizšolanosti. Kako
*	naj sc preprosti človek pouči o naših e razmerah, ako dobi v roke «neodvisen» i, dnevnik «Jugoslavijo», ki v svoji strau-a karski slepoti bruha jezo proti demo-I, kratom in hujska proti ukrepom naše n vlade, ker sedijo v vladi demokrati — d m ne gg. Pesek in tov. Ako ima NSS kaj ji Poštenja v sebi, naj vrže «Jugoslavija» t. krinko neodvisnosti raz svoj obraz in k naj pove, kaj da je.
j- To pa še ni vse. Kajti pridevek, ki si ü ga je pridejala «Jugoslavija» je le znak je Politične metode narodno-socijalističnc ;a stranke.Ti ljudje skušajo pod različnimi 5' krinkami «neodvisnosti» in «nadstrankar-:i' stva» ali «naprednjaštva» vgnezditl se v ii' druge organizacije in si pridobiti tam nekaj pristašev. Ti pristaši imajo nalogo, K da ne pokažejo takoj v začetku svoje > barve, ampak da rujejo s prikritem ob-i; razom v organizaciji, dokler ne dobijo n1 toliko pristašev, da speljejo organizacijo 1' Preko noči v narodno-socijalistični tabor. 'c Sami ob sebi so nezmožni ustvariti no-)ti ve organizacije, ki bi narodu, bodisi v kulturnem ali gospodarskem oziru kori-’t stile. Naš narod rabi nove kulturne in it Gospodarske organizacije, rabi novih idej e* v gospodarskem in političnem življenju. J1 ^sak dober državljan bo vesel, ako bi '* ''•nala NSS ustvariti kaj novega v korist faroda. Kaj profitira narod s tem, da
zaseje peščica ljudi prepir in sovraštvo v kako društvo in da pride to društvo po dolgih osebnih bojih iz roke ene stranke v drugo stranko. in da potem društvo počasi hira?
Najznačilnejše za metodo politične nepoštenosti pa je, da je začela NSS uvajati to metodo med našo mladino. Mladini se mora vcepiti ljubezen do dela, se mora vzbuditi in razviti v nji čut za poštenost, ne le za zasebno, ampak tudi za politično poštenost. Mladina se mora učiti, kako bo z novim delom koristila narodu, kako bo ustvarjala nove pogoje za gospodarski in kulturni procvit ljudstva in ne kako se bo na piratski način pod prijateljsko zastavo približala pošteni ladji, jo razorožila, oropala ter odšla s plenom.
«Jugoslavija» sc v svojem članku «Naš izvoz in uvoz», ki ga je priobčila v včerajšnji številki, hudo zavzema za avstrijske kapitaliste. Obtožuje našo državo, da je «avstrijske vcletržce korenito pregnala», dolži jo, da je «velike trgovce na Dunaju ozlovoljila in oškodovala». Ako bi čitali tak članek v dunajskem čifutskem listu «Tagblatt», se ne bi čudili, ali da se najde slovenski list, ki kliče nazaj stoletne izkoriščevalce našega naroda, to je nekoliko hudo.
Ravno tako ni «Jugoslaviji» po volji, da „so prišla nekatera nemška podjetja v Sloveniji v slovenske roke. Gotovo bi bilo nekaterim gospodom po volji, da bi pri nas imel Dunaj še vedno glavno besedo, posebno gospodu člankarju.
Kakšne zveže ima «Jugoslavija» z dunajskimi veletrgovci in kakšne obveze ima napram njim, ne vemo. Poznamo pa gospoda avtorja A. G. na Dunaju, ki je v tesni zvezi z dunajskimi kapitalisti, ki imajo načrt nakupiti v Jugoslaviji vsa produktivna sredstva, posebno železne rudnike, premogovnike, železna podjetja itd. in na ta način zopet spraviti v svoje kremplje našo domovino. Ta gospod je prišel mnogokrat v Beograd ter kleče-
Kaj je do sedaj napravila NSS, iz-vzemši to, da je v tuje organizacije spravila svoja kukavičja jajca? Kie so njene kulturne, kje so njene občekorist-ne gospodarske organizacije?
Posledice politične nepoštenosti, ki jo goji že dve leti NSS se vidijo jasno. Kajti ne more se trditi, da bi bila danes politična morala na višji stopnji, nego je bila ob času razpada Avstrije, ampak obratno, politična morala naprednega ljudstva je znatno padla in to po zaslugi te stranke. Nepoštenost in neodkritost, z eno besedo politična korupcija, je njena metoda. Vsem poštenim pristašem NSS kličemo, naj strejo v svoji stranki politično nepoštenost in mi bomo prvi, ki bomo odobravali vse to, kar ustvarijo s poštenim, odkritim delom v prid našega naroda.
plazil pri vseh mogočih ministrstvih, da bi naša vlada dala različne koncesije nemškim kapitalistom. Ta gospod je tudi ustanovil na Dunaju podjetje z visoko-zvenečim jugoslovenskim naslovom ter zahteval od naše vlade različne koncesije za svoje podjetje. Ko pa so mu na merodajnih mestih povedali, da ne more dobiti teh koncesij, ker bi bilo to proti obstoječim predpisom, je začel ta gosp. bruhati jezo proti naši državi. Pripovedoval je, da je naša država skoz in skoz koruptna, da sovraži nas Slovence, in pristavil je: «Ta država mora propasti».
Ob razsulu Avstrije je bil gospod tajnik -v neki pisarni z mesečno plačo 800 kron in brez premoženja. V enem letu potem pa si je prislužil -potom «trgovine» z Jugoslavijo težke novce. Nekateri pravijo, da si je prislužil ravno toliko kakor gospod Pesek.
Dovoljujemo si vprašanje uredniku «Jugoslavije», ali ni gospod, ki ga imamo tu v mislih, identičen z gospodom, ki je spisal članek o našem izvozu in s katerim ima gospod Pesek intimne trgovske vezi? Jako bi nam ustregel, ako bi se gospod A. G. podipsal s polnim imenom.
„Diktator Jugoslavije.“
O voditeljih našega, komunizma nikdar nismo imeli posebnega mnenja, ker smo dobro vedeli, da so to po večini ambiciozni ljudje, ki se v drugih strankah niso mogli uveljaviti in so poskušali priti na površje s pomočjo zapeljanih in nahujskanih ljudskih množic. Prototip takega «politika» je dr. Sima Markovič, predsednik komunističnega parlamentarnega kluba, ki je bil baje določen za diktatorja sovjetske Jugoslavije.
O temu možu poroča kragujevačka «Šumadiska Demokratija», da je bil že v gimnaziji «revolucijonaron»A ampak samo v besedah, ko je imelo priti do dejanj, se je junaško skril. Kot osmošolec v Kragujevcu je propagiral in organiziral upor proti ravnatelju gimnazije, ampak ko je prišlo do resnega, so je lepo nazaj potegnil in igral prav klavrno vlogo. Dobil je tudi prav majhno kazen, medtem ko so po njem zapeljani tovariši bili strožje kaznovani.
2e ta epizoda meče kaj čudno luč na značaj takrat še mladega Markoviča. Še lepše pa ilustrira njegov značaj en drugi moment iz njegovega življenja, v času avstrijske okupacije Kragujevca, ko je značajna srbska inteligenca zelo trpela, dr. Markovič je pa takoj vklonil glavo pred sovražnikom in kmalu je postal persona grata pri avstrijskih oblastvih. Bil je upravnik otročjega azila in uradnik v občinskih prodajalnih in je imel vedno dovolj živil, medtem ko so njegovi someščani trpeli lakoto. Njegovo vedenje v teh -časih so si dobro zapomnili ktagu-jevački reveži, ki jim je on delil vsakdanji kruh in zanimivo je," da se je Markovič pozneje vedno skrbno izogibal Kragujevca in da nikdar ni posetil tamošnje organizacije svoje stranke.
Po čisto slučajnih uspehih svoje stranke pri občinskih volitvah in pri volitvah v konstituanto je postal Markovič zelo predrzen, ker je mislil, da pride kmalu oni veliki dan, ko prevzame diktaturo v sovjetski Jugoslaviji. Ampak ko se je v odločilnem trenutku pokazala čvrsta roka pokojnega
Draškoviča, je postal Markovič kmalu zelo ponižen in kmalu se je nahajal v zadnjih komunističnih vrstah.
Markovič je dobro vedel, da je šla komunistična stranka že predaleč in da je veliko preslaba, da bi svoje načrte uresničila. Predvideval je katastrofo in odšel je lepo na tihem in skrivaj — v Moskvo, prepuščajoč svojo zapeljane žrtve usodi...
To poslednje njegovo dejanje je naravnost ostudno. Zapeljaval je neuke ljudi, dokler je to bilo mogoče in ker nazaj ni več mogel, je čisto enostavno dezertiral in prepustil zapeljane delavce usodi, ki naj jih zadene za njegovo krivdo, za njegov zločin.
Ta mož, ki je hotel s pomočjo zapeljanih množic postati diktator v sovjetski Jugoslaviji, zasluži vse zaničevanje vseh dostojnih ljudi. Njega, in-teligenta, doktorja filozofije in profesorja se mora veliko strožje soditi, kot ubogega delavca, ki se je dal od izobražencev zapeljati. Zapeljani in nahujskani delavci vzbujajo sočutje, takim, kot je dr. Sima Markovič, bi pa človek privoščil eksemplarično kazen za njegove zločine na državi in ljudstvu. Ampak on je ušel roki pravice in kazen za njegova dejanja bo doletela največ samo njegove zapeljane žrtve. Morda se bo ljudstvo spametovalo in ne bo več sledilo takim zločinskim demagogom.
Zapiski.
G. Stojan Protič hodi v politiki svoja pota in to vzbuja pri naših separatistih prazno nado, da bodo z njegovo pomočjo dosegli revizijo ustave, po svojem okusu. Res je, g. Stojan Protič hodi svoja pota, ali ta pota niti od daleč nimajo onega cilja, kamor vodijo pota naših separatistov. Tudi Stipica Radič je mislil, da bi se dalo z g. Protičem morda govoriti in ga je obiskal v Rimskih Toplicah. No, Stipica Radič se je vrnil od obiska v Zagreb — močno razočaran.
Zelo enostavno. A. P. izjavlja v «Avtonomistu», da je pod njegovo častjo odgovarjati na očitanje, da je postal iz socialnega demokrata — klerikalec. To je pa res najenostavnejši način pretrgati
„Jugoslavija“ kliče dunajski kapital na pomoč.
vsako debato — iz zelo zanimivega poglavja o — značajih.
Vojna posojila še vedno ne dajo mirnega počitka «Avtonomistu» in ker Jugoslavija nikakor noče plačati avstrijskih vojnih posojil, agitira «Avtonomist» proti njenim državnim posojilom. No, od «Avtonomistovih» čitateljev država tako-intako nikdar ne bi ničesar dobila, ker ti so svoj denar založili v avstrijska vojna posojila.
Alt-Oesterreich. NaJJunaju se je ustanovilo pod zgornjim imenom društvo starih generalov, ministrov, dvornih in drugih svetnikov itd., ki hočejo obnoviti — staro Avstrijo! Odpuščamo revežem ta greh, saj nikdar niso vedeli kaj delajo in odkod bi potem danes to vedeli?
Kmete hujska proti meščanom nad vse katoliški «Domoljub», češ, glejte, hoteli ste prodajati mleko v Ljubljani po 8 K liter, pa vam tega ne dovolijo, temveč samo po 6 K. Zanimivo je, da kmeta ne hujska proti meščanu niti «Slovenec», niti «Novi Cas», take hujskarije priobčujejo klerikalci v kmetskem «Domoljubu», v «Slovencu» in «Novem Času», ki sta bolj meščanska, pa vpijejo na — draginjo.
Duhovniške plače so premajhne, pravi «Slovenec». To bo resnica, ker po številkah, ki jih priobčuje «Slovenec», duhovniki res ne morejo primerno izhajati. Ampak ti duhovniki so navzlic svojim slabim plačam vendar zelo agilni pri hujskanju proti naši državi! Ako hočejo duhovniki, da jih država za vodstvo matic in sploh za državno delo boljše plača, naj se vsaj naučijo to državo spoštovati, ako že ne čutijo nobene ljubezni do nje. Tmim duhovnikom, kakršni so današnji v svoji večini, bi se naj pa vodstvo matic odvzelo in izročilo občinam ali ko-mursibodi.
Seveda, korupcija! Macedonija je bogata na rudah in vlada bo dala več koncesij za rudoslede. «Novi Čas» vidi v tem — korupcijo. Ima pač vedno samo korupcijo v mislih, ker ga sama korupcija okroža!
Med vrstami.
Zakon o zaščiti države, za katerega sta glasovala tudi gospoda Deržič in Brandner, pravi v čl. 18., da pripadniki komunistične stranke ne morejo biti niti narodni poslanci niti člani samoupravnih edinic. Zakon je bil objavljen 3. avgusta. Peskovo rodbinsko glasilo piše v uvodniku 14. avgusta: «Ne bomo se danes spuščali v vprašanje ali je bila vlada upravičena uničiti občinske mandate, ki so izšli iz komunistične kandidatne liste niti v vprašanje, ali je bilo to z ozirom na obstoj države in njene interese potrebno ...»
*
Od sprejetja ustave ni bil v Jugoslaviji izvzemši udeležnike komunistične zarote še nikdo aretiran zaradi političnih krivic. Gospod Pesek pa zatrjuje v nedeljo 7. avgusta znova, da se njegova slutnja, ki jo je napisal ob sprejetju ustave «s krvavečim srcem», da se bodo ječe polnile, žalostno potrjuje. «V kratkem bomo doživeli, da bodo sedeli v ječah nešteti nedolžni ljudje, ker ne vži-vajo milosti pri demokratih.» Navzlic temu hoče g. Pesek nadaljevati svoj boj za osvoboditev jugoslovanskega naroda. Kakšen junak!
*
Klerikalci so res nedosegljivi v lažeh. Sedaj pišejo njihovi listi, da so samostojni kmetski poslanci dobili od vlade za to, da so glasovali za ustavo, 200 milijonov! To se pravi, da je vsak samostojni kmetski poslanec dvajsetkratni milijonar! Človek mora biti res popolnoma zarukan, da takim očitnim lažem veruje. Pa klerikalci še hvalijo slovensko kulturnost! Lepa kulturnost, kjer se morejo ljudem servirati take in podobne — neumnosti.
*
«Straža» je bila konfiscirana in na belem prostoru je potem natisnila besede, ki jih je «Jutro» napisalo 1. maja: «V nobeni državi ni toliko svobode, kakor v naši pod sedanjim režimom».
«Jutro» je imelo prav, ker v nobeni drugi državi tak list kot je «Straža» sploh ne bi smel izhajati, pri nas pa lahko izhaja in samo kadar izpljuje res že preveč strupa na državo, se ga malo — pobeli ...
- *
«Boj proti komunizmu je zavzel v naši državi donkišotske oblike, katerih se moramo pred vsem svetom sramovati.»
Tako piše Koroščeva «Straža», ml pa pravimo: «Boj proti naši državi je zavzel pri klerikalnih reptilih oblike, da je skrajni čas naučiti ljudi, ki te liste izdajajo in pišejo — spoštovanja države, ali jim pa onemosjočiti njihovo razdiralno delo.
*
V Gradcu je bila*-centrala za prevratno delo v naši državi. Pravijo, da je ta centrala bila zelo delavna in je imela v .fugoslaviji vse polno agentov. Seveda, saj so imeli Gagliardi in tovariši v Mariboru svojo podružnico, ki še sedaj prav dobro funkcionira ...
*
G. Etbina Kristana, katerega poštenost stoji vendar izven vsakega dvoma, imenuje «Straža» — valutnega verižnika.
*
Južna Srbija je hajduška, Črna gora pa komitska, to čitamo v nad vse «kulturnem» mariborskem reptilu.
*
Prosto po «Domoljubu»:
Moralno propale osebe se po novem zakonu o zaščiti države kaznujejo in potem oddajo v prisilne delavnice. Vendar enkrat! Kmalu bomo imeli živahno življenje po prisilnih delavnicah: verižniki, vojni dobičkarji, ogromno število orlov z raznimi visokimi osebami iz Ljubljane in Maribora na čelu bodo pomešam s komunističnimi atentatorji. «Domoljub» bi od sedaj naprej izhajal v prisilni delavnici, kamor se bo po novem zakonu preselilo tudi «Domoljubovo» uredništvo. Bog živi!
*
Uničujoča sodba primorskega rojaka posl. Mermoije o NSS je rezultat strahu pred razširjenjem narodno-socijalne misli med našim kmečkim prebivalstvom. («Jugoslavija» z dne 12. avgusta.)
Razno.
temveč bi bilo zelo koristno, da se med našo državo in nemškim sosedom razvijejo prijazni sosedski odnošaji.
—	Orli so se vrnili iz Strassbourga, kjer so sodelovali pri tekmi katoliških telovadcev z uspehom. Klerikalci so mislil', da bo pri sprejemu — vsa Ljubljana na nogah, pa se je videlo, da jo v Ljubljani pravzaprav še vedno prav malo klerikalcev, ki večje manifestacije na ljubljanskih ulicah ne morejo prirediti.
—	Pozor vagonarji! Prejeli smo in priobčujemo: Podpisani si dovoljujemo tem potom vprašati drž. stanovanjski urad, kako je mogoče, da danes pri itak že preveliki stanovanjski bedi poseduje Nemec Harbich na Bregu št. 14 dva obsežnja stanovanja. Več kot 20 let ga poznamo in vedno je stanoval v enem samem stanovanju, sedaj pa, v tej veliki stanovanjski bedi, se šopiri v dveh stanovanjih, sesto-ječih iz naslednjih prostorov: pivo stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, drugo stanovanje s tremi sobami in kuhinjo. Od drugega stanovanja ima eno sobo oddano, vse druge sobe in dve kuhinji pa uporablja sam! Prepričajte se! Pometite in dajte eno stanovanje kakemu vagonarju. — Več Brežanov.
— Novi bankovci. Iz Beograda poročajo: V najkrajšem času prispejo v Beograd nove 10- in 20dinarske novčanice, ki jih je «Narodna banka» naročila v Ameriki.
— Pijančevanje se je pri nas razpaslo tako, kakor ga ne pomnimo in zato se tudi množijo razni zločini, ki so največ posledica prevelikega vživanja alkohola. «Naprej» poroča, da je tudi tragični umor pri ruški koči posledica pijanosti in da se ubijalec še dolgo v zaporu ni streznil. Država, šola in vsa razsodna družba bo morala nastopiti z vso odločnostjo proti brezmejnemu pijančevanju, ki se je tako bujno razpaslo med nami po prevratu. Vse stoka na težke povojne razmere, ampak za alkohol dobijo ljudje še vedno dovolj denarja, nikdar se ni pri nas tako pijančevalo (ne pilo) kot sedaj. Žalostne posledice se vidijo povsod in najboljši rodoljub je oni, ki z besedo in dejanjem nastopa proti pijančevanju.
odkoder je potem drug stroj potegnil vlak do Vinkovcev. V Zagreb je prispel brzovlak z zamudo 2% ure.
Oblastveni koncesijonirani informačni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje it. 5 dobavlja vso kreditne in privatne Informacije v tu- in inozemstvu. V abonne-mentu ter posamezno, cene zmerne.
—	Nova županska volitev v Ljubljani. V teku tega tedna bo v Ljubljani nova volitev župana, pri kateri bo glasovalo samo 42 občinskiii svetnikov, ker je vlada anulirala šest komunističnih mandatov.
—	Anion Vahtar umrl. V Murski Soboti je nenadoma umrl tamošnji tajnik JDS v 4L letu. Mnogi bodo obžalovali prez/odnjo smrt tega požrtvovalnega narodnega delavca, ki se je z vso vnemo posvečal narodnemu delu pred vojno v Voloskem-Opatiji, po prevratu borbi za našo severno mejo okolu Radgone in končno plebiscitnega boja na Koroškem. Tudi v Prekmurju je bil pokojni Vahtar mož na svojem mestu in nemila smrt nam ga je res veliko prezgodaj ugrabila. Pogreb bo v Murski Soboti danes popoldne. N. v m. p.!
— Herman Wendel v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da je prispel tam znani nemški publicist in naš prijatelj Herman Wendel, ki bo prepotoval vso državo, tudi njen slovenski del. Herman Wendel je pošten, pravičen Nemec, ki je napisal n. pr. o koroškem plebiscitu tako objektiven članek, da noben Slovenec ne bi mogel pisati objektivnejše. Wendel pač dobro pozna koroške razmere in jih je popolnoma pravilno tudi presodil. Take Nemce radi vidimo v naši sredini in Wendla bodo gotovo povsod pri nas sprejeli z ono prisrčnostjo, s katero se sprejema pravi prijatelj. Herman Wendel bi fad dosegel prijateljske odnošaje med našim in nemškim narodom, prerokuje naši državi lepo bodočnost in pobija v nemških listih razne laži, ki priiiajajo o naši državi v svet iz znane dunajske kuhinje. Taki prijatelji so nam potrebni, ker ni v našem interesu, da imamo v močnem severnem sosedu — sovražnika,
3z Radovljice.
A.	: Zakaj so sokoli in naprednjaki iz Radovljice tako strašni brezverci?
B.	: Zato, ker imajo dva boga in bolj verujejo v onega, ki je v nebesih, kakor onega na zemlji.
*
«Domoljub» poroča, da imajo sokoli novo pogrebno obleko. Menda jih skrbi, da bo to pogrebna obleka za orle, drugače jih ne bf resnica tako v oči zbodla. *
Vsem orlom v Radovljici se jo priporočilo, naj se kopljejo rajši v celi obleki. Skoro gotovo jih je sram pred «Pon-dafjkom».
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Zagreb, 14. avgusta. Na postaji Doga mod Mitrovico in Vinkovci se je zgodila sinoči železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala nobene človeške žrtve. Vsled napačno postavljene kretnice je brzovlak, ki je prihajal iz Beograda, zavozil na postaji v tovorni viak, kateri je tamkaj čakal, da gre brzovlak pred njim naprej. Strojevodja brzovlaka jo par metrov pred karambolom zapazil pretečo nevarnost, spustil zavoro in na ta način znatno zmanjšal hitrost brzovlaka. Vkljub temu je stroj brzovlaka predrl dva prazna vagona tovornega vlaka in nato porinil cel tovorni vlak naprej. Uničena sta omenjena dva vagona, dalje je poškodovan stroj brzovlaka, katerega ni bilo mogoče potegniti nazaj. Zato so potniki sami porinili vagon za vagonom brzovlak na drug tir,
Nudim brezobvezno
Ciril - Metodove vžigalice
„DRAVA- - VŽIGALICE j družbe sv. Cirila In Metoda. Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani.

Te vžigalice
•o v prid družbi ev. Cirila In Metoda \ v LJUBLJANI.________
Cena povsem konkurenčna. Pri nakupu vžigalic zahtevajte moj cenik.
J. Perdan, Ljubljana.
HaMa zaloga klaoirloo la plaoloat
V Ljubljani
Tvrdka J. Doleno, Ljubljana, Hitlerjeva nlioa 5, priporoča v nakup najbolji« Inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
FOLNOQUm J/ISTI OBROCI ZA TOVORNE AVTOMOBILE
PNEVMATIKA ZA KOLESA IH AVTOMOBILE
KOLESA
AVTOMOBILI
NAJCENEJE
J. QOREQ
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA C. 1
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je včeraj 13. t. m. ob 17. uri popoldne v 41. letu svoje dobe nenadoma preminul naš nepozabni sin, soprog, oče, brat, stric in svak
Anton Vahtar
tajnik JDS. v Murski Soboti.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v pondeljek popoldne v Murski Soboti.
Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin.
V Ljubljani, dno 14. avgusta 1921.
Žalujoči ostali.
- ■ .d 4	,	.	. 4444;
.JADRAN“ d. z.. z. LJUBLJANA
===== DUNAJSKA CESTA 9 = --	.....
*	priporoča:
kolonijalno in špecerijsko blago ler žitne pridelke.
Točna in solidna postnežtoa.


Pozori Na obroke! Kredit!
no z
Da ustrežemo mnogokrat izraženi želji našiii odjemalcev, prodaja olajšili pri plačevanju naše znane
= krasne remontoirke =
(za gospode)
najbolje opremljene, 28 ur idoče, z dvoletno garancijo, za hrezprimerno «e*o samo po 125 dinarjev proti ari 45 dinarjev in mesečnemu plačilu 8 dinarjev. Ura se pošlje takoj po sprejemu are priporočano. Dotični naročnik naj «am blagovoli naznaniti svoj poklic, če želi naročnik vso kupno ceno plačati tak«j, dobi 6 “Z, popusta.
Zploga up 9D0LF MITH, Zagreb, Samostanska ulica V.
Ljubljanska kreditna banka»uljani.«»»»»a. 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Delniška glavnica
K 50,000.000*—
Režem okrog K 45,000.000*—.
Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle.
= Prodaja srečke razredne loterije. =
Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut In dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413.
Odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.