Kdor čeli v trajnim >11 piv * iKMMlm* lista k«rkoli »i kuje MtaMili, plača M v-ako v.rstic« i Bav.dairni čcrkaaii <a (■krat :i kr., la dvakrat 4 kr. in u trikrat 6 kr. ia kdor aam
Vradni list
št. 15.
ne ntcgn« v atovea.kim j.iikn »oMaviti, «n» nam udi sosta-»ck t a cm« k > u jtuku poslati, proti trn, de od vsakih treh tiskanih ver.t en krajcar aaprc-statljenjc odrajta.
k 34« Ihln lijuliljaiiNlii^ii (tiMiiika < v pelik SO. umi. tocrpuiia
m. loiHtf Razglas	o->«
zastran podeljenih pooblastnjenj.
Visoko ministerstvo kupčijslva je '4'A. p. m. št. 3610. po določbah n. v. patenta /astra« pooblastili, ni od 31. Sušca 1838 te le pooblastnjenja podelilo:
1. L j ■ d t vi k u J o k c f u Mclieherju, doktorju zdravništva in ranocclstva na Dunaju v A Istrskim predmestju h. nt. 96, z a iznajdbo stroja za terdoslišce, ottokraton imenovanima, za eno letu. l)e skrivaj ostane je bilo prošeno. kar javno varnost z a zdravje ulice, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne a ta v i. 2. \ 11- k s a n-» dru Oechslinu. klučarju za stroje iz.šafhav-sna; na Dunaju v l<eopoldovini mestu h. hI. 441, za zboljšanje dratenib peres pri blazinah po kterim se njim in blaziuskim prevlekam veči terpež da; za eno leto. De skrivaj ostane, ie prošene. Ptujinski sprotni list je bil predložen. 3. Francu llorskimu, kmetovav-skinm sveto vavacu v Libigicu na l-cskim, za iznajdbo dveh novih poljskih orodij, namreč eniga obdelovala /.a krompir, potem eniga za repo in žito j za eno leto. Ddperti popis tega pooblastnjenja je pri c. k. zd. avstr. poglavarstvu shranjen, kjer ga more slednji viditi. 4. Antonu Sabevu, inženirju v Vodah v Itin-ski Prusii, po Francu NVertfeimi, javnim agentu na Dunaju, v mestu h. št. 469, za zboljšanje Lacroitovc iznajdbe valarila in vretnice, ktera je pri valarilu preti tiskavnim valarjem, vselej Mikno drugač položi, kolikor-krat pod valar in skozi to pripravo pride in stori, de se sukno nevpraži in ne zguba: za eno leto. Na Pruskim ima (a reč od 6. Prosenca za 6 let poohlastnjcnjc. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list jo predložen. 5. Jakobu Del leni. mečarju, na Dunaju v Jožefo-vim mestu li. št. 81, /a iznajdbo in pripravo v »delovanju deržavskili mečev, po kterim mečeva glavica (bunclca) ni znetana, ampak je po naredbi od znotraj uterjene: to stori meč ličniši in vunder nič dražji; za dve leti. Odperti popis tega pooblastnjenja je pri c. k. zd. avstr. poglavarstvu vsakimti v pregled shranjen. 6. J. U. Dupas«|uicru. fabrikautu v Lionu v ulicah sv. Jerneja h. št. 80 po Valentinu Plehveissu, kupcu na Dunaju, za iznajdbo nove vi/.e. elastiko pri množili rabah vpolrebovati porabi peresa: za pet let. Na Francoskim je ta iznajdba od 20. listopada 1846 za 15 let poohlastnjena. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski list je predložen. Ddperti popis tega puoblastjcnja je pri c. k. poglavarstvu vsakimu v pregled shranjen. 7. A loj/.iu Markusu, mizarju na Dunaju, llimmelpfortgrund, po J. G. liartuhu, agentu na Dunaju v mestu h. ■Iv. 1157, za iznajdbo v izdelovanje vložnic, strojne mozaike, umetne vložnice imenovanih, po posebno sostavljenih strojah za likati in li-mati, ktere vložnice so iz zvegnjenih parale-logramov po matematiški izpeljavi narejene, z mnozimi risbami, ktere iz ene pike izhajajo in se brezkončno izpeljati dajo in se pri njih ne pozna ne začetek ne sostavljanje, so silno lepe za pogled in tako reči samo eno telo in eno risanje, in se tudi na mizah, ormarah in drugim orodju naredili dajo, za eno leto. De skrivaj ostane, je prošeno bilo. 8. Janezu Sentu & Sinu ptAHinistama na Dunaju naHo-tovšu. h. št. 191, za iznajdbo stroja, kleri vse doslej pri statvah za trakove rabovane stroje sa atias in rente domesti. De skrivaj ostane je prošeno bilo.
V Ljubljani 6. maliga Serpana 1850.
Gust. grof Chorititkg 1. r. poglavar.
slavi v več njih staniš, in sicer za zdaj v Ljubljanskim, Krajnskim, Kamniškim, Kadolj-skim, Postojnskim, Novomeškim. Trebenskim, Gočevskim in Ccrnomeljskim okrajnim poglavarstvu, in kmalo potem tudi v ostale postaje te kronovine.
Ko se to sploh na znanje da, opomni deželno poglavarstvo ob enim ukazu visociga mi-nisterstva znolrajnih opravil od 18. Prosenca 1850, ki je v gori omenjenim deržavnim zakoniku zapopaden, po kterim ima žandarme-rija javno varnost, pokoj in red povsod varovati, protečemu motenju njih in prestopanju postave po mogočosli vokom hodili, zaverati, ali če se vunder z^otli, se prizadevati, de se postavni stau nazaj postavi in nepokojnež in prelomovavec postav prime, nazadnje de se naredite oblastnij izpeljevati pomagajo in sploh zavoljo javne varnosti vse storiti poklic in dolžnost, kar je po gori omenjeni postavi in službnim poduku zandarmerije kol naloga zaznamovano.
Žandarmerija pa vživa še v svojih služb-nih opravkih vse v postavah vtemeljcne pravice straže in posebno postavno varstvo, kterogre oblaslnijskim osebam in civilnim ali vojaškim stražam. Ona se zamore, kadar postava očitno veli, orožja poslužiti, lodc odgovorna je za vsako silo z orožjem, ki to opravičenje preseže.
Ker so prchivavci krajnske kronovine še vselej pokoj in postavni red ljubili, se sme svesto pričakovati, de ho zavoHe tega postavljena žandarmerija v izgotovljevanju svo jiga težavniga in za javno varnost ravno tako važniga kakor občno koristniga poklica povsod voljno podnoro in pomoč dobila in tle se ji bo tako zlo olajšalo, njeni za občni blagor odločen namen doseči.
V Ljubljani 7. mal. Serpana 1850.
Gustav grof CAorintkg 1. r. poglavar.
De se ti izdelki, kteri so z u. v. sklepam od 11 Listopada 1849 v vsili kronovinah.razun trajov od cula izjetih vpeljani porabnini pod-verženi. kar občinstvo čez meddeželno potezo utiče, izdelkam iz kolonialniga siroviga cukra, od kteriga se eol odpravlja, enaki store, in de se fabrikam za cuker dobivanje priprave za euker olajša, se po najvišjim sklepu od 7. tožnika 1850 zastran odprave meddeželne »oteze lo le ukaze:
1.	Čolne in harmične določbe za presno in posušeno peso, za kosti in moko iz kosti (spodium), potem za izdelke cukra in domačih pridelkov (P. 5484 , 88«, 332, 333. 649, opomba 2 občne eolne tarife 1. Listopada 1H3M, potem 1». 5*06, »07, 288, 289. 542 in 553 harmične tarile 1. Kimovca 1840) se odpravijo za občinstvo čez meddeželno polezo, ktera Ogcrsko, Hrovasko in Slavonsko od družili dežel deržave loči.
2.	Denarstvine deželne oblastnije, kterih vradi meddeželno potezo zadevajo, imajo za-ukaz odstavka 1 vradatu, kteri so za po-beranje čolnih in harmičnih odrajlovil na meddeželne potezi postavljeni, s pristav-kum na znanje dati, de sc le določbe brez odloga pri coluih in harmičnih vradih v
občilo naznaujenje prilepijo in z dne vam, v kterim vsaki teh vratlov ta ukaz prejme, moč dobi.
Na Dunaju 15. Itožnika 1850.
*t. 530
c. k.
Razglas, oo «
davkuiga vodstva krajnske kronovine. (zastran razravnave za vgolovljenje zneska občniga vžitniga davka za vladno leto 1851) Po razpisu visociga c. k. denarst viniga mini-sterslva od 20. Itožnika 1850 št 18005 1077. se ima znesek občne vžitnine za vladno leto 1*51 ravno lako in po taistih pravilih vgo-toviti, klere so bile za vladno leto 1M50 pred pisane. Tadaj sc bodo :
1.	Ita/.ravnavc za občno pogojenje družtev ali celih srenj, kakor za za£upljenjc samo za eno leto s pravico ali brez pravice mol-čečiga ponovljenja sklepale.
2.	Ostane, kakor tioslej, od teh razravnav vgotovljenje zneska vžilninc od ola in žgav nih pijač izpelo.
3.	Se vslanovi, de imajo tisti vžilnini pod-verženl, ki sc tega lotijo , za pridobitev mitnijskiga privoljniga lista potrebno iz-rečenje najpozneje do desetiga vel. Ser pana 1850 oddati.
V Ljubljani 7. mal. Serpana 1850.
G usta f grof Chorintkg, poglavar in davkni vodja.
št. 9883.
Ukaz
(71.) i
*L 10209.
(«».) i
Razglas
c. k. poglavarstva krajnske kronovine zastran začetka žantlarmerijske djavnosti. Žandarmerija, ktera je bila po z naj vikata sklepam Nj. Velivaslva od 18. Prosenca 1850 poterjeni postavi (deržavni zakonik XII. od25. Prosenca 1850) ustanovljena, bo zdaj v krajnski kronovini v djavnosl stopila in po slala se bo 10. in 20. t. m. po storjeni raz
ministra denarslva veljajoč za v vzajemni col-nijski zvezi zapopadenc kronovine in okrajne, s kterim sc izreče, dc so pesa, kosti, moka Iz kosti in cukri iz domočih pridelkov v občin stvu čez meddeželno potezo eolstva in bar mištva prosti.
Po določbah eolne tarife I. Listopada 1838 in harmične tarife 1. Kimovca 1840, po kterih v občinstvu čes meddeželno potezo iz domačih pridelkov izdelane sorte cukra, razun vvožnini eniga goldinarja podverženiga sirupa iz grojzdja verh občne izvožnjine polovici občne vvožnjinc podverženi, ko je občinstvo v domačih tabrikah iz zvunajnc cukrove moke izdelanim rafinatnim cukrant in siropam čez med-tleželno potezo cola prosto, so bili doslei cukri, ki so bili iz domačih izdelkov kakor ta- tako tudi onstran meddeželne poteze izdelani, ko so meddeželno polezo prestopili, colu podverženi.
»i. 10905. Razglas. O)«
c. k. krajnskiga poglavarstva. l'es. kralj, poglavarstvo je v priložnosti, za poliliško službo, zlasti pri okrajnih pogla-varstvih več pomagačev za koncept za primerno dninsko ali mesečno plačo o času najeli.
Kteri hočejo tako službo dobiti, imajo svoje prošnje pri okrajnih poglavarstvih, v kterim Stanujejo, vložiti in v njih svojo starost, sole ktere so morile izdčlalt, dosadanje življenje in službe. posebno v poliliških opravilih, znanost jezikov in lepo zaderžanje skazati.
V Ljubljani 22. maliga Serpana 1850.
št. 297.
Razglas.
(«|.) 2
Po n. v. sklepu od 13. Kimovua 1849, s kterim je bila izdava deržavnih zakladnih listkov od Nj. Veličastva nrcmilostivo dovoljena, in iz namena. de se preklic denarnienib naukazov, ki so doslej med občinstvani, pripravi, tlalje ker je treba, glede premene 3",.0 deuarničnih naukazov od 1. maliga Serpana 1819 napravo storiti, je ministerski sovet sklenil, prideržaje si natanjčniši določbo zastran izdavc in preklica deržavnih zakladnih listov te le naredbe razpisati:
1.	Od 1. dne maliga Serpana 1850 začevši se zamorejn s 1. maliga Serpana 1849 podpisani in izdani 3"„ denarčni naukazi za deržavne zakladne liste po 1000 gld. 500 gld. in IDO gld. zamenjevati.
2.	Za te deržavne zakladne liste veljajo, kar njih obrestnost in zamenljivost pri plačevanjih utiče, določbe, klere so doslej zastran 3% navkazov predpisane.
3.	Omenjeni deržavni zakladni listi se izda-vajo pod pripomočjo in kontrolo narodske banke in znesek njih, ki bo izdan in zopet nazaj zamenjan, se bo vsake kvatre očitno na znanje dal.
4.	3" „ denarnične naukaze razredov pod 100 gld. zamorejo njih posestniki po svoji voli od I. dne mal. Serpana 1850 naprej, ali, kolikor znesek izda. za po 1) imenovane deržavne zakladne liste, ali za 3*j° naukaze od 1. Prosenca 1H50 zamenjati, ali proti tem prinesti, dc jih za prejemo napadenih obrest zopet nazaj vzamejo. V tem dogodku se storjeno odrajtovanje obrest na sprednji strani naukaza z nalisnjenjem pečata razkaže, kleri z rudečo barvo besedo zadopade. „die Zinsen bis I.Juli 1850 b c z a h 11.° Naukaz se pa potem i\je-govimu posestniku koj spet nazaj da. —
5.	Naukazi s takim poterdiiam ostanejo zdaj
3G
še pod dosadanjimi določbemi v občinstvu in donašajo od i. nutl. Serpana 1850 naprej 3u/» obrest. — ti. Sploh ho vsim 3"„ nauka/.arn obresti, ki čez :M>. dan Rožnika 1H5« teko. ako se
po 1. dnevu tnal. Serpana 1850, kadar
koli za (darila pri deriavnih denarnicah v zameno v derzavne /.skladne liste ali za prejem obrest prinesejo, prigotovljcne.
7.	Deržavni zakladni listi visjiga razredu se zamorejo eden proti druži mu ali pa za 3% denarnične naukaze «d 1. mal. Serpana 1849 ali od i. Proaenca 1850po pobotanju obrest zamenjati.
8.	Zamenjava 3"„ naukazov od t. mil. Strpana 1849 za deržavne zakladne liste in plačevanje obrest od naukazov, kteri se lic zamenjajo za deržavne zakladne liste in v 7) omnjena zamenjava se godi pri vsili deželnih glavnih denarnicah in kamc-ralnih plačiliših krono vin, razun lombardo-benečanskiga kraljestva, in na Dunaju pri deržavni centralni denarnici.
Te pravila se dajo po razpisu v isociga mi-nisterstva denarstva od 16. t. m. št: 8t22 s tem sploh na znanje.
Od c. k. davkinga vodstva /.a krajnsko kronovino.
V Ljubljani KI. Rožnika 1850.
«<• Ka^las (555
J. K. žlahtni Ehrenberg je v Dunajskih novinah 28. Veliciga travna naznanilo razglasil, v kterim pravi, de mil je po razpisu c. k. ministerstvn /notranjih opravil od 10. Sušca 1850 št. 4355 za osnovo druživa z delnicami, kteriga namen in naloga je nakupovanje ogerskih zemHiš in njih naselovanjc /. avstrijanakimi deržavljani, že varstvo in pos-peh po c. k. vladi na veselo vižo prigotovljen, in on napove kot utemeljnik. de je podpisovanje se začelo in de je podpisala, naeertc in pravila za družbnike."kteri pristopijo, na mnogih krajih razpoložil.
De se ljudstvu pravo razjasnjenje zastran te reči da, se omenjeni minUterski razpis |u-kej po besedah priobči:
„VIada spozna vnaseljenju ogerske dežele nalogo perve važnosti iip le "za to deželo ampak za cclo cesarstvo. Započetja, ki so na to naravnane in se na postavne pravne in nMno-koristne namene operajo. smejo tadaj gotove biti. dc jim bo vlada varstvo m posneli dala. Od Ehrenberga načertano osnovo posebno prev-dariti ali zastran nje obljubo storiti, minister-stvo /notranjih opravil ne more. Gospod J. K. žl. Ehrenberg tadaj ni ne dovoljenja za iitcm-Ijenje druživa z delnicami ne prigotovljenja za svoj poseben namen dobil. Taka obljuba mu je timveč izrazno odrečena bila. Varstvo, ki za enake započetja sploh upati more, je nar-pervo na pogodbo onerto, de se na postave opera.
Namen gospod J. K. žl. Ehrenberga pa doslej take opore nima. ker mu je po obstoječih 'postavah za ustanovljcnje druživa z delnicami in za začetje podpisov za-nj poseb-niga dovoljenja niaisterstev treba. Te določbe so bile gospodu J. K. žl. Ebrenbergu že na-znanjenje, de ima. kar je začel, vstavili.
št. 10454. it a zg I as	W
1 2. duc veliciga Serpana 1850 predpoldne ob deseti uri ho dražba z razravnavo ofertov za ustanovljenje potrebnih derv /.a c. k. deželno poglavarstvo in za druge zdolej imenovane c. k. oblastnije vrade in javne naprave, v Ljubljani v zimski dobi 1810/« pri c. k. poglavarstvu v Ljubljani. Derv je treba:
(trdih mehkih
»	C.	k.	poglavarstvo.....	124	HiM«	
»	»	»	ilavkao vodstvo . . .	40	»	
»	»	»	deielno [lavio denaraico	45	»	
	»	»	t.Jubljaa«ki dnvkni vrad .	12	A	
»	»	»	kamcrproknnitnro . . .	40	»	t »cicn
»	»		deriavno račaaotvo . .	80	»	
3»	»	»	bolaiaaico in kliniko . .	60	»	
»	»	»	blodaUre......	60	»	
>	>	»	porodniače .....	200	»	
»	>	»	kaanovavao hišo . . .	86	»	
»	»	»	dclavšnie*.....	M"	. »	
»kup . 860'« » | 1 ««ien
Dražba bo za vsako oblastnija in za vsako javno napravo posebej, ali pa tudi več ob-lastnij ali naprav v enim in tajistim poslopju skup.
Pa tudi ponudbe za dajanje vsili gori raz-kazanih derv sc bodo jemale in v sicer prijetnih okoljnostih se bo posebno na-njc gledalo.
Dcrva se morajo suhe, skozi in skozi dobre v sežnih zloženi oddajali in 22 do 24 paleov dolge biti.
Dcrva se morajo k vsaki gori imenovanih oblastni j pripeljati, zložiti in na stroške list iga ki jih Jajc, v seine (vsaki sežen znaskrižno sklado) natanjko izmerjene biti, brez dc bi imel, kteri jih daje, pravico, za vožnjo, šrango, merjenje ali druge i* t roške kaj terjati.
t'e bi se pozneje primerilo, de bi kaka oblastnija nehala ali druga sc napravila, ktero z dervmi preskerbeti, ima politiška oblastnija dolžnost, ali če bi ktera oblastnija več ali manj tlervo potrebovala, kakor je razkazano, je listi, ki dajanje dervo prevzame, dolžan, a« novo vpostavljeno oblastnijo potrebne dervi, ali kar bi jih za že obstoječo še več treba bilo, po prevzeli ceni dati; ravno lako nima pravice, če bi derv za kako oblastnijo menj ali do nič ni treba ne bilo kako odžkodovanjc terjati.
('ena za sežen 22 do 544 paleov dobili lordih derv se bo s 5 gld. in za sežen men-kiga lesa s 3 gld. 50 kr. klicala.
Kteri ho dražbo dostal, bo imel osem dni po storjeni pogodbi začeti, derva voziti in to tako nadaljevati, de bo do svetiga Mihela 1.1. najmenj tretjino derv odrajtal, ktere dajali bo dolžnost prevzel.
Dalje bo imel pa derva tako dajali, de nobeni gori omenjenih oblaslnij potrebnih derv ne bo zmanjkovalo.
To bo imel tem gotovši spolno vati, ker bo, ako bi dcrva dajali zamudil kakor ludi, če bi tacili derv ne dajal, kakor se zaveže, gosposka imela derv na stroške mudečiga po kteri koli ceni nakupiti in kar veljajo, iz za-ložcniga denarja ali pa sicer iz premoženja tistiga, ki dražbo dostane, vzeti.
Tisti, ki dražbo dostane, bo pri sklepu dajavne pogodbe svojo zavezo zagotoviti imel iti sicer z postavo svojiga vlastniga posestva, ali z imenovanju dobriga poroka ali pa z za-loženjem zneska, kije desetimu delu denarjev enak, za ktere hoče derva dajati, ali pa z odra j tanjem primerniga števila sežnov derv, za ktere pa ceno toliko časa noter pusti, de je cela pogodba spolnjena.
Vsak, kteri se liocc dražbe vdeležiti, mora pred njo 50 gld. založiti, kteri se mu pa, če dražbe ne dostane, koj po dražbi nazaj odrai-tajo, če jo pa dostane, k kavcii prirajtajo, ako kavcic lic more drugače dati.
Pa ludi pisani ponudki (oferti) se bodo jemali.
Vsak tak ponudek mora zapečaten bili, najpozneje do It), ure zjutraj tistiga dne, v kterim ho dražba, poglavarstvu oddan, in njemu vložni list tukajšne c. k. deželne glavne denarnice zastran vloženiga vadja previden biti.
1'onudek mora razun imena in stanovanja ponudnika in razun izrečenja, de so mu ravno razložcui pogoji znani, tudi kakost derv kakor tudi oblastnijo. za ktero se bodo dajale za-popasti.
Tudi mora cena za sežen natanjko in z besedami izpisana bili in vsak ponudek taki le napis imeti:
.Ponudek 1. I. za dajanje derv za c. k. oblastnije in javne naprave v Ljubljani pozimi 1850/51."
Od c. k. poglavarstva.
V	Ljubljani 20. uial. Serpana 1850.
št. 9<;*7. Iz(»is~krtiikm'za. f"0 *
V	tukajsni delavšnici (Z\vangs- Arbeits-liaus) je mesto uadčuvaja spraznjeno, kteri vsako leto dve sto in petdeset goldinarjev, nion-turo, prebivanje v hiši in derv dobiva.
kteri hočejo to mesto dobiti, se morajo pred vsim skaziti, de znajo nemško in slovensko, dc so lepiga zaderžanja. kje so doslej služili, kakor tudi de so terdniga in zdra-viga života, potem de znajo ročno brati, pisati in"Vajtali, kakor ludi morile razne navadne hišne dela delati, kakor tkati, veziti, predivo in ovno prešli, perilo prati i. t. d.
Ni bivše vojake se bo posebno gledalo.
Vsi, kteri hočejo omenjeno mesto dobiti, imajo svoje dobro osvedočene pisane prošnje pri oskerbstvu delavšnicc v Ljubljani do 15. vel. Serpana t. I. vložiti.
V	Ljubljani 25. Rožnika 1850.
i<><><><» Ozniinilii. O«)«
J a k o h K e n d a, kteri je kot mizarsk druže pred 26. letmi iz Lajčavii se izselil, je pozvan, mestni gosposki v Lajčavu v let' In dnevu na znanje dati. kje de je, sicer se bo kot mertev razglasiti in njegova pri zadevnim si-rotskim vradu shranjena dedšina njegovim pravnim dedam izročili mogla.
Jakob Zi brin v, kteri je bil šel kot mizarsk druže v letu 1834 iz Menharda v Cip-su v ptujc dežele, in svoji žlahli poslednji
pod 23. Grudna 1843 iz Sabarie pisal, je pozvan, mestni gosposki v Menhardu v let' in dnevu naznaniti, kje de je, sicer se bo kot mertev rezglasiti in njegova pri zadevnim si-rotskim vradu shranjena dedšina njegovim pravnim dedam izročiti mogla.
V Pesti 20. Rožnika 1850.
Oznanil o.	9
Od c. k. kantonskiga sodništva v Teržiču se na znanje da, de bo po dovoljenju viso-ciga c. k. dezelniga sodništva v Ljubljani od 3. maliga Serpana 1850 št. 6*36, o ponde-Ijik 5. veliciga serpana 1.1. dopoldne od 9—12. ure, in popoldne od 3 — 6. ure, in po okolj slavah ludi prihodni dan več grajšiuskih njiv, travnikov in gojzdov (borštov) na drobno — in tudi planina Korošica imenovana — na Golniku (Gallcnfcls) prodanih. Več se zve lukej v c. k. pisarnici.
C. k. kantorutka todntilro r Ttriiču 12. maliga serpana 1850.
st. 2994. Oznanilo. 0») *
V	Grosarlu, v solnograški kronovini seje po dovoljenju poštna ekspedicia vstanovila in svoje opravila že 1. julija t. 1. pričela. Peča se z prijemo in oddajo dopisav in poštnih posilite v, in stoji v zvezi po vsakdanskem poštnim potu z poštno vradnijo sv. Jovana.
Kar se s tem po visokem razglasu e. k. višjiga vodstva komunikacije ni zmnje da.
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 3. julija 1850.
Ii~iioil Oznanilo. (««•">8
V	llletlu bo si. julijam t. 1. pisemsko na-berništvo v djanje stopilo.
Pečalo se bo z preskerbovanjem pisem. časopisov in drugih pošilitev po pošti, ki 4 funte ne presežejo; stalo bo v zvezi z vsimi vradni-jami na ljubljansko — belaški cesti in z vsak-danskim pisemskim naberništvam v Kadoljci, kakor ludi s posebnim poštnim vozaui za ta uainen.
V	neposredno poštno zvezo bo % Itadoleo s tem stopilo, de bo vsak dan zjulrej o pol sedmih iz Itadolce pol sel, ki bo po preteku ene ure v Bteil prišel, in iz Hleda se na večer nazaj vernil.
Kar se s tem očitno na znanje da
C', k. poštno vodstvo
v Ljubljani 15. junija 1850.
Imenik
krajev, ki k naročilnimu obkraju c. k. postniga razpošiljanje v ltledu spadajo.
Zisp.
Stare fužine Zagoriee Brod Podhorn Nemški vod Dobrava Itistrica Polje Gorjuše Grabeč Jereka Kameu Kerniea IVšnica Koprivnik Korito i Kupljenik Laze Lepcnče IVIevkuš Srednja vas
2790. "oznanilo. t«0 •
Z začetkam julija t. 1. stopijo odločbe sledeče G. aprila t. I. v Berolinu sostavljene pogodbe nemško-avstrijanske poštne zaveze v polno veljavnost v oziru deržav, ki so zdaj pristopile, namreč Prusije, Ravarskiga in Sak-sonskiga. V vzajemnih opravilih z Prusijo, Itavarsko in Saksonsko zgube torej s 1. julijam t. I. vse poprejšne poštne pogodbe svojo veljavo, in pri pisminih pogovorih se more le po določbah imenovane pogodbe ravnati.
Kar se s tem očitno na znanje da
t*, k. poštno vodstvo.
Ljubljana 20. junija 1850.
Hu/fmaun I. r.
Nomen
Zgornje gorje
Peniče
Pokluka
Podjclje
Polsica
Ravne
Rihno
Resica
Radovna
Zaternik
Savica
Želče
Zapoge
Slamnik
Studor
Spodnje gorje
Višelnica
Milno
Bohinska bela
Rodešče
Selo.'

Pogodba
temeljnih postav nemško-avslrijanske poštne zaveze.
Člen I.
Občine določbe.
Obseg in namen z,arrzc.
Namen nemškn-avstrijanske poštne zaveze je enake odločbe vstanoviti za poštnino in poštno ravnanje z pismi in pošilitt i po pošti med raznimi deželami, ki se k poštni zavezi štejejo, ali med poštno zavezo in zunajnimi deželami. Avstrija in Prusija pristopite k poštni zavezi z eelima deržavama. Hazun tega bo ona le nemške dežele obscgla. Odločba za not rajne pisma in pošilitve po pošti prepadejo posameznim oskerbništvam.
Č I e n 2.
• Sottavljenv poštne okrajne.
Celi opravniški kanton v vsaki poštni administracij sc ima, če ravno ona več deželnih pošt v poštni zavese oskerbljujc, v razmeri k drugim zavcznim poštnim administracijam, za eno samo poštno okrajno.
Člen 3. I arranje in pospešenje na pošto danih reči.
Vsako zavezno poštno oskerhništvo je opravičeno, za pisma vselej naj bližno pot porabiti. Pri tem je vsakimu oskcrbništvu na voljo dano, internationalne pisma čez druge zavezne kraje posamezno ali v zapertih zvezkih pošiljati. Za pisma za Hansestadtc se bodo vdeležene poštne oskerbništva na podlagi obstoječih razmer pravice posebno zeilinilc.
Člen 4.
Zavezne postne oskerbništva sc nu-d saboj zavežejo, skerbeti de se njim poslane pisma
kolikor mogoče hitro na namenjeno mesto odpravijo, in ako kako oskerhništvo naredbo pošt-niga kurita za pošiljanje lastnih pisem v okrožju kakegra druziga oskerbništva zase porabi, na prošnjo kakimu druzimu oskerbništva proti leni. de ji strožke poverne, ako jih razkaže. zadosti.
Č len 5.
Vlade se ena drugi, kolikor od njih od-viai, zavežejo, za to skerbeti, desc bo poštnim oskerbništvam neovirana raba železnic in enakih naprav, po kterih bolj hitro na namenjeno mesto pridejo, zagotovila.
Člen 6.
Mera daljave.
Daljava med posameznimi deželami poštne zaveze se bo odločila po geografiških miljah (15 na eno stopinjo vravnovara ).
j 1 e n 7.
7.arezna tema.
Za vsako določbo teže velja med poštnimi zveznimi deržavami čolni funt (500 francoskih gramov) za enojno težo.
člen 8.
Raba denarja.
Plača in ohrajla sc v deželnim denarju tiste poštne vradnijc, ki poštnino pobira. Čez vižo plačevanja se vdeležene oskerbništva posebno porazuiuijo.
Člen 9.
(>brajtoraiyie.
Tisto poštno oskerhništvo, kteri poštne pošilitve neposredno t. j. brez dotika tretje poštne vradnijc, pošlejo, in od ktere sc ravno na tako vižo prejmejo, prevzame na tirjanje obrajtanje in poravnanje z odležečimi nemškimi poštnimi oskerhništvi. Oddaja prerajtane poštnine za čez mejo poslane pisma se plača po djanski vrednost prerajtaniga zneska. Vstano-vitev oddajnih razmer se priderži posebnima porazumljcnju.
Člen 10.
Pisemska posta.
I. Preramra pisem a) Internationalne zavezne pisma.
Občinska poštnina.
Vse, po i. členu k nemško-avstrijanski poštni zvezi štete deržavne dežele so glede pisemske pošte za internationalne zavezne pisma in časopise nerazdeljiva poštna obkrajna. Za-volj tega sc ti dopisavi itd. brez razločka ter-ritorjalne meje samo pogovorjena občinska poštnina naloži.
Člen II.
Glede poštnine.
Poštnina, ki se no teh vcenilih prerajta, ima vsako poštno oskerhništvo za vse pisma prejeti, ktere so bile iz nje poštne vradnijc poslane, naj bodo frankirane ali nefrankirane.
Člen 12.
Dvignenje čezmejne poštnine.
Posebna čezmejna poštnina od dopisavje-nja za vse dopisave, ki nc gredo čez meje aavezniga obkraja.
,. Člen 13. Čezmejna poštnina. Za vravnavo prejembe čezmejne poštnine posameznih poštnih oskerbništev so sledeče odločbe sklenjene:
a)	Čezmejna poštnina se odmeri pri zapertih zvezkih kakor pri posameznih dopisavah, ki gredo čez mejo ali i '/j sreberniga vinarja za miljo, naj več doseže 7 vinarjev, ali pa s primernim zneskam v deželnim denarju za lot ravno toliko.
b)	Nazaj poslane in nc na pravo mesto poslane pisma, pošilitve pod križnim zavitkam in na ogled poslana roba, kakor tudi poštnine proste pošilitve sc pri tem nevrajtajo.
e) Vsaka poštna vradnija. ki ima take reči čez mejo pošiljati, je tudi opravičena, prejeme pobirati po razmeri direktne daljave, d) Prejema poštnine za posilile v kake dopisave izjamc prejemo cezmejnc poštnine za ravno tiste pisma, e} Čezmcjno poštnino poverne tisto poštno oskerhništvo, ki poštnino prejme.
Člen 14.
Poeernenje čezmejne poštnine. Čezmejne poštnine po odločbah 13. člena naznanjene sc morajo za povernenje posebno zaznamovati, in najdalj po preteku eniga leta v okroglim pavšalnim znesku za terpež enake razmere vstanoviti. Vsakimu oskernništvu je na voljo dano, ako za prav spozna, po pre-stojnih opravilih druge razmere nasvetovati pri plačanju ali prejemu pavšalnih doneskov.
Člen 15.
'Aa vezne poštnine od pisem. Občinske poštnine za internationalne dopisave naj se po daljavi v enaki lini zmerijo in za enojno pismo fprim čl. Iti) znesejo: Pri dalj ari. noter do 10 milj I gr. ali 3 kr.
••» " Si » S " " S »
rez	80 j, 3 „ „ 9 „
Za pisemske pošilitve med tistimi kraji, za ktere je sedej manjši poštnina odločena, zna ta manjši poštnina po porazumlenju zade-vajočih poštnih oskerbništev tudi še zanaprej ostati.
Člen 16.
Tema enojnega pisma, temno in plačno po risanj e.
Za enojne pisma se take spoznajo, ki manj kot en lot vagajo. Za vsak lot več teže se poštnina enojniga pisma povzdigne.
Člen 17.
Pošiljanje z pisemsko pošto. S pismi brez de bi se vrednost naznanila do 1 lotov, se bo ravnalo kakor z pisemskimi poštnimi pošilitvami, s težeji pa le potem, ako listi, ki jih na pošto da, na napisu z pristav-kam naravnost to tirja.
Člen 18.
Frankiranje. Za vzajemne dopisave znotraj zaveznih deržav, se ima navadno poštnina naprej plačati, in pred ko mogoče z pisemskimi markami zgoditi.
Člen 19. \efrankirane pisma. Nefrankirane pisma se morajo sicer na odločen kraj poslati, vender se 3 kr. od njih za lot več oiirajta. Za pisma, ki imajo premajhne marke prejemnik ravno toliko več plača.
Č I e n 20.
1'oiilitre pod krimnim zaritkam. Za pošilitve pod križnim zavitkam, ki razun napisa, leta in dneva in podpisa nič druziga pisaniga ne zapopadejo, sc brez razločka daljave le I kr. za lot odrajta, ako se poštnina pri oddaji na pošlo plača, sicer pa navadna pisemska poštnina.
Člen 21.
Va ogled poslana roba in muštri. Za robo na ogled poslano in muštre, ki sc tako na pošto dajo, de sc lahko vidi, kaj de je, se za vsaka 2 lota enojna pisemska poštnina odrajta. Tem pošilitvam se sme, de je to ponižanje poštnine dopušeno, le eno enojno pismo pridjati, ki se ima z poslano robo ali z mustri skupej zvezali. Sicer se pa pri takih nošilit-vah le do 16 funtov po predslojcčih odločbah ravna.
Člen 22.
Rekomandirane pisma. Kekomandirane pisma se le frankirane pošiljajo. Zato mora, kdor pismo na pošto da razun navadne poštnine še posebno 6 kr brez razločka daljave in teže predplačali. Ako tisti, ki pismo na pošto da rctour recepise naravnost tirja, je listi poštni vradniji, ki pismo pošle, na voljo dano, zato še.drugo plačo od 6 kr.
lirjati. Povernenje za nerekomandirane pisma sc od poštnih vradnij nc mora lirjati.
Člen 23. Povernei\je.
Poštna vradnija, pri kteri je bilo reko-mandirano pismo na pošto dano." mora, ako se pismo zgubi, tlrjaveu, ko je previžano. de se je pismo zgubilo, eno marko srebra (20 gold.) plačati, in se oberne na tisto poštno vratlnijo, kjer je spričano, de se je pismo zgubilo. Po preteku od 6 meseov ne more nobeden več po-vernjenja tirjali.
Člen 24. Otrobodenje poštnine.
Dopisave vsih udov vladarskih rodovin zaveznih deržav so v vsih zaveznih deželah poštnine proste.
Člen 25.
Potem sc brez poštnine v vsih zaveznih deželah pošiljajo; dopisave v čisto deržavo zadevajočih rečeh, od deržavnih in drugih javnih gosposk eniga dela poštne obkrajne s vrad-nijaini druziga dela, ako so v poštnim okrogu pri oddaji za vradne spoznane, ktere imajo pravico na oprostenje poštnine, ki so zvradniin pečatam zaznamovane, in če je na napisu tista vradnija, ki je pismo poslala, zaznamovana.
Č I e n 26
Službene dopisave poštnih vradnij med sabo so poštnine oprostene. Hazpisi privatnih oseb se morajo frankirati. Ako se najde, de se je po zmoti poštniga vradnika to vnemar pustilo, mora krivec poštnino odrajtati.
Člen 27.
l)c se v zadevi oprostenja poštnine zaže-Ijena enakomerno?! doseže, je za notranjo pošiljanje občno pravilo, de imajo razun najvišjih oseb vradnijc le v vradnih rečeh pravice osvo-bodenja poštnine, osvobodenje za druge pošilitve naj se kolikor jo mogoče odverne. Osvobodenje, kteroso popred privatne osebe, dru-žtva i. t. d. imele, pride ob veljavo, ali sc mora saj kolikor je mogoče omejili.
(len 28.
Pisma na neprar kraj poslane.
1'isina, ki niso naprav kraj prišle, se morajo brez odloga na namenjeno mesto poslati, od kterih sc le tista poštnina tirja, kteri bi bile zapadle, ako bi bili po pravi poti šle.
Člen 29.
Pisma, ki se ne morejo izročiti.
Pisma, kterih neče tisti vzeti, na ktere so adresiranc, sc morajo brez odloga poštni vradniji, kjer so bile na pošto dane. nazaj poslati, vendar se pa ne smejo razpečatili in zraven tega morajo biti zapečatene z pečatni-kam tistiga, kteri jih je na pošlo dal. Izjete so le tiste pisma, ki se zavolj enaciga imena na napisu od kogar, na kteriga niso namenjene, razpečatijo, in tudi tiste, v kterih se najdejo srečke prepovedanih iger. kterih se adre-siranja po deželnih postavali nc smejo poslužiti. Pošilitve, pri kterih se napis nc more razjasniti, al ktere sc ne morejo na odločeno mesto odrajtati, se morajo, ako se vidi, de jih ni mogoče pravi osebi izročiti, brez odloga, drugi pa nar dalj po pretečenih dveh mescih, od dveva dohoda na pošto, na ktero so bile dane, nazaj poslati. Pošilitve zaznamovane z poste restante, po ktere noheniga ni. se morejo, ako tisti, ki jih na pošto ua, kaj druziga ne sklene, po preteku treh meseov, od dneva, ko so na pošto prišle, nazaj poslati. V vsih omenjenih zadevali sc more vzrok, zakaj de so nazaj poslane bile, na pismu zaznamovali.
Člen 30.
Pri tistih pod čl. 29. zaznamovanih pismih se za nazaj pošiljanje nič poštnine ne plača' in se torej, ako so bile frankirane, brez vraj-tanja poštnine na pošto, na ktero so bile dane, nazaj pošlejo. Ako pa niso bile frankirane, se od zadnje poštne vradnijc, primorana poštnina v ravno tistim denarju nazaj odrajta, kakor je bila odmerjena. postna vradnija pa, na ktero tako pismo nazaj pride je opravičena, celo poštnino za pošiljanje v prid lastne poštne denarnice porabili.
Člen 31.
Pisma, ki se imajo na druge kraj, kakor v napisu sloji, poslati, se za take spoznajo in poštnina sc od njih plača, kakor da Iti bili adresiranc v kraj, v kteriga so posl ne, pri tem sc jim pa mora le poštnina za frankirane pisma vrajtati. Prejšna odločena poštnina se v prerajt vzame. Izjema je pa vender le tam, kjer se pismo mora pošti, na ktere je bilo dano, nazaj poslati, v kterim primerleju se z takim pismam ravno tako ravna, kakor s tistimi, ki se (čl. 30) nc morejo izročiti. Za reklamirane pisma, ktere sc nc morejo dotični osebi odrajtati, ki se toraj morajo na pervo pošlo nazaj poslali, sesme poštni vradnii, od ktere so pri-
šle; le tista plača vrajlati, ktera je bila od te pri oddaji na nazaj pošiljačo poštno vradnijo narajtana.
C I e 11 3».
Ih-itjnrnjc nexkladnih /nitiniti.
Iia/.uu poštnin, ki »o v prejšnih členih naravnost izrečene, se ne snu-jo za pošiljanje inlernationalnih zaveznih dopisav nobene druge odrajtviia tirjati, in pripmeno je tistim postnim opravniHtvaui naroclvno o.lrajtvilo tirjati. pri kterih še obstoji, in t« še le po izjemi. To odrajtovilo se pa nikakor ne sme čez zdajni znesek povišati, in zadevajoče opravništva bodo na to gledale, de jih bodo po mogočosti celo ob veljavo djalc ali saj ponižale. Povernenje gotovih strozkov za posebne preskerbljcnja (n. p. poslanje posebnima pota J ni izključeno.
Člen 33.
Dopisare r tuje Heiele.
Zavczna dopisava z zunajuiiui deželami je ravno tistimu ravnanju podveržena, kakor in-ternationalna. Pri tem stopi lisla postna vrad-nijana meji, kamor dopiaava po zaveznih der-žavah neposredno pride v razmero nadavne vradnije. in lista, kjer se imn oddati, v razmero oddavne vradnije. Nadavna poštnina v členu 19 omenjena za nefrankirane pisma, se tukej i) r i raj ta.
t len 31.
Vse z zunajnimi deželami neposredno v zvezi stoječe poštne vradnije se zavežejo, sker-beti, de bodo proti znnajnim deželam občne odrajtovila poštne zaveze pred ko bo mogoče veljavo zadohile, in de ne bodo za lastne do-pisave na nobeno vižo vgodnejših pogodb vsta-novile, kakor tiste, kf imajo za erlo za vezno obkrajno veljavo.
t' I c n 35.
Za dopisavc med zavezno in lujo deržavo. ki pridejo skoz kraj zavezniga mejniga pošt-niga opravništvo v zaperlih zvezkih, ostanejo v navadi med časam sedaj med zavezno pošlno vradnijo In zadevajočo tujo deržava obstoječe pogodbe, priderži se pa posebno porazumlje-nje pri plačanju čezmejne poštnine z mejnim poštnim oskerbništvam.
Člen 36.
Čez mejo poslana tuja dopisava tujih der-žav se, ako ure skoz v .sredi ležeče zavezne deržave za zavezno ilopisavo ima. Po^odbine razmere mejnih deržav k znnajnim deželam naj se prostimu zjedinenju zadevajočih deržav pripnite. Ako se po obstoječih poštnih pogodbah z tujimi deržavami, od teh za zavezne opravništva, ki v sredi leže. veči odrajtovilo poverite, kakor imajo po predpisanih odločbah plačati, nai se liste poštne oskerbništva, ki prehod takim dopisavam pripuste, za zgubo, ktero z pomanjšanjem prehodne poštnine terpe, od mejnih poštnih oskerhništev za toliko odškodjejo. kolikor jim je pornanjšanje prehodne poštnine v prid.
Člen 37.
Kolikor je mogoče naj se poštne pogodbe z tujimi deržavami tudi pred pretekam teh pogodb napravijo, in nova vstanovilev naj se po odločbah zaveze sklene. Pogodbe, kise imajo iz noviga vstanoviti, naj se drugim nemškim
toštnim oskerbništvam toliko naznanijo, koli-or njih prid tirja.
J V Člen 38. II. Ravnanje /. časopisi.
Občne odločb?.
Poštna v raduija zaveznih deržav preskerbi prejemanje naročila na časopise, ki v zvezni obkrajni kakor tudi v zunajnih deželah izhajajo, kakor tudi pošilitev in izročenje naročnikam.
Čatopiti t Mrežnih demelak, ki *e r za rez ni obkrajni razposilqjo.
Poštne oskerbništva so dolžne, časopise, ki v drugi zavezni deželi izhajajo, ako se kdo pri njih nanje naroči, pri listi poštni vradniji naročiti, v Mere okrožju se časopisi izdajajo. Pri tem je zjedinenju vdeležnih poštnih administracij pripušeno. posamezne poštne vradnije zaznamovati, prikterihsc zamore kdo naročiti.
Člen 40.
Pošiljanje se ima naravnost po odločbi na-ročivne poštne vradnije zgoditi.
Člen 41.
Naročiti se pravilama ne more za manj kot za četert leta, izjemno se prijema pa vender tudi v posebnih zadevah za kraji čas naročilo. Sicer se pri tem po pogodbah založništva naj bolj ravna.
De sc zamorejo vsi tisti od začetka, ko začne kak časopis izhajati, dobiti, se morajo naročila zgodaj zgoditi, de poštna vradnija liste v pravim ca.su zamore dobiti.
Člen 42.
Ako se vidi pri prejemu kakiga časopisa,
de kakiga naročeniga lista manjka, se more list brez stroškov naročniku poslati, ako se ta reč pošti naznani, v drugih zadevah mora pa založnik stroške poverniti.
Člen 43. Za iiiteriialiotialno odpravo časopisov, ki
v za veznim okraju na svitlo pridejo, se občinska poštnina kakor ho pozneji omenjena, odrajtuje in se med naročivno, pošiljajočo poštno vradnijo enakomerno razdeli.
Ilodaii se za če z mej no pošiljanje, skoz tretji zavezni poštni kraj nič več ne sme. Ako bi se pa iz eniga zavezniga kralja v drug zavezni namenjena pošilitev po tuji poštni vradniji. ki ni med zveznimi poslala, se mora odrajtvilo, ki se tuji poštni vradniji plača, vrajlati v zavezno od pravno plačo.
Člen 44. Plača za internationalno odpravo časopisov, ki v zveznih deržavah izhajajo, se brez razločka daljave v ktero se pošiljajo, takole odloči:
1 ) Za politiške časopise, t.j. za take, ki so namenjeni politiške novice naznanovati, znese občinska odprava petdeset pereentov od cene, za ktero pošiljajoča poštna vradnija časopis od založnika prejme: vender mora
a)	pri časopisih, ki vsak teden šestkrat ali sedemkrat na svitlo pridejo, mora biti odpravita plača naj manj 3 gold. v srebru, ali dva pruska tolarja nar več pa 9 gold. v srebru ali 6 pruskih tolarjev:
b)	pri časopisih pa, ki manjkral kakor šestkrat na teden na svitlo pridejo, nar manj 2 gold. v srebru, ali en pruski tolar in Itfgr. in nar več 6 gold. v srebru ali 4 pruske tolarje.
2) Za ncpoiitiake časopise znese odpravita plača ne manj In ne vce, kakor pet in dvajset perčenlov od gotove cene, za ktero pošiljajoča poštna vradnija časopis od založnika dobi. Naročnikam se vrajta samo gotova cena zraven nadevajoče odpravne cene.
Člen 45. Ponižanje odpravne plače, ako posebni vzroki za to govore,se pogovoru zadevajočih poštnih oskerhništev pripusti. '	Č I e n t«.
V členu 40 naznanjena odpravua plačane zapopade tudi oddaje časopisov v stanovanja naročnikov, ampak oddajni poštni vradniji Je na voljo dano /.* to oddajo primerno plačo tirjati. vender znesek ne Rine že obstoječigu preseči.
Člen 47. Poštna vradnija. ki časopis naroči, mora tisti poštni vradniji, od ktere časopis dobiva, zadevajočo plačo naj dalj še med pervim meščani naročenja odrajtati.
Člen 48. Ako časopis pred neha izhajati, kakor je naročnina potekla, mora naročnikam za čas v kterim časopisa niso dobivali, zraven primerne oddajne plače tudi naprej plačana cena, kolikor jo zamore založnik poverniti. odrajtati.
Č I e n 19. Ako naročnik tirja, de se mu časopis na kak drugI kraj, kakor se je naročil, pošilja, se mora to zgoditi proti tem, de more naročnik plačo, ktera se odrajla za križne zavitke, donesti, zatorej se take pošilitve od poštne vradnije posebno za kom poslane zaznamvajo
t i c n 50. 'AumOni in tudi za zunajne debele namenjeni zarezniiki časopisi. Z zunajnimi in v zunajne dežele namenjenimi zaveznižkimi časopisi se ravna po pred pisanih odločbah tako, de se zadevajoča mejna poštna vradnija, pri kteri sc časopis naroči, za založni in oddajni kraj spozna, Gotova cena je pri tem kupna cena.
Člen 51.
Vošna pošta.
Ustanovitev daljave. Pri zamenjavi pošilitev po pošti se poštnina po daljavi poštnih mej in odhodnih resp. namenskih krajev rajta.
Člen 52.
'Aamenjarni kraji. Med vsakima sodnima poštama se vstanovi za oddajo pošilitev potrebi primerno število zamenjavnih krajev.
C I e n 53. Za odmerjenje poštnine pošilitev po pošti se bo pogovorilo vstanovljcnjc mej, do kierih in od kterih se poštnina obrajta in prijema.
Člen 54. Ako so prevožne meje kakiga pošiniga opravništv a z medležečo zemljo kakiga druziga postniga oskerbništva pretergane, sc skupej zrajiajo posamezne daljave vsake pošte.
Č 1 e u 55.
Poštnina za čez mejo poslane pošilitve. Za prerajtanje poštnine za čez mejo poslane reči, se pri več prehodnih linijah število milj na sredico daljavo odmeri.
Člen 50.
Vena rv«RC /»o»te.
Za vsako pošilitev no pošti se prerajta teža, vrednost pa le takrat, ako je na pošilitve zaznamovana.
Člen 57. Na manj težne poštnine se odrajla za vsako daljavo:
do 10 milj 3 kr. ali t gr. ces 10 „ G „ „ 2 gr. in čes «40 „ 9	3 gr.
Za vsako pošilitev, na klero z rabo tarife po teži veči poštnina pride, se ima odrajtati: Za vsak funt na vsakih 5 milj '/, kr. v srebru, ali pa v primernim deželnim denariu. Loti, kolikor jih je čez fnntov se za en funt vraj-tajo. Za tiste pošilitve, na kterih je vrednost zapisane, se ima plačati: Do 50 milj za vsakih 100 gold. 2 kraje, in za vsakih 100 tolarjev "4 groša, steiu pristav kam, de se za manj kakor I (K) goldinarjev toliko kakor za tOOod-rajta. Za poštnino in obrajtanje pri vozni pošti v rabi denarjev se poraziimejo sosedne deržave.
Člen 58. l*orašlra.
Pošilivcu je prosto, meje poroštva po na-znanenju vrednosti po lastili volji odmeriti. Pri poškodovanju ali zgubljenjn se odškodovanje odmeri po naznanjenu vrednosti, razun ako se škoda ali v vojski ali v nezadcr/.ljiv ih natorskih prigodbali pripeti. Tudi za pošilitve, pri kterih ni vrednost zaznamovana, sc odškodnina plača; vander pa se za funt ne da w-e, kakor 10 grošev ali 30 kraje, in pri poškodovanju med to mejo se more odškodnina le za toliko tirjati, za kolikor se je poslana reč poškodovala.
Člen 59. Občne odločbe. Ako je več zvezkov pod enim napisan, se za vsak zvezek plača od teže in vrednosti posebej prerajta.
Č I c n 60. Za adresirane pisma za pošilitve po pošti se ne plača poštnine ako nimajo teže za en lot. Za težji pisma pa se mora navadna poštnina odrajtati.
Člen 61. Pošilitve se zamorejo ali nefrankirane ali pa popolnama frankirane na pošto dajati. Člen 6*. Plače v slabim dnarju in druge posebne odrajtviia, se ne smejo lam, ker so v navadi, povišati, nove ne vpeljati in to se ima v pervim poštnim pogovoru ( čl. 68.) vstanoviti.
Čl e n 63. Poštnina se prerajta po predstoječih tarifnih odločbah za vsako pošto posebej. Člen 64. Pošilitve, ki nazaj pridejo, ali ki naprej gredo so podveržene odrajlvilu daljave tje in nazaj.
Člen 65. Glede ravnanja z pošilitvi po pošti pri nadaji in oddaji veljajo deželne naredbe.
Člen 66. Pri obširnih vožnopoštnih in čezmejaih opravilih se bo treba porazumeti za mogočo vpeljavo čezmejiiib listkov.
Člen 67.
Posredniška odlueba. Ako bi se v rabi kake odločbe pomote prigodile, ki sc z nasprotnim porazumljenjem ne morejo poravnati, se bo v ta namen posredniško opravništvo, kterimu se morajo vse poštne vodstva pod vreči tako vstanovilo, de bo v posameznim primerleju vsaka stranka nevdeležno poštno administracijo iz zaveze za posredniško oblast izvolila, in ta dva posrednika se potem tretjimu nevdeležnimu zaveznimu pešt-niniu oskerhništvu pridružita.
Člen 68. Razvitje zareze. Daljši razvitje zaveze in vpeljanje občnih poprav, cnakomernost postav in vravnav je prideržano začasnimi! zboru nemških poštnih govorov.
Č len 69 Terpe• pogodbe. Sedajna zaveza stopi 1. julija 1850 v življenje. Ostane do konca leta 1860 io o«! tega časa zanaprej z prideržkam enoletaiga aa-znanenja v veljavi.
llerolin šestiga aprila tisuč osem sto in petdeset.
K vrndnini listu št. 15. ljubljanskima časnika.
št. ii9. Oznanilo dražbe.
(17.) 3
Za prevzetje za leto 1851 po ukazu slavnima c.k. stavbiniga vodstva za krajnsko kronovino od 17. marca 1851 št. 3064 za izpeljavo dovoljenih sledečih umetniških reči na zagrebški deržavni centi tega stavbiniga okraja, kakor tudi za pripravo potrebnima orodja pri stavbi bo dražba 14. aprila 1851 pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Trebnim od d. do 12. ure dopoldne.
Na dražbo bodo po sledečih številkah sledeče reči dane:
Št. I. \aredba5novihz plohami pokritih pod-cestnik vodotočev med raznimi milokazavniki od 111pč do VII 3 z ponudbiuo plačo za gl. 10 kr.
SI. 2. Poprava petero priče.sinili zidov v dolgosti 32'/i se/.nje v zraven 10 krenili kam-njev uied milokazavniki IVI 1 — 12 in \'li 2—3 z pouudbino plačo za ... t nt* gl. 1» kr.
Št. 3. Priskerbljenje in vsajenje 203 kraj-uili kamnjev /.a zavarvanjc ceste med raznimi milokazavniki med III 15 do VII 1 z ponudbino
plačo za........... gl. — kr.
Št.4. Priprava cestostavhinga orodja, kakor :
2	železna kola po 15 liber leska
4 grabenske /.nore po 5 liber teške
G velikih klade v po 8 liber teških
3	navadne ročne šajterge
2 veliki sekiri po 3 libre leške
2 mali sekirci po 1 */4 liber teške
2 železna kamnokija po 5 liber leška. Vse skupej v ponudbiniceni za aagl. jakr.
K tej dražbi se tisti, ki kaj prevzeti hočejo z prišlavkam povabijo, dc more vsak, ki zase ali za koga druziga kakor opolnomočen kaj na dražbi prevzeti hoče, 5 percentni vadium pouudbiniga plačila pred dražbo komisii izročiti, ki se mora po prevzetju na 10 percentuo kavcijo dražbine cene povišati.
Pisane naročila, ki so dobro napravljene z 5 precentnim vadiumam preskerbljene, ali v katerih se skaze, de seje v kako javno denarnico ta plača vložila, se tudi prejemajo, v kte-rih se mora naravnost naznaniti, de se naročniku stavbeni pogoji z stavbinim popisani vred dobro znani: vendar se morajo te pisane naročilu pred začetkam javno dražite komisii izročili, ali še pred ta dan kakor se dražba začne c. k. okrajni stavbeni vraduii v Višujogori izročene bili.
Zadevni dražbeni pogoji, stavbeni popisi in načerti in ostanki nad stroški se zamorejo vsak dan v navadnih vradnih urah pri podpisanim kakor tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Trebnim pregledati.
C. k. okrajna stavbina vradnija v Višnigori 26. marca 1851.
Okrajni inženir Hans. s. r.
»1.6235.
(5*0 2
Proglas.
Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice se naznani:
De je v eksekucii .\lire Uabnik in Janeza Gregorca, oskerbnika nedorasliv otrok Martina Habnika iz Sela pri Pancu k tukaišnim sodniškim ukazani od 19. augusta t. I. št. 6235 v eksekutivno prodajo ccliga zcmljiša Jožefa Skublca v Paucu pod pop. št. 8 Icžečiga, v gruntnih bukvah grofije Auersptrgove in Stanja apna pod urb. st. 28 in rekt. št. 816 dovolilo in ga sodniško na 1611 gold. 10 kr. cenilo za volj 162 gold. dolga; za prodajo Je odločilo tri dni. namreč 25. aprila, 26. maja in 26. junija 1851; vsak dan oU 9 12 ure dopoldne na mestu, kjer zemljišč stoji, z pri-slavkam, dc bi »c imenovano celo zemljišč le poslednji dan pod cenitno vrednostjo prodalo.
Popis v gruntnih bukvah, cenitni zapisnik in dražbeni pogoji se zamorejo vsak dan pri tukajšni vraunii pregledati.
Ljubljana 19. augusta 1851
c. k. okrajni sodnik Hcinricher. s. r.
Oznanilo.	«'•> 1
Po ukazu alavniga c. k. vodstva očitnih stavb za kranjsko kronovino v Ljubljani od 17.22. tega mesca in leta, 51. 433 bodo na C. k. cesti v račinskitn in bostanjskim oddelku naslednje cestne dela 14. maliga travna tega leta pri c. k. komisii v Račch na dražb dane:
Red posamesnih delov zidanja
Cena
cM. kr.
liclauje cniga noviga mosta čez Mihov grabeu med miljokazavnikama 0/4—5, kteri je v svitlobi dola 3°, 2' O" in širok 1" 3' O" iu sccr za O", 2', 8" kub. mere je proč vzeti stariga zida za 9°. 3', 4" kub. mere je proč vzeli zemlje terde ceste in laporja, potem je treba vnovič nasuti in potlačiti za 8", 5', 6" kub. mere je zida s mavlo uarejeniga neolikanima, kamnje se morajo na lica, kjer skup pridejo dobro vezali, za 5°, O' O" šlirj. mere je tlaka, prikterim morajo kamni 10—12 paleov globoko v zemljo djani in dobro obdelani biti, de se skup vežejo, za 14", 4', O" podolgim mere je Ireba 9/10 paleov na vse 4 plati debelih čisto obdelanih tramov iz borov iga lesa za blazine, za 6°, 4', O" podolgim mere je 7/8 paleov močnih iz
ravno tistiga lesa čisto izdelanih tramov za zid 3", 4', O" podolgim mere 6/7 paleov močnih na vse
4 plati čisto izdelanih lespanov. 5", 3', 4" štirjaške mere 6,6 palca iz boroviga lesa čislo izdelanih mostnic
vse skup je prerajtano na . Delanje cniga noviga mosta čez Hotemeš graben med miljokazavnikama O/ 5—6 kteri je svetlobi dolg 3°, 8" širok 1», 3', O" '5', 7" kub. mere je preč vzeti stariga zida 9", 2', 2^ kub. mere je preč vzeti zemlje terde ceste 10", 1', 7" kub. mere perst nasuti in skup tlačili 9", 5', O" kub. mere je zida z mavlo narjeniga kakor zgorej
2", 1', 7" kub. mere obokaniga zida in kamnje mora
biti lepo na lice obdeljano 5°, 2', <>" šlirj. mere llaka kakor zgorej 3°, 2', O" kub. mere ali 17 kupov vsak po 42 */, kub. čevljev terde savše šote v velikosti 1 kub. palca
skup prerajtano na . Delanje eniga noviga zidaniga s lesam pokriliga mosta med miljokazavuikauia 0/13—14 zgorej spodnje Soteske
10", 5', 4" kub. mere je treba lemelna delali, v lerdi
Kemiji perst spravljati 11", 3', O" kub. mere zida iz mavte uarejeniga kakor zgorej
5", 1', 6" štirj. mere llaka kakor zgorej 6", O', O" kub. mere ali pa 31 kupov cestne šutc kakor zgorej
7°, O', O" podolgim mere 7,8 palca na vse 4 plati popolnama obdelanih tramov za zid boroviga lesa 12", 5', O" podolgim mere 9,10 paleov trame za bla-
sinj kakor zgorej 3", 4', O" podolgim mere 6/7 paleov debelih tramov
za lišpanje kakor zgorej 6", 2', 6" štirj. mere 6 6 paleov čisto na vse 4 plati zde-lanlli mostnic iz boroviga lesa vse skup prerajtano na Delanje eniga čez Meka graben spodci logo zidaniga ino z lesam pokriliga mosta med miljokazavnikama 112—3, kteri je v svetlobi dolg 3U, 3',O", širok 1% O'. O".
4", 2', 7" kub. mere persti proč vzeti iz terde zemlje 3", 0\ 3„ kub. mere zid z mavto narejen kakor zgorej 3", 2'. O" štirj. mere tlak kakor zgorej 10", 4', O" podolgim mere 9 10 poleov močnih iz boroviga lesa trame za blazini narejenih kakor popred 6", 4', O" podolgim mere 7/8 paleov močnih in iz či-
stiga boroviga lesa zdeljanih tramov za zid 2", 4', O" podolgim mere 7 8 palca lišpani kakor zgorej 3", 5', 4" šlirj. mere 6,6 palca močnih iz boroviga lesa čislo izdeljanih mostnic
vse skup prerajtano na Delo eniga noviga obokaniga in zidaniga mosta v svetlobi dolgiga 3\ O", širokiga 1% 2', O" nad miljokazavnikama II 5U6 v teh delih I I", 3', 8" kub. mere temelj podstaviti v lerdi zemlji
in perst proč spraviti 13", 1', 4" kub. mere iz lepiga kamnja in iz mavte
narejen zid glej redno štev. 1 2", O', 5" kup. mere obokani zid kakor redno štev. 2 4**, 4', O" štirj. mere tlak kakor zgorej 3", O', O" kub. mere ali pa 16 kupov a42% kub. čevljev merjene savske šule tiste velikosti kakor zgorej
vse skup prerajtano na . 260 sežnjev dolge cestne rante in scer 58 enojnih kolov v zemljo 67 palca debelih, 3 čevlje na m tiri plati čisto obdelanih v dolgih in konec, kateri v zemljo pride, mora ožgan bili 75 dvojnih ali zvezanih kolov, debelosti if>/7 palca * čisto zdeljanih iz boroviga lesa kol 3 Vi čevljev visok, poister 6 čevljev, vezilo 4 čevlje, polsler mora v zemljo priti, kol mora z vezilnm dobro zvezan biti
381 35
465 32
529
II
170 1
546
II
Vadium
za vsako
delo posebej
ctd kr.
19
23
4%
16%
26 27®/4
30
27
m
Do kdaj mora
dogotovljmo biti
30. rožniga cveta I *51
31. m.iligi serpana 1851
31. maliga serpana 1851
30. rožni-cveta 1851
15. maliga serpana 1851
Red posamesnih delov zidanja
130 2 '/« aežnjev rantnih štang iz boroviga lesa, čisto zdelanih in okroglih, vsaka rantna štanga mora z hrastovim žeblam na kol perbita bili
vse skupej prerajtano na .
Novo cestno orodje.
7 spičastih motik po 3 funte, 7 širokih molik po 2 lunlov, 14 blatnih stcrgul po 3 funle, 15 krampov po 5 % funtov, 7 železnih grabelj po 3 funte, 60 železnih lopat in 20 šajterg, vsaka mora biti iz seknniga rudečiga bukoviga lesa in iz dil skupej zbita, 60 pesta iz beliga bukoviga lesa, platiše iz mladiga hrastoviga lesa, od preme za ročič je 4 ' * čevlja, kolo mora visoko biti 1 •/«'» truga mora 5 4 kub. čevljev deržati, šajterga mora biti težka 33 funtov
2 preme težne	'o(ov
2 ople	24
4 1 1
4 45
» v
pišele obroč velika
druge pantje
žebljev za perbijanje železa skupej .
1 funt 6
Mina
šini
2 >
4'
2 2 2
14 1
22
8
»
v
n »
7)
vse skupej
funtov
prerajtano na
Cena
elrt. kr.
484 45
14(3
50
V aUlUiii za vsako
delo posebej
ffltT7 kr.
Oo kdaj mora
dogotovljeno biti
24 14 Vi
20«
V«
30. rožniga eveta 18.51
4. 40 železnih svedrov za kamen
vertati in 16 rnacol.....«» gl- — kr.
K dražbi se tistf, ki mislijo to prevzeti z tem pristavkam povabijo, de znajo ponudbo tudi z pisanim ofertani, katerim se pa more 5"', ponudbe za zastavo perložiti, ino kateri se more nar dali do 9 ure 16 t. m. predpoldan komisii dražbe oddati, naredit.
Popis stavb in priprave, vzeta mera, preračun stroškov, dražbine pogodbe in plan se zamore v tukajšni uradnii pregledal.
C. k. »radija zasavskih stavb v Litiji 2. aprila 1851.
31. maliga serpana 1N5I
Re pri
k ti dražbi se vsi tisti povabijo, kateri imajo voljo kaj prevzeti s tem pristavkam, de zaraorejo dražbine pogoje in popisovane dela in tudi tisti načerti, kateri zraven gredo, e. k. komisii v Kačeh in tudi pri C. k. gospodu inženirju asistentu v Boštanju pregledali in predenj se začne ustna dražba, se tudi spisane ponudbe prejemajo, te ponudbe znajo za en most ali za njih več in tudi za vse reči storjene biti, en znesek pa se ne sme za vse skupej ponuditi, ampak za vsako delo »e mora posebej naznaniti, za koliko ga hoče po nuduik prevzeti. Vsaka spisana ponudba mora da se zamore prejeti, na štempel 15 kraj carjev pisana in delo, kateriga hoče ponudnik prevzeti, mora z številko in besedo imenovano biti, in 5 goldinarjev od 100 mora za vadium vloženiga bili in njegovo ime spodej podpisano in tudi njegovo stanovanje imenovano biti, zraveil mora tudi naznaniti, da so mu delo in dražbini pogoji in popis delov dobro znane.
Od zunej more tia tako ponudnu pismo delo natanjko pisano biti, kakor je v oznanilo naznanjeno bilo, kateriga hoče prevzeti, zraven mora tudi zapečateno biti, in kdor ne do-polne teh pogojev, na tega ponudbo se ne bo gledalo.
Ko ustna dražba jenja, bodo te pisane ponudbe priča vsih, kateri so bili pri dražbi od drazbinske komisije po številkah, kakor so vložene bile odpečatene in v zapisnik zapisane
in tisti, kateri bo'te drla prevavl mora k peterim goldinarjem od IOO, Lalrro jo r.a vadium
vložil, še toliko določiti, de bo IO goldinarjev od IOO r.a kaveiio prišlo, fc eden al drugi, t<> je. če dva, eden z besedo drugi pa pisanjem enako obljubita, dobi listi, kateri je z besedo obljubil. Če pa dva z pisanjem enako obljubita, dobi tisti, kateri je svojo pisano ponudbo popred vložil, ali pa kteri ima manjši številko.
t e eden al drucri te dela prevzame, je koj zavezan in ne more odstopiti in visoki erar
je pa še Je takrat zavezan ko to C. k. visoko vodstvo zidarstva poterdi.
Tistimu, kateri te dela prevzame, se bo z pisanjem poterdilo na z ko bi se kje zamudilo mu bo k dobrimu vrajlan.
Po dokončani dražbi se za tc dela od nobeniga nobena obljuba več zapisnik sklenjen.
Boštanje 24. sušca 1851.
znanje dalo, in čas ne prejme, ker je
fct. 2738.
Oznanilo.
O 0.) I
14. aprila bo pri tem okrajnim poglavarstvu od 10—12 dopoldne dražba v zagotov-lienje priprege iz Postojnske postaje proti drugim postajam. Ravno ta dan bo tudi dražba v zagotovljen je priprege iz postajev Razder-tim in Senožeču, potem 15. aprila za postajo Logatec od 10—12 dopoldne za postajo Planina in Cirknice, 16. aprila dopoldne za postajo Lože in Obloke, potem 17 aprila pri c. k. razpostavljenim vradu v Ternovim v Bistrici, za postajo Zairurje za čas od 1. novembra 1.1. do poslednjiga oktobra 1851 pri tem se opomne, de se tudi pisane ponudbe prejemajo, ki se morajo vendar pred začetkam ustne dražbe komisii zapečatene izročili in z vadium-ain preskerbljene biti, ker se sicer ne bo nanje porajtalo.
Kdor misli tedaj kako teh reči prevzeti, k dražbi povabi. C. k. okrajno poglavarstvo v Postojni 5. aprila 1851.
MacSeven s. r.
se
ftt. 943.
Oznanilo.
C"-) i
V Čatežu na Oolenskem je stopnja poštmoj-stra spraznjena, ktero spet nadomestiti, se s tem konkurs razpiše.
Zalo stopnjo, ki se ima s službeno pogodbo podeliti, se plačuje na leto dve sto goldinarjev z vradnim dodatkam tridesetih goldinarjev v srebru, potem za privatne in erarialne poštne ješe posebej. Tisti, ki jo jtrevzame, je pa nasproti zavezan kavcijo z 200 gold. ali v gotovini ali zastavi odra]-
tati in naj manj šest za rabo popolnoma dobrih konj z potrebnimi hlevi, potem pokrito in na pol pokrito kalešo, potem uva majhina voza za prevaževanje pisemskih pošt zraven dveh esta fetnih mavli imeti.

in
Med Čatežem in Kostanjevco je med Čatežem in Samoboram I pošta.
Čas prošnjo vložiti je do 20. aprila 1851, zraven se pa opomne, da se bo c. k. poštna postaja v Kerško vas prenesla, ako bi sc za kra j Čatež noben prosivec ne oglasil, za kteri kraj sc tedaj tudi konkurs razpiše pod enaei-mi pogoji in do ravno tega časa, ako bi se poslednje primerilo.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljana 30. marca 1851.
iloff/tiann s. r.
2288. Oznanilo. C«03
Naslednje oznanilo visociga ministerstva kmetijstva in gornijstva glede letasnih deržavnih spraševanj iz gojzdništva se s sledečim pristavkam naznani:
Razsodba, če se sme pripustiti k deržav-nimu spraševanje ali ne, kdor »e za to oglasi, pripade deželnim poglavarstvam. Kdor »e tedaj za to spraševajc oglasi, more svojo prošnjo prt deželnim poglavarstvu tiste kro-novine vložiti in odkaz prejeti, v kteri se spraševanje godi in kjer zeli prosivec, de bi ga spraševali.
Dokler se čez to nič druziga ne ukaže, sc zamore, ako veljavni vzroki za to govore, od tirjanja pod A4 c. fi. v začasnim ukazu glede deržavnih spraševanj itd naznanjenih, zanaprej pa za vstop v gojzdniško šolo potrebnih vednosti. Toraj se bodo tudi prosivci, ki so samo šlir nemške razrede, gimnazij ali realno šolo doveršili, ako druge pod A4, a, b, c,« in £ zadevajočiga začasniga ukaza pogojene spričala pri lože, k spraševanju pustili.
Ker mora vsak prosivec za dopusenje k deržavnimu spraševanju 10 goldinarjev v naprej vložiti, tedaj se vsakiniu, kterimu je spraševanje dovoljeno, v podeljenim odkazu naročeno, pri svojim prihodu v kraju spraševanja prt c. k. deželnim poglavarstvu se oglasiti ;n stem, de pokaže odkaz in poterdni list, de je on prava oseba po $ 8. vodila za spraševa-joče komisarje denar vložiti.
Doba prošnje za dovoljenje k spraševanju pri zadevajočih deželnih poglavarstvih vlagali je do konca septembra t. I. odločena.
Od c. k. miuisterstva kmetijstva in gor-nijstva se sledeče sploh na znanje da:
Prvteklitja leta »n bile drr*a» ne spraševanja irojzdnišiva tc v llernu, Ijjubljani in Pragi. V drugih, po razpisu ravno tega ministerstva od 26. septembra lK50št. 13239 uaznanemh mestih so morale zaostati, ker sc ni noben tak prosivec oglasil, kterimu bi se bilo spraševanje zamoglo dovoliti.
V teh treh imenovanih mestih se je 25 prosivcov dalo sprašati; in 15 med temi je bilo za zmožne spoznanih.
Tckočiga leta bodo spraševanja, ako se prosivci oglase za spraševanje v naslednjih mestih: v l.vovu, Pragi, Ruda pes tu, llermannstadlu, K rak a v i, Reču, Solit ograd u, (iradeu in Zagrebu in sicer v drugi polovici mesca novembra.
Ljubljana 18. marca 1851.
(i ustne yrof Chorinsktf I. r. deželni poglavar.
Št. 87.	C39.) i
Oznanilo očitne dražbe.
V sredo 16. t. m. od 9 do 12 predpoldan ino če bo treba tudi po 3 uri čes poldan bo v pisarnici podpisane c. k. uradijc zasavskih stavb očitna ino ustna dražba sledečih del in priprav.
1.	590 kupov posipa za žvinske steze poleg Zalogo do Jeza
dovozit ino posipat.....tos gl. to kr.
2.	500 hrastovih ali mecesnovih 15 do 17 čcvlov dolgih 7/„ paleov debelih vervoplaznih dreves, pripravit, dovozit in
v breg dodelat........it« „ i o „
3.	Kamnenij nasip ino dlažba za varstvo kašt ali konja na
Jezi ..............56« „ 33 -
Si. 2381. |»|*OfciaS.	(s4.) 8
Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice se s tem na znanje da:
l)e jc v ekskucii gosp. dr. Kaučiča ku-ratorja nedoraslih otrok Nlarlina in Jakoba Rabmka zoper gosp. Jožefa Kastclica iz Zgor-njiga Kašla po odločbi čez prošnjo de pres. 15. novembra 1850 št. 9272 zavolj dolžnih 600 gold. po razsodbi od 29. Februarja 1848. št. 1002 eks. iut. 8. maja IH4H, dovolilo v prodajo posestva eksekuta, ki je vpisano v gruntne bukve poprejšnje gosposke na Fužinah pod urb. št. 2*8 in 17'/t, in po eenitnim za-■tf u od 5. septembra 1K»D št. 6909. na
2582 gold. 40 kr. cenjeno. Obstoji iz kajže
_____- - -_ iz
pod pop. št. 34, v Zgornjim Kašlju, iz ko-vačnicc in mlina ravno tu in iz polja in travnikov. Dovolilo je tudi v prodajo v ravno tem eenitnim zapisniku cenjcniga blaga in dražbo na 26. aprila, 27. maja in 27. junija t. I. vsakbart zjutraj od 9 —12 v kraju posestva s pristavkam odločilo, de bi se posestvo in blago le pri trelji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Popis v gruntnih bukvah, cenitni zapisnik in dražbeni pogoji se zamorajo vsak dan med vradnimi urami pri tukajšni vradnii pregledati.
Ljubljana 18. marca 1851.
c. k. okrajni sodnik Ueinric/ier. s. r.