219. številka. Trst, v torek 24. septembra 1901 Tečaj XXVI .,Edl»oat Iz »ifc eakrat aa rmim aedalj b pr znito*. ob 4. uri tiefer VaraAilDR iniii: 7ii celo leto........34 kron za pot let« ......... 12 za ćetrt ieta........ S „ za «n ....... . 2 kroni *ft>£mno e plačevati naprej. Na na* 5ret prilntetie n»r<»ćnine *• aoravi ne ttiiE. _ tohakarnah v Trutu ae prodajaj sa Številke po G stotink ''6 i ro Trata pa po 8 ntotink tfe^fvč.r. Telefon Str. *70. ---—- izdajatelj in odgovorni urednik Fra d Oo d n i k Ofltai l« raćanajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domač! oglasi itd. ae računajo po pogodbe Vil dopisi naj se pošil jajo urednlfttvn Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre-}• na ■pravalAtvo. Naročnino in nvlaa« je plačevati loeo Trst. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Crednlfttv'o in tiskarna se nahajata f olici Onrintia 5tv. 1*2. I" pniTi»lSt»o, In sprejemanje Inseratov v ulici Molil iccolo Siv. 3, 11. liKiiftr. Lastnik konaorcij lista „Edinost4' Natisnila tiakarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu. Domovinska pravica. V »Edinosti« je bilo opetovano čitati pritožl>e proti raznim županstvom, ker delajo strankam ovire, kadar si hočejo te poslednje pridobit-' novo domovinstvo v smislu novega domovinskega zakona, stopivšega v veljavo b 1. januvaijem t. 1. Ker je iz vseh onih v »Edinosti« objavljenih pritožb razvidno, da se na£a županstva po večini ne zavedejo velikega pomena novega domovinskega zakona, ker je dalje razvidno, da mestni magistrat v Trptu dela o pri pozna vanju novega domovin-stva vse možne ovire, ker dalje znam, da nasa županstva po večini ne poznajo zakona toliko, da bi [zamogla vepesno čuvati koristi svojih občin: odločil sem se, da napišem to razpravieo, v nadeji, da dobro pride vsem prizadetim faktorjem.... Pred zakonom, ki je v veljavi danes, veljal je zakon od 3. decembra 1863., na podlagi katerega si je bilo mogoče pridobiti domovinstvo: 1) z rojstvom, 2) z zakonom (poroko), 3) z vsprejemom v občino, 4) s pridobitvijo javne službe. Pred ravnokar omenjenim zakonom je veljal zakon od 17. marca 1841*-, po katerem si je bilo možno pridobiti domovinstvo s 4 letnim bivanjem v isti občini, brez potnega lista. Še pred tem zakonom je veljal zakon (cesarski patent) od leta 1804., po katerem si je pridobil domovinstvo z osnutjem gospodarstva, ali 10-letnim bivanjem v občini. Vendar, ker omenjena zakona danes nimata več praktičnega pomena in bi bilo na podlagi istih danes težko — ali skoro nemogoče — izvajati pravico do domovinstva, bo menda zadostovalo, da sem ona zakona omenil samo mimogrede. Na podlagi zakona od 5. decembra 181*6, državni zakonik št. 222f pa si je mogoče pridobiti domovinstvo tudi s priposestovanjem, to je z 10-letnim, nepretržnim bivanjem veni občini. Pridavši to določbo, veljajo danes vse določbe domovinskega zakona od leta 1863., a ta slednja je seveda najvažnejša in za nas velikega pomena. Zato hočem druge določl>e le na kratko pojasniti, a v novem zakonu pojasnim vse, kar mi se vidi potrebno, da PODLISTEK. bodo znali prizadeti faktorji, in ti so v prvi vrsti naše občine. Preidemo torej k razlaganju točk, po katerih si je mogoče pridobiti domovinstvo na podlagi domovinskega zakona od leta 1863. 1. Z rojstvom. Otroci imajo domovinstvo tam, kjer jo imajo stariši. Zakonski po očetu, nezakonski po materi. Otroci, rojeni pred zakonom, pa pozneje legitimovani, zadobivajo domovinstvo po očetu. Nezakonsko rojeni, nelegitimovani otroci imajo domovinstvo tam, kjer jo je imela mati, ko so se rodili tudi če se je mati pozneje poročila. 2. Z zakonom (poroko). Žena zadobi z zakonom (poroko) domovinstvo v občini, kjer jo ima mož, dočim gledč nezakonskih in nelegitimovanih otrok domovinstvo — kakor že omenjeno — ostane nespremenjeno. 3. Z vsprejemom v občino. Takov vsprejem zamore skleniti občinski zastop in kdor si je domovinstvo v občini na tak način pridobil, zgubi domovinstvo v drugi. Nihče jnamreč ne more vživatt domovinstva v večih občinah zajedno. Inozemci si zamorejo pridobiti domovinstvo v kaki avstrijski občini še-le potem, ko so dobili avstrijsko državljanstvo. Za inozemce smatrajo se tudi oni iz dežel ogrske krone (Ogrska, Hrvatska, Sedmograška). 4. S pridobitvijo javne službe. Kakor v takih javnih službah se smatrajo definitivno nameščeni državni, deželni in občinski uradniki, duhovniki in definitivno nameščeni učitelji. Po novem domovinskem zakonu pa prihaja k dozdaj omenjenim točkam še 10-letno, nepretržno bivanje v občini. V to nepretržno bivanje vštevajo se tudi leta, katera je bil kdo neradovoljno odsoten, n. pr. v zaporu ali v vojakih. Delavec biva 10, 15 ali morda še več let v mestu. Tu je obolel. Odšel je v bolnišnico. Stroške je morala plačati dozdaj domovinska občina. Po novem zakonu to ne bo več. Cim je kdo bival 10 let v eni občini, pridobil si je domovinstvo tam in v slučaju bolezni mora nova domovi nska občina plačati troške. Isto velja tudi za slučaj starosti. Seveda se občine navadno upirajo pri- Zaradi njene drznosti. .Spisala Vanda Kočije hitč dalje, vaški otroci za njimi. Tudi oni tujec je pospešil svoj korak. Zadnji med vsemi si je vendar dobil najboljši prostor. Preril se je do srede cerkve. Ob velikem oltarju, ob stranski izpoved-niei je obstal. — Pred njim se dogaja prizor, ki ga zbada do srca, ki mu trpinči dušo, saj vidi njo, katero ljubi strastno, sveto, od tre-notka, ko mu jo je Uaoda dala spoznali in še bolj, od kar je opazil, da jej odseva iz krasnih, žametastočrnih očij dobrosrčnost, plemenit značaj. ?>e stoji nemo ob izpovednici in prizor, ki se vrši ob oltarji, mu pretresa ves život. Ona, katera mu je nekdaj sama, prva dokazala, kako iskreno ga ljubi, ona, prav ona Htoji ob strani drugega, ob strani onega, ki je morda zasnubil le njen denar. — In kar mu je pričalo zunaj njeno krasno lice, ko je slonel ob slavoloku, to mu pritrjuje sedaj njen tihi, jedva tresoči, trepetajoči »da.« »Končano! končano! končano!« šepetala so mu usta neznane množice krog njega in ravno tako mu je zaplaj>olal medli plamen voščenih sveč na oltarja. »Končano«, pošepetal Kar nehotč tudi on sam za-se, medtem ko je čutil, kako se mu srce krči bolesti, najveČe tuge. Končano. Svati so pristopili v trumah ni medtem ko družice in gospe poljubujejo nevestin obrazek, jej gospodje stiskajo malo roko. Končano. Cerkveni obredi so dovršeni in nevesta je na veke združena ter navezana na drugo bitje, katerega v istini niti ne lj ubi. Po dva in dva so se pripravljali na odhod iz .•erkve. Na strani neveste se zadovoljnim licem oprijemlje ponosni ženin svoje ženke. Le en pogled po ljudeh, po množici, ki seje tukaj izbrala, edin pogled si usoda privosča : — pogled nevestin do izpovednice. — In — usodin naklep se je izpolnil. Nevestin pogled se je Brečal s pogledom njenega nekdanjega učitelja. Njegov pogled je provzročil, da si jej je iz prsij izvil težek »ah«. Soprog jo je strastno pritisnil k sebi, smatrajoči ta vzdih za dokaz njene sreče — — — -----. Vsakdo — jo je smatral najsrečnejšo, samo oni tujec pri izpovednici ne! On sam umeje oni pogled — ona sama umeje njega. * * * »Mama! Ne bom ponavljal leta ne, četudi sem toliko časa ležal doma bolan, kaj ne papa?«, je nagovarjal mil deček svoja roditelja, prijemši ju za roki smejć se. »Da, otrok moj!« je odvrnil dečkovemu vprašanju resni oče. »Tako je, slišiš mama ?», je pristavil zopet. »»Milanov učitelj je svetoval, da mu naj - poznati domovinstvo, ker se bojć stroškov. A to upiranje pomaga malo. V slučaju, ko je stranka interesirana, da si pridobi novo domovinstvo, bo pač ta sama skrbela za to, da se jej to domovinstvo pripozna. V največ slučajih pa se stranke ne bodo brigale za to ; a zato so poklicane občine, da v lastnem interesu pripomorejo zakonu do veljave. V ta namen naj si preskrbi vsako županstvo imenik vseh onih občinarjev, kateri bivajo izven občine. Tak imenik naj bi obsegal p« priliki sledeče rubrike: Tekoče število: ime in očetovo ime; stan (poklic); rojstni kraj, even-tuelno rojstno leto; sedanje bivališče; čas, od kedaj biva v Redanjem bivališču; opazka. Te rubrike se zamorejo seveda razmerom primerno predrugačiti. Tudi ni potreba, da so formulari tiskani, ker se jih — osobito v malih občinah — lahko napiše. Oim je iz takega imenika razvidno, da kdo že deset let neprenehoma biva v kaki drugi občini, zahteva naj se od dotične občine pripoznanje domovinstva. V ta namen je napisati jednostaven dopis, kateri naj se glasi po priliki tako-le: Mestnemu magistratu (Županstvu) v..... Pozivom na § 3. zakona od dne 5. decembra 1896. drž. zakonik št. 222 Be isti(o) naproša, da ... iz ... . bivajočega v . . . blagovoli pripoznati svojim pripadnikom. Županstvo....... Župan, N. N. Ako na tak dopis v par tednih ni odgovora, je rešitev urgirati in če tudi na urgencijo ni odgovora, napiB&ti je na okrajno glavarstvo po priliki sledečo pritožbo: C. kr. okrajno glavarstvo v . . . . Tukajšnje županstvo se je obrnilo z dopisi od dne ... št. .. in dne ... št. .. na mestni magistrat (županstvo) v ... v stvari pri poznanja domovinstva N. N. iz ... . Ker na omenjena dopisa do danes še ni nikake rešitve, naproša se isto c. kr. okrajno glavarstvo za blagovoljno posredovanje, da se N. N. iz . . . na podlagi zakona od 5. decembra 1896. drž. zak. št. 222 pripozna domovinstvo v občini .... Županstvo....... Župan, N. N. memo pomočnika za drugo poluletje, s katerim naj bi naš Milan dohitel, kolikor je zamudil zaradi bolezni.«« »Kes? oh kako me veseli Milan moj, da mi ne ostaneš med zaostalimi!« je vzkliknila sedaj lepa baronica in pobožala svojega jedinca po mehkem licu. O brni vši se do svojega soproga, je povprašala: »Sedaj naj torej poiščemo učitelja, papa?« »»Da dušica in ta je že izbran !»», je odvrnil veselo. »Tako, že tako kmalu — kdo ti je pripomogel do tega, Dimitrij ? »»Milanov učitelj sam mi je imenoval nekega svojega prijatelja, ki se je pred nedavnim nastanil v tem mestu*«, je odvrnil soprog prijazno. »Gospod torej ni domačin?« »»O ne, ljubka, od daleč je, prav od daleč, sicer pa ne vem, od kod.«« »In kako se zove ?* »»Kako? Hm, ime mi je pa neznano, oziroma, zabil sem je popolnoma. A propos ! Jutri že ga pošlje učitelj Alberti sem in ako mene ne bo doma, vsprejmi ga, ti dragica. Govori in odredi sama po svoji volji in po lastnem razumu.«« ♦ * * »Milostna! Neki gospodje zunaj!«, je rekel, globoko priklonivši se, stari sluga. »»Gospod?«« je povprašala baronica de Monti. Ako je šel v bolnišnico kdo onih, ki že deset let bivajo v kaki drugi občini, a mu novo domovinstvo še ni pripoznano, ter, ako je prišlo poizvedovanje o domovinstva, ni smeti v nobenem Blučaju izdajati ubožnega lista, ampak vrniti je bolnišnici, ali okrajnemu glavarstvu, od kjer je že prišlo, s sledečim tergatom : Vrača se (upravi mestne deželne bolnišnice, c. kr. okr. gavarstvu) v.......s poročilom, da je notriimenovani N. N. pristojen v občino .... Istodobno s takim poročilom pa se je treba obrniti na dotično občino — če se to že prej nizgodilo — z zahtevo pri poznanja domovinstva dotičniku, kakor zgoraj omenjeno. Pred vsem pa naj občine pazijo, ko izdajajo ubožne in domoyinske liste, da-li do-tičnik morda ne biva že 10 let neprenehoma v kaki drugi občini. V tem slučaju naj ubožnega lista sploh ne izdajajo; a domovinski list pa samo v svrho pridobitve novega domovinstva I V vsakem slučaju pa naj se to pripoznanje nemudoma zahteva ! Za danes završujem. Ako mi se bo videlo potrebno, oglasim se še o tem vele-važnem predmetu. Politični pregled. V TB8TU, dne 24. septembra 1901 Potemkinove vaai. Nobena Btvar ne ilustrira tako kričeče dvomljive vrednosti trozveze, kakor fakt, da hlapci trozvezne politike se uprav love za vsako še tako neumestno in malenkostno priliko, da bi pov-darjali potrebo in koristnost te zveze in da se ob takih prilikah ali spuščajo v neslana pretiravanja, ali pa se kar naravnost postavljajo v konflikte z notorično resnico. Tudi nemških vojakov, yračajučih se iz Kitaja v domovino, prihod v Trst mora služiti za tako Sisifovo delo naših oficijozov. Ti moraš-pro-slavljevalci seveda niti ne smejo misliti to, da mora le padati ugled druzega zaveznika, če se pomembnost prvega preti ruje gori do višin — neslanosti. Oe vedno in v kričečih barvah govoriš o koristih, ki jo ima naša država od trozveze, mora se slednjič utrditi misel, da smo navezani na to zvezo, da nam »Da, milostiva, in tukaj je njegova po-setnica.« »»Gotovo Milanov učitelj!«« »Naj vBtopi!« je rekla čez nekoliko časa, s tresočim glasom, in vsa prebledela. Pogled na posetnico jo je razburil. »»Kako sem nespametna! Ko bi sedaj Dimitrij vedel, da me že samo ime, enako ime, spominja njega — Milana. Ah ! da mi še noče izginiti iz spomina nekdanji vzor, da mi je često še v duhu. pred očmi oni, katerega sem ljubila nekdaj tako goreče. Mlada gospa ni bila nikaka koketka; njej je bilo popolnoma indiferentno, Be-li kdo izmed možkega spola ozira po njej, zanimlje za njo, ali ne; toda kljab temu in kljub prepričanju, ki jej je zatrjevalo, da ni na njej nič v neredu, se je parkrat pogledala nehote v velikem zrcalu. Nato so se bliskoma od-grnila baržunasta temnordeča zagrinjala in v sobo je vstopil..... Milanov učitelj...... Mož visoke postave — prostornega čela, dolge, goste brade in velikih izredno milih očij, čez katere so se spuščale dolge trepalnice: mož prijaznega lica z resnobnimi potezami Btal je pred njo strmč .. . Samo en hip, samo za migljaj, samo jeden pogled in zdrknilo je njeno vitko telo na težko preprogo... A on, ki je stal kakor okamenel pred njo, katero je ljubil še vedno in gotovo strastneje nego pred desetimi leti, ni pohitel iz sobe, ni klical na pomoč, am- dru pari ni življenja! Potem pa se kažemo v Dr. B>ndi O dogodku V Rimu, luči vazalstva do zaveznikov. Tako greše naši »Neue Freie Presse« je — kakor smo ope- ©ficijozi sedaj, ko se je par stotin nemških tovano konstatirali na tem mestu — glasno vojakov dotaknilo našega mesta, kakor da je sekundirala tolovajem Alaeevicheve vrste, s tem doletela našo državo nezaslužena milost! Tudi sodba pretorja je dunajskemu listu iz-Tako gr^še na ugledu in suvereniteti države, redno ugajala. To je vspodbudilo češkega No, mi ne bi se na vse zadnje razgrevali učenjaka dra. Rando, da je rečenemu dunaj- radi tepa. Će je drugim prav tako, bodi nam skemu listu doposlal članek, v katerem ana- tudi. Ali proti temu, d* grese na račun resnice, protestiramo. — Današnji oficijozni »Tr. Tagblatt« se kar lopi same blaženosti, ker Iizira in kritizira razsodbo rimskega pretorja. Beseda Raade je veievažna. Randa je so dane- dos|>eli v naše mesto nemški vojaki, vseučiliški profesor v Pragi, dvorni svetnik, »Tr. Tgbl.« poživlja vsesvoje čitatelje in vse člen gosposke zbornice in eden prvih one, ki so »dobre volje«, naj bi dokazali juristov sedanjih časov. Njegovi knjigi o nemškim vojakom in nemškim častnikom, kako globoko da je v srcu vseh avstrijskih narodov ukoreninjena zveza z Nemčijo. »lastnini« in o »posesti« ste n. pr. deli svetovnega glasa. Kakor jurist pripada Randa že dvajset let obči zgodovini. Njegov da ne bi isti mislili, da je trozveza le delo sedanji članek v »Neue Freie Presse« diplomatične prebrisanosti in politične razsodnosti. Oficijozni list poživlja torej prebivalstvo, naj bi naravnost varalo nemške vo- napisan s tako bistrino, s kakoršnjo se more odlikovati samo takov umni velikan — izreka d o g m a, po katerem bi bil rimski pretor, jake ter mu razkazovalo — »Potemkinove čim je priznal »essere avvenuto lo vasi«. Oficijozi okoli »Tr. Tgbl.« menda epoglio violente«: a) moral Pazinana ravno tako dobro vedo, kakor mi, da Slovani vspostaviti v posest, in b) obsoditi Alaceviclia vsprejemljajo trozvezo in sedanjo politično in tovariše na poravnavo škode. konstelacijo le v svoji lojalnosti do dina- »Edinost« je, navedši in opiraje se na Stije ! Atentat na resnico pa je, ako kdo dotične paragrafe državljanskega italijanskega pravi, da je naša zveza z Nemčijo srčna zakonaika, dvakrat izrekla isto menenje. stvar avstrijskih Slovanov. Proti širjenju ta- Posebno izvaja dr. Randa, da je nedo- kega domnevanja moramo protestovati kar pustno, da je pretor naložil Pazmanu, naj najodločneje. Ovacije trozvezi bi se prirejale izposluje, da bo vladni komisar pozvan na v Avstriji le tedaj, ako bi laški vojaki prišli razpravo v ta namen, da se bo tožba nada- med naše laške irredentarje, ali pa nemški ljevala. Isti pretor pa je izrekel ob enem, da odvzeti orožje. Burske čete se pojavljajo že prav blizu v okolici glavnega mesta Kap-stadta. Angležke -čete se zbirajo, da branijo železniške proge in druge komunikacije. Buri namerjajo naskočiti angležko luko Mosselbav, vsled česar so Angleži odposlali tja vse polno vojaštva in dve vojni ladij i. Tržaške vesti. Monsignor Petronio — kapftularni vikar! ! Ta je najnoveja vest. »Piccolo« je iz sebe od veselja. Če je Petrouiu všeč, da se Židje veselć njegovega režima — dober tek!! Našim čitateljem ne treba praviti, kaj nemško himno »Heil dir im Siegeskranz«. Ko je godba odigrala, vskliknilo je vojaštvo — samo vojaštvo — trikratni »hura !« Po dovršenih vsprejemnih ceremonijah, se je več podčastnikov našega vojaštva podalo na krov parni ka, kateri se porazdele med nemške vojake, da jih bodo vodili po mestu in okolici. Nemški vojaki bodo prenočevali na parniku, v katerem so se pripeljali semkaj. Danes, ob 7. uri zvečer priredi predsednik avstrijskega »Lloyda« na parniku »Habsburg« diner nemškim častnikom na čast. Na dinerju bo svirala g*dba 97. peškolka. Prav jim bodi ! Tudi letos je bil silen naval nemške ljudske šole. Od strani Slovencev je ta naval umeven že po dejstvu, da v mestu pomenja to, ako židovsko glasilo, utaknivši nimamo svojih ljudskih šol, izrzemši ono sv. svoj nos v stvari katoliške cerkve, govori, | Cirila in Metodija, ki pa zadošča komaj za da z imenovanjem Petroni-a kapitularnim nekaj odstotkov našega ljudstva. Ali naval je vikarjem in začasnim voditeljem dijeceze nastopi doba »reda in miru«. O mi že poznamo tisti mir na grobovih, katerega bi »Piccolo« zaželel večini prebi- bil silen tudi od italijanskega ljudstva. To bi se zdelo čudno in vendar ni čudno. Vzrok je javna tajnost. Šolski zistem našega magistrata je tako — izboren, da se tudi valstva v škofiji!! Mi pa hočemo živeti in laški stariši, če le mogoče, izogibljejo občin -bomo živeli vzlic vsem Petronio-tom ! skih šol. Posledica navalu na nemške šole, je Laško-židovsko glasilo povdarja, da so h'l«» da so jih morali mnogo odkloniti. In v slovenski kanoniki oddali glas za Petroni-a, kolikor je bilo možno opazovati, so v prvi vrsti ker da so slednjič uvideli potrebo, da Škofiji odklanjali italijanske otroke. Zakaj ? Tega ne stoji na čelu italijanski voditelj ! Da li so vemo slovenski kanoniki res hoteli manifestirati kaj tacega ? ! Mi ne verujemo, sicer pa bodno jim ! Ali fletno je bilo, kako so si opekli — svo- prste mnogi taki slovenski stariši, ki menijo da še s tem bolje priporoče, ako svoje otroke Dosledno svoji že dani izjavi, da bomo prijavijo kakor Italijane ll^Ker so se torej — vojaki med nemške irredentarje! Obratno pa je tožba ugasnila. Kaktf naj se potem nada-' ^ vs0 hladnostjo beležili dogodke, izjavljamo kakor rečeno — v prvi vrsti odklanjali ita- nikoli, o čemer so se »Tagblattovi« zapleč- ljuje ? Pretor zahteva, naj se vladni komisar niki lahko prepričali daues, ko se pri dohodu povabi, da pojasni : a) ali ima on, kakor de- nemških vojakov ni zganila niti jedna roka poziter, stvar izročiti onemu, katerega sodnik v pozdrav in se ni nrti jeden vsklik izvil iz pripozna kaKor pravega posestnika; ali b) da ust občinstva, razun — komandiranega ima on, komisar, taka viša pooblasčenja, ki tudi danes ledeno-hladni do dna duše : Ce bo Petronio hotel vladati škofijo v duhu in na korist cerkve, pride v najkrajšem času mi nimalo ne dvomimo na tem — v huje konflikte z vladajočo kliko, nego je »hura!« od strani vojaštva. Bolje pa je vse- njegove odredbe odtezaj > kompetenci sodišč, ^il pokojni škof! Će pa bo hotel veslati v hladno mišljenje občinstva, nego da bi bili tem pride pretor po okolišu do istega rezul morali gledati »Tagblattove« »Potemkinove tata, katerega je mogel in moral direktno sv. Nazarija, Amicovcev in Avvenircev, potem naj vsprejme naše zagotovilo, da si razbije loseči po restitucijskem povelju! Će pa ima g,avQ 0b poštenju, ob verskem Čutu in ob lijanski otroci, bil je iz tega vzroka odklonjen tudi marsikateri slovenski Italijan! Ti so dosegli ravno nasprotno od onega, kar so hoteli doseči. In mi pravimo : prav jim bodi ! So vsaj enkrat občutili na svoji koži, kako se jim je zatajevanje svoje na-jedno, da so nemški vojaki videli resnično, Ako se komisar izreče v prvem zmislu, po- vodovju camorre, tistega glasovitega društva rodnosti slabo izplačalo! Iluzije krivoverskega »Primorskega lista«. Iz Skednja nam pišejo : vasi«. floseei po restitucijsKem povelju: ožji, to dvojno: a) Teh bolj ali manj veleposestnikov ako je tožbo omejil le na nasilnike in je ]e volilo v deželni zbor osrednje pokrajine vladnega komisarja popolnoma pustil iz igre. Moje menenje. Pod tem naslovom smo prejeli: Na pogrebu škofa Sterka sera opa- misarjem nima tožba nič opra- žal nekaj> kar mi odlo6no ni ugajalo. V viti! Pazraan je imel torej popolnoma prav, 8prevodu 8Q biU tudi otroci državuill ljlltl- slovenske lO poslancev, uad 400.000 glav Po tej analizi učenega jurista se je ute- prebivalstva kmečkih občin pa je smelo iz- meljevanje, s katerim je rimski pretor podprl voliti lK»rih 1»> poslancev! Tu imate kričeč svojo razsodbo, porušilo kakor hiša iz — izgled, kakova je tista glasovita volilna geo- kart. Postopanje Pazmana je Randa pripoznal metrija Schmerlingova, ki naravnost pači na- jKjvsem pravilnim. Ni čuda torej, da je isti ravo, da le nemškemu življu tudi v nenem- »Piccolo«, ki sicer navaja izjave vsarega skib šol. Prav je tako, da otroci sodelujejo o takih prilikah. Prav, ker se tako doseza dvojen namen. V prvo tudi mladina dopri-naša v lepše počeščenje spomina pokojnikovega ; v drugo pa se doseza — in ravno te .... , . . . » * , , , - , naglemu ustanovijanju bratovščin in zbiranju korist« jaz ne bi hotel podcenjevati —, da & _ ^ J J mladina prejema v dušo trajen moralen efekt. P"1),,žn'1 (••) < ruštev. škili deželah daje veljavo, kakoršne ne bi smel I rimskega — šarlatana, popolnoma potajil to: Je"H Pa druSi namen res ^ežen po imeti po nobenem pravu: avtoritativno enuncijacijo moža, ki je poznana na5inu» kakor je mladina sodelovala na po- 1» v veleposestvu dežele Kranjske znaša celebriteta na polju juridiškem ! frebl1 vladike rkf 1 Ne !! T° £ °d" .. .. i i t m i . • • «_ • *_ ločno menenje. I a drugi namen bi bil dose- nemsha večina morda kakih 20 glav; kje je Po obiskn carja na Francoskem. ' J, . , , . , , - , , , , , I 1- . 1- ..J. „ j • i j , 1- _ V žen edino tedaj, ako ! b i mladina delala gospo« Koroer, da bi ob taki mali diferenci i Pariški dopisnik londonskega lista »limes* ..... . , , , r s palir in bi res videla v so sla v - nost in pojemala utise! Ako pa koraka v sprevodu, daleč spredaj, ne vidi ničesar in se, v nadomestilo, lepo zabava med seboj. To je fakt, kateremu ni možno oporekati. zagotovil tudi manjšini primerno zastopstvo ? ! zagotovlja, da je dobro obveščen, da so bili Je-li njegova ten ko vestnost res tako prikle- razgovori v Coinpićgne minolega petka, njena samo na Češko, da ga na Kranjskem vršivši se med cnrjem, Loubetom in njiju kar čisto nič ne peče to, da ob tako mali ministri, posvečeni skoro izključno le vpra-diterenci ima večina vseh 10 poslancev, manj- šanjem bližnjega in nadaljnjega Yrztoka in pa šina pa nobenega ?! Mar je načelo varstva napetim odnošajem med Francijo in Turčijo, manjšine lepa reč le v veleposestvu na Će- Osobito tla se je povdarjala potreba, opozo-škem, t" je: tam, kjer so slučajno Nemci v riti Turčijo, da se ne sme še dalje z ziste-manjšini?! matičnim zavlačevanjem odtezati svojim ob- __, i - i vezam. V ta namen da treba, kar se tiče pak stal je nepremično pred njo ter zrl'z začn- i bližnjega Vstoka, narediti kraj sedaj obsto-denjem to divno prikazen. Še le črez neko- (ječemu ljubosumju med posamičnimi vlastmi, Pa tudi oni prvi namen, počeščenje pokojnika, bi bil lepše dosežen po mladini, ako Naša po Kavalich u skrpana pobožna društva so takšna, da Bog — pomagaj ! Bog ne daj druzih enakih po slovenski deželi. — Čujemo tudi, (in to iz povsem zanesljivega vira), da so začela že {»okati in da i:eke ženice zahtevajo jasnih računov o gospodarstvu z novčiči, ki so jih uboge reve izročile gosp. župniku za neke pobožne namene. — Krivoverski »Prim. list« ne more spisati par besedij, da ne bi debelo lagal ; tako je tudi v tem slučaju. Piše namreč, da bratovščine v Skednju štejejo skupaj preko 830 udinj oziroma udov. O da, g. župnik bi bil lahko ponosen na svojo taktiko, ako bi imel pod svojim bi ista sodelovala po mojem menenju. Saj krovom res ^30 udinj, oziroma udov, kakor vidimo povsodi, ko prihaja n. pr. vladar v piše >p ^ € gg okolo >P. L.« zagotav- obiske, da mladina dela spalir. To upliva na jjam vagjn to z mjrno vestjo, da jih nima niti visokega gosta in mladini se dogodek, ker ga in ge med tera{ 459 ni niti 100 pravih liko' hipov se je 'zavel" stegnil demieo" "po ^ bo omogočen' pritisk na sultana. Glede Je opazovati, globlje utisnuje v dušo škedenjcev! Razumete?! Strah, strah pred ozki vazi, v kateri so se močile cvetlice — jih odstranil in izlil vodo na njen snežno-beli vrat. Hipoma jej je odpel životec, na kar je svobodnejše dihala. Odprla je oči, a on jej je, težko sopć, zašepetal: »Takratni tvoj poljub me je onesrečil, a onesrečil tudi tel»e. Ti si zadovoljna, a nisi srečni. Tvoje mesto naj bi bilo ob moji strani in na mojem srcu. A sedaj ? Sedaj je prepozno. L*soda je naju na čuden način do vedi a po tolikih letih zopet skupaj«. armenskih stvari izjavlja Rusija, ki je ob in BPomin poprejšnjih klanjih preprečila energično posredovanje, da novih klanj ne bi več mirno trpela. Z ozirom na stvari daljnjega Vztoka je izjavila Rusija, da bo z vso silo povspe-ševala vspeh Francije. O drugih zanimivih točkah, ki zanimajo sedaj javnost, ali niso govorili, ali pa se jih niso dotaknili. Tako angležki novinar. Zadnja opomba priča, da tu bržkone ni imela besede samo resnica, ampak, da je tudi angležka želja Bilje mahoma ves razvnet, ko jo je j narekovala misli, sosebno pa misel, kakor da stiskal s strastjo k sebi. ruski in francoski državniki niti omenjali niso -Sedaj pa odhajam. Ta sestanek po to- | angležkega tolovajstva v južni Afriki !! S tem likih letih bodi razstanek — za vedno! Tiho, | angležkim domnevanjem so v dijamentralnem tiho . .. Izbriši si iz spomina. Bodi srečna v svojih dneh!« Lepi ženi se je izvil globok vzdih iz prsi. »Kamila! Moram, v tvoji bližini ne smem živeti, ker ne bi mogel gledati, kako je srečen na tvoji strani — drugi !« Še trenotek in vrata so se zaprla za njim — zaprla za vedno. Približala se je k oknu in tiho zašepetala: Ah, Milan, ti odhajaš obupen, kakor si odhajal takrat zaradi drznosti moje ! (Z vrše tek.) nasprotju razna druga poročila, ki trde, da se je v Corapičgne ravno o južno-afriški vojni mnogo govorilo. Vojna V juni Afriki. Položaj Angležev v južni Afriki postaja z vsakim dnevom resnejši. Milner nameruje proglasiti obsedno stanje v vsej kapski koloniji, kjer Angleži niso več varni pred — svojimi lastnimi podaniki. Cel<5 v samem glavnem mestu angležke kapske kolonije, v Kapstadtu, je vse polno uetašev, tako, da Angleži ne zaupajo več niti mestni straži, vsled česar hočejo isti unijatstvom vam ne da miru in zaradi tega Prosil bi torej šolske in tudi redarsko lažete, obrekujete, črnite, vpijete! F. o oblast, da bi izvolile premišljati o tem mojem menenju za eventuvelne take slučaje v bodočnosti. Šolnik. Nemški vojaki v Trstu. Danes, nekoliko pred 11. uro dopoludne so na Llovdo-vem parniku »Franz Ferdinand« dospeli v našo luko nemški vojaki, ki so na potu iz Kitaja v domovino. O tej priliki je došlo v naše mesto vee avstrijskih in aemških častnikov, mej istimi tudi korni poveljnik vitez Succovatv, polkovnik v generalnem štabu Friderik Eckardt, major Ivan Kettler iz kraljevega pruskega vojnega ministerstva, več nemških vojaških zdravnikov in drugi. Poveljnik nemškega batalijona je major pl. Forster. Na obrežju so pričakovali nemške vojake zgoraj omenjeni in še mnogo drugih častnikov vojske in mornarice ter nekaj stotnij domačega pešpolka št. 97 z godbo na čelu, nekaj stotnij domobrancev iu četa vojakov vojne mornarice. Ćastniki in vojaki so bili vsi v paradni uniformi. Na obrežju se je zbralo veliko radovednega občinstva. Ko se je parnik pristavil , zasvirala je domača vojaška godba Relata refero. V soboto zvečer je imelo tržaško italijansko društvo »Uuione patriotica« v prostorih »Unione operaia« svoj letni občni zbor. Med drugimi je člen odbora, g. Al bori, predlagal, naj bi se društvo v prihodnje zopet udeleževalo javnih obhodov v proslavo cesarjevega rojstnega dne itd. Temu pa je oporekal drug člen odbora, g. Scocigorich, ki je izvajal, da bi to bilo za društvo poniževalno, če bi se pokazalo sedaj kakor tepen psiček, ki gospodarju hitro po dobljenih batinah — roko liže. Ta gospod je meril o tem na lokalno vlado in pa na redarstvo ! Menil je, da ta dva činitelja dopuščata iredentar-skim življem svobodno gibanje, dočim omejujeta z vsemi sredstvi vsaki glasoeji patrijotični pojav, kakor se je to zgodilo povodom smrti blagopokojne cesarice. Temu izvajanju je občni zbor enoglasno pritrdil. Gospod vladni komisar je pa naprosil poročevalca listov »Tr'ester Zei-tung« in »Trieste«, naj prav lepo — molčita o tem ! ! Mi pa od »Edinosti« prosimo vse one naše rojake, ki nočejo u meti, zakaj se tudi mi ne udeležujemo obhodov na predvečer rojstnega dne našega presvetlega cesarja, naj blagovoli vzeti na znanje gornjo izjavo go-epoda Scocigoricha !! jed n a k op ravnost vselej in povsodi! Iz neke občine istrske smo prejeli sledeči dopis : Osnovalni odbor za postavljenje spomenika blagopokojni cesarici Elizabeti v Trstu razpošilja nekako »prošnjo« do vsega prebivalstva na Primorskem brez razlike vere in narodnosti radi nabiranja prispevkov. Mi seveda nimamo in ne moremo imeti proti temu prav nič. da se tako Vdagi ženi in vla- j darici, kakor je bila nasa, zdaj že v Bogu i počivajoča cesarica, postavi viden spomenik. I Saj gaje tudi zaslužila po vsej pravici! In mi, kakor lojalni podložni ki naše prejasne vladarske hiše vedno radi z mišljenjem in dejanjem podpiramo vsako stremljenje, ki se kakorkoli nanaša na naše udanostn» razmerje do iste. Xe moremo pa molčati o tem »osnoval-nem odboru«, ker menimo, da se tudi vi njem skrivajo take osel>e, ki se ne morejo in ne morejo povspeti na tako vzvišeno stališče, da bi vsaj o uresničevanju takega plemenitega namena, ko treba sodelovanje vseh — in to ne toliko radi materijalnega vspeha, ampak še bolj radi moralnega efekta — pri-poznavali popolno in absolutno enakopravnost našega življa, večine v deželi. Zato smo se odločili spregovoriti to-le odkrito l>esedo. Pa brez zamere Ravnokar imenovanemu odboru, kateremu nočemo odrekati »visokega in plemenitega namena«, ko tako lepo prosi vse prebivalstvo brez razlike vere in narodnosti na Primorskem prispevkov za spomenik, ne moremo po drugem kraju biti preveč prijazni, da-si se je »ponižal« s tem, da se — pa ne milostno! — poslužuje našega jezika v — prošnji ! Pečat tega odbora pa je, kakor izvolite razvideti na tu priviti »prošnji«, i z-kljtičnov blaženi italijanščini in ko nam na ušesa done ti glasovi, se nehote s|»ominjamo, kake matere sin je bil oni okrutnež, ki je v plemenito srce naše blagopokojne vladarice zabodel morilno orožje ! Pa, opustimo te grozne, nehotoma vzbujene spomine in ozrimo se rajši na omenjeni fakt, da je dotična, v slovenskem jeziku napisana prošnja zapečačena s pristnim italijanskim |>ečatom ! To nam ravno ne gre z lah ka v glavo. Mi nočemo nikjer biti zapostavljeni in to tudi ob najbolj malenkostni stvari ne, ker smo jKjnosni na to, da smo sinovi svojega slovanskega rodu, ki je naši monarhiji dal že toliko vrlih bojevnikov, ki so za-njo na mnogih bojiščih prelivali svojo kri ! Zlasti pa še zato ne, ker predobro vemo, kako naši narodnostni protivni ki preradi ubirajo tisti za njih značilni refren: Kadar prosi, zlata usta nosi . ..! Veselica v Lonjerju in izlet »Tržaškega Sokola s. Dasi je bilo vreme skrajno neugodno in se je bilo bati, da vsaki hip prične močno deževati, zbralo se je v nedeljo ob 4. uri |>opoludne v Lonjerju toliko narodnega občinstva, da so bili novi obširni prostori »Konsumnega društva« še pred začetkom veselice natlačeni do zadnjega kotička, tako, da je moralo obilo gostov poiskati si prostora v drugih lonjerskih gostilnah. Se pred pričetkoin veselice je res pričelo deževati, vsled česar so začeli nositi stole in mize z odkritega prostora, kjer seje imela vršiti veselica. Pozneje pa je dež nekoliko prenehal in veselica se je vsejedao pričela. Razun glazbenih točk je vrlo pevsko društvo »Slava« od sv. M. Magd. SjK>dnje poti spretnim vodstvom g. Valentina Pižona zapelo se znano preciznostjo Zajcev moški zbor »Slava delu!« iu želo obilo zaslužene pohvale. Takoj za tem so nastopile krepke in vitke prikazni naših izl»orn:h Sokolov - telovadcev z vajami na drogu. Kljubu temu, da je začelo med tem deževati, nadaljevali sj Sokoli vsejedno telo-vadijo ter nas resnično izvrstnimi vajami zopet presenetili. Nočemo obširneje poročati o posamičnih telovaduih vajah, le toliko naj omenimo splo.-no, da smo od zadnjega nastopa v Devinu opazili zopet prav lep napredek, in s tem je dovolj rečeno. Kdor se še spominja našega jako ugodnega poručila v Devinu, si lahko napravi potem sodbo o nedeljskem nastopu. Ne glede na to, da so bili vsi skozi in skozi premočeni, proizvajali so v največem dežju najlepše vaje. Vsa častvstraj-nosti učitelja brata Berganta in pridnosti telovadcev ! Po telovadbi se je morala veselica, žal, prekiniti, ker je začel liti dež kar v po- tokih. Občinstvo je zbežalo v zaprte prostore »Konsumnega društva« in drugih gostiln, kjer se je ob zvokih petja, godbe in ob čaši vina še dolgo zabavalo. Razglas. Postno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Glasom odloka c. k. trgovinskega ministerstva od 16. septembra t. 1. št. 4o*74 so dopisnice in odprte poštne karte z okraski ali podobami iz mineraličnega prahu, iz steklenega drobirja, iz steklenih krogljic, in peska, iz kovinskih delov itd. od 1, oktobra t. I. dalje iz poštnega prometa z Nemčijo izključene. Glede notranjega prometa, kakor tudi glede prometa z Ogersko in zasedenim ozemljem, je merodajno, kaker do sedaj vodilo, da se imajo take pošiljatve v Jzmislu pisem-eko-poštnega tarifa št. 36, točka 2, tedaj iz poštnega prometa izključevati, ako je iste po njihovi kakovosti prištevati onim predmetom, kateri bi zamogli poštne uslužbence ali druge poštne pošiljatve poškodovati, oziroma onesnažiti. Drobne vesti. O ti regnicoli! Secondo Piccolo in Angelica Valle, stanujoča v ulici Ri sorta, sta ovadila na policiji sledeči dogodek : Sostanovalca Piccolija in Valle-tove, Josip C., kovač, in Emil S., zidar, oba iz Italije, oddaljila sta se včeraj ponoči iz hiše, ne da bi se bila poprej spomnila, da treba plačati stanarino. In sicer Piccolu 30 kron 1?4 stot., Vallečki pa 12 kron 78 st. Vrhu vsega tega sta regnicola odnesla Piecoliju par čevljev in Vallečki 5 kron. Oškodovanca sta izjavila, da sta ona dva laška poštenjaka bržkone od kurila domov v Benetke. Malo časa potem je došel na policijo Valnerin Alojzij, tudi iz ulice Risorta, ter je ovadil, da je tudi njemu sostanovalec, delavec Romualdo P. iz Italije, ubežal, za pusti vsi dolg 18 kron. Valnerin pravi, da je P. pobegnil v Benetke. Ti ljubi naši pošteni gostje iz Italije : kako po svoje umevajo avstrijsko gostoljubnost! Mesto da bi plačali — bežč ! No, saj so na glasu, da so povsodi mojstri v bezanju ! Povožen. Včeraj v jutro je bil povožen Eran Eabijan iz S. Marije Magdalene spodnje št. 324. Dobil je nekaj ran. Prvo pomoč so mu dali na zdravniški postaji. Med spanjem okradli. Delavec Ivan Krušlč, stanujoči v ulici del Pozzo, je bil v nedeljo zvečer nekoliko pijan in je zaspal na planem. Ko se je prebudil iu si potipal žepe, bil je neprijetno presenečen, opazi vsi, da sta mu iz žepa zginola dva komada papirnatega denarja po 10 gl. Stvar je naznanil policiji. Tatvine. Anton Zarić, stanujoči v zagati Gusion, je ovadil včeraj na policiji, da so mu neznani uzmoviČi ukradli voziček, katerega je bil pustil na tehtnici pri »Rdečem mostu«. Trgovcu z vinom, g. Tergo, bivajočemu v ulici San Francesco št. 6, so neznani tatje ukradli škatljico, v kateri je bilo 28 K. Včeraj zjutraj ob 3. uri je neki Giorgio R., težak iz Trsta, ukradel z nekega voza plašč, vreden 14 kron. Tatu so kmalu zasačili, plašč pa so vrnili lastniku. A r e t o v a n j i. Minolo noč je bil na Corsu, ker je razsajal, aretiran težak Anton E. iz Tolmina. — 39-letni težak Peter C. iz Trsta je bil aretiran, ker je razgrajal \ neki tukajšnji kavarni. Dražbe premičnin. V sredo, dne 25. septem. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Ponterosso 2, hišna oprava; Vicolo officina 3, hišna oprava; ulica Torrente 10, hišna oprava ; ul'ca Cassa di Risparmio, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 18° 3, ob 2. uri popoludne 22°.3 C". — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.9. — Danes plima ob 7.35 predp. in ob 6.53 p«»p.; oseka ob 1.09 predpoludne in ob 1.11 popoludne. Darovi za »Narodni dom« t Trsta. K 4351.55 9 _ Nadaljne darove, deleže in udnino sprejema g. Josip Ulčakar, tajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice« v Tr3tu, ulica S. Francesco št. 2, kjer se dobivajo tudi kamenčki za »Narodni dom« v zvezkih s 50 lističi po 20 stotin k. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Nabrežine nam pišejo: Vsakomur, kdor je v 37. št. »Rdečega pra-porja« čital poročilo o shodu v Nabrežini, ki se je vršil 7. t. m., se mora usiljevati misel, da g. Kopač s svojo dobro plačano agitacijo ni dosegel le vspeha povodom stavke, ampak da je v Nabrežini popolnoma utrdil tla za svoj lažisocijalizem. Tako bi morali misliti zato, ker je v omenjeni številki laži-socijalističnega trobila čitati o »velikem shodu«, ki se je vršil v soboto dne 7. t. m. zvečer na o b č i n s k e m v r t u v Nabre-žiai, na katerem da je bila udeležba velikanska. To pa je grda laž in Kopačeva izmišljotina. Shod seje vršil v z a p r -j t i h prostorih Frana Grudna in n e na občinskem vrtu. Da je bila udeležba velikanska, tudi ne more biti res že zato, ker i prostori Frana Grudna niso kaj posebno obširni, temveč imajo velikost navadne krčmarske sobe. Obč. stražnik je res glasno podil proč žene in otroke, ki so stali na občinski cesti. To pa je moral, ker je bila to njegova dolžnost. Tako mu je bilo naloženo od županstva, oziroma okrajnega glavarstva. Naravno je torej, da se ni brigal za g. Kopača — drugačne pouke. Slednjič se baha »R. P.«, da se k m e tj e na shodu javno izražali, da soglašajo z izvajanji g, Kopača. Tudi to je jednostavna in priprosta laž. Pravega kmeta ni bilo nobenega na shodu, k večemu če je bil kateri, ki je ob enem delavec v kamenolomih. Toliko Vam v pojasnilo in rudečkarju v odgovor. Domačini. Dne 28. avg. izkazanih G. Anton Andolšek daroval . Gg. Janko in Marija Trošt od razprodanih razglednic . ,, 11*16 Gg. Janko in Marija Trošt od razprodanih razglednic . . ,, 210 g. Fran Šila daroval...... 10*— Skupaj K 4376.81 V Trstu dne 24. septembra 1901. Opomba: Ustanovnina ni obsežena v *em izkazu. Vesti iz Kranjske. Kranjski Nemci. Iz Ljubljane nam pišejo : Danes je imelo kranjsko nemštvo svoj shod. Vi ste že opetovano povdarjali v svojem listu, kako bi se to nemštvo zgrudilo v svoj nič, ako bi je umetno ne podpiral ger-manizatoričen zistem in poleg zistema tudi slepota in medsebojna strast Slovencev. Mesto, da bi naši Nemci zavzimali le skromno mesto male kolonije, uživajoče slovensko gostoljubje, pa igrajo, prav v resnici igrajo ulogo klike, ki faktično gospoduje in se čuti vladarico situvacije. Ti Nemci so imeli torej danes svoj skod in so — po vsej pravici — izrekali , svoje zadoščenje na dosedanjih vspehih, skle-i nivši ob enem, da bodo delo nadaljevali v dosedanji smeri. Umeven je tak sklep ! * Umrl je v Kamniku po dolgem bo-lehanju ondotni odvetnik gosp. dr. Valentin Temniker. Pokojnik je bil obče spoštovan in priljubljen. Bilje vnet rodoljub. L ihka mu zemljica ! * Cestna dirka društva »Ilirija« v Ljubljani je imela naslednji vspeh : prvi je prišel na cilj gosp. Gotthard, drugi g. Kranjc, tretji g. Mavsar, četrti g. Oblak. * Slovensko gledališče v L j u b -Ij a n i. Sezona slovenskega, gledaližča v Ljubljani se je otvorila v nedeljo s čarobno igro »Zaloški godec» (»Strakonicky duda t«) od češkega pisatelja Josipa Kajetana Tvla. Režijo je vodil g. Dobrovolny ■ igra je vspela prav dobro. Jutri uprizore francozko burko »Coralie Comp.«, ki je v Zagrebu dosegla največi vspeh. V soboto, 28. t. m. vprizore veliko opero »Židinja«. Pripravljati se Mrštikova žaloigra »Mina« in veseloigra »Flachsman vzgojitelj«. * Iz Ustja na Vipavskem smo prejeli: V proslavo imendne Njegovega Veličanstva cesarja prirede udje bralnega društva »Hubelj«, veseleči se ob enem Božičeve zmage, dne 29. septembra veselico z nastopnim vsporedom : 1. Cesarska, 2. koncert, 3. šaljiva tombola z večimi dobitki, 4. plesna zabava. Svirala bo veteranska godba iz Mav-hinj. Veselica se bo vršila v prostorih g. Ignacija Stibilja. vod za umobolne, Raj ko Tajšic je za časa Milanove afere pobegnil iz Srbije, da ubeži pred aretovanjera, potem je bil pomiloščen od kralja Aleksandra, v svojo domovino se je vrnil s porušenim zdravjem. Rajko Tajši<5 je tudi jedna žrtev pok. Milana. Brzojavna poročila. Deželnozborske volitve na Kranjskem. LJUBLJANA 23. (B.) Na današnji de-želnozborski volitvi iz veleposestva je bilo oddanih 53 veljavnih glasov. Jednoglasno so bili izvoljeni : Oto baron Apfaltrern jun., grof Anton Barbo, vitez pl. Langer, baron Rechbach, ravnatelj Luckmann, baron Lich-tenberg, dr. Adolf Schaffer, baron 8ch\vegel, Anton Ulm in baron Wurzbach; vsi so nemški naprednjaki. Ministerska posvetovanja. DUNAJ 23. (B.) Danes zjutraj semkaj došli ministri Szell, Lukacz in Eejervarv so se popoludne vrnili v Budimpešto. Minister-ski predsednik Szell iu finančni minister Lu-kacz sta imela predpoludne pogovore z ini-nisterskim predsednikom dr. Koerberjem in finančnim ministrom Bohm-Bahn\verk. Odlikovanje contre-aduiirala. DUNAJ 24. (B.) Današnja »\Vr. Ztg.c objavlja podeljenjenje reda železne krone prve vrste z vojno dekoracijo bivšemu poveljniku eskadre v vstočni Aziji, contre-ad-miralu grofu Montecuccoli. Srbska skupščina. BELIGRAL) 24. (B.) Uradni list pri-občuje kraljevi ukaz, s katerim se sklicujeta skupščina in senat na 1. oktobra 1901 starega stila. Rojstni dan kraljice Dra^e. BEL IGRA D 24. (B.) Povodom rojstnega dne kraljico Drage so bile po vsej deželi slovesne službe božje. Mnoge odlične osebe vseh stanov so bile odlikovane in gotovo število častnikov povišanih. Proces proti morilen .llae Kinleva. BUFFALO 24. (B.) Včeraj je pričela razprava proti morilcem Mac Kinleva. Vojna v južni Afriki. LADVSMITH 23. (B.) Železniško črto v Paardekop so Buri poškodovali. 10 voz je skočilo s tira o čemer se je pogubilo 6 mož in 30 konj. Anarlitstične^a urednika zaprli. BEROLIN 23. (B.) Glasom večernih listov so urednika aaarhistiškeg i lista »Neues Leben« zaprli ter zaplenili neki članek o atentatu na Mac Kinleva. Velik požar. BERGEN 23. (B.) V zalogi tvrdke Alvers, z manufakturnim in kolon ijalnem blagom, je navstul včeraj požar, ki je uničil več poslopij in nekaj manjših ladij za odva-žanje blaga tako, da so morali iste izvleči iz luke. Na požaru je jeden gasilcev zgorel, jeden pa je tpžko ranjen. Skoda je velika. XXXXXXXXXXXXXXXX x x x i x x x x x x x x n x x x MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slov. zaloe pliištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) Št. 1. i na desui 8traul cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago Iz prve roke. X X x X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx m^&BfSfSI^SfSf^SfSfSfSfSf j Aleksander Levi ffiinziS Prva In največja tovarna pohištva SV vseh vrst. T R S T Razne vesti. Rajko Taj8tć V norišnici. Iz beligrajskih poročil je posneti, da so poznanega srbskega radikalca Hajko Tajsi<5a te dni spravili v za- TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: I Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 2! -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- gfl § vršuje naročbe tudi po posebnih načrtih. Utv Cene brez konkurence. /g ILtJSTBO V AIJ CEIIK ZASTONJ II FBAIKO /ffl Predmeti postavio se na parobrod S ali železnico franko. ^ Odlikovan z ilveiui zlatimi in bro- nastimi kolajnami FRAN HLAVATY ulica Ginlia št. 1 A. Obuvala j>o angležkem in francoskem vzorcu izdeluje j»o meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. sr Popravljanje starega obuvala. Na prodaj. Zaradi bolezni v družini se proda lepo urejena trgovina. Ista se nahaja sredini mesta in je aktivna. Naslov pove iz uljudnosti uredništvo « Edinosti«. Incin Ri7mI/ urarf,ki » Trf,tu JUol U DI£Jdll ulita Stadion 25. naznanja «lavn*-niu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za j*>pravijanja ur vwh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da ni Iki prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoma. Nova čevljarnica F^Jjfb^sč* vTn*u ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago k »kor : podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v it»tem dnevu Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. < K a 1 i p tv diplomo- Pozor stariši! V najem išče se mm Knjigovodjo, ob enem korespodenta, za kožarsko tovarno. Omenjeni mora biti po|H)lnoma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v pisavi. P revi nos t imajo oni, ki so vešči v strojarski stroki. Ponudbe naj se jM,šiljajo na Andreja Jakil tovarnarja V Rupi. pošta Miren pri Gorici. na miljone dam rabi ..Feeolin v Vprašajte Vašega zdravnika, ako ai ..Feeoiin - najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoj aristo-kratično fiuont in obbko z rabo „Feeolina". -Feeoiin-' je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo ča se s poral»o „Feolina- popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja. rude-ćice na nosu itd. -Feeoiin" je najboljše sredstvo za čiščenje in vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznini v trlavi. „Feeoliu" je tudi najnaravnejse in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Kdor redilo rabi „Feeoiin^ mesto mila. ostane mlad in lep Vrne se takoj denar, ako bi -Frolin- ne imel popolnega vspeba. Cena komada 1 K :i komadi -J.^t K. komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje 60st. Povzetje st. več. Glavna zaloga K. Fetth, Dunaj, VII.. Mariahilferstraase 38. I nadatr. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam s£ zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali 6 velikih stcklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron :>() stot franko, razpošilja proti predplačilu: ■■ A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhu' ■■ v Pregradi^Roirotee Slatina r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. IBBBM Na drobno vdobiva povsod. Ivan Scrpulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor t»di po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A' zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena- Operater kurjih očes, van specijalist Giordani, ima svoj ambiilatorij Via štadion 3. I. ki je odprt od $ predp. do pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikckoršnih l>olečin. Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona. Da domu 2 kroni. Jakob J e 1 len Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan -vež hrub in velik izl»or eladčic. Sprejema v peciv«. b«*lisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Snažno zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hiše fct. 3. na tryu 8. Giovanni, tik lekarna Leitenburg. Dplavnira za P°PravUftn.i€' vsakovrstnih stro-UClav lllUa jev, motorjev na plin in brizgalnic vseh vt>l Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Belvedere št. 9. Zaloga rsakorrstueg-a pohištva. Anton Breščak v ulica št. 14 in ulica Vetiurini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od na j bo šega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in ipe. ogledala, žime za patno, razne taj>ecarije itd. Da tudi na obrok. Skladišče vina r^Itr : podih in buteljkah. Fine uaštne ln dezertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah. se takoj odasti 2 sobi in kuhinja v bližini kavarne Kabris. Naslov pri upravi -Edinosti". Tehnični urad. Ustanovljeno 1S77. SCHNABL & CO. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Zaloga strojev in tehničnih priprav. -—— Glavni zastoj* železja 111 tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjetij vseh vrst. Inštalacija strojev in parnih kotlov. 3Iotori lia plin. bencin in petrolej sestava „0TT0." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. MT" Materijal za stavbidče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Kazne pipice. Predmeti od gome. Stiskalnice za ^ro-zdje in oljkn, čistilnice, rešetalnice, pine za dehttr surovo maslo kakor tudi vsi drugi poljedelski stroji. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Port-land« in »Romano. Olja za kolesa in masti- In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo. Jakob Ko smer lj TR ST k ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. TRGOVINA Jestvin in kolonijalnima blaira. deli kat es in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. u. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelo-i vanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. sgopod naročevalec sam lahko določi. Od brata Hrvata! čč. gg. Žnideršić &Valenčič prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. 1 Moja patriotieka dužnust nalaže mi, da Vam izrazim podpuno priznanje vrhu pri-poslatili mi makarona. Isti su izvrstne kvalitete te nadnašaju u tome pogliedu sve, k«>je sam dosele od raznih tvrdkah imao. Osobito pri po ruča m trgrovcem Hrvatima i r v o „makarone*' gospode ZnideršiČ & Va-lenčič u Ilirskoj Bistrici, Kranjska, jer ista gospoda vjerni svom materinjom slavenskom jeziku imadu napise na kartonima lili »Slavenski«, te stoga nije nam sada nužda uzimati kot stranaca, koji nam šalju »makarone« sa napisom inadjarskim, talijanskim i. t. d. Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati. Vladimir Gorsctić t r g o v a e Požega, Hrvatska. Remeljni v vel'kem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice-za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za. stopnjice. Cene zmerne. Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. IV DELAVNICA n DozlacBvanje In dekoracije. Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Redka prilika! 300 komadov za samih Mk. 3. Ena krasna dobro idoča ura s 3 letnim jamstvom ir lepo verižico; I In-asna garnit, gumbov za srajce ovratnik in manšete iz double zlata; 1 tina škatljica za cigare; 1 eleg. bručuro žepno ogledalo g finim glavnikom ; 1 beležniea v angležkem platnu ; 1 eleg. bro£ua igla za. dame iz prima double zlata; 2 gumba od simili briljantov; 1 krasno pozlaćen prstan z imi-tovanimi biseri za dame. ali gospode; 1 najboljša novčarka z usnja ; 1 krasna spila za kravato se simili briljanti : 1 dobrodi^eče milo; 20 angl. predmetov za dopisovanja in še 200 komadov raznih predmetov, koji po doma neobhodno potrebni. Teh 300 predmetov za samih Mk. 3 z uro vred. ki sama toliko velja, razpošilja samo nekaj časa po povzetju. Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri udjeniu 2 ravitkor dodam l«»p nož * 2 resili brezplaČDO. Kar ne ugaja, denar nazaj. Noto trMo pogrebno podjetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo in praktično osobje ter vsprejema pogrebe kateregakoli razreda po lastni tarifi. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremljevanju pogrebov na pokopališče. Ste li gluhi?? Vsaka vrst gluliosti in slabega sluha se ozdravi Z našo novo iznajdbo. Samo glu-borojeni so neozdravljivi. Šumenje v ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi troski doma sam ozdraviti. Interoationalni zavoi za zdravljenje ušes. 596 La Balle A ve., Chicago. Zli. Važno oznanilo ! . Podpisani smatra ai v dolžnost javiti, da sc- VINA iz VISA, KAŽTELOV pri SPLITU, ISTRE Id BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegov! salofi, anatizovana in stavljena pod stalno kontrole ztvedft za kemično analizovanje, oviaičenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod«-hi boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje minK-sterstvo radi pregostega kvnrjanja vina, ki stavlja v resno nevarnoHt ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, Je-otov, da se v njem ne aahaja drugih snovij, neg* _a je vino čisto in naravno, da se em« z mirno vesti* dfijsti bolnikom in konvalescentom, ker analizacijJd zavod stavlja pod Bvoje varstvo samo ona vina, kt »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mor»J®> hneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....litsr po 32 novd, Vino iz KaStelov pri Splitu „ 34 B Fino vino iz Visa. . . „ 34 n Vino Opollo..... n 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 , Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna at. 6 (Dvoriičs^ 5 Anton Pečenko Vrtna nliea 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in čriui vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na tlom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja. tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena. Rionione Airiatica đi Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resem ircštva dne 31. dece^r 1892.: Glavnica društva ..... gld. 4,000.000— Premijna reserva zavarovanja na življenje..............n 13,326.346*98 Premij na reserva zavarovanja proti ognju......; • n 1,(532.248-22- Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........„ 49.465 07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000'— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822*42r Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) „ 243.331*8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 500.000*— Občna reserva dobičkov . . 1,1S7.164"8G Urad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiii>