LETO XLIII. Številka 21 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 24. maja 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Lojze Peterle pri Šmihelskih Čebelarjih - Na binkoštno nedeljo se je predsednik Slovenske vlade Lojze Peterle udeležil jubilejne prireditve ob 70-letnici Slovenskega čebelarskega društva Šmihel. Ob tej priložnosti se je srečal s predsednikom NSKS dr. Matevžem Grilcem in se z njim pogovarjal o aktualnih problemih v Sloveniji ter o reševanju konkretnih vprašanj koroških Slovencev. Na sliki: Lojze Peterle in M. Grilc skupno s predsednikom čebelarskega društva L. Boročnikom. Več o jubilejni prireditvi na straneh 8 in 9. Foto: Fera Namestnik deželnega glavarja Ambrozy in minister Capuder Našemu tedniku: „Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo trenutno ni aktualna" Slovenski minister Capuder: „Zaradi koroških Slovencev si ne želim političnih zdrah.“ Namestnik deželnega glavarja Ambrozy je povabil slovenskega kulturnega ministra Capudra na pogovor o sodelovanju med obema deželama. V tej zvezi je predlagal, da bi vsako leto priredili kulturne dneve, enkrat koroške v Ljubljani, drugič slovenske na Koroškem. Na vprašanje Našega tednika, ali namerava pri tem upoštevati tudi koroško slovensko kulturo ter koroške slovenske kulturne ustanove, Ambrozy ni hotel konkretno odgovoriti. Na skupnem posvetu frakcijskih vodij samostojnih občinskih list, deželnega vodstA/a KEL in Mlada KEl ter SJK, ki je bil preteklo sredo, so bile zastavljene smernice za poenotenje samostojnega političnega gibanja. Poemtenie samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev Pobudo za ta korak so dali volilci in mandatarji samostojnih občinskih frakcij, ker si pričakujejo bolj profesionalen organizacijski in vsebinski pristop do Političnega dela ter še večjega uspeha pri raznih volitvah. Tudi reforma deželnega in zveznega volilnega reda narekuje močnejšo Prisotnost in s tem ustrezno strukturo na deželni in zvezni ravni. Občni zbor, kateremu so pridržane dokončne odločitve, bo sklican konec junija tega leta. Načelno je mnenja, da je „odprt na vse strani“, da pa zaradi aktualnih dogodkov v Jugoslaviji to vprašanje trenutno ni aktualno. To je Našemu tedniku potrdil tudi slovenski minister Capuder, ki je v pogovoru z NT dejal: „Nisem imel še časa reagirati na Ambrozyjev predlog. Stanje pri nas je napeto.“ Sicer pa je za slovenskega ministra „logično, da se vključijo tudi koroški Slovenci“. „Kljub temu pa si zaradi tega ne želim kakšnih političnih zdrah,“ je nadaljeval Capuder. In če bi Koroška ne hotela upoštevati koroških Slovencev? Capuder: „V tem primeru domnevam, da tega ne bomo sprejeli!“ In če bi prišlo do uresničevanja take kulturne izmenjave — bodo upoštevali slovenske koroške kulturne organizacije? Ambrozy: „Na to ne morem dati odgovora, ker je več kulturnih ustanov in ne vem, katera je dejansko pristojna. Poleg tega obstaja v naši hiši tudi Biro za slovensko narodno skupnost.“ RTV Slovenija na Koroškem Preteklo sredo je delegacija RTV Slovenija pod vodstvom novega direktorja dr. Janeza Jerovška (slika) obiskala Koordinacijski odbor koroških Slovencev, slovenski oddelek ORF in ZSO. V imenu Koksa so jo pozdravili dr. Matevž Grilc, Jože Wakounig, Nužej Tol-majer in dipl. trg. J. Nabernik. Pogovor, pri katerem je sodeloval tudi dopisnik RTV Slovenija Lojze Kos, je bil stvaren in prijateljski. Obe delegaciji sta se domenili za vsestransko in konkretno sodelovanje. Foto: Fera Politika Politika Enotni kulturni prostor? Da, prosim! V tretji točki osnovnih pravil Svetovnega slovenskega kongresa, ki so bila odobrena na zasedanju 29. in 30. marca 1991, beremo: „Svetovni slovenski kongres bo spodbujal vzajemno pomoč med Slovenci doma in po svetu. Republika Slovenija mora imeti enako zavezujoč odnos do vseh svojih ljudi. Slovenci po svetu pa moramo v svojih sredinah varovati samostojnost, saj bomo na ta način najbolje ohranili sposobnost za preživetje v bistveno drugačnih okoljih. Poleg tega bo naš pogled na domovino zaradi zemljepisne razdalje in civilizacijske drugačnosti vedno dragocen, rodoviten vir naše znajdljivosti v svetu. Zgodovinska zakoreninjenost v Sloveniji pa pomeni Slovencem po svetu trajno duhovno zaledje in vir ustvarjalnih pobud.“ Tako se glasijo torej smernice za podjetje, ki nastaja prav te dni in bo doživelo svoje rojstvo na prvem zasedanju konec junija letos. Prav to zasedanje bo odločalo o potrebi Kongresa in tudi o pravilnosti ali nepravilnosti ubrane poti. Spet je torej govor o enotnem kulturnem prostoru — a praksa je v zadnjih mesecih ubrala drugo pot. Da navedem samo primer: pred nekaj tedni je vpeljala Slovenija posebne „podpore v podporo“ vrednosti dinarja (t. i. „šticun-go“), ki jih pobirajo banke v Sloveniji pri vseh denarnih pretokih iz Slovenije v inozemstvo. 20 % vsote, ki jo hoče kdorkoli (tudi v podporo delovanju koroških osrednjih organizaciji!) prenakazati čez mejo, dobijo bančna podjetja Slovenije, ki s to „šticungo“ služijo lepe denarje. Na predlog, da bi vsaj za prostor „enotnega kulturnega prostora“ odpravili to „diskriminacijo slovenske knjige, kulture ipd.“, je odgovoril eden izmed vodilnih današnje Slovenije: „Klobase ali knjige — to je vseeno!“ Proti takemu naziranju (morda sodi nakazani primer med najhujše?) naj bi se torej obrnil Svetovni kongres . . . FK • Izšla je informacijska brošura o koroških Slovencih Te dni je izšel zelo informativen in pregleden priročnik o koroških Slovencih. Brošura zajame vsa področja, od statističnih podatkov ter pravnih in volilno-političnih vprašanj pa do gospodarske in športne dejavnosti. Namenjena je nemško govorečim sodržavljanom, ki si želijo kratko, jedrnato informacijo o naši narodni skupnosti. Priročnik sta izdala Center avstrijskih narodnosti na Dunaju in NSKS. Naklada znaša 2000 izvodov. Brošuro sta pripravila generalni tajnik dunajskega centra Hubert Mikel in Rihard Grilc — ob pomoči dv. sv. dr. Pavleta Apovnika. Njim velja naše iskreno priznanje, saj so s to brošuro zadovoljili dolgoletno željo pripadnikov večinskega naroda, pa tudi časnikarjev. Ti so namreč vedno pogrešali informacijsko gradivo, ki ni preobširno ter „pre-komplicirano“ sestavljeno, a je kljub temu zelo informativno. Še letos poleti pa bo Center skupno z manjšinskimi organizacijami izdal podobno brošuro o Čehih in Slovakih, nato priročnik o gradiščanskih Madžarih, gradiščanskih Hrvatih ter Romih in Sintih. Naklada teh brošur bo prav tako 2000 izvodov. • GEL na Vrbi zelo delavna S svojim prvim kandidatom Hanzi-jem Dragaschnigom je GEL (Zelena alternativa/Enotna lista) uspela dobiti 248 glasov. V občinskem svetu na Vrbi je zastopana z enim mandatom. Hanzi Dragaschnig je že na prvi seji druge frakcije presenetil, ko je glasoval za predloge drugih strank. To je a/ pogovoru za Naš tednik utemeljil, češ da na ta način odbornikom izkazuje vse zaupanje, tako kot ga je bil tudi sam deležen na volitvah. „To pa še ne pomeni, da dela ne bom kritiziral! Hibe se lahko šele izcimijo." Že na prvi seji občinskega sveta, pretekli teden, je GEL stavila štiri predloge, in sicer • da postavijo več zabojnikov za odpadke oz. „otokov" za odpadke • da uredijo pešpot na nevarnem ovinku na deželni cesti od Vrbe do Št. lija. • da poskrijo, da bo v občinski knjižnici možno dobiti tudi časopise iz drugih dežel, kot npr. iz Francije, Italije, Jugoslavije, Anglije . . . • da bi bile uradne ure občine Vrba tudi v Št. liju in na Kostanjah. Tako bi bila občanom marsikatera pot na občino na Vrbi prihranjena. Hanzi Dragaschnig je župana tudi vprašal, kaj je občina storila za zmanjšanje hrupa ob železnici, ki vodi skozi Vrbo. Dragaschnig je od župana tudi zahteval, da ga sproti obvešča, kaj se na tem področju dogaja, sploh pa potem, ko bo prišo do povečanega prometa z novim „Aus-trotaktom“. Kontaktni komite Slovenije iKoroške zasedal v Št. Pavlu Na zasedanju kontaktnega komiteja Republike Slovenije in zastopnikov dežele Koroške sta zunanji minister Slovenije Dimitrij Rupel in koroški deželni finančni referent Max Rauscher naznanila sklenitev t. i. državne pogodbe med Koroško in Slovenijo. V taki pogodbi naj bi bila urejena vprašanja, ki zadevajo tako Koroško kot tudi Slovenijo. To je na primer koriščenje pitne vode iz Karavank, odstranjevanje odpadkov, sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in šolskem področju. Glede na zaskrbljiv razvoj v Jugoslaviji je Dimitrij Rupel izrazil željo, da bi evropski komite Konference za varnost in sodelovanje opazoval razvoj v Jugoslaviji in pomagal pri reševanju pomembnih notranjepolitičnih problemov. Prav ob tej krizi se kaže, da je bila pot, katero je izbrala Slovenija, namreč stremljenje po samostojnosti, pravilna. Še junija letos hoče Slovenija razglasiti neodvisnost in bo nato takoj zaprosila sosednje države za priznanje suverenosti. Pri tem računa Dimitrij Rupel sicer z zapleti, napetimi situacijami, vendar je prepričan, da ne bo prišlo do resnih sporov. Slovenija bo nam- reč poskrbela za socialno in materialno rešitev problemov v zvezi z ljudsko armado, od katere pričakuje, da bo do leta 1993 umaknila svojo vojaščino iz Slovenije. Slovenija bo vojsko nadomestila s teritorialnim obrambnim sistemom. Pri zasedanju kontaktnega komiteja v Št. Pavlu v Labotski dolini je tekel pogovor seveda tudi o reševanju energetskih vprašanj v Sloveniji. Koroški deželni finančni referent Rauscher je dejal, da je nerealistično, da bi pričakovali zaprtje jedrske elektrarne v Krškem do leta 1995. Kljub temu pa bo Koroška s podporo zvezne vlade skušala dati Minister Rupel Sloveniji čim večjo podporo pri reševanju energetskega problema, tako da bi le čimprej prišlo do zaprtja jedrske elektrarne. V kratkem bo objavljeno poročilo o varnosti Krškega. Na zasedanju komiteja je bilo zmenjeno, da se pri jedrski elektrarni namesti še učinkovitejši svarilni sistem. Družba KELAG Pa bo v prihodnjih mesecih investirala za sanacijo potoka Bistri- ca 25 mio. šilingov in se bo udeležila pri gradnji elektrarn na Savi, tako da bo po realizaciji tega projekta prišlo do direktne izmenjave električnega toka med Slovenijo in Koroško. Trenutno pa tečejo tudi pogajanja družbe Drau-Consult o napravi filtrov v termoelektrarni v Šoštanju, saj emisije trenutno delajo škodo prav do velikovškega okraja. Stroški za take ukrepe za varstvo okolja bi znašali okrog eno milijardo šilingov. Kot je dejal Rauscher pa Koroška sama ne bo mogla rešiti tega vprašanja in bo zato potrebna podpora avstrijske zvezne vlade. Ponovno pa je slovenska delegacija izrazila željo po odprtju Pavličevega sedla in tesnejšem sodelovanju na področju turizma in šolstva. Tako naj bi imela mladina iz Slovenije že v prihodnjem šolskem letu možnost, da bi lahko obiskovali Slovensko gimnazijo, kmetijske in turistične šole ter bi vajenci dobili na Koroškem možnost izobraževanja. |-| 5t Oj ta vojaški boben Dogodki v Jugoslaviji po drugi neizvolitvi Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva, so se začeli odvijati nekontrolirano in v shizofrenem ritmu. Dejstvo je namreč, da je zvezna vojska ostala brez vrhovnega komandanta, kar so si nekateri razlagali kot veliko nevarnost za skorajšnji vojaški udar. No, do trenutka, koto pišem, se kaj takšnega (še) ni zgodilo in vse več je znamenj, da se tudi ne bo. A pojdimo za nekaj dni nazaj. Konec prejšnjega tedna so se na tajnem sestanku dobili najvišji jugoslovanski generali ter člani vlade z Antem Markovičem na čelu. Pogovori so potekali za skrbno zatesnjenimi vrati, a kljub temu se je izvedelo, da so pripravili osnutek rešitve države v obliki nekakšnega telesa „narodne rešitve". Po izjavah dobro obveščenih opazovalcev je šlo za Markovičevo osebno pobudo, ko naj bi zvezna vlada skupaj z vojsko kot še edino preostalo zvezno inštitucijo uredila razmere v državi. Bržkone ni bil mišljen neposredni vojaški udar, ki seveda ničesar ne bi rešil, temveč „mehki" vojaški poseg, kombiniran z Markovičevimi „reformnimi“ prijemi. Ker vojska, kot znano neinteligentna in toga ih Srno ga ime|j s slovenskim ob-stitucija, ni mogla biti čisto tiho rambnim ministrom Janezom je preko svojega trobila, komen Janšo o možnosti vojaškega po-tatorja Miroslava Lazanskeg3 s<~ga, je minister ostro odgovoril: lansirala tezo, da je Jugoslaviji »Ni sile, ki bi lahko preprečila ogrožena od zunaj. Ob tem J* Oašo slovensko osamosvojitev.“ balkanoidni Lazanski v časopis^ 3e več, na obisku v Ljubljani se Politika zapisal, da naj se tujini je mudila visoka generaliteta iz nikar ne slepi, ker da Jugoslaviji Magreba na čelu s Konradom ni Kuvajt z ravno puščavo in dž Kolškom, poveljnikom 5. armad-pri nas sploh ne pride v pošte' nega okrožja. Po obisku pri operacija „puščavski ščit“. More Predsedniku vlade Lojzetu Peter-bitnim posrednikom je zagrozi etu so izdali skupno izjavo, v kaše s čim hujšim kot bi utegnil bi' en je bilo zapisano, da so dose-„jugoslovanski Vietnam“. Sevedf Ph sporazum o odpustu slovens-se je takšnim nabreklim in beba kih fantov, ki so odslužili vojaški vim komentarjem javnost P0 °k v zvezni armadi, a so bili smehnila. Največja zvezna tele- ^edržani kot rezervisti. Okrog vizijska hiša Yutel, ki jo vS^ °90|Pelov.“ Pevsko so odprtje razstave Krištanova domačija v Selah priča o bogati arhitekturni dediščini, ^okvirili Smrtnikovi fantje. vg Obirski župnik Tomaž Holmar biseromašnik: u Obirski župnik Tomaž Holmar bo praznoval 29. junija t. l. svojo biserno sv. mašo. Torej je že 60 let v službi božji in s tem tudi v službi slovenskega naroda. Pri svojem rednem kvatrnem sestanku se je slovenska duhovniška skupnost SODALfTAS spomnila tega velikega dogodka in osebnega slavja g. župnika Holmarja ter se s sv. mašo zahvalil Bogu, da je dal našemu narodu tako zvestega služabnika. G. Holmar pa je predvsem znan po tem, da ne olepšava dejstva, temveč pove, kako resnično čuti. V svoji slovesni pridigi pa je jubilant nanizal prav svojo bol nad slovenskim ljudstvom na Koroškem. Nekaj odlomkov v skrčeni obliki iz pridige g. župnika Tomaža Holmarja: Prav, če imam odprte oči za revščino v svetu. Ne bi pa bilo, če bi pri tem prezrli pravo revščino v naši neposredni bližini, v našem koroškem, slovenskem ljudstvu. Tu je naše neposredno težišče za uresničevanje „boljšega sveta“, „boljšega krščanstva“, „bolj verodostojne Cerkve". Gre za naše slovensko ljudstvo na Koroškem. To ljudstvo je zdaj, prav v naših časih, na tem, da izgine. Slovenska govorica bo ostala še samo v rodbinah, družinah, samotno raztresenih po Rožu, Podjuni in Zilji. Slovenci bodo onemeli prav do Karavank. Koroška „zibel slovenstva“ bo samo še zgodovina. Slovenstvo na Koroškem bo samo še muzej. In to v najkrajšem času, še v tem rodu, ki zdaj prirašča. Kaj upravičuje to ugotovitev, to sodbo? • V zavednih družinah govorijo otroci nemško, mnogi slovenščine tudi ne razumejo več. • Slovenstvo izginja iz naših cerkva (mnogo far je zdaj ponemčenih). • Pojav izginjanja slovenskega jezika tudi v inteligenci (psih. asimilacija). • Slovenski duhovnik se plaši v cerkvi javno uporabljati besedo „Slovenec", „slovensko". Izogiba se na „domači" jezik. Cvet narodne zavesti umira! • Prijave k slovenskemu pouku v šolah so številčno revne. Te za nas tako porazne, uničujoče ugotovitve bi nas morale vzdramiti. Ali bomo dremali naprej, kot doslej? In v dremanju umrli in svojo lastno smrt zamudili? Ali pa se bomo zbudili iz letargije in z uporno neodjenlji-vostjo zaklicali v svet: ŽIVETI HOČEMO! Evropsko ekumensko zborovanje „Mir v pravičnosti", ki se je vršilo v Baslu v Švici od 15. do 21. maja 1989 je izjavilo: „Katoliške Cerkve smo dolžne varovati manjšine pred asimilacijskimi pritiski ter dostojanstvo tistih, ki so potisnjeni na rob.“ Pavel VI. v okrožnici „Populorum progressio" govori o pravici narodov do razvoja. Pri tem poudarja, da je treba podpirati na poseben način tiste narode, ki so slabotnejši, da se bodo mogli razviti in zaživeti človeka vredno življenje. Znana je izjava kardinala Königa, da je treba manjšine posebej podpi- rati. Naše stanje in jasno stališče Cerkve nam narekuje naše naloge, naloge slovenskega duhovnika na Koroškem danes. Osnova je, da se osvestimo: a) da se osvestimo nalog, ki jih narekuje stanje umirajočega ljudst va, iz katerega smo izšli in kateremu naj bi pomagali v krogu vseh raznih narodov v katoliški Cerkvi, da bo W njen polnoveljaven član moglo za vestno, svobodno, z vsemi od narave mu danimi lastnostmi in sposobnos mi živeti, delovati in se uveljavljati- b) V sedanjem času še posebej izostrenega posluha za razmeri Cerkve do ubogih kakršnekoli vrste se oglaša in se bo še oglasa kritično vprašanje o razmerju k°r0 ške Cerkve do slovenskega ljudstva- To vprašanje se postavlja koroški Cerkvi. S tem je že povedano, da s ■ to vprašanje postavlja tudi nam slo venskim duhovnikom na Koroškem-^ Tukaj mora Cerkev in z njo mi duhov niki, posebno slovenski duhovniki’ izpričati svojo verodostojnost, ko zahteva človečanske pravice brezpravnih, šibkih, ubogih. In zdaj si izprašajmo svojo vest-Pravice naj da Slovencem Cerkev kdo? Neka Cerkev? Ali nismo tiste to delo, za ta boj. Se najbolj nas pomirjajo lepo versko odeti razlogi in izgovori, da se otresemo neprijetnih dolžnosti: „Ne vznemirjaj!“, „Ne izzivaj", „Bodi Škotu pokoren", „Vera je več kot narodnost", „Cerkev ni poklicana reševati narodnost“. Bi torej rekli, da naša Cerkev ne vrši svoje dolžnosti? Pa bomo pokazali na razne postave, zakone, sklepe sinode — ali ni vse v Prid manjšinam?! \ ^ tej borbi smo mi sedaj živeči slo- ■jvenski duhovniki na Koroškem le ^clen v dolgi vrsti slovenskih duhovnikov. o njih je v slovenski literaturi — no od duhovniških rok — zapisano Po smislu to: BREZ SLOVENSKEGA DUHOVNIKA BI NE BILO SLOVENSKEGA NARODA. Kako nadaljujemo njih delo, njih tradicijo? Pa če slišimo Slomška to-^ti: „Hudo mi zamerijo, da se toliko borim za slovenščino.“ Jmamo pa pred vsemi našimi predniki velike ugodnosti, ki jih oni niso 'meli. Mislim na vse velike izjave v Prid ubogim, zapostavljenim — med vsemi tudi manjšinam — in to od rnnogih merodajnih avtoritet in na JPlošno gibanje v svetu v prid ma-hm. To nas mora zravnati, utrditi našo hrbtenico in našo zavest, da ne bo-'ho malodušno samo čakali, kdaj se bo samo kaj naredilo. Na ta način smo del cele svetovne vojske za boljši svet. k1 ob koncu svoje pridige pravi obirski župnik Holmar: „Prizadeval si, in mislim, da sem oznanjal božjo besedo, ki bo ob svojem času r°dila po božji volji svoj sad.“ VESELOIGRA „Poročil se bom s svojo ženo“ Čas: v soboto, 25. 5. 1991, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmiklavžu Nastopa: igralska skupina iz Žvabeka KONCERT MARIJINIH PESMI Čas: v sredo, 29. 5. 1991, ob 19. uri Kraj: pri Culehnarjevi kapelici v Zg. Rutah na Radišah Nastopajo: „Radiški fantje“ Prireditelj: SPD „Radiše“ MePZ „Rož“ na obisku pri Lužiških Srbih v Nemčiji S svojim sporedom „Ponižani in razžaljeni“ je Mešani pevski zbor „Rož" pretekli teden (od petka, 17., do torka, 21. maja) gostoval v Nemčiji pri Lužiških Srbih. S svojimi tremi nastopi je posredoval pesmi zatiranih in ponižanih narodov. Gostovanje je bilo še toliko zanimivejše, ker sta se srečali dve manjšini, ki živita v nemškem okolju. S koncertom „Ponižani in razžaljeni“ je zbor nastopil v Berlinu pri maši v Kemnitzu in v Bautze-nu v hiši Srbov. Najbolj odmeven je bil koncert, katerega se je udeležilo blizu 1500 Lužiških Srbov. Pri tej maši se enkrat letno srečajo Lužiški Srbi, ki pridejo iz vseh občin, kjer živijo. V Kemnitz se podajo peš, z zastavami, in kar je posebno, vsak prinese s seboj katekizem; mnogo jih je tudi v narodnih nošah. Tu je zbor „Rož" s tremi pravoslavnimi pesmimi sooblikoval mašo. Katoliška Cerkev je bila Lu-žiškim Srbom večja zaščita kot evangeličanska. Lužiški Srbi katoliškega pokolenja se bolj zavedajo svoje pripadnosti in svoj jezik bolj negujejo. Zgornja Lužica je večinoma katoliška, medtem ko je Spodnja Lužica evangeličanska. Tudi številčna moč Srbov govori o tem, da je katoliška Cerkev znala ohranjati in utrjevati narodno zavest Lužiških Srbov. V Zgornji Lužici so Srbi številčno zelo močni, medtem ko jih je v Spodnji Lužici precej manj. Člani zbora so obiskali tudi enega najznačilnejših skladateljev Lužiških Srbov Nagela, ogledali so si dvojezično šolo ter samostan v Kemnitzu. Spoznali so tudi društvo „Domovina“, katere- mu nekateri Lužiški Srbi zelo oporekajo, ker so v predsedstvu osebe, ki so bile dejavne v političnih strukturah nekdanje Vzhodne Nemčije. Zato so pred letom dni ustanovili Informacijsko in kulturno društvo za Srbe CSKI), preko katerega je dobil stike z Lužiškimi Srbi tudi zbor „Rož“. Pevci Mešanega pevskega zbora „Rož“ so se ponovno izkazali kot odlični ambasadorji zatiranih in ponižanih narodov, ki po glasbeni poti opozarjajo na krivice in stiske malih narodov. Založbi Braitan in Mohorjeva izdali štirijezično knjigo Založbi Edizioni Braitan iz Krmina v Italiji in Mohorjeva iz Celovca sta pred kratkim skupno izdali knjigo v štirih jezikih. Knjiga z naslovom „EL SCUVIARZI-Ml FURLAN/SCOPRIRMI FRIU-LANO/ICH BIN EIN FRIULA-NER/KAKO SEM V SEBI ODKRIVAL FURLANA“ je izšla v furlanskem originalu ter v italijanskem, slovenskem in nemškem prevodu. V knjigi nedavno umrli Guido Magnet, ki je v zadnjih letih delal v Krminu, opisuje, kako in pod kakšnimi pogoji je ostal Furlan. Paralele s kor. Slovenci so očitne. „PLAMEN 23“ Slovenski koroški skavti in skavtinje so izdali 23. številko svojega glasila PLAMEN. V uvodniku Krista Hafner piše, da so Slovenski koroški skavtje in skavtinje navezali stike z Zvezo slovenskih katoliških skavtov v Sloveniji. Bilanca tega srečanja: skavti in skavtinje iz Koroške in Slovenije bodo obiskali tržaške skavte. V tej številki Plamena Janko Krištof piše, da se skavti in skavtinje že mladi trudijo „vzljubiti svoj narod in se tako obvarovati vseh napadov tistih, ki bi iz nas radi napravili Nemce“. V tej številki so svoje prispevke objavili Janko Krištof, Krista Hafner, Michaela Ogris, Mateja Kert, Marjeta Jernej in Emica Wutte. ZAKLADNICA KOROŠKE Deželna razstava Št. Pavel 1991 27. april - 27. oktober, vsak dan od 9. do 17. ure 900 let benediktinske opatije Uradni partnerji: Villacher Bier • Bank für Kärnten und Steiermark • Die Kärntner Sparkasse • Kärntner Landes- und Hypothekenbank * Raiffeisen. Die Bank * Kelag Radio / TV / Prireditve PETEK, 24. maj Obzornik SOBOTA, 25. maj „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 26. maj 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (dekan P. Kassl). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi; narodopisna oddaja (dr. A. Feinig). PONED., 27. maj 70 let slovenskega čebelarskega društva Šmihel. TOREK, 28. maj Partnerski magazin. SREDA, 29. maj Glasbena sreda. 21.05-22.00 Koncert glasbenih šol v ORF-teatru — 1. del. ČETRTEK, 30. maj Rož — Podjuna — Žila TELEVIZIJA „DOBER DAN, KOROŠKA“ 26. maj 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: Dobiček na račun varstva okolja — bodo Dobravo v Podjuni ponovno žrtvovali za kopanje gramoza? Tiha asimilacija na Gorjah, Zilja Dvojezična šola z modernimi učnimi pripomočki Folklorna skupina „Zarja“ v Železni Kapli 20 let v službi ohranjevanja ljudskega izročila Društvo upokojencev Podjuna bodri starejše k aktivnemu preživljanju starosti Nogomet: Globasnica — Železna Kapla T A T E D E N V R A D I U VABILO Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu prireja v nedeljo, dne 2. junija 1991, ob 14.30 v veliki dvorani Doma sindikatov v Celovcu ŠOLSKO AKADEMIJO pod geslom „Jeziki — spremljevalci v jutrišnjo Evropo“ Poleg različnih skupin Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence sodelujejo kot gostje kulturni ustvarjalci KPD „Drava“ iz Žvabeka, dijaki dunajske judovske gimnazije „Zwi Perez Chajez", učenci gimnazije Lužiških Srbov iz Budysina (bivša NDR) in gojenke 5-letne šole za gospodarske poklice iz Št. Petra pri Št. Jakobu v Rožu Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence AMNESTY INTERNATIONAL - KOROŠKA prireja v soboto, 25. majnika, s pričetkom ob 9. uri zjutraj na NOVEM TRGU v Celovcu BOLŠJI SEMENJ (Flohmarkt) ob 30-letnici ustanovitve ai. Ves dopoldan bo na razpolago seveda tudi info-miza. BILČOVS Igra: „HOČETE IGRATI Z MANO?“ (Marcel Achard) Čas: v soboto, 25. 5., ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Nastopa mladinska gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel Prireditelj: SRD „Bilka" v Bilčovsu LJUBLJANA SREČANJE S SLOVENSKO MLADINO IZ ARGENTINE Čas: v torek, 28. maja, ob 20.15 Kraj: v MOŠ, Janežičev trg 2 GOSPA SVETA SPOMINSKA MAŠA ZA VETRINJSKE ŽRTVE Čas: v petek, 24. 5., ob 17. uri Kraj: farna cerkev pri Gospe Sveti Spominska maša bo zaradi obnovitvenih del vetrinjske cerkve letos pri Gospe Sveti Pri maši sodeluje slovenski pevski zbor „Gallus" iz Buenos Airesa CELOVEC RAZSTAVA slikarke TATJANE JENKO je odprta do 25. maja v Mohorjevi knjigarni v Celovcu od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.30 do 12.00 ure SVEČE — VOGRČE WIENER TSCHUSCHENKAPELLE petek, 24. 5., ob 20.30 pri Florjanu v Vogrčah Prireditelja: SPD „Edinost" v Pliberku in SPZ ČEPIČE TEKMA KOSCEV Čas: v nedeljo, 26. 5., ob 14. uri Kraj: pri gostišču JUENNA v Čepičah Pred tekmo bo kulturni spored. Prireditelj: SPD „Edinost" v Štebnu Ob slabem vremenu bo prireditev v nedeljo, 2. junija, ob istem času! ROŽEK IZLET Kulturno društvo „Peter Markovič" prireja v nedeljo, 26. maja, IZLET S KULTURNIM PROGRAMOM: Ogled 1. koroške deželne razstave v Št. Pavlu v Labotski dolini in obisk muzeja na prostem v Stübingu pri Gradcu, kjer prikazujejo staro domačo arhitekturo vseh avstrijskih dežel in pokrajin. Podrobne informacije dobite na tel. štev. 0463/56515/27 (Kattnig). Prisrčno vabljeni! CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO „PRI JOKLNU“ nedelja, 26. 5., ob 17.30 — OTROŠKA PRIREDITEV — lutkovna igrica „ČENČA", igra lutkovna skupina iz Kranja. Soprireditelj: SPZ petek, 31. 5., ob 20.30 ROSSAVIELLE se predstavlja z lokom ljudske glasbe, ki sega od Irske do Bolgarije, ter interpretira staro glasbo in stara besedila na'svoj način. JEZIKOVNE POČITNICE ponudba za otroke od 10. do 16. leta NOVO MESTO od 14. 7. do 3. 8. 1991 „Jezikovne počitnice“, ki stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu šil. 3800,— (in potni stroški), nudijo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi SODALITAS . x Dom \ ^ Tinjah Telefon: (04239)2641 9121 Tinj« V petek, 24. maja, od 8. do 19. ure Tečaj za spretne roke: TISK NA BLAGO (na nakupovalne vrečke, namizne prte . . .), nem. Voditeljica: Erika Malle od sobote, 25. maja, od 14.30 do nedelje, 26. maja, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Voditelj: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v ponedeljek, 27. maja, ob 20. uri Odprtje razstave del umetnice DAINESE (Olje na platnu) v torek, 28. maja, ob 10. uri Sele in Selani — narodopisna raziskava načina življenja Predavateljica: dr. Marija Makarovič v torek, 28. maja, ob 20. uri Prva Slovenka na Mount Everestu — prof. Marija Štremfelj, Kranj v četrtek, 30. maja, ob 20. uri Koncert: „MORBUS QUARTETT KLAGEN FURT“ Sodelujejo: Karin Morbus — Petra Ackermann — Claudio Bentes — Chri-stopher Kruse v soboto, 1. junija, ob 9. uri Predavanje: STRAH PRED STAROSTJO — ZAUPANJE MED ZDRAVNIKOM, BOLNIŠKO SESTRO IN BOLNIKOM Predava: boln. sestra Lenčka Kralj v soboto, 1. junija, ob 20. uri Koncert: ANSAMBEL SLOVENIJA Narodnozabavna glasba z vsemi največjimi uspešnicami ansambla VSTOPNIC* Moäki pevski zbor SPD Valentin polanSek Kvartet b-arov SMRTNIK in^LEpj v soboto, 8. junija 1991 p ob 20. uri, v gostilni fc; KOVAČ no 0DIRSKEM JT AŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo )dni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata PredSqQ20 r. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan PipP-elovec, Viktringer Ring 26. Hej(ji redništvo: Silvo Kumer (glavni urednik). urednlL .^ec. tingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Ce iktringer Ring 26. v/iktrin- isk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, vm ^ er Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča s ^ aslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Ce*oV®Jg|k8 ifon uredništva, uprave in oglasnega 0 4 63 / 51 25 28-0. . Qfl6l0oO aš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonaneva o. jubljana, tel.: 061 / 32 97 61. .. qno,^ etna naročnina: Avstrija 350,— šil., Ju9oslavlia n0*ta) in., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna p osamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). -i o petek, I O 24. maja 1991 Oglasi/Prireditve MUDINSKI DAN v Celovcu Čas: v nedeljo, 26. maja Kraj: Modestov dom v Celovcu Nastop sta omogočil3 KIES« rojena: 27.5.1958; kraj: Catania, Italija; 1964 - 1969: ljudska šola; 1969 - 1976: uceo Anistico, Catania, matura; 1977 -' 981: univerza Torino, študij arhitekture; ' 964 : nastop pri “Italijanskem otroškem oong-Contestu''; 1976- 1980: koncerti z različnimi skupinami v severni Italiji, m.d. Pn “Jazz-Festivalu Punteverdi" v Torinu; '981 -1982: izobraževanje na konsevatoriju Dunaj za petje, Jazz-Dance 'n Show;1982 - 1983: Boogie-Woogie-‘Urneja z Joachimom Paidnom v Avstriji, °joes-turneja z Memphisom Slimom, "hampion Jack DuPree in Oskar Klein -' 984: Klasična izobrazba v petju pri onizie Nurakami; 1983 - 1986: turneja z Poachim Palden-triom v Avstriji, Švici, Jazz-Festival v Italiji. Sodelovanje pri koncertih v Avstriji, turneje v Italiji, Nemčiji, na Holandskem, v Švici. Jazz-Koncert z Noland Batik v Koncertni hiši na Dunaju, '986 ustanovitev Etta-Scollo-Band; '986 -1988: koncerti v Avstriji (predvsem Rastnimi kompozicijami) ,1988 .'n9/e-Hit “Oh Darling" -dolgo časa številka ena v avstrijski “Hit-aradi";mnogi nastopi na televiziji; koncerti v Avstriji. Prva nagrada na mednarodnem Festivalu s pesmijo “Ljudje 'n Morje" v Rostocku. 1989 presentacija PNe plošče “Etta Scollo." Zlato za 25.000 Prodanih_plošč na Dunaju. Koncerti v , slriji, Švici, Italiji in Nemčiji; nastopi na televiziji. 1990 Prva velika turneja po Avstriji Spored: 9.30: Zbiranje: Glasbeni pozdrav na mladinskem dnevu pripravlja Tobo Boschitz & Band 10.00: Mladinska maša: Maše so bile na mladinskih dnevih zmeraj priljubljene. Tudi letos želimo ostati zvesti tej tradiciji. Med 12.30 in 15.30 razne postaje HUMEC BLAGOSLOVITEV romarske cerkve na Humcu v nedeljo, 2. junija 1991 Slavnostni spored: ob 14. uri: Namestitev križev na cerkvenih stolpih ob 16. uri: Sprejem škofa dr. Egona Kapel-larija, zatem slovesna sv. maša in blagoslovitev cerkve. CELOVEC PLES MOHORJEVE LJUDSKE ŠOLE Ansambel „DRAVA" bo pospremil na parket vse udeležence 25. maja 1991, ob 20. uri PLIBERK Spoštovani starši! Tudi letos SRD „Edinost“ iz Pliberka organizira za otroke 10-dnevno letovanje v BAŠKI na otoku KRKU. Letovanje bo od 24. julija do 3. avgusta. Cena letovanja skupno s prevozom znaša 2100,— šil. Otroci bodo KATO! ! omid 3 (56. Blažej 4), Stanisavljevič 3 n ■ Senčnik 4), Lippusch 5, M. Sadjak 4 Borovlje: 300 gledalcev Sodnik: Wul2 (slab) ci: M. Sadjak (5., 83.), Lippusch (33., (7o i ^tanisavljević (62. 11-m), Blažej Sagmeister (13.). Jasna zadeva za SAK, ki je [Nastopil brez Blajsa in Kraus-lerja in ki je kljub temu igral samo na en gol. Domačini skoraj da niso prišli z lastne Polovice in so pravzaprav le ^učajno v 1. minuti dali gol. Pežave je SAK imel le z napadalcem Sagmeistrom, ki se je ^ »Rambo stilu“ zaletaval v branilce SAK. SAK je imel številne mož-aosti za zadetke, izkoristil pa je le šest. Brez nadaljnjega bi lahko dal 10 golov, adlični vratar Boroveljčanov Pa je obvaroval svoje moštvo Pred še višjim porazom. ŠT. VID — SAK ■ SAK — KLOPINJ j.................................. Še tri tekme so do konca prvenstva v Koroški ligi. Najboljše izhodišče pa ima zdaj moštvo trenerja Jagodiča iz Pliberka, ki ima najlažje nasprotnike in vrhu tega še najboljšo razliko v golih. Obstaja možnost, da bo ob koncu odločala razlika golov med temi tremi moštvi. Trener Jagodič je zdaj že znatno bolj optimističen in že tudi realno računa s prvim mestom. Pri SAK želijo zdaj, v zadnjih treh tekmah, igrati s polno paro in si s tremi zmagami zagotoviti 1. mesto. Trg/Feldkir-chen pa je trenutno očitno nekoliko iz forme, a je kljub temu slej ko prej veliki favorit. V nedeljo pride „Tauern Express“ iz Matreia Matrei je preteklo kolo doma presenetljivo izgubil proti Pliberku; zato bo ekipa iz vzhodnega Tirola gotovo skušala izgubljene točke v Celovcu proti SAK nadoknaditi. Moštvo trenerja dr. Ramšaka pa prvič po dolgem času igra v popolni postavi in je doma proti Matreiu vedno dobro igral. Vrhu tega je igrišče v An-nabichlu znatno boljše kot ob začetku prvenstva, tako da bo lahko prišla do izraza tehnična prednost SAK. Vesela novica — Hanser jeseni verjetno zopet zraven! „Goleador“ SAK Arthur Hanser je imel v pretekli sezoni dve hudi poškodbi. Poškodba ramena mu je onemogočila igranje nogometa. Ta teden si je dal Hanser poškodbo še enkrat operirati, da bo jeseni lahko zopet igral. SAK — Matrei v nedeljo, 26. maja, ob 17. uri v Annabichlu Zadnje tri tekme Pliberka in Trga 25./26. 5. ASK — Trg, Pliberk — Št. Vid; 1. 6. Trg — Wolfsberg, Klopinj — Pliberk; 8. 6. VSV — Trg, Pliberk - Mölltal. Dosti sem premišljeval o tekmi proti Borovljam ter prišel do zaključka, da bi morali po poteku igre zmagati z večjo razliko. Z rezultatom nisem zadovoljen. Sicer smo dali hiter gol, vendar smo si nato po nepotrebnem dali tudi sami gol. Prejeti gol je kar precej zmotil potek naše igre, tako da smo v tej dobi zapravili veliko dragocenega časa brez vidnega uspeha. Le Lippusch je bil v prvem polčasu z izrazitim golom še uspešen. Po našem tretjem Za nas je vednn pomembna le naslednja tekma golu pa bi z bolj zbrano igro lahko dali tudi deset zadetkov. Vsi igralci imajo dovolj moči, tako da bi morali slabo boroveljsko ekipo pravzaprav požreti. Vendar nekaterim igralcem manjka temperament (Killerinstinkt), da bi izrabili vsako nasprotnikovo slabost. Razveselil pa sem se danih golov naših treh napadalcev, ki so si jih že zdavnaj zaslužili. Tekma proti Borovljam je mimo in trenutno je pomembna samo naslednja tekma proti Matreiu. Vsi igralci so zdravi, tako da bomo igrali v popolni postavi. Upoštevanja vredna je za nas seveda samo zmaga. Cel teden smo se intenzivno in zbrano pripravljali, tako da sem prepričan o dobri telesni pripravljenosti vseh igralcev. Tri tekme so še do konca prvenstva, kjer se lahko zgodi še zelo veliko. Za nas pa je trenutno pomembna samo naslednja tekma. Mi bomo ostali skromni, ker je skromnost v športu zelo koristna. Mislim, da zdaj to ve tudi naš legionar, ki se je pred kratkim mogoče le precenjeval. Edi Kurble — »bmpšM Jkarys" To, kar zna deželni glavar Haider, obvlada 21-letni Edi Kerbic iz Vogrč najmanj tako dobro: tudi on in njegov brat Karli sta pred nedavnim skočila s 96 m visokega železniškega mostu v Dravo. Edi: „Občutek je naravnost božanski.“ Kot je znano, je železni- va atrakcija. „Kriv“ tega je ški most čez Dravo, ki po- t. i. Bungy Jumping. Za vezuje južno in severno 1200,— šil. lahko vsak, ki stran Podjune, postal pra- ima količkaj poguma, skoči z najvišjega železniškega mostu v Evropi. Edi Kerbic, nastavljenec pri Zvezi slovenskih zadrug in odrski igralec pri farni mladini Vogrče, ne šteje med tiste, ki so bojazljivi kakor star zajec. „V začetku sem bil sicer kar nervozen. Stojiš na podestu in te privežejo za noge. Ko pa se spustiš doi v Dravo, imaš neverjetno prijeten občutek. Potem tudi nimaš kaj proti, če te v veselje publike malo ,po-tunkajo1 v vodo. Velik aplavz številne publike ti je gotovo v posebno zadoščenje.“ Na vprašanje, ali bi še enkrat skočil v Dravo, je Edi odgovoril z odločnim „seveda“. Hkrati je poudaril: „Pri tem nimaš nikakršnih bolečin, niti v glavi niti v nogah. Zato svetujem vsakemu, da naj tvega teh 1200,— šilingov. Zagotavljam mu, da bo to zanj nepozabno doživetje.“ -kuj- ... osebe... osebe... osebe. Magdalena Warasch, doma na Djekšah ter zvesta bralka Našega tednika, je te dni obhajala visok življenjski jubilej — 80-letnico. Slavljenka je mati Antona Warascha, ki zastopa dješko občino v osrednjem odboru NSKS, ter teta podpredsednika NSKS, mag. Filipa Warascha. Vse svoje življenje je z zanimanjem spremljala razvoj naše narodne skupnosti, pri čemer ji je Naš tednik najbolj zvest spremljevalec. Uredništvo NT ji želi obilo zdravja, božjega blagoslova ter da bi še naprej ohranila svojo dobro voljo. Želimo pa ji tudi, da bi se sedaj, ko uživa dopustniške dneve v Tinjah, lepo odpočila in se naužila čimveč življenjske energije. Anton Visočnik iz Vogrč bo prihodnjo nedeljo srečal Abrahama. Njega posebej obširno predstavljati gotovo ni potrebno, saj velja kot eden najbolj znanih gasilcev na Koroškem. Zato ni čuda, da so ga Vogrjani že leta 1973 izvolili za preds. domačega gasilskega društva. Poleg tega je slavljenec čebelar z dušo in telesom. Šaljivi jeziki trdijo, da v Vogrčah ni kmeta, ki bi imel toliko živadi kot Tone Visočnik — namreč najmanj 16 panjev čebel. Uredništvo NT mu želi vse najboljše ter obilo osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo tudi slavljenčevi domačini. Z njimi povezujejo željo, da bi še naprej pridno vodil svoje gasilce, tako da se nam ne bo treba bati požara. Karmen z Raven na Koroškem že nekaj časa skrbi za prijetno postrežbo in dobrobit obiskovalcev Šoštarjeve gostilne. Zadnjo sredo pa je v krogu prijateljev in gostov praznovala polnoletnost oz. svoj 19. rojstni dan. Za ta jubilej ji veljajo naše iskrene čestitke. Ob tem praznovanju je naš fotograf Marjan Fera poskrbel za slike in si ob svojih čestitkah želel, da bi simpatično „kelnarco“ pripeljal na svoj dom v Dvor; tam naj bi skrbela samo za njegovo dobrobit. Čestital je tudi občinski odbornik EL Bernard Sadovnik. Ziljsko štehvanje med atrakcijo in tradicijo — Žegen na binkoštni ponedeljek na Zilski Bistrici je za marsikoga obvezen termin. Štehvanje je središčna točka tega dneva, ki ve v zadnjih letih vedno več povedati o preteklosti Ziljske Bistrice. Medtem, ko je pred desetletji bil celoten običaj štehvanja še skoraj slovenski, je danes slišati le še nekaj besed. Največ sodelavcev pri tem običaju slovenskega jezika ne razume več ali ga sploh ne uporablja. V množici je slovenska beseda obmolknila. In tudi ni ravno spodbudno, če si otroci, ki živijo v hišah ob cesti, po kateri se štehva, z okna na okno izmenjujejo stavke samo še v nemščini. Štehvanje — ne le na Ziljski Bistrici — pripoveduje žalostno zgodbo o nekdanjem deležu slovenskega prebivalstva v Zilji, ki nenehno zgineva. Slovenske pesmi pri „reju pod lipo" so deloma ostale slovenske, te pa po večini pojejo starejši vaščani. Zgodba, ki jo pripoveduje štehvanje, bo v prihodnosti našla še nadaljevanje. Slovenske pesmi pod lipo bodo nadomestile nemške. Edino, kar bo potem še vleklo, bo samo kulisa. Konji in „faslč“ (sod), ki ga morajo jezdeci razbiti, nato ples pod lipo . . . Vse skupaj bo služilo le še optiki in vse manj navzočih opazovalcev tega dogajanja bo vedelo, da je bil ta običaj nekdaj vsaj deloma slovenski.