SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. #e polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 f ld., ta četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 br T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 br. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17, Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */«6- ari popoludne. &tev. 119, V Ljubljani, v petek 2<>. maja 1893. Letnil* XXI. Delegacije. Z Dunaja, 25. maja. Pred javno sejo avstrijske delegacije imeli so delegati posvetovalen shod ter sklenili voliti za predsednika kneza Windiscbgraetza, za podpredsednika viteza Javorskega. Seja avstrijskih delegatov se je pričela ob 1. uri. Minister grof Kalnoky je konstatoval. da je za sklepanje navzočih zadosti delegatov. Volitev predsedstva je vodil starosta delegatov, N i s c h e 1 -w i t z e r. Knez Windischgraetz, izvoljen za predsednika z 49 glasovi, pozdravi delegate ter izraža upanje, da bodo delegati tako sklepali v delegaciji o troških, kakor to zahteva varnost naše države in davčna moč avstrijskih prebivalcev. Za podpredsednika je bil izvoljen vitez J a -v o r s k i. Značilne so bile volitve v budgetni odsek. Za predsednika je bil odbran P 1 e n e r. Pri tem pa mi je poročati, da se je češki prepir danes zanesel tudi v delegacije. Pri volitvah v budgetni odsek so se namreč prezrli Mladočehi, tako da ni nobeden izvoljen v ta odsek. Proti tej brezozirnosti so se pritožili poslanci dr. Herold, M a s a f y k in P a c a k , povdarjajoč, da so izgredi v češkem deželnem zboru bili provocirani in da bi se ne bili dogodili, če bi bila jedna oseba imela nekoliko več takta. Plener je trpko odgovarjal ter naglašal, da so se namenoma („in der bestimmten Absicht der verschiedenen Parteigruppen") prezrli Mladočehi pri tej volitvi, ker so kršili dostojnost in čast deželnega zbora češkega. Grof Dejm je branil češkega nadmaršala kneza Lobkovica pred napadi Mladočehov. — Oglasil se je ob tej priliki tudi delegat za Kranjsko, poslanec Pfeifer, ter obžaloval, da se je zanesel češki j prepir v delegacijo, ob enem pa je povdarjal, da se j mu nikakor ne zdi primerno, v delegaciji prezirati zastopnike najbogatejše in kulturno najbolj razvite dežele našega cesarstva. Po deželnih zborih. in. Goriški zbor. Sosedna Primorska ima tri deželne zbore, od katerih pa je letos zboroval jedino goriški. Tržaški, ki je identičen, kar se sestave tiče, z občinskim za-stopom, je razpuščen in bi najbrž ne bil imel nobenega posebnega nujnega dela, ko bi se bil sklical. Večino reči občinski svet tudi reši v navadnih ! sejah. Da isterski deželni zbor ni zboroval, nam Slovanom ni žalovati. Italijanska večina, če tudi ni posebno velika, je do Slovanov popolnoma brez-ozirna. Sicer tudi v koroškem in štajerskem deželnem zboru z nami baš lepo ne postopajo, ali vsaj malo gledajo na meje dostojnosti, dočim se v ister-skem deželnem zboru slovanski poslanci na najne-sramnejši način napadajo. Pa ne le v političnih, tudi v narodnogospodarskih vprašanjih odločno Italijani nasprotujejo Slo-vaoom. Tudi pri razdelitvi podpor se jako stransko postopa. Govoriti je nam le o deželnem zboru goriškem. Stara navada je. da so v goriškem deželnem zboru obravnave jako kratke. Velikih političnih debat ui nikdar. V tem deželnem zbora so slovenski in ita- lijanski poslanci v jednakem številu. Obe stranki si menda mislita, da ne kaže duhov razburjati s političnimi borbami. Mi pa vendar jako dvomimo, da bi tako postopanje bilo pravo. Prebivalstvo zgublja zaupanje do deželnega zbora, ko vidi, kako se vse zaspano vrši. Malo več življenja bi zlasti v slovenskem narodnem oziru bilo želeti. Sicer bode vsak mislil, da so Slovenci na Goriškem povsem zadovoljni, da se jim ne godi nobena krivica, ko v resnici stvari vendar niso tako ugodne. Tudi ni dolgo, ko se je še v deželni hiši prezirala slovenščina. Tudi sedaj najbrž še ni dosti bolje. Prevelika ozir-nost v takih stvareh ni povsem umestna, naj se že to godi v Ljubljani, v Gorici, v Celovcu aii pa v Gradcu. Mi sicer ne trdimo, da bi naši poslanci morda v odsekih ne branili naših pravic, ali beseda v javnosti ima nekoliko večjo veljavo, nego v odseku, in se tudi zabeleži, ter se še pozneje lahko sklicuje na njo. V odsekih so tudi le nekateri gospodje, zato pa posvetovanja v odsekih ne morejo še nikakor nadomestiti razprav v zbornici. Italijanski poslanci pokazali so nekoliko več odločnosti. Stavili so vsaj neko interpelacijo zastran pouka italijanščine na goriškem ženskem učiteljišču. Slovenci smo glede srednjih šol v Gorici gotovo še bolj prikrajšani, nego Italijani, in lahko bi torej tudi bili v deželnem zboru kaj spregovorili v tej zadevi, da bi višji gospodje izvedeli, da Slovenci nikakor še nismo pripravljeni, odstopiti od svojih pravic. Seveda tega nobeden ue zahteva in bi tudi ne bilo umestno, da se celi dnevi potratijo z narodnimi prepiri. Bes je sicer, da mi nismo nikdar se posebno navduševali za dolge govore, posebno če so bili le bolj namenjeni skozi okno in se niso pečali s stvarjo samo, pač pa moramo reči, da resno in stvarno razpravljanje v javnih sejah še le d& pravo življenje parlamentarnemu gibanju, in tega razpravljanja v goriškem deželnem zberu pogrešamo. Kakor drugi deželni zbori, se je tudi goriški letos pečal le bolj z narodnogospodarskimi stvarmi. Važna je postava o bolnišnicah za kužne bolezni. Najvažnejše stvari je pa zbor odložil za prihodnje zasedanje. Gospodje poslanci se menda niso mogli sporazumeti v odsekih in so stvar lepo izročili deželnemu odboru. Tako je deželni zbor izročil deželnemu odboru zakon o novem vrejenju učiteljskih plač. Mi tukaj ne bodemo obširneje govorili o tem načrtu zakona, ker ga naši čitatelji že poznajo. Njemu se upirajo Italijani, ker vidijo, da bi koristil ubožnejšim slovenskim okrajem. Liberalni gospodje so sicer jako navdušeni za šole, pa le tedaj, kadar gre za italijanske, za slovenske so pa jako zapeti. Drugi načrt zakona, ki se je izročil deželnemu odboru, je pa namakanje tržiškega polja. Tukaj je šlo za to, da dežela prevzame poroštvo za potrebno glavnico. Ker pa gre za veliko svoto, si pa gospodje deželni poslanci precej pomišljajo. To se jim tudi zameriti ne more, kajti lahko je delati dolgove, ali težko se pa poplačajo. Politični pregled. V Ljubljani, 26. maja. Vitez Schmerling. Pokojni Schmerling je bil gotovo jeden prvih glav avstrijske liberalne stranke. Rodil se je leta 1805 na Dunaju, kjer je dovršil svoje študije. Leta 1829 je stopil kot av-skultant pri dolenje-avstrijskem deželnem sodišču. Potem je polagoma napredoval v sodnijski službi in je čez 16 let postal svetnik pri dunajskem ape-lacijskem sodišču. Z letom 1848. se pa začenja politično delovanje njegovo. Odposlan je bil v Franko-brod, kjer se je kot avstrijski zaupnik udeleževal posvetovanj o načrtu nemške ustave. Pozneje je predsedoval zveznemu zboru, ko se je ta razpustil, je pa bil poslanec v narodnem zboru. Zadnjo polovico 1848. leta je bil nemški državni minister. Sprva je vodil nostranje, potem pa vnanje stvari. Ker je močno naglašal avstrijsko stališče, se ni mogel sporazumeti s svojimi tovariši in je odstopil ter se povrnil na Dunaj, kjer je bil v tem času voljen v kromeriški državni zbor. Kmalu je pa kot avstrijski pooblaščenec zopet šel v Frankobrod in je ondi ostal do aprila 1849. leta, ko so se odpokli-cali avstrijski poslanci. V juliju tega leta je bil imenovan za avstrijskega pravosodnega ministra, na katerem mestu je ostal do začetka 1851. leta. On je izvel začasno organizacijo sodišč. Ko je odložil ministerstvo, je bil imenovan prvim senatnim predsednikom pri najvišjem sodišču in leta 1855 je bil imenovan tajnim svetnikom, čez tri leta potem pa predsednikom dunajskemu nadsodišču. Koncem leta 1860 je vstopil kot državni minister v ministerstvo in je kmalu izdelal znano februvarijsko ustavo, s katero se je v marsikaterem oziru uničil oktober-skih diplom. Ker je ta ustava bila preveč centrali-listična in je prezirala pravice posamičnih narodov in dežel, je zadela na močen upor. Popolnoma se nikdar ni bila izvela. Ogrov in Benečanov ni bilo nikdar v državni zbor na Dunaj. Cez štiri in pol leta je odstopil, ker je spoznal, da ne zmaga s svojimi nazori in bil imenovan predsednikom najvišjemu sodišču, kar je ostal do 1891. leta, ko je vstopil v pokoj. V začetku ustavne dobe je bil on član češkega in dolenje-avstrijskega deželnega zbora. Češki deželni zbor ga je bil odposlal v državni zbor. Po uvedenju decemberske ustave je bil poklican v gospodsko zbornico, kateri je celo nekaj časa predsedoval. Kazal se je v tej zbornici vedno Slovanom neprijaznega. Posebnega vpliva pa ni imel. Liberalci so ga sicer častili, ali posebno se pa drugače nanj niso ozirali. Sedaj po smrti mu nekateri nemški listi slavo pojo, drugim se pa zdi, da še ni dovolj germanizoval in je marsikaj zamudil, česar se ne bode dalo popraviti. Dr. Bbenhoch je te dni govoril na nekem shodu o političnem položaju in o tem, kako bodo v bodoče konservativci postopali. Pred vsem je po njegovem mnenju potrebno, da se ohrani klub konservativcev kot močna stranka. 2e samo obstanek tega kluba ovira, da liberalci ne morejo neomejeno gospodariti. Gojiti pa bode konservativcem prijazne odnošaje s krščanskimi socijalisti in Poljaki. Vlado bodo podpirali, kolikor se to vjema ž njih načeli. Pred vsem pa vseh vprašanjih ohranili si svobodno roko. Bazmere bodo pa morali dobro izkoristiti, da kaj dosežejo administrativnim potom, ko je minister obljubil se ozirati na njih želje. Vedno pa bodo naglašali svoje načelne zahteve ozirajoč se seveda na vsakočasne razmere. Volitev se konservativci nimajo bati, kajti liberalci bodo pri njih, če se razmere ne spremene, gotovo nekaj mandatov izgubili. Samo če bi se protiliberalne stranke prehitele ali pa storile kake napake, bi utegnili liberalci ohraniti sedanje mandate ali pa še kaj pridobiti. — A" Mi se z Kbenhochom v glavnih stvareh popolnoma strinjamo, le to mislimo, da katoliški stranki ni treba imeti toliko ozirov. Skušnja nii, da le odločne stranke pridobivajo pri narodu veljavo, neodločne pa zgubljajo. Zmernost je lepa čednost, ali povsod vendar ni na pravem mestu. Odkritje honvedskega spomenika se je v nedeljo vršilo v Budimpešti iako mimo. Oblastva neso bila oficijelno zastopana. Poslanec Asboth je pri tej slavnosti pokazal, da se ne boji mažarskih šovinistov. Pri odkritju spomenika je položil venec z napisom: .Generala Ludovika de Asbotha, zavo-jevatelja trdnjavinih vrat, sin, spominu svojega očeta in njegovih tovarišev". Potem je pa šel na pokopališče iu položil venec na grob pri brambi palih cesarskih vojakov z napisom: „Palim junakom". Ma-žarski listi se seveda malo jeze nad njim, ker je pokazal več odločnosti, kakor ministri sami. On pa jim odgovarja, da je ravnal v duhu svojega očeta, ki je prisvojivši Budim, takoj skrbel za zdravniško pomoč težko ranjenemu generalu Hentziju. — Odposlanstvo zbornice poslancev je položilo venec na honvedski spomenik. S tem vencem se je pa pripetila mala neprijetnost. Na trakovih ima napis: „Oger8ka zbornica poslancev hrabrim honvedom palim pri junaški brambi Budima", ko so vendar honvedi bili trdnjavo zavojevali. Grof Gabrijel Ka-rolyi je pismeuo zahteval od predsednika Banfyja, da stvar pojasni in oziroma zameni trakove. Ko se zopet snide zbornica, bode pa opozicija najbrž v zbornici od predsedstva zahtevala pojasnila in morda vsa stvar še da povod kaki burni debati. Židje v TurHji. V Turčiji so dosedaj bili samo mohamedanci vojaki. Drugim veroizpovedanjem si Turki neso upali dati v roke orožja. Kristijani so celo večkrat izrazili željo, da bi služili v vojski, da bi jim potem ne bilo treba plačevati velikega glavnega davka. Leta 1876 je Midhad paša v svoji nstavi bil določil, da tudi kristijani in židje morejo biti vojaki, ali njegova ustava se ni v tem oziru izvršila, prej so njega bili poslali v prognanstvo. Te dni je pa sultan povabil namestnika velikega rabinca in mu razodel, da Židom popolnoma zaupa in jih zatoraj misli počastiti s tem, da jih bodo jemali v 'vojsko. Izraslovih sinov pa sultan s to novico ni tako razveselil, kakor se je nadejal. Znano je, da se židje povsod radi odtegujejo vojaški službi. Rabinci so se vstopili v posvet, kaj je sedaj storiti. Mnogi so bili za to, da bi zahvalili sultana za to veliko milost. Večina je spozuala, da bi si s tem v drugih ozirih škodovali iu se zatoraj odločili, da nečejo židovskim sinovom zapirati pota do vojne slave. Samo obrnili so ee do sultana, da se jim da jamstvo, da se Židom pri vojakih ne bodo delali pri izpolnjevanja verskih dolžnostij nobenih težav. Glasba. „Slava Bogu". Cerkvene pesmi. I. zvezek. Dvajset mašnih za mešan zbor zložila in izdala P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. Ord. S. Francisci. Cena partituri 80 kr., vsak glas 15 kr. V Ljubljani, 1893. Založil samostan ljubljanski. — Tiskal R. Mihe. Na znane mašne tekste: .Pred Bogom"; „V ponižnosti klečimo" ; „Pred teboj na kolenih"; .Bog, pred Tvojim veličastvom": „Oče večni v visokosti" ; „Tebe molit', Oče večni", — zložila sta marljiva in sloveča gg. skladatelja vsak po deset napevov, ki o vši tako lepi in cerkveni, da zasluži ta lepa zbirka v popolni meri imenovana biti kras naše cerkveno-glasbene literature. V obče je znan izvrsten zlog gg. skladateljev, nju dovršena glasbena izolikanost ter spretnost v izpeljavi posameznih glasov, zato pa je odveč vsaka pohvala. Harmonija teče povsod gladko, ponavljajoče vrste so drugače harmonizovane, glasbena sintaksa je povsod pravilna, oblika dovršena , raodulacija prava, iz nekaterih mest kar vre radost in udanost v Boga! Napredek cenjenih gg. skladateljev pa se očividno kaže v drznih, a popolnoma pravilnih pre-hajalnicah ia v dovršeni harmonizaciji. V št. 2., v 10. taktu, pri besedi .maše", nastala je v tenoru nerazvezana septima; namesto .c" naj se tu postavi „d". V 12. št., v 8. taktn pa pohajata zunanja glasova „sopran" in „basu v kvartnih osminkah .d*—.g", .e"—.a", kar se trdo glasi; zatorej naj ostane v „sopranu" druge taktovske ddbe sama četrtinka „g". Posebno vrednost pa ima zbirka tadi v tem, da so jej posamezni glasovi tiskani: .sopran" in .alt" skopaj, jednako .tenor" in .bas", kar omogoči, da zamoreta dva pevca gledati na jeden glas, — zatorej zadostujejo štiri glasovi popolnoma za osem pevcev. Tisk 8 krepkimi tipami je krasen, papir pa je v partituri in glasovih jako lep in močan. V veliko veselje bo nam, da se z jgg. skladateljema še prav mnogokrat srečamo ua polju cerkvene glasbe, katera pri nas hvalevredno napreduje. Slovenski orgljavci in visokočastita cerkvena pred-stojništva naj pridno segajo po krasni zbirki! Glasbenikom svetnim pa bo zbirka tudi mnogo koristila, ako jo pridno Študirajo. Saj glasoviti dr. H. Bellermann pravi v svojem izvrstnem kontra-punktu: .Aber auch der, vveleher in der aller-freiesten Weise seine Kriifte dem Theater oder dem Konzertsaal vridmen will, gewinnt, wenn er sich Geschicklichkeit in der Stimmftlhrung ervvorben hat." ... Da bi bilo tako tudi pri nas, ne imeli bi tolikega števila glasbenih plev. __F a j g e 1 j. Dnevne novice. V Ljub Ijani, 2(>. maja. (Sv. birma.) V Maribaru bilo je, kakor se nam poroča, binkoštno nedeljo 475 birmancev, katerim so premil. knez ia škof dr. Mihael Napotnik podelili zakrament sv. potrdbe Isti dan popoldne došla je bila prošnja iz Gradca, da bi šli naš premil. knez in škof tja birmovat, ker so N|ih eksce-lenca knezoškof dr. Ivan Z w e r g e r tako hudo oboleli, da ne morejo sv. opravila nadaljevati. Naš premil. vladika, če tudi utrujeni, hiteli so starosti škofov solnograške pokrajine na pomoč. Našli so episkopa sekovskega jako oslabelega. Hvala Bogu, da jim je med tem nekoliko odleglo. Podelili so naš škof po raznih farah graškega mesta 2217 birmancem sv. krizmanje. V torek večer povrnili so se naš premil. knez in škof iz Gradca, od preobilnega posla, kakor se lahko ume, jako utrujeni. Upajmo, da to trudapolno opravilo ne bode imelo slabih nasledkov! Prihodnji mesec jnuij imajo napovedane kanonične vizitacije po dekanovinah : Vo-zenice od 3.—6. junija, Slov. Bistrica od 9.—18. junija, in Konjice od 24. junija do 1. julija. Od 8.—13. dnč julija nameravajo premil. višji pastir | obiskati fare dekanije novocerkevške, kjer so pred i svojim vstopom v c. kr. zavod za višjo izobražbo I duhovnikov služili za kapelana. Bog daj, da bi svo-I jim vrlim Vojničanom že drugo leto zamogli po-• svetiti novo farno cerkev, katero so ti radodarni farani sklenili postaviti ob svojih troških. (Strela v cerkvi.) Iz Št. Vida pri Zatičini: j Včeraj t. j. 22. t. m. ob 1 uri popoludne pridejo ; od juga oblaki nad Št. Vidom. Kmalu začne gro-j meti in strela vdari ali v strelovod na stolpu ali pa j v križ, kateri je na farni cerkvi ravno nad velikim ! altarjem, se ne ve prav. Od tu preskoči v cerkev nad veliki altar, se razdeli ter spusti na obeh krajih ■ okvira, ki je krog sv. Vida, navzdol. Iz okvira pre-: skoči na spodnji del tabrnakeljna in tu na več kra-1 jev. — Odbila ni ničesar na altarju, tudi ga ni po-i škodvala, razun, da ga je na več krajih okadila. i Kje da je strela vdrla v popolno zaprto cerkev in | kam se izgubila o tem ni nobenega sledu. (Postojinsko jamo) je o letošnjih Binkoštih obiskalo nad — 16.000 ljudij, to je največje število izza poslednji!) let. (Nemškega beležnika za Celje) je pravosodni minister grof Schonborn — kakor smo že poročali — odklonil. Celjski nemški odvetniki so torej sklenili, da bodo svojim somišljenikom v beležniških zadevah dajali sv£te in pojasnila — brezplačno. (Osebna vest) Pristav okrajnega sodišča v Tolminu, gosp. dr. Auton Perišič, premeščen je v Lošinj. (Razdelitev občine šent ožbaldske.) Kar smo dolgo želeli in prosili, zgodilo se je. Cesar je potrdil zakon deželnega zbora, da se velika občina šent-ožbaldska razdeli v dve samostojni občini: Blagovica (fari Blagovica in St. Ožbald) ter Trojane (fari Št. Gotbard in Cemšenik). (Volitve v mestni tržaški zbor.) Iz Trsta: Volitve v naš mestni ter deželni zbor so pred durmi. Kakor povsod, je tudi pri nas mnogo agitacij, vse ugiblje, kako in kaj bo v prihodnje, ka-kovi elementi pridejo v mestni sv&t. Letos je pa pri nas še posebno močna konservativna stranka, ki j hoče na vsak način nekaj svojih mož poslati v mestno palačo. Konservativci obrnili so se tudi do Slovencev, da bi namreč tudi 81ovenci pomagali, spraviti kaj zmernih elementov v zbornico. Slovenci so bili zadovoljni, zdrožiti se s konservativci, toda pogojno; hoteli so vedeti, kij jim hočejo obljubiti konservativci. Začela so jse pogajanja, ali koj v začetku .se je videlo, da iz te moke ne bo kruha. Na slepo udati se takozvanim konservativcem nikakor ni bilo mogoče, zato so Slovenci vprašali, kaj jim obljubijo za pomoč. Odgovor je bil: — nič. Današnja .Eda ter prinesel 30.184 vreč riža. Vožnja je trajala 34 dnij. Riž se bode očiščeval v Budimpešti in ne v naši rafineriji. — 18. t. m. je župan z dvema podpredsednikoma municipija čestital nadvojvodi Josipu, ker se je njegov siu, nadvojvoda Josip Avguštin, zaročil z bavarsko princesinjo Avgusta. Pri tem častitanju so bili prisotni: nadvojvoda Josip, nadvojvodinja Klotilda, guverner, general Cattinelli in drugi. — Istega dne se je usmrtil neki Angelj Kozulic. Povod za samomor so bile slabe denarne razmere. — 21. t. m. so začeli naši veterani veliko slovesnost. Blagoslovila se jim je nova zastava. Svečanost je trajala tri dni. Prvi dan je bilo blagoslovljenje zastave, drugi dan banket, tretji dan izlet v Opatijo. Ni še tako hudo na svetu, kakor nekateri menijo. — Istega dne so odprli v Reki kopališče, imenovano .Maria". — Naši Ma-žari vedno tuhtajo, kako bi prej pomažarili naše Primorje. V to svrho se poslužujejo vseh mogočih sredstev. Zapuščenemu, že obupanemu narodu našemu obljubujejo gimnazije, tovarne, pomorske šole, večje Iuke itd. Narodu so te obljube, se ve, zelo všeč, kakor utopljencu pomoč najhujšega sovražnika, a ne vi, da ga hočejo s tem navezati na se ter si ga tako podjarmiti. Tudi na to "gredo, da bi narodu vsilili svoj jezik. Radi bi tedaj vsa imena pomažarili, dii, tudi imeua istih gora. V ta namen so osnovali v Reki ogersko-planinsko društvo. Komu to ne preseda ? Tedaj še gore naše naj bi imela mažarska imena! Tudi na njih naj bi se brali mažarski napisi! To je vendar že odveč! — Zdi se nam, da se Hrvatje v Primorju premalo gibajo. Treba bi bilo, da bi tudi oni osnovali hrvAtsko-planinsko društvo, katero naj bi oviralo in preprečilo pomažarovanje naših planinskih imen. Zdaj menda pač vsak vidi, kaj Mažari nameravajo z nami in z našim Primor-jem. Zatorej na delo, snujmo društvo zoper društvo, dokler je še čas! Sovražuik preži na nas z vsemi silami, upirajmo se mu tudi mi z vsemi silami, saj je vendar sladko in častno, boriti si za ognjišče naših pradedov ! (Is Žužemberka) se nam poroča dni 24 maja: Vso pomlad.imeli smo strašno sušo, posebno zadnji čas. Vsi vodnjaki in vse luže so se posušile, iu kaj se to pravi, spoznaš, ako veš, da v naši okolici ni nobenega studenca, katere uam morajo kapnice in ,u?.e nadomestiti. Le po krški dolini teče Krka, a zadnji čas je tudi ta tako upadla, da je komaj lezla naprej, na obe strani Krke pa po več ur vse brez vode. Ne zastonj ime .suha Krajina"! Po več ur daleč so ljndje vozili v hribe vodo iz Krke in v srce so se ti morali smiliti ubogi. Iu kaj pa živina ? Suhe krme nič in paše nobene, ker zaradi suše je po bregih vse gol6! In poleg tega še to silno pomanjkanje vode. Po dve, tri ure daleč so gonili živino napajat na Krko, in ko je prišla domn, bila je žejna kakor prej. — Sinoči se nas je pa, hvala Boga, Bog usmilil in nam poslal toliko dežja, kakor že več kot pol leta ne. Napojila se je precej zemlja in tndi vodnjaki so dobili precej vode. Upati smemo, da se bo polje in trava vsaj deloma popravila, sicer bodo trpeli lakoto ljndje in živina. — Z zanimanjem smo brali poročilo o razpravi deželnega zbora radi vodovoda v Ambrus in naprave vodnjakov po drugih krajih suhe Krajine. Potreba je res velika; čutilo se je posebno v tej suši. Bog daj, da bi se nasveti in predlogi kmalu spremenili v dejanje, in da bi z deželno in državno podporo dobili vsaj večji kraji svoje vodnjake. Sami smo presirotni, da bi jih napravili. Hvala poslancn, ki se je v deželnem zboru potegnil za nas in priporočal podporo k napravi vodnjakov iu vodovoda v Ambrus, sramota pa drugemu našemu poslancu, kateremu je osebna korist več, kakor blagor volilcev, ki rabi svoj mandat v to, da se poteguje za svoje osebne koristi, naj tudi vo- j lilci trpi; sramota možu, ki hoče povsod veljati za \ dobrega kristijaua in se drzne v deželnem zboru i nam očitati božja pota in stroške pri njih. Lep tak : poslanec, ki od volilcev mu izročeno oblast v to obrača, da obdrži te volilce v jarmu posilne legali-zacije! Gospod, dobro si zapomnite, nismo taki tepci, da bi ne vedeli, kje nas čevelj žuli in bi ne vedeli razločevati prijateljev od sovražnikov. Da se vidimo pri Filipih v Trebnjem ! Ako pa prej pridete med svoje volilce, kar bi bila Vaša dolžnost, bodete pa še prej spoznali, da za Vas ni več tal med nami. Le-ta nam več županil ne bo! (Volitev župana v Solkann.) Piše se nam: Po raznih listih slo/enskih in italijanskih, konservativnih in liberalnih pisalo se je letos o obč. volitvi v Sol- j kanu. Se celo v državnem zboru na Dunaju so nas omenjali. .Slovenec" je'tndi parkrat poročal o tem. Povod taki razburjenosti dale so: 1. nekatere osebe, katere so hotele spraviti v starašinstvo može, kateri bi se ne odlikovali v podedovanih lastnostih pravih Solkancev t. j. v verskem in narodnem oziru, 2. tudi nekateri židovski liberalni časniki, kateri so hoteli proglasiti vsled zadnje volitve Solkan za pravo liberalno in deloma italijansko občino, ter blatili prave in poštene Solkance. Ker so ti listi tako veselo poročali o tej volitvi in ker so bili od nekod tudi nekateri pritiski, prišli smo do opravičenega mnenja, j da je zadej tudi „Lega nazionale". — Toda Solkan j obdržal je svoje staro lice. Ker so se godile v I. ; razredu pri volitvi nepostavncsti, vložili so nekateri ' priziv do namestništva, vsled česar je prišlo do do-I polnilne volitve, pri katerej je zmagala uarodno-i konservativna stranka. V torek. 23. t. m. pa smo : imeli volitev novega župana. Dosedanji župan g. A. i Mozetič, kateri je ŽHpanoval 16 let, ni mogel več ; sprejeti te časti radi svoje starosti, treba je bilo toraj voliti novega. Na predlog č. g. župnika bil je i enoglasno voljen novim županom g. Aut. Mozetič { ml., sin prejšnjega župana, kateri s svojo uljudnostjo j in učenostjo tudi gotovo tako čast zasluži. V svojem j govoru pred c. k. glavarjem in celim starešinstvom j | razvil je novi župan svoj lep program, da hoče de- j lovati v avstrijskem, verskem in narodnem duhu j ter obljubil da bode skrbel za vsestranski blagor : občine in red v občini. Da bode pa mogel to izpol- | | novati, prosil je visokorodn. g. glavarja, veleč. g. j j župnika in vse starešine vsestranske pomoči in pod- j pore. — Po volitvi zbralo se je starešinstvo najpred pri starem potem pa pri novem županu, kjer se je | mnogo napivalo, pelo in nekaj nabiralo. Ne morem i zamolčati nekega veselega predloga v tej veseli ! družbi. G. starašina A. Boltar predlagal je, naj bi se \ novo starašinstvo, katero šteje 24 mož, vdeležilo procesije dan sv. R. Telesa .in corpore" s svečami, v kar so vsi radostno pritrdili. — Po dolgem prepiru imamo torej v Solkanu novo starašinstvo in i novega župana. Novemu župauu kličemo, naj ostane zvest svojemu programu, naj vstraja v težavnem poslu in prepričan naj bo, da bo našel podpore v svojem delovanju pri si. starašiustva in tudi pri vseh dobromislečib Solkancih. (Ii celovške škofije.) Župnijo Št. Leuart pri ! sedmih studencih oskrbuje ondotni kapelan č. gosp. Jos. S vatoft. — Razpisaui ste župniji: St. Lenart pri sedmih studencih in Grebinj-KloŠter do dni 24. junija t. 1. (Razstavo perutnine) priredi .Prvo koroško društvo za rejo perutnine" od 8. do 10. kimovca 1.1. v Celovcu. Obsegala bode vsakovrstno perutnino, ptice za lepoto in za petje, pridelke in priprave, izdelke obrta in književnosti, ki se pečajo z rejo perutnine. , (Sleparji.) Sredin „Eco" poroča, da je obetal v Gorici neki človek 7 ali 8letnej deklici pa mlajšemu bratcu; denarja, ako bi šla ž njim. Bilo jima je več do bega, nego do denarja. Ušla sta nevarnosti biti odpeljana Bog zna kam in h komu in k čemu. .Eco" opozarja in svari roditelje, da čuvajo deco. (Arheologiške izložbe v avstrijskem muzeju na Dunaja.) ki se je priredila te dni povodom zborovanja filologov, arheologov in šolnikov, udele žuje se tudi ljubljanski muzej .Rudolfinum" 8 svojimi zbirkami._ Društva. (A kad. društvo .Triglav" v Gradcu) priredi danes, 26. t. m. , svoje II. javno redno zborovanje v gostilni .Zum Prinzen Coburg", Zin-zendorferstrasse, s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo revizorjev. 4 Pogovor o izlet«. 5. Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gostie dobro dešli! Telegrami. Dunaj, 26. maja. Budgetni odsek avstrijske delegacije izvolil je načelnikom pl. Plenerja, njega namestnikom grofa Falken-hayna. Poročevalcem za vnanje stvari je voljen Dumba, za redne vojne potrebščine Falkenhayn, za izredne vojne potrebščine Popovvski, za mornarico Russ, za okupacijski kredit Suess, za državno finančno ministerstvo Lupul, za najvišje računišče Chrza-nowski, za carine Meznik, in za sklepčni račun Czedik. Prihodnja seja delegacije bo menda dne 6. junija. Inomost, 25. maja. Danes so dijaki zopet začeli pohajati vseučilišče. Gette, 25. maja. Poslednjo soboto, nedeljo in ponedeljek je tukaj pet ljudij zbolelo za boleznijo podobno koleri, vendar se ne kaže epidemični značaj. V torek ni bilo nobenega sumljivega slučaja. Atene, 25. maja. Po poslednjih poročilih se je v Tebah kakih 100 hiš podrlo, druge so poškodovane. Jedna oseba je mrtva, dve ste ranjeni,_ Poziv na proslavo tristoletnice zmage pri Sisku leta 1593. .Kranjska dežela in nje narod sta si v tem jednaka, da ue znata svojih dobrih lastnostij m ueovržemh prednostij razkazovati." Marsikaj se je v noveišem času zgodilo, da se pobi je to oČitauie grofa Antona Auersperga ter da se seznanijo domačini iu tujci s priroduo lepoto naše ož|e domovine iu me zgodovino. A veliko bo še dela, predno se vuame v omikancib in v širjih ljudskih plasteh tista praca in gorka ljubezen do domačije, iz katere more jedino vzkliti zavest nerazdruženosti in vspešno skupno delovanie. v Prelepa pr.lika za pospeševauie te svrhe se nam ravno letos ponuja; kajti bliža se nam tristoletnica najslavuejšega dne v kranjski zgodoviui: zmage nad Turki pri Sisku 2 2. dne junija 1 59 3. Dvesto let skoro je hudi Turek razsajal po naši deželi, požigal, moril in skrunil, in na tisoče in tisoče čvrstih sinov iu hčera odgnal v grozno sužuost. Z mečem na strani je obdelaval kmet svoje polje; vsak grič, vsako pokopališče se ]e izpreme-nslo v tabor, in samo složuost, ki j« vodila kmeta, meščana in graščaka v hoi. neomahljivo zaupanje v božjo pomoč m svu|o moč, sveta gorečnost za krščansko vero in na ro|stui dom, ki ie vse navduševala. je ohranila naš narod, da je v uejednakem boju trdno ohstal na brauiku krščanstva, da ni nikdar obupal in s« nikdar udal. Naposled :e vendarle prišel dan plačiia. Sredi luniji 1593. leta so uazuanjale plaratečrt grmada & go>a, da zopet gror.i nevarnost. Bosenski H»san-paša ie bii s 30 000 možmi pndrl pred Sis«k, da bi najprej v oblast dobil to trdnjavo, potem oa si podjarmil sosedna slovenska mesta in dežele. Nevarnost ie bila velika, kaitt kakor pravi narodna pesem : „Turk ie vzel nam Sisek bodi, Nam narobe vb«, vse pojde, Mest' Ljubljana bo pokraj'na. Debela kranjska turška Jrajna." Zato so se brž začela zbirati hrvatska, kranjska, štajerska in cesarska krdela, da pohite obkoljenemu mestu na pomoč. A kaj bode peščica 4000 m6ž proti toliki sili nevernikov! In res začetkoma v vojnem svetu večina ni bila za to, da bi Turke priieli. Toda na Andreja Turjačana pogumni vsklik, „n a j ne gledajo na število, ampak naj Boga prosijo za zmago," odločili so se za boj. Drugi dan, 22. junija 1593, na dan sv. Aha-cija, je Hasan-paša z 18.000 svojih na|boljših vojakov prekoračil Kolpo m v prvem pritisku zastnal krščansko prednjo vojsko v beg. Usoda biive in vse dežele je visela ua uiti. Zdaj pa poseže zopet T u r j a č a n vmes. S kratkimi, navdušenimi besedami razvnarae svojim rojakom srce, da z bojnim krikom: »Kristus iu sv. Ahaci|!" kakor vihar planejo na sovražnika. Kakor snopje so na desno iu levo padali Turki pod meči kranjskih oklopnikov; v odprto gaz pa so za njimi pritisnile druge čete. Tudi Hrvat|e so se zopet vredili in znova Ali na Turke, in po kratkem boju je b la neverna voiska pogum zgubila ter se je v divji beg spustila proti Kolpi. Toda drug Kranjec, Štefan grof Blagai, je že zasedel most, in vsa turška vojska je popadala pod turškim mečem, ali pa potonila v Kolpi. Samo 8000 nevernikov je smrti uteklo. Hasan-paša sam in več osmanskih cesarskih princev je prišlo v tej bitvi ob življenje. Velik je bil plen, ki so ga kristijani našli v turških šotorih; še večja pa je bila njih slava, da so nevernika v veliki bitvi na planem popolnoma oobili. kar se že davno, davno več ni bilo zgodilo. Pred vsemi pa je zaslovelo kranjsko ime po svetu. Cesar Rudolf II. je poslal zmagovalcu Andreju Turjačanu zlato častno verigo-ovratnico ; sveti oče papež Klemen VIII. pa mu je pisal svojeročno pismo, v katerem je Andreju, „k i je bil v vojnem svetu z besedo, v bitvi sami pa s pestjo najprvi", svoje občudovanje in zahvalo izrekel in ga Bogu Najvišjemu priporočil. Drugemu poveliniku kranjskih komikov, Adamu Ravbarju, pa je hvaležni slovenski narod s svojo prekrasno pesmijo spletel nev^nljiv zmagovalčev venec. Od tega dne je imela naša dežela mir pred Turki. Naša dolžnost je pač, da se ietos na svetega Ahacija dan spomnimo stiske svojih oCetov in hrabrih junakov, ki so nas iz me rešili. Uvažujoč veliki pomen praznovanja spominskih dnij za povzdigo ljubezni do domovine, sklenil je c. kr. mestni šolski svet za stolno mesto Ljubljano, naj tristoletnico zmage pri Sisku vse njemu podrejene ljudske šole svečano praznujejo. Iz članov c. kr. mestnega šolskega sveta in odposlancev učitelis-kib 'zborov vseh lavnih in za-■>ebn'h ljudskih šol sestavljeni odbor je določil sledeči slavnostni vspored za 22. dan juui|a t. I. : 1. Skupna zahvalua maša vseh tukajšnjih ljudskih šol v stolni cerkvi. 2. Sknpna šolska slavnost za vse tukaišnje deške ljudske šole v dvorani „Tonhalle" filharmo-ničnega društva. 3. Popoldne: Javna šolska veselica za učence mestnih deških ljudskih šol na igriškem travniku „Podturnom". Prvi dve točki se bosta vrš>li v šolskem krogu io slavnostnemu odboru ne prizadevata posebnih skrbij. Vspeh tretje točke pa je popolnoma odvisen od dejanjske pomoči javnih korporacij iu prebivalstva ljubljanskpga. Troški za pogoščenje blizu tisoč dečkov, za postavljenje odrov, majev itd., za nagrade najboljšim tekačem, skakačem itd., za natisk majhnega spominskega spisa, za c. in kr. vojaško godbo, in raznovrstne druge stvari bodo znatni, — a odbor za danes nima še nikakoršmh sredstev na razpolaganje. Vendar pa odbor nadaljuje svoje priprave v trdni nade.ji, da ga bode občinstvo ljubliansko podpiralo z obilnimi prispevki in tako omoeočilo, da se ta veseli dan izvanredne slavnosti in našega mesta vredno praznuje ter spominu mladine za vse živf dni neizbrisno vtisne. Cim obilneiši bodo doneski, tem večje veselje bode mott nared ti šolarčkom. Zatorej se obrača slavnostni odbor na veljko-dušuost vseh slojev prebivalstva ljubljanskega in se osmelja pristavljati, da so razgrnene nabiralne pole za blagovoli ne prispevke v pokritje troškov lavne šolske veselice n u proslavo tristoietuice zmage pri Sisku v m a g i s t r a t u e m ekspeditu iu po proaaialuicah uastopnili tvrdg: Job. Gion-t i n i, Al. Gruber (c. kr. glavna tabačna trafika), K. K a r i n g e r , »Katoliška Bu kvarna", pl. K 1 e i u m a y r & Bamherg, R. Kirbisch, Vaso Petričič, A. Schiiffer. J. Šešarek (c. kr. tabnčna trafika), K. Till, A. Zagorjan. Za slavnostni odbor: Župan Grasselli, c. kr. mestnega šolskega sveta predsednik. Prof. Franjo Leveč, c. kr. okr. šolski nadzornik. Vremensko sporočilo. Prof. Julij VVallner. kr. okr. šolski nadzornik. Ivan Bele, mestni učitelj. Umrli so: 24. maja. Antonija Očakar, železnišaega sprevodnika hči, 5 let, Marije Terezije cesta 12, škrlatica. — Marta Jevnikar, lončarskega mojstra hči, 8 mesecev, Karlovska cesta št. 24, črevesni katar. V bolnišnici: 24. maja. Janez Jensko, steklar, 25 let, legar. Tuj c i. 24. maja. Pri Maliču: Stan, Planer, trgovca; Hoffman, potovalec; Tritsch; Peitscher, Menet, Schmid, uradniki; Wriessnig, ravnatelj, z Dunaja. — Meyre, potovalec, iz Curiha. — Vitez Gumer s soprogo, in Ledner iz Trsta. — Kleinfeler, trgovec, iz Prage. — Lukan, posestnik, iz Koprivnika. -- Poschl iz Idrije. — Kuttner s sinom iz Tržiča. — Kohn iz Zagreba — Puntsehart iz Maribora. — Thurn • iz Kočevja. — Mullech iz Trsta. — Schonacher s soprogo iz Monakovega. — Klein s soprogo iz Viktring-a. Pri Slonu: Spangler, inžener; Tauber; Lai, Braun, Gruner, trgovci, z Dunaja. — Wirl, trgovee, iz Zagreba. — Mašin, Maler, trgovca, iz Prage. — Troller, trgovec, s soprogo, iz Brežic. — Havas, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Le-derer, trgovec, iz Žatca. — Siegfried, trgovec, iz Frankobroda. — Moline iz Tržiča. — Hohman, trgovec, iz Dun. Novega Mesta. — Noe s hčerjo iz Opatije. — Grof Barbo, zasebnik; gdč. Galler iz Gorice. — Berce, župnik, iz Št. Lamberta — Burger, davkarski pristav, z rodbino, iz Novega Mesta. Pri Jiitnein kolodvoru: Benigher, trgovee s konji, in Posch, inžener, s soprogo, iz Trsta, — Sandečid, lekarnar, iz Kotora. — Schetina iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Kropf iz Gradca. — I'erz, župan, iz Slovenje vasi — Paber iz Kočevja C rt O C as Stanje Ve ter Vreme ti bt-, i ■ S •£ 3 - § opazovanja ziukomeru v nun toplomera po Celziju a « ** a 25 7. n zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč. 732-5 732 7 734 3 14-2 18 8 15 2 si. sever si. zapad si. jvzh. oblačno »i n 070 dež Srednja temperatura 16-1", za 03" nad normslom Stanje avstro-ogerske banke dne 23 rnaia 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu 456,620.000 (—10 777.000) 290.499.000 I- 679.000) 167.533.000 (— 8 260 000) 21 377.000 (— 428.000) gld. Kovinski zaklad Listnica „ Lombard » Davka prosta bančna rezerva gld. Državuib baukovc«v ie v prometu gld 36,473.000 (+ 9 887 000) 312 429.000 (+ 150.000) Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJANA, Dunajska cesta 13. Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. Zamenjuje stare stroje. Poprave vržč se točno, trajno 556 lu ceno. 30—26 Mnogo tovarnarjev je, kateri rabijo karbollnej za varstveno sredstvo proti vsakovrstnim mrčesom, gnilobi in trohnobi lesa, hišni in zidni gnilobi; mokrim s'enain itd. Toda lt'11'tlielnv ortgln&lnl karbollnej edin združuje v IKH UltHlr sei)i vsa svojstva, katera stavimo do ta--cega varstvenega sredstva. Hkrati daje orehovo- rujavi plesk lesnim predmetom, katerim prisvaja 3- do 41etno daljno trajnost. — Prospekt zastonj. Viak poskus jamči trajno naročevanje. 5 kilo poštni zaboji 1 gld. 30 kr., 100 kilo 16 gld. od Dunaja (Plzna, Pasave). Glavno zalogo ima tvrdka BRATA EHERL v Ljubljani. Mali troiki, velik vpeh in dobldek. Ustanovljena leta 1781. 48 10-7 Mihael TJai-tliel < >- Dunaj, Z., Kepplergasse 20. JgtT" Občuje se slovensko pismeno In ustno "Vti Gospodarjem imajočim večja poslopja z mnogo strankami, sploh hišnim gospodarjem naznanjamo, da ima podpisana tiskarna v zalogi * Stanarinsko knjižico (Zinsbiichel) za stranice obsezajočo uradno potrjene določbe hišnega reda, v slovenskem in nemškem jeziku, raz-predelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade. Komad stane 15 kr., 10 komadov vkup I gld. Katoliška Tiskarna. fsMB D n n a j s k a borza. Dni 26. maja. Papirna renta 5£, \ti% davka Srebrna renta 5%, 16% davka Zlata renta 4%, davka prosta . 4% avstrijska kronina renta, 200 Akcije avstro-ogerske banke, 600 Kreditne akcije, 160 gld. . . . London, 10 funtov stri. , . , Napoleondor (20 fr.) .... Cesarski cekini ...... Nemških mark 100 . . kron gld. 97 gld. 80 kr. 97 . 50 117 „ 20 96 . 15 986 „ — 334 „ 75 123 „ 70 9 „ 80' 5 . 8< 60 . 35 Dni 25. maja. Ogerska zlata renta if, . . Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 1% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . t>% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma Kreditne srečke, 100 gld. 8t. Genois srečke. 40 eld. 115 gld. - kr. 94 148 165 196 98 100 196 67 35 75 80 75 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. — sr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 26 _ Rudolfove srečke,. 10 gld.......— . — . Salmove srečke, 40 gld........69 . — „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........70 . — , Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.j . . 149 , — . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2945 . — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — „ — . Papirnih rubeljev 100 ..............128 n 75 Nakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kalantna izvršitev naro&ll na borzi. Menjarnična delniška družba „H EBC V B« IMaili it. 10 Dunaj, lirliMIhrilmu 741. MJT" Pojasnila vvsoh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulacijikih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti M* nnloionlh glavnic.