t.sfo lir., štev. f®0 Izhaja ob 4 rlutral. ttaue mesečno ?-5Q Din za inozemstvo 1S-— a Oglasi po tarifti Uredništvo: Miklošičeva cesta št 1 S/L Telefon St. 72. # Clnmranl, nedelja dne Ju!rja 1S22 Poetoma panaBranm. DanaSnia številka 1 Din • 4 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova nL št 64 Telef. st 96 Podružnice: Maribor, Barvarska ulie* št L TeL it 22. Celje. Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Današnja števlka obsega osem shrani j in stane en dinar. Ljubljana, 3. julija, j Vsak večji strankarski zbor v svobodni in demokratski državi znači važen docodek v političnem življenja naroda, zbor zaupnikov stranke, ki je po številu pristašev in mandatarjev sicer v naši pokrajini manjšinska stranka, a po svojem" kulturnem in gospodarskem vplivu nadkriljuje tudi pri nas vso druge stranke, pomenia v- da/-nem položaju političen pojav prvega reda. slasti, ker se shod zaupnikov vrši v času, ko se vrši naravnost besen koncentričen naval neprijateljev na ediri sti in ki se da zastrupiti z dvomi. _m3r 1 odušncstjo, nezaupanjem. Tako jo z naravnost, občudovanja vredno točnostjo in energijo sledil napadu odpor in ko se zbirajo povodom ustanavljanja oblastne organizacije zaupniki iz vseh krajev naše ožje domačije, prihajajo v Ljubljano tudi manifestirat edinost in solidarnost stranke in dokazat odločno voljo za. novo, živo dela _ Včeraj smo poudarjali, da temelji jugoslovanska demokracija na treh glavnih idejah. Ona, je naciionalna, kulturno in gospodarsko napredna ter kot zastopnica, socijalne solidarnosti najboljši regulator medsebojnih plemenskih in stanovskih nesporazumi jen j ter nasprotstev interesov. Tem temeljnim načelom je treba do podrobnosti izvesti tudi organizacijo stranke. Demokracija živi le v delu in ustvarjanju. Ne zadostuje, da imamo nepr-3-magljivo dobro časopisje. Dolžnost strankinih pristašev je, da zanesemo nas tisk v sleherno kočo in vsako rodbino. Ne zadostuje, da sedajo gospodje, ki ne znajo ali nočejo biti aktivni, kakor nekaki senatorji k zeleni mizi strankinega vodstva in tam rešujejo morda medsebojne spore. Ako hoče de mokratska stranka napredovati .ter do seči jakost, ki p gre po krepkosti ide je te' po notranji sili njenih nosilcev, je neobhodno potrebno, da stopi demokracija iz svoje rezerve ter gre bolj kakor dosedaj med narod. Ni res, da ljudstva ni mogoče pridobiti za dobro in plemenito stvar, da je naš človek nedostopen trezni besedi! Treba je samo neumornega dela, ki ne sme počivati nikdar, ki se ne sme izogniti'nobenega še tako oddaljenega kraja, ki ne sme ustaviti pred nobenim stanom in nobenim človekom v narodu, pa boste videli- da je jugoslovanska demokratska misel v našem dela naroda, trdnejša in močnejša, kakor za-vratne ideje zapeljivcev našega ljudstva. Nas niso vdušile avstrijske_ razmere in le na nas demokratih samih je, da se dvigne naša misel k novemu poletu. Posebno pažnjo mora stranka, _ povečati stanovskim organizacijam. Tamkaj kristalizirajo najboljše sile nagega naroda, tamkaj se ustvarja, naj-tsoUdnejši temelj za ekonomsko m so-cijalno blagostanje ljudstva Z demagogijo ln s politiko fraze so drugo stranke skoraj ubile vse strokovne organizacija Povsod so malone same razvaline. Ni slučaj, da so duševni voditelji onih strokovnih organizacij, ki navzlic vsem težkočam dobro uspevajo, ravno demokrati. Favno to je karakteristično za poštenost demokracije. da ona strokovnih organizacij politično ne izrablja, marveč jih nesehicnj podpira po svojih najboljših _ močeh. Ravno tako značilno je pa tndi za druge stranke, da so s politično zlorabo strokovnih organizacij zanesle vanje kal smrti. ^ Uspešno delo in napredek y stranki sta v mnogem odvisna od njene notranje harmonije. Kriza človeške družbe ustvarja tudi v političnih orgaiiia-djah tendence, ki ogrožajo njih enotnost. V Sloveniji vidimo, kako ljuto se grizejo med seboj socijalisti, opazujemo od dne do dne vidnejše znake razkroja v klerikali stranki gledamo, kako izgubljajo narodni socijalisti vsr,-ko orijentacijo — ni čuda, da se pojavljajo med naprednim elementom stremljenja, ki hočejo za vsako od bolgarskim nožem, ki počivajo sedaj i' Sttrditlici. Ogorčenost tukajšnje javnosti ie tembolj razumljiva, ker je javna ■ajnost, da bolgarska vlada sama ne sa-no tolerira ampak tudi podpira akcijo iomitašev. medtem ko v Beogradu dan ia dan izjavlja svojo lojalnost in je že neštetokrat obljubila očistiti svoje meje neodgovornih elementov*. Po vsem tem je bila z zadovoljstvom sprejeta vest. da se naša politična pogodba z bratsko Češkoslovaško podiljša -ie pred potekom njene veljavnosti za Jaljšo vrsto let in se bodo po njeni razširjeni važnosti obe državi še tesneje na-- Tonili druga na drugo. Cehi pa tudi za /I;likanje na gospodarskem polju mnogo iore in se v svojem prizadevanju ne piano marsikatere žrtve. Ministra Ninčič in Krstelj sta predlo-iia vladi konvencije, ki jih je sklenila lša delegacija z Italijo kot dopolnitev . rapallski pogodbi. Pri razpravi v mini--irskem svetu se je pokazalo, da vlada v lavnem nesoglasje glede velikosti okoli-. j Zadra in pa glede šolstva. O. Pašič s -e nekaterimi drugimi člani vlade zahie-v a, da bi se omejila okolica pripadajoča /'adru kot ekonomsko zaledje na 5 km, icdtem ko so drugi zato, da se sprejme Konvencija tako, kakor je bila predložena >'o naši delegaciji, ker so s tem baje osi--ttjranc okoličanom naše narodnosti marsikatere olajšave glede prenosa poljskih pridelkov, trgovin itd. Glede druge točke je minister prosvete izjavil, da ne more pristati na njeno ratifikacijo, ker koncesija osigurava itall-•anskim manjšinam taka prava glede šolstva, ki se protivijo naši suvereniteti, medtem ko s strani Italije naše manjšine ______ Josedai še niso dobile nobenih garancij, j samo 530 milijonov. — Ta resort je si-Fzgleda, da bo g. Pašif svoje mnenie re- < iaien dokaz, kako se gospodari v Ita vidiral. stališče g. Pribičeviča pa je zma- jliji. Za leto 1921/22 je bil predvidevan gaks. Slišati je mnogo trpke kritike na j v proračunu primanjkljaj 337 milijo-adreso onih mož, ki so v Rimu priprav-Tjali te konvencije. O tem prihodnjič še kaj več. — Krajevna organizacija JDS v Or-možu je na svojem zborovanju, ki se je vršilo dne 6. julija in pri katerem ie "poročal njen predsednik o gonji izve« t -nih elementov proti demokratski stranki in njenim voditeljem, oklenila _ soglasno sledečo resolucijo: V očigled klevetam, obrekovanju in gonji napram voditeljem demokratske stranke dr. Žerjavu in dr. Kukovcu izrekamo pr- i vefi bomo. da bodo ortf tudi prvi stre-! canosti v Selenu so se udelciih rasv;--Ijali v delavske mase.s NSS lahko ie-inik grških oblasti kakor tudi osobje v daj vidu kam je gnala volilce koalicija goslovanskega konzulata s konzulom r v ljubljanskem občinskem svetu. Ako so v Ljubljani prevladali v vodstvu NSS slepci, ki so se zvezali s klerikalci, ni čudno, da eo Šli r-lepci v Mostah po ljubljanskem vzoru volit klerikalce. Sodbo oficijelnega gia-ila NSS «si velja zapomniti za bodoče občinske volitve*, je dejal oni dan v »Jugoslaviji* neki interesirani gospod. Ali bo NSS tudi ta napad kleri- čelu. voboriteljema demokratske ideje . voje kalcev mirno spravila? Včerajšnji »No-neomajno zaupanje ter zavračamo i vi časi prinaša pod naslovom: *Bla-ogorčenjem in brezmejnim zaničeva-1 maža SLS v Litiji^ strašen napad na njem vse ostudne napade na njiju, svoje zaveznike v bivši koalicij: občin-Istočasno pošiljamo dr. Žerjavu vroče iskega sveta ljubljanskega. Prepričani želje, da bi se skoraj čil in zdrav povr-j smo. da je klerikalna vest velika ne- ,. ' . , _________ . • J. k! 1. „1: VCCl tt tiim ail na svoje dosedanje mesto. -f Odgovor drja. Rybara na našo sicer ostro, toda povsem stvarno kritiko njegovega famoznega članka o Nemcih se glasi: »Jutro* napada na svoj znani prostaški način go?p. drja. Rvbara radi njegovega članka ter mu podtika z zlobnim zavijanjem pTotinarodne tendence. Dr. Rybar se z anonimnimi za-plotniki ne bo prerekal o umestnosti teroristične taktike napram našim Nemcem. Z Žerjav . Praprotnikovo kli-ko se dr. Rvbar že lahko meri v čisti ljubezni do naroda in do naše države.^ Tako čitamo v sobotni »Jugoslaviji* Menimo, da označimo ta način polani-ke najbolje, ako jo sporočimo svojim čitateljem. To so argumenti! Dodajmo samo še to, da se z dr jem Rybarem nismo prerekali o umestnosti teroristične taktike napram Nemcem O tem se ž njim prereka njegov lasten list, ki grozi dan po Rybarevem članku v posebni notici uredniku celjskega nemškega lista (kateri je seveda Rybareva izvajanja ponatisnil kot uvodnik), da ga bo treba radi pisave tega lista s pasjim bičem pretepstL 4- Nekdaj in danes. Ko je Avstrija napovedala začetek svetovne vojne, -o sramnost in da bi hoteli NSS_ v tem slučaju, ki nam ni znan, kaj očitati, se nam zdi vendarle umestno, da v^st »Novega Časa* ponatisnemo v dokaz, kakšna je klerikalna zvestoba in dostojnost celo napram onemu, ki klerikalno politiko sicer podpira, a vendar be ni pripravljen opijati vrvi tretjerod-nikov. Vest »Novega Časa» se glari dobesedno tako - le: »Skupina NSS v Litiji je priredila 25. jur.ija svojo uradno veselico, ker je obhajala desetletnico svojega življenja Postavili so mlaje. razobesili zastave v čast svojim do-šlim gostom. Bobnali so okrog, da jih bo 60 do 100. toda — oh nesreča — bilo jih je samo 15' Veselica se je vr- Prosveta Glasbe« Matica v Ljubljani. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani opozarja svoje člane, da se vrči letošnji redni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani v pondeljek dne 10. julija v dvorani Filha. monične družbe točno ob 8. uri zve-.. Odbor prosi vse člane, da »e občneg ' zbora, v obilnem številu udeleže, ter pr' pominja. da je društveni računski zakiji-ček na vpogled vsem članom v društveni pisarni. Gosposka ulica št. 8, L nadstr Koncert v Rogaški Slatini- Dne i: julija 1922 priredi pevski zbor »Ljubljsu skega Zvona* v veliki dvorani zdravi? ikega doma v Rogaški šlatiui koncev jugoslovanskih narodnih pesmi. Varaždinski igralci Tomašiu, Kop*-in Repovševa so sinoči nastopili v inat.-borskem gledališču kot gostje v Schon herrjevi »Otroški tragediji*, kjer nastopajo v treh dejanjih drame farno tri oe" be.' Posebno se je odlikoval ISletui ma turant Totnašič- Vodstvo mariborskega gledališča jih namerava angažirati z» prihodnjo sezono. Konferenca gledaliških upravnikov r Zagrebu se je udeležil tndi upravnik ma riborskega. gledališča dr. Brenčic, kar so poročali tudi zagrebški listi. Tozadevn, mestu. šila klaverno in žalostno, končala, pa. f- ■ napad v Jugoslaviji* torej ni bii na trikratnim tepežem. Naročili so 'udi j neko žensko iz Ljubljane, da bi proda-; jala pecivo, pa je morala bežati pred | pretepači: druge jutro je prodajala; pred litijsko predilnico v svojo izgibo. > Tovariši in tovarišico. sedaj vidite napredek in omiko NSS. kako krasen vzgled za vse člane! Ko je priredila JSZ svojo veselico, so padali vsi mogoči grehi nanjo. Sedaj pa poglejte ____-__1-nl-ft T«iAiann/>a inifJt®" 7«. svoje vrste, kake jiretepače imate! Za-»« — tovariši in tovarišice. pokažite to pa bil klerikalni odličnjald. zlasti j>a du-jNSS hrbet!* — nun . hovščina za njo najveCji priganja«.! NSS. tem hujsl, ker so n ga natr^h Sam ljubljanski škof Jeglič je blago Hud poper je to za nov. ki pa je med letom narastpl na skoraj 500 milijonov. Na 704 milijone proračunani izdatki so zrastli na 1152 V parlamentu se vrši razprava o red- i milijonov, dohodki pa so padli za oO ! milijonov. Finačni položaj je torej vse drugo, ko zadovoljiv. Italija je na slabšem, ko katerakoli druga večja državi v Evropi, in če pomislimo, da je od nj> nega nastanka preteklo že 60 let. smo-mo biti prepričani, da je v razmerju z nami za mnogo na slabšem. Politične nem proračunu, ki pa ni prinesla priča kovane važne in živahne diskusije. Opo-dciia je. uvidevši banalnost svojega početja in menda tudi radi vedno hujše vročine opustila započeto obstrukcijo. Odte-Jaj ni več polomljenih miz. niti večkrat-nih ugotovitev kvoruma v teku ene seje. Udeležba na proračunski debati ni baš orevelika, ker so vladine stranke zavzele tozadevno svošc stališče že prilikom rsz-prave v klubih, opozicija pa ponavlja svoie lamentacije o strašnem režimu, ki da ie po Trumbiču, ustvarilo stanje enako onemu v Rusiji, o zatiranju Orlov, Marijinih kongregacii in katoliškega duhov-ništva. Od govornikov opozicije je najbolj zanimiv socijalist Etbin Kristan, ki akoravno skrajno strankarski, vendar lo-.i državo od vlade, realnost od teorije, i rnmbič ie s svojim govorom razočaral, kar je bilo razvidno iz ugovorov in med- klicov s strani vseh strank, ker se je s; . --- • . . - „„„.„„,.„ ., svoio kritiko nad vsem in vsakim spod- sko Bistrico je na svojem sestanku z tikal, poveličujoč samo hrvatski del na-! ogorčenjeni, zavrnila napade na mim-ega naroda Istra drja. Žerjava ter mu izrekla ne :— Svoj mandat v načelstvu JDS je odložil dr. Karel Triller. V dotičnem pismu na predsedništvo JDS pravi, da odlaša svoja mesto poglavitno radi rahlega zdravja. Načelstvo JDS je vzelo v svoji seji 8. t. m. odstop na znanje ter sklenilo sporočiti drju. Triller-ju pismeno zahvalo za njegovo dosedanjo delovanje v vodstvu stranke. ~ Krajevna organizacija za Slove.i- Sokolstvo (Glej tudi priloco!) Zopet nošenje sokolskega zoaka. Večkrat smo že pozvali brate in fcestre. ki nosijo predpisani sokolski znak. da se morajo m«d seboj pozdravljati ter da jc dolžan zlasti mlajši pozdraviti starejšega brat sestro. Boh nas, ko čujemo dneva-pritožbe zalednih Sokolov, zlasti stare; Sih bratov, da nekateri bratje in sesti« te sokolske predpise dosledno prezirajo. Ne nosite znaka- če vam je težko izvrše vati dolžnosti, ki so s tem zvezane: Ce p? nosite enak. bodite res Sokoli m j.zvi-šujte nolžnosti, ki jih mora vsa.V Soko. izvrševati! Le tako pride znak do veljave in ga bomo e ponosom pripenjali eh prsa. Naj bo to zadnji opomin, ker vedno opominjanje ni prijetno „...„-.. .. „ . . Varodne noše za vsesokolsfci zlet ee piše, da Že kazati v lepi lnd, se v resnic, ^^^ Tendar ^ jih pogreša- je med vojno ukinilo vseh deset božjih ni v ničemur razlikoval od Tranka, Pn0 J- - ■ fap^L »veleli so ubijati in krasti. S Sachsa in ostale emigrantske familije. rptfvirtrlili lil konfir- Draziča »lovil vojake, predno so jih pognali v strelske jarke, ter jim pridigal, kako zavezniki. -j- Frankovska emigracija. »Slobod-na Tribuna^ je pod naslovom Franu-Gagliardijeva emigracija pri- fantov in mož niso mogli spraviti . „, . rikalci v strelske jarke z lepa. spravili j Gagliardi ni npa povedari v so jih Z denuneijaeijo kot »srbofile*.; ni brošuri v kateriJejhotel sebe pri- jih z denuneijaeijo Včerajšnji »Novi Čas^ y-a je. kakor sam pravi, uso- ljudi spoštovati tujo lastnio, preobrnili j da zavedla v tujino, ko pa Je «p«vi-/o »nlnh V,« MnvpbnskP nravstvena! del. kaki elementi govore v tujim v mo -e iz raznih krajev, zlasti pa iz Ljubljane in okolice. Da izvemo čimprej kompletno število vseh udeležencev, pro simo, da se do 15. julija priglase vsi po o sploh vse človečanske nravstvene j aei. Krna io "od' «rida* oovr- samezniki in vse skupine, k. nameravajo pojme.* Vse to je res. Resnica je pa iimenu lo^rafe tedai nastopiti. Prijave naj sc pošljejo tudi to. da so vse to blagoslavljali W! direktno na naslov: .Odsek za narodne rikalci s svojim škofom na čelu. Ce-nar«Jo • Kot pa o « imti lleta, v roke nače' kdo sedaj zavija oči hinavsko P"« i ^vto o »tatvinl boljKiškf mUi^ | ni'^ prof. Alberta Biča. Ljubljana, Gta-nebti, so to klerikalci! leriiah v Falaegersegu, Sachsovi! daška ulica 18. + Na čigav račun? Klerikalci po- ^j - " ------- ~ stajajo zopet prevzetni. Pred vojno se, vr Cj. je dr. Susteršič neprestano udrihal po pr&ih. češ, da stoji za njim devet dese- i. dr." se bomo š« po- j tin slovenskega ljudstva. Pred volitvami je dr. Korošec vsakemu redovu iz, dvorne garde v Beogradu pripovedo- Po svetu ,,JtU[ „ . — Atentatorji v Haag« Te dni >o al, da ho dobil pri volitvah najmanj aretirali v Haagu 15 ruskih monarhlstov. j S0% vseh slovenskih glasov. Pn volitvah je bila SLS strašno tepena in dobila jih 64 % po grbi. kroglic pa je pobrala le 36 %. Čira holj se pa zopet bližujemo novim volitvam, tem bolj junaški postajajo klerikalci. Včerajšnji Sokol I. v Ljubljani poživlja v*e članstvo, katero hoče nastopiti v zletnih : dneh v sokolskem kroju, da se udeleži vadbe redovnih vaj v četi+ek dne 13. ju-! lija ob 8. uri zvečer na Ledini Zavedajte s* — m izpolnite svojo dolžnost! Pred .v, — m izpolnite svojo njačkl zbor. Nastop Bohinjskega Sokola. tiede ki so dospeli tja z napačnimi dokumentu, dne ia vsi v Bohinj, kjer pri z namenom, da usmrtijo delegata rusKe, rgdi Bohinj£kj sokol svoj javui letni na, sovjetske vlade Litvinova. -./IniVon t 1 iiiHftbn vpneliz-o. netieir. — Spomenik zmage v Solunu. Stop. združen z ljudsko veselico, petjem, srečolovom. šaljivo pošto, plesom itd. spomin zmage našega in zavezniškega p^e^ev ^ vrši ca prostoru hotela orožja nameravajo postaviti v Solunu ve- .Triglav*. Udeleženci z legitimacijo dob«- Pri ve« »Novi "čas* piše. da bo dobil dr. Ko- lik spomenik. Pri natečaju ie dobil prvo ^^^^^ rriznjo po železnici, rošec in SLS najmanj 70 Radove-i- ] nagrado italijanski kipar Tunllo Stndom. ,joi sodf,ju;e jr0dta. Zveze jug. ni smo le, na čigav račun? JDS lahko i _ Državni prevrat v Rusiji? »New ------- samo kaj pridobi, SKS tudi. Mogoče; y0rk Herald* poroča, da se vrše v zad- j je le. da gredo klerikalce volit komuni-' njera <5asu velike priprave za državni presti in socijalisti, ako zamenjajo rdečo: vrat v Rusiji. Akciji, ki je povsem moža? tavo s papeževo. Iz te moke ne bo. narhistlčnega značaja, naceljuje baie železn- Spor t kruha, gospodje klerikalci! knez Nikolaj Nikolajevič, ki biva sedaj Odločilna tekma za nogometne prvenstvo Slovenije se vrši danes popo'i- Naroduosocijalna stranka o kle-U Cannesu. Ruski monarh.sti so mnenja, i dre ob 18 na_ prostoru Mubl^kc »nir:- Velika diskusija se je vodila v klubih lede izvolitve kandidatov za državni -vet. Medtem ko izkazuje demokratska ista odlične strokovnjake in so izmed 9 test izpolnjena 4 s ._ ikO' Vredno je živeti, trpeti in deiati.* jialn bo f-nai&t___Po vselt v eni kamrici še ' veti žarnica. Zakaj rod imajo kmetje cel ne, potem nam ni rešitve—» Komu govori gospod minister, — Ozrem se_.. fiark je hipoma poln.... Če. k' ma tače veliče rdeče niče za či-jzakopmi. kle pa za. birtaše?* In gospodična Ida me podučnje. ks- stinnova. In luna sije... vrt -e utaplji v truma i po hlevih In kleteh električno razsvH- j>ravi Ida. In zadeklamira: berača, iti i ana fletn-o obrača. nsi "*'". Tkoc!rl] Ja,T.n -Uplini- rvred dvor- Po vseh stezican. po ovnmin in ^ ^ ^^dSa" ,°in!nih zatišjih stoje jknpine._Povsod Gospodje in aame, - stari, starejši m'ko treba tod snubiti ljubice. mladeniči, mladenke..... celo dečki in, «Vuna j že taka k ^ja deklie° so ta... Od vseh strani prihaja-' fantje majo dekleta- jest pa_ pod vos,- "" nam stojim pa antvrt na aomm.» Gospej Lizi pravim, da ji poj dem torej takole snubit hčerko, a_p-em, da »u čeudr na četn nje ščira leži*!--- Zares imenitm je tale jezik, in priporočal bi nujno, da ga uvedejo za slovensko dramo. Če že govore *šev. bev, zmaaovavec:. nai fovore tndi Se: jo — ta park je postal pravi romarski kraj, kjer se propoveduje vera, upanje in ljubezen do naroda, domovine in države. Po vseh stezicah, po ovinkih in vrt- cem leži Vrba «draga vas oomaca^, m i mu — .—i—-------J1' .em lezi * . t k; ka- dim veselo energijo in samozavest. Ka- sv. Marka dviga svoj tenk. -P ev ^^ besed &iie-mlKOv kor oret ter srovon: bajnem «vitu.... ciprene stoje kakor Pa je meooa m, k senc na ogva-si. sne nune. smreke se nihajo nalahno Al' s -ližova. Inj? Odguvar . ____________:u: ce nan ? osr^asiva. se nau nK: nau'š og'-?siva. se nau' nko oaaoživa!* — -ije — k oknu ni ;c: Marija- resne ------ —- . . kakor trebušati menihi.... zrak je j>oln j Ce vonja nagijev. vrtnic in maršalnilk... i pred nami se bleste Triglav in ro^ari- Luna ši... po jasnem modrem nebu trepetajo nie-;! milijoni zvezd.... Pa odrineva dalje s cizo, srečna in Tam v gosti senci čepi irdč. Ida in zadovoljna, da je minil zopet prekra vrti vijak gramofonski sen večer v tem raju Prešernovem. Sama sva z bolnim gosp. ministrom. v p 01; - a h 7 5ll]i-a Molčiva, poslušava, uživava.... , In iirna siie______* Fr™ Govekar" Priloga Jutru- št. 160, dne, 9. julija 1922. Kulturni pregled Predavanja prošle sezone v Maribora Z ustanovitvijo »Ljudske univerze* se je v Mariboru začela sezona predavanj. Res je, da so bila ta predavanja slučajna, nesmotrena. in brez posebne tendence, a bila so redna in so zainteresirala del mariborskega občinstva. Ustvaril se je kader liudi, ki so redno zahajali k viem predavanjem. Tudi če velja očitek, da so taka nesistematična predavanja brezplodna, ker ne morejo podati prave izobrazbe, je pa vendar dejstvo, da dajejo slušateljem neprestanih impulzov k samostojnemu razmišljanju in iskanju. Pritegnejo jih vsaj z trenutek v svet idej in nazorov, proč od nizke vsakdanjosti ^Ljudska, univerza*, katero sta vodila gg. prof. Ivan Favai in Božidar Borko, je prirejala redna predavanja vsak petek v mali kazinski dvorani V času od 28. januarja do 15. junija so se vršila naslednja predavanja: L Favau Kaj je in taj ni izobrazba: dr. M. Kovačič Narodne pesmi; M. Pire: 0 naselitvi Jugoslovenov na sedanjem njihovem ozemlju; dr. Fr. Kovačič: 0 protialkoholizmn; I. Fa.vai: 0 političnem življenju in naziranju v antiki; A. Šte-bijeva: Zaščita deee: dr. Hatko: Sredstva človeškega, organizma v obrambi proti obolenju: Literarni večer (moderna slov. poezija); dr. A. Medved: Mariborski spomeniki: inž. Kukovec: Tehnika in kultura (2); B. Borko: Razvoj demokratične družbe; E. šimnic: O islamu; Literarni večer (g. Skrbinšek čita Cankarja); Filozofski večer razprava, o najvažnejših vprašanjih filozofije z diskusijo); dr. Lj. Pivko: Kaj narode, zlasti Slovane, razločil je: dr. Lj. Pivko: 0 ilirskem gibanju; R. Cmič: O morju in pomorstvu; dr. J. Jan: 0 bankovcih (2); Literarni večer. Po-vrh tega je priredila »Ljudska uni-Terzat> dva specialna tečaja, in nsicer tečaj za kemijo (pod vodstvom g. proL Piraata) in tečaj za fiziko (g. prof. dr. Pečovnik), oba z zanimivimi eksperimenti. Nameravan je bil tudi splošno-izobra^ ževaini tečaj, ki se je pa preložil na prihodnjo sezono. Obisk teh predavanj cenimo povprečno ca. 300 oseb iz raznih slojev. Izbomo sta bila obiskana oba tečaja, ki sta se zaradi preozkih prostorov omejila Ie na gotovo število slušateljev. Par predavanj je priredila, tudi »Jugo-slovenska. Maticam, Nadonalni značaj so imela, predavanja slepega kapetana,-do-hrovoljca Luje Lovriča. ^Svoboda* je priredila večer, posvečen spominn Iv. Cankarja. Pedagoški krožek je priredil predavanje g. prof. Ozvalda: »Kaj je, in kaj ni ljudska, univerza.*. V »čitalnici* je predaval g. B. Borko o duhovnem pomenu ruske revolucije. Pri Sokolu je predaval g. inž. Lupša O Siamn in g. dr. Kovačič o protestantizmu na Slovenskem. H koncu sezone so vzbudDa pozornost predavanja ruskega profesorja Gr. Bostu-niča o ruski literaturi, o zgodovini gledališča. o okultizmu itd. Statistika srednfih šol v Srbiji, Črni gori in Vojvodini V eni zadnjih številk Glasnika profesorskega društva objavlja Mil K. Pet-kovič nekoliko statističnih podatkov o srednjih šolah Srbije, Črne gore in Ba-nata, Bačke ter Baranje. Podatki temelje na stanju šolstva v šolskem letu 1921./22., prinašajo pa tudi gradivo iz !. 1919720. in 1920./21. Iz obširnejšega referata podajamo sledeče zanimive podatke. Vseh srednjih šol, v ožjem smislu realk in realnih gimnazij je bilo v Srbiji začetkom šolskega leta 1921./22. — 63. V njih Je bilo vsega skupaj 30.20S učencev in j učenk. Posebno značilen pojav je, da je | število ženskih srednješolk izredno vi- j soko, zlasti če primerjamo razmere n. j pr. s Slovenijo, kjer so začela dekleta j posečati gimnazije in realke v znatnejšem številu šele pred leti. V Srbiji je bilo izmed 30.208 obiskovalcev srednjih šol nič manj ko 10.543 učenk, poleg 19.665 učencev, tedaj še nekoliko več nego tretjina. V Beogradu na primer je sedem gimnazij, štiri moške in tri ženske: na moških je skupno 3373 učenccv in 2789 učenk. Izmed 63 srednjih šol je bilo popolnih zavodov z osmimi razredi 32. V Črni gori je bilo 11 srednjih šol — vse gimnazije —; toda k Črni gori se pri tem šteje tudi ozemlje zapadne stare Raške (Berane, Plevi je, Peč). V teh 11 zavodih je bik) skupno 4123 gojencev, med njimi le 503 učenke. V Vojvodini ie bilo skupno 13 srednjih šol, toda pripomniti je, da imajo tu srednje šole po večini ločene dele po narodnosti, torei srbske, madžarske in nemške oddelke. Vsega skupaj se nahaja na srednjih šolah v Vojvodini 7595 gojencev, med njimi 2013 učenk in 5582 učencev. Druga značilnost srednjih šol v navedenem ozemlju je, da imajo mnoge med nitmi prav izredno veliko učencev. Tako na primer jih je od 87 v vseh treh pokrajinah 7 takih, ki fmajo nad 1000 učencev, dočim na primer v Češkoslovaški ni niti ene tako velike. Srednjih šol s 500 do 1000 učencev je 29 — v Češkoslovaški 38 — in z mani nego 500 učenci 51 — v Češkoslovaški 303. Primera kaže. kako prevladujejo pri nas veliki zavodi, v Češkoslovaški pa mali, podobno kakor na primer v Nemčiji. Glede relativne množine zavodov ie navesti sledeče: V severni Srbiji pride ena srednja šola na 63.239 prebivalcev, v južni Srbiji na 75388 prebivalcev, v Črni gori na 32.857 m v Vojvodini na 98.600 prebivalcev. Še bolj značilno je razmerje učencev in prebivalstva: v Srbill pride na 1000 prebivalcev 7-32 učencev srednjih šol v Črni gori 10-40 in v Vojvodini 5*48. Realke se nahajajo le v Beogradu, Leskova) in Vršcu, vse drugo so realne gimnazije. Omar Hajjam, razočarani Peržan Ta. perški pesnik zvezdoslovec. iz slavnega mesta Niša pura je v zadnjih letih močno zaslovel po zapadu, Ameriki ter Angliji, pa tudi v Franciji. Živel je okoli 1040—1123. Po imenu sodeč, mu je bil oče izdelovatelj šatorov. Učil se jc računstva. in zvezdoznanstva. pri najbolj uglednem učenjaku v Horasanu. V mladosti se je zaklel z dvema pobratimoma, da, si bodo vzajemno pomagali, čim kateri dospe do blagostanja. Na ta način, se zdi, se je lahko brez skrbi svoj živi dan ukvarjal z astronomijo in algebro. V opreki s perzijsko modrostjo ni trpel v nravstvenem oziru nikakih spon, zato so ga po vsej priliki ljuto napadali njegovi vrstniki, kar ga je delalo zlovoljnega. Ta trpkost, ta svobodoželjnost, ti poizkusi, uiti iz ozkosrčnih razmer, tvorijo jedro njegovih Štirivrstičnic, ki često nudijo razbleske v čudovit svet Občutek imaš, da si zaprt, z razočaranim modrijanom v stanici, odkoder so izobčene vse prevare in omame, včasih pa da. se za trenutek otvori okence na rožnat vrt. Anglosaksoncem je odkril Eajjama pesnik Fitz-Gerald, ki je L 1859. obelodanil proste prervode brez podpisa. Natisnilo se je 250 brošuric po par par, a vkljub nizki ceni ni mogla med ljudi. Šele ko je Dante Gabriel Rossetti zasledil knjižico pri založniku Quaritc.hu. se je razneslo Haj.jamovo ime. Danes pa dobiva po več sto ginej za izvod (gineja =» do ITO Din', kadar katerega proda • na javni dražbi Omar Bajjani je namroc! dosegel nečuvano točo pri Anglosakson- i cih osobilo zaradi svoje nekam otožne, i bridke filozofije, ki se tako lepo streže | z njihovim »spleenom*. Francija se je seznanila s tem perzijskim klasikom L 1867. ko je učenjak Nieolae objavil prevod, pri katerem mu je pomagal Ali Ban. perški pooblaščeni minister pri Tuilerijskem dvoru. Znani T. Gantier ga je predstavil občinstvu s kratkim življenjepisom, kjer trdi, da izvira Hajjamov nazor iz doktrine safijev ali sofijev, tamošnjih mistikov in aske-tov, ki so pristaši deizma ali panteizma, t. j. sicer verujejo v božanstvo, zametajo pa vsako »razodetje- in pripisujejo koranu samo vzgojno vrednost. Ernest Renan, pisec Jezusovega življenja, je nekje očrtal Hajjamo osebnost tako-le: «To vam je matematik, pesnik, mistik na videz, v reenici pa razuzdanec, popoln licemerec, ki meša bogoskrumbo z mistično dušo. smeh z nevero. To vam je najbolj zanimiv mož. ki ga je treba, proučevati, če hoče razumeti, kaj je mogel postati svobodni duh Perzije v tesnem objemu moslimansiega dogmatizma.* In malo dalje pravi avtor Apostolov: »Uvidevni kritiki so takoj zaslutili pod tem nenavadnim omotom Goethejeivega in Heinejevega brata.* Latos je izdal Charles Grollsao pro-slule Ouatralns d' Omar Khavyam pri Cresu v Parizu, prirejene po peižanskem rokopisu Okrfoidste Bodir.ian Libraxy.. Pred leti so vzeli na Hajjamo vem počivališču nekaj rožnih potikač in jih vsa-dili angleškemu poetu Fitz-Geiaklu na grob. A. D. Literarni proizvodi današnji Rusije Statistika bernskega »Droit d'Auteur» podaja zanimive vesti o ruski produkciji knjig v letu 1920. V sovjetski Rusiji so bile zaloge starih zatožnih tvrdk takrat že zdavnaj izčrpane. Nove izdaje so zelo redke in izvažanje knjig je enako ničli. Pač pa si ruski emigranti v različnih krajih izven domovine ustanovili lastne zar ložne tvrdke, zaceli izdajati časnike in časopise in različni založniki v Berlinu, Parizu, Carigradu, Pragi, Stockholmu in Sofiji so tiskale klaai&ia dela ruske literature, praktične knjige, šolske knjige, mladinske spise itd. Sedanje glavno središče ruske literarne produkcije je Berlin. Sistematični pregled ruskih knjig, ki so izšle leta 1920 in 1921 navaja sledeče številke novih izdaj: v leposlovju in mladinski literaturi 396, v politiki narodnem gospodarstvu in zgodovini 123, v eksaktnib znanostih in medicini 61, istotako v pedsgogičnih in šolskih knjigah; literarna zgodovina, kritika, filozofija, vera so zastopane z 759, tehnika in poljedelstvo z 13 naslovi. Celotno 742 novih izdaj. Socialna politika Tragedija nezakonske dece Sicer so hvalabogu minili časi, ko ic nasproti nezakonski deci bik) dovolieno vsako sramotenje in ko so morali na primer v javnih gostilnah sedeti le pri mizi, kamor ni nikdar sedel »pošten* človek. ampak samo konjederec, rabelj ali drug pripadnik »nepoštenih* obrti. Pa še vedno prevaduie naziranie, na pomeni nezakonsko rojstvo madež za dete. ki nai bi vse svoie življenje do pozne starosti trpelo na tem madežu in bilo nekako družabno manjvredno bitje druge ali tretie vrste. Srednjeveški moralični predsodki in moralična manjvrednost tiste dobe še vedno ni povsem odpravljena in izkoreninjena. Tako so ua primer v nemški vasi Gebvveiler v Alzaciji še leta 1905., torej v sedanj dobi, zvečer redno pogasili vso ulično razsvetljavo za celo uro, v znak žalosti, ker sc je to leto narodilo v občini tisto uro nezakonsko dete! V mnogih mestih cesarske Nemčije zavodi za zaščito dece do prevrata niso bili pristopni nezakonski deci! In do leta 1854. je veljal v kneževini Reuss zakon, da se mora vsaka nezakonska mati v četrtem mesecu nosečnosti na oblasti javiti in tam opraviti nekakšno uradno generalno izpoved, to je popisati vse podrobnosti, kako se je zgodilo, da je prišla v blagoslovljeni stan. Takšne navedbe se čitajo, kakor zločinske ali perverzne pravljicc iz srednjeveške Amerike. so pa žalibog resnični dogodki iz »prosvetljene* Evrope sedanje dobe! V Evropi se rodi povprečno milijon otrok na leto. Po statistiki v Rulhlejevi knjigi »Das prnletariscbe Kind- pride v Avstriji (sedanji) na 100 novorojenčkov 14-6 nezakonskih, v Nemčiji 9-3, v Angliji le 4-5. V Sloveniji je nezakonske dece okroglo 36.000. Podrobnejše podatke najdemo v Goršičevi knjigi »Socialna zaščita dece in mladine*, izšla letos pri .'Tiskovni zadrugi*. (Knjigo prav tupio priporočamo!) Na tisoče neomoženih žensk v dobi materinstva (med petnajstim in petdesetim letom) je odpadlo v stari Avstro-Ogrski skupaj 44-1, v Nemčiji 29-5 nezakonskih rojstev. Če se primerjajo različne tedanje avstrijske kronovine. kako se ta rojstva razdeljujejo, je razvidno da vzrok nezakonskih roistev ni v večji ali manjši »neanoralnosti*, marveč da so razlogi v prvi vrsti socialnega in gospodarskega značaja in da igra tako zvana »morala* prav podrejeno vlogo, na primer v vojnih časih ali sicer izjemoma. Tako se je na primer na starem Štajerskem konstatiralo na 100 porodov 23-3 nezakonskih, če pa se je delila Štajerska ua zgornji nemški in zdolnji slovenski del, je bilo razmerje nepričakovano iz-premenjeno. Na 100 roistev na slovenskem Štajerskem je prišlo le 16-3 nezakonskih, na nemškem Štajerskem pa 45-2 nezakonskih! Na nemškem Štajerskem so namreč ženitve ali možitve težje, ker velia precej strogo načelo, da se posestva podedujejo v celoti in nc dele (tako zvana Hofverfassung) in dedovanje ni neomejeno, tako da deca ni enakopravna. Na slovenskem Štajerskem, kakor tudi v južnem nemškem delu (okrog Godca samega) pa prevladujejo male kmetije in je delitev lažja, samostojnost mladih ljudi večia. Zgornja Štajerska pozna zato kot staro navado, da se ljudje ne ženijo rano, pač pa ie v navadi obče-vanie izven zakona. Čim so iz gospodarskih razlogov mogoče ženitve (možitve) v mlajših letih, kakor na primer na nekdanjem Kranjskem ali pa celo v Srbiji ah' na Hrvatskem, pade število nezakonske dece. Zato na primer pri starih Židih nezakonska rojstva skoraj niso bila znana, ker so se ženili s 16 ali 17, mo-žile pa že s štirinajstim letom. Na Koroškem imajo tako zvatii Tako so pljnvali Škulj et consortes na sokolstvo. Kdor pljuje na sokolstvo. pljuje nase in na svoje brate — kajti sokolstvo je del naše velike narodne organizacije, ki nai predstavlja pred svetom. Še predno je škulj kapiral. kaj je slovenski narodni ponos, je priborilo slovensko so kolsfvo s svojim nastopom v Parizu in v Tujimi čast slovenskemu imenu. Ni ga poštenega človeka, ki bi se upal tajiti, da je ravno sokolstvo pripravljalo osvobojenje malih slovanskih narodov, da si je Č3Ško in jugoslovansko sokol-gijvo pridobilo že pred vojno ugled pred Evropo in je doma vzgajalo mladino v jugoslovanskem duhu. Ako bi ga napadali vsled tega tujci, H bilo razinnltivo. da nliujejo nani slovenski. oziroma jugoslovanski poslanci — je to »prva in glavna označba robskih duc.v Taki ljudje naj predstavljajo naš narod v skupščini in pred svetom! Svet na* bo vsled njih gotovo — spoštoval! Škulj je gotovo čast in dika svojega naroda. Postal je poslanec ob času šušteršičeve vlade, torej takrat ko je moral biti človek že precej neumen, če je hotel postati župan na Kranjskem. Tudi kandidatov za poslance je manjkalo. Treba je bilo dobiti kaj primernega in najprimernejši je bil škulj. Ta je znal govoriti ubogim na duhu in se je ž njimi prav dobro razumel; šušter-šič je bil ž njim zadovoljen — in to je bilo vse. Po prevratu je bil to eden prvih hujskačev proti državi in ker v svoji zagrizenosti ni mogel razumeti jugoslovenske ideje, je začel agitirati za remibllko. O kakem njegovem duševnem delu še nismo ničesar slišali in tudi v Evropi bo slaven le po svojih parlamentarnih govorih zoper sokolstvo. O njegovi nadarjenosti itd. bi lahko še marsikaj rekli, pa ptič, po perju spozna, mož pa po besedah. Glavna stvar je. da je ta mož naroden predstavnik in da torej prestavlja narod- Iz tistega članka pa tudi izvemo, da slovenski narod nima para na svetu. Najbrže zato, ker ga vodijo in pred-stavlja.o taki ljudje kot je Škulj. Zato pravi č: ^nkar na koncu: . L 1921. še nimamo računa v rokah, ugotovimo lahko le toliko, da je znašala ■i«, zadnjega časa plača najvišjega zavo-•iovega uradnika 3100 Din in najnižjega okoli 520 Din. - Pokojninski zavod je javna ustanova . rainentne socialne važnosti, na katere lazvoju in procvitu so zainteresirani širni krogi naše javnosti. Zato smo na kratko Spregovorili o stanju zavoda, da dobijo vsi zainteesirana vpogled v njega. V zadnjih dneh — kar bi se moralo izvršiti že '"lavno preje — so tako nameščenci kot -'užbodavci dobili svoje zastopstvo v so--vetn zavoda., ki že deluje v sejah pod novim predsedstvom dvornega svetnika v p. g. Frana Vederniaka. Temelj zavodu je s tnidapolnim delom položilo dosedanje upravileljstvo, za kar mu gre hvaležno priznanje. Na sosvetnikih je sedaj ležeče, da se bo na tem temelju dvignila gradba. ki bo v zadovoljstvu vsem in-^resiranim slojem in v ponos naši državi. 1? protesBmmo proti jnaSsfnrfraiijo ["ffiSavf. v kateri so ustava. oosMatf. vIVts. s.li po cerkveneffl nauku ravco -a je pred vojno izrekel Pn X. nroh doklad nižjim državnim nameščencem in da in upravni sistem tako demokratični dan Kristovega križanja. V Novem to vim plesom, posebno proti tangn. Pn tistim, ti zaradi direktnih davkov niso kakor pri nas, ni mesta za razlikovanje stamentn ^toji, da je Kapernavm me- XI. nc obrač tistim, ki zaradi direktnih davkov niso dobili draginjskih doklad ter zahtevamo, da se jim razlika od 1. ma ja 1922 naknadno izplača. Protestiramo obenem proti nameravanem maksimiranju draginjskih doklad ostalega uradništva. 2.) Smatramo, da je čimprejšnja in zadovoljiva ureditev činovniškega vprašanja ena izmed prvih nalog narodne skupščine, katere zavlačevanje bi prineslo državi škodljive posledice. Poudarjamo, da le uradnik, katerega plača doseza najmanj možnost eksistence zamore državi zasigurati ono nedeljeno energijo, zanesljivost točnost v službi in osebni ugled, katerega država od njega zahteva in da omalovaževanje tega vprašanja slabi mo-ralični nivo uradništva. Ministrski svet naj zato predloži osnutek zakona od civilnih državnih nameščencev predsedstvu narodne skupščine v svrho pospešenega delovanja vsaj tako pravočasno, da stopi zakon v veljavo najpozneje dne 1. avgusta 1922. Obenem prosimo ministrski svet, da v slučaju, ako bi mu bilo nemogoče vpoštevati od glavnega in pokrajinskih savezov predloženih mu dopolnitev in izprememb, določi parlamentarno komisijo, ki naj tekom enega leta pregleda od organizacij predloženi material, ga uvažuje in določene izpremembe z novelo k zakonu o civilnih državnih nameščencih uveljavi. Člen 240. tega zakona zadnji stavek 2. odstavka naj se glasi: ^Ministrski svet se pooblašča, da najkasneje v dveh mesecih od dne, ko se ta zakon uveljavi, izda to uredbo (o novih draginjskih dokladab).» Rok 8 mesecev je mnogo predolg. 3.) Zahtevamo ponovno, da se vsem kategorijam državnih nameščence«' pla-čc (temeljne in doklade) enotno urede na podlagi oficirskih plačilnih stopinj, ker se danes edino službeni prejemki oficirjev še najbolj približujejo eksistenčnemu minimu in ker smo mnenja da v kakor pri nas, ni mesta za razlikovanje med oficirji in civilnim državnim činov-ništvom v prilog prvim, za to pa odklanjamo ponovno tudi vsako zapostaivlje-nje posameznih strok med državnimi nameščenci samimi pri določitvi višine prejemkov kot povsem neutemeljeno in kvarljivo ugled n prizadetih. 4.) Zahtevamo, da. se draginjske doklade, osebne tako kakor rodbinska regulirajo avtomatično sorazmerno % draginjo. 5.) Zahtevamo, da se uvrsti Celje v isti draginjski razred kakor Ljubljana in Maribor, ker ne zaostajajo — statistično dokazano — cene življenskfls potrebščin v Celju prav nič za onimi v imenovanih mestih. 6.) Mislimo, da je danes v dobi socialnih reform d o šel čas tudi za razmotri-vanje nujno potrebe in zahteve po socialnem. posebno bolniškem zavarovanju državnih nameščencev, zato poživljamo vlado, zlasti pa ministrstvo za socialno stamentn stoji, da je Kapernavm mesto, kjer je Jezus opetovano pridigo-vaJ. Tudi jo tam izvršil več čudežev. Do danes pa r.nan^tveniki niso ved?li. kje naj iščejo Kanernavm in so bili le mnenja, da je mestece moralo imeti približno tolikšen obseg, kakor bi odgovarjal sedaj najdenim razvalina n. Legende, ki so se. v oni pokrajini XI. n^ obrača tolike pažnjc na pit** kakor na obleko. Ob priliki posebneži sprejema rimske aristokracije v Vatikanu s^ je papež obrnil na zbrane dame in jih prosil, da nastopijo z vsemi močmi proti sedanji modi. ki .je škandalozna in nedostojna*. Znano je. da ima papež o tej točki posebno stroge nazore vsled visokega mnenja o vre^- urgruuT . A] .v ec • uui . ua/juin o * *■* ohranile do današnjega, dne. pripovrv nosti žene in je vedno prepričan, da j« žena v borbi človeštva za višjo mr ralno s popolnitev zelo važen faktor. Ravno vsled tega smatra m-spodobno oblačenje za sramoto, ki jo ž«ne sam" ne smejo trpeti. praktični Angleži nameravajo namoči a ministrstvo za socialno j vs0 se j ker končno sta vendarle preletela da ter članom njiuovin roanin, a» nooo v! kakor pa je najdena stara sinagoga, in Ijino glavne prekooc slučaju bolezni imeli brezplačno bolniško najbrže je v njej, na šc ohranjenih kva-inolet so bile. predvidene štiri točke oskrbo v javnih bolnicah >U. razred) in} dratnifa kamnih, stal reformator Jezus, j mora: Kanarski otoki, Kap Verdijsk' državnih kopališčih. ; ko je pridigal ljudstvu novi nauk od-; otoki in otoka St. Panl in F ernanoo 7) Zahtevamo, da se vsem državnim rešenja. Sdi Novada. Nezgoda se jima je pnp.^i- ........„..j la med ot .»koma St Paul m Fernano" , i di Novada, ki je komaj 600 m odda vsem oseoam. ki so se ^ e,«,™, PapeZ IU nOV8 moda \ljea ^ p«niamb«ka preletela sta uv vojne s niso bde državni nameščenci, ki j N-ovi y, zapovedal. da se ori-jrej ir preko 50iK> km ir^Krat r- pa stopijo kasneje v državno službo, pri- ijo Atrakcije o cnodostojn^i preletela £ngte«a a „ nnVninlnn min voino leto I 1 _ j.Jz. v." rimn-lalo cock V majll iai», OMa W v ^ nameščencem vštejejo vojna leta, tako kot onim ▼ Srbiji in Črni gori iu da se vsem osebam, ki so se udeležile svetovne, j/<» . v«™— -------, r-- i pravijo 'nsuTincijc v lUDu^iuiiira . znava za pokojnino vsako vojno leto j ?er*u( a;pNl ZLET CELJSKt SOKOLSK1 _ ,r. .J j ske šole dale mnogo več telo vaace V. nego I ZUPE V CELJU. Jezusova pnznica najdena jih ^ ob nastopu vseh skupaj. Sodelo- Dne IS. m 16. julija u L se VTS1 v Cel vanje pn javni telovadbi .ie povsem pro-1 župni zlet celjske sokolske zupe. stovoljno. nihče ni prisUjen k nastopu, le Ne le med župi včlanjenimi « one. ki so se radevoljno priglasili, veže temveč tudi v sosednih iupah vlada ; moralna dolžnost, da se nakopa res ude-j to prireditev že *edaj veliko zammanj.. žijo - Stanovanje za dijaštvo je pre-. 1* zvečer in 1& zjutraj so tekme r skrbljeno. Skupna prenočišča je določena i vaje za naatope. Naio s® vr« slavnos.r na učiteljišču in na L mestni soli v Ko- , obhod Sokolstva po celjskih uhcafc. menskega ulici. Tudi za prehrano je iej Popoldne je na Glaziji javna telovadba vse urejeno. Dijaki plačajo dnevno po. ter ljudska slavno«*. 10 dinarjev za prehrano. Prijave je' Pri prireditvi sooetaje pomosteviav, poslati najkasneje do 20. julija. Zletni ni- mariborska teleznicarska godba, sami. Narodni dom. S prijavo naj se po- Zveze z vlaki na. vse kraje so zelo »je tudi denar z navedbo. *a. katere dne- ugodne ter bo za. udeležence prireditve ve želi kdo hrano. dovoljena polovična vozna cena. List «Hamhurger Korreapondente javlja da je te dni imela Jeruzal «m-ska arheološka družba posebno ^rečo. Nai I a je i.amreč prižnico. na kateri je Jezus pred 1900 leti stal in pridU il-Arheološka družba je namreč iskala, kje je. nekoč stalo mesto Kapernavm. Do danes še ne vemo, kako jc to. lek-daj baje cvetoče mesto sploh pripadlo. Gotovo je, da se nahaja ob Galilejskem morju vrsta razvalin, ki leže tam že. drugo tisočletje in so najbrže posledica velikih potresov, kakršnih se je eden dogodil pričetkom našega štet In dalje -V veliki dobi 1914—1918 si bil izmed vseh avstrijskih Jugoslovanov ti Mini, ki si vedel, kaj hočeš in kje je tvoje mesto. .» To je pa vendar le preveč, če je io vedel slovenski narod, gotovo ni vedel -Slovenec>, kar pričajo njegovi letniki 1914—1917. In če je narod vedel, ni vedel zaradi ^Slovenca* in Škulja, ki Se po prevratu ni vedel, kaj hoče in kje jo njegovo mesto, amoak zaradi sokolova in drugih dobrih šol, proti katerim so delovali -^Sloveneo in vsa > rikalna organizacija z denunciranjjm, >:asmehovanjem itd. itd. In še dalje: »....neposredno po osvobojenju pa (si ti) edini, ki si posvetil prav vse sile -vimo novi državi, ter nisi identificiral države z interesi nekaterih posamez.n- kov.» , .. Zopet, moramo reči. da je to laznji ro napihovanje, ki je smešno v svoji osab-Tsosti. Kolikor je narod posvetil sv> 'ih sil za novo državo, ni bu v tem Ud5ni», pa tudi »prav vseh sil» m. ;>o-hvatil po zaslugi protidržavne klerikalne hujskanje, ampak je bila io ^c zasluga onega jugoslovanskega čustva ki%> ^ gojili med narodom soko.st._o in onUjudjo, katerim članek očita, da smo .ostane in roteke duse». To smo »to, ker hočemo služiU svoji državi. In da ni narod res posvetil vseli otosL si'^'" ia ^ tam sebi. vzrok v tem. ker so ravno klerikalci zmiraj identificirali državo z interesi nekaterih posameznikov, t j. -amih sebe. Zato so bili povsod in vedno proti državi, če niso bili na vladi, in sploh ne marajo iti v vlado, da bi delali i.a državo, ter bi postali s tem «robske duše=. Zato rajše razdirajo .n : pričati ga skušajo, da je ravno nasprot-; no res: nemški narod je bil na pravi poti in če bi bil v zaledju silnejši in j enotnejši, bi bila tudi zmaga njegova. 1 Demokratični sloji v Nemčiji store seveda vse, kar Jc mogoče, da preprečijo učinke tega strupa: kako silno je sovraštvo, ki ea nere podzemeljski politiki, nam pričajo baš najnovejši dogodki. Izgleda, da je Nemec že po svoji naravi, oziroma po dosedanji vzgoji dostopen vsaki iluziji, ki laska njegovi slavi. moči. veličini in bodočnosti Nemca je težko prepričati, da ima njegov narod v zsodovini ravno isto poslanstvo kakor vsak drugi, tudi mali narod. «Faustreclit-> tiči še pregloboko v nemški naturi, da bi se dal odstraniti o slabotnimi žarki naeifizma. ! Zaio vidimo, uit s* v Nemeiii zone* do- | javlja poulična filozofija o sovraštvu i volk. <"Kdo je neki uničil potobske Slo ' kot edini aktivni sili današnjega živ-; vane?) _ lienja. Sovraštvo jo last močnih nar.v Znam polkovnik Biuer spt-a. »v • • dov, ki hočejo živeti; ljubezen in al- knjigi: Deut^hlanos■ Arfersteh truizem m dičita propadajoča ple- ung» iz pereea majorja toila. Solf ss mena I nja o velikanskih izumih. >a jih ool Na'filozofiji moči in sovraštva je j skrivoma izdelali nemški učenjaki m " l IU JIUTiOO«..« - | - - —--- --------- . osnovana dolga vrsta popularnih spisov katerimi to pruski oficir v eneia o nemški bodočnosti, ki se širijo polmem trenutku pr.silil ves svet, r.a f, Nemčiji. Glavno založništvo teh spisov de na kolena pred Nemci- £opt je Cari Ausr ist Tancre Verlag — Naum-burg a d. S. Iz seznama tega založništva navajam nekoliko markantnih spi sov: Trostbuch*, sladka kapljica, za gr.-r,'-porazi Wilhelm Gellert prerokuje v svoj knjigi , t, J slov militaristično - političnim prero- latinsko - slovanske Evrope. Na razv:. kovanjem Otona Anterir-tha. ki so do-j linah se bo obnovilo velikansko eru segla naklado 230.000 izvodov. Ante-Utvo Germinov, ki booo vzeli v rietb fantazira o treh velikih vojnah, v; vajeti bodoče zgodovine človeštva, katerih bo šlo v prvi vreU za usodo Apokaliptična vizija p odpira pr ■ St Anglija bo prišla navskriž z očmi C. Fechnerja. ki vidi, kako raj vsemi svojimi zavezniki, dokler ne ba'divjam AzijaU trgajc, svoje verige • nonolnoma irčrrana Nemčija bo izko- se strašnejsi kasor Turam in Hnni u iri^a te zmešniave in ^dvignila v le proti oslabljeni, dekadentm Evrop novo siSjno življenje. \ Njihov ,rd velja, kajpa, vsem drug.p i Drugr Anteriethova knjiga, je.: «Der j narodom izvzema Nemce, ki so pcv-c Tac des Gerichte! Eine Prophezeiung j noma nevtralni in k2 atomp z njiuu ' flber Frankreich auf Grund taoeendjab- nezo, ko so hih obnovni \c iko ..rr; rieer Geschichte, zugleich ein Tro^t-ičijo. obsegajcčo tudi francoske in buch fiir Deutschland.. Tu pokopi j-. | vanske dežele. Fechnerjeva knj:ea i, militaristični prerok Francijo in franco-1naslov: «Die Vernichtung der ski narod seveda z motiko tisočletne i machte durch den erwachtc.n On^ zgodovine' Nemški narod je igral v j Nadaljni spisi imajo naslove: ;!>:; vseh dohah vlogo jagnjeta, ki bi bilo | tschlands kommender Enosieg - - , r.a.inodolžnejša stvar pod solncem. če;Ba«m), »Die rtchende Stiinde- . bi'se ne klatil" hU2ini lačni fnuKo~-= Grasse^er), d:uzmco omenjene r«rj | ke na Alek-androvi cesti št- 1 t vpraia Izgledi svetovne letine Zadnje privatne vesti o izgledih letine l raznih krajev naše države se dedoma ne ujemajo. Nekatere vesti govorijo o veliki Škodi, ki eo jo povzročile po mnogih krajih nevihte, druge vesti pa trdijo, da je škoda po poljih mala in da o !e posamezni kraji mnoge trpeli. Ver- je da se razstave s svojimi izdelki udeleži. ] fabrikati prvovrstni in enaki nemškim, njem, dali se t« vršilo tudi pr' nje; to stanje zelo zboljšalo. Iz A r gent i- j Nikdo naj ne manjka pri skupnem boju • Kakor iz navedenega razvidno, tukaj ne j poučno poskueuo kuhanje. Z veseljem n i j e so vesti bile še vse ugodne. Te j za skupnimi cilji. gre za, kako malo podjetje, temveč je fun- dni pa so bile tamJcaj hude nevihte in! Vsi dopisi, ki se tičejo Pokrajinske dament položen za novo industrijo, ki bo " " ' - najkrajšem času zavzela obširne di- poplave. ki so napravile gotovo mnogo j obrtne razstave v Mariboru, naj te na- škode na polju. 1 slovijo na ^Razstavni odbor Pokrajinske menzije. Podjetju želimo kar največ uspe- Predvsem ugodno je stanje v K. , obrtne razstave v Mariboru. Aleksandro-; ha ter upamo. da se še drugi zaspani -^lo-nadi in so izgledi žetve izredno dobri., va cesta št. 22. venci zbudijo ter upeljejo pri nas še dru- S pšenico obdelano polje se ceni na j Vsa pojasnila glede razstave se dobe j ge fabrikacije. ki nam jih manjka v Jugo-9.0E» milijona ha, t. j. za približno tri iniv pisarni Slovenskega obrtnega društva slaviji. Slovenska industrija naj pokaže, ieti je bolj slednjim vestem, ker so ne-! po] odstotka manj, nego je znašalo lani. \ na. Aleksandrovi cesti št 22, kamor naj; da stojimo Slovenci na svojem % . _M! X«,Al*«ln«i4i .1 rt —. ■ ■ i 1 * *t ^ i 1 "l i i i* • 1__ti t ___' 1 _ X. - a a. *■1 /S . I 1* a «, - n m a 4 om i . r mestu. u rodne vesti gotovo nrili špekulanti, deloma, pa so uasfcale pod trenutnim lokal-tiim vtisom. Drugače se večina vesti uje-raa v tem, da bo letos znatno boljša refcev, nego je bila poslednja leta. Zboljšanju posevkov je največ pripomogel Jež, ki je bil zlasti obilen v Vojvodini, naši žitnici, ki je merodajna za žitno letino v naši državi. Ječmen je že -koro povsod požet in je v Vojvodini iobro rodil. Iz Bačka poročajo celo o 'ekordnih žetvah po nekaterih krajih, in •e račtma. da, bo dal ječmen 12 do 13 metrskih stotov na oraL Zalibog je v Vojvodini površina z ječmenom posejanega polja letos zelo mala. Pšenica je letos v celi državi v dozorenju zaostala, v južni Bački se je začela te dni žeti. V Vojvodini in Sremu se pričakujejo, da uo dala pšenica 7 do 10 metrskih stotovj a oral, a vs. jpvati, da bodo še boljši uspehi. Kakovo Čim manj ko imponiramo, tem boljšo va-i luto bomo imeli. — Kakor čujemo. raz-. stavi novo podjetje svoie izdelke že na • ljubljanskem velesejmu. (2166) Tržna poročila Žitni trg. Iz Zagreba poročajo z dnej vinska razstava v Mariboru. Ne kme- Rži je posejane po dosedanjih podatkih i se blagovolijo obrniti vsi interesenti 0.P4 milijona ha- Površina, posejana z! ovsem, se ceni na 6.85 m z ječmenom i na 1.11 milijone, ha to je približno toliko kot lani. ! Is Z e d in j e ni h d riav poročajo. \ 8. t. m.: Vroče vreme in z njim zvezani j tijsko društvo za Slovenijo, temveč vida napreduje žetev polagoma proti se- i dobri izgledi žetve so povzročili, da so; nar.;ki odsek v Mariboru priredi vinsko veru. V iužnozahodnih pokrajinah zorijo j ta teden cene vsem žitom v produkcij- j razstavo kot oddelek sploJne pokrajin-vsled hnde vročine žita prehitro. Dose-iskem področju padle, toda vsled za 50 j ,,ke 0i,rtne razstave. Vinogradniki, ki se danji uspehi žetve so dobri. Po poročilu t odst. povišanih tovornin pride v konzum-, nameravajo udeležiti te razstave, naj -e mednarodnega poljedelskega zavoda v j nem področju mogoče celo nekoliko draž- j prjjavij0 Rimu se pričakuje, da bo dala letošnja ameriška žetev za. 16 milijonov metrskih stotov (T*/«) več žita, nego v 1. 1921. V Severni Afriki je naredila mnogo škode suša, ki je bila tamkaj meseca maja. Japonska stoji pred 7-elo dobro žetvijo. Stanje v Rusiji v splošnem ni povoljno. Mednarodni poljedelski institut v Rimu i smo »vedeli, da se vrši udi v Ljubijai»= pri tukajšnji podružnici nr Aleksandrov"' cesti št. 1 to poskusno kuhanje, in sicer (ine IS. t. m., nakar že dane* opozarjamc naše eenjene čitatelje. ..2157 —- Carinski na davek v Italiji za dob -od 1. do 16. julija je določen rui 299. t< je za 100 zlatih lir e plačati 399 papi:-natih lir proti 373 papirnatim liram v do bi od 16. do 30. junija. Pridobivate „Jutru" novih naročnikov l ____< Vinarskemu in sadjarskemu j je. nego doslej. Trgovina se povoljr.o raz- | 'J(}geku' T Mariboru;-. V tem zmislu je tre-, vija. Povpraševanje po stari pšenici po-' ba popravif; nili0 zadnjo notico o vinski; nehava. Stara pšenica se plača ab haška I razstavi. Upamo, da bodo naši vinograd-! postaja po 1480 — 1490 K, nova pa po niki ra7rirnpij velikanski pomen te raz- j Opalograph v vseh velikostih THE BEX Ce., Ljubljana 1270 — 1280 K. Povpraševanje po koruzi zelo živahno. Blago se trži ab prodajna postaja po 1240 — 1250 K. Oves se trži po 1210 — 1220 K ab baška postaja. Po- u vpraševanje po moki zelo živahno, ker v skem *borUi- KaKor c,,;!mo led povoljnega vremena je j *roea po dobljenih informacijah, da je; konzumnem področju precej primanjkuje , s. Iw,i«i rmnehi Kafc«««t. i : ^^ p0vrSBa posevkov> Wap. Ta teden je prišlo do več kupf„- letošnja Ječmenovega in pšeničnaga zrnja je do-j enak7približn0 laB,k-. Bila bi torej m»o-J ^Ijučkov v c^S ,ra. Oves in rž obetata istotako povoljno vežja. ne bi biIo v Rusiji tako it-i f 24:5 ~ K" ^J^JL® -........ , J . .. , , , ±_ . i dosegle cene 23.60 — 24 K franKo vagon redno malo ^lja obdelanega. Prav ^ne, poskusnih s ike o izgledih letotaje^ svetne, btoo « v mokah u nove p?enic3 2a s, se m mogoče ustvariti- ^ i dobavo avgust-september. Cene so se gi- mora računati le na to. da bo letos do- za §t 0 med 21 - 21.20 K ab pre-volj pšenice razpoložljive za svetovni trg. j da,na postaia_ ?e»ev, le da. je ovsa in rži v Vojvodini teio malo posejanega. Koruza je povsod drava in dobro napreduje. Poročilo poljedelskega ministrstva o stanju posevkov meseca junija govori o zelo povolj-rjem stanju posevkov v celi državi in pravi, da bo letošnja, letina boljša nego vse povojne letine, ako ne bo še kakšnih remenskih nezgod. Tudi vinogradi sto-1 ijo povoljno in druge kulturne rastline.; Pričakujemo torej lahko dobro srednjo >tirso. v Madžarski se je pričela ietev ored par dnevi Po dosedanjih poročilih -icer letošnja žetev zaostaja za lansko, vendar pa ni slaba, kakor se je pričakovalo, preden je padel poslednji dež. V -plesnem se tudi na Madžarskem pričakuje dobra srednja letina in se računa ia precejšen prebitek za izvoz. Iz Rumunije so vesti o Pokrajinska obrtna razstava v Maribora. (Od 8. do 17. septembra.) Prenočevanje obiskovalcev razstav«. Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, ki bo skrbel za prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odsek je začel te dni poslovati. Vsi oni, ki razpolagajo s sobami ali posteljami. ki bi jih za čas razstave lahko odstopili, se naprošajo, da naznanijo na- ; siov in število sob. oziroma postelj v izgledih I pisarni razstavnega odbora. Aleksandro-*?tine ugodnejše nego v naši državi in; va cesta 22. V poštev prihajajo posebno 'Madžarski in je vsled tega računati na i dijaška stanovanja, ki bodo ob tem času — nemkah.) Na *pntin|« M odgoTirl« «k® !• »proStr.lu prllDžen« rn»mt» !> odgo»or. Oospodlona . .-možna aloven. stenografije.' gj^^ i strojepisja in vseh pisarni- j pa na zaj»trk in kavo popol-j dan. Cen jene ponudi* na j upravo ,Jutra" pod šifro „4 i 2144 pos elje". Sva dijaka 2150 Proda se več lovskih mladičev, stari1' 3 mesece. Odda sc tudi ', , lota stara lovsk" nsica. Boj 1?. Slovaške poročajo o prekosrednjedo-1 avstrijskega trga, za vse vinogradnike; hrih izgledih žetve. potrebna, in važna, da si na ta. način do- V Avstriji je suša zelo škodovala j bimo novih odjemalcev. Pokrajinsko i tetina bo Tudi v I Drobne vesti Ljubljanska kreditna banka v Ljuh- Subskripcija emisije 75.000 delnic j Knjigovodja, za lansko zaostala in bo slaba, i obrtno razstavo bodo posetili obiskovalci j po 400 K nom., s katero je zvijala banka ; yesč vsega trgovskega in in-Italiji so po nekaterih kra- is vseh krajev naše države, kakor tudi; glavnico na 50,000.000 K je zaključena s j dastrijskega obratovanja, želi ; ikih del, itte primerne službe, j iz boljie loalane se sprej-; Rafijč AdioSiči p'. Črnomelj Naslov pove upravo «Jutra* i meta na hrano iu stanovanje ---------' i__' j Pismene ponudbe pod 3333 na upravo «Jutra». -?h nad uspehom žetve razočarani. Ven-jar se po poročilu mednarodnega poljedelskega instituta obeta v Italiji srednja ^tina. Letošnja žetev v Nemčiji bo za Aosko znatno zaostala. Navzlic temu. da ■e čujejo zopet manj pesimistični glasovi, ■•n letina le podsrednja. Posebno ugodno poročajo iz F r a n-: i je. kjer je za izdatnim dežjem nastopilo toplo vreme, kar je na posevke zelo povoljno vplivalo. Jaro žito je sicer trpelo, stanje posevkov v splošnem pa je -•oljše nego lani. Obeta se torej ugodna ?.tiaa Tudi i* Anglije so prišle zadnje i ni zopet znatno ugodnejše vesti. Povprečno stanje se označuje normalno do dobro. V Nizozemski je napravila suša precej škode, ki je dež ni mogel več v veliki meri popraviti Ker »e tudi iz ostalih evropskih držav as čujeio ravno ugodil vesti o izgledih ietve, je pričakovati v splošnem v Evropi komaj srednjo letino in bo mogoče potrebovala Evropa več uvoza nego lani. Znatno ugodnejše vesti o izgledih aetve priha jajo iz prekmorskih držav. V Trg. akademik „ inozemstva, zato je pričakovati, da i 30. .junijem s popolnim uspehom. Sub- i vstopiti samo v večje trgov-1 mireees značaja, išče snazoo i bo imela tudi vinska "razstava, ki jo bo j skripcije se .je udeležilo nad 90 odstotkov : sko ali industrijsko podjetje j opremljeno manjšo sobo po j priredil pod okriljem te razstave vinarski j starih delničarjev. Novi interesenti so pa • ah vodf f * 6 hriln0 za ! r ...... \ .... . .1 . * ... , Reflektkra se samo na mesti j PoDudlie na upravo «,ititra» Proda pločevinasta kopalns h».n<< v Ljubljani ua Oo3po€vot»fe cekti št. 13 (kolizej), št 82. 216" in sadjarski odsek v Mariboru, kar nai-1 razpoložljive neoptirane večji uspeh. Poživljamo vse vinograd-1 presubskribirali. nike. da se te razstave polnoštevilno S udeleže in se čimprej prijavijo omenje- ( nemu odseku. delnice /natno na upravo , Wir heissen euch hoffen* itd. Pred menoj leži Volura so Žarki, ki učinku-i por. Triumf nemškega militarizma bo jejo v daljavo 40 km in še več. Tako {popoln. Nemčiji se bo pridružila tudi bo mogoče uničiti vsa tuja letala in-Rusija (medtem že carisfična). ki bo pomoliti iz primerne daljave vsako' pomandrala drugi dei Poljske in ga sovražno četo. ! zasedla za vedno. Nemci bodo šli v ♦Detonationsstrahlen- ?o žarki, ki:Pariz in ram diktirali svoje pogoje, ki razrušijo vsako trdnjavo, ladje, muni-ibodo pomenili večno odvisnost in ?u-'cijska skladišča itd. Njihova lastnost i ženjetvo tako Francije in Anglije ka-je. da razbijejo vsak predmet, v rt jogo-' kor tudi drugih zavezniškiii držav, ve atome. . «p|S preveva refrem: Nemci, Aparati za f.e žarke se oodo razpc-1 otrftsit„ socializma in lažnjivega pa-slah v posameznih sestavnih delih ^z-jcif. ki pta oba neizpolnjiva. bodi- Prodajo se 2163; 'slovenska4 plES^rS^ \li \\W' ska delavnica se priporoča. Izvršitev točua, cene ;:mernt dve kredenci iz orehovega lesa Kolesarji in C6Hj. daiTl8! V modernem slogu. Z mramorno . p-epn^jte v lastno korist iu oglejte M ploščo in stekli, ena- omara za1 velik« zalogo dvokoies m otroških vozič,v r . . ... , aovih moaelov. knjige z ledenimi stekli, ena omara za obleko — vse skoraj ,TRIBUNA', tovarna dvokoie« in otroških vozičkov, nim zanesljivim tovarnam. Noben delavec ne bo vedel, čemu so in kako; J te strogo nacionalni in spoštujte individualno zmožnost Nemčije ne bo re- novo. Naslov pove An. zav. Drago , Uljbijana, Kariovska ceata št. 4 Beseljak, Ljubljana, Sodna nI. 5.__Trgovina: etarl trg it. as. se montirajo. Samo posamezni_sU-okov-,šik) ridno delo vsake2a p0P(j;nCj, njaki bodo poučeni v montaži, vendar (wmvp5 in ,ya. Sredstva za reši- Sredi mesta se ugodno proda Večje množine prvovrstnega velika hiša splitskega Portland pa tudi tem ne bo znano bistvo žar kov in funkcija aparatov. ,tev pa bodo pripravili posamezniki: učenjaki in 'inancierji raznih izumov. z Jveini pročeljema; dvorišče in kleti bo ; primerne za večje trgovsko p djetje. Lepo , stanovanje prosm z mesccem novembrom. ■ cementa Vojno bo sprožila Poljska, ^ipo-1 ^mško ljudstvo se mora otresti praz-: ^ i^rago Bedaki na razpolago pri tvrdki: H. P kornejsj vazal zaklete sovražnice Nem-;ne sentimentaIno«ti in jokave spravlji-i ' T Ljubljani, Sodna ulica St. 5. rs? ' ljana. sk'adU6e „Bi cev, Francije. Nemčija ^se bo uprla "Mvosti ker jf> roogno do vol i. da samo j-----------_--- Javna dražba. Petrič, LJub-.Balkan". 209 poslala v Varšavo in Pariz vojno na- ^^ nai dnlglmi in jim vsili svojo! poved Ta nemški npor bo tako pre- voljo Takrat ^^o Nemci izvedli i! senetil vodilne državnike, da ne Mo, ,ocializcm j pacifize!n. ker bodo -azpo-mogb kar 24 nr k besedil!. Nemški do- u K t ^ ;b!asTi0! brovoljci. ki bodo v tajnih orgamzaci- ; 3 iah natančno izučeni za novo v0jnoi To so halucinacije, .-a se pojavljajo službo, bodo nastopili čez dva dni s i pred krivci današnjega poloma Nemči- se bo proaato na smrtnimi in detonacijskimi žarki in! je. V njih je mnogo bolestne fantazije j v Spodnji Hudinji pn Celju, sledeče predmete, katerih uničili vse sovražne čete, razrušili do j in podle demagogije, a iz vsega se vi-, Ivan Weiler iz Reke: tal vse obmejne trdnjave. Na to bodojdi jasno in nedvomno: Nemško tovra. & gli nad angleško vojno brodovje in ga i štvo je nevaren pojav in evropske dr-1 deloma uničili, deloma pohabili »erjžave morajo voditi dobro premišljeno snravili v Wilhelmsbnfen. V prizade-, politiko, da obvarujejo nemško Iju-i-, tih državah bo zavladala straSna pani-jhtvo pred n^ramnirm -/rpeljivci ' ika in onemogoči'? vsak rc?neiši od- Istr-mlievalci- B. Dne IO. julija. 1922. ol> 4. up! popoldne bo prodalo na javni dražbi na skladišču lesa g. Ivo Čaterja. veletrgovca ' ' " ni hotel prevzet: 20.193 m3 kvadrelov (palic za metle) te bukovega Sesa v meri 27 27 mm, f m doFsosti, vs-^anih do 25 komadov skupaj, >m se BRAN1SLAV NUSIC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. ^Kapitan Redžeb nas je obvestil, da pridemo jutri v Arsit-fen, pojutrišnjem x Čeret. Esadpašin kapetan Redžeb in še nekoliko Esadovih mož je spremljajo našo vlado, kateri je sledil odred najete vojske. Kapetan Redžeb, ki je znal srbski, je bil njihov tolmač in vodja na teh težkih potih. »Kdaj bi torej prišli v SkadeT?* «Ce ne bo treba počivati in če ne upešamo, mamo vsega skupaj še tri dni.* «A ostali?* ^Ostali ne bodo tako hitro potovati. Vrhovno poveljstvo že žaradi vojvode ne more. Tudi njegovo Veličanstvo ne bo moglo.* »A mi moramo,» ga prekine Pašič. Tako so se posvetovali ministri pri ognju med zameti sredi planin- , . j. Od Spasa naprej zapnšca pot obale Drimove m vocb v rrotraniost Dukačinskih planin čez klance in stene, pokrite s snegom in z ledom, Begunci, utrujeni od težkega pota. neprespani, lačni, zaviti v cunje, so se obupno ozirali v žamete, kateri jim obetajo vedno silnejšo bedo. Vlada hiti, da dospe ponoči v Arsithan m čim prej v bka-der, kakor je bilo odrejeno; čez dan sta strmoglavila dva konja niihovega spremstva v prepad. Častniki vrhovnega poveljstva iščejo stopinjo za stopinjo, spremljajoči nosilnico starega vojvode. Samo na rokah jo še moreio nositi vojaki in še to s težava Kralj je hudo pešal. Včerajšnji naporni pot od Ljumkule do Spasa, nočno bdenje poleg ognja in današnji mraz so mu iz-sesali'poslednje moči. Ves ubit, blaten, neobrit se upira na batino, z drugo roko objema svojega adjutanta in vso pot težko sope. , . Ob cesti poseda vedno več obupancev, ki so morali zapustiti svoie spremstvo in so opešali kraj ceste. Število mrtvecev iiarašča, mraz in lakota sta jih pognala v smrt. V snegu se poznajo sledovi ujed. ki so zavohale mrtvece, pa se povrnejo ponoči, ko bodo planine mračne in mirne, ter raztrgajo svoj plen. Ti poiavi se vedno pogosteje pojavljajo. _ i Stari kralj koraka mimo žrtev s težko bolestjo v svoji duši,, i/.begava poglede nesrečnikov, sedečih poleg cest Da bi za- HnSJ v sebf IkJliR) napethe na kaj novega. «Kako ti gre, sin?» potreblje po rami malega dečka, kateri mn odgovarja, ne vedoč, da počiva kraljeva roka na njegovi rami. »Bo 9a» «AB si zapomniš vse, kar boš videl?* •Bom »To ie Bnfica?* ga vpraša star Sča tretjesra poziva; ar^ čen oblak zasenči njegovo čela .Zdi se mi, da bo Brdica.* Ciči zaleskečejo solze ▼ očeh io globoko vztfihne »Tam sem izgubil sina.» »Tam? Tako?» ga vpraša kralj. cTam, tam m zdaj sem prišel na njegov grob.* Tovariši obmolknejo, svečan trenutek, budeč v duši sta- *Bom.» lovansi ODmoiKuejo, sveuau uuiuitn, uuuu. v uu« j« •Zapomniti si moraš, veš, da boš lahko pripovedoval vse,; rega moža težke občutke, jih objame. Dolgo je motril čiča . . . ___jninH«A Uni ^nlilrn mlq(4ili crhcirih tanfnv- in na- kar si videl.* Čim dalie vodi pot. vedno hujše grozita mraz in lakota. Noči so strahovite, nikjer ni mogoče dobiti drv. Kakor mušice cepajo ljudje, se zopet dvigujejo in padajo, dokler ne ostanejo in s svojimi grobovi ne začrtajo pota, kjer se je umikala Srbija. Vlada je neprestano hitela in dospela je, kakor je bilo odrejeno, že peti dan popoldne v Skader. Kralj jc potoval osem dni do Lješa in še tri dni do Tirane. Z begunci jc spal poleg ognja, po dvoriščih, v nizkih arnavtskih hišah. Suh kruh ie bila njegova hrana, le sem in tia mu je kako poveljstvo preskrbelo boljšo hrano. Šesti dan jc kralj dospel v Drimovo dolino, na Dritnovc obale. Pri Gomsiču, kjer so morali prebroditi Drim. jc zavel vlažen veter in že je posijalo solnce, ki obseva Jadranske obale. Daleč pred seboj so ogledali planine, objemajoče v svojem naročju Skader. 2ejne oči ga pozdravljajo. Tam je solnce. tam bo kruh, « "'Vt-U IVi/nv ----------— ----- modre planine, kjer leži toliko mladih srbskih iantov in se naposled obrne k drugim ter pravi: »Morda je Bog tako hotel ter me pripeljal semkaj, da ležem v grob blizu svojega sina. Samo to naj mi dodeli, da se privlečeni do Skadra.* »Težko trpbenje je za nami, čiča, lažji bo pot sedaj, todi f ga zmagaš, starec.* ga tolaži kralj. Med tem se razvname pogovor o Skadru. Kralj je pripovedoval, kako je v svoiih mladih letih odšel tia gori m pravil jim ie, kako lepo in bogato je to mesta * Ali je tudi to mesto naše?* ga vpraša vojak. »Naše ie naše, naši kralji so ga zidali Trije kralji: Vukašin Uglješa in Gojko in mnogo muk so pretrpeli, da so ga sezidali. Kar so podnevi sezidali, jim je vila ponoči porušila. Kdo zna tisto pesem o zidanju Skadra na Bojani?* 'Jaz,* se oglasi mlad iant iz gruče. Ali ne pravi pesem: Kar čez dan so brata sezidan., zla )e domneva sleherni in niti ne "sluti, da bodo po skadrskih ulicah vila v noči porušila?* padali in umirali od gladu kakor mrčes. «'[ako odgovor, fanc 1 ... .. vresmci tako?* vpraša starec. Nekega večera je kralj stopil k ognju, okrog katerega so , c Mo vr ^denič. sedeli vojaki. Jutri zjutraj se bo poslov,1 od svojih Pa-ateljev, » Raj $0 bfle res Dekoč z!e vile pa bi rad še nekoliko poKramljal z njimi. Drugi dan bo pre- kar s0 kra!n podnevi sezidali?* Stare,- brodil Drim, odšel bo v Barbaluso ni od tam v Lješ. Vojaki m i rJkc m kdžcm pretrgatli plašč, katerega je ve^ begunci pa bodo nadaljevali pot v bkader. ; . " Veder večer je. ležal razprostrt nad dolino m noc je pn-■ ^ s ^ ^denc ^ kra]l. cTnd, sedaj so še zk haiala počasi, ne tako hitro kakor med zameti m snegovi. Ne- kaj blagega je dihalo v ozračju in slutnja je že uhajala na gorke ] se 7ačudll0 obale. Jasne zvezde so sijale na prijaznem nebu m vse kar je i ,Tudi sedai)> ža]ostno zmaje kralj z glavo. .Poglejte mojo pričakovalo smrti, je pričelo zopet verovati v življenje. Kako, ^^ ^ ^ z?radj, čez daj1 poruši)a mi ie vila čez noč, malo časa je ta vera pojila ljudi! Koliko srao se mučili, da smo zgradili to državo in glejte, po- . Kralj je bil dobre volje. Kazal je s prstom na modre planine, Koliko vjJa do temel!„ . dvigajoče se krog Skadra in govoril svojim vojakom. »'zamisli in vsi obmolknejo, razmišlajoči o zli vili, H «Vidite, prijatelji, tam smo prelival, kri, po tistih brdih.* ^ ^ ^ «Kako se zovejo ta brda?*................~N ~ Drihaja ^ mraz z njo. Opozore kralja, da gre spat. «Vidiš, tisto tam zadaj v globini, najvišje je najbrze Tara- Noc pma>a 111 ^ (DaIje priiodnjid) boš, a ono na levi je Brdica.* dejanski zdravnik in zobozdravnik v Ormožu št. 17, Kavarna v? Mariboru apedini mesta, se odda v najem. Suhe gobe, lipovo cvetje, bri-njevo olje io poljske pridelte plača najbolje tvrdka 1801- SIRC-RANT, KRANJ, -------^ * -------------- 91KV« 1 I r\nn ordinira vsak dan od 8. do 12. ure. ltMiv ^ ^o ^ on, 8^; _„_———___ .— ■——————— ( ___. ___ cenab kavo Itd, Kranjska industrijalca druiba na Je.enioah-Fužinah Išče za Honatrak-oljsko pitamo Jn prllldno nadzorovanje delavnlo« 2128 mladega strojnega inženjerja. Prednost imajo absolventi tehnične visoke šole ali višje državne obrtne sole s prakso. Prosi se aa ponndbe z naianenimi podatki dosedanje ^p^lenosri in zahtevami glede plače. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BSaondorfer, Caaptea, Ehrbar, Kttlal. 3chwelghofer Original Stingl itd. W Tudi na obroke. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, A ® a o mm W • Koscem Biserni 5 -r— z a 2 £ GUMBI ><0 >3 La > O _ £ S S ž 3 S N JS d J > N C .g d "O ce O O S3* M 9 a tiT ll/ J> <1/ it »> ii/ >J/ a Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem na Poljanski oeati št. 19 (nasproti gimnazije) prenovil in otvonl staroznano r.m riomača kuhinja in mrzla jedila, dobro štajersko in dolenjsko nno, vedno * sveže pivo vsak čas na razpolago. To?na in solidna postrežba., pnm-mc cene. Za manjše zaključene družbe posebna soba. ^ w Za obilen obisk se priporoča FpailC B VIC a 17. /ji, i. katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to. kjer nakupujete StePIK0< iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, ubanef namizno orodje, krstna in birmska danla m vso drugo zlatmnu in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor u. pr. škarje nože bntve SSe in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalnce m smodke. nažigaoe in denarnice kupite dobro iu ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. Na Uncu pri Rakeku je umrla v petek dne 7. julija ob 9. uri zvečer, previdena s tolažili sv. vere. gospa Franja Maister, raj. Tomšič Pokopali bomo drago rajnko v nedeljo ob 4. ari popoldne na Uncu. Bila je zlata mati, ki je posvetila vse svoje življenje edino le ljubezni in skrbi za svoje drage«. Kdor jo je poznal, naj jo ohrani v gorkem jpominu. Na Unou, dne 8. julija 1922. -161 Geueral Rudolf Maister, počasni Adj. >"j. VeL Kralja, sin. — Matilda Sobenikar. roj. Tomšič, posestmea na Lncu, sestra - Marija Maister, roj. Stergar, Hrvoj in Borut Maister, vnuka. - Rodbine: Tomšič v Ljnbbani, TrebDjcm. Zagrebu in Guštin v Metliki m Manboru. « .2 Gradbeno podjetje | ing. Dukic in drug j | Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. | g se priporoča za vsa v to | stroko spadajoča dela, % 181', 4 9 1 vS tioji za ob- Turbine -delovanje lesa J. tiammisije zvonovi aimatuie C(rojae tovarne in livarne, d. d., sesaljke ^--Ljubljana Domače vesti * Obisk ljubljanske univerze. Zadnjic objavljana statistika je bila deloma samotna. Danes objavljamo popra-dje-no. V letnem semestru je bilo na naši univerzi rednih slušateljev 1114. izrod--iih 48, skupaj 1162. Med njimi 59 slušatelji c, namreč -42 rednih. 17 izrednih. Največ slušateljev j: štela tehnična fakulteta, namreč 340, med njimi 6 izr :-d-iiih; takoj za njo pride pravna s 345 • lušatelji, med njimi 5 izrednih; filozof--ka je štela 254 slušateljev, med ijimi 25 izrednih, teološka 118 (2 izredna) in nepopolna medicinska 06 (12 izrednih). 1' 7., fAAoin U", bil obi "letnem tečaju je bil obisk za nekaj nad 100 slušateljev večji ko v -kem. se smejo izjemoma pripuščati osebe nad 40 let stare, ako še niso dovršile 60. leto. To prostovoljno zavarovanje je omenjeno na zdravniško pomoč, zdravila, babiško pomoč in oskrbe v bolnici za člane in njihove rodbine. Interesenti naj se zanimajo za podrobnosti naredbe ministrstva za socialno politiko, ki jc izšla v »Uradnem listu* dne 30. .junija 1023 (§ 13.). sramni, da anjstajb pro« vladnemu £o-jmor*£> os&ff v razgrnem meffinffm B- misarin na mestnem magistratu, ki imajdotvju, iščejo osvežujočega ohlajenja de-samo težko nalogo maiiti od njih na- pravljene luknje, * Frak gospoda Saviča. Pišejo nam: Gospod Savič je šef industrijskega ode-lenja v ministrstvu trgovine in industrije in znan Sirom na5e domovine. V četrtek se je udeležil kongresa naših industrijalcev na Bledu ter je bil prav simpatično pozdravljen. Gospod Savič ima v marsikaterem vprašanja nazore, s katerimi se da utemeljeno polemizirati, gotovo pa mu * Obrtniški kongres v Sarajevu. Poro- i nikdo ne odreka zaslug pri povzdigi naše čaj o nam iz Sarajeva: Delegati, določeni; industrije in zlasti za naša ožja slovenska za kongres, ki se dne 14., 15. in 16. julija vrši v Sarajevu, morajo imeti pooblastilo svojega udruženja. Vsak delegat /.tm-|kupj vozni listek na odhodni postaji, ki potrdilom predsednika, da se je dotič- * Kongres učiteljev meščanskih šol.; ^ udeležil kongresa, velja za povratno . , .- : — i ., Vo .v— ~ I. J -____S_ „.. dneh in 7. julija se je v Zagrebu vxgj] kongr .*s učiteljstva meščanskih šol v Jugoslaviji pod predsedstvom avnatelji Josipa Kovače vida. Raz-cravljalo se je o načrtu zakona za reformo meščanskih šol ter se je tudi ugotovilo, da je v ministrstvu prosvete treba posebnega referenta za meščansko šolstvo. Sprejeta je bila. reso-incija glete ureditve plač ter sprejet •udi predlog, da se osnuje zveza učiteljev meščanskih šol za celo Jugoslavijo. Ustanovi se tudi poseben strokov-rd mesečnik. V četrtek zvečer je bil -kupen komers v »senzacionalno^ vest, češ. da je Savič sicer ve, da v naši Jugoslaviji po- kajsnjega polka poverjena, po ocnAu d . Kukovec pisal ministru dr. Žerjavu manjkanje fraka nikogar ne izključuje Dragotinn Peharju. Živel je baje zelo -----1 bdi jiuaiuu v^ • v ------- * -o si udeleženci kongresa^j^^ai1 r3i:* j obražen človek, da tudi ministri nimajo pravice izdajati naredb, kakršno bi »Novi čas* rad podtaknil ministru Žerjavu. Sedaj veljavni stanovanjski zakon je mogoče izpremeniti le s zakonom, zakone pa — tudi za urednike »Novega časa* je treba to povedati — sklepajo v Narodni skupščini. Dosedaj ve samo še informator »Novega časa*, da se namerava stanovanjski zakon izpreminjatl »Novi čas sicer rad priobčuje časopisne race, nai izda novo stanovanjsko naredb«: ka- niti od razgovora s kraljem. Tega pa ni j razkošno ter je ir ^Iko^eb^jue po^ tere zmisel naj bi bfl ta. da se opusti se- vedel, da je ceremoniel kranjske pokra, j neveril znatno vsoto. Vojaška oblast je danje varstvo najemnikov. Take trapaste senzacije lahko prinaša samo list. čigar naročniki so politični analfabetl V »Uradnem listu* je bil že pred meseci objavljen stanovanjski zakon ln o njem so tudi časopisi mnogo razpravljali. Odkar imamo ustavo, ve vsak količkaj iz- nilturne institucije v Zagrebu^ - Gospa Franja Maister f. Dne i. ju- ■ ija je umrla na Uncu pri Rakeku po dolgotrajni b-olezni mat.i Častnega adju-ranta, Njeg. Veličanstva, generala Rudolfa, Maistra roj. Tomšič. Po--rojniea je bila plemenitega srca in je povsod uživala iskrene simpatije. Ob bridki izgubi izrekamo gosp. generalu Maistru naše iskreno sožalje. jinske uprave strožji od beograjskegaj nenadoma odredila škontracijo blagajne, dvorskega In tako se je zgodilo, da po ■ Pred škontracijo se je poročnik Pehar »visokem nalogu* gospoda Saviča niso! ustrelil. pustili na rotit, ker ni imel - fraka. Tu! * Volkovi v kočevskih gozdih. Blizu se vidi, kako potrebno bi bilo. da hodijo Tiefentala v Kočevskem okraju so se te visoki uradniki pri tako slavnostnih pri-1 dni pojavili volkovi ter raztrgali pet ovac likah v zlati uniformi, ki je dosedaj v j na paši. 141etni pastir je tekel domov naši državi, žal, tako redka izjema. Vj povedat, da so volkovi napadli čredo. e doživel i Domačini so nato volkove prepodili, pred Objave Službena objava LNP. Za aanes napovedani izpiti se ne vršijo. LNP. je dobil snoči od zbora nogometnih sudaca i. Zagreba brzojavko, da izpraševalna komisija vsled tehničnih težkoč nc rnere priti v Ljubljano. Vsled tega odpadeio izpiti sodnikov. Istotako odpadeta teknv Svoboda, Moste - Slovan in Jadran -Hermes. Tekma Ilirija H. : Svobod Ljubljana se vrši ob 16.30 na igrišču Ilirije. Termini za izpite sodnikov bo.-ib Sol in mmm drusnh Im- 11 b.J ..? .. K ^ ° niih" in visokih šol in mnogo drugih odličnih poljskih mož. med njimi pi-a-,. relj Dobrow?ki. etnograf vseučilišč on?8i profesor dr. Bystron, profesor filozo-i tem slučaju bi gospod Savič ne ug««« | < , ... , x. „ svojega, strašnega fiaska. Hvala Bogu je • no so med čredo napravili 5e več.io sko- mož dobročuden in edino negovo mašee-ido. vanje bo menda to, da bo zgodbo pri- ' Aretacija mestnega poglavarja. Iz posloval v Beogradu — celi prestolici Pančeva poročajo, da je bil mestni po-V smeh in kratek čas (glavar v Vršcu. Stenoje Jankovid. po * Prašni dnevi. Pišejo nam: Pritožbe i odredbi državnega pravdništva aretiran, met v Sloveniji^ priredi v proslavo oiva-so poceni. Vendar pa so nekatere mediDolžijo ga poneverbe državnega denarja nja Njegovega Vellčanstvs kralja one T^l-n hi cp moralo no i in zlorabe uradne oblasti. * Zoraida krema, sestavljena po receptu božanstvene lepotice orientalke Zorai-de. zvezde harema sultana Abdula Hami-da. Čisti rastlinski proizvod. Najpopol- ■ njimi upravičene. Tako bi se moralo po ulicah in cestah, kjer je živahen promet! s tovornimi vozovi, škropili svaj po dvakrat na dan. Enkratno Škropljenje je ___= _ __ mnogo premalo! Za primer navajam iz- brezvestna hudobija ali pa urnebesna za-1 med mnogih Levstikovo ulico. Ker se tost. ' pod Rožnikom mnogo zida, vozijo vozni- * Odlikovanja. Anton Petriček, po-|ki iz Erjavčeve skozi Levstikovo v šu- Žalcu, j bičevo ulico. 2e ta. novotarija je brez teaise ur. imim^ «^ ; ^^ zasluge, pridobljene pri potrebe. BIeiwelsova cesta s tem ni raz- io v Bakar. odkoder bodo napravili ne- kaj izletov po Priniorju, koncem prihodnjega meseca pa dospe v Zagreb -0 absolventov slikarske akademije v ivrakovu. * Železnica Mnrska Sobota - Hodoš.; julija 1922 na Bledu v dvorani Zdraviliškega doma ob pol 11. dopoidiie siovesr, skupščino. Ob pol 5. se vrši v Zdravili škem domu č-.-ianka za p-,.ahHcne goste Poročne svečanosti v Beogradu. Kin nejš^ sredstvo moderne kosmetike za do- j Tivoli predvaja od 10. do 13. iuliia tiln sego omamijh-e lepote. Prijatelji parfu-' ma dobijo parfum na dekacrrame v sledečih dišavah: akacija, ciklame, hvacin- ( the. heliotrop, liknor, španski bezeg, jas-; jane posnetke. Razen tega 'Zakon pustnim. šmarnice. karamfil reseda, noža,! nje-, filmski roman v 6. dejanjih, orhidija. vijolica, ohvpre, tuberoza. dete- i stave vsak dan ob 3., 5., 7. in 9. ms— in/iorninnt ifloaf naasion. mirakle. prodaja vstopnic od 10. do 12. in svetovno znane francoske tvrdke »Pathf Pariš »Poročne svečanosti v Beogradu kateri vsebuje v Llubjani še ne predvč letnem delovanju v omenjenem društvu i met vrši po njej. Levstikova, pa je po- . „,trinnir . z redom sv. Save 5. vrste ter Ivan L a-'stala kup neznosnega prahu. Vrhntega Ijica. ncarmant. ideaipassioum.rake-prodaja jsopnilc^ pa jne v Krškem za zasluge, pridoblje-: jo škropijo le deloma po enkrat na dan. | peau de Espagne. Cahfornian, Poppi m nprej v -Kmo Tivoli*, ne pri organizaciji zadružništva v Slo-; Potrebno bi bilo. da se promet, s tovor- (Lovigau) Honbigant. Cena ™ \ venijl istoTako z redom sv. Save 5. vrste.; nimi vozili usmeri skozi Erjavčevo na ; gram od 30 do 40 K Dobiva s«, pn par- ' Bleiwe'sovo cesto. Večkrat, se tudi opa- i fumenji »Lran>. Ljubljana. Mestni trg 11, ------ ' --t—, zdravilišče Rogaška Slatina. Poslano.* Stara pravda. Imel sem dva invalida za V3ienca, eden * Diplomatski izpiti Nedavno so se v---------------------.„.,.«, , - . Ponovne intervencije poslanca dr. Ve- j vnanjem ministrstvu v Beogradu vršili j zuj* da nekaten meg. lekvgjpn tog, podružnica koslava Kukovca L obnovo železni- j izpiti prv, skupine kandidatov^ spre- j Ijenju. ravnaj nI i |rak0 lUDanllO i ie bil dober, drugi pa slab. Ko se je dobr. - :'?a prometa na te železnici so imele jem v diplomatsko službo. Prošh torek dopustne a e. onzgajo po Kon^n MKO IHPBmiO RICri telovnik do- končno uspeh. V sredo je ministrstvo| je polagala izpit druga skupina kandida- naflante" Ze v dveh 8luCa tl0nK0 naut ' - obrača ja naročilo, da se promet naj tov. Priglasilo se je 19 kandidatov, 15 f ci progi takoj otvori. V petek so že • jih je napravilo izpit s povoljnim^ uspe-->dšli železniški uradniki š potrebnim j hom, 4 so bili reprobiranL Z odliko so »»objem iz Zagreba v Mursko Soboto. napratvili izpit, gg. Vlado Milanovič, Ni- T... /n k.\ n-rJXafl.«fvm r^-tViaHtiIPCTn ' LaIo Viilnr!«' Milnra/i Ra ifl.kovip. Dllšar lašč namočijo pasante. 2e v dveh sluča jih sem to opazoval, enkrat je pa tak-; sen funkcionar očividno nalašč nameril curek meni pod noge ter me vsega po-mazal s prahom ln vodo. Potrebno je, da se izdajo primerna navodila, da se tak- kaki. bro naredil, se je zmenoj skregal me pr- ta se bo promet pričetkom prihodnjega; kola Vulovič, Milorad Rajakovic, Dušan -dna že vršil. Murska Sobota. Gornja j Gjorgjevič in Smiljanič; z dobrim uspe-išne nevšečnosti ne bodo več dogajale. Lendava in Hodoš so določene kot na-j bom pa gg. Vanja Subotid, Nikodije Jo- Hadališča,. ostale postaje pa kot po- vanovič. Bora Tešič, Spasoje Vesni5,|ke za Bežigradom, -iajališča. Vlaki bodo zaenkrat vorili; Gjorge Ivkovič, SL Ristič, Vojs, Gjorgje-; hranilnice, smo imeli dosedaj v najemu .iKjh onordi no trikrat, na teden. ! v!?. Guvrilnvič in Avakumovič. S posestniki iz tukajšnjega okoliša. Mi smo * Kmetje Iz Kleč nam pišejo: »Travniki so last Kranjske T obeh smereh po trikrat na teden. * Hrvatski učitelji na K oso vem po _____ 'ju. Hrvatski učitelji, ki so odpotovali j da g^jbene direkcije v Ljubljani gospod rti turnejo po Srbiji, so krenili iz Beo- j Anton Mlinar je na lastno prošnjo stal-rada. kjer so bili zdo navdušeno spre- i no opokojeiL ladjo do Prahova, odkoder bodo j , pr0mocija- Na dunajskem vseučilišču 'eu, z obiskali Kosovo polje 4 Na učno potovanje gojencev vojne akademije, Kakor poročajo iz Beograda, so odpotvali gojenci vojne akad-> -nije iz Beograda na naučno potovanja. En oddelek je odpotoval v okolico samostana Žiča, drugi ps. v okolico Ba-njaluke. Gojenci se bodo na tem potovanju vežbnli dva meseca v praktičnih vajah. Z njimi so odpotovali tudi nro-f.-^crjL gola vofne mornarice v šibenikn. Ministrstvo vojne in mornarice je sprejelo letos v podčastniško šolo vojne mornarice v Šihoniku 200 mladeničev. a Splitski italijanski odvetniki. Znano je. da splitski italijanski odvetniki niso hoteli položiti predpisane prisege našemu kralju. Splitska odvetniška -•■.borniea je sedaj sklenila, da se tem advokatom odvzame pravica izvrševanja odvetniških poslov. Toda advokati -o potom tržaške odvetniške zbornice .ihtevali. naj italijanska vlada v nji-iovo korist intervenira in jim izposluje rvravico, izvrševati odvetniške posle udi brez prisege. V brzojavni spomeni-i na ministrskega predsednika Faeto -,alit.evaio. naj se tudi slovenskim odvetnikom v Julijski Benečiji odvzame -•ravica poslovanja, ne glede na to. ah o položili predpisano prisego italiian--kemu kralju ali ne. To je brezprimer-na provokacija! * Zavarovanje obrtnikov. Znano je -tremljenje naših obrtnikov, da dosežejo zavarovanje samostojnih obrtnikov zoper bolezen, nezgodo in onemoglost. V Slo--eniji se je sedaj obrtništvo brez izjeme izreklo za uredbo obveznega zavarovanja. Drugod -o v *em pogledu nazo-"a orešnjo naših obrt-:slno politiko dr. vič, Gavrilovič in Avakumovič. • Osebna vest Direktor prvega razre- travnike držali V najboljšem stanju, smo ----- - -' jih dobro gnojili in dvignili njihovo vrednost. Naenkrat je Kranjska hranilnica te travnike nam vzela ter jih brez dražbe dala v najem nekemu ljubljanskemu gospodu. Mi bi bili na dražbi za travnike bo prihodnji pondeljek dne 10. julija go spod Robert Neubauer iz Stražišča pri Kranju, promoviran za doktorja vsega zdravilstva * Izpremembe v poštni službi Premeščeni so: kontrolor Ivan Mermolja. od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 2, kontrolor Ivo Šajina iz Sarajeva v Ljubljano 2. poštarica Antonija Zagorjan iz Ljubljane 1 v Rakek, poštarica Ivana Božič iz Ljubljane 1 k pošti Ljubljana 6, poštarica Terezija Znidaršič iz Murske Sobote v Rogaško Slatino in Antoni,h War-tho! iz Sarajeva v Ljnbljano 1, poštar Ciril Kokošar od pošte Ljubljana 2 k pošti Ljubljana 1, poštarica Rafaela Knapič iz Maribora v Radgono, pod-uradniki Josip Karner iz Maribora 1, Tomaž Artnik iz Novega mesta in Štefan Velikonja iz Zidanega mosta, sluga Anton Lotrič iz Ljubljane l in Frane Diet-ner iz Maribora 2 k pošti Snbotica 2 in sluga Avgust Divjak od čekovnega urada Zagreb k pošti Maribor 1. — Podeljeno je odpravniško mesto Mojstrana poštarju Milošu Ambrožiču, Braslovče bivši Eden najbolj vnetih podeželskih klen-; pasje ozmerjal in je šel proč. Zahteva kalnih magnatov Fran Korbar iz Hrušice; sem da dokonča pri meni učno dobo au je*tožil"posestnika Antona Anžiča iz Ste-1 da mi plača odškodnino. Istega mnenj, panje vasi. ker mu je ta očital da jelšo bili tudi ^eneništvo zasoc^to ociganil in ogoljufal obč£o pri denarji.. (invalidni oddelek) Krojaška zadrug, sladkorju in moki. Minuli četrtek se je | Zadružna zveza^ Dništvo samo«-nadaljevala pred okrajnim sodiščem razprava v tej stvari, ker doprinaša Anžič dokaz resnice. Razprava je razkrila ne verjetno korupcijo, ki so jo uganjali svo obrtnikov, Udruženje s. o. o. s. za Slovenijo. Le invalidu to ni šlo v glavo. Stvar ^iie prišla pred obrtno sodišče, ki ie raz J sodilo, da toženec ni dolžan nadaljevat r' zavarovanja bolezen, nez-c-m je ministr-izvršilno na, 1922 dovolilo, da ri še nerazčiščeni, stikov je minist- -Serjav naročil iz t', mojstrov obrti;:' ■ >ode in onemoglo: . stvo za socialro politi; redbo z dne 8. junija se pri delavski zavarovalnici zoper bolezni zavarujejo in sicer prostovoljno obrtniki delodajalci, ki ne zaposlujejo več nego dva pomočnika in skupno ne več kot pet učencev in vajencev. Prostovoljno zavarovanje se dovoljuje na oostavi ugodnega zdravniškega pregle-ia osebam, ki niso prekoračile še 40. lete Eainsti Do dne 1. oktobra 1S22 oa aspirantki Teji Sluga in Motnik poštni; vseh onih javnih lokalov, kjer so uvede-pomočnici Karli Flisek. — Poštni službi j ni C. M. računski listki. Ka j pa trgovi-so se odpovedale: poštarica Mira, Koc-! ne? Ali bi ne mogle tudi te uvesti druž-jančič v Slovenjgradcu in privremeni po- i benih listkov? Ena kronca pri neštetih štarici Antoni-a Jan pri direkciji v Lju-; velikih računih kaj se to pozna. Družbi bljani in Lavosiav;, Jerin v Škofljici — j bi pa bilo zlasti v teh težkih časih zelo Traino sta upokojena upravnik Rudolf j pomagano. Poglejte v Avstrijo, vsepo-Fajdiga v Sodražici in poduradnik Andrej, v-sod so uvedeni listki za »SOdmarko* in "" - »Scbulverein*. Poglejte v Trst! Nobene gostilne, ne kavarne, da niti spelunke ne dobite brez plačilnih listkov »Lege na-zionale*. Ali naj bomo samo Slovenci tako brezbrižen narod? • Iz Zagorja ob Savi nam poročajo: Na zborovanju krajevne organizacije JDS v Zagorju dne 7. julija 1022 je bila soglasno sprejeta sledeča, resolucija: Izreče se neomejeno zaupanje somišljenikov ministru dr. Žerjavu, izreka se mu iskrena zahvala za njegovo nesebično in požrtvovalno delo v korist stranki in državi in sporočajo prisrčne pozdrave. Ravno-tako se izreče soglasno zaupnica tudi ostalim funkcionarjem stranke. • Vročina. Ze prva polovica meseca julija nam je prinesla veliko vročino, pod katero trpe ljudje in živali. Kdor le more, se je že umaknil is prašnih mestnih ulic v kako prijetno letovišče ali se pedal k morju. Oni Ljubljančani na, ki ____ ________veo se je vedno izgovarjal, da. je račune v^Tdali nego ta gospod. Mi kmetje pro- i izgubil.' In zaradi tega ga deželni odbor testiramo proti takemu postopanju ter i ni niti posvaril, kaj šele, da bi kdaj sam prosimo da to v listu objavite*. ! revidiral njegovo gospodarstvo z javnim • Artillerllska podofldrska šola v Ma- denarjem. riboru. Meseca oktobra letos bo sprejetih j Koncem leta 1910 je bd Korbar na =>00 mladeničev za -ojence v n. artilje- splošno zahtevo dobrunjskih občanov in rijsko podoficrsko šolo v Mariboru. Po-j občinskega odbora samega odstavljen zu-goji so razvidni iz oglasa, ki je r Ljub- panstva. Tudi je b.lodstavljenkotpred-ljani nabit na deski mestnega magistrata j sodnik krajnega Jolskega_ sveta jn kot in na Mestnem domu. • Računske listke »Družbe sv. Cirila in Metoda* so sklenili uvesti gg. plačilni natakarji pri svojem zborovanju dne 30. ._____ junija, po vseh restavracijah, kavarnah | opravlja posle poštarja na Hruš.ci, čemur in gostilnah v Ljubljani, kakor tudi v j se vsakdo čudi, ker so mu dokazane ta-drugih mestih in trgih v Sloveniji. Druž- i ke^mahinacije s tuj^m denarjem, ba prosi cenjeno občinstvo, da ne odkla- "" " * *om' nja plačilnih listkov, temveč jih vsepovsod zahteva. Narodna zavest in obram-beno delo C. M. družbe zahteva obulus na oltar našega kulturnega delovanja. Družba vrši še dalje veliko ln nesebično delo. da spasi tudi one, ki so v nevarnosti, da utonijo v tujčevih valovih. Od časa do časa bomo prioboevali imena član cestnega odbora, ker je preiskava dognala, da je predlagal flngirane pobotnice o izvršenih vožnjah in delu na cesti. Edino to čast ima še danes, da Zerial v Mariboru. * Himen. V Trstu se je poročil g. Zlat-ko Gvidon Jug, bivši urednik mariborskega dnevnika •-•Tabor*. « gospodično Vido Dolinarjevo. * Klerikalci In ljubljansko mestno gospodarstva Klerikalno časopisje se hu-duje nad vladnim komisarjem dr. Sene-kovičem. ker zahteva od Ljnbljančanov za izravnanje mestnega proračuna davščin. Velika neiskrenost in nepoštenost je to! Vsak vinar novih davkov za mestno občino ljubljansko pada na rova* čr-no-modro-rdeče koalicije. Gospoda je na-tepla na mestni magistrat toliko svojih agitatorjev ter pisačic, da se skoraj poslopje mestne hiše podira, gospoda je sklepala v ozki seji nove izdatke, ne da bi se kdaj vprašala, kdo bo vse to plačal Sedaj so pa klerikalci, ki nosijo glavno krivdo na zavoženem gospodarstvu mestne koalici;e.DnT"TV' ^ toliko ne- verjetno Korupcijo, k. ju - . d mi ni do|žan plača- jefesno nemoteno klenka m -»P^'^' t "odškodnine. Razsodbo prve stopnje jc zaščrto | potrdila druga stopnja kljub temu da s. pase val blizu 20 let ' ^runjsta .abčuu £ ^ tj razsodb, stopnje: in ni hotel nikaar z računi na uaa, »m- ^^ zadruga. Zadružna zvez.i. Dn- štvo s. ob. ter Udruženje s. o. o. s. in kljub temu, da so se vs štirje prisedmki-obrtnlki zavzeli za mojo pravično stvar, posebno Rozman In Ložar. Čast jima!-Od mene predlagane priče niso bile zaslišane! — Od toženca predlagana r>ričii-katera ie govorila v prid tožencu jo bil*, zaslišana dvakrat. Stroškov sem ime' 1144 K. Nekaj podobnega sc mi je tudi zgodil" z mojim bivšim vajencem E. Bertulov;-6em. Toda ne pred obrtnim sodiščem i: tudi ne v Jugoslaviji, za katero smo si obrtniki morali pustiti od vsakega nem čurčka v obraz pljuvati. Z razsodbo Be; tu lovi č se je doseglo, da nisem mogL sprejeti nobenega vajenca več, da bi m: jaz daja! hrano in stanovanje itd. Zgorč. omenjeno razsodbo pa, da ue tnorer sprejeti v uk sploh nobenega vajenca vev To je stara prav da, katera pa še ni kor,-ča ra. Sem že dez 30 let pri krojaštvu sam pri natančnem de!u. tako da sem skors popolnoma izgubil vid. Ako bo šlo tak. naprej mi ne bo preostajalo drugega kc prositi milodarov. Kot tak se lahko srečam s katerim Izmed gospodov pravičnosti — ta mi bo vrgel papirnato kron — krivica bo poravnana ter domovina rt -šera!? Gospod poverjienik soc. skrbstva Liubljan.-. . Ali je Vam znano, da ie Anton Gašper-| lin invalid rojen 31. iebruarja 1998.. vas Trata št. 13 občina Velesovo pri Kran:'-s c* a j v invalidnem domu v Ljubljani za konskl sin posestnika Oašperlina v- zgoraj omenjeni vasi in občini, kateri im.i posestvo vredno čez 3 milijone kron te-ima samo 3 otroke. Torej je Anton (h šperlin bodoči milijonar, ki živi sedaj r državne stroške, poleg tega pa ie zagrizen habsburgovec in protisrbijanec. Ubogemu obrtniku se nalagajo davk . da jih marsikateri plačati tie more —- se ga rubi in mu proda najpotrebnejše- Vzc -ti temu, ki ima veliko in dati onemu, ima malo to ni socijalno. Josip Ahcm krojaški mojste:. Gerentu je izročil Korbar samo par računov od zadnjega leta svojega dolova-nja, a še v teh računih se je dokazala Korbarju pred sodiščem »pomota* za več tisoč kron v njegovo korist. Glede ostalih računov pa je Korbar trdil, da so mu jih odnesli med vojno vojaki. Sedaj zaslišani bivši njegov tajnik pa ga je postavil popolnoma na laž. Pod prisego je izpovedal, da je rekel Korbar, ko je izvedel da bo odstavljen- da mu ne morejo glave odsekati če odstrani račune in da teh gerentu ne izroči, ker bi vse »prežnofaL. Dan pred predajo je nato zbral račune, proračune in vse važne spise svojega županovanja ln vse skupaj je izginilo neznano kam. Korbar je, seveda pred sodiščem to tajil. Korbar je imel med vojno tudi aprovi-zacijo sam v svojih rokah brez vsake kontrole in je delil blago v svoji trgovini Še začetkom leta 1919 so našli na njegovem podstrešju skritega nad 600 kg aprovizacijskega sladkorja, odtrganega od ust drugih, ki so stradali. Drugim trgovcem v občini ni dajal sploh nič moke v razdeljevanje, ali pa po večini samo koruzno moko, v svoji trgovini pa je prodajal belo moko in s tem privabil ljudi, da so hodili k njemu celo iz Rudnika čez Golovec. Svojim sorodnikom v Ljubljano je vozil Korbar, kakor je izpovedal Ludovik Ropič, cele vreče aprovi-zacijske moke, da se je njihova kuharica celo norčevala iz žensk, ki so čakale na hlebček črnega kruha, da -e njej ni treba nastavljati za moko, ker jim jo pošilja cele vreče Korbar iz Hrušice. Njegoš pristaš sa dobili nri njem 7**, drn- O-igovorni urednik Fr. B r 0 z o v i i Lastnik in izdajatelj Konzorcij •rKer dte vlovili junaka,- odgovori Spcicjolka. ^junaka, kateremu s;o nastavljale mreže vse rimske. najlepše -/iene in dekleta, ki pa doslej ni nikdar več kot nekoliko dni ali bolje rečeno noči sbižil eni in »ti ženski.* »Pa se trdi . . .» pravi brez gla-?u Violotta. c Da. trdi se, draga moja. m govori s«. Jaz sem ena vaiib najbližjih sorod-trie iu zato že smem povedati, kaj se govori. Celo dolžnost imam. da govorim odkrito z vami. Trdi se prav resno, da je Cezar Borgia vaš ljubimec,» t To je nesramnostih <-To je istma!» se je glasil odgovor Španke. »Jaz sem se sama vdanem 5S7cSa t- astoM «&taa*fibr &te£ bC5 vdTterjn. sem za vojnH V*'*- ______. . 1 . m » _— __ - — —oni nlvl • i ■ m r* - L-—■ ^i.MOd^ *•. bTrtič mami kot devetkrat bil v va5 hiS. lepa grofica, in sicer v času, ko ne prihajajo drogi odlični posetnifa. Papežev sin je namreč vsakokrat prišel sam, tajno in po polnoči, odšel pa okrog šeste ure zjutraj. Seveda pa nikakor nočem reči s tem ničesar sJa-besra. Kako neki? Saj poznam vašo veliko krepost, vase skoraj samostanske nazore o moških . . . zato ne dvomim, da ste z bivam kardinalom Stali Homerja!* In s kratkim porogljivim nasmeškom se donna Adriana odvrne od grofice. Ta čas pa. nastane šum pri vratih. Bučno vstopi nov gost. Avguštin Chigi, volekapitalist, papežev bankir. Ob svoji lepi soprogi je Chigi napravljsil zares grotesken vtis- Bil je majhen in debel, trebuh je nosO pred seboj kakor bo-benček. in njegovo vedno rdeče lice je izdajalo proletareko pokolenje. Glava mu je bila povsem plešasta, elegantna obleka, s katero je Chigi prikrival svojo grdobo, pa ga je delala še boli ne-simpatienega. S svileno nitico si briše Cbigi sedaj znoj ter hiti sko® "trste gottov k domači gospodinji, da jej poljubi roko. »Za o otok en.je vas prosim. groficaS jo pozdravi »Zakasnil sem se. Saj še niste večerjali? Zares, prišel s«m še pravi eas!> vzdihne in se ogle^la ter l velikim zadovoljstvom opazi skožl odprta, vrata v jedilnici razkošno pokrito dolgo mizo. »Toda zares, grofica, in gospoda moja, i* Vatikana prihajam, in vesti prinašam, ki so povsem sveže, to se pravi. vi. gospoda, prvi izveste za-nje . . .» »Oho. iz Vatikana prihajate, od svetega očeta? In novosti imate? Govorite, govorite!* se začuiejo bodrilni pozivi z vseh strani. Kaj, bo morda vojna?» klikne lepa. Kupi se urejeno posestvo s živim in mrtvim inventarjem, lepim gozdom in travniki. Lega kjerkoli v Sloveniji. Cenj. ponudba s podrobnimi podatki na upravo ,Jutra* pod „Ar>ondipano posestvo 777". 2152 raje ha se oblekla v moški oklep'* »Vojna?* odgovori debeluha,r. se nasmehi ja. in pogladi s toJsto mastno roko ženo po lepem obrazu. »Ne. draga moja, tako daleč pa vendar še nismo. Toda pripravljamo se. Najnovejše torej, kar se je zgodilo, je. da je bil Cezar Borgia, ljubimec Svetega očeta, pravkar imenovan za .zastavonošo cerkve'.» »Hm. ali drugih novic nimate?* se ogdad nekdo iz kroga, ki obdaja Chi-gija. »Saj se je po smrti Juanovi itak pričakovalo, ds prej ab" slej pride do tega imenovanja.* »Ali da ee .je uprav dan^s revr-iilo, to neka j pomeni!* ugovarja Chigi. -S to častjo odlikovan in z napoJnjeno popotno blagajno odrine veliki Cezar še nocoj na pot. Njegov potni cilj je Pariz, dvor kralja francoskega. Ljude-vita Xn.!» Ta vest ie «tra? vzbndfla senzacijo, v vfli mrmranja, ki je sledilo novici, pa, se je. potopil pridušen krik. To je bil gias grofice Orsiui, ki je stala, smrtno bleda pri svoji stolici in pritiskala roke na razburjeno ^vo.je srce. »Srce, miruj! - »Ta ves. je vsekakor selo važna.* povzame besedo Macchiavp.ili. ko se je prvo presenečenje nekoliko poleglo. »Ta pot na dvor francoskega kralja nc pomeni nič več in nič manj, kot da se pripravlja zveza med Bovgijci in Francijo. To je jasno.* »Seveda, proti kralju Federigu na-poliskemu!* doda kardinal Julijau Ro-vere. »Že dalj časa se govori o tem, da s« Ljudevit XH. pripravlja na vojno proti njemu. Če s*> bo Sveti oče v tej vojni boril na francoski strani, potem morajo biti že posebni razlogi zato podani!* »Mislim, da nekaj vem o tem!- rec* j Mihael Ferus. »Govori se. da je, Cezar; na napoljskem dvoru snubil Vpo princeso Karloto, pa je dobil košarico,- Poziv. Ivana Traven rojena Mavgar je predlagana kot prida. Ker e njeno hi val išče neznano, prosi se. da v njenem lastnem Interesa takoj sporoči podpisanemn svoj sedanji naslov. Dr. Fran Poček, odvetnik v Ljubljani, Sv. Petra c. 11. »Prav tajate1.* odvrne kardinal Bo-vere. *TaJco je tudi bDo. Ni r» po^s°m razumljivo, kako da tta se Borgijci odločila za ta korak, ko imata vendar napoljca za zota, odnosno svaka, soproga Lukreoije Alfonza, vojvodo Bi-sellskega!> »Njegova Visok cen Alfoitzo. princ aragonski vojvoda biseUski! Njena Visokost princesa aragonska.. Lukrccija, vojvodinja bisellstal* javlja ta trenutek s sonornim glasom pri vratih grofiŠn čerem onijar. Ta trenutek utihne vsak poHtičnj razgovor kakor z enim mahljaiem. Vsi po hi to k vratom in sc tam razvrste. GroGca Orshii pa se rtektiko zbudi iz sanj in se tudi napravi iuj pot k vratom, da sprejme visoke geste. Z neprisiljeno prisrčnostjo vstopi Lukrecija v družbo. Uprav dekliško izgleda v svoji beli obleki, obšiti z rožnatimi pentljami. V glavi nosi silno dragocen in redek diadem. Se boli pa sijejo š-reče njene izredno krasne velike oči. ki vidijo samo ljubljenega moža. Princ Alfonz je viteŽki kakor vedno, za vsakogar najde prijetno besedo in kmalu se nahaja v živahni zabavi g Feruscm in Ma-cchiavellijem. »Vi uiti ne. slutite, kaj papež v.-e. nn-m«raval> Šepeta tačAs Chigi kardinalu Eovere. »V Vatikanu je sklenjeno, da i-e princu .Alfonzu to potovanje« njesrovega svaka zataji in končno, kadar to ne bo več mogooe. da se mu prikaz^ kot, povsem neznatna ali brezpomembna in formalna stvar!* i Prijatelji moji'* se zasliši glas grofice Oreini! «ali smem prositi, -navijale. Cezar je tudi po Juanovi ^mr ti pridržal to kardinalsko razvado . . , Kdor je torej dobil vabilo na takšno pojedino, je. storil najbolje, če za vsak slnčaj doma napisal =*vojo op-roko- V hiši grofice Orsini je pa ta bojazen bila. odveč. To je bilo ^naco, zato so se vabljenci na njent-. prireditve pr.r-radi odzivali. Stregla jc cela četa sltig. »•rinašala so se najfinejša ir> najbolj iz brana jedila in obilica naiooljMh vi" Meri večcTjo se nagne donna. Adriana k grofici Violetti OršinL kakor ^e kača nagne k ptički, in jo vpraša: »Razveu v esti, ki jo jc prinese] don Avguštin Chig, imam 5e neko drago prijetno novost, Cezar odhaja zares ^ nocoj na pot v Pariz. Kralju Ljudevit u Xn. prinaža papeževo pisano, s kat-rim ta, loči kraljev zakon in mn d' | možnost-