PPLmwr4SKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Abo. posuie i gTuppo (,ena 500 lir Leto XXXIX. Št. 100 (11.516) TRST, sobota, 30. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOKAJ NEZANIMIVI POLITIČNI RAZPRAVI V SENATU Fanfanijeva vlada je včeraj odstopila Morda že danes razpust parlamenta Predsednik republike Pertini bo sicer opravil krog posvetovanj s tajniki strank, vendar gre, po splošnem mnenju, le za formalnost RIM — Fanfani jc odstopil, njegove vlade ni več. Predsednik vlade J* včeraj, po koncu parlamentarne razprave in kratke vladne seje °dšel na Kvirinal in sporočil Pertiniju svoj odstop. Vse je potekalo po Predvidevanjih; predsednik vlade se je poslovil od senata zelo na krat-*°> v treh minutah, ko je povedal, da vladne večine ni več in da je * »veliko spoštljivostjo« poslušal celotno razpravo ter da bo povzel "»ravne zaključke. Danes bo pred- , so- sednih Pertini začel s posvetovanji, ® Pa bodo prav tako zgolj formal-nost. Nekateri ceh napovedujejo, **a bo že danes prišlo do razpusta Parlamenta in do razpisa volitev, ki “odo 26. junija. Vse po predvidevanjih, torej. Ta Politična kriza se je odvijala hi-J'°. v dveh tednih, po natančno določenem redu. Tudi politično vzduš-je>, polemike med strankami in sta-“sea strank so v skladu z napovedmi. Kar zadeva predloge, o katerih se *°rtev, pa tudi mnogo izbruhov sar-^azma, ki v senatu niso kaj pogosti, ‘čer pa jg Pormica, resnici na lju-? razočara! poslušalce, saj se sploh 1 Potrudil, da bi obrazložil, zakaj y Padla Fanfanijeva vlada. Po-se je raje k začetku 8. zakonodajne dobe, o kateri je dejal, da "č.Je »porodila bolna*, ker sta naj-stranki. KD iri KPI, še občuti-,! domotožje za politiko državne, so-i„i ro°sti. Od vsega začetka, je de-i Kormica, je bilo jasno, da ne S(° 'aliko nadaljevati: KPI in KD jQa ^>koj v začetku zavrnili pred-viS’ da bi Craxi postal predsednik v ,.e- Od tod obvezna trot »upravlji-(j; nj reši 1 a bolesti države, ki avzaprav ni obrodila nič pozitiv-n,Sia’ 7 slasti ne na gospodarskem riat Socialistični voditelj je snvj 0stro napadel politiko državne “Udarnosti, torej triletja 76 79. ki P° njegovem mnenju tudi eden \j razlogov za današnje probleme. j Nadaljevanju je ostro polemiziral 'demokristjani, katere je obtožil, sk; Se vr;ičajo k strogo restavracij-p. Politiki. Skratka, je zaključil krj;rrUca. Fanfani je zakrpal stanje stan16 Pa' mogel in sedaj ne preo-jija ,e drugega kot odločite* volilcev. ]0 '“‘Juvanje po tej poti bi pomeni-vun*hIri0 “Koganje nizkotnih oblast-računov, treba je torej izbi-ditel'n 150 mnenju socialističnega vo->zbir S0 dani pogoji za jasnost pri litj-^nju perspektiv in še zlasti po- g^^dlističnemu predstavniku je skim- demokristjanski predsednik *°čil ne P® Giuseppe, ki je osredo-na' s.voj poseg na en sam pojem: O strani obstaja stranka rela-ja a- ye<-'ne, krščanska demokraci-‘,T|a jasna stališča in vodi ja-\,.p Politiko (De Giuseppe je predlogo 0rncn'' Ge Mitov predlog o bo>. v°ru za celotno zakonodajno do-ciaii ?,a drugi strani je dvoumna šoke,. s"-'“a stranka, ki vara volilce Politre razložiti, katera Im njena Utožn .p° volitvah. Obstajata dve lj v' ‘osti: ali se bodo socialisti vroi-(jn vlado s krščansko demokracijo služi' k™ primeru ni jasno, čemu )j volitve) ah pa bodo navez.a-ofrontistično zavezništvo s ko- munistično stranko, to pa bi morali povedati z vso jasnostjo že sedaj. Med akterje zadnje parlamentarne razprave v 8. zakonodajni dobi sodi tudi senator Giovanni Spadolini; bivši predsednik vlade je spomnil na rezultate svoje vlade in je predlagal tudi komunistom zavezništvo za vso zakonodajno dobo, osredotočeno na gospodarski politiki, to je na varčevanju in sanaciji državnih blagajn. V imenu komunistov je govoril predsednik skupine ^ema, ki je obrazložil, da komunisti nasprotujejo predčasnim volitvam in je ponovil že znano stališče Chiaromonteja, da bi lahko zadnje leto zakonodajne dobe koristneje uporabili za sanacijo državnih financ. Tako so prišle zopet na dan govorice, da znotraj komunistične partije obstaja skupina, ki nasprotuje predčasnim volitvam. R. G. §1 v Amintore Fanfani sporoča odstop svoje vlade (AP) Priprave na proslave 1. maja v Sloveniji LJUBLJANA — Pred delavskim praznikom 1. majem so na slovesni seji republiškega sveta Zveze sindikatov za vzorno in predano aktivistično delo izročili zlate značke Zveze sindikatov Slovenije. Prejelo jih je šest osnovnih organizacij Zveze sindikatov, dve konferenci in 36 sindikalnih aktivistov iz vse Slovenije. Sicer pa se povsod po Sloveniji pripravljajo na delavski praznik. Mesta in vasi so ozaljšane z državnimi in partijskimi zastavami. Mladina tekmuje, kateri prvomajski kres bo večji, kateri bo dlje gorel in tako obeležil praznik dela. Ali bo dlje gorel tisti na Triglavu, Pokljuki, Stolu, na Karavankah ah morda na Nanosu, Boču na Pohorju ah Rožniki ? že po desetletja dolgi tradiciji se bodo na vrhovih in ob kre sovih zbrali mladi in stari, da bi v veselem razpoloženju pričakali delavski praznik. Na 1. maj bodo tudi številni tradicionalni delavski shodi. Ljubljančani bodo praznovali na Rožniku in v Mostecu, prebivalci Gorice in o-kolice v Opatjem selu, pridružili se jim bodo tudi Slovenci z onstran meje. Srečanje primorskih Slovencev s Koprskega in Tržaškega bo na Socerbu. Na Boču se bodo zbrali prebivalci Slovenske Bistrice in hrvaške občine Pregrada. Mariborčani bodo že po tradiciji proslavili praznik dela ob Brestrniškem jezeru. kjer bodo priredili kulturne in zabavne prireditve ter sindikalna srečanja. JURE PENGOV GOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI Prej odklonilni kot ugodni mednarodni odmevi na Reaganov načrt poseganja v Srednjo Ameriko Razdvojen tisk v ZRN, previden v Veliki Britaniji in odklonilen v Franciji - Huda nasprotovanja srednjeameriških osvobodilnih gibanj SKLEPNI POSEG NA SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA Predsednik ZKJ Ribičič o iz vajanju politike gospodarske stabilizadje Zagotoviti nadaljnjo rast proizvodnje, povečanje izvoza na konvertibilno tržišče in sprejemanje programov zunanje in notranje likvidnosti BEOGRAD — Težke gospodarske | Za izgovore smo pravi mojstri. To je razmere, v katerih smo, zahtevajo treba enkrat za vedno prekiniti. WASHINGTON — Odmevi na govor predsednika Ronalda Reagana, s katerim je od kongresa zahteval potrditev svojega programa za povečanje vojaškegospodarske pomoči,ZDA- režimom Srednje Amerike, je naletel na številne odmeve v svetu. Previdnejšim in dokaj razdvojenim reakcijam i/. Evrope, se pridružujejo ostre obsodbe iz vrst osvobodilnih gibanj v Salvadorju in iz Ni- karagve, medtem ko so vladni kro-. gi v Hondurasu nad predlogi ameriškega predsednika zelo navdušeni. Pojdimo po vrsti. Medtem ko u-radni Bonn po besedah zunanjega ministra Genscherja v celoti deli Reaganova itališča o Srednji Ameriki, je v zahodnonemškem tisku jasno razločiti globoke razlike med socialdemokratsko usmerjenim časopisjem in tistim, ki je blizu vladnim krogom. Genscher je v vče- rajšnjem uradnem sporočilu označil za pomembna Reaganova prizadevanja za zagotovitev miru v Srednji Ameriki in dodal, da je pri tem nespametno uporabiti vojaško silo, kar je po njegovem mnenju izključil tudi sam Reagan. Poudaril je prizadevanja bonske vlade, da bi s povečano gospodars pomočjo premagali siromaštvo in pomanjkanje v tem delu sveta ter tako odpravili glavne vzroke političnih nasprotij in napetosti. Časopisi, ki so blizu zahodnonem- j bihzacijo, da bi izrazih zgražanje ške socialdemokracije, so včeraj ?■> in obsodbo stališč ameriške vlade, lo ostro kritizirali Reaganov nastop. Ameriškemu predsedniku zamerijei IIIIUIHIIIIIfimm IIIHItllllllHIIIM til Ulil IMHIIIIIIIIIMIIIIUlfllUIIIHntllllllllllHIIHIIIMMHIIIIIIIMMIIMIIIMMII V SKRAJNEM ČASU PO ODSTOPU VLADE Sporazum o pogodbah za javne uslužbeme Zadeva osebje javne zdravstvene službe, ministrstev ter deželnih in krajevnih uprav RIM' — Prav v skrajnem času. ko je Fanfam že odstopil in ostane vlada na svojem mestu zgolj za izvrševanje rednih poslov, so včeraj na miustrstvu za javno osebje podpisali zelo važne sporazume o delovnih pogodbah za 620 tisoč u-službencev zdravstvene službe, za državno osebje (270.000) in za osebje deželnih in krajevnih uprav (560 tisoč). Upoštevajoč že sklenjene sporazume za šolsko osebje in za u-službenee ooldržavnih ustanov, je s tem dobilo novo delovno pogodim 2.760.000 javnih uslužbencev, brez i>>'lM»ltlty«||(|Mn|N|||||,ji,,!,tl|,",MIIIIIIMItlillllMIIIflllltlllllllllinil DRŽAVNI TAJNIK VČERAJ V TEL AVIVU Shultz na Bližnjem vzhodu irez pravega uspeha doslej bi tajjjjf' A VIV — Ameriški državni obj,^ t’eor8e Shultz je po krajšem lzr4g]U V Bejrutu spet dopotoval v z jj ' Ai?r jc nadaljeval pogovore **fo m premierom Beginom, s biatn| “'Plomacije Šamirjem in z o-kr0gi| llrn ministrom Arensom. V nut,,o’ ameriške delegacije je trebit,«,^ aekaj manj optimizma glede ljiv da Shultz izdela sprejem- s0ora- za iziaelsko libanonski ^9ih211,0 0 um‘'u' vseh tujih oboro Sam J;. L ‘manons! bičaniShultz P« Je d,?''*, da je spor K, zatn 't libanonskega ozemlja. » je le izrazil pre-sporazum možen in hi77 “"o1-0 osta* “ekaj časa na ob-Pozori !*lzniega vzhoda, Dokajšnjo jav» je povzročila njegova iz-Ijfcn ’7*a j5' hil Washington priprav-b^oj^večati število marincev v Li u> ki pa ne bi imeli »borbene vloge*. Njihova funkcija ostaja torej slej ko prej zagonetna. Izraelski radio trdi, sklicujoč se na ameriške vire. da bo Shultz v ponedeljek ali v torek odpotoval v Damask na pogovore s predsednikom Asadom. Uradnega potrdila o tem potovanju ni, čeprav se vsi dobro zavedajo, da se bo Shultz moral brez dvoma podati v Sirijo, če bo hotel doseči sporazum o umiku čet iz Libanona. Medtem so v teku prizadevanja z ameriške strani, prepričala jordanskega kralja Huseina, da se spet udeleži pogajanj v okviru Reaganovega , mirovnega načrta. Jordanski prestolonaslednik pa je prav v zadnjih urah izrazil dvom v zmožnost Washingtona, da vpliva na izra clskc odločitve. nje je samo še 260 tisoč zaposlenih pri pasti in telefonu, državnem monopolu, cestnem podjetju in gasilcev. Med včeraj podpisanimi sporazumi je najpomembnejši tisti, ki zadeva prvo enotno delovno pogodbo za 60.000 zdravnikov in 560.000 pomožnih uslužbencev javne zdravstvene službe. Slednji bodo prejeli v treh letih po, 120.000 hr mesečnega poviška, za zdravnike so poviški bolj razčlenjeni, a v povprečju bo do prejemali po 700 000 do 800.000 lir več na mesec in še nekatere doklade. Poleg sindikatov CG1L, CJSL in UIL je sporazum podpisala večina zdravniških združenj, še vedno mu pa nasprotujeta zveza primari jev in organizacija višjih upravnih kadrov, ki očitno ne marata enotne pogodbe z ostalim «pod-ejenim» zdravstvenih asebjem. Nova delovna pog MADRID — Predstavniki zahodnih dežel so sporočili, da sprejemajo načrt zaključnega sporazuma i evropski varnosti in sodelovanju, ki so ga skupno pripravile nevtralne in neuvrščene dežele na madridski konferenci. največjo enotnost in polno mobilnost vseh socialističnih subjektivnih sil. da bi zagotovili opredelitev po kakovostnejšem gospodarjenju, delitvijo po rezultatih dela, izkoriščanje družbenih sredstev in krepitev spoznanja, da ni mogoče živeti na tuj račun, mimo ustvarjenega dohodka in akumulacije. To je poudaril predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič v sklepni besedi na 7. seji CK ZKJ. Ocenil je, da so prizadevanja na področju stabilizacije svojevrstna družbena, ekonomska in socialna preobrazba jugoslovanske družbe in dejal, da v takšni preobrazbi ni prostora za oportuniste, omahljivce in za vse tiste, ki nas z vnašanjem zmede potiskajo nazaj. Zveza komunistov se mora zavedati. da stabilizacija ne pomeni politiko pomanjkanja, vrst, seznamov in bonov, temveč politiko zdravega razvoja in dvigovanja proizvodnjih sil na višjo raven, je dejal Mitja Ribičič. Ocenil je, da večja mobilnost ZK na tem področju pomeni tudi konec omahovanja, ki se kaže skozi neizpolnjevanje vrste velikih nalog v samoupravnem razvoju, skupni gospodarski politiki, v proizvodnji, naložbah, splošni in skupni porabi, u-vozu, cenah, preskrbi in združevanju dela in sredstev. Samo tako bomo lahko uspešno uresničevali opredelitve 12. kongresa ZKJ in stabili zacijsko politiko in računali na podporo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Opiranje na lastne sile, kar je bilo na seji CK soglasno sprejeto, zahteva od vseh nas največje možno izkoriščanje jugoslovanskih materialnih, kadrovskih in znanstvenih zmogljivosti, hkrati z vsemi prednostmi samoupravne ureditve. Na teli temeljih, jc nadaljeval Ribičič je treba zagotoviti naSal.lnjo rast proizvodnje, povečanje izvoza na konvertibilno tržišče in sprejemanje programov zunanje in notranje likvidnosti države. Različne interese je treba na temeljih samoupravne demokratične procedure, na temeljih jugoslovan skega demokratskega centralizma u sklajevati s skupnimi interesi in če je skupen inte es dogovorjen, potom je to zakon, ki velja za vse. Ne smemo dovoliti drugačnega obnašanja pod izgovorom posebnih narodnostnih ali območnih ali kakršnih drugih izrednih potreb, je dejal Ribičič. Mitja Ribičič je napovedal začetek nove faze diferenciacije znotraj ZK ir. dejal, da bo pomenila fazo preverjanja izpolnjevanja in neizpolnjevanja nalog in preobrat k večji odgovornosti, pri čemer bodo dosledneje koristili načela demokratičnega centralizma, kar bo metoda, ki bo celoviteje zagotovila dosledno izvajanje temeljnih načel partijskega dela. (dd) Dr. Franceseo Larosa videmski prefekt RIM — Dr. Franceseo Larosa je novi videmski prefekt. Na to mesto ga je včeraj imenovala vlada na predlog notranjega ministra Rogno-nija. Larosa je bil podkomisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini za časa potresa leta 1976 in je aktivno sodeloval v Zamberlettijevem štabu za obnovo potresnega področja. Leta^ 1979, po potresu v Južni Italiji, ga je Zamberletti odpoklical in mu poveril pomembne dolžnosti na potresnem področju v Kampaniji in Bazilikati, v zadnjih letih pa je bil Larosa generalni inšpektor na notranjem ministrstvu. Renzo Imbeni novi bolonjski župan BOLOGNA - Renzo Imbeni, 39 let, tajnik federacije KPI glavnega mesta Emilije, je od sinoči novi bolonjski župan. Izvolili so ga občinski svetovalci KPI in PSI, predstavniki ostalih strank pa so oddali bele glasovnice. Imbeni je nadomestil Renata Zangherija. ki je bil župan v Bologni od leta 1970 in je sedaj odstopil, ker je sprejel mesto odgovornega za krajevne uprave pri vsedržavnem vodstvu KPI. Zangheri bo verjetno nosilec kandidatne liste za parlamentarne volitve v Bologni in nobenega dvoma ni, da bo izvoljen v parlament. PRED DELAVSKIM RAZREDOM SO POMEMBNE NALOGE Poslanica Jugoslovanom ob 1. maju, prazniku dela Dosledno uresničevati opredelitve neuvrščene politike BEOGRAD — Predsedstva jugoslovanskih komunistov, SZDL. sindikatov, borcev in mladine so ob mednarodnem prazniku dela izdala porianig^ v kateri je med. drugim zapisano: Pred našim delavskim razredom so pomembne naloge, zlasti na področju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, katere u-resničitev je tudi pogoj za naš nadaljnji razvoj. Zdaj je najpomembnejše. da vse sile usmerimo v še gospodarjenje, v boljše izkoriščanje zmogljivosti, s katerimi razpolagamo in v intenzivnejšo uporabo lastnega znanja, predvsem pa v širše samoupravno združevanje in povezovanje v močnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela ter v vsestran- V OKVIRU SODELOVANJA MED DEŽELO F-JK IN SRS Odbornik Coloni v Ljubljani TRST, VIDEM — V’ četrtek sta se v Ljubljani srečala deželni odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Coloni in predsednik republišk;ga komiteja SRS za mednarodno sodelovanje Jernej Jan. Predmet razgovorov so bile razne oblike sodelovanja med sosednima deželo in republiko. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju prehajanja meje, ki je bilo. kot je znano, zaradi lanske uredbe o depozitu za izhod iz države jugoslovanskih državljanov bistveno okrnjeno. Odbornik Coloni je glede tega vprašanja potrdil stališče deželnega odbora FJK in naglasil potrebo, da se ob popolnem razumevanju težav, ki jih preživlja jugoslovansko gospodarstvo iščejo vse poti, da bi ponovno prišlo do popolne sprostitve obmejnega prometa, vsaj tistega dela, ki sodi v videmski sporazum. Coloni se je tudi zavzel za to, da bi nemoteno lahko prehajali mejo jugoslovanski državljani italijanske narodnosti. Predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje SRS Jernej Jan je orisal prizadevanja Slo- venije. da bi prišlo do bistvenih sprememb restriktivnih ukrepov, ki zadevajo prebod meje in je v tem smislu omenil nedavno formalno zahtevo, ki jo je republiški izvršni svet poslal zveznemu izvršnemu svetu. Na srečanju so bile pozitivno ocenjene obsto ječe oblike medsebojnega sodelovanja različnih sociogcspcdarskib inštitucij, predvsem obeh gospo darskih zbornic. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da je treba najti nove oblike sodelovanja ob meji na področju raziskav, energije in problemov okolja. O pomenu obmejne vloge dežele FJK je včeraj govoril tudi predsednik deželnega odbora Co-melli in sicer na konferenci, ki je bila v palači Tomani v Vidmu. Comelli je podčrtal pomen posebnega statuta dežele, ki se je izkazal kot potreben ravno zaradi etničnih in drugih raznolikosti v deželni stvarnosti. Comelli je v analizi dvajsetletnega obstoja dežele poudaril pomembne rezultate, ki so bili doseženi z dobrimi odnosi s sosednima republikama Jugoslavijo in Avstrijo. sko varčevanje in uveljavljanje meril sodobne ekonomije in težišča, kar vse stimulira proizvodno in u-stvarjalno delo. Delavski razred Jugoslavije potrjuje svojo doslednost s tem, da s* za ista načela, za katera se sam zavzema v domovini, zavzema tudi v mednarodnih odnosih. Neodtujljiva pravica do svobode in neodvisnosti mora biti priznana vsem narodom sveta, velikim in malim. Zavedajoč se vloge in ugleda Jugoslavije ter Titovega dela v mednarodnih odnosih. dosledno uresničujemo temeljne opredelitve naše neuvrščene politike. Titova Jugoslavija je bila in bo ostala soborec vseh miroljubnih sil, bo aktivno in solidarno podpirala revolucionarna in osvobodilna gibanja proti sleherni nadvladi ali sili. Na sedmem vrhu neuvrščenih se je Jugoslavija dosledno zavzela za ohranitev izvirnih načel neuvrščenosti in za napredek v svetu. Za ta načela, ki objektivno ustrezajo najglobljim težnjam in interesom vsega človeštva in zaradi katerih je gibanje neuvrščenih tako močno, se bo delavski razred še naprej odločno boril in na teh temeljih razvijal še tesnejše sodelovanje z vsemi delavci in delavskimi gibanji sveta, je med drugim zapisano v poslanici, (dd) MIVjmij »GONJE* PROTI SOVJETSKIM PREDS1AVMK0M V TUJIM ŠVICA ZAPRLA AGENCIJO SOVJETSKIH NOVOSTI Pod obtožbo vmešavanja v švicarske notranje zadeve izgnali njenega direktorja Dumova BERN — Švicarska vlada je včeraj zaprla dopisništvo sovjetske tiskovne agencije Novosti v Bernu in izgnala direktorja agencije za Švico in načelnika bernskega urada, Alekseja Dumova. V uradnem sporočilu pravosodnega ministrstva je rečeno, da je bila odločitev spreje ta na osnovi fionavljajočega se vmešavanja sovjetske agencije v švicarske notranje zadeve, ki je povsem nezdružljivo z dejavnostjo tovrstne ustanove. Švicarske oblasti so hkra ti naslovile protestno noto na sovjetsko veleposlaništvo v Bernu. »Federalni svet odločno nasprotuje vsem tujim poskusom vplivanja na oblikovanje švicarske politične volje, ne glede na to, od kod prihajajo,* piše v uradnem sporočilu, saj »po dobne dejavnosti predstavljajo grobo vmešavanje v švicarske notranje zadeve, krnijo državno suverenost in škodijo odnosom z drugimi dižavami.* Posledice takih dejavnosti ima jo po mnenju švicarskih oblasti daljnosežne učinke, ki ogrožajo notranjo in zunanjo varnost države, zato bo Švica še naprej odločno varovala svoje interese in z vsemi sredstvi, ki so ji na voljo, preganjala podobne zlorabe. Agencija Novosti je po ugotovitvah švicarskih oblasti že dolgo delovala kot pravo informacijsko središče za prevratništvo in nemire. Odgovorni pri sovjetski agenciji in njihovi švicarski sodelavci so delovali tako, da so vplivali na ideološko oblikovanje mladine in jo usmerjali v kriminal. Tako »pripravljena* mladina naj bi sodelovala pri nasilnih demonstra cijah bernskih mladinskih gibanj, posebno po zornost pa naj bi sovjetska agencija z nasve ti in podporami posvečala vojaškim oporečni kom iz moralnih razlogov. Agencija Novosti naj bi po trditvah švicarskih oblasti in policije navdihnila tudi «švi carski poziv za življenje in proti jedrski smrti*, za katerega so začeli zbirati podpise. Nadalje naj bi agencija tudi organizirala in izpe Ijala veliko mirovno manifestacijo, ki je bila v Bernu 5. decembra 1981. švicarsko pravosodno ministrstvo za sedaj še ni oznanilo morebitnih ukrepov proti dvema švicarskima državljanoma, sodelavcema Novosti, ki naj bi bila tudi obtožena «prevrat niške dejavnosti*, medtem ko bo moral Alek sander Dumov konfederacijo zapustiti v 10 dneh. Na ostre obtožbe in ukrepe švicarske vlade za sedaj še ni nobenih odzivov s sovjetskega veleposlaništva ali od uslužbencev Novosti, ki imajo svoj drugi urad v Ženevi. Takoj pa so se oglasili iz krogov švicarskih mirovnih gi banj, kjer so nad dogodki dobesedno osupli. Glasnik združenja švicarskih mirovnih gibanj, ki je organiziralo bernsko manifestacijo de cembra 1981, je presenečen izjavil, da so mi rovno prireditev organizirali povsem samostoj no. Eden od voditeljev bernskega oporečniške ga mladinskega gibanja pa je dejal, da gre za «povsem absurdne napade* švicarske vlade. 4. maja stavka na železnici BOLOGNA — Sindikalni koordinacijski odbor je proglasil 24-urno stavko železničarjev s področij ravnateljstev v Bologni, Firencah, Milanu, Turinu in Trstu, ki bo trajala od 21. ure 4. maja do naslednjega večera. Stavko so oklicali iz protesta proti zavlačevanju pri izvajanju delovne pogodbe in pri reševanju vprašanj staležev ter stanovanjskih potreb. RIM — Vse kaže, da bo neofašistična stranka kandidirala za poslanca tudi Vittoria Mussolinija, sina fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Ko so se včeraj razširile govorice o tej možnosti je voditelj neofašistične stranke Almirante potrdil, da so Vittoriu Mussoliniju ponudili kandidaturo in tudi izvolitev v poslansko zbornico. V TRŽAŠKI ŠPORTNI PALAČI Jadranovd favoriti v drevišiiji tekmi s Portorecanafijem Jad/anovi košarkarji bodo drevi ob 20.30 v tržaški športni palači igrah poslednje domače srečanje regularnega dela prvenstva C-l lige. Jadranovci se bodo tokrat spoprijeli s skromno peterko Portorecanatija. (roti kateri bi morali zanesljivo zmagati. Za drevišnje srečanje j pričakovati veliko število navijačev, da bi se (seveda začasno pred boji v «pl;.y offs») poslovili od svojih varovancev. Več o drevišnji tekmi v športni palači na športni strani. V MESTU IN OKOLICI ŠTEVILNE POBUDE Prvi maj v znamenju odločnega boja za delo in splošni preporod Trsta Sindikalne manifestacije v mestnem središču, Miljah in Nabrežini - Budnice in kulturne prireditve Delavski in demokratični Trst se slavnostno, a obenem borbeno pripravlja na jutrišnje prvomajsko praznovanje, ki sovpada s težkim trenutkom krajevne in vsedržavne gospodarske krize. Tega se najbolj zavedajo delavci, ki to stanje občutijo na lastni koži ter njihove sindikalne organizacije, ki prav v tem času vodijo odločno bitko proti e-konomskemu in družbenemu propadu mesta. Ni naključje torej, da je enotna zveza CGIL - CISL - UIL izbrala letos geslo «za delo, zaposlovanje in investicije v proizvodne dejavnosti Trsta*, ki ponazarja tudi, kakšni morajo biti cilji delavskega gibanja v naši stvarnosti. Delavski praznik pa je tudi priložnost, da Italijani in Slovenci ramo ob rami enotno stopimo na ulice ter še enkrat glasno potrdimo, da brez miroljubnega in enakopravnega so žitja med tukaj živečima narodoma si ne moremo predstavljati prepo-Toda Trsta. Osrednja in že tradicionalna prvomajska manifestacija po mestnih u-licah se bo pričela ob 8.30 na Trgu Pestalozzi, nakar bo sprevod krenil po Istrski ulici in Sv. Jakobu vse do mestnega središča, kjer bo na Trgu Goldoni ob 10.30 shod. V imenu vsedržavne zveze CGIL - CISL -UIL bo govoril Giuseppe Piccinini, v imenu pokrajinskega sindikalnega vodstva, v slovenščini, pa Filip Fischer. Kot vsako leto, bosta jutri shoda tudi v Miljah in v Nabrežini. Milj-ski delavci se bodo zbrali ob 10. uri v Drevoredu XXV. aprila od koder bo krenil sprevod do Trga Marconi, kjer bosta spregovorila sindikalista Roberto Treu in Livij Valenčič, Delavci zahodnega Krasa in devinsko - nabrežinske občine pa se bodo zbrali ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma v Križu, od koder bodo nato v sprevodu dosegli glavni nabrežinski trg, kjer bo shod. V imenu CGIL - CISL - UIL bosta govorila Pompeo Tria in Igor Tuta. Prvi maj bodo po naših vaseh praznično pozdravile godbe na pihala z budnicami, že tradicionalne budnice bodo tako v Križu z domačo godbo «Vesna», ki bo nato svoje borbene motive ponesla tudi po vaseh zgoniške občine, v Nabrežini in na Proseku, kjer bodo v jutranjih urah polagali vence na krajevni in na kontovelski spomenik. Pred tem pa bo proseška godba igrala vi na predvečer 1. maja polagala vence k spomenikom padlim v NOB na občinskem območju in sicer od Proseške postaje do pokopališča na Proseku, Gabrovce, Samatorce, Sa-leža in Zgonika. Občinska proslava osvoboditve pa bo prihodnjo nedeljo, 8. maja. Prižgimo kresove v pozdrav 1. maju Tudi letos na predvečer delavskega praznika prireja mladina z obeh strani meje verigo kresov po celotni Primorski, in sicer od Tolminskega, oziroma Beneške Slovenije pa preko Goriške do Jadranskega morja. Poleg 1. maja se bodo naši mladinci ob tej priložnosti spomnili Dneva ustanovitve OF in Dneva vstaje italijanskega naroda, obenem pa bodo ponovno podčrtali prijateljske vezi med prebivalstvom obmejnega pori o ja. Mladinski odbor SKGZ poriva vse družbeno - politično organizacije, z!asti pa mladino, da drevi prižgejo kresove v lastni vrši ali v lastnem okraju. Na Tržaškem bodo kiesovi zagore'i skoraj povsod ob 22.30, porekod pa tudi prej. V tej akcili k esov sodelujejo tudi občinske konference ZSMS iz Tolmina, Nove Gorice, Sežane in Knnra. Me tna mladina bo prižgala svoj k;es ob 22.30 pri Ferlugih (ped gostilno). Srečanje predstavnikov mladinskih organizacij V četrtek, 28. aprila, je bil na sedežu Slovenske skupnosti delovni sestanek med predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije, Mia dinskega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze in pa mladinskih sekcij Slovenske skupnosti iz Gorice in Trsta. Štiričlansko delegacijo mladih iz Ljubljane je vodil predsednik sveta za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS Ignac Krivec. Na sestanku so udeleženci razpravljali o možnih oblikah sodelovanja med mladimi Slovenci na obeh straneh meje. Na dan so prišle nekatere konkretne pobude za boljše poznavanje manjšinske problematike. Prometne sprememb« Podjetje ACT javlja, da se bodo odslej avtobusi na progah 40 in 41 ustavljali ob treh novih postajališčih žaveljske ceste (Ul. Flavia): v višini hišne številke 58 (SIP) in 22/1 — v smeri proti Trstu, ter v višini štev. 45 v smeri proti Miljam. Pri Domju odprtje agencije TKB f... S&Ši V novozgrajenem Družbenem centru «Anton Ukmar - Miro* pri Domju bodo danes dopoldne slovesno predali namenu novo agencijo Tržaške kreditne banke. Agencija predstavlja novo pomembno prido- bitev ne samo za vse področje dolinske občine in za našo narodnostno skupnost, ki tu živi, temveč tudi za naš osrednji bančni zavod, ki se bo tako še bolje povezal in ustregel potrebam našega življa. Slovesno odprtje nove agencije bo ob 11. uri. Na sliki podpis pogodbe o najemu prostorov nove agencije v Družbenem centru pri Domju med dolinskim županom Švabom in predstavnikoma TKB Svetino in Semenom. SINOČI V POLNEM AVDITORIJU «Le Balcon» - dregnil v živo z zdravo ironijo in humorjem Sinoči se je v tržaškem Avditoriju predstavila kabaretna skupina «Le Balcdn» z delom zagonetnega naslova *Giordob, Cardragh. Gre pač za dvolingvistično strukturo, ki je potem tudi bistvo satiričnega programa, ki so ga izvedli Noemi Cal-zolari, Lilla Cepak, Boris Kobal, Sergij Verč in ob klavirju Aleksander Vodopivec. Dvorana Avditorija je bila nabito polna, kar je jasen dokaz zanimanja za kabaretni večer, ki je vsekakor prinesel v naše mesto kozarec zdravega humorja. Dokaz pa je tudi, -da si marsikdo želi zdrave ironije, ki zna prerešetati probleme, ki so običajni obrok naše vsakodnevne prehrane.. Slovenci - Italijani, dvojezičnost, tržaškost, kam-panilizem, zaprtost in provincialnost, samopašnost, pa Lista za Trst, pa politiki, ki vodijo mesto, pa intelektualci, vsi so prišli na ironično rešeto igralcev. Predstava je bila torej zelo živahna in skoraj vsaka točka, oziroma vsak skeč je naletel na veliko odobravanje občinstva in na topel aplavz. Vsekakor so si ta aplavz vsi nastopajoči zaslužili imiiiii iiiiuitiiiiiiiiiiiKiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiuiitunmiiiiiiiiiiiiHaiiiniinii,,,, „„„ mn,,mi Hiiiii«iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiniiii ii,hii,i ,ill|llimlllllmlllliillliiiilllllillimlll|llllimlili,„1,11111, iiiiiiiiiiii iiimi 11,iiiiiiiiiiiiittiniiiiitiiiiinii 11111 MiuiiimumiMimmmiiuiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiuMiiiiiiiiiiiniiiHmiiamiiiaiiimm PO POROČILU ODBORNIKA ZA JAVNA DELA JAGODICA Tržaški občinski svet ratificiral okvirni sporazum glede razlastitev Spetič (KPI) poudaril važnost boja razlaščencev in njihovih organizacij Tržaški občinski svet je pozno sinoči soglasno ratificiral okvirni sporazum, ki so ga pred meseci podpisali dežela Furlanija - Julijska krajina, Kraška gorska skupnost, občine, konzorcij «Naša zemlja* ter kmetijske organizacije glede spoštovanja vseh rokov za izplačila odškodnin v zvezi z razlaščanji za gradnjo avtoceste Sesljan - Fernetiči - pristanišče. Sporazum, kot znano, predvideva tudi zelo važno poglavje, ki priznava prizadeti skupnosti pravico do družbenih protivrednosti v zameno za ogromno škodo, ki so jo povzročila in jo po vzročajo razlaščanja naše zemlje. Ta sporazum, ki ga je svojčas z rezervo podpisal tudi župan Ceco-vini, je sinoči podrobno orisal odbornik za javna dela Jagodic, ki je med drugim potrdil obvezo tržaške občinske uprave, da bodo vsi lastniki porušenih hiš dobili V najkrajšem času nove hiše. V razpravo, ki je sledila odbornikovemu poročilu, je posegel samo svetova-•lec Spetič (KPI), ki je poudaril pomembnost tega sporazuma, sad boja in prizadevnosti razlaščencev in njihovih organizacij. Sedaj je pričakovati, je med drugim rekel Spetič, da bo uprava na različen način kot doslej pristopila do problemov teritorija in da bo pri tem upoštevala kakšne so stvarne zahteve in potrebe prebivalstva, ki na tem te riteriju živi. Prof. Pirjevec predaval o Francescu Giunti V prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK je sinoči, na vabilo Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje in Zveze vojnih invalidov NOB, prof. J. Pirjevec predaval o Francescu Giunti — požigalcu Narodnega doma — in o njegovem delovanju v Trstu. Še posebej pa je prišla do izraza, tako s strani predavatelja kot udeležencev srečanja, zaskrbljenost nad današnjim političnim položajem v mestu, kjer je lahko prišlo do take fašistične Rodila sta se MATJAŽ in MITJA Tanji in Petru iskreno čestita Suhadolcu oddelek geometrov. HIUMMIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIMIIMItIHMIIIIIIMIIMIIIIIHHIIIIttlllllMIIIHIIItlllllilltllllllllllMtIIMIIHIIIIIIIItllM OD PONEDELJKA DO SREDE V RIMU Tudi o krajevnem kmetijstvu na kongresu Confcoltivatori V svojem poročilu bo predsednik Avolio potrdil obveze organizacije, ki jih je sprejel na občnem zboru Kmečke zveze - Prisotna tudi delegacija KZ budnico tudi na Padričah, v Gropadi in v Bazovici. Trebenska godba »Vikior Parma* bo najprej pozdravila de'avski praznik v lastni vasi, nato bo nastopila tudi pri Banih in na Oprinah. V Irebenskem Ljud skam domu pa bo drevi ob 20 30 vsakoletna prvoma.jska proslava, ki jo prire.ia sekcija KPI »Zorko Kralj*. Ob tej priložnosti bodo tudi proslavili 40 letnico padca fašizma. Na s avnosli, na kateri bosta nastopila domača godba in prenovljeni mešani zbor KD Primorec, bo govoril občinski svetovalec Ca'ab; ia. Večja prvomajska prireditev pa bo jutri v Križu, in sicer na dvorišču Ljudskega doma. Ob 17. uri bo kulturni program z godbo od Korošcev in z moškim pevskim zborom «Vesna», nakar bosta govorila pokrajinski tajnik KPI Tonel in deželni svetovalec Iskra, Slavnost prireja sekcija KPI »Josip Verginella. V dolinski občini bo drevi kultur na prireditev v Prebenegu. Ob 38-letnici osvoboditve pa bo občinska uprava položila vence k vsem spomenikom padlim v občini. Zbor je ob 17.45 pred županstvom, odhod pa bo četrt ure kasneje. Padle borce pa bodo danes ob 17. uri počastili tudi na barkovljanskem pokopališču s sodelovanjem osnovnošolskih otrok in domačega pevskega zbora. Kome moracijo prireja SKD Barkovlje. Prvomajske slavnosti bodo danes na pobudo krajevnih sekcij KPI tu di pri Sv. Ani, v krožku »Pečar* (Ul. Fleming) in na Kolonkovcu. V Podlonjerju pa bo jutri nastopil god beni ansambel »Železničar* iz Srp-skih Moravic, govorila pa bosta Edvin Švab in Giorgio Canciani. Naj še omenimo, da jutri ne bo do ves dan vozili avtobusi Konzor-cialnega podjetja za prevoze - ACT. Zgoniška občinska uprava bo dre Od ponedeljka do srede bo v Rimu vsedržavni kongres konfederacije obdelovalcev zemlje (Confcoltivatori), katere članica je tudi Kmečka zveza. Udeležila se ga bo zato tudi njena delegacija, ki jo bosta vodila predsednik Guštin in tajnik Bukavec. šlo bo za redni kongres, ki se bo spoprijel z vprašanjem dolgotrajne krize v državi, ki je sprožila proces preobrazbe družbene in produktivne strukture ne samo v pri marnem sektorju, ampak v vsem socialnem in gospodarskem apara tu. Tej preobrazbi se ni izognil niti kmetiiski sektor, zaradi česar bo moral kongres začrtati smernice, po katerih bo treba voditi kmetijsko politiko. To vprašanje bo seveda v ospred ju v poročilu predsednika organizacije posl. Giuseppa Avolia; kot smo izvedeli pa bo v njem obravnaval tudi problem kmetijstva v tržaški pokrajini in vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Vsa ta problematika je Avoiiu dobro zna na: podrobneje se je z njo seznanil, ko se je udeležil občnega zbora Kmečke zveze. Kot je takrat povedal, se Confcoltivatori živo zanima in podpira akcije, ki jih glede teh problemov vodi Kmečka zveza: to obvezo organizacije bo ponovil tudi na kongresu. Na občnem zboru KZ se je Avolio tudi obvezal za izpeljavo vrste ak cij, ki jih bo Confcoltivatori začela uresničevati — tako je takrat napovedal — takoj po vsedržavnem kongresu. Predvidene akcije ' so: srečanje s predsednikom deželne vlade in odbornikom za kmetijstvo, katerima predočiti vprašanja v zvezi z akcijami, ki bi jih kazalo spre jeti v obrambo specializiranih kul tur, kakor na pr. cvetličarstva, vrtnarstva, vinogradništva in živi noreje ter za izgradnjo potrebnih infrastruktur za razvoj produktivnih dejavnosti; srečanje s predsed nikom republike Pertinijem, kate rega naj bi se udeležila kvalifici rana delegacija kmetov včlanjenih v Kmečko zvezo; razne pobude s katerimi »pritiskati* na parlamen tame skupine za odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in kot zadnje se je Avobo obvezal za obisk v SR Sloveniji. Danes v Trstu srečanj« «zelenih» V dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 1) bo danes popoldne ob 16. uri prvo deželno srečanje »Zelena alternativa: kako in zakaj*. Govorili bodo predstavniki poten riatne «zelene liste* v naši deželi, ki se po neuradnih vesteh misli predstaviti na bližnjih volit vah. provokacije, ne da bi se niti politične sile, razen KPI, niti slovenske organizacije mobilizirale za preprečitev pobude, ki je prav gotovo pomenila za neofašiste veliko moralno zmago. V zvezi s takim popuščanjem je bilo izrečeno tudi mnogo grenkih besed o pasivnosti Slovencev, ki si ne prizadevajo v zadostni meri, da bi sprožili nujne postopke za vrnitev poitalijančenih priimkov v prvotno obliko. Delo deželne komisije za prevoz« in turizem V teh dneh se je nadaljevalo intenzivno delo deželnih komisij. Komisija za prevoze in turizem, ki ji načeluje svetovalec Štoka (SSk), je z večino glasov (komunisti so se vzdržali) odobrila zakonski osnutek, ki. se v luči spremenjenih pogojev in dimenzij, ki jih je dosegel turistični sektor v Furlaniji - Julijski krajini, loteva problema primerne ureditve pri klasifikaciji hotelov. Pred izglasovanjem zakonskega osnutka so se člani komisije srečali s turističnimi organizmi iz dežele. Ista komisija je poleg tega z večino glasov (komunisti so se vzdržali, predstavnik PDUP pa je bil proti) odobrila tudi zakonski osnutek, ki spreminja obstoječi deželni zakon štev. 8/82 glede krajevnih javnih prevozov. • Mednarodno združenje za študij ekonomskih in trgovinskih ved AIESEC bo priredilo od 2. do 4. maja v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete zasedanje na temo: »Marketing v industriji in v servisni službi: uporaba in razvoj*. * v Ministrstvo potrdilo organik za Katinaro Vsedržavni zdravstveni svet, ki mu predseduje minister Al-tissimo, je na svoji zadnji seji izrazil pozitivno mnenje za razširitev organika tržaške krajevne zdravstvene enote, da bi nova bolnica na Katinari lahko začela delovati. Najvišji tehnično posvetovalni organ ministrstva za zdravstvo je tako uradno potrdil, da je treba sprejeti v službo 513 delovnih enot; število je določila deželna uprava oktobra lani, ko je pripravila organik krajevne zdravstvene enote in predvidela polno delovanje katinarske bolnice. Takoj ko bo krajevna zdravstvena enota z univerzo in sindikalnimi organizacijami določila ureditev oddelkov in njihovih organikov, bo deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo nemudoma začelo postopek za sprejem v službo teh novih enot. VČERAJ IN DANES NA UNIVERZI STROKOVNI POSVET 0 VAŽNEJŠIH ŽELEZNIŠKIH PROGAH V EVROPI Zaradi energetske krize se prometni tokovi vračajo na tire Suplentska mesta v občinskih vrtcih Tržaška občina sporoča, da lahko učiteljsko osebje, ki kandidira za suplentska mesta v občinskih otroških vrtcih, predloži ustrezno prošnjo za službo v šolskem letu 1983/84 najpozneje do 12. ure dne 25. maja pristojnemu uradu tržaške občine, in to do 12. ure (soba št. 32). O-brszce za prošnjo pa interesenti lahko dvignejo med 11. in 12.30 vsak dan v sobi št. 107. Na gospodarski fakulteti tržaške univerze se je včeraj začel mednarodni strokovni posvet o velikih železniških infrastrukturah v Evropi. Posvet, ki bo trajal še danes, je organiziral Inštitut za preučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki deluje v sklopu tukajšnje univerze. Izvedenci s področja železniškega prometa, ki so prispeli na posvet iz več evropskih držav, obravnavajo razne aspekte tega prometa, in to zlasti v luči energetske krize, zaradi katere so se blagovni tokovi, ki so pred desetletji zapustili železnico ter prešli na cesto, začeli v zadnjem času vračati na tire. Poleg širših vprašanj, ki zadevajo razvoj železniškega prometa znotraj EGS ter med deseterico in tretjimi deželami, so na včerajšnjem delu posveta o-bravnavaii tudi nekatere specifične argumente, kot so na primer delovanje glavnih železniških prog v Španiji, proge čez, Brenner, proge čez Semmering'(gre za odsek Južne železnice, ki je leta 1857 povezala Trst z Dunajem), simplonske in drugih važnejših prog v Evropi. Na otvoritveni slovesnosti so nastopili predsednik inštituta prof. Maternim, rektor univerze prof. Fu-saroli, tržaški župan Cecovini in deželni odbornik za promet Rinaldi. EGS je uradno zastopal dr. P. Le- Tanji in Petru Suhadolcu sta se pridružila MATJAŽ in MITJA Prijateljema iskreno čestita m, Matjažu in Mitji pa-želiva nadvse uspešno življenjsko pot. Silvana in Vojko Privekala sta MITJA in MATJAŽ Dvojno srečo v življenju jima želi, Tanji in Petru pa čestita TFS Stu ledi um m*i •••>■••• mi mi iiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiitKuiiiiiiimiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SINOČI OB SVEČANEM VZDUŠJU Tradicionalni prvomajski miting na Proseku - Konto i elu Prosek in Kontovel sta sinoči s tradicionalnim prvomajskim mitingom proslavila mednarodni praznik dela- Prireditev v dvorani kontovel-skega gospodarskega društva je bila obenem proslavitev obletnice o-svoboditve, kot je v svojem govoru podčrtala Slava Starc - Križman, ki je ostro obsodila zadnjo neofašistično provokacijo v Trstu in popustljivost oblas.i do prebujanja tukajšnjih najbolj reakcionarnih sil. Manifestacijo je odprla proseška godba na pihala pod vodstvom Slavka Lukše. Po recitacijah otrok osnovne šole je otroški pevski zbor KD Prosek Kontovel, ki ga vodi E-rika Briščik, zapel štiri pesmi. Temu je sledil uglajen nastop domačega ženskega pevskega zbora pod vodstvom Janka Bana in recital dijakov nižje srednje šole Fran Levstik. Moški pevski zbor Vasilij Mirk se je nato pod vodstvom Evgena Prinčiča predstavil z »Mornarji*, Pirni- ■ lil 1111111111111111111111111111111II MIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillMIIIIIIIIIIMIMMMIIIIIIIIIliinillllllMCIIIIIIIIIIIIIMIIIIIimillMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII Sodna obvestila zaradi Miladinovičih smrti Sodni organi so že pred časom začeli preiskavo o smrti 42-letne jugoslovanske državljanke Milanke Miladinovič, ki je preminila v tržaški bolnišnici 6. aprila lani v nekoliko nejasnih okoliščinah; že ko smo o dogodku poročali, smo izrazili sum, da verjetno ni bilo kaj v redu pri zdravljenju, ki so ji ga nudili v bolnišnici, kamor se je zatekla po pomoč. Kaže, da je bil ta sum utemeljen, saj je namestnik državnega pravdnika dr. Drigani včeraj izdal šest ali sedem sodnih obvestil; na osnovi izvidov OBVESTILO Cenjene bralce in naročnike obveščamo, da bomo danes, 30 t.m., zaradi prvomajskega praz nika predčasno zaključili redak čijo Primorskeg: dnevnika. Za radi tega bomo sprejemali za hvale, darove in prispevke, če stitke. oglase in druga obvesti la najkasneje do 11. ure, osmrt niče pa do 12. ure. oboukcije dr. Drigani namreč ne izključuje možnosti, da je skupina oseb, ki je zdravila Miladinoviče-vo pri zdravljenju zagrešila kako poklicno napako; osebam te skupine je zato poslal sodno obvestilo. Seveda bo treba celotno zadevo preveriti, potreben pa bo tudi nadalj nji zdravniško sodni izvid. Naj na kratko obnovimo, kako je Miladinovičeva umrla; tistega 6. aprila je iz okolice Beograda prišla v Trst po nakupih; bila je v sedmem mesecu nosečnosti, ne da bi se tega sploh zavedela. Na ulici jo je zjutraj nenadoma zajela slabost in se zatekla v bolnico, kjer so kmalu videli, da je primer zelo resen. Na ginekološkem oddelku so ugotovili, da se je posteljica ločila od maternice in da je otrok že mrtev. Okrog poldne se je končal ginekološki poseg, s katerim so odstranili otrokovo truplo, Miladinovičevi pa so izvedli še potrebne transfuzije in šive. Nato so jo odpeljali na oddelek za oživljanje, kjer se je okrog nje zvrstilo več zdravnikov: okrog 19. ure so opazili, da se njeno stanje nezadržno slabša; več ur je notranje krvavela in kljub šte- vilnim poskusom, da bi jo pripravili na novo operacijo je malo pred oolnočjo umrla. KPI o pličarslvu Delegacija tržaške avtonomne fe deracije KPI, v kateri so bili odgovorni za probleme okolja Morgutti ter deželna svetovalca Tonel in Iskra, se je sešla s predstavnikoma tukajšnje sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave - WWF P. de Bedenom in D. Predonza nom, katerima je obrazložila stališče partije do vprašanja ptičar-stva. Tonel je povedal, da se komunisti zavzemajo za odlog ustre zne razprave v zadolženi deželni komisiji, ker bi na ta način lahko z zainteresiranimi (to je lovskimi društvi) poglobili celovito problemati ko. Predstavniki KPI so vsekakor zatrdili, da so za to, da se zakon o ptičarstvu odobri še v tekoči za kor.odajni dobi. To pa bo mogoče, kot so pripomnili, samo. če se bodo za to zavzele tudi večinske stran ke, sicer v prvi vrsti demokristjani. kovo »Smrt v Brdih* in Simonitijevo »Kličem vas* na besedilo Srečka Kosovela. Med pesmim sta člana a materskega odra »Jaka Štoka* Sonja Rupel in Egon Štoka podala nekaj pesmi in prebrala pismo na smrt obsojenega borca. Večer je sklenil nastop harmonikarskega ansambla, ki ga vodi Lo-redana Kočevar. Na veliko željo občinstva, ki je vsak nastop nagradilo z aplavzom so harmonikarji za igrali še eno dodatno skladbo. moine, egiptovsko vlado ing. Karra-ra, za italijanske državne železnice pa je bil prisoten generalni direktor dr. E. Semenza. Med vprašanji v diskusiji sta se dva predavatelja, odbornik Rinaldi in predstavnik državnih železnic ing. Focacci, dotaknila tudi problema železniških infrastruktur v naši deželi ter se zadržala zlasti ob pomenu okrepitve proge Videm - Trbiž (dela se bodo zaključila leta 1986) ter gradnje nove ranžirne postaje pri Cervignanu. Danes se bo posvet nadaljeval z drugim ciklusom predavanj, v okviru katerih bodo strokovnjaki orisali tudi načrte za novi železniški zvezi med celinsko Evropo in Anglijo čez Rokavski preliv ter med Kalabrijo in Sicilijo čez Mesinsko ožino. (Izbor elaboratov za direktno železniško zvezo s Sicilijo - elaborate je prispevala delniška družba »Stret-to di Messina* - je razstavljen v pritličju stavbe inženirske fakulte-Trgu Europa). te na Film in glasba v A ris tonu V kinodvorani Ariston bodo v sklopu revije cVideorock 2», ki jo pripravlja skupina Theoreaditg, vrteli filme s koncertov nekaterih znanih rock pevcev in ansamblov. V četrtek, 5. maja, bosta na sporedu film «Tonight i'm yours tour» z Rodom Stetvartom in film o lanski italijanski turneji Jacksona Brow-nea. V petek, S. maja, bodo vrteli film tVideo Collection» z Duran Dura« in film o svetovnem touru ansambla Police iz 1981. leta. za večer, ki ni bil samo humoren in ironičen, ampak tudi nov in ;« na svoj način znal razgaliti to, kar pač lahko samo ironija in humor razgalita. V Seslfcnu odprli Cassettijevo razstavo S sinočnjim svečanim odprtjem likovne razstave z naslovom rDeset let Cassettijeve umetnosti» v lepem razstavišču sesljanskega sedeta turistične ustanove se je tudi uradno začela turistična sezona na devinsko - nabrežinski obali. V primerjavi > podobnimi prireditvami zadnjih let se nam je sinočnja zdela nekoliko bolj svečana in bogata, morda zato, ker je Cassettijeva razstava pritegnila razmeroma veliko ljudi, saj je Marino Cassetti eden izmed zelo veljavnih tržaških likovnih mojstrov srednje generacije. Komisar turistične ustanove za tržaško obalno področje dr. Santin je v svojem priložnostnem nagovoru podčrtal, da mora devinsko -sesljansko področje dobiti ustrezne strukture, da se vključi v mednarodni turizem in da ni več čas čakanja, pač pa čas odločitev in dela. V odmev so mu bile besede nabre-žinskega župana Albina škerka, ki je najprej v italijanščini, nato še v slovenščini pozdravil goste in posebnega gosta slikarja Cassettija, hkrati pa poudaril obveznost upravnih oblasti, da se z vsemi silami zavzamejo za to, da ostane sesljam ynv,. fjn ^o 7Qradvo tf* strežne turistične zmogl ivosti, vseka kor pa, ua se ne uovuLi zasebna rezidenčnost, torej pozidava prostora z zasebnimi hišami, vilami ali čim podobnim. O Cassettiju in njegovi umetnosti pa je obširneje govoril umetnostni kritik Carlo Milic, ki je razčlenil razvojno pot tega slikarja od «šestdesetih let* do današnjih dni. Ob izgubi drage matere izraža prof. Alešu Lokarju občuteno sožalje Slovenski raziskovalni in-štitut. Ob bridki izgubi mame KATERINE izrekajo iskreno sožalj sinu Silvanu čoku in družini Upravni in Nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Ob izgubi drage mame izreka moški zbor «Vesna» iz Križa svojem® članu Srečku Vidoriju iskreno sožalje. ŠD Vesna Izreka svojcem globoko sožalje ob izgubi mame ln none Cilke Vldoni. Člani upravnega odbora Ljudskega doma iz Križa in sekcija KPI J. Verginella izrekajo ob izgubi Cilke iskreno sožalje vsem prizadetim svojcem. Dramska skupina iz Pivke drevi gost SKD Tabor V želji po navezavi stikov in po glabljanju vezi s sorodnimi društvi v matični domovini bo danes. 30. a-prila, dramska skupina KUD Pivka gost SKD Tabor. KUD Pivka ]e zelo aktivno društvo, poleg dramske skupine razvija pevsko dejavnost, ki ima/na Pivškem že bogato tradici jo. Trenutno delujejo v društvu mo ška okteta * Javor* in »Bori*, oba priznana tudi v širšem slovenskem prostoru, ter moški zbor «Bratov Vodopivec». V Prosvetnem domu na Opčinah se bo drevi ob 20.30 predstavila dramska skupina z uprizoritvijo «Komedije v komediji» Marjana Marinca. Gre za prikaz tra gikomičnega življenja glavne osebe Komedije, človeka današnjih dni. Kljub rezkem uposmehu in satir dihata iz Marinčevega teksta tudi toplina in razumevanje človeka. Avtor ne govori z viška, temveč z ravni naše skupne človeške skrbi in bolečine, kako napraviti življenje znosnejše, za žarek sonca lepše in toplejše, vsaj za en smehljaj razumevanja veselejše. Za zabavo in ve selo počutje bo poskrbelo 10 igral cev v režiji Marka Vadnjala. Open ski publiki se tudi nocoj obeta lep kulturni večer. Dne 29. t.m. je preminila naša draga CECILIA SEDMAK vd. VIDONI Pogreb bo danes, 30. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo; sinovi in hčeri z družinami ter drugo sorodstvo Trst, 30. aprila 1983 (Pogrebno podjetje) Ameriški informativni center v Trstu bo priredil v torek, 3. maja, v dvorani hotela Jolly srečanje člana ameriške ustanove za nadzorstvo nad oborožitvijo in za razorožitev Mauricea Eisensteina s študenti z u-niverz iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Tridentinskega - Gor-nega Poadižja. Ugledni gost bo govoril o pogajanjih START in o pogajanjih za omejitev jedrskega oro žja srednjega dometa. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga MARIJA VIDMAR roj. TOMAŽIČ Pogreb bo danes, 30. aprila, ob 15. uri na pokopališču v Sežani. » Žalujoči: hčeri Dragica in Danica z možema, • vnuki Petriča, Pavel ter Slavica, Darinka in Irenka z možmi, ter pravnuki Erik, Sara in Borut Opčine, 30. aprila 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga PAVLA METLIKA por. MOŽINA Pogreb bo danes, 30. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči; mož Franc, svak, sestra ln brat z družino Trst, 30. aprila 1983 30. 4. 1981 Ob drugi obletnici smrti 30. 4. 1983 Celestina Malalana se ga spominjajo vsi, ki so ga imeli radi. Opčine, 30. aprila 1983 *^»K0 GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dor ALOJZ REBULA hribi, pokrijte nas farsa v 3 dejanjih - dveh delih Krstna uprizoritev Režija: JOŽE BABIČ Premiera v torek, 3. maja, ob 20.30 Ponovitev v sr., o, 4. maja, ob 20.30 • IZVEN ABONMAJA Prodaja vstopnic v ponedeljek in torek od 10. do 14. ure ter 1 uro pred pričetkom predstav. Razstave v TK GALEKUl - Ul. sv, Fran čiška 20, razstavlja Jože Ciuha, j V fojcrju doma A. Sirka v Križu je na ogled razstava Vladimira Raž-j ma. Občinstvo si jo lahko ogleda danes 16-19). (16-19) in jutri (10-12 in SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Edi šeibaus: Razstava novinarske fotografije ob izidu knjige «Fotoreporter». Razstava bo odprta do jutri. 1. maja. Urnik: danes od 17. do 19. ure, jutri pa od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. Arheološka razstava aPredloka v zgodnjem srednjem veku» je na o-gled, v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4, do 6. maja. Umik: od 9. do 12. ure in od 16. do 18. vsak dan razen sobote in praznikov. Predavanja Gledališča SSG — Trst »Pravljica za najmlajšcs. Pripoveduje Štefka Drolčeva: danes, 30.4., ob 9. uri in ob 11. uri na šoli France Bevk - Opčine. VERDI Danes ob 17. nri osma predstava Verdijeve opere «Traviata». Abonma t'ed G. Dirigent Daniel Oren. ROSSETTI V torek, 3. maja, «Bouvard e Pe-cuchet» v režiji Kezicha in Squerzine. V abonmaju odrezek št. 10. Rezervacije pri osrednji blagajni. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana V četrtek, 5. maja. ob 20. uri: »Abdullah ibrahim quartefcs>. Kon-Ceri jazz ansambla Mala dvorana V četrtek, 5. maje ob 19.30: duo Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc - klavir. . Velika dvorana slovenske filharmonije V sredo, 4. maja, ob 19.30: «Sre-b' ni abonma*. Vstopnice so v prodaji pri blagaj-ni Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pri dedkom predstave. SPDT prireja v četrtek. 6. maja, v Gregorčičevi dvorani'v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) ob 20.30 predavanje znanega slovenskega fotografa Maria Magajne na temo: »Kanada in Velika jezera*. Predavanje, ki je pri nas absolutna novost, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! f Čestitke Kino Cappella Undergrou 18.00—20.00— 22.00 «Nick’s movies>. Režija Wim Wenders in Nicholas Rav. Ariston 16.00 «Yoll». Zlata palma na festivalu v Cannesu. Eden 17.30 «11 verdetto*. P. New-man. C. Rampling, J. Mason. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Gandhi*. Dvorana št. 2 ob 15.30 «Speed interceptor*. Dvorana št. 3 ob 15.00 «Diario intimo di una giornalista*. Prepovedan mladini ■ Pod 18. letom. Grattaeielo 17.00 «L'aereo pili pazzo del mondo, sempre piči pazzo*. renice 18.00 «Tootsie». D/ Hoffman. Mignon 16.30 «No grazie. il caffe mi rende nervoso*. *dodrammatico Zaprto. Aurora 16.30 «11 tifoso. 1’arbitro e “ calciatore*. P. Franco, C. Rus-so. E. Cannovale. Eapitol 16.00 «Ufficiale e genti-luomo*. Cristallo 17.00 «Amici miei. atto II.». .C. Tognazzi. Moderno 16.30 «Cane e gatto*. B. Spencer in T. Milian. Radio 15.30 «Le viziose*. Prepove-ian mladini pod 18. letom. ''torio Venelo 16.00 «Diritto di cro- , naca». P. Newman in S. Field. Ehmiere 16.00 »Papillon*. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. aprila <; KATARINA vzide ob 5.55 in zatone ob ■09 _ Dolžina dneva 14.54 — Lu-14 vzide ob 23.46 in zatone ob 7.53. Jutri, NEDELJA, 1. maja PRAZNIK DELA y. o e včeraj: najvišja tcmperatu * 31,5 stopinje, najnižja 13,7, ob 18. * 19,8 stopinje, zračni tlak 1016.4 rahlo pada, brezvetrje, vlaga odstotna, nebo malo pooblačeno. ,7®rJe mirno, temperatura morja '•* stopinje. ROJSTVA IN SMRTI ^Bodili SO SE: Micbele Perini, aniele Genzo, Stefania Parma, aneesca Bunvenuti, Antonella Sane i Paol° Giorgi, Michela Stpllo-i' Matteo Nurra, Lilia Mignacca, , astasia Clio. Marco Furlan, An-?a Portograndi, Giovanna Lorenzi. Fe . LI SO: 53-letna Vincenzina rrn r21'ca Por. Bortolotti, 64-letni Bruni do™8, 82-letni Giovanni Antoni- • »8-letna Maria Muzek vd. Bolle. , Jelbi Adriano Trevisani, 65-letni wnio Cijan, 68-letna Carmelia Zorc tP č ®a*}ic- 51 -letni Giovanni Pie-letiu ' A9-tetni Celeste Zanellato. 86-kjV Domenico Sluga. 79-letna Ga-‘a Pieri, 70-letna Eury Battisti, So Maria Giorgina Vardabas-v. d- Zollia. 89 letni Bartolomeo Cer-Brol- ’ 3A letna Margherita Saidi vd. S,?™«. 80-letni Romano Giachin, ni o» ? Antonia Karniel vd. Stefa-rt/ (“ letni Mario Fellini 59-letni Al- 7ft i^dreosso, 59-letni Antonio Bua, i Paola Metlika por. Možina, ^edtn'11 ^ure'*° P'n' 82-letna Cecilia j^letni 1'(5rnak vd. Vidoni, 62-letni Adriano re> 86-letna Domenica Sluga. dnevna služba lekarn W. (od 8.30 do 20.30) 35‘»(za Gspedale 8, Istrska ulica p) Miramarski drevored 117, Ul. , *bi 19, Prosek, žavlje. 7 ®-30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) a^6° Piave 2. Piazza Borsa 12. nočna služba lekarn . (od 20.30 dalje) p argo Piave 2, Piazza Borsa 12, Pr°*k. žavlje. Nravstvena dežurna služba Ul služba od 21. do 8. ure j. • 732 627, predpraznična od 14. do * ure in praznična od 8. do 20. SPDT čestita svojemu odborniku in načelniku alpinističnega odseka Petru Suhadolcu in ženi Tanji ob rojstvu Mitje in Matjaža. Danes praznuje rojstni dan SONJA BOGATEČ iz Križa št. 176. Vse najboljše v življenju ji voščijo mama Ančka, sin Lorenzo ter brat Gigi z družino. Prireditve in sporočila kulturnih društev inr organizacij PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi na dviganje maja, ki bo danes, 30. t.m., od 21. ure dalje in v torek, 3.5., ob 19. uri na slovesno podiranje maja z godbo. Jutri, 1.5., budnica ob 6. uri zjutraj! PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi vse vaščane in posebno vinogradnike na sestanek, ki bo v srenj-ski hiši v ponedeljek, 2. maja, ob 20.30, za pripravo 13. PRAZNIKA VINA. KD S. Škamperle in KD Union vljudno vabita na filmski večer o potovalnih posnetkih priljubljenega potnika kinoama terja Sergija Nodu-sa, ki bo v sredo, 4. maja, ob 20.30 na stadionu 1. maj. Predvajal bo filma «Sahara zoo Ba-Ba» in «šti-rje letni časi ob Plitvičkih jezerih*. SKD Prosek - Kontovei vabi danes, 30. aprila, ob organizaciji MK na kres in jutri, T. maja. ob 8.30 na polaganje vencčV' k spomenikom padlim. Zbirališče pred Soščevo hišo. • t ... SKD Barkovlje obvešča, da bo danes. 30. aprila, ob 17. uri na bar-kovljanskem pokopališču komemoracija padlih s sodelovanjem osnovnošolskih otrok in domageča pevskega zbora. Razna obvestila KD Vesna sporoča da bo kresovanje drevi ob 21. uri na dvorišču doma A. Sirka v Križu. Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da bo redna seja odbora dne 2. maja 1983 ob 19.15 v prostorih KD Ivan Grbec v šked nju. Vabljeni! Sekcija KPI «J. Verglnella* prireja jutri, 1. maja, tradicionalni praznik v Ljudskem domu v Križu. Ob 17. uri bo kulturni program, nakar bosta govorila C. Tonel in B. Iskra. Slovensko lovsko društvo F-JK «Doberdob» obvešča Kulturna in športna društv , da bo priredilo svoj tradicionaln. lovski praznik 4. in 5. septembra v Zgoniku Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in podrobnejše informacije- na sedežu SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III - telefon 744-249 od 9. do 12. ure. Zadruga planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju danes, .30. t.m., ob 19. uri in v drugem sklicanju — 'ob vsaki številčni prisotnosti — v ponedeljek, 2. maja. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov in razno. LEKARNE V OKOLICI Buljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel 211-001: Prosek: tel 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 223 596; Nabrežina: tel 200-121: Seslian: tel 209 '97 |8Bp TABOR PROSVETNI DOM Danes. 30. aprila, ob 20.30 gostuje KUD Pivka z Markičevo Komedija o komediji Režija MARKO VADNJAL Vabljeni! 13 ITAK GRBEC ŠHEBENJ priredi danes, 30. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje JOŽETA KORENA Koncentracijsko taborišče v Gonarsu Sodeloval bo tudi moški pevski zbor Fran Venturini od Do-mja pod vodstvom Ivana Tavčarja. Vabljeni! KD Jože Rapotec vabi danes, 30. aprila, ob 20.30 na KULTURNI VEČER z mladimi ustvarjalci ob 1. maju SPORED: pesmi Nadje Švare, Elena Parovel in Barbara Salvi s flavto, vaški otroci z glasbeno igrico »Vrtnica brez trnov*. Tekst in režija Geni Kozina, glasba Edvin Križmančič. Sledi družabnost ob kresu. Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v prvem sklicanju danes. 30. aprila, ob 19. uri in v drugem sklicanju ob vsaki številčni prisotnosti — v ponedeljek, 2. ma.ia, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov in razno. Zaradi praznovanja praznika dela ^ URADI GENERALNEGA KONZULATA SFR JUGOSLAVIJE V TRSTU v dneh 2. in 3. maja 1983 ne bodo poslovali. Vpisovanje v občinske otroške vrtce Tržaška občina sporoča, da bo vpisovanje v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1983/84 v posameznih šolah od 2. do 7. maja t.l. in sicer od 9.00 do 11.30. OBČINA MILJE Župan obvešča, da so v občinskem tehničnem uradu nameščeni do 18. maja 1983 akti IX. variante k splošnemu regulacijskemu načrtu v prilagoditev splošnemu deželnemu urbanističnemu načrtu, kot predvideva 2. odst., čl. 32 deželnega zakona z dne 9.4.1968, št. 23, spremenjenega in dopolnjenega z deželnim zakonom z dne 17.7.1972, št. 20. Ustanove in zasebniki lahko do 7. junija 1983, v smislu obstoječih- zakonov, predložijo pripombe, ki naj prispevajo tvoren doprinos za izboljšanje samega načrta. Informacije SIP uporabnikom n ivilke aprila t.m., abonentom ArAsanti so Menjava telefonske številke Družba SIP obvešča, da so dne 27. menjali telefonsko številko tržaškim (rajoni Rocol In Kjadln Sv. Alojzij). Interesenti so bili že obveščeni. Nova telefonska številka bo objavljena v imeniku 1983/84. Za nadal|n|e Informacije se lahko poslužlte št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki - brezplačna služba). Societa Italiana per 1'Eserclzlo Telefonico RAZSTAVLJA VEČ STO PODJETIJ Danes odprejo v Gorici 13. sejem ESPOMEGO Leto9 dan precejšen poudarek go-spodarskun odnosom z Jugoslavijo Na sejmišču pri ločniškem mostu bodo danes ob 11. uri odprli mednarodni sejem Espomego, ki ga prireja že trinajsto leto goriška trgovinska zbornica, praktično realizacijo je prevzela družba Gego, ki se je tega posla lotila že lani, potem ko je prišlo do nekaterih neuspelih izvedb tega sejma. Sejem je pred trinajstimi leti nastal najprej kot zbirna točka vseh dotedanjih gospodarskih razstav, ki so jih v Gorici prirejali ob priliki andrejevanja. Najprej so te sejme prirejali v Dolinici Koma. Potem pa je trgovinska zbornica zgradila paviljon na sedanjem sejmišču, temu prvemu so se kasneje pridružili še drugi in v načrtu imajo, če se bo sejem v prihodnjih letih obnesel, gradnjo še dveh paviljonov (sedaj so štirje že zgrajeni). Sejem Espomego je sčasoma do bil naslov «Sejem za Vzhod*. Prireditelji so hoteli s tem opozoriti italijanske proizvajalce, da so v Gorici odprta vrata evropskemu Vzhodu, v prvi vrsti Jugoslaviji. Sejem je imel s to formulo uspeh. Prvotnemu spomladanskemu so se potem pridružili še drugi specializirani o pohištveni opremi ter še posebej o kmetijski mehanizaciji. V sedanjem trenutku ko so trgovski odnosi na drobno med Italijo in Jugoslavijo precej zmanjšani je ponovno treba dati večji poudarek sejmu in s tem stikom med podjetji na obeh straneh meje. V to svrho so letos na sejem povabili več u-vozno-izvoznih podjetij, ta so se odzvala, prišlo jih bo razstavljat tudi precej iz Jugoslavije, več kot v prejšnjih letih, kajti tudi Jugoslovani si prizadevajo, da bi izvozili čimveč. Sicer pa bo na sejmu precej prostora posvečenega tudi turizmu in široki potrošnji, tako da bo tudi širša publika prišla na svoj račun. Razstavljeni bodo izdelki več sto tovarn, še zlasti pomemben prostor bo posvečen avtoprevozništvu. V okviru sejma bodo v prihodnjih dneh priredili še nekaj drugih posvetov. Pomemben bo posvet o možnostih industrijske kooperacije, ki ga prirejata občini Gorica in Nova Gorica in o katerem smo že pisali. Kar povejmo, da bo za sladokusce tokrat poslovala na sejmišču kitajska kuhinja. Najbrž bo prvič, da bo taka kuhinja v Gorici. Sejem bo otvoril podtajnik Gior-gio Santuz. V PRIREDBI KULTURNEGA DRUŠTVA BRIŠKI GRIČ V duhu 40-letnice vstaje na Primorskem prvomajski praznik jutri v Števerjanu Na Trgu svobode bosta govorila Boris Race in Giovanni Padoan - Odprta razstava briških vin • Sindikalna praznika v Tržiču in Opatjem selu Delovni ljudje vsega sveta bodo v teh dneh počastili svoj praznik, 1. maj, z manifestacijami in proslavami. Tako bo tudi pri nas na Goriškem. Pri nas ima 1. maj še poseben pomen, saj je jugoslovanska partizanska vojska prav na ta dan, leta 1945, osvobodila Trst in Gorico ter Tržič ter zapodila ostanke nacističnih, fašističnih in domobranskih ter četniških tolp. Slovenci bomo letos ob tej priliki proslavili tudi množični odhod slovenskih mož in fantov v partizane spomladi leta 1943 ter tako pričeli z manifestacijami ob 40-letnici splošne vstaje na Primorskem, do katere je prišlo v septembru 1943. po zlomu italijanske kraljevo-fašistične vojske in države. Demokratični Slovenci bomo ta naš praznik praznčvali jutri v Šte-verjanu, kjer bosta o teh pomembnih jubilejih ob 16. uri na Trgu svobode spregovorila predsednik SKGZ Boris Race in garibaldinski poveljnik Giovanni Padoan. Tej proslavi bo sledil kasneje v Dvoru kulturni spored v katerem nastopajo goriški združeni pevski zbori, godba na pihala iz Nove Gorice ter koroška folklorna skupina. Odprta bo že od danes zvečer tudi razstava briških vin. vedno v Dvoru. Jutri zjutraj pa bo po šte-verjanskih poteh in stezah planin-skoorientacijski pohod. Ne smemo pozabiti da pripravlja vse prvomajsko slavje v Števerjanu Kulturno društvo Briški grič v sodelovanju z odborom vinogradnikov ter taborniki. Enotna sindikalna zveza pa bo 1. maj praznovala v Tržiču. Ob 9. uri naj se udeleženci prvomajskega sprevoda zberejo na Anconetti, pol ure kasneje bo sprevod krenil po glavnih ulicah tega mesta. Ob 10.30 bo na Trgu republike priložnostni shod, na katerem bo govoril zastopnik osrednjega vodstva enotne sindikalne zveze, še prej pa se bodo delovni ljudje zbrali v posameznih vaseh tržiškega okoliša, da bi po domače proslavili 1. maj, potem pa bodo skupno odšli na tržiš-ko manifestacijo. To je že v navadi. Tako bo tudi v Doberdobu. Osrednja sindikalna manifestacija na jugoslovanski strani bo v Opat- •iiiHiiiiiiNUiiiiniiiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiniitMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiMiiiMiiiuiiimiiiiiiiiiininmiiiiHiiiirnitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Goriška problematika na 2-dnevnem posvetu KPI O splošni vsedržavni in mednarodni problematiki so govorili na dvodnevnem posvetu člani petih gori-ških sekcij komunistične partije. Še posebej pa so se zaustavili na gori-ških vprašanjih, o čemer je uvodno poročal tajnik mestnega odbora stranke prof. Marzio Lamberti. Ta se je dotaknil še zlasti hudega gospodarskega stanja (70 podjetij v slabem stanju, 26 izginulih s po-zornice, izgubljenih 7.000 delovnih mest, itd). Ostro je kritiziral pokrajinski odbor, ki da noče, po njegovem, prenovitve. Obsodil je tudi deželno vlado zaradi porazdelitve sredstev zakona 828. V našem mestu je položaj kritičen zaradi zmanjšanja dotoka jugoslovanskih kupcev, kar je povzročilo najmanj 400 odpustov v trgovskem sektorju. Lamberti je tudi obtožil občinsko upravo, ki da je odsotna, še zlasti v zahtevah po podelitvi več, Sredstev zakona 828 in ki se ne zanima, po njegovem, za obnovo zakona o prosti coni. Od takozvanega pojma «Go-rita - mesto most* je treba preiti na novo pojmovanje produktivnega sodelovanja. V razpravo je segel tudi pokrajinski tajnik KPI Renzo Redivo. Zatem so izvolili 27-članski mestni koordinacijski odbor v katerem so tudi Slovenci Giordano Bisiak. Vilma Brajnik, Corva, Ivan Bratina, Edi Maligoj, Stanko Maligoj, Srečko Mušič. riga kresov. Prižgali jih bodo drevi, ob 21. uri, na predvečer 1. maja, mednarodnega delavskega praznika, pa tudi v počastitev dveh, sicer že minulih obletnic, 27. aprila, ustanovitve OF in 25. aprila, dneva osvoboditve izpod fašizma in na-cizma. Želja organizatorja je. da bi kres zagorel v vsaki vasi in zaselku, predvsem na pobudo mladih. V Ravnah nad Orknim delovno srečanje jamarjev treh dežel V Ravnah nad Cerknim se bodo danes in jutri zbrali, na delovnem srečanju, jamarji iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. V bistvu gre za nadaljevanje in razširitev stikov in sodelovanja, ki so se pričeli ob koncu marca letos, s prvim trodeželniin- srečanjem na Vrhu. na pobudo Kraških krtov. Danes si bodo udeleženci ogledali Ravensko brezno, nato pa bodo, na okrogli mizi, razpravljali o oblikah tesnejšega sodelovanja med društvu. Predvideno je tudi predvajanje filmov ter ogled nekaterih jam in brezen na Črnovrški planoti. Drevi veriga kresov od Benečije do morja Na pobudo mladinskega odbora SKGZ, v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in društvi bo drevi na vsem Primorskem zagorela ve- Tudi deželna zadružna zveza (Lega delJe cooperative) se zanima za čimprejšnjo ugodno razrešitev težavnega položaja v podjetju Passe-ro v Tržiču. Proizvodnjo naj bi v čimkrajšem roku ponovno vzpostavili in sicer na zadružni osnovi. V tem smislu je deželno vodstvo PO DVEH TEDNIH OD ODKRITJA ODLAGALIŠČA Še vedno ni uradnega odgovora o vsebini industrijskih odpadkov Zadeva o črnem odlagališču industrijskih odpadkov v Romjanu, v ronski občini, še ni pojasnjena, kljub temu da je cd trenutka ko so u-gotovili, da iz tovornjakov odlagajo v opuščeno gramozno jamo velike količine odpadkov sila neprijetnega duha, minilo že štirinajst dni. Zdravstvena služba je sicer takoj odredila, da se opravi natančna a-naliza na vzorcih odpadkov, ki prihajajo menda iz strojarn in da se ugotovi morebitna prisotnost zdravju škodljivih in nevarnih snovi, u-radnega odgovora pa zaenkrat še ni. Po nepotrjenih vesteh, naj bi bila v odpadkih pristna svinec in krom, dva za človeški organizem zelo nevarna elementa. Zdravstvena služba opravlja tudi redno kontrolo nad vodnimi viri, ki so tako sli drugače "porezani s podtalnico. Doslej menda niso u-gotovili nobenih sprememb, oziroma znakov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so elementi in spojine prisotne v odpadkih, že dosegli podtalnico. Opozoriti pa vel.ia, da v tem času ni bilo izrazitejših padavin in je bila torej tudi nevarnost okužbe vode manjša. Do nedavna je namreč bival v Tržiču in tam je orožje tudi redno prijavil, pred kratkim pa se je preselil v Pieris in prav v novem domu so orožniki. 9. aprila letos našli avtomatsko puško znamke be-retta, samokres znamke rohm, 12 kalibrsko lovsko puško znamke be-retta, bodalo z 12-centimetrskim rezilom, sabljo z rezilom dolgim 85 centimetrov, pet nabojev za samo kres rohm, 127 9-kalibrskih nabojev za puško flobert, 1500 pripravljenih nabojev za lovsko puško kal. 12 in 20. Včeraj dopoldne je bila pred go-riškim okrožnim sodiščem razprava in to po hitrem postopku. Bisia so sodniki spoznali za krivega ter ga obsodili na šest mesecev zapora po gojno in denarno kazen v višini 150 tisoč lir. Sodišče je odredilo tudi zaplembo strelnega orožja in mu-nicije. Javni tožilec je za obtožen ca zahteva’ osem mesecev zapora in denarr* kazen v višini 250.000 lir, medtem zagovornik, odvetnik Genove llagal oprostitev ker I da Bisio ... zagrešil kaznivega de janja. Obsodba zaradi nepravilno prijavljenega strelnega orožja Pravcato malo orožarno so med jem selu jutri popoldne. Pričakujejo prihod visokih gostov, ki bodo govorili o sedanjem položaju v Ju-gslaviji. Tu bo ob tej priliki tudi prvo srečanje pripadnikov enot jugoslovanske armade, ki so delovali v coni A Julijske krajine med leti 1945 in 1947 do razmejitve, in ki so bile nastanjene prav na goriškem Krasu in imele poveljstvo v Komnu. V Gradcžu otvorijo turistično sezono Kot vsako leto 1. maja bodo tudi letos v Gradežu uradno otvorili turistično sezono. To bodo napravili s skromno prireditvijo, na kateri bo sodelovala tudi domača godba na pihala, jutri, v nedeljo, ob 11.30 pred glavnim vhodom na plažo Predavanja Mladinski odsek KD Jezero iz Doberdoba priredi v ponedeljek. 2. maja, ob 20.30 v društveni dvorani zanimivo predavanje — potopis Fa-bia Gergoleta po Indiji, Turčiji, Sri Lanki, Nepalu in Iranu. Predavanje bo spremljal z iiapozitivi jz vseh omenjenih dežel Kino fr urica VERDI lo.OO—22.00 «Acapulco pri-ma spiaggia... a sinistra*. CORSO 18.00—22.00 «Tron*. Walt Disney. VITTOR1A 17.30-22.00 «1 falehi del-la notte*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Vai avanti tu che mi vien d< ridere*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Storia di Piera*. Murn (.urica ut okolica SOČA 18.00—20.00 «Dan ko so se vsi smejali*. 22.30 «Vojakova vrnitev*. Nočni kino. SVOBODA Ni predstave. DESKLE Ob 20. uri ^Maskirani voznik*. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore. Ul. Fratelli Roselli št. 23. tel. 72340. ______ ptfcnmti: Danes v Gorici ob U. uri, Maria iBudicin vdova Sponza iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče. Priznanje furlanskemu delu ob priliki 1. maja v Vidmu omenjene zveze naslovilo tržiškemu običajnim pregledom odkrili orožni-1 !_?, 7imoru 1 R1 ueirfn /4oli čn nlemn L-i /Irsmu Doe.un Die‘n <'•> O! " ' Jo županu Blasigu daljše pismo. Predlagano rešitev bi bilo menda mogoče uresničiti v razmeroma kratkem roku. ki na domu Renza Bisia iz Pieri-sa. Orožja sicer ni prikrival, pač pa ga je menda v dobri veri, pozabil prijaviti. Kulturno društvo BRIŠKI GRIČ vabi na praznovanja 1. MAJA V ŠTEVERJANU Danes in jutri razstava briških vin. Jutri ob 9. uri orientacijski pohod: ob 16. uri na Trgu svobode govorita predsednik SKGZ BORIS RACE in garibaldinski poveljnik GIOVANNI PADOAN. Kasneje v Dvoru nastop združenih pevskih zborov Goriške, godlje na pihala iz Nove Gorice, koroške folklorne skupine iz Žitare vasi. Zvečer ples, igrajo DOBRI ZNANCI. S praznovanjem 1. maja hoče videmska trgovinska zbornica poča-za delavce, za operaterje, za strokovnjake in za dijake, ki s svojim prizadevanjem postavljajo v ospredje sposobnost in prizadevnost furlanskega človeka. To je povedal predsednik videmske zbornice Gianni Bravo časnikarjem, ko je predstavil manifestacijo, ki bo jutri zjutraj v Vidmu, in na kateri bosta prisotna tudi Comelli in Santuz. Priznanja bodo dobili izseljenci, ljudje, ki vestno služijo istemu podjetniku tudi po 40 let, j nekateri podjetniki in strokovnjaki. I Med slednjimi velja omeniti inž. No-j vella, načrtovalca, ki vodi evropski center za vesoljske lete v Belgiji, podjetnika Carluttija, ki gradi letališča in velike jezove širom po svetu, lastnika jeklarne Weissenfels v Beli Peči, ki deluje že 175 let in v kateri so zaposleni italijanski, slovenski in avstrijski delavci. Jutri brez avtobusov Avtobusni promet, tako na mestnih progah, kakor na medkrajevnih progah v Gorici in na Goriškem, bo jutri, ob mednarodnem delavskem prazniku, povsem ustavljen. Tako sporočajo z ravnateljstva občinskega podjetja v Gorici ter i ravnateljstva pokrajinskega prevoznega podjetja. •iiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiii|ii|ii|,|||„imi|||||1Mliamim,mi||||||l||||||||t|||||||l|l|IMI|llll|tt,lll,„nm|ll,llllmi,|imn||l||llll(||||||||||||||||ll||IMI||||,in||ini||ri|IM|(||D Grafik, slikar in tipograf ter pesnik JEAN VODAINE s svojimi deli na rodnem Tolminskem Tolminska razstava je urejena tako, da nam prikazuje Vodainovo delo v vseh njegovih izrazih. Naj prej je tu seveda tudi za oči najbolj vidno njegovo grafično delo. Nekaj desetin njegovih grafik v črni, modri, rjavi in Se kakSni barvi, ki nam razkrivajo svojevrstno razgibano pesnikovo in grafikovo umetniško fantazijo, saj kakor se v enih drži dovolj očitno realnega predmetnega sveta, tako se v drugih bizarno odmika od upodobljenega predmeta in se docela prepušča fantastičnim oblikam, ki le od daleč spominjajo na določene živali ali rastline. Svojevrsten je tudi svet njegovih pojočih satirov, dekliških podob in drugih portretov, med katerimi vsaj na dveh prepoznamo podobo Vena Pilona. Da se pa avtor zna izražati tudi v bolj ali manj konvencionalnem skoraj realističnem stilu nam kažejo tudi podobe resničnega sveta, kakor na primer Cerkev v Baslieuru. Kar je vsem njegovim grafikam skupno, pa je najprej svojevrstna nazobčana ali cikcakasta liniia in pa pikčasto izpolnjene površine, ki dajejo podobam posebno tenčiiasto ozadje. Do slike oziroma grafičnega izpovedovanja sveta in misli pa je prišel Vodaine razmeroma pozno, kajti prej je bil v življenju že marsikaj. Od čevljarstva, ki se ga je bil naučil pri svojem očetu čevljarju Rudolfu Kavčiču, pa do drugih pokli cev, kakor poklica strojnika, električarja, tajnika pariške založbe Ca-raeteres, obratnega računovodja, tudi težaka v martinami v Thionvil-lu, ga je pot in njegovo hlepenje po ustvarjanju pripeljalo do tipografskega delavca amaterja. In zdi se, da je bilo prav to delo tisto, ki je dalo pečat njegovemu ustvarjanju. Zakaj svet ga danes pozna prav po tem: po čudovitih knjižnih bibliofilskih izdajah francoske in svetovne poezije in po vrsti revij, med kate rimi najbolj slovi njegova revija Dire, ki je prava poslastica za pesnike in grafike. Od te dejavnosti prikazuje tolminska razstava tudi celo vrsto poezij na plakatih, prilog njegovih revij, prevode slovenskih pesnikov v fran coščino, ki so delo Vena Pilona najprej, potem pa seveda tudi Vodai novo, v kolikor je tem prevodom dajal primernejšo francosko jezikovno obliko (tu je treba povedati, da Vodaine je že od svojega četrtega leta starosti sredi francosko govorečega sveta in je iz rojstne dežele ohranil le tolminsko narečje, ne pa knjižne slovenščine). Dodano gradivo (izrezki iz francoskega in slovenskega tiska) in drugi prikazi njegovega življenja in dela razstavo samo dopolnjujejo in nam razkrivajo, kako tujina Vodai na upošteva tudi kot pesnika v francoskem jeziku (od številnih, kar dvanajstih pesniških zbirk, ki jih je izdal, so na razstavi prisotne le dva, tri. Tudi ni posebej prikazano, kakšne vse nagrade je že prejel in koliko. Teh ni bilo malo in tudi ne nepomembnih. Pač pa je nekaj enciklopedičnih izdaj, v katerih je Vodaine že zastopan. Razstava v Tolminu, upamo, bo rojakom dala dovolj točno in bogato predstavo o svojem rojaku. Sam pa v pismu natihoma izraža željo, da bi bil srečen, ko bi mu bilo omogočeno, da bi se za dlje časa mogel ustaviti v Sloveniji in rodnem kra ju in ustvariti vrsto umetniških del, ki bi jih potem prepustil domovini. Morda se mu bo kaj takega kdaj uresničilo. Vsaj želimo mu. MARIJAN BRECELJ ZBOR RUPA-PEČ PRIREDI DANES IN JUTRI TRADICIONALNI praznik frtalje PROGRAM: danes, 30. aprila, ob 18. uri odprtje kioskov; ob 20. uri ples na novi cementni plošči z ansamblom SOVENIR Jutri, L maja, ob 11.30 slikarski ex tempore za otroke vrtca in osnovne šole. Ob 16. uri kulturni spored. Sodelujejo otroški zbor Rupa Peč, mešani zbor iz Vrtojbe, mešani zbor «Hrast* iz Doberdoba. mešani zbor krajevne skupnosti «Lipa» iz Šempasa, plesno-folkloma skupina »Stara Loka* iz Škofje Loke. Priložnostni govor bo imela pokrajinska odbornica Marija Ferletič. PLES ob zvokih Zamejskega instrumentalnega ansambla — Bife 8 specialitetami na žaru, FRTALJO in domačo kapljico. V primeru slabega vremena bo praznik v nedeljo, 8. maja 1983. 13. MEDNARODNI SEJEM GORICA - Od 30. aprila do 8. maja 1983 URNIK: ob delovnikih: od 15. do 21. ure ob praznikih in predpražnikih: od 10. do 22. ure L OB OSMEM KONCERTU NA REVIJI PRIMORSKA POJE V GORICI Kakovostno najboljša prireditev Na tem koncertu so nastopili štirje pevski zbori iz našega zamejstva Na osmi prireditvi Primorska poje, ki je bila v Avditoriju v Gorici 16. aprila, so nastopili: moški zbor «Zarja» iz Bilj pod vodstvom Andreja Budina, mešani zbor »Slovan* iz Padrič pod vodstvom Zdenke Križmandič, mešani zbor «Jadran» iz Milj pod vodstvom Ivana Tavčarja, moški zbor »Jezero* iz Doberdoba pod vodstvom Ivana Klanjščka, ženski zbor «Ivan Grbec» iz Skednja pod vodstvom Marte Werk-Volkove, oktet «Simon Gregorčič* iz Kobarida pod vodstvom Metoda Bajta, mešanj zbor kultiimo-umetniškega društva «Svoboda» iz Renč pod vodstvom Stanka Benka, moški zbor Kulturno umetniškega društva «Karol Pahor* iz Pirana pod vodstvom Helene Jureševe, ženski zbor «Slovenijales» in moški tercet (ob sodelovanju ' instrumentalne skupine) iz Idrije pod vodstvom Alda Kumarja in mešani zbor »ribala* iz Kopra pod vodstvom Mirka Slosarja. Ko pišemo to poročilo, je revija »Primorska poje* že za nami in lahko z gotovostjo potrdimo, da je po kakovostnem poprečju bila najboljša. Prvi je nastopil moški zbor iz Bilj, ki je v svoji sestavi glasovno precej obnovljen. Odkar sledimo njegovemu delu in prizadevanju, menda še ni pel tako čisto in enotno, kajti zveni bolj u-brano in deluje bolj disciplinirano. Seveda je dihanje še pomanjkljivo, kar opažamo pri višjih dinamičnih stopnjah, ko nekateri glasovi tu in tam izstopajo s svojo »vsiljivo* grčevito-stjo. Izgovarjava je sicer dovolj jasna in razumljiva, vendar zelo moti široki «e», ki se ga bodo morali pevci čimprej odvaditi. Pevovodja je v interpretacije vnesel dokaj prepričljivo razgibanost, najsi bo v razmišljujočo narodno v Maroltovi priredbi Barčica, lirično Fiovo podokrico najsi bo v dramatično Liparjevo Partizanovo slovo. Lep napredek, ki odraža močno delovno voljo in pristno pevsko navdušenje, le to pa nas vrača desetletja nazaj, v spomin na slavne tradicije biljenske-ga zbora. Mešani zbor iz Padrič se v bistvu od lanskega leta ni spremenil. Ima po naravi lepe glasove, ki pa pevsko niso še dovolj dobro izde!ani, d« bi lahko zbor zadonel bolj ubrano, čeprav smo zaznali lahen premik. Torej bi bilo potrebno še nadaljnje prizadevanje pri glasovni izobrazbi, da bo zbor dosegel večjo .zlitost in se tudi bolj poglobil v, interpretiranje.• Občutena pa sta dobra volja in trud, ki edir&.lahko privedeta do uspeha, v kolikor bodo pevci še nadalje vztrajali. Mešani zbor iz Milj je uspel zgladiti lansko leto še precej odprte glasove, jih tonsko bolj poenotiti v skupinah in jih s tem tudi do določene mere bolj zliti v celoten zbor. V tem je gotovo napravil uspešen korak, čeprav se bo moral še nadalje trdo spoprijemati • na področju glasovne izobrazbe, kamor sodi dihanje, zastavljanje in nastavljanje glasov, izgovarjava, točno zadevanje in intonacija, skratka sestavine, ki vodijo k pevski ubranosti, kajti na osnovi določenih dosežkov na voka'nem področju lahko preidemo k uspešnemu poustvarjanju, to je čim bolj izrazitemu oblikovanju; čim bolj se utrdimo v tonski lepoti samega petja, tem bolj duhovno zbrano, sproščeno in poglobljeno se lahko posvetimo interpretiranju. Če je bil letos napravljen korak naprej, zakaj bi do prihodnjega leta zbor ne mogel napraviti še enega! Tudi moški zbor iz Doberdoba se bisteno ni spremenil. Lepi glasovi so dovolj dobro in ubrano zveneli v p-mf, medtem ko so se v f že nekoliko razpršili in je celotna zlitost ošibela. Zaradi neizvežba-nega dihanja ni bil dovolj vzdrž ljiv v intonaciji, zlasti na dolgih tonih in sploh v skladbah počasnega tempa, kjer je popuščala tudi napetost v oblikovanju. Tako v Mirkovi Na trgu in zlasti v Šafranekovi Konjuh pianinom. Najboljša v pevskem in interpreta-cijskem pogledu je bila prepričljivo izvedena Maškova Mlatiči, ki je najbolj potrdila solidno pripravo. Prijetno je presenetil nastop ženskega zbora iz Skednja. Vokalno-tehnična podoba tega zbora se je od lani odločno spremenila, ne le zaradi že po nabavi lepih glasov, temveč tudi zaradi očividne-ga truda in uspeha na področju prizadevanja za čim lepše petje, ki je postalo daleč bolj homogeno v svojih skuninah in s tem tudi bolj zlito, lahko bi tudi rekli v nekaterih trenutkih naravnost zvonko. Dobra je bila tudi izgovarjava. Povečala se je prožnost in enotnost delovanja, saj je zbor pokazal pravo pevsko disciplino in verno sledil ustvarjalnim hotenjem dirigentke, ki je po mojem mnenju izbrala zborovi usposobljenosti primeren spored. Ta je bil tudi nazorno izoblikovan, le pri prvi pesmi, Pirnikovi priredbi, Lastovki v slovo, smo čutili tremo, ko je prvi sopran na začetku nekoliko nižal, dirigentka pa je vnašala nekoliko preizrazita dinamična razlikovanja v enostavno, ponarodelo melodijo. Ostali pesmi, posebno Adamičeva Izberi si moža, sta bili predvajani smiselno. Na koncu naj zaželimo zboru, da bi ohranil doseženo raven in jo skušal bodisi v glasovnem kakor v oblikovalnem pogledu še preseči. Slutimo dovolj delovne volje pri pevkah in moči pri pevovodkinji... te primerjamo pripombe na lanskoletni nastop okteta iz Koba- rida in njegovo letošnje petje, se nam odkrijejo nove kvalitete te skupine, kar zadeva pevsko dovršenost, odražajočo se v dobri in jasno razumljivi izgovarjavi, uglašenosti in enotnosti celote, kakor tudi oblikovalno nazornost, ki temelji na dolgem fraziranju in dokaj smiselnem grajenju. Tudi ta pevska skupina si je izbrala glasovni sestavi in s tem dejanskim možnostim primeren spored, ki ni prestopil okvira zahtev zborovskega zvoka. Zato je bila izvedba dobra, posebno Volaričeva Izgubljeni cvet. Občasna pomanjkljivost se je pojavljala le pri prvem tenorju, ki se je zaradi manjšega volumna nekoliko izgubljal pri večjem dinamičnem naraščanju. Mešani zbor iz Renč sestavljajo mladi pevci, iz katerih se u-tegne razviti glasovno uglajena in muzikalno izrazita pevska družina. Ima namreč lepe in sveže glasove, ki bi jih bilo treba nadalje postopoma razvijati in u-trjevati v pogledu zahtev pevske tehnike. Začetek je že tu. Ker poznamo delo in rezultate njihovega sedanjega pevovodje, lahko priporočamo, naj se z zaupanjem podredijo njegovim prizadevanjem. Pravilna izgovarjava je že opazna. Ne obvladajo pa je še vsi. Pretežni večini, zlasti pri sopranih je pravilno dihanje še kar precej tuje. Tu- so potrebne vaje in seveda veliko dobre volje, kakor tudi redni obiski vseh pevcev, kar naj priporočamo in svetujemo še s posebnim poudarkom. Kajti to delo se mora razvijati sistematično in vztrajno. Posebno važno je sedaj, ko glasovi še niso obremenjeni s kvarnimi posledicami neveščega petja, prenapenjanja mišičevja zaradi neracionalnega koriščenja sape in sploh nezadostnega ah sploh nepoznavanja sestavin, ki vodijo k pravilnemu in lepemu petju. Za le to pa je treba imeti osnovno znanje, ki bo omogočilo enako in enotno izgovarjavo, čisto intonacijo posameznikov in s tem homogenost posameznih glasovnih skupin, kar je temelj zlitosti in ravnotežja vsega zbora. Novi pevovodja je i-mel do sedaj še premalo časa, da bi lahko uspel kaj več doseči, vendar smo že začutili prve premike v tem pogledu in zdi se, da je tudi pri pevcih precej pripravljenosti. S tega Vidika je zbor zapustil simpatičen vtis, čeprav je Gallusovo pesem, menda zaradi treme, začel nekako v zadregi in obotavljaje. Pri Tomčevi Narodni motiv je bilo precej doseženega, vendar je bila za mero sedanje usposobljenosti zbora še nekoliko pretežka. Moški zbor iz Pirana sem imel priložnost slišati na dveh pevskih vajah. Prva je bila zanimiva zaradi glasovne sonornosti, ki jo je dirigentka dosegla, pa čeprav so pesmi bile šele v obdelavi, druga pa je pokazala zbor skoro večine bolj ali manj prehlajenih pevcev in jih je poleg tega bilo nekaj dni pred nastopom odsotnih pet najboljših zaradi nenadne obolelosti. V taki postavi in takem stanju ter z improviziranimi* solisti je vseeno nastopil. Očitno je bilo, da je bil izvrstno priprav- ljen in v izvajanju eksakten, vendar ni prišlo do prave zbranosti. Bila je v dirigiranju tako jasna kreativna volja dirigentke, da smo prav tako jasno čutili njeno snovanje, a so ji pevci žal premalo verno sledili in zaradi tega ni prišlo do večje poustvarjalne napetosti in nazornosti. Zdelo se je, da je nastopila neka vrsta utrujenosti. S tem nočem reči, da zbor ne zasluži priznanja za svoje delo in dobro naštudiran kar zahteven spored, vendar ni pokazal tistega, kar bi v resnici zmogel. Ženski zbor »Slovenijales*, moški tercet in instrumentalna skupina iz Idrije so nas ugodno iznenadili z dobro napisano kantato Turjaška Rozamunda, o kateri bi kazalo nekoliko več spregovoriti, a naj se omejimo le na ugotovitev, da je vokalno dobro postavljena in da v celoti odraža neke nove nazorsko umetniške inteneije in osvežujoči duh nadarjenega avtorja Igorja Majcna. Aldo Kumar jo je zagrabil s pravim muzikalnim en-tuziazmom, jo izvrstno vokalno in instrumentalno pripravil, jo eksaktno izvedel ter ji suvereno vtisnil svojo osebnostno poustvarjalno izrazitost, ki je povsem umetniško prepričala. Tako nam je lahko nazorno prikazal novo delo in dostojno predstavil njegovega avtorja. Mimo pripravljalnega in uspešnega dela z zborom, ki je bil v intonaciji čist, precizen v izgovarjavi in v celoti zlit, v delovanju enoten in prožen, prav tako je bil tudi moški tercet dobro pripravljen v solističnih vlogah kakor zlit in ubran v svoji celoti, pa še mimo izredno pripravljene instrumentalne skupine izvrstnih in zanesljivih izvajalcev, smo Alda Kumarja spoznali tudi kot dirigenta obsežnejših sposobnosti. Vtis, ki ga je njegov nastop izzval na o-dru goriškega Avditorija, nas navaja na misel, da ni samo nadarjen, pač pa, da mnogo razmišlja, se prebija skozi probleme in umetniške dileme ter predvsem mnogo dela sam za sebe in tako izpopolnjuje svoje znanje, razširja svoje obzorje, dozoreva in vsebinsko krepi svojo umetniško osebnost. Kako lepo je pravzaprav opazovati tako rast in tako zorenje! Mislim, da Kumarjeva izvedba Majcnovega dela sodi v vrh uspelih prizadevanj zadnjega časa na Primorskem in upajmo, da tega mladega človeka, ki mnogo obeta, ne bo utrudila prevelika teža obveznega dela. Revijo je zaključil mešani zbor »Obala* iz Kopra, ki je zaradi svoje izvajalske kakovosti in sporedov sodobnih kakor tudi pomembnih del iz svetovne literature v zadnjem času postal najbolj popularen. Prinesel pa na revijo ni pravzaprav nič novega — pač dela s programa letošnjih koncertov v Ljubljani in v Novi Gorici, pa še ta dela so bila naštudirana že prej, za druge priložnosti. Mislim, da si to lahko razložimo s stisko časa, ki je bil posvečen izključno ponovitvam del za omenjena dva koncerta. Zdi pa se mi manj odpustljivo, da so na nastopu v Gorici bile nekatere vrste številčno šibke in je volumen bil okrnjen ter ravnotežje oslabljeno, kar se je posebej poznalo pri dinamičnem naraščanju, ko je bila altovsko basovska stran premočna nasproti sopransko tenorski. Pevci tako re-nomiranega zbora si odsotnosti na takem nastopu ne bi smeli dovoliti. To je vprašanje čuta odgovornosti in discipline. In kaj naj potem pevovodja napravi...? IVAN SILIČ Ureja Kinoatelje ZGODBA O GREHU, 1975. Režija: Walerian Borowczyk. Igrajo: Grazyna Dlugolecka, Jerzy Zelnik, Olgierd Lukarzewicz in drugi. TV Koper, v soboto, 30. aprila, ob 22.10. L’ AVVENTURA DEL POSEI-DON — «The Poseidon adventu-re», 1972. Režija: Ronald Neame. Igrajo: Gene Hackman, Ernest Borgnine, She)ley Winters. RAI 2, v torek, 3. maja, ob 20.30. Pred 10 leti si je hollywood-ska produkcija zamislila, da bi iz nesreč ustvarila spektakel. Začetnik novega filmskega toka je prav »The Poseidon adventure*. ki nekoliko spominja na tragedijo ladje «Queen Elizabeth*. Dramatična borba preživelih s časom, presenetljivi učinki in različna človeškost oseb napenjajo vzdušje filma. Snemanje je trajalo 70 dni, nekaj časa na «Queen Mary». znanem prekooceanskem parniku iz druge svetovne vojne. Neame je stari hollywoodski mojster, znan predvsem, ker je realiziral nekaj filmov z Alecom Guinessom (»The Card* 1950, «Tunes of glory» 1960, »The horse's mouth* 1958). ZAZIE NEL METRO’ — »Zazie dans le metro*, 1960. Režija: Louis Malle. Igrajo: Catherine Demon-geot, Philippe Noiret, Vlttorio Ca-prioli in drugi. RAI 2, v sredo, 4. maja, ob 22.50. Najboljši Malle jev film, kjer.se izkaže vsa režiserjeva iznajdljivost in komičnost. Scenarij je povzet po Queneaujevem romanu in je oblikovno komedija. Malle prerase preprosto zgodbo filma in skuša dokazati, kako je težko biti človek v modernem mestu. Večkrat namiguje na druge filme na literaturo, na «zasetgie šale* in posredno obtožuje določen model življenja. Odlični so odlomki, v katerih se Malle poslužuje burke in nesmisla. STfcPHANE? UNA MOGLIE 1N-FEDELE — «Une femme infide-le», 1968. Režija: Claude Chabrol. Igrajo: Stephane Audran, Michel Bouguet, Maurice Ronet. RAI 1, v petek, 6. maja, ob 21.25. Zavarovalec odkrije, da ima njegova žena ljubimca, ubije ga in vrže v mlako. Policija mu je za petami. Torej kriminalka čeprav Chabrol bolj poudarja provincialno življenje, težave ljudi, ki- niso v miru s samimi seboj in ki so zaprti vase. Odnosi med osebami niso nikoli jasni, vzdušje je »bolehavo* in motno, kar je pravza prav konstanta mnogih Chabrolo vih filmov. Uspeh si je režiser pridobil kot član filmske skupine «nouvelle vague* in v tej smeri je deloval dolga lete («Le beau Ser-ge» 1959, «Les cousins* 1959, «Les bonnes femmes* 1960). V letih 70 je jjosnel več filmov, ki so bili tehnično dobro izdelani a preveč »komercialni*. FIAMMA DEL PECCATO -«Double intdemmity», 1944. Režija: Billy Wilder. Igrajo: Barbara Stanwyck, Fred MacMurray, Ed-ward G. Robinson. Italia 1, v sredo, ob 10.00. Avtor neusmiljenih komedij in dram («The lost weekend* 1945), «The seven year itch* 1955) si je pridobil največ uspeha s tako imenovanimi »črnimi* filmi. Med najboljšimi te zvrsti je prav «Double intdemmity»: zavarovalec je ljubimec perverzne ženske, ubije njenega moža, da bi prejel življenjsko zavarovanje. Vendar detektiv razkrinka nerazrešljivo spletko, potem ko morilec ubije tudi svojo ljubljenko. Zgodbo, ki mu je povod, da analizira nekatere plati ameriške družbe, označuje neizogiben suspence. imiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiHnufiiiiiiiiiiitiiitiMifiiiiiiiitiiiiiiniMUfuiiiiiiiniiiiiiiii Proti prirodnim silam smo cesto brez moči Lava, ki že mesec dni lije iz žrel vulkana Etne, je zalila že marsikatero strukturo, ki jo je na gori postavil človek. Na sliki vidimo, kako je lava uklenila turistični kompleks ter postajališče žičnice. (Foto CT s helikopterja) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiifiiiiiiiiiilifniniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitifiifiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiliKtiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiii OB ROBU POMEMBNEGA SLAVJA NA DVORIŠČU »PRI ŽUPANOVIH* Ljubezen do nase pesmi je v Podgori res neverjetno globoko zakoreninjena Pogovor s Stankom Kuštrinom, bivšim partizanom in ljudskoprosvetnim delavcem Stanka Kuštrina iz Podgore sem pobliže spoznal prejšnji dan. ko me je k njemu napotila Erika Pavlin. »Vse novice, ki jih potrebuješ o njihovem prazniku, ti bo povedal on,» je rekla. In tako je tudi bilo. Pogovor je odkril še veliko drugih zanimivosti, predvsem pa je odkril samega Stanka Kuštrina, nekdanjega partizana in požrtvovalnega družbenopolitičnega delavca, človeka, ki se je z vsem srcem zapisal našemu boju. ki je bil vsa povojna leta udeležen v dejavnostih kulturnega društva Andrej Paglavec in borčevske organizacije. Slavje v Podgori se je pričelo dopoldne z nastopom zbora pred partizanskim spomenikom. V odsotnosti pevovodje Marjana Cigli-ča je pesem intoniral in dirigiral on, Stanko. Ko mi je pozneje pripovedoval o svoji pevski dejavnost!, je povedal, da v odsotnosti Cigliča vodi zborove pevske vaje »Pri županovih*. Med pevce se je kot študent znanstvenega liceja zapisal 1942. leta. Kot 10-letni mladenič se je pridružil starejšim pevcem v podgorski cerkvi, tistim, ki so 1936. leta v bolnišnici v Gorici zapeli umirajočemu Lojzetu Bratužu. Podgorci so se fašistom upirali že pred vojno in zlasti med njo. Stankov oče Franjo je bil član prvega odbora Osvobodilne fronte in so ga nacisti aretirali in odpeljali v Buchenwald, od, koder se ni več vrnil. Mladi Stanko se je pridružil partizanom in je osem mesecev z edinico preživel v Beneški Sloveniji. »Ker sem te kraje dobro poznal, sem se v petdesetih letih s prijatelji pogostbma vozil na izlete v Benečijo in iskal stik z ljudmi, ki so mi bili blizu,* je pripovedoval o svojih prvih povojnih letih, o tistih letih, ko se je z ženo doma iz Podnanosa, rojstne vasi heroja Vojka, 1951. leta vrnil v svojo rojstno hišo in si s težavo poiskal zaposlitev v podgorski tekstilni tovarni. kjer je sčasoma postal mojster v belilnici. V Benečijo je hodil s tremi prijatelji, vnetimi pevci. V tem kvartetu, ki so ga imenovali «Flajda», so peli sedaj pokojni Renato Kodermac, Vanko Del Pin, Stanko Kuštrin in Rihard Bizjak. Ta kvartet je bil ostanek razpadlega zbora Soški fantje. Stanko se je nato vključil v pevski z'->or Andrej Paglavec, sedaj pa že dve leti poje v zboru Soča v Novi Gorici. Oba zbora vodi Marjan Ciglič, ki se je poročil s Pod-gorko Simonitijevo. Čeprav stanuje v Novi Gorici, ga imajo Podgorci za svojega. Med obema zboroma velja nenapisana pogodba o medsebojni pomoči. «Paglavci» posojajo »sočarjem* tenorje, «soča-rji* pa uslugo vračajo s posojanjem basov, ki Podgorcem primanjkujejo. Kulturna menjava vodi tako daleč, da nekaj podgorskih pevcev, med katerimi je tudi Stanko Kuštrin, redno hodi na vaje v Novo Gorico. Novogoričani pa v Podgoro. Te oblike menjave so malo znane in zanje pogosto-ma izveš čisto slučajno. Takšnih in podobnih primerov je življenje porodilo nič koliko v veliko medsebojno korist, zlasti še korist manjšine, in jih avtorji »ukrepa* niso mogli poznati, sicer bi ne ravnali tako. Izguba dragega prijatelja Renata Kodermaca — da se povrnemo k petju — je bila za kvartet hud udarec. Izgubo pa so globoko občutili v vsej vasi, na katero je bil Renato, ki je sicer živel v Gorici, sila navezan. Zato se pevci, ki 25. april, praznik vstaje, počastijo s petjem ob partizanskem spomeniku, napotijo še na pokopališče, kjer zapojejo Renatu, ki je imel 25. aprila svoj rojstni dan. Stanko Kuštrin - Stojan »Poglej, kako lep spomenik mu je postavila žena. Pa napis preberi. Vedi, da mu ga je postavila Italijanka,* je rekel tisto dopoldne, ko srno od spomenika prišli na pokopališče. Odšla sva k nagrobnemu kamnu, ki so ga izruli nekje v osrčju kraškega sveta. Na tisti strani, kjer je čas ustvaril rdečkasto apnenčasto prevleko, je napis: Tu počiva slovensko srce. Zbor je Renatu zapel pesem Gozdič je že zelen. Že sedmič zaporedoma. In še mu bodo zapeli. Nekaj je v Podgorcih, ki jih sili, da s petjem izpovedujejo svoje občutje. S petjem se je začela Bratuževa kalvarija v Podgori, petje je bilo tista dejavnost, ki je ob prepovedi slovenske govorice pod fašizmom ohranjala slovensko besedo vsaj v cerkvi, če so jo drugje v javnosti prepovedali. Peli so vsa povojna leta. Najprej v zboru Soški fantje, potem pri Andreju Paglavcu, sedaj pa je pesem tisto, kar jih povezuje s pobratenimi sosedi. Ta pesem je zaznamovala srečanje nekdanjih aktivistov in borcev »Pri županovih*. Bila je tista rdeča nit, ki je povezovala njihove življenjske zgodbe v veliki epopeji. ki je ni svetlejše in pravičnejše v zgodovini nekega naroda. Tako velika je bila tista doba, da so se ob njej navdihovali demokratični Italijani. Ko sva se po pobratenju med borčevskima organizacijama iz Podgore in Nove Gorice in podelitvi spominskih značk aktivistom OF in borcem Briško beneškega odreda s Kuštrinom pogovarjala o poteku manifestacije, je bil presrečen, ker je Poletto s tolikšno prepričanostjo in navdušenjem govoril o našem gibanju. Za Podgorce je bil tisti dan ve lik praznik. Toda že naslednji dan je življenje steklo po utečenih kolesnicah. Kuštrin, predčasno upokojeni tekstilni delavec (zaradi krize v tovarni), se je spet lotil dela na vrtu, ki ga ima ob hiši nad Sočo. Kadar mu bo Čas dopuščal, se bo odpeljal k tovarišem, še najraje v Brda. Z njimi bo obudil spomine na težke in lepe čase. V tem pogovoru bo imel tovariš Stojan — takšno je bilo njegovo pratizansko ime — povedati marsikaj zanimivega in še danes vznemirljivega. GORAZD VESEL Filmi v kinodvoranah TRON, 1983. Režija: Števen Lis-berger. Igrajo: Jeff Bridges in drugi. Producent: Donald Kush-ner. Kino «Corso» . Gorica, v nedeljo, 1. maja, ob 17.30 in 20.30. «Tron» je zadnji trud družbe Walt Disney Productions. Na filmskem področju je ta vrh današnje tehnologije. Je prvi film, ki uporabi tako imenovane »Computer imaging*; celih 15 minut (v začetku se zgodba odigrava v realnem okolju) je izdelanih s kompjuter-jem. Realne slike in optični učinki so spojeni s podobami elektronskega računalnika. Dolgo časa je Lisberger raziskoval Computer art in se «igral» na ysefclbpogočih ' »videogames*. S pomočjo specializiranih podjetij 'Triple I iz Los Angelesa in MAGI iz ,NfiW.'.YPrka je nato posnel vse elektronske učinke za svoj film. Postopek snemanja je podoben tehniki animiranih filmov: predmet, ki ga hočemo animirati, narišemo s treh zornih kotov, nato ga vložimo v kompju-ter, ki predela podatke in pretvarja sliko za sliko gibanje našega objekte. Naslednji postopek je barvanje fotogramov, to se pravi določanje barve vsaki osvetljeni točki («pixel») na kompjuterju. Vsaka slika je sestavljena iz približno dveh milijonov «pixelov» in potrebnih je najmanj 5 milijonov računov, da se točke obarvajo. Skratka bilo je potrebnih približno 1000 milijard računov; vseeno pa kaže. da se je delo splačalo. Zgodba je seveda znanstvenofantastična: mladi genij Flynn vstopi v kompjuter Encom, ker išče dokaze, ki naj bi pričali, da mu je Dillinger ukradel neke načrte. V kompjuterju se bori z vi-deo-programi, .na pomoč mu pride video bojevnik Tron... I BI Letos praznuje revija Ekran dvajsetletnico izhajanja, ob tej priložnosti je uredništvo izdalo jubilejno številko, ki v glavnem govori o sami sebi. Prispevki ožjih sodelavcev sedanjega uredništva obravnavajo Ekrannvo dvajsetlet no delovanje na filmskem področju. S problematiko filmske teorije in esejistike se ukvarja obsežen in tehten spis Zdenka Vrdlovca. Hrvoj Turkovič obravnava pos kus konstituiranja novejše doma če filmskoteoretske misli. Silvan Furlan ugotavlja, da kritiki po manjkuje ali nezadošča filmsko-teoretska podlaga. V spisu Boja na Kavčiča je govor o Ekrano-vih pristopih k televizijskemu mediju. medtem ko se Saša Schrott ukvarja z organizacijskimi in pro izvodnimi vprašanji slovenske ki nematografi je. Pridružujejo se Še pogledi slovenskih in jugoslovanskih film skih publicistov — Vladimira Kocha, Dejana Kosanoviča in Ranica Munitiča — ki so večinoma ak tivno sodelovali pri oblikovanju vsebinske podobe Ekrana. Števil fca je obogatena s spominkim za pisom prvega glavnega urednika Vitka Muska o pomenu Ekrana mekočs- in tdanes». Zelo zanimiva in koristna za tistega, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s filmom, je obširna bibliografija avtorjev člattkov. obravnavanih režiserjev in filmov, ki obsega skoro polovico jubilejne številke. Ekranov prispevek k razvoju slovenske kinematografije je ne dvomno bistven. »Dobra filmska kritika, pravi Franci Slak, je za vsakega ustvarjalca izziv, ki vzpo stavlja možnost in nujo nenehnega preverjen ja lastnih estetskih (in idejnih) izhodišč. Tako je filmska publicistika v celoti lahko nekak šna «fronta», nenehen katalizator in soustvarjalec umetniške ambi cije...» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Samo resnica — 1. del 11.05 Leto tisoč — čas katedral 11.55 Nekdaj je bil... človek 12.30 Oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Prisma — tedenski varietejski program 14.30 «Toto v barvah* — film 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 DNEVNIK 17.05 Kaj bomo videli prihodnje dni 17.20 Tedenska ekonomska oddaja 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.20 Risanka 18.50 TV film iz serije »Jessica Novak* 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.30 «A1 Paradise* 21.50 DNEVNIK 21.50 DNEVNIK 22.00 Nenavadna zgodba Italije -8. epizoda 23.15 Zefir in Jeklo 00.05 TV DNEVNIK Vremenske razmere Drugi kanal , 10.00 Bis 12.00 Opoldanski program 12.30 TV DNEVNIK - Start 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 Znanost 14.00 Šola in vzgoja 14.30 Športna sobote Golf Odbojka Avtomobilizem 16.15 Čarobna kocka 17.30 TV DNEVNIK - Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Programi prihodnjih dni 18.00 Lepa Italija — Lepa Italija je naslov odda je, ki nam prikazuje sicer zelo lepe predele Italije, hkrati pa tudi izredno malomarnost odgovornih krogov, ki se ne zmenijo, da gredo velikanska umetniška bogastva pozlu. Glede tega je Italija pravzaprav celo značilna, kajti ob ogromnem u-metniškem bogastvu zanemarja tudi tiste objekte, ki bi jih morala za vsako ceno ohraniti, ker predstavljajo bogastvo celotne naše dobe. Pa ne gre le za umetniška bogastva, pač pa tudi za krajevne lepote, za gastronomske značilno ati in marsikaj, kar dela neko deželo prijetno, lepo ali kakorkoli značilno in drugačno od drugih dežel. IR 40 RJO'-strne -• Vrenienšfte ' razmere ’ ' 19.45 T.VJ)NEYN.IK.. ....... ... 20.30 «Sherlock Holmes, razrešitev sedemodstotna* — film 22.20 TV DNEVNIK 22.30 «11 cappello sulle ventitrč* 23.20 Imo'a — Avtomobilizem 24.00 DNEVNIK Tretji kanal 15.35 Kolesarske dirke 16 45 «Tiran Hobson* — film 18.25 Programi, ki jih bomo vide li na tretjem kanalu 19.00 TV DNEVNIK 19.35 »Tuttinscena* — režija Fol co Quilici 20.15 Programi prihodnjega tedna 20.30 «11 chiosco* — kulturne teme 21.20 TV DNEVNIK 21.55 »I velieri* — zgodba Anne Banti 22.55 Jazz club — glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zbis 8.25 Ciciban, dober dan 8.45 Trije snežaki — lutke 9.05 Tarzan — risanka 9.30 Zvoki godal 10.05 Živali v gibanju 10.30 Kruh skozi stoletja 11.05 Dolgo iskanje 12.10 Ljudje in zemlja 13.10 Poročila 15.00 Rugby 16.35 Poročila 16.40 Nogomet 18.30 Galaktika — nadaljevanka 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj . 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Naše 24. srečanje 21.35 Nočni kino — Samo enkrat ljubiš Zgodba filma se dogaja v prvih letih po osvoboditvi. Tomislav je bivši partizan, ki dela pri milici. Skupaj s tovariši — borci je eden najbolj spoštovanih ljudi v me stecu, kjer živi. Beba je ba letka iz tipične meščanske družine. Kazensko so jo pre mestili na delo v obnovljeno gledališče v mestece, kjer živi Tomislav. Zaradi njene preteklosti in sumljivega ob nasanja kmalu postane «pri mer*, s katerim se mora To mislav službeno ukvarjati. Med Tomislavom in Bebo se razvije nenavadna naveza nost, zaradi katere se Tomi slav sporeče s prijatelji. Raj ko Grlič je režiral številne televizijske drame, kot scenarist je sodeloval pri števil nih filmih, je pa tudi avtoi treh celovečernih filmov Kud puklo da puklo, Bravc maestro in Samo enkrat lju biš. S tem filmom se je po javil tudi na puljskem festi valu. kjer je dobil precej nagrad — nagrado pa je pre jel tudi na festivalu v Cannesu. 23.15 Poročila Koper 16.40 Nogomet 18.30 Hokej 20.00 Z nami pred kamero -21.30 Mladi policaji — serijski film 21.30 1, 2, 3, - Rock 22.00 TV danes 22.10 Zgodba pogreška — film Zagreb 13.00 Zabavni koledar 14.30 Mož iz Batton Willa 15.45 Pianist A. Rubinstein 16.35 TV koledar 16.45 Nogomet 18.30 Mali koncert 18.45 Slike Daše Bulatovič 19.30 TV dnevnik 20.15 Zagreb pozdravlja Dunaj, Dunaj pozdravlja Zagreb 21.50 Športna sobota 22.10 Ljubica Gerovac TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja: Imena naših vasi; 9.00 Alpinizem: li ki, dosežki, vrednote doma in v svetu; 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja; 11.30 Pol dnevniški razgledi: Beležka: 12.00 «Glas od Rezije*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: A. Capuder: »Rapsodija 20», 6. nadaljevanje; 14.30 Otroški kotiček : »Leteči zmaj*; 15.00 Iz studia neposredno; 16.00 «Kdo je na vrsti?*, radijski variete A. Kralja; 16.30 Protagonisti jugoslovanskega popevkarskega sveta; 17.10 Mi in glasba; 18.00 M. Gorki; »Mati*, roman. Na današnji predvečer delav skega praznika 1. maja bo Radio Trst A ob 18. uri ponovil prvi del najbolj razširjenega romana ruskega romanopisca in dramatika Maksima Gorkega «Mati» Avtor tu upodablja prvič tragično podo bo matere, ki se spontano in ne zgolj 'z ljubezni do sina preda revolucionarnemu bo.ju ter postane v njem celo pomemben iniciator prebujajočih se novih sil v času razpadajoče carske Rusije. Lastna produkcija Radia Trst A z zased beno udeležbo članov Slovenskega stalnega gledališča in Radijskega odra. Dramatizacija in režija; J. Babič. KOPER (Slovenski nrogrom) 6.30, 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar: 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 12.40 Predstavitev programa; Prisluhnite med glasbo zanimivostim, reportažam, intervjujem...; 13.45 Zamejska reporta ža; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah,- KOPER lltall|onskl program) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15J30. 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.30 Glasbeni program; 8.32 Glas ba; 9.15 Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 11.00 Svet mladih: 11.35 Glasbeni program; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Vsi smo v balonu; 15.45-18.30 Glasbe ni vveekend; 18.45 Glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.45 Glasbena kombinacija; 9.00 Weekend; 10.15 Black-out; 11.10 Glasbeni program z Mino: 11.44 Cinecitta; 12.24 Cristina di Belgioioso; 13.30 Master Rock Village;' 14.03 L'ultima delle priJ’ medcntie: Maria Callas; 14:45 Glasbeni odmor; 16.25 Stičišče; 18.00 Objektiv Evropa; 19,15 Start; 19.30 Radio 1 jazz '83; 20.40 Ri-balta aperta; 21.03 «S» come salu te; 22.00 Nocoj v Rimu; 22.28 »Na scere a Recalmuto, sposarsi a Berna*: 23.05 Telefonski klic. RADIO l 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 17.30. 18 30, 19.30 Poročila; 6.00-7.05 Triperesna deteljica; 8.00 Igrajte z nami: 1 x 2 po radiu; 8.05 Šolska vzgoja; 8.10 Radio 2 predva ja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Trans europaexpress; 11.00 Long Playing Hit; 12.48 Glasbeni efekt; 13.41 Sound-track; 15.00 Radijska priredba: 15.42 Hit parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena pesem: 17.32 La ragazza di campagna - dvodejanka; 19 50 Pro tagonisti jazza: 21.00 Stagion? sin-fonica pubblica 1982 83 ; 22.50 Protagonisti jazza 2. del. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00. 23.00, 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20: Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otro ci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in pokrajin; 12.10Godala v ritmu: 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Naši poslušalci čestitajo: 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Dogod ki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak. 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mlad) mladim; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno - Prvomajske; 23.15 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program. GORIŠKI DNEVNIK V APRILU SO PRAZNOVALI SOVODENJCI IN DOBERDOBCI Pred 75 leti so na Goriškem ustanovili kar triintrideset podeželskih posojilnic Takrat so voditelji raznih strank kar tekmovali med seboj kdo bo imel največ različnih zadrug V aprilu leta 1908, torej pred pet-. a le od datuma registracije, 20. ja-tasedemdesetimi leti, so naši pred-1 nuarja 1908, je bila posojilnica polžki ustanovili kar tri posojilnice na i noveljavna), Št. Ferjan, Prvačina s.ovenskem goriškem podeželju, ki' je danes v mejah italijanske republike. 2. aprila 1908 so domačini ustanovili Kmečko-delavsko hranilec0 in posojilnico v Sovodnjah; aprila 1908 je bila ustanovljena Kmečka posojilnica in Hranilnica v Doberdobu; 26. aprila 1908 pa še Kmečka hranilnica in posojilnica v Mirniku. Sovodenjsko posojilnico so Registrirali na goriškem sodišču 6. Jaja istega leta in je torej s tem “Uem lahko pričela poslovati. Do-berdobsko so odborniki registrirali b® goriškem sodišču šele 1. julija KlOg istega dne je bila na istem Sodišču registrirana tudi posojilnica v Mirniku. Niti v tistem aprilu, še manj pa v tistem letu 1908, niso bile to edi-ue novoustanovljene slovenske po-sojilnice na Goriškem. Če se omeji-samo na tisti del takratne go-nske dežele, ki je danes v mejah “alijanske republike, moramo pove-a?ti. da je bila še prej, 20. februarja 1908, ustanovljena Kmečka hra-umiica in posojilnica v št. Ferjanu iptpVerjanu), ki so jo na goriškem sodišču registrirali 1. aprila istega i®ta. kasneje, 31. maja, pa Kmečka bfuuilnica in posojilnica v Devinu, Sadež v štivanu. Tak je bil uradni Uaslov te posojilnice, ki so jo od-bprniki registriral na sodišču v Go-nci 6- julija istega leta. Lato 1908 je bilo na vsem slovenskem ozemlju zelo plodovito v ustavljanju posojilnic. To iz politično-konkurenčnih razlogov. V avstrijskih cpsih so imele zadružne zveze pra-Jico revizije obračunov vseh zadrug. tore.i tudi posojilnic. Do leta 1907 so delovale na Slovensken. tri take radružne zveze. Prva, najprej sploš-nega značaja, potem pa domena slovenskega liberalizma, je bila Zve-Za slovenskih posojilnic, ki jo je v ~cl.ju že v letu 1883 ustanovil Mihael Bošnjak. Drugo so sred devetdeseto let ustanovili v Ljubljani klerikalci in se je razširila na vse slovensko ozemlje. Tretjo, tudi to kle-bkalno. je ustanovil v letu 1904 v Lorici dr. Anton Gregorčič in bil faradi tega v ostrem sporu z ljub-bansko klerikalno centralo. Leta so se pojavili s svojo zvezo v Ljubljani tudi liberalci. Prišlo je F® velike konkurence. Vsakdo je betel imeti čimveč posojilnic in dru-zadrug včlanjenih v svojo zvezo. Zaradi tega so se politični aktivi-klerikalne in liberalne "Stranke Vfgli z vso vnemo na ustanavljanje fadrug in posojilnic. Avstrijski za-kcai je omogočal ustanovitev zadružen ustanov, saj je bilo dovolj, da je zbralo nekaj desetin članov, ki So vplačali deleže po dve kroni. 'atu 1908 je bilo ustanovljenih na sem Slovenskem veliko posojilnic. V® teh kar 33 samo v slovenskem Qelu takratne poriške dežele. Kar naštejmo jih ter že uvodoma P?yemo, da sta v marsikateri vasi «. -kalna. ustanovljeni kar dve posojilni- Na Goriškem so bile torej tem letu ustanovljene posojilnice naslednjih krajih: Bovec (ustavljena je bila sicer že 14.12.1907, (dve), Trnovo pri Gorici, Sv. Križ na Vipavskem (dve), Rihemberk, Kozana-Vipolže, Lokve, Grgar, So-vodnje, Lokavec, Kostanjevica na Krasu, Šmarje. Opatje selo, Šmartno (dve), Doberdob, Sv. Lucija (Most na Soči), Šempas, Mirnik, Kamno pri Kobaridu, Roče pri Slapu ob Idrijci, Devin, Hudajužna. Pliskovica, Komen (ta je bila že druga v tem kraju), Rodik, Vrtovin, Drežnica, Idrsko pr' Kobaridu, Štanjel. Nekatere teh posojilnic, ki so bile na komenskem in sežanskem Krasu, so bile registrirane na sodišču v Trstu, ker so sodnijsko spadale pod sodišče v tem mestu, medtem ko so ti kraji političnoupravno bili v mejah goriško - gradiščanske dežele. Precej teh posojilnic je moralo prenehati s poslovanjem ob koncu dvajsetih in v tridesetih letih, bodisi zaradi fašističnega pritiska kot tudi zaradi gospodarskih težav v katere so zabredle. Ker so bili ti bančni zavodi •' vsaki, še tako majhni vasi, niso mnogi imeli možnosti, da bi se ohranili. Nekatere teh posojilnic so poslovale tudi med zadnjo vojno in sodelovale s partizanskim gibanjem. Tiste, ki so bile na ozemlju, ki je bilo leta 1947 priključeno Jugoslaviji, so prišle, upoštevajoč jugoslovansko bančno zakonodajo, ali v sklop večjih bank ali pa postale kreditno-varčevalni odseki kmečkih zadrug. Posojilnice, ki so bile ustanovljene v krajih, ki so danes v zamejstvu, pa so šle različno pot. števe-rjansko so zaradi lastnih težav domačini razpustili sami le*a 1932. Prav tako so posojilnico v Mirniku razpustili, ker ni moglo gospodarsko več poslovati, v letu 1932. Posojilnico v Devinu pa so likvidirali na pritisk fašistične oblasti, v letu 1935. Pri življenju pa sta, kljub vsem težavam, še zlasti onim, ki so sledile razpustu Zadruži.e zveze v Gorici, ko so morale članice ob koncu dvajsetih let' plačati nad pet takratnih milijonov lir izgube te zveze, in je pr_v tt marsikatere zadrugo ali posojilnico spravilo na boben, ostali posojilnici v Sovodnjah in v Doberdobu. Ti dve danes dobro poslujeta, iz leta v leto širita svoje delo. nudita članom in drugim klientom vedno nove usluge, sta v veliko pomoč domačemu gospodarstvu in vsemu prebivalstvu. Prav zaradi tega lahke odborniki ter člani praznujejo s ponosom petinsedemdeset let delovanja teh dveh naših zamejskih kreditnih zavodov. MARKO VVALTRITSCH nju, odklopimo po nekaj žarnic na lestencih, kjer jih je preveč. Podobno naj bi ravnali tudi v javni upravi, vendar ostaja to slejko-prej pobožna želja, zlasti v večjih občinah, kamor recimo sodi tudi Gorica. Preprost občan težko razume zakaj so na novem nadvozu na Tržaški cesti in ob stranskih vzporednicah kar tri vrste luči, ko bi po preprosti oceni najbrž zadostovala že ena sama. Kar je, pač je in se je z obstoječim stanjem treba sprijazniti, še težje pa preprost občan razume, kako to, da večina luči gori vsak dan še sredi dopoldneva. Zanimivo bi bilo preračunati, koliko električne energije tako požgemo. Koliko drogov z javno razsvetljavo je na tem področju, pa se lahko prepriča vsak avtomobilist, ki se pelje tam mimo. Odborniki sovodenj ske posojilnice Na naši sliki so odborniki kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah. Slikali so se ob priliki letošnjega občnega zbora v nedeljo, 17. aprila .......................................................................numiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiilliiiil.uiiiiiiililliiiiiiliillllllliimi» IZDAJA OA GORIŠKI MUZEJ V KROMBERKU Kmalu na naših policah 9. številka (1982) bogatega in zanimivega Soriškega letnika Novi zvezek prinaša vrsto zanimivih razprav, med katerimi odkrivajo nekatere docela neznane kulturne vrednote in posebnosti od Goriške do Slovenske Benečije - V zadnjem zvezku tudi razpravi o zamejski problematiki dajejo reviji razprave težo, tedaj so zapiski tisti, ki največkrat v nekoliko lažjem esejističnem slogu prinašajo večkrat izredno zanimive izseke s posameznih področij, ki so zastopana v razpravah, vendar v njih odmevajo sedanji problemi. Iz hvaležnosti do dela nekdanjih kulturnih delavcev. Ki so bili zborniku blizu ali so delovali v novogoriški muzejski ustanovi, je nastala rubrika Nekrologi. Žal je bila tudi v letu 1982 aktualna, saj sta umrla dva taka predstavnika. Razdelek Ocene in poročila’ postaja iz leta v leto obsežnejši. Tako je najbrž ni revije-ali zbornika predvsem s področja zgodovinskih in njim sorodnih ved s sosednjega italijanskega ih; furlanskega sploh ali bližnjega istrskega področja, ki ... . . . .. ... bi ga Goriški letnik vsaj kratko ne voljo in vztrajnost, ki spremljata I|(|*wlrte~tako posredoval tistim, njegovo rast skozi zdaj že skoraj kj jjm , bnQ divo ne pride v Te dni bo prišel na trg novi, 9., letnik Goriškega letnika, zbornika, ki ga izdaja Goriški muzej v Novi Gorici. Ne glede n: to. da prihaja z nekajmesečno zamudo, ki so jo z l krivile same objektivne težave, kaže novi letnik, ki velja za leto 1982, izredno vitalnost, saj je v današnjih razmerah več kot težko vzdržati pri življenju revijo ali v našem primeru zbornik, pri katerem so finančna sredstva, če že ne negotova, vsaj največkrat nezadostna, da bi lahko brez skrbi že na začetku leta nastajala in se oblikovala publikacija in zadobila tako podobo, kakršno bi ji jo želel dati izdajatelj. Zato je vendar nekak kompromis med materialnimi možnostmi in izdajateljevimi željami. Toda 9. številka, ki jo je s tem letnik dosegel, tudi nekaj pove: pove in pokaže na trdno Pismo uredništvu Varčevanji z elektriko Ko vsaka dva ali tri mesece prejmemo po pošti račun za elektriko (običajno je vsakokrat višji od prejšnjega) nekaj dni skrbno pazimo, da ne bi denarja zapravljali po nepotrebnem, ugašamo luči v stanova- desetletje. in kaže že na lepe in bogate sadove, ki jih je ta publicistična dejavnost Goriškega muzeja o-brodila. Hrbtenica vsakoletnega zvezka so razprave. Ti so v prvem delu publikacije in v vedno določenem vsebinskem vrstnem redu. ki sega od jim podobno gradivo ne pride v roke, ali bi jim prišlo le z večjo težavo, najnovejša dogajanja in dognanja. Če se na kratko ozremo na posamezne prispevke, potem vidimo, da avtor Davorin Vuga, ki je lansko leto poročal o izkopavanjih na gradu Rihemberku leta 1971, takrat arhMlogije^ m^ etnologije^^.prek,^zgo-1 opjsuje izkopavanja na Gledanici pri 'Štanjelu, ki so bila opravljena leta 1972 in so odkrila utrdbo, ki je bila zgrajena med leti 313 in 324 iri ki je svojo obrambno funkcijo ohranila vse do 18. stoletja. Odkritja pa so pokazala, da je bila streteška vzpetina Gledanica, V uporabi že v prazgodovini. dovine v njenih najraznovrstnejših obrazov («čiste» zgodovine, ekonomske zgodovine, politične zgodovine) do umetnostne zgodovine, dalje kulturne zgodovine ali poglavij iz najsodobnejše zgodovine. Razpravam zelo blizu so nekateri krajši, pa tudi daljši zapiski. Če •"iiiiiiuu,,,,,,,,,,.............................. ZANIMIVOST, ZB KATEBO VEDO TUDI V BLIŽNJIH KRAJIH Krminčani še pijejo domačo mineralno vodo iz 150 let znanega vrelca ob cesti proti Faetu Vodo z značilnim vonjem in priokusom po žveplu je 1.1827prvi raziskal tarmaeist Osualdo Taglialegni Občinska uprava si prizadeva, da bi park in bližnjo okolico, kjer je vrelec, napravila vabljivejše .Območje Krminske gore je precej . Sato na vodnih virih. Na gori . bilo včasili šest ali sedem stu-inv-ev z °dlifno pitno vedo, ki so w Krminčani cenili zlasti v poletele« rtlesecih. Žal, se je v zadnjih .poletjih marsikaj spremenilo in j kdaj čista studenčnica ima najbrž hekaS PreceJ drugačne lastnosti. Od lili aniih izvirov se je kolikor toči? °™*anil le tisti, ki mu doma-«ar? prav'jo Spizzul in ki je pod z_nj!rr) vrhom Krminske gore. Izvire v .‘^'nunsko goro je v prvi svetovni Vo*i uporabljala tudi italijanska^ Uj vse hiše, tudi v najbolj oddalje-Je danes napeljan vodovod in Č-.^kdanje studence so ljudje, ho-bočeš pozabili. Vodo uporabljajo v ^Jemu le še za pripravo škropila *'i občasno namakanje v po-,5« mesecih. jNrminčani pa imajo že nad 150 , tudi vrelec mineralne vode. Ne no«?r' j* pripisujejo zdravilne last-san!'' dru8> sPet trdijo- da je to mi?? odlična pitna voda, vsem Kr-). mcam-m pa je kraj. kjer iz zem-purlja voda s precej ostrim j j-urija voda s precej ostrim UlLPHim priokusom, priljubljena m*tn'ška točka. Majhen park, sa e?, nekaj deset metrov stran od i,?e proti Subidi, kjer se nahaja oči? bj kazalo nekoliko preurediti, kj?titi, da bi kraj postal še vab-d eJši. v to smer gredo tudi priza VpVar'ja krminske občinske upra-Čin’ ,n.am je Prcd kratkim dejal ob-jjaski odbornik Giovanni Battista bzera. V bistvu naj bi šlo bolj . ovrednotenje krajevne znameni-jd *?• okolja, kot pa vrelca samega, biihJ6 P° količini vode dekaj skro-v poprečju od enega do dveh r'°v na minuto. Ob tem pa velja opozoriti, da izvir ne presahne piti v najhujši suši, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da prihaja mineralna voda, katere značilnosti so ugotavljali že leta 1827, iz precejšnje globine. Minimalna pa je tudi infiltracija deževnice v sam vrelec. Količina vode se tudi ob dolgotrajnih padavinah bistveno ne poveča. Več nevšečnosti povzroča deževnica ob samem izviru. kjer pogostoma poplavlja približno dober meter globoko nišo s koritom, kamor se steka in tudi ponovno odteka mineralna voda. Mogoče bj kazalo bolje urediti odvajanje površinske vode! Vrelec mineralne vode. Krminčani mu pravijo Fontana di Faet, pa ni samo krajevna značilnost. Po vodo z ostrim priokusom po žveplu (bolj znana je ljudska prispodoba po gnilih jajcih) prihajajo tudi iz bližnjih krajev in nekateri posamezniki celo iz Gorice. Med tistimi, ki redno in vsak dan pijejo domačo mineralno vodo, se.veda na lastno odgovornost in po lastni uvidevnosti, je tudi 77-letni Krminčan Mario Si-monit. Po nekaj litrov na dan jo popijejo v družini, sam pa jo redno pije že nad trideset let, mi je dejal v pogovoru, ob obisku na njegovem domu. »Doslej nisem imel zaradi tega nobenih nevšečnosti z zdravjem, počutim se dobro, prepričan sem, da je voda povsem pitna in zdrava, pa tudi zoprnih okusov nima». O tem sem se prepričal sam, ko mi je možakar brez prevelikega obotavljanja nalil če-trtinski kozarec domače mineralne vode. Duh po žveplu, oziroma po gnilih jajcih, ki ga je zaznati na kraju, kjer voda prihaja na dan, je povsem izginil, kar je tudi razumljivo, saj so vedo zajeli že prejšnji večer. Tako kakor Mario Simonit. redno ali občasno pijejo domačo mineralno vodo še drugi. Petnajst do dvajset ljudi se vsak dan zvrsti pri studencu. Sicer pa sodi Mario med najbolj redne in najbolj pozorne opazovalce in poznavalce izvirka pri Faetu, saj si je v treh desetletjih nabral zares veliko izkušenj. Tako recimo motna voda, ali rahlo spremenjena barva vode napoveduje skorajšnjo spremembo vremena. Po njegovem pa niha tudi količina žvepla, oziroma spojin v vodi. Ko ga je največ, je mogoče ob robu korita, kamor pada curek, ki je skozi nekaj metrov dolgo cev povezan z vrelcem v zemlji, opaziti tanko skorjico. Ob potresu, leta 1976, je sprva kazalo, da bo vrelec v Faetu ostal samo še v spominu Krminčanov. Premiki v zemeljskih plasteh bi namreč kaj lahko prekinili tisti skromni curek, ki prihaja iz globine na površje. Količina vode je sprva res nekoliko upadla, se spominja Simonit, nekaj mesecev pa je pritekala tudi motna voda. Zatem pa se je stanje spet popravilo, samo od sebe. Potres, ki je v Krminu povzročil precejšnjo gmotno škodo, med drugim je bilo precej razmajano občinsko gledališče, je Krmin-čanom le pustil njihov vir mineralne vode, o kateri prvo pisano poročilo je bilo objavljeno v Vidmu leta 1829, kakor navaja Gior-gio Nazzi v zborniku Storia di Cor-mons, iz leta 1933. Analizo vode je takrat opravil Osualdo Taglialegni, mojster farmacije, ki je svoja opazovanja in ugotovitve v uvodu svojega poročila takole zapisal: »Minilo je že več kakor eno leto, ko so na območju Krmina, v goriškem okrožju, in točneje ob javni cesti, ki se ji pravi Fajet in ki vodi proti gričem na poldnevni strani (na južni strani), približno v oddaljenosti četrt milje, opazili majhen vrelec vode, ki je curljal brez prekinitve. Videz in zaznavne kakovosti vode so pritegnile pozornost velečislanega gospoda Beltran-da Beltrame ja, občinskega delegata v Krminu. Zaradi vonja, okusa, načina in kraja izvira je začel upoštevati, med ljudstvom nastajajoče mnenje, da ima voda zdravilne lastnosti. In da bi se zadeva, ki bi utegnila prinašati korist razjasnila, mi je poveril dolžnost opraviti a-nalizo.* Tako Osualdo Taglialegni, ki je ogled v Krminu opravil 22. avgusta 1827. V Krminu so ga sprejeli člani zdravniške in farmacevtske komisije s predsednikom gospodom doktorjem R. Suppanci-gom, pri opravljanju analiz pa je Taglialegniju največ pomagal gospod Francesco Comelli, priznan farmacist. V posebnem poglavju je Taglialegni nato objavil zapise o primerih ozdravljenja po pitju »nove mineralne vode». Primerna naj bi bila za zdravljenje kroničnega kašlja, božjasti, vročice, pri prija; teljih vinske kapljice pa naj bi lajšala izločanje seča. Tako je bilo mnenje strokovnjaka pred poldrugim stoletjem. Zanimivo bi bilo vedeti, za mnenje današnjih strokovnjakov. VLADO KLEMŠE Svojevrstno presenečenje predstav-, razpravlja o molitveniku in pesma-Ija prikaz Pavleta Medveščka, ki | rici za Beneške Slovence, ki so jo opisuje večjo zbirko planet s po- ” T 1014 dročja Tolminske, Goriške in Beneške Slovenije. Kakor kaže, je to eden prvih večjih zapisov o tem predmetu, gotovo pa edinstven že zaradi tega, ker ga spremlja kar 90 risb - posnetkov razgibane likovne podobe planet. Pomemben pa je tudi spis zavoljo tega, ker do sedaj znano letnico nastanka prvih planet premakne za celo stoletje, se pravi v začetek 18. stoletja. Janez Dolenc nadaljuje z objavljanjem in literarnozgodovinskim komentiranjem Rutarjevih zbirk ljudskih pesmi in njegovih razprav o ljudskem slovstvu. Za naslovom Zgodovinopisje o po-'litičneS^ivljtffju H.nihorSRm Slovencev v drugi , polovici stoletja, ki mu je avtor se skriva šfevUcno' neverjemo Rogat pregled objavljenih zgodovinskih virov1, študij, razprav, bibliografij, v knjižni obliki in'v revijalnih objavah, v večjem številu jezikov. To je prava zakladnica podatkov, ki ne bodo koristili le tem, ki se z obravnavano tematiko začenjajo ukvarjati, temveč tudi tistim, ki snov že poznajo, vendar zagotovo ne v taki širini. Posebej se zdi. da bo ta pregled koristil neslovenskim zgodovinarjem, morda italijanskim predvsem, ki se bodo z marsikaterim naslovom že objavljenega zgodovinskega gradiva prvič srečali v tem prikazu. Svojevrstno osebnost in doslej komaj po imenu znano osebnost Ivana Kuka, publicista i: sredine preteklega stoletja, tolminskega rojaka, sicer pa uradnika avstrijske vojne mornarice Trstu in Pulju, enega najbolj aktivnih članov Slavjanske-ga društva v Trstu in dopisnika tedanjega slovenskega časopisja, nam opisuje in odkriva Peter Stres. Upokojenega polkovnika v Beogradu, dr. Petka Lukoviča slovensko zgodovinopisje dobro pozna. Goriški letnik mu tokrat objavlja daljšo študijo (ki se bo v naslednjem letniku še nadaljevala), v kateri prinaša dodatne podatk: o boju Slovencev proti iredentističnim pretenzijam do slovenskih ozemelj leta 1878 in o odmevu teg; boja pri Srbih v Srbiji in v Vojvodini. Avtor, ki svoj opis gradi predvsem na opisih dogodkov v tedanjem slovenskem časopisju. posebno goriškem. odkriva nenavadno živo sliko živahnega in odločnega političneg® nastopanja go-riških Slovencev. O pomembni vlogi, ki so jih na podeželju odigravale hranilnice in posojilnice, govori študija Pavla Budina, ki je podrobneje obdelal pravno ureditev in poslovanje, seveda pa tudi nastanek hranilnice in posojilnice v Mirnu pr' Gorici in sicer od njene ustanovitve v letu 1897, do njene ukinitve leta 1949. Kakor se je Milica Kacin - Wohinz pred dvema letoma v Goriškem letniku 7 pomudila o stališčih KPI in KPJ glede nacionalnega vprašanja v Julijski krajini, tako avtorica letos objavlja 11 zanimivih dokumentov, iz katerih je lazvidna pot do sporazuma med KPI in narodno-revolucionarno organizacijo Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini (Tigr). Pravo malo monografijo o gradu na Dobrovem v Goriških Brdih je prispeval Marko Vuk, ki nam podrobno podaja zgodovinski razvoj gradu na Dobrovem, ki je bil sezidan na prelomu iz U. v 17. stoletje. Podrobnemu zgodovinskemu orisu lastnikov gradu in prehajanja le-tega v roke različnih furlanskih gospodov sledi umetnostnozgodovinski prikaz, izpolnjen s kulturnozgodovinskim pomenom stavbe in dogodkov okrog nje. Končuje pa se z opredelitvijo funkcije, ki naj bi jo grad kot širši etnološki muzej za Primorsko imel v bližnji prihodnoL , ko se bodo iztekla obnovitvena dela. ZADNJI LETOŠNJI ABONMAJSKI KONCERT Svečano glasbeno slovo Simfonični orkester RTV Ljubljana in Mia-dinski zbor GM sta v Gorici žela lep uspeh Svojevrstno novost prinaša članek Marijana Smolika, ki podrobneje oskrbeli v Ljubljani leta 1914. Avtor sledi pesmim še skozi različne pesmarice in molitvenike vse do leta 1951, ko je izšel molitvenik Moje molitve, na katerem je kot avtor podpisan Ivan Trinko. Posebno za nimiva So Smolikova izvajanja, ko piše, kako se je tiskana pesem, v deloma beneškem narečju, ohranila v domačem jeziku lahko še v naš čas in prišla tudi v najnovejše cerkvene zbirke nabožnih pesmi. Najaktualnejšo gospodarsko in na rodnostno problematiko obravnava Miran Komac v svojem obsežnem in podrobnem prikazu Kraške gorske skupnosti, podprtem s številnimi podatki. Seveda se avtor ne ustavlja ob golem navajanju dejstev,*pač pa se ustavlja ob prostorskih, populacijskih in gospodarskih problemih, se pravi kmetijstvu, obrti, trgovini, turizmu in njegovi najnovejši obliki kmečkem turizmu, na celotnem o-zemlju obravnavane gorske skupnosti, toda predvsem z vidika slovenskega človeka in slovenske lastnine na njem. Pri tem ne opušča tudi kritičnega pogleda. Med Zapiski, ki jih je v pričujočem zvezku kar šest. sta pomembnejša dva: Močnikov prispevek k zgodovinskemu prikazu cerkve sv. Ivana v Gorici in Nina Agostinettija Stranke in druge politične silnice na Goriškem med leti 1870 in 1918. V prvem zapisku nam avtor podaja krajši zgodovinski prikaz nastanka in razvoja cerkve sv. Ivana, opisuje v kratkih potezah njeno prehajanje v različne roke. njen pomen za Slovence in slovensko versko skupnost v Gorici, zraven pa posreduje najosnovnejše podatke o njeni gradnji, in vzdrževanju skozi zadnja stoletja ter o nekaterih u-metnostnozgodovinskih elementih. En zapis je o Slovencu, ki se je proslavil na Škabrijelu, trije pa povzemajo problematiko zadnjih treh sklicev Goriških srečanj (za leta od 1980 do 1982). Nekrologa se spominjata učitelja in arhivskega delavca ter splošno kulturnega delavca Stanka Murovca ter umetnostnega zgodovinarja, publicista in družbenopolitičnega delavca, nekdanjega ravnatelja Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici Emila Smoleta. Zadnji razdelek prinaša kakih 40 prikazov revij in zbornikov. Seznam se je za razliko od dosedanjih razširil še na nove naslove, predvsem pa na vrsto novih letnikov. Z njimi se odpira predvsem primorskemu, posredno pa tudi slovenskemu znanstvenemu delavcu vpogled v tuje znanstveno raziskovanje, ki pa je posredno ali neposredno kar velikokrat povezano z našim iskanjem in zato potrebno in nujno, da gn spremljamo. Za razliko od prejšnjih letnikov je treba sicer priznati, da je letošnji letnik nekoliko manj obsežen, kakor so bili zadnji trije po vrsti, in tudi da imr- manj slikovnega gradiva, kar utegne biti že posledica vedno dražjih tiskarskih in drugih stroškov, da pa to zmanjšanje odtehtajo vsebinsko bogati in izvirni članki, gradivo, ki bi ga, zdaj ko ga vidimo pred sabo, čutimo, da izredno pogrešali in nam je bilo že zaradi tega tesn- pri srcu. ko se nekaj mesecev letnik ni pojavil na knjižnem tegu. Kakor smo izvedeli, se nova, 10. in istočasno jubilejna številka že pripravlja in utegne že letos pozno jeseni iziti, kar bi nadoknadilo trenutno nekajmesečno zamudo. Letnik je izšel v standardni zunanji opremi in notranji grafični podobi. Ohranil je tudi povzetke in sinopsise v tujih jezikih, te zadnje opremljene z mednarodnimi UDK vrstilci, ki omogočajo neveščim slovenskega jezika in tujim znanstvenikom po vetu, da se z vsebino objavljenih člankov seznanijo tudi v primeru, da ne obvladajo jezika, v katerem so ti objavljeni. N. J. Ni tii naš namen govoriti o kakem slovesu, čeprav moramo priznati, da je dejansko zadnji, to je četrti koncert v Gorici bil nekako slovo. Slovo sicer ne od koncertnega delovanja nasploh, ampak od letošnje sezone, ki je s svojo bogato in pestro vsebino nedvomno ponovno poplemenitila celotno goriško kulturno življenje. Sezona je dosegla svoj uspeh, saj je naši publiki predstavila celoten prerez glasbenega poustvarjanja tako na vokalnem kot na instrumentalnem področja. In prav v tem je ta umetniška pobuda, ki jo letos že deveto leto vodijo Glasbena matica, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete, postala ne le tradicionalna manifestacija, ampak tudi vsebinsko pomeni obogatitev celotne manjšinske kulture. S svojim pomenom pa sega ta koncertna sezona tudi med publiko večinskega naroda, ki (vsaj v določenem številu) zna primerno ceniti ta kulturna prizadevanja. In ne nazadnje, ima slovenska koncertna sezona še ta poseben smoter, da namreč prikazuje in odkriva umetniško bogastvo slovenske pa tudi jugoslovanske glasbe, ki bi ga sicer tu — vsaj za instrumentalni del — skoraj ne poznali. Zadnji in šesti koncert letošnje sezone je bil v četrtek, 21. aprila, v Kulturnem domu, ki je bil sedaj skoraj polh in je navdušeno pozdravil vse nastopajoče. Prav gotovo izbira vokalno-instrumentalne-ga koncerta ni mogla biti bolj posrečena, prav za zadnji koncert. Nastopila sta Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta ter simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana. Dirigent je bil Stojan Kuret. Kot solistki sta nastopali Olga Gracelj (sopran) ter Eva Novšak - Houška (mezzosopran). Na sporedu so bila dela Pergolesija, Cigliča in Brahmsa. Prva in tudi edina točka za zbor, soli in orkester je bilo orato-rijsko delo Stabat Mater, ki ga je napisal Giovan Battista Pergolesi. To skladbo nekateri glasbeni zgodovinarji imenujejo pravzaprav «e-legično labodjo pesem» italijanskega baročnega mojstra iz 18. stoletja. V tem lirično in dramatično močnem ter po religioznem občutju bogatem delu izstopa sicer že preveč homofonije oz. monodije nad polifonijo, ki je tudi občasno zelo posrečeno prisotna v zborovskih delih (Fac ut ardest cor meum, zaključni Amen — da omenimo le izsek). Treba pa je pravzaprav priznati, da tu dominirata oba solistična glasova, sopran in mezzosopran, ki kažeta tudi na skladateljevo močno melodramatično u-stparjanje na opernem področju svojega časa. In prav obe solistki sta s svojim nastopom to lepo in zgovorno dokazali,- lncizivna moč soprana, mehka, polna in žametna timbrika mezzosoprana sta lahko zelo markantno, podčrtali posamezne dele. Naj npr. spomnimo na dru- go sopransko arijo (Vidit suum dulcem natum) s svojo lirično tn obenem pretresljivo preprostostjo in glasbeno sitnostjo, ali pa mezzo-sopransko Eja Mater fons amoris z globoko žalobno poanto, združeno z vso človeško čustvenostjo. Jasno je. da moramo tu podčrtati posebej vlogo samega zbora, ki ima v vsem pet delov, od uvodnega Slabat Mater do zaključnega (skupno z duetom) Quando corpus morietur oz. Amen. Mladinski zbor GM je tu pokazal na svoje kulturno petje, na discipliniranost, na smotrno obl kovanje glasbene fraze. Morda bi včasih pričakovali večje samostojnosti, verjetno pa je orkester tu imel svoj delež, v kolikor je morda (čeprav je bil tu le v komorni oz. godalni zasedbi), prekril vokalno telo. Vsekakor pa je bila skupna igra lepa, prijetna in dozirana. V drugem delu sporeda je bil na vrsti Triptih za glas in orkester skladatelja Zvonimira Cigliča. Tu je nastopila kot solistka mezzo sopranistka Eva Novšak - Houška. Delo obsega izbor treh del iz slovenske poezije, ki jim je primorski v Ljubljani živeči glasbenik vdahnil muzikalno formo. Delo je med drugim doživelo praizvedbo na nocojšnjem koncertu. Razodeva bogate harmonske prijeme in močno barvitost in nedvomno sodi v sodobno glasbeno govorico, tudi če je sicer ne moremo označiti za avantgardno. Polna spremljava simfoničnega orkestra (lep poudarek je na pihalih oz. trobilih), je vsemu dala svoj pečat. Solistka Novšakova je z veliko in dramatično občutljivostjo odpela posamezne pesmi ter se suvereno gibala v koncertantnem dialogu z orkestrom. Na koncu je delo doživelo velik aplavz. Ta je veljal seveda tudi in zlasti še skladatelju samemu, ki je bil na koncertu prisoten. Zadnja točka četrtkovega sporeda je bilo večje Brahmsovo simfonično delo, in sicer Variacije na Hagdno-vo temo (Koral sv. Antona) op. 56. To je delo, ki v zelo dovršeni in tehnično kar se da spretni obliki variacije predeluje znano temo. Daje ji seveda v posameznih stavkih čisto romantičen in liričen prizvok. Na vsak način je to skladba, kjer lahko orkestralno telo v veliki simfonični zasedbi zaživi v vsem svojem blesku. Prav v tej Brahmsovi kompoziciji je zmogel orkester RTV razodeti polno vso svojo izrazno silo in bravuro. Dirigent Stojan Kuret (menda je to njegov prvi orkestralni nastop s simfoničnim orkestrom), ki je tudi dobro naštudiral mladinski zbor GM, je pokazal nasploh obetajoče rekvizite na tem instrumentalnem področju. Vsi izvajalci so bili ob koncu deležni burnega in dolgotrajnega ploskanja. Da bi tudi v prihodnji sezoni prišlo do podobnih uspehov tako pri izbiri repertoarjev kot pri odmevu med našim občinstvom — to si si lahko samo želimo! (ab) iiiiiiMiiiiliiililtiiiMMiiiniiiiiiiiiiiiiiiinimMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitHiniiiiiiiii V OSNOVNI ŠOLI V SOLKANU Društvo za vizualne medije na skupinski razstavi V Novi Gorici se je pred nedavnim osnovalo Društvo za vizualne medije. Njegov namen je povezovati mlade likovnike severne Primorske. Društvo pa si je dalo ime *Praska», kar ne kaže biti le *po-vezovalni psevdonim», pač pa vse bolj izzivalna parola. V galeriji osnovne šole v Solkanu so se te dni ti mladi likovniki zbrali na skupinski razstavi, obsegajoči slikarska, fotografska tn kiparska dela. Avtorjev je enaindvajset in vsak je prisoten z dvema deloma. Avtorji pa so tile: Rajko Bizjak, Andrej Korošec in Simon Kovačič fotografi: Mladi Makuc -Semion, Zmago Posega, Zmago Sfiligoj in Mauro Tratnik kiparji, Almira Bremec, Boris Blaško, Bojan Bole, Patrizia Devide, Branko Dre-konja, Silvester Fakuč, Milovan Novak, Peter Rehar, Ivan Rob, Ana Sirk - Fakuč, Iris Skubin, Klavdij Tutta, Borut Vogelnik in Fedja Žbo na slikarji. Iz življenjskih podatkov v katalogu razberemo, da je najstarejši avtor rojen leta 1953, najmlajši pa leta 1959. Večina teh je študiraa (ali še študira) na ALU v Ljubljani, je pa tudi precej izjem. Bo le, Fakuč, Sirk in Rehar izhajajo iz Akademije v Benetkah, Rob in Žbona pa iz Akademije v Firencah. Iz zamejstva sta se predstavila Pa trizia Devide, doma iz Tržiča (diplomirala na ALU v Ljubljani) in Mauro Tratnik, ki je diplomiral na šoli za oblikovanje v Gorici (Scuo-la d'arte). Po dosedanjem ustvarjanju prekaša vse Klavdij Tutta, ki ima za seboj že 13 osebnih razstav (in številne skupinske) doma in v tujini. Samo enega samouka ima ta skupnost in ta je Milovan Novak, ki pa se kljub temu lepo vključuje v razstavo. Iz te precej heterogene skupine izstopajo seveda avtorji, ki so izšli iz ljubljanske akademije. Videti je, da so zagnani zagovorniki današnjih različnih teženj ljubljanske šole, medtem ko se pri tistih, ki prihajajo iz italijanske šole dogaja dvoje, ali da so pod izredno močnim vtisom učitelja, ali pa nasprotno, da niso v teku šolanja našli takega, ki bi jim nakazal posebno izbiro. Pri vsem tem pa je treba priznati, da je razstava nabita z močnim ustvarjalnim potencialom in zato zelo obetavnim. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, ki ga razstava naglasa: da se namreč likovna ustvarjalnost in kultura v tem prostoru živahno in pestro razvijata in je računati, da bo ustvarjalna pot rpraskarjev» značilno in temeljito oblikovala Primorsko. Mario Palli razstavlja v Olju Goriški slikar Mario Palli je skupno s slikarjem Popejera iz Porto-gruara v aprilu razstavljal v likovnem salonu zavoda za kulturne prireditve v Celju. Pravzaprav v trenutku ko o tem poročamo je razstava še odprta, saj je bodo zaprli 3. maja. Stane Bernik je v katalogu razstave napisal oceno Pallijevega dela. medtem ko je kritik Berto Mo-rucchio iz Benetk pisal o Popeju. Bernikova ocena o Pallijevem delu je zelo pozitivna. Mario Palli živi in ustvarja v Gradišču ob Soči. Z umetnostjo, oziroma z razstavljanjem se ukvarja že več kot dvajset let. OBVESTILO PEUGEOT TALIOT Last. A. PERESUTTI Iz Ronk se |e preselil v TR2IC — pristaniška ind. cona H^utoLisert Cottruzioni Automeccsmche Industnali s r.| Telefon: 470504 - 470505 DO VČERAJ JE BILO VSAJ 7 DOBRIH RAZLOGOV DA STE IZBRALI TRŽAŠKO KREDITNO BANKO 1 NASTANEK: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA je nastala in vedno poslovala v Trstu, je «domača» banka in pozna probleme in stvarnost Trsta, saj so to njeni problemi in njena stvarnost. 2 IZKUŠNJE: V 25 letih svoje dejavnosti si je TRŽAŠKA KREDITNA BANKA nabrala veliko dragocenih izkušenj in koristnega znanja. 3 FINANČNA SOLIDNOST: Tudi če TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ni največja banka, ji ni treba prav nikomur zavidati glede sredstev in ekonomske solidnosti. 4 STORITVE: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA nudi varčevalcem in gospodarskim operaterjem vse bančne storitve, kompetentno in učinkovito. 5 SPECIALIZACIJA: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA, banka pooblaščena za devizno poslovanje, se lahko pohvali z izredno kompetenco pri komercialnih operacijah s tujino. 6 ZAUPANJE: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA, vedno pozorna na zahteve gospodarskih operaterjev, uživa posebno zaupanje obrtniških in trgovskih podjetij. To zaupanje TKB vedno vrača. 7 ČLOVEŠKI ODNOSI: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA je vedno sprejela stranko kot prijatelja, ker je domača banka. Bančne storitve so na razpolago vsem, saj vsakdo mora v banki dobiti ne samo kompetenten, ampak tudi prijazen in prijateljski odgovor. DANES VAM NUDI TKB SE RAZLOG VEC NOVO AGENCIJO DOMJO |. 4. Le Guilloux (Fr.), 5. Go-jospe (šp.), 6. Ferna.ndez (Šp.), 7. Ul?ier (Luks.), 8. Kuiper (Niz.) IS1 v Saronnijevem času, 9. Van Lalster (Bel.) po 25”. V Gorospe (šp.), 2. Fernandez PO 2”, 3. Hinault (Fr.) po 5 2 , 4. Lejarreta (šp.) po 2,ne” 5- Kuiper (Niz.) po 318” ... 20. r°nni (It.) po 13’16” AVTOMOBILIZEM Poskusne vožnje v Imoli 2'06' Sa- Rene Arnoux (ferrari) dosegel najboljši čas Bolidi s turbo motorji daleč najhitrejši «Plavi» iz Kranjske gore v Poreč IMOLA (Bologna) — Prvi dan poskusnih voženj za Veliko nagrado San Marina v formuli 1 je potrdil premoč bolidov z motorji turbo, ki so na dirkališču »Dino Ferrari* v Imoli potisnili v ozadje tradicionalne ford cosworthe. Prvi avtomobil, opremljen s tradicionalnim motorjem. se je uvrstil šele na 11. mesto (Marc Surer na arrowsu), prvih deset mest pa so zasedli piloti turbo avtomobilov. Najboljši čas je dosegel Francoz Rene Arnoux na ferrariju, za njim pa se je uvrstil Brazilec Piquet na brabhamu. Tretje in četrto mesto delita oba Renaultova pilota Prost in Cheever, medtem ko je imel Patrick Tambay smolo (dvakrat mu je počil motor) in se je moral zadovoljiti s petim mestom. Vse kaže torej, da so Fer rarijevi mehaniki odlično pripravili *,l’iHllrl!iiiiii|||,,|ll„l,l,||l|llllllllllt,rllllllll|ll,mnltt1„||,llll|l„ll,immilllltlM||||||m|||1|||I||tvT||||||||||| avtomobile, ki se doslej niso bili kaj prida izkazali. Pred jutrišnjo dirko bodo danes na sporedu še zadnje poskusne vožnje za določitev startnega seznama. Vrstni red poskusnih voženj 1. Amoux (Fr. - ferrari) 1’33”419; 2. Piquet (Br. - brahham) 1’33”542; 3. Prost (Fr. . renault) 1’33”653 ; 4. Cheever (ZDA - renault) 1'33”888; 5. Tambay (Fr. - ferrari) 1’34”221; 6. De Cesaris (It. alfa romeo) 1 min. 34”345. Brazilija — Čile 3:2 RIO DE JANEIRO — V prijateljski nogometni tekmi je obnovljena brazilska reprezentanca s 3:2 (2:1) premagala čile v svojem prvem uradnem nastopu po svetovnem prvenstvu. V okviru priprav na bližnje evropsko prvenstvo v Franciji so člani jugoslovanske košarkarske reprezentance v prejšnjih dneh sklenili vadbo v Kranjski gori (na sliki), včeraj pa so odpotovali v Poreč, kjer bodo nadaljevali s treningi OBVESTILA >w.. .. .■ .. » Z Jadranom v Castelfranco Klub prijateljev Jadrana prireja ob zadnji Jadranovi prvenstveni tekmi regularnega dela C-l lige avtobusni izlet za navijače v Castelfranco Veneto. Odhod avtobusov bo v soboto, 7. maja, ob 17.45 iz Trsta (Trg Oberdan), ob 17.45 z Opčin in ob 18. uri s Proseka, oz. iz Nabrežine. Cena izleta je 8.000 Mr. Vpisovanje danes pred, med in po tekmi v tržaški športni palači; v prihodnjih dneh pa pri potovalnem uradu Aurora v trgovini čevljev Malalan in v cvetličarni Nadja na Proseku. • • * ŠK Kras obvešča, da bo v okviru občinske proslave 38-letnice osvoboditve v soboto, 7. maja, v organizaciji ŠK Kras množični pohod ob spomenikih NOB. Zbirališče ob 19.30 pred društveno gostilno v Gabrovcu. Vljudno vabljeni! • * * Šahovska komisija ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste tržaške pokrajine, da se udeležijo tretjega in predzadnjega brzoturnir- HHinimmnuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA DREVI V TRSTU OB 20.30 V PRVENSTVU C-l LIGE Proti Portorecanatiju jadranovci nesporni favoriti Jo bo poslednje srečanje naših košarkarjev v regularnem delu prvenstva - Pričakovati je veliko število gledalcev - Castelfranco in Vicenza tokrat v gosteh Drevi bodo jadranovci s tekmo Proti Portorecanatiju sklenili domače nastope regularnega dela prvenstva. Pričakovati je, da bodo danes na-yVači kar navalili v športno pala-teko da bodo Splichalove varo-®nce lahko ustrezno pozdravili ob st°Pu v «play-offs». Jteš' so v drevišnjem srečanju ne-^Porni favoriti, saj se bodo pomerili ■. ekipo poprečne vrednosti, ki ne smela pripraviti našim, košar-_ pem kakega neprijetnega preseljenja. Na dlani je, da bodo Ja-anovj igralci danes skušali zapu-j te najboljši vtis svojim navijačem da hočejo skleniti prvenstvo brez !~teza na domačem terenu, zato ^ cakujemo, da bodo igrali zelo rano in motivirano. l'^erjetno nismo predrzni, če to-; Predvidevanjo gladko zmago zaa*novcev’ Ki Pa bodo morali v z dnjem kolu napeti vse sile, da se zmago v Castelfrancu uvrstijo na prvo mesto razpredelnice. Drevišnja tekma bi morala torej biti samogovor naših košarkarjev, ki so kakovostno mnogo boljši od današnjega tekmeca in lahko upamo precej zanesljivo, da ne bo prišlo do nepredvidenih razpletov. Moštvo iz Castelfranca, ki bo prihodnjo soboto gostilo jadranovce, se bo v gosteh pomerilo z ekipo Stefanel iz Trevisa, košarkarji iz Vicenze pa bodo igrali v Teramu. Očitno imata oba neposredna tekmeca Jadrana v boju za prvo mesto precej ugoden spored, čeprav bosta oba igrala na tujem. Ob koncu naj opozorimo navijače in gledalce, da bodo danes v dvorani na razpolago teleskopske tribune. Srečanje med Jadranom in ekipo iz Portorecanatija se bo pričelo ob 20.30 v tržaški športni palači. (Cancia) 1. DIVIZIJA DLF - Bor B 107:89 (56:35) BOR: De Carli 17, Kovačič 2, A. Tavčar 8, Vecchiet 2, Cerasari 2, iimmiiiiimiHimiifiiiifiiiiiMiintimimiiiifiiiiiM Jankovič, B, Tavčar, Maver 20, Žerjal 12, Furlan 26. Druga Borova postava je proti močnemu Ferroviariu prikazala lepo igro. «Plavim» je bil usoden prvi polčas, ko so si domačini priigrali dvajset košev prednosti, v nadaljevanju pa so borovci zaigrali bolj strnjeno v obrambi in zbrano v napadu, tako da so bili v drugem delu tekme boljši od Tržačanov, čeprav jim ni uspelo nadoknaditi visokega zaostanka. Tokrat bi pohvalili vse moštvo, še posebno pa nogomet V 3. AL Trebenski Primorec že danes z Olimpio še nekaj težav s postavo - Breg počiva latern ko bodo jutri nogometna Po enstva v 1. in 2. amaterski ligi škt°Vn° Prekinjena, se bo na Trzali te redno odvijala 3. amaterska j®® ’ se pravi prvenstvo, ki je *a .te nas pravzaprav najbolj zato:*''0- saj se v njem trebenski pg teorec (kot edina slovenska eki-Vanv Vseh ligah) bori za napredo- Je Prav Trebenci bodo v 10. kolu kp^Pes stopili na igrišče, med-Lj ■ o enajsterica Brega tokrat ne jgrala saj koledar predvideva tenjo 0-- Počitek. PfgjT^šnji gost Primorca, ki se je tiepfte'’ leden po dolgem in neomajni e tesledovanju Aurisine prebil licin,e'° prvenstvene lestvice, je so-smJ* ^'teapte. Vi s 25 točkami deli tn0|te° naesto. V prvem delu je Pri-hitti80 premagal z zgovor- seVef|lzte°m 3:0. Trebenski navijači pr:®“a upajo in računajo, da Po tečki°ret tudi tokrat pospravil obe ka V s katerima bi ne izgubil sti-TY6l ^hom. Na dlani je, da so riti /te v tej tekmi nesporni favo čeprav trener Fonda tudi ta teden ni povsem brez skrbi glede postave. Vse kaže, da bodo za Primorec danes popoldne igrali naslednji nogometaši: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj, Bruni, Lugnan, Mode-sti, E. Kralj. Finessi, Dettori, V. Milkovich, Mannia. (B.R.) V PRIJATELJSKI TEKMI Vfsna-Stock Ker bodo jutri nogometaši v prvi amaterski ligi prosti, bo danes Vesna v Križu igrala prijateljske tekmo proti moštvu Stocka. Današnja tekma v Križu se bo pričela ob 15.30. Primorje proti NK Šmartno Ob priliki prvenstvenega odmora v drugi amaterski ligi bo proseško Primorje < anes s pričetkom ob 16.30 odigralo na Proseku prijateljsko tekmo z nogometnim klubom Šmartno ob Paki iz Šmartnega. Ob 16.00 pa se bosta pomerili tudi ekipi cicibanov obeh društev. V MIRNU ir NOVI GORICI Jutri in v ponedeljek nogometna srečanja za «Turnir prijateljstva» V Novi Gorici in Mirnu bo jutri in v ponedeljek izredno zanimiv 20. mednarodni nogometni «Turnir prijateljstva* za mladinske reprezentance Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Koroške in jugozahodne Nemčije. Spored je naslednji: JUTRI, 1. MAJA ob 17.00 na igrišču v Mirnu Koroška FJK ob 18.00 na igrišču v N. Gorici Slovenija - Jugozah. Nemčija PONEDELJEK, 2. MAJA ob 15.30 na igrišču v Mirnu finale za 3. mesto ob 18.00 na igrišču v N. Gorici finale za 1. mesto Furlana, ki je odločno igral pod košema in prizadevna De Carlija in Žerjala. (D.O.) Lanza v Trstu? Vodstvo tržaškega košarkarskega prvoligaša Bic je podpisalo dogovor s prvoligašem iz Mester (Lebo-le), za možnost nakupa košarkarja Paola Lanze (21 let, 2,14 m). Tržačani bodo do 15. maja potrdili ali odkloniti nakup mladega centra. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Ljubljančani zanesljivo boljši od Krasa Kras — NK Ljubljana 2:5 (1:4) KRAS: Coronica, Škabar, Sugan, Villalta, Šuc, Purič, Puntar, Milič, Blažina, Škerk, Klun, Spataro, Košuta, Cusma in Ferfolja. NK LJUBLJANA: Ptiček (Bojič), Džurkič, Škoflek (Mahmutovič), Rakovič (Beloševič), Štok (B. Pleši-nac), S. Plešinac, Maksimovič, Voj-vodič, Toševski (Dodič), Sikavica in Martič. Strelca za Kras: Košuta in Spataro. Strelci za Ljubljančane: S. Plešinac 2. B. Plešinac 1, Maksimovič 1 in avtogol Škabar. V prijateljski tekmi je Kras igral proti NK Ljubljana. To ekipo sestavljajo izkušeni igralci, ki so neštetokrat spravljali v težave domačine. Zlahka so se nahajali v ugodnem položaju in kar petkrat so premagali nasprotnikovega vratarja. Nekaj lepih akcij so ustvarili tudi «rdeče-beli* in njihov trud so kronali z dvema efektnima zadetkoma, več pa niso zmogli. Podobne prijateljske tekme so izredno koristne za Krasove igralce, saj na le-teh igrajo tudi mlajši nogometaši, ki bodo prihodnjo sezono ojačili Krasovo e-najsterico. (Z.S.) JADRANJE DANES V ORGANIZACIJI TPK SIRENA ja za naslov zamejskega šahovskega brzopoteznega prvaka. Turnir bo v petek, 6. maja, v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2), s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja odbor v četrtek, 5. maja, ob 20. uri. ATLETIKA «MEMORIAL GRISELLI* Nasi dijaki so se izkazali Mednarodna regata na jadralnih deskah Pričakovati je veliko število tekmovalcev iz matične domovine ■ Pričetek ob II. uri v Rarkovljah ■ Na startu seveda tudi Sirenini deskarj,i» V organizaciji TPK Sirena se bo danes v Barkovljah odvijala mednarodna regata na jadralnih deskah druge divizije za drugi pokal Sirene. To bo prvo uradno tekmovanje za zaprav komaj začela in letošnji koledar regat je res zelo pester. Sirenini tekmovalci se bodo udeležili regat tako v Italiji, kot v Jugoslaviji, tja do septembra, ko se sezona konča. deskarje, ki ga je Sirena vključila | Po lanskoletnem prvem poizkusu (36 v zvezni koledar regat. Nedvomno bo že to dejstvo velika odgovornost za naše organizatorje, še posebej pa, ker so uradno povabili na to regato tudi vsa društva iz Slovenije. Jadranje na deski se je hitro razvilo tudi pri nas in Slovenci se lahko pohvalimo že z mednarodnimi u-spehi v tej panogi. Kvaliteta slovenskih tekmovalcev je zelo visoka in tudi italijanski jadralci visoko cenijo slovensko šolo jadranja na deski. Zanimivo pa je, da so prav zaradi teh uspehov v tujini mnogi spoz nali tudi naša dva proizvajalca jadralnih desk, tovarno Ingrat iz Ljutomera in velenjski Veplas. Po lanskoletni zelo uspešni sezoni se bodo spet pomerili na deskah tudi naši tekmovalci, ki so tudi čez zimo vestno trenirali, čeprav samo kondicijsko. Regatna sezona se je prav- tečajnikov) bo tudi letos Sirena priredila tečaj za jadranje na deski, ki bo predvidoma takoj po koncu šolskega leta. V začetku juni ja pa bo Sirena priredila prvo regato na deskah za dijake slovenskih šol. Če se povrnemo na današnjo regato, naj povemo, da bodo tekmovalci vozili že klasičen olimpijski trikotnik v dveh preizkušnjah. Start prve regate bo predvidoma ob 11,00, druge pa četrt ure po prihodu -ad-njega tekmovalca, na cilj. Na današnjo regato se je prijavilo že lepo število tekmovalcev iz matične domovine in upati je le na ugodno vreme in dober veter. (Kus) Dva polfinalista DALLAS — Američana Vitas Ge-rulaitis in John McEnroe sta prva polfinalista finalnega dela teniškega krožnega turnirja WCT. Geru-laitis je premagal Argentinca Guil-lerma Vilasa s 7:6, 6:4, 6:2, Mc Enroe pa Čehoslovaka Tomasa Šmida s 6:1, 6:4, 6:3. Sinoči v Gregorčičevi dvorani Predavanje B. Kureta zelo lepo uspelo Sinoči je bilo v Gregorčičevi dvorani tretje predavanje iz ciklusa srečanj namenjenih odbornikom naših društev. Predaval je komercialist Boris Kuret na temo «športno društvo in fiskalni problemi*. Predavanje je bilo zelo izčrpno in je naieieio na veliko odobravanje pri številni publiki, ki se je predavanja udeležila. Naj omenimo, da je besedam Kureta sledilo tudi več predstavnikov prosvetnih društev, ki se dnevno srečujejo s podobnimi društvenimi problemi. Včeraj je bilo na stadionu Gre-zar v Trstu tekmovanje za »Memorial Griselli*. To prireditev bodo v bodoče organizirali vsako leto v spomin na preminulega pokrajinskega koordinatorja za telesno kulturo. Tekmovanje je namenjeno dijakom višjih srednjih šol. Vsi dijaki so nastopili v en; sami kategoriji. Slovenski zastopnik, so bili na tem tekmovanju zelo uspešni. Nastopile so tri šole, slovenski dijaki pa so osvojili dve prvi in eno tretje mesto. Najuspešnejši sta bili dijakinji Sara Umar' in Tiziana Naturah ki st" nastopali za licej Prešeren oziroma TTZ Žiga Zois. Uma-rijeva je prvo mesto v skoku v vi-| šino osvojila z rezultatom 1,65 m, ki predstavlja njen osebni rekord. Tudi Naturalova je svojo zmago v | skoku v daljino dosegla z zelo dobrim rezultatom 5,37 m, ki je prav tako njen osebni rekord. Rezultata obeh atletinj sodita med boljše v državi. Uspešen je bil tudi dijak Zoisa Vasilij Pečar, ki je nastopal v skoku v daljino. Z dobrim osebnim rekordom 5.93 m se je uvrstil na tretje mesto. Izkazala pa se je tudi Ana Corbatto v teku na 400 m. S časom 1T1”9 je zasedla šesto mesto. Upoštevati moramo, da se ta tekmovalka, v nasprotju s prejšnjimi tremi, ne ukvarja z atletiko. Rezultati: DEKLETA 100 m (predteki): Breda Husu (Zois) 15”9, Sanja Sedmak (Zois) 16”5 400 m: Ana Corbatto (Stefan) 1’11"9 1500 m: Ingrid Gulič (Zois) Višina: 1. Sara Umari (Prešeren) 1,65 m Daljina: 1. Tiziana Natural (Zois) 5,37 m, 11. Elena Sancin (Prešeren) 4,05 m, 18. Nataša Tavčer (Zois) 3,59 m, 19. Erika Sedmak (Zois) 2,86 m. FANTJE Daljina: 3. Vasilij Pečar (Zois) 5,93 m, 9. Maks Viller (Stefan) 5,39 metra. fC.D.) imfvMimvmriifnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiHiiiiMiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiv ODBOJKA SLOVENSKE ŠESTERKE DANES IN JUTRI V RAZNIH PRVENSTVIH Brežanke drevi v Dolini pred zelo pomembno tekmo proti Celinii Z zmago bi ostale same na vrhu lestvice C-2 lige - Goriška Olympia Terpin v gosteh - Več zanimivih srečanj Prvenstva v mossa in ženski C-2 ter D ligi se nagibajo h koncu. Ta konec tedna bo na sporedu 8. kolo in bo za l.ekatere naše šesterke o-dločilno. To pa tako v skupinah za napredovanje kot tudi za obstanek. MOŠKA C-2 LIGA Goriška Olvmpia Terpin sc bo mo rala podati na izredno težko in zahtevno gostovanje k Assu Calzature v Maniago. Domača šesterka je na vrhu lestvice in prvi favorit za napredovanje v višjo ligo. Doslej je Asso Calzature potegnil krajši konec samo enkrat, v 5. kolu z Inter-jem 1904 Trstu po petih setih i-gre. Goričani so v prvem obračunu s tem nasprotnikom doma izgubili s 3:0. Za Špacapana in tovariše je naloga izredno težka, a z dobro igro lahko premagajo tudi tega nasprotnika in glavno orožje bo slej ko prej dober servis, če domačini nimajo dobrega sprejema, postane njihova igra manj kombinatorna in s tem toliko manj nevarna. Pred izredno pomembnim nasto pom je drevi tudi Juventina Belca, ki bo gostila vodilni Rangers iz Vidma. Videmčani so doslej zbrali 12 točk, štandrežci pa dve manj. V končnici srditega boja za-obstanek pa postajata vse bolj nevarna tudi Rozzol n videmski Volley Bali. To pomeni, da bi se ekipa trenerja in igralca Orla znebila teh dveh zasledovalce" same z zmago. Tokrat Juventini Belci lahko napravi veliko uslugo ekipa Bora JIK Banke, ki se no doma spoprijela z Volley Ballom. Vprašanjt pa je, , če bodo Tržačani sposobni premagati tega nasprotnika, ki je prvo srečanje izgubil, a v preostalih dveh slavil. ŽENSKA C-2 LIGA Zastopnice Brega bodo drevi gostile Celinio Med tema dvema e-kipama je po 7 odigrmih kolih mrtev tek, saj imata enako število točk — deset ter povsem enak količnik v setih. V Maniagu je Celinia zmagala s 3:1 in tako imajo varovanke trenerja Grudna samo še motiv več, da zlata vredni točki ostaneta doma. Prepričani smo, 'z bo Brežan-kam ta podvig tudi uspel, ker edino tako lahko gojijo dobre upe za kakovostni skok. Po dokaj ugodnem razpletu se je Kontovel Electronic Shop prebil na prvo mesto skupine zn obstanek. To pa bodo morale Kontovelke v Fonta- nafreddi samo še potrditi, ker so trije neposredni zasledovalci za petami z zaostankom samo dveh točk. MOŠKA D LIGA V prvem srečanju so Jamlje klonile Libertasu iz Turjaka šele po petih setih igre. 'okrat imajo slovenski odbojkarji enkratno priložnost, da vrnejo milo -a drago. Zadnji nastopi so pokazali napredek pri slovenskih odbojkarjih, ki tokrat niso brez možnosti za drug: prvenstveni uspeh. ŽENSKA D LIGA V skupini za obstanek se bo Sloga spoprijela, z Italcaritierijem Gorjan iz Tržiča, ki je na vrhu lestvice in v tem srečanju po dosedanjih prvenstvenih nastopih slovenskih od bojkaric, nesporen favorit. Prvo srečanje si je končalo s 3:0 v korist odbojkaric iz Tržiča. V skupini za obstanek bo Sokol gostil vodilni in še nepremagani Killjoy, ki obenem tudi najbolje pove, kakšna usoda čaka Nabrežirke. Goriška O-lympia Bei-tolini pa bo imela v občinski telovadnici v Štandrežu na drugi strani mreže tržaški Volley Club, ki je že obsojen na izpad, saj je zaostalo tekmo Sokolom izgubil brez boja in je daleč najslabši tekmec v tej skupini. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Po 3 kolih je ekipa Vivai Busa še nepremagana. Tud v prvem delu prvenstva je Bor s to šesterko prvo srečanje izgubil * 3:2 ter se v povratnem srečanju pošteno oddolžil. Upati jc le, da se bo tradicija tudi tokrat ponovila. Srečanje samo, pa ne glede na končnega zmagovalca, bo izredno zanimivo. Na Goriškem pa se bo jutri dopoldan šesterka Soče pomerila z Mosso. Za slovenska dekleta bo naloga dokaj težka, ker se nasprotnice potegujejo celo za napredovanje. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tudi v moški konkurenci si bosta stali ob mreži ekipi Soo? in Mosse. To bo obenem tudi 6. kolo tolažilne skupine, kar pomeni, da točki nista tako važni. kUNDER 15» - ŽENSKE V ponedeljek se bosta v slovenskem derbiju srečali ekri Doma in 01ympie. S 'em bo obenem tudi sklenjeno prvenstvo v tej kategoriji na Goriškem. Tretji slovenski zastopnik Sovodnje pa v ten kolu počiva. (G. F.) V Borovem športnem centru Danes srečanja skupine C v igri «med dvema ognjema» Danes se bo na stadionu «1. maj* nadaljeval osnovnošolski turnir v igri »med dvema o-gnjema*. Na sporedu bodo tri tekme izločilne skupine C. Igralo se bo po že ustaljenem sistemu vsak z vsakim, zmagovalec, skupine pa si bo priboril pravico do nastopa na velikem finalu, ki bo 28. maja. S pričetkom ob 14.30 bodo danes v Borovem športnem centru na sporedu naslednja srečanja : Milčinski Gregorič /Stepančič Milčinski Milje Gregorič/Stepančič - Milje ""•Kinimiinmimii.....................................................................................................................................................................im.....mi......trni...................■■■imuiimiiiiiimiiiiHmiiiiMiimniiiiinmmiiiiiiimniiiiim.................................................................................................. - - ' 2jS.' ': je zbrani v eni sami skupini. Letos pa je košarkarska federacija sklenila, da bo pripravila miniturnirje, na katerih je sodelovalo po 4 ekip. Najboljše ekipe pa so se pred dnevi zbrale na dodatnem turnirju pokrajinskega značaja. Med 4 najboljšimi mladimi postavami so se uvrstili tudi košarkarji Doma iz Gorice, ki so v prvem delu zmagali na prvem turnirju in dvakrat zasedli drugo mesto. Njihov uspeh pa so potrdili tudi na zad njem turnirju, kjer so zasedli 2. mesto. O letošnjem prvenstvu ter o vpra šanju glede minibasketa pri ŠD Dom smo se pogovorili s trenerjem Livijem Semoličem, ki je na čelu ekipe že 6 let. zLetos ste dosegli zares odličen uspeh. Kaj je temu botrovalo?» »Takoj moram povedati, da sam nisem pričakoval takega uspeha, saj so ekipo sestavljali pretežno novi igralci, taki, ki so s košarko pričeli komaj letos. Mislim, da smo do takega uspeha prišli predvsem zaradi velike požrtvovalnosti, ki so jo fantje pokazali na igrišču. Čeprav so marsikdaj bili v primerjavi z nasprotniki nižji, so to kompenzirali z borbenostjo in učinkovitostjo v obrambi. »Semolič, ti si pri Domu igralec članske postave ter že 6 let trener minibasketa. Si opazil v letošnjem prvenstvu kakšne novosti?* »Ne bi rekel, da gre za novosti: dejstvo je, da sem tokrat imel na Mladi Domovi košarkarji s trenerjem Livijem Semoličem razpolago, in to tudi na treningih, 13 igralcev, kar je brez dvoma več od prejšnjih let. Zato dovoli mi, da imenujem vse nastopajoče, saj si to zaslužijo. V letošnjem prvenstvu so igrali: Marko Gus, Alex Pavšič, Mirko Sturma, Mauro Kragnac, Tomaž Klemše, Mauro Luca, Marko Sošol, David Hvalič, David Pahor, Mavricij Gugliatti, Enrico Cej, Ivan Borghese, David Ambrosi. Kot je iz teh imen razvidno, smo v ekipi ime- li tudi nekaj Benečanov, ki obiskujejo osnovno šolo v Gorici.* Trenirati tako mlade otroke brez dvoma ni lahka stvar. Kako si to opravljal?* «Jasno je, da otrok v taki dobi jemlje vsako stvar bolj kot igro in zato je treba med treningi usklajevati resc.i trening z igro in razvedrilom, drugače bi se otrok hitro naveličal. Mislim, da smo letos uspeli tudi v tem.* (pr) Uiidnistvo uprova, oglasni oflOeleK TRSI Ul Montecchi 6. PP 559 Tat. (040) 79 46 72 (4 linija) TU 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Te). (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9 000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številko 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000 00 din za organizacije m podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljorto Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šil 1 st., viš 43 min) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dezeie Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI. 30. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska J ZTT iTrst Član italijanske 2veze časopisnih založnikov FIEG NOV VAL POVIŠKOV ZA CENE IN TARIFE Dražji vlak, elektrika metan in več vrst goriva Le za bencin (normalni in super) ostanejo za sedaj cene nespremenjene Vrsta atentatov korziških separatistov RIM — Dneve okrog 1. maja bodo «csrečili» razni poviški cen in javnih tarif. Občutno se bodo podražile železniške voznine, povišale se bodo električne tarife, dražji bodo metan za gospodinjske potrebe in za ogrevanje, vrsta petrolejskih proizvodov (razen bencina) in od ponedeljka tudi kurilno olje. Pri železniških vozninah bo v nedeljo stopil v veljavo prvi letošnji 2o-odstotni povišek, ki sledi enake mu, ki so ga luni uvedli v dveh obrokih. Po vsej verjetnosti bo sledil pred koncem leta drug 20-od slotni povišek, ki ga je napovedalo državno podjetje za železnice. Od nedelje bodo ponovno narasle, v povprečju za 3,7 odstotka, tarife za električno energijo. Pri napeljavah od 3 od 6 kW se bo stalna mesečna pristojbina povišala od 10.740 na 11.400 lir, tarifa za kilovatno uro porabe bo narasla pa od 65,15 na 72,75 lire, ki jim je treba prišteti še «termični dodatek* 52,90 lire na kWh. Ti poviški so seveda znatno višji od povprečja, ker bodo pač znatno manjši za manjše porabnike, v skladu s sporazumom med vlado in sindikati. Podobni poviški se bodo ponavljali vsaka dva meseca do konca leta, januarja 1984 pa bodo uvedli nov ©bčutnejši povišek, ki bo veljal za celo leto. Pri petrolejskih proizvodih bovlo ostale nespremenjene le cene nor ! malnega in «super» bencina, za ka | tere je vlada prevzela predvideni povišek z ustreznim znižanjem prometnega davka. Bencin za kmetijstva se pa bo podražil za 18 lir (od 329 na 347 Ih' liter), za ribolov za 17 lir (od 305 na 322), utekočinjeni plin za avtomobilski pogon bo stal 15 lir več (799 namesto 784 lir ii ter). Utekočinjen plin za gospodin stva se bo pri 10-kilogramski jo klenki podražil za 490 lir (od 9.760 na 10.25J), čemur je treba dodati Srbi in Črnogorci se še izseljujejo iz kosovskih mest PRIŠTINA — Na seji skupščine olvčine Priština so ocenili, da se izseljevanje Srbov in Črnogorcev še naprej nadaljuje. Lani se je iz Prištine in okolice izselilo 1891 Srbov in Črnogorcev, v prvih treh mesecih letos pa še 331 oseb. Posebno zaskrbljujoče je. ker odhaja tudi veliko strokovnjakov. Poudarili so, da se ljudje najpogosteje izseljujejo zaradi psihoze in negotovosti, ki sta posledica protirevolucionarnih dogodkov pa tudi iz ekonomskih, socialnih. družinskih in drugih razlogov. Ugotovili so. da so z družbenopolitično akcijo odpravah skoraj vse oblike neposrednih pritiskov. Korziški separatisti so včeraj ponoči izvedli v raznih mestih Francije kar 16 atentatov in s tem prekinili dolgo obdobje premirja. Atentati — na sliki posledice eksplozije na agenciji letalske družbe Air In-ter v Parizu — niso terjali človeških žrtev, materialna škoda pa je bi la ogromna (Telefoto AP) • ltlllSIII9IIMa86lltll8t8lllltlllt8iailll8»l8ll«llllll8ia8I8lla.«id*ll8a8l8ia8l«IIMIII86IIBI8l88ll8a8|lll8ll8I«8.llll8ll8««99W8ll8ll«l8«ll8tllM8|||8l8ll«ll|||18|IMMailMIB8ll88IIIBII6aill«8Blllllfftllllllllllllliailia ZAKULISNO DELOVANJE BAVARSKEGA VODITELJA STRAUSSA Odložitev Honeckerjevega obiska v ZRN dokaz poslabšanja odnosov med Nemčijama Socialdemokratski voditelj Vogel ocenil odpoved Honeckerjevega obiska kot velik korak nazaj v mednemških odnosih ter obsodil Straussovo gonjo proti NDR Drago Štoka govoril na konferenci federalističnih sil v Montecatiniju j MONTECATINI - V Montecatini-! ju se je 24. aprila popoldne zaključila druga organizirana konferenca federalističnih sil, ki se trudijo za združitev Evrope, predvsem v ; vidiku prihodnjih evropskih voli-' tev, ki bodo leta 1984. Kongres se j je začel v Firencah v soboto z ge-i slom «Za evropsko vlado, ki naj ] združi Evropo in ustvari mir ter mednarodno pravico*. Konference so se udeležili mednarodni predstavniki sveta evropskih občin in ustanov. Otvoritvi in zaključku pa so prisostvovali najvišji predstavniki krajevnih oblasti, med njimi tudi župan iz Firenc. Dela konference so potekala v petih komisijah, ki so imela za tematiko predvsem problem miru in sožitja narodov v Evropi. V prvi komisiji je posegel deželni svetovalec Drago Štoka, ki je govoril predvsem o narodnostni tematiki in zagovarjal tezo. da bo Evropa lahko igrala v svetu odlo čilno vlogo šele takrat, ko bodo pravice vseh narodnih skupnosti, med njimi seveda slovenske v Italiji, pravično upoštevane. Govoril je tudi o nujnosti, da se v evropsko, tako politično kot gospodarsko skupnost. prej ali slej pritegnejo slovanske države vzhodnega dela. Njegov poseg sta tako predsednik dr. Zolli kot poročevalec dr. Serafin pozitivno sprejela. Dodamo naj še. da je dr. Zolli s posebnim pismom povabil izvršni odbor sveta evropskih občin, naj v svoji osrednji odbor izvoli tudi predstavnika slovenske skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki igra posebno vlogo v evropskem merilu, dr. Draga Štoko. O tem bo izvršni odbor sveta evropskih občin sklepal v bližnji bodočnosti. (Dopisnik Dela Primorski dnevnik) — Zahcdnonemški zvezni za mednemške odnose BONN minister Heinrich VVindelen je danes izjavil. da ga je sinočnje sporočilo, da predsednik državnega sveta Nemške seveda prevozne stroške. Gospodinj- j demokratične republike Erich Ho- stva. ki so priključena na metansko omrežje bedo od nedelje plačevala plin za 12 lir dražje pri kubičnem metru. Od ponedeljka pa nastopi podražitev tudi za kurilna olja, katerih cena bo narasla za 7 lir pri kilogramu. neck«1 ne bo letos obiskal zvezne republike, kot je bilo zmenjeno — »presenetilo*. »Stvari moramo spet normalizirati, in to hočemo stori ti,» je dejal Windelen. Verjetno je nenadna Honeckerje-va odpoved obiska marsikoga pre senetila, četudi je vzhodnonemški voditelj nekajkrat glasno opozoril Bonn, naj ne dovoli, da bi smrt dveh zahodnonemških državljanov na obmejnih prehodih — pred nekaj dnevi je med zasliševanjem zadela še enega dober teden po smrti zahodnonem-škega državljana Rudolfa Burker-ta v Drevvitzu, opozoril Bonn, naj ne izkoristi tega dogodka za poslabšanje odnosov med nemškima državama. Zvezni koncler Helmut kap še enega — obremenjevala I Kohl takrat ni hotel sprejeti člana mednemške odnose. Sinočnje spo- j politbiroja SED Guenterja Mitta ročilo vzhodnonemške agencije ADN ga. čeprav je ta prišel v Bonr pravi, da je do preklica obiska prišlo »zaradi položaja, ki je nastal po krivdi ZRN v odnosih med nemškima državama, kot prihaja do izraza v raznih časopisih*. Erich Honecker je že 18. aprila. NESPREJEMLJIV DOKUMENT ARGENTINSKIH VOJAŠKIH OBLASTI Vojaška hunta je proglasila vse desaparecidose za mrtve Takojšnje ostre reakcije v Italiji - Matere izginulih bodo govorile na prvomajskih zborovanjih BUENOS AIRES. RIM - Pred včerajšnjim zvečer je argentinska vojaška hunta izdala dokument, s katerim očitno namerava v kar se da objestnem tonu zaključiti pole mike. ki so nastale v državi in svetu v zvezi z usodo tisočih tako imenova nih desaparesidosov. To potezo so vojaške oblasti pripravljale nekaj mesecev in naj bi predstavljala do končni odgovor vsem zahtevam sorodnikov izginulih, političnih strank, cerkve, vlad, najrazličnejših usta nov in uglednih osebnosti vsega »veta. Dokument cinično naglasa, da »je treba smatrati za mrtve vse osebe, ki so izginile v Argentini med bojem proti terorizmu in to po vseh pravnih in administrativnih pravilih*. Hunta nadalje izjavlja. «da so bile v apokaliptičnih razmerah, ki jih je ustvaril terorizem storjene tudi napake, ki so lahko tudi prekoračile mejo spoštovanja osnovnih človeko vih pravic, tako kot se pač dogaja pri vseh oboroženih spopadih.* Vojaška hunta je včeraj izročila dokument tisku, medtem ko so bile pred vladno palačo zbrane matere izginulih, tako kot se zbirajo vsak četrtek že šest let in so po vsem svetu žalostno znane kot «matere s Plaza de mayo». Danes so prvič nosile v rokah transparente s poveča vami slik sinov in hčera, po katerih že leta zaman sprašujejo. V dokumentu se nesramno pouda rja. da so oborožene enote organizirano nastopile proti terorizmu v splašilo dobrobit prebivalstva in da so pripravljene ponovno nastopati, kadarkoli se bo izkazalo za po trebilo. V Italiji je izjava argentinske vo jaške hunte naletela na takojšen o-ster odziv. Čeprav še ni bilo uradno obveščeno, je zunanje ministrstvo iztazilo osuplost, medtem ko je Am-nesty international odločno zavrnila dokument in poudarila, da so zanje izginuli še pri življenju, dokler ne bo neovrgljivih dokazov o nasprotnem. Enotna sindikalna federacija CG IL - CISL UIL je povabila matere izginulih, naj spregovorijo na zborovanjih, ki bodo organizirana v Ita liji ob priliki prvega maja. od vlade pa zahtevala, naj podredi svoje bo doče odnose z Argentino jasnim podatkom. ki jih morajo argentinske oblasti dati o izginulih. Na prvomajskem zborovanju v Bariju bo ta- ko nastopila ena izmed prizadetih mater poleg vsedržavnega tajnika UIL Benvenuta. Enotna sindikalna federacija poudarja, da je sramoten, nesprejemljiv in neverjeten način, s katerim se skuša skupno z žrtvami pokopati tudi težke odgovornosti vojaške hunte. Včeraj je bila na sedežu enotne sindikalne federacije tiskovna konferenca, na kateri je predsednik ita lijanske sekcije Amnesty international Cesare Pogliano govoril o represiji sindikalnih dejavnasti v svetu in političnih umorih, za katere so odgovorne razne vladne oblasti. Am nesty international želi ob medna rodnem delavskem prazniku prite- gniti 'pozornost javnega mnenja na položaj številnih delovnih ljudi, ki so po vsem svetu izpostavljeni grobim represijam, bodisi da so podvrženi aretacijam, mučenju, umorom v nepojasnjenih okoliščinah ali enostavnemu izginotju brez vsakršne sledi. Delavcev in sindikalistov je v za|x>rih po vsem svetu že toliko, da predstavlja njihovo število veren odraz stopnje nestrpnosti do gibanja za uveljavitev človekovih pravic. Za prvi maj je Amnesty international napovedala dan akcije, v okviru katerega je bil pripravljen dolg seznam sindikalnih delavcev, ki jih preganjajo v različnih državah sveta. Bonn prav s tem namenom. Mittaga je sicer sprejel zvezni minister za gospodarstvo Otto Lambsdorff. toda očitno so v NDR zamerili Kohlu, da je tako zavrnil zelo visokega vzhodnonemškega gosta. V resnici pa' ima največ «zaslug» za odpoved obiska Ericha Hone-ckerja silovita gonja proti »kontinuiteti* sedanje politike do NDR. ki jo orkestrira voditelj bavarske CSU Franz Josef Strauss iz Muen-chna. Voditelj socialnih demokratov Hans - Jochen Vogel je ocenil odpoved Honeckerjevega obiska v ZRN kot »precej velik korak nazaj v mednemških odnosih. Vogel je obsodil Straussovo gonjo proti NDR in njegove zahteve po «preobratu» v zahodnonemški zunanji politiki, a je tudi kritiziral kanclerja Kohla, češ da je s svojo »pasivnostjo* o-lajšal Straussu nalogo. Po mnenju nekaterih komentator jev je Straussovo rogoviljenje očiten dokaz, da se bavarski voditelj, ko se mu v preteklosti ni posrečilo, da bi postal zvezni kancler in zdaj v Kohlovi vladi niti zunanji minister, nikakor ni odpovedal svojim ambicijam, da ne bi iz Muenchna [»skušal metati polena pod noge zlasti zunanjemu ministru Genscher-ju, s tem pa tudi kanclerju Kohlu. Ob smrti drugega zahodnonemškega državljana Moldenhauerja se čuti Strauss potrjenega v svoji prvotni izjavi, da so vzhodnonemški organi »umorili* Rudolfa Burkerta. Celo Straussovi nasprotniki kritizirajo vzhodnonemške oblasti, da niso ob Mcldenhauerjevi smrti dovolile za hodnonemškim predstavnikom, da bi prišli na mesto, kjer ga je za dela kap. OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času. Telefonirati po H. uri na št. 040/910148. NUDIMO sadike solate, zelja in a hrovta (vrzote) — Devetak, Ron ke, Ul. Redipuglia 232. PRODAM tovorni avto primeren za čebelarje. Anton Kušar — Pod smreka 44 — 61000 Ljubljana. PRODAM motor Suzuki 400 gs v dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/220-324. OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce rovl je 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odpri v Boljuncu Da-mian Žerjal. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Svata - Trnovca št. 14. Toči belo in črno vino. PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča, da ponovno sprejema nove paciente v okviru krajevne zdravstvene enote v ambulanti v Ul S. Ca-terina l — tel. 68114. PRODAM avto fiat 128 coupe letnik 73 v dobrem stanju. Telefon št. 229377. PRODAM mercedes 240 dizel letnik 1974 v odličnem stanju — edini lastnik. Tel. 040/225101. OSMICO je odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belo in črno vino. POHIŠTVO KORŠIČ - razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnev no sobo, hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno gar nituro ter raznovrstno pohištvo Telefon 040/54390. PRODAM hišo z majhnim vrtom v o količi P 'ljunca. Tel. 040/228390. OSMICO .je odprl Ignac Strain Mač kolje • Križpot. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl v Križu Lucijan Košuta Šimčev. Toči pristno domačo kapljico. OSMICO je v Nabrežini odprl Dti šan Radovič Poskrbljeno za pri grizek. IŠČEM v najem opremljeno stano vanje ali kupim po ugodni ceni stanovanje - hišo. po možnosti na Opčinah ali Krasu zr dobo polet nih počitnic. Telefon 040/228390. OSMICO so odprli v Saležu pri Škr-Ijevih, kjer točijo belo in črno vino. HIŠA s 500 kv. m velikim vrtom-dvoriščem je na prodaj na zahodnem predelu Krasa. Podrobnejše informacije na tel. št. 040/ 75i684 v opoldanskih ali večer nih urah. r. V TEM LETNEM ČASU priporoča mo kolekcijo za sončenje in kolekcijo za nego telesa priznane tvrdke HANORAH. Parfumerija »Kosnu-tika 90» Opčine. 181.ETNO DEKLE z znanjem strojepisja in pisarniškega dela išče službo. Telefonirati v jutranjih urah na št. 040/220600. ELEKTRIČNO kitaro model fender jaguar prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040/830383. KERAMIČNE PLOSCICE IN OPREMA ZA KOPALNICO CERAMICHE BRUNETTA A. Colombo 9 0481/72129 Toda na splošno je slišati izjave iz katerih veje obžalovanje, da so se poslabšali odnosi meri nemškima državama. Ni dvoma, da obe strani čutita, da .jima to ne koristi, toda v Muenchnu so neomajni. Generalni sekretar bavarske CSU Wiesheu je izjavil, da je . odpoved Honeckerjevega obiska v ZRN najboljši dokaz za to. da NDR ni pripravljena na kakršne koli »človekoljubne zboljšave*. BOŽIDAR PAHOR BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj sprejel sklep o podražitvi kave. Kilogram mlete kave bo tako odslej stal 1.130 dinarjev. IDRIJSKI JAMARJI NADALJUJEJO TRADICIJO Drugo srečanje jamarjev treh dežel pri Cerknem Prisotni bodo jamarji iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške IDRIJA — člani jamarskega kluba Idrija bodo danes, 30. aprila, in jutri, 1. maja, organizirali v Ravnah nad Cerknim drugo srečanje jamarjev Slovenije, dežele Furlanije -Julijske krajine in avstrijske Koroške. Idrijski jamarji tako nadaljujejo prijateljske vezi in sodelovanje pri raziskovalnem delu med jamarji treh dežel, ki so jih pričeli gojiti že pred leti. posebno pa so jih utrdili na prvem srečanju na Vrhu na Goriškem, ki je bilo marca letos. Program drugega srečanja jamarjev je dokaj pester. Danes bo med 10. in 12. uro pred hotelom Eta Cerkno prihod udeležencev srečanja. Po kosilu bo popoldne odhod jamarjev v Ravne nad Cerknim in ogled znane aragonitne ravenske jame. Popoldne ob 16. uri bo v kulturnem domu v Ravnah okrogla miza za vodstvo jamarskih klubov na temo sodelovanje med društvi. Za ostale člane pa bo organiziran ogled ravenskega brezna. Prvi dan srečanja bodo jamarji treh dežel sklenili z družabnim večerom. 1. maja dopoldne ob 10. uri bo v kulturnem domu v Ravnah predvajanje filmov s tematiko o lepotah podzemeljskih jam in številnih uspešnih akcijah jamarjev, ki jih bodo predvajali člani jamarskih društev in kinokluba Merkur Idrija. Po jamarskem kosilu bodo jamarji. ki obvladajo vrvno tehniko odpotovali na čmovrško planoto, kjer bo možen ogled ciganske jame, dolžine 300 metrov, Golobeje jame, globine 30 metrov in Andrejčkovega brezna globine 70 metrov. Za ostale udeležence srečanja pa bo organiziran ogled slovenske vojaške parti- I Od 26. aprila do 14. maja IZREDNA PRODAJA po znižanih cenah Obv. občini - 22. 4. 83 zanske bolnišnice Franje pri Cerknem. Idrijski jamarji tako nadaljujejo plodne stike med jamarji treh sosednjih dežel. SILVO KOVAČ BENEŠKI DNEVNIK v V Črnem vrhu se krepi živinoreja ČRNI VRH — Gorska vas Črni vrh v občini Podbonesec predstavlja na področju kmetijstva pravo izjemo, v pozitivnem smislu, seveda. Lahko trdimo, da je edina vas, kjer so, čeprav z izrednimi napori in žrtvami. ohranili bogato in kakovostno ži-vinoi-ejo. Tudi sedanja težnja je pozitivna, kljub temu da se živinoreja opira pretežno na delo starejših ljudi. Pojav pendolarizma zlasti pri mladini, sili mlade pare, da se preselijo v dolinske vasi ali celo v Furla* nijo. Še vedno pa je visoko števila ljudi, ki so navezani na rojstno vas, na kmetijstvo in zato pri tem tu® vztrajajo. Tak je tudi primer Angela Černeta, ki je v Črnem vrhu pre® kratkem, s pomočjo združenja italijanskih kmetov (Confagricoltori), deželne uprave in deželnega odbor-ništva za kmetijstvo in seveda z velikim lastnim trudom odprl nov, sodobno zgrajen in opremljen hlev. Na otvoritvi, ki so se je udeležili številni družbeni in politični pred" stavniki, naj omenimo deželna odbornika Renzullija in Speeogno. predsednika gorske skupnosti Nadi" ških dolin Cliiucha, pokrajinsk* svetovalca Melisso in Petriciga ter župane sosednjih občin, je bil tudi govor o problemih Črnega vrha i° vseh Nadiških dolin, ki kot je bi)0 z več strani poudarjeno, morajo iskati izhod iz krizo v zakonu 828. v osimskih sporazumih ter v razvojnem načrtu. Po uradnem delu °' tvoritve je sledila zabava, ki so *e je udeležili vsi prebivalci Črneg* vrha. Izdaja MAJ ’83 Certificati di Credito del Tesoro CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. Varčevalec lahko izbira med rokom: 2 ali 4 let. Prvi šestmesečni kupon nudi 9% obresti za dveletne in 9,50% obresl za štiriletne efekte. Obresti naslednjih šestmesečij so e-nake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za efekte z dveletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s štiriletno za- padlostjo. Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon. Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT. Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Rok izdaje od 2. do 11. maja Emisijska cena Rok 98,75% 98,25% 2 leti 4 leta Prvi šestmesečni kupon 9% 9,50% Letni doprinos zo 1 šestmesečje 19,70% 20,70%