n "Ti Ig Največji slovenski dnevnik I v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA [fp3 It TELEFON: CHELSEA 3878 3Q List slovenskih delavcev v Ameriki, Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 155. — ŠTEV. 155. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 3. 1929. — SREDA. 3. JULIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. NOVA SPIJONAZNA AFERA V CENTRALNI EVROPI napetost med čeh0sl0vašk0 republiko in madžarsko je dospela včeraj do viška ROCKEFELLERJEV DAR Madžari so aretirali čehoslovaškega železniškega uradnika. — Velike razburjenje v Pragi. — Cehoslovaška vlada je ukinila železniški promet preko madžarske meje pri Hidasnemeti. — Faulct obsojen na devetnajst let ječe. Nikjer na svetu ni špijonaža tako razvita kot v državah centralne Evrope. Celo članice Male an-tanLe ne zaupajo druga dru^i ter se medsebojno spi-jonirajo. Cehoslovaška ima izborno urejen špijonažni sistem, istotako Jugoslavija in Romunska. Da tudi sosede, kot naprimer Nemčija in Madžarska, ne drže rok križem, je umevno. I e dni je bila v Pragi zaključena obravnava proti čehoslovaškemu častniku Faulotu, ki je špijoni-lal v prid Nemčije. Obsojen je bil na devetnajst let ječe, KComaj je to razburjenje nekoliko poleglo, se je pojavila nova spi jonažna afera, kar je razvidno i*: sledeče brzojavke: Zastran postavnega praznika PROGLAŠENJA NEODVISNOSTI" ne izide jutri "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v petek, dne 5. julija. Uprava "Glas Naroda". smernice angleške politike Pogovori med MacDo-naldom in Dawesom so ugladili pot z a večja skrčenja v oboroževa- manj turistov obiskuje francijo Franc'ja mora pričakovati velike izgube vsled padanja turistovskega prometa. — Uradniki slutijo, da bo poletna se-zija dosti slabša kot pa zimska. Poslopje, ki ga vidite na sliki je del japonskega Keiwo vseučilišča Rockef^Ilrrjeva ustanova. v Tokio. Zgradbo je dala zgraditi zrak0pl0vna služba preko pacifika Goodyear Zeppelin Co. se baje pogajata glede načrta, da uveljavita zrakoplovno službo preko Pacifika. PRAGA, Cehoslovaška, 2. julija. — Razmerje med Cehoslovaško in Madžarsko je bilo že odnekdaj Dollar Steamship Co. in precej napeto, včeraj je pa dosegla ta napetost svoj višek, ko je bil na neki madžarski dbmejni postaji aretiran čehoslovaški železniški uradnik Vincent Pecha ter obdolžen špiionaže. Cehoslovaška vlada je takoj ukinila železniški promet preko madžarske meje pri posta i i Hidasne- • SAN FRANCISCO. Cal., 2. julija * ^ * t List Examiner je poročal danes, Vsledtega je Madžarska jako prizadeta, kajti V da se vrše pogajanja med Dollar tem letnem času prihaja na Madžarsko dosti ]etovir j Steamship ComPany 111 Goodyear-sv- Zeppelin kompanijo za transpaci- SCarjev. fično službo z vodljivimi zrako- Cehoslovaške oblasti zatrjujejo, da je bil Pecha pi™' , ^ „ . v , *w i • li - -i • 11 Stanley Dollar, podnredseanik zeiezniski blagajnik ter je obedoval v postajni re- parobroddne družbe, je baje rekel, stavraciji Hidasnemeti. Naenkrat sta stopila k nje-|da ie imel več konferenc z uradni- mu dva madžarska policista z revolverji v rokah. 1 ki Goodyer-zePPeiin družbe m da calles izstopa iz političnega življenja Prejšnji mehiški predsednik, ki bc odšel v nedeljo v Evropor bo stalno stanoval v inozemstvu. Calles išče politične izolacije. MEXICO CITY, Mehika. 2. julija. — General Calles "močni mož" Mehike skozi približno pet let. hoče imeti resnične počitnice zatem, ko je izročil vajeti vlade predsedniku Portes Gilu. Prejšnji predsednik Mehike namerava v nedeljo oditi iz Vera Cruza v Evropo ter je mogoče, da bo celo vprizoril potovanje krog celega sveta. General Calles bo celo mogoče "zro se pogajanja še vedno vrše naprej Preiskala sta ga ter ga uklenila, ne da bi navedla ! dasiravno se ni doseglo še nikake- j stanoval v inozemstvu, ker mu je j ga dogovora. j tukaj popolnoma nemogoče otre- Mr. Dollar je rekel, da bo prva sti se vseh vladnih in političnih Mad zarske obl astl smatrajo Pecho za Špijona. ki t služba najbrž otvorjena med San I problemov. je dobavljal Cehoslovakom važne madžarske doku-1 Franciscom in Havajem. če se bo- i I do obnesli tozadevni dogovori in da 1 mente. Zadeva utegne imeti še usodepolne posledice. vsa Španska i pozdravlja avijatike Velike množice v Gibraltarju so navdušeno pozdravile tudi angleške mornarje. — Sprejem v Gibraltarju. PARIZ. Francija, 2. juliia — Poletna turistovska sezija je pome-njala dosedaj veliko razočaranje ter je celo dosti manj zadovoljiva kot pa sezija tekom pretekle zime. nju. - Delavska vlada Viadni prometni uradni!::. •- bo priznala sevjete ter1 lirji ter tumlovski agenti ra/prav- . »I . ijaio že o sredstvih, k:iku bi b.. se borila proti nezapo- mogoče od pomoč, položaju slenosti. ,, Čeprav je mogoče prezgodaj re . da se bo poletna ScZ.ja izjalovila, kot pa zi:r..ska. ostane vendar dejstvo, da je bila -Zija dosedaj skrajno nezadovoljiva, — je dekel danes neki visoki uradmk francoske vladne turistovske a^t-n-ture. Nobena tajnost ni. da je vlada sklenila odpraviti izkrcal ni in vozninski davek ter tudi davek na razkošnosti. LONDON, Anglija. 2. julija. — Ko je bil danes otvorjen parlament. je lord Sankev prečital kraljev govor, v katerem je rečeno, d i so pogajanja med MacDonaklom in Charles Dawesom uglalila pot za akcijo, koje namen je skora'-šrie skrčenje mednarodnih oboroževanj. To je prvi prestolni govor, ki ga je sestavila angleška delavska vlada. Običaj zahteva, da mora kralj govoriti, ker je pa še vedno bolan. je govor samo podpisal. Agent franc, turistpvske re se je pritožil takole: ;ntu- Angleška vlada zahteva obnov- —.....— ------------------------— — i ljenje diplomatičnih odnošajev s GIBRALTAR, 2. julija. — Štirje sovjetsko Rusijo. Tozadevna poga-najbolj odlični španski letalci, ki ->an->a so se že začela, so bili rešeni iz morja po najbolj Glede domačih razmer je rekel obširnem mednarodnem iskanju so kralj- da bo skušala delavska vla-stopili danes zopet na solidna tla, da storiti vse- kar Je v njeni moči- priseljevanje iz mehike Priseljevanje iz sosednje republike se je zmanjšalo za petdeset odstotkov. Deportacijska postava pomaga uradnikom ob meji. WASHINGTON, D. C., 2. julija. Priseljevanje iz Mehike v to deželo je padlo za več kot petdeset odstotkov tekom prvih mesecev tekočega leta. To je ra^vidno iz poročila državnega delavskega de-partmenta. Nova deportacijska postava sprejeta ob zakij učenju sedemdesetega kongresa, je imela za poledico dosti deportacij iz južno-zapadnih držav. Mehiški priseljenci se v splošnem boje določb te postave, ki določa strogo kazen za vsakogar, ki pride nepostavnim potom v deželo. Tudi uradniki ob meji izvršujejo bolj strogo obstoječe določbe. Zaradi taga strogega nadzorovanja se je zelo znižalo število mehiških priseljencev. imperijalisti razburjajo gen. sandina General Calles je objavil, da ga bodo nato ustanovljene še druge \ bo sPravil° nazai le ogroženje mi-zveze. če se bo ta proga obnesla v ru dežele" Sedaj pa P™akuje, do-trgovskem oziru. Prevažali bodo ! bo miru in harmonije ter se upa potnike, pošto ter lahki tovor. ! popolnoma umakniti iz notranjega političnega življenja Mehike. Novica' o njegovem bližajočem se odpotovanju je prišla isti dan, ko so se vrnili duhovniki v skupinah ter pričeli zopet brati maše. kar jim ni bilo dovoljeno tekom treh, let. Znani vstaški voditelj bi rad videl, da bi vse latinske dežele združile ter protestirale proti a~ merskemu imperijali-zmu. t MEXICO CITY, Mexico, 2. julija. — General Augustino Sandino. nicaraški vstaški voditelj upa sklicati konferenco zastopnikov južnih in centralnih ameriških vlad. Na konferenci bi razpravljali glede kanala, ki ga nameravajo Združene države zgraditi preko Nicaragve. Saninov zastopnik v Mehiki dr. Pedro Jose Zepeda, ki se je vrnil, ko je pozdravil vstaškega glavarja v Vera Cruzu, je izjavil danes, da general ne nasprotuje kanalu, pod pogojem, da bodo Združene drža dovolile prosto plovbo ladjam latinsko-ameriških narodov. Vodstvo kanala pa bi se ne smelo vtikavati v suverenost in v notranje zadeve Nicaragve ali drugih latinsko ameriških držav. AKRON. Ohio, 2. julija. — V odsotnosti P. Lichfielda. predsednika i Goodyer-Zeppelin korporacije, sc izjavili danes uradniki, da je razpravljala kompanija s številnimi ameriškimi kompanijami o usta-! ncvljenju trgovske transpacifične službe, da pa niso sklenili nikakih tozadevnih dogovorov. Vodljivi balon bi bil najbrž izdelan v Akronu. Obsegal bi 6.500,000 kubičnih čevljev ter bi bil iste veličine kot dva vodljiva zrakoplova, katera grade sedaj tukaj za mornarico AKCIJA PROTI SUHASKIM AGENTOM SAN FRANCISCO, Cal., 2. julija. Tukajšnji občinski nadzorniki so sprejeli resolucijo, v kateri strogo obsojajo nepotrebno uporabo strelnega orožja suhaških agentov. Su-haški agenti so vsega skupaj usmrtili v Združenih državah 214 oseb in 9 med temi v Californiji. Nadzorniki naprošajo kongres, naj sprejme predlogo kongresnika Kahna, da naj vlada plača 25,000 odškodnine sorodnikom vsake osebe, katero so suhaški agentje po-nedolžnem ustrelili. prvikrat po enajstih dneh, ko so skušali poleteti v Združene države. Dospeli so semkaj na krovu angleškega aeroplanskega nosilca "Eagle", ki jih je privedel z Azor-skih otokov. Na tisoče Špancev iz vseh obda-jajočih provinc je bilo zbranih, da pozdravijo tako rešene kot reševalce. Ko je šel poveljnik Franco po niostiču navzdol, so ga sprejeli številni tisoči glasov in isto se je tudi zgodilo, ko so se prikazali angleški častniki z nosilca "Eagle". " Eagle" je prišel v bližino Gibraltarja ob osmih zjutraj. Oddelek španskih hidroplanov je obkrožal ladjo ter metal nanjo cvetje. Ob devetih je dospela križarka v pristanišče ter se zasidrala. Na krovu je bil aeroplan "Dor-nier", v katerem so skušali Ictalci poleteti preko Atlantika- da odpravi nezaposlenost. Nadalje je namen delavske vlade reorganizacija premogovne industrije, tako glede delovnih ur kot glede lastninstva. Delavska vlada bo vkratkem začela revidirati zakonodajo, ki se tiče prodaje in zalog opojnih pijač. V ta namen je bila sestavljena komisija, katero je potrdil kralj. ADVERTISE IN GLA£ NARODA -- Vsa znamnja kažejo, da dajejo ameriški turisti letos prednost Angliji ter tudi Nemčiji. Resnica je. da izdajo te dežele milijone \ propagandne svrhe in da so tudi odpravile nadležne postave, ki razburjajo ameriške turiste, ki obiščejo Francijo. S SINOM JE PRETEPAL ŽENO WODBRIDGE. N J , 2. julija — Joseph Bakue. star 31 let. je bil obdolžen da je zgrabil svojega 8 let starega sina ter začel ž njim pretepati svojo ženo. Tako vsaj so povedali sosedje policistu, ki ga Je aretiral Obdolžil ga je tudi. da je kršil parolo iz prisilne delavnice. V prisilni delavnici je sedel več mesecev zastran pretepanja svoje žene. PAPEŽ BO ODŠE 25. JULIJA NOVO POLETNO BIVALIŠČE denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. IZ VATIKANA VATICAN CITY. I tali »a. 2. julija. — Dne 25. julija, na praznik sv. Jakoba in ob priliki mednarodnega romanja seminaristov, bo papež Pij XI. prvič zapustil Vatikan. Izza leta 1870 ni še noben papež zapustil vatikanskega obzidja. ' DRŽAVNI KANCLER SE JE PODAL V MERGENTHEIM BERLIN, Nemčija, 2. julija. — Državni kancler Mueller se je včeraj napotil v kopališče Mergen-theim. kjer se bo štiri do šest mesecev zdravil. Obolel je na jetrih. Minister za zunanje zadeve Stre-semann se je istotako včeraj zvečer odpeljal na kratke počitnice v Baden-Baden. PAPEŽA RIM. Italija. 2. julija. — "Gior-nale d' Italia" je potrdil danes vest, da so dobili papeški uradniki povelje. naj začasno restavrirajo papeževo poletno bivališče v Castell Gandolfo. ker se bo papež skoraj gotovo preselil tjakaj pričetkoin meseca avgusta. Poslopja bodo popolnoma popravljena pred letošnjo zimo. REFORMIRANJE CIKAŠKE POLICIJE LONDON, Anglija, 1. julija. — "Dail Mail" je sporočil danes, da je čikaški policijski urad ponudil službo glavnemu konštablerju Wensleyu, ki načelu je oddelku za kriminalno preiskavo na Scotlant Yardu. v Jugoslavijo 500 ........ | 9.30 Lir 100 1,000 ....... $ 18.40 r> ee, žrtvovati v boju proti prohibit*!ji. Oi ;;mi/.acija bo skušala najprej dognati, koliko bez- t je pojav lo ter primerjati njihovo število s števi-• : • irciiziranih salonov pred prohibieijo. \ .V\v Yorku je bilo pred uveljavijenjem osemnaj-■ ■ : ni iidmenta 70(j!> i e.nziranov salonov in gostiln. ^ai nt ' o ij ruvljeiii, toda po zatrdilu newyorskega • -a kv nii-aija je sedaj v New Yorku trideset ti- -oc bežnie. lies je sicer, da se v teh nepostavnili točilnicah ne iz-pije toliko kot se je prej v salonih, toda če se pomisli na množino doma varjene pijače, na vtihotapi jeni in fa-oricirani alkohol, se da z vso gotovostjo trditi, da ljudje danes, desi t let po uveljavljenju prohibicije, popijejo d«»-sti več in dosti slabše pijače kot pa v prejšnjih lepih časih. Pomožni zakladniški tajnik Seymour L own nan, kate-vemu je poverjen enforcement prohibieijske postave, bo moral odstopiti. Odstopil bo, magari, ■ mag?! pri razsrr Ijevanju tu 4-letni delavec M'ha Poj iz L a pri Celju. Ko >;o neki "tor zopet navrtaii in napolnili z eksplozivom so delavci zavzeli varna skrivališča, dočim je Roje še iskal pripravno me^to. kjer bi se zavaroval pred eventualno nesrečo. V tem trenutku pa je naboj v štoru eksplodiral in je zadel velik kes lesa kakih deset metrov oddaljenega Rojca. ki je stal tedaj v strugi Vo-glajne. s tako silo v glavo, da se je nezavesten zgrudil v vodo. Tovariši so ga hitro spravili na kipno. kjer se je čez nekaj časa zavedel, nakar so ga odpeljali v celjsko javno bolnico. KAKO PREGANJAJO VROČINO. Nerodna ženska. Pavla tam z Gline, ki je znana zaradi svoje slabosti glede alkohola. je prišla te dni po opravkih v Šiško. Ker je imela s seboj kolo. je kmalu vse opravila in se vs?dla nato za mizo v Pahorjevi gostilni Pavla je naročala in naročala, pa tudi pila. da so jo celo moški občudovali. Posledica zavžitka prevelikih mer vina je bila ta. da se jc Pavla slednjič zvrnila pod mizo kjer je obležala. Gostilničar tega seveda, ni mogel trpeti in ker je bilo že temno, jo je spravil ven na dvorišče, docim je kolo ostalo v gostilni. Pavla je na dvorišču nekaj časa ležala, pozneje pa sc je zopet dvignila in odšla na cesto. Hoja pa se ji ni obnesla in je ženska padla na tla ter ponovo obležala. Poleg nje so se pričeli zbirati ljudje, ki so se nad pijanko zgražali. Poklicani stražnik je ženske odvedel s pomočjo dveh moških slednjič na stražnico, kjer so jo položili na deske, da se je prespala, nakar so jo poslali zopet na zrak. Pavlinemu mačku se bo pridružila tudi poštena globa, tako da jo bodo za nekaj časa minule želje po pijančevanju. Zagoneten vlomilec, ki ni tat. Na Glincah in v Rožni dolini se je pojavil skrivnosten svedrovec, ki vdira ponoči v tuje hiše, operira z vetrihom, a ničesar ne odnese. V noči na 13. junija se je splazil neznanec skozi priprto straniščno okno v gostilniške prostore Marjane Marinkove na Glincah na Tržaški cesti. Obhodil je vse prostore in prišel v kuhinjo, kjer je pozabil na štedilniku vetrih. Na prosto je odšel skozi kuhinjsko okno. V naslednji noči je isti storilec odlomil na vratih barake Antonije Bevčičeve tik Marinkove gostilne kljuko. Isto noč se je podal še 1alje v Rožno dolino, kjer se je istavil na dvorišču Ravnikarjevc • ostilne. Razbil je vratih šipo, se -•plazil nato v vežo, tam odprl vra-:.a v atelje fotografa Manzinija in :oy. jvilil po gostilni. >or v Maiinkovi gostilni skrivnostni vlomilec tudi v Ravnikar-jevi gostilni ni zagrešil nikake tatvine. DIMNIKAR—VEČKRATNI MILIJONAR Srečni so tisti Nevorčani. ki se lahko podajo v vročih poletnih mesecih na počitnice, onim. ki ostanejo v razbeljenem zidovju, pa ne more nihče zavidati. Toda dc-ca je iznajdljiva in si zna pomagati. Na sliki vidite dva bratca, ki se navzlic vročini dobro počutita. KRVAV ZLOČIN 16LETNEGA FANTIČA Lowman je bil ne k or podgoverner države New York ler je obljubil, tla bo točno izvajal določbe suhaške postave. Na mesti ir tega je pa dovolil svojim vohunom, da so streljali in ubijali vsevprek, odobril je zastrupljevanje j letni rudarjev sinček ivan Robavs iz Kotredeža. Fantičku jc kenj voznika Z. razmesaril desno nogo pod kolenom, da se je meso ločilo Konj pa je pohodil. Ko so šli šolarji iz šole proti Ko-tredežu. se jc pred hišo Drnovška prip?tila huda nesreča. Na ozki ce-eti sta prišla nasproti dva voza.. Otroci so sc umikali, pa je kljub temu prišel pod konjsko kopito 8. da so fantiča takoj odpeljali v ljubljansko bolnico. Z. se bo moral zaradi neprevidne vožnje zagovarjati pred sodiščem. ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA LISTA ROMAN MLADA LJUBEZEN Čitateiji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega. ilenaturiranega alkohola ter se v splošnem posluževal naj podlejših sredstev v s vrh o, da doseže svoj eilj. Kakšna je bila posledica i Število pivcev se ni zmanj-l od kosti- Prve pomoč je ranjencu nudil _ zdravnik dr. Zarik, ki je odredil. ki jih ima prohibieija na vesti. Lowinanove operacije so se posreeile, toda paeijenti so dosledno umirali. Po dveh letih Lowinanove strahovlade je butlegarska industrija istotako razvita in trgovina z opojnimi pijačami se vrši v baš tako velikem obsegu kakor se je pred d jegovim nastopom. To pa seveda ni krivda Lowmana in tudi ni bila krivda njegovih prednikov. Bil je bolj brutalen in bolj brezobziren kot njegovi predniki, toda vzrok neuspeha leži v tem, da je proliibi-cija neizvedljiva. i Coolidge je bil dovolj prežet z yankeeskim duhom, da bi se poslužil v to svrlio vsakega sredstva. Ni si pa nrpal vreči vsega na prohibicijeko karto. Tudi Hoover, ki se je z dušo in s telesom' i3rodal suha-ccni, ne bo tega storil. Osemnajsti amendment bo mogoče le tedaj izvesti, o ua bodo začeli dobesedno tolmačiti, ko bodo vsako osebo, pri kateri bodo našli opojno pijačo, brezobzirno in brezpogojno tirali pred sodnika; ko bo Jonesova postava1 izvajana'v vsej svoji brutalnosti, ko bo imel vsak polieistj ip šerif pravico ustaviti na ulici brez sodnijskega povelja vsakega človeka in ga preiskati. Takrat bi bil prohibicijski amendment izveden. Toda le za en dan. Kajti naslednjega dne bi: bilo prohibicije konec. r: << G 1 a s Kdor naroči Naroda" do 15. JULIJA mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana. V Londonu je umrl te dni 93-let-ni dimnikar Nightingall. ki je zapustil ogromno premoženje. Njegova rodbina jc podedovala 22 hiš na eni najobljudenejših londonskih ulic, nadalje tri velika posestva in en milijon funtov šterlingov v gotovini. Nightingall je pričel svojo kariero kot dimnikar in temfu poklicu se ima zahvaliti, da je postal večkratni milijonar in sicer v angleški valuti. Prvotno je bil zelo siromašen in roditelji so ga poslali k dimnikarskemu mojstru. cH bi si služil vsakdanji krtih. Mojster je pa ravnal ž njim zelo grdo in zato je pobegnil od njega v drugo mesto, | kjer se je kmalu osamosvojil in vo-; dii svoje podjetje tako, spretno, da j je imel kmalu več pomočnikov in j vajencev. Takrat je bil star šele IG [ let. Čez 3 leta si je kupil hišico in j se zaljubil v lepo sosedovo hčerko i Morreton Pinknev. Dekle se mu je ! pa smejalo češ, da ji še na misel i ne pride poročiti s z dimnikarjem. ; Prepovedala mu je celo hoditi pod i njeno okno. To je fanta tako raz-' kačilo, da je sklenil dokazati svo-j ji izvoljenki, da bo hodil pod nje-, nim oknom, kadar in kolikor se mu bo zljubiio. Prodal je vse svoje imetje in kupil hišo, ki je bila last njenega očeta. S tem je bil njen odpor mahoma strt in dekle ga je pozneje rado videlo. V dotlčnem kraju so začeli graditi železnico in proga bi morala voditi preko zemljilša'. na katerem je stala dimnikar jeva hiša. Podjetni dimnikar je zahteval o-gromno odškodnino in železniška uprava mu jo je izplačala. Tako je postali čez nce bogat. Poročil se je svojo izvoljenko, ki se ni več branila dimnikarja. Pozneje je začel trgovati z zemljišči in imel je tako srečo, da je postal večkratni milijonar. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*', NA JVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AM MRI Ki, Po vojni se zločini mladoletnih vedno bolj množe. Zanimivo je. da napadajo stare ljudi. O neverjetni posurovelosti mladine priča zločin, ki je bil izvršen te dni v fran coskem mestu Boulc.ge-sur-Mere. To je edini primer v zgodovini kri-minalistike in zato ni čuda. da razburja vso francosko javnost. 65-letna starka Sainte-Maresville je bila upraviteljica skladišč in delavnic podjetja v Boulogne-sur-Mer, katerega lastnik je njen sin Constant de Sainte Maresville. V soboto 8. junija je dvignile upraviteljica v blagajni 3500 frankov da bi izplačala delavcem terensko mezdo. To je zvedel 16-letni uslužbenec Jean Fourier in sklenil je starko umoriti in oropati. Šel je takoj na delo. Vedel je da je upraviteljica skladišč med 12. in 2. uro doma in prišel je k nji pod pretvezo. da rabi lestvo. Cim je stopil v njeno sobo. je planil na staro amo, ki je bila obrnjena k njemu s hrbtom. Pograbil je kuhinjsk nož in ji zadal po vrsti 23 ran. Starka se je sicer zgrudila, toda v strahu za življenje se je znova dvignila in zbežala vsa okrvavljena na dvorišče. Mladoletni napadalec ie planil za njo. dohitel jo jc. pobil na tla in jo začel neusmiljeno obdelovati s petami. Nesrečnica je milo prosila pobesnelega fanta, naj ji pusti vsaj golo žilvljcnje. Toda napadalec je odgovoril z novimi udarci in končno je svoji žrtvi s petami zdrobil lobanjo. Pobesneli fantič jc bil tako ra-finiran. da si je takoj izmislil svoj alibi. Spomnil se je. da odkrijejo; um Menica ali "promissory note" je ka kolektirala $100 od Robinsona. Ako ne bi ta plačal, je Brown odgovoren za noto. valeč. Toplomeri so zmeraj silno krak, krak. krak je hitelo. Vsem Plsmena obveza plačati gotovo svo- y slučaju pa da w nota se g,a_ modri stvori. Vedo celo, kakšno bo je šlo na smeh. Ali toplomer je bil 10 ob Sotovem roku Nota lahko ^ na $1{H) g g, obrestmi je mo_ Ena lučka mi gori, ena mi pa sveti... (Neznan poet.) Bil se je razmeroma jako mlad vreme. Zrcalo mu je pomagalo.>Tu- silno čemeren in ko so opazili, da vsebu^e P°S°j &lede Plačanja obre- vihar- sti aU pa ne" Menica utegne imeti le en pod- A niti toplomer niti ogledalo na ^ v katerem ,iučaju seveda le ena oseba je uugovorna za plači- lase katerih barva se je nad vse žici v tivolskem gozdu. Ona je vsa,di 10 5e biio izkustvo od čestega se mu kazalec obrača na " učinkovito odbijala od njene ala-1 zmedena pritrdila, nakar sta se lo-j kazanja. no", je nakrat vse umolknilo, bastrske polti je bila glavica te čila. Dočim je on krenil na desno v' Kanarček »je bil prvi tekmec. Bil A niti toplomer niti ogledal obdana od svetlorumenih, svilenim stranski drevored, je ona nadalje- * prepričan, da bo dobil prvo na- videz ni moglo podati odločilne z- ^tHudi Tcč^d- nitkam podobnih las, ki so bili v vala naravnost svojo pot. A že se je B^ado in nedvomno je imel lep. jave, kdo je najlepše pel, in skoro , * indorsantov -indor- ttu Si JC I^ ^ n. , bližala zan i kazen zanio na kise ie zvonek glas. "Nekoliko vrešči," so bi se vnel prepir med njimi, ko je J n^uirnnil nnhil ir bil liubko dra- čudovitem skladju z njenim rožna- onzaia zanj nazen zanjo pa, ki se je ° . . * ser> Indorsant ie človek ž"tno"oL katero ga je mar- tim obrazom.... In če je imela nje- bito dala omamiti od njega, bridko » ocenjevalci. Kanarček je stopil kmet z zeno v sobo in sedel « • »T,^ Onleto debrove- iiova žena liki kaka Neapolitanka razočaranje! Njej je prišla namreč bU .ogorčen do skrajnosti; bil je na stol. "Umreti mi jc brez čaja. tom ,1KUO J _ »__„, ctHirn^d nasnroti nriiatfliioa ki ip od daleč navajen odnesti prvo darilo. mamica," je dejal; In mamica se Dorico Ne- plamenece črne, kot noc sKrivnost- nasproti pnjaieijica, ki je oa aaiec ,. . . . . nlačal ako nrvi nodnisnik ne ola- lahkn kumiirio v vsak- večli - - • - -----' Nato je prišel na vrst šivalni je zavrtela in ko bi trenil jc bil Piacai- aK0 P™1 PoapisniK ne pia se lanKo Kupujejo % vsaai \ecji goče, da banka izplača Brownu vseh $100. kajti ob koncu leta sprejme od obveznika dolžne obresti. ., , ^ . ... III. Traveler's Check, pismkov ~ ki je po- Nekateri bančni zavodi v Zdru-Umreti mi je brez čaja tom sv°ieSa podpisa na obratni ženih državah izdajejo takozvane strani note. obvezal se. da bo sam Travelers' Checks ali Cheques. Ti del in ljubil je svojo . . , ,rp,-,, rv, hil3 ie imel malce ne oči, se je zdelo, da odseva tej vse videla. Vprašala jo je: "Ti Mai- ohllono srce m morda - kaj se iz oči sinje, južnoitaiijansko nebo. ka, s kom si Pa govorila baš fcar?" stroj Njegovo drdranje ni bUo si- lonček na ognju tudi ohLpnTvest. Vsekakor Sedaj naj si pa pomaga človek, ako' "S svojim čestiicem! Lep, simpa- cer kaj zanimivo, a« dobil je povsem ve je bilo v njegovem srcu vse preveč si more! Primerjal je in premirja!.! Učen človek je! Ako me zasnubi, ga dobre ocene in ie bil na videz za- meti In lonček je hipoma pričel šu- Jutri imava dovoljen. r.rn^rs, h* hi tri bila moela iz-! a noben ini mogel dati prednosti, najbrže ne zavrnem. pol^nit^ ena sam a lj ub«sen Kako bi kaj čuda. da je vzljubi! poleg bra- I sestanek. Ali ne bi mogla iti ti kot J™or sem k i t je de- moglo potem hiti drugače, nego da netke še plavolasko! Seveda kot za- nekako gardedama z menoj - v jaL Nimam dosti časa, da bi mi- se je včasi tudi še v kako drugo konski mož bi bi tega ne bil smel! primerni oddaljenosti seveda?" SU1 POlone. žensko zazrl in da ni baš povešal Včasi mu je pač šinilo skozi mož- ^ ^ pogledov, ako ga je srečala kaka gane: "Kam jadramo?" a to ga ni — krasotica. "To je najlepša godba na svetu, je izpregovoril kmet. "Ni je muzi-ke nad njo.' ' Seveda kot zakonski mož bi tega ne bil smel oziroma bi bil mo odvrnilo, da ne bi bil hodil odslej dan na dan ob določeni uri po tisti poti. kjer jo je bil prvič srečal in i al' A kaj. ko mu je pa primanj- koder je ona redno vsak dan ob i- kovalo moralne moči--defekt, stem času prihajala. Zakaj ne bi za kateieg on pač ni mogel nič malo poljubimkal in morda tudi In to vemo vsi, da ni tako lahko, Pri tej posnel smetane, če bi se da-postaviti se izkušnjavi v bran. Da lo?.... Da je tudi on njej všeč. ie smo popolnoma pravični, treba o- kmalu izprevidel in to ga ni malo meniti da je bila izkušnjava pri osrečevalo. Tisti čas mu je pnsla nJem tudi res velika, zakaj bil je, na misel pesmica, ki jo je slišal kakor se reče, "fest fant" in to je kot otrok tolikokrat peti: bilo vzrok, da je tudi na njem obtičalo včasi kako žensko oko in ga1 Ena lučka mi gori, izzivalo. Še večkrat je kajpada iz-J ena mi pa sveti ... žival on s svojimi pogledi in nasmehi in tudi to se ne sme prezre-1 Kako se je to ujemalo! Ena luč-ti, da se je vselej prav dobro po- ka je bila njegova žena. ki ga je čutili, kadar se mu je katera od- tako zelo rada imela, druga pa nje-smehnila in mu s pogledi vračala va nova oboževanga in oboževa-prijaznost za prijaznost. S stališča teljica. Odslej je vedno prepeval stroge morale je vse to prepoveda- to pesem in sicer ne samo v mino. Toda ker taka ljubezen na raz- slih, ampak tudi na glas in celo dalje nikomur ne škodi, menda tu- 1 vpričo žene. di prevelik greli ni! "Kai Pa imaš vendar vedno s te- Za kaj več tako nedolžno lju- ma dvema lučkama?" ga je nekega bežen našemu junaku spočetka tudi dne vprašala, on pa se je samo šlo ni. Toda resničen je pregovor:— smehljal in skomigal z rameni. ^ Kdor nevarnost ljubi, se v nevarno-( nekoč, ko je zopet začel: »ti pogubi! Nekoč je sreča! mladenko. ki ga je s svojo lepoto čisto o-mamila. Saj nemara ni bila lepša od njegove soproge, a zaostajala tudi ni za njo. Ako je imela njegova žena dražestna jamico v svoji lepo dala: zaokroženi bradici, je imela ta pa dve v svojih polnih licih. .. ako jc imela njegova žena košate, temne feabica ura se je dobro odrezala. Prosila je. da bi ji dovolili odbiti ogledalo je namignilo toplomeru, ure, in jih je odbila s prav čistim Ni bilo treba dalje razpravlja-zvokom. "Menim, da bi morala do- ti. biti nagrado," je rekla.... Tako to- Kmet je odločil, čno kažem čas."' Čriček, ki je živel za ognjišnim ^ x kamenom, je bil tako boječ, da -ni 3 PAPEŽEVA DRŽAVA 'Ali Malka, saj ta človek je vendar oženjen!" Dekletce je toliko da se ni sesed- lo. ' Kaj?.... Oženjen........ O!" * Da, ta zasluži, da se mu osve- tiš!" "O. Bog! Da, maščevati se — toda kako?" .... "Jaz vem, kako! Z njegovo ženo hotel Priti iz skrivališča, temveč ie sva znani, k nji greva! Zdaj bo sa- začirikal lepo pesmico tam, kjer Jej ma doma — kar takoj poj diva! V. tičal. ča. Teh indorsantov na zadolžmci banki in se prvič podpišejo ob na je lahko več. kupu. Stanejo prav malo več kot Ako se nota ob določenem roku označena vrednost, kar jc dobiček ne poravna, se protestira na isti banke. Čeki pa se morejo kasiiati, način kakor ček. Ali treba prote- dokler se zopet ne podpišrjo v pri- stirati jo istega dne, ko zapade. sotnosti osebe, ki naj jih kasira. To Menice ali "promissory notes" so se večinoma godi v kaki evropski Toplomer je pogledal ogledalo in P°d gotovimi pogoji - negotiable", banki, kjer se skrbno ugotovi isto- t. j. se lahko prenašajo od ene o- vetnost obeh podpisov. Travelers* sebe na drugo in prodajejo in ku- checks se lahko kasirajo pri vsaki pujejo. ameriški banki in v večini cvrop- j Ako lastnik note gre k banki, da skih 'sank. Ti čeki so najbolj varen dobi denar za to noto. jo banka in komoden način za potnike, diskontira. t. j. daje lastniku nekaj manj kot znaša nominalna vrednost note. Razlog zato je sledeči: Ko banka kupi nolo, ona veže gotovo svoto svojega denarja. Papeževa država ne bo tiskala PRODCKCIJA LOKOMOTIV. dolžnost si štejem, da jo obvarujem' Mačka je prispevala lepo mirno ci pridejo v p sramote'/* In šli sta • --- — ----------I t ct'J .i»ulvj atuic^a uciiai ju. j bankovcev, le zlati in srebrni nov-j dokler ta nota ne zapade in bo plači pridejo v promet, ne toliko ko:,Annfl hi meri tpm lnhkn m- Dvoletni census tovarništva za 1927 pokazuje, da se je tega le- čana. Banka bi med tem lahko in- ta v Združenih državah produrira- melodijo, a pinja. ki je stala v mle-j plačilno sredstvo kolikor kot znak vestirala dotično svoto. da bi ji lo za 86 milijonov vrednosti loko-karnici 'poleg kuhinje, se je čisto! papeževe suverenosti. Denar bo5 prinašala obrest> Radi teu i >i banka motu m njegovih delov V Mem Ko se je odpravljal drugi dan po! razločno slišala skozi odprta vra-t priznan tudi v Italiji. Državni ta. j - 5 prj nakup" note odšteje "otove je biio izgotovljenih 944 loko- Hrbet ga je bolel in ni mogel dobro spati. M-\ Williams II. Mnk, St. i-ouis. Mu., «1« mfgel i-udovite % Nuga-Tune. < Mi pravi: "Predno nem za boli in moj tek do jeill ne je eudorito izboljšat. 1'nnočl lahko mirno n:>im in li-fti slabi okUH j<- i/fcinil iz ust. Ne morem dovolj pri|H-.o&iti Nuua-Tone " Več kot milijon otteb je dolino hvatu Nuga-Tonu za njih zdravje, krepkust in moč Tn»li ho vt«li-«1 rasnih neredov kot n pr. Hlabc prebave, plinov * želodcu, o-sliilielih Itveev. in-rednostJ leUvic, Jeter in mehurja, kronično zaprtje, napada omo-ti»c in (Ibvobola, izi-ri>anonti, oslabljeno-s'l in uličnih boU xni. Ako trplt«- na kakih teh bolezni, tedaj bi morali vžlvatl Nupa-T«»ne < 'udovi uxtx"h v nekaj dnevih. N*u-Ba-Tone ?««< prodaja v v»eh t-Ruvinah z zdravili, ali Ka uarot i- za va* od za.laj;a-telja z zdravili. —Adv't. Ena lučka mi gori, ena mi pa sveti — je njegova žena nepričakovano do- Mene pa srce boli. da mi ni živeti! Or» jo je debelo pogledal. "Ali kosilu naš junak v pisarno, je pripomnil sRd .o proti ženi: "Dori-ca, danes me nemara ne bo ob navadni uri domov. Šef se je izmislil da mu moram pri nekem delu pomagati. In saj veš — uradniki nismo zidarji, delati moramo tudi čez uro." Poljubil jo je in odhitel. Ko so s?) vrata za njim zaprla, je ona dvignila pest in mu zagrozila: "Le čakaj me!" On pa tisto popoldne niti šel ni v pisarno! Kako bi bil pa tudi mo-; gei kaj delati! Zamudil se je torej' v kavarni, potem pa se odpravil na ; določeno mesto, še preden je bil čas. S seboj je bil vzel drobno knjižico poezij, da bi se laglje potmhnil, če bi kdo mimo prišel. Nestrpno je čakal. Ker ni vedel, od katere strani pride tako težko pričakovani piamenček, se je držal nekako v sredi steze, da bi mu ne bilo treba iti predaleč naproti. Že se ga je lo- ta teval nemir. Napovedana ura se je bližala, nje pa od nikoder. Ste-mar kaj sluti?" mu je šinilo v gla- za se je izgubljala na obeh straneh vo. Toda žena je čisto ravnodušno za ovinek in venomer je pogledoval pripomnila: zdaj na levo, zdaj na desno. "Kaj "Kaj tako gledaš? Saj se pesem pa, če je ne bo?" ga je zaskrbelo i tako nadaljuje, ali ne?" On si je od- in zazdel se je sam sebi strašno ■ dahnil in šel naravnost tja, kjer je smešen. Že je bila šest ura, a še| vedel, da mu prisveti njegova dru- nič! Toda prav tedaj, ko je kladi-! ga lučka nasproti. In prav takrat se vo zadnjikrat udarilo ob bron, se | je tako osokolil, da jo je nagovoril. Je prikazala na levi strani stasita Malo se je bal. da bi mu ne zam«- ženska postava. A ni se je razve-rila njegove držnosti, toda kmalu se selil — nasprotno, srce mu je od je prepričal, da je — kakor se pra- strahu zastalo! "Ali je to privid, vi — do ušes zaljubljena vanj. To' ali kaj?" je vzdihnil. "Vsekakor pa je le še bolj podžgalo njegov pogum in osmelil se je celo. predlaga- mora imet' tu satan svoje parklje vmes — odkod naj bi vedela in ti ji za drugi dan ob 6. uri popoldne zeolj slučaj to tudi ne more biti! sestanek na neki bolj samotni ste-1 In vendar — njegova soproga je! _________________{Kako dostojanstveno stopa! O da j bi vsaj one druge ne bilo, potem bi se že kako izgovoril!" Plaho se je ozrl na nasprotno stran, a glej. tudi ta se je že bližala — baš tako mirno in samozavestno. Bil je nenadoma med dvema ognjema! Kaj početi, kaj storiti?.... Par trenutkov je pomišljal, potem pa se spustil "brez upa zmaga" naravnost doli v beg.... Kar je bilo pozneje še doma, ne spada več v okvir humoreske. Koncem junija t. 1. bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po 41% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vstevši 12. julija 1.1. že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki še nimajo nase vložne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi. Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovoljnost posameznikov. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK nik je že vložil pri švicarski vladi j obresti Naj tu navedemo dva 'i- n:otiv za noiinalnotirno železnico, prošnjo za vpis vatikanske pošte v j p;siučaja- 10 za rudnike m industrije in 44 mednarodno poštno zvezo. Vatikan-. Robinson izda menico ali noto. elektičnih lokomotiv ska pošta razlikuje troje vrst fran- s katero ie obvezuje plačat: V Združenih državah je sedem- kiranja: za notranjost pol-noma usahnil. 3. julija: .tun,, ric, Cli*-'"b"urB Fresi'lffit Hardin*. llrrsnrD CliTl-« ira 4 Juiij»: Milwaukee. Chcrb- -trg. Hamburg Mu»m heti. B<.iil« «n* Ni^r. hr* men 5. Ju'iJa: tie .j- France. H»vrw t«-r-trtro Augustus. Napoll. Genova 6. julija: M innewdflka. Cherbourg Arabic, CherJjourit. Antwerpen 1 )eu tnchla nil, C*herl>ouig. Hamburg Rt-public, Cberbo.trg. Hr-men 7. julija: A qui tar. t 9. julija: Majestic, 11. Julija: eland. a Cherbourg Cherbourg Cherbourg. Hamburg 12 juha Harm Havre Vub-ania, Tr*t I.at>lant-l-rd;im Mtnnei« ta. Boulogne »ur Mer 13. julija: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 15. JultJa: lie renfiaria Ch»rb< 'tk fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna cot aa tWfwanJe ni ogromnih ojrmkih: ILE DE FRANCE 5. Jul.; 26- Jul. i Ob polnoči) <7. P M i PARIS 12. julija; 2. aueusta (Ob polnoči) '3 P. M • FRANCE 19. julija; 15. aueusta "Ob polnoči* \ajkr»j&» pot po železnici. Vsakdo v posebni kahinl z vsemi m drrnl-tiI udobnosti — Pija a In slavna francoska kuhirija Izredno nizke cene VpraAajte kateregakoli pooblad^enega Htfeul« FRENCH LINI fiir M»r, Hre- 19 STAtE STREET NEW VORK. N V — Ali vidiš mavrico? — je vprašal abej svojo nečakinje Njegove uri so žarele od navdušenja vspričo krasnega loka, skoz; katerega r-c jc silil Slap kot jaliac v cirkusu skozi svoj obroč. Jakobina je občudovala mavrico ter hladno meglo, V. jc sedala na njene lase, prav iz vsega srca. Abej se jc ozrl vanjo ter čutil zopet vse skrbi. A so preje vstajale v njem. — Kako lepa je, ta porednica! — si je rekf vedno zopet. — O moj ljubi Bog, kako jo bom moral čuvati! V tem trenutku pa se je abej Bordes ves' to zganil. Pod vplivom Slapa ie izšla iz njegove glave- rešilna misel, kakšno dragoceno razodetje' Sedaj z Bogom, skrbi! Z Bogom, vi kr esarji! Da dobi zopet mir svojih tarih dni. mu je treba le poročiti J Jtobino! Da. seveda, to ie seveda edino r prostilno sredstvo! Sedaj je lahko varen, da bodo zopet obiskovali r egov vodopad! — Mi hočemo takoj videti, če kaj misli nato! Prijel je še enkrat roko svoje r jčakinje ter vprašal, stoječ pred blestečim Slapom: — No, Jakobina. ali ti ugaja moj Slap? — Gotovo, stric! — Ti imaš tudi vzrok veseliti se ga, kajti njemu se moraš zahvaliti za svojo dote! — Zares? To zveni tako, kot da me misliš poročiti! I zakaj pa ne? Ti si sedaj odrasla deklica ter si se v zadnjem času zelo močno izpremenila. — Tako? — In kakšna sem sedaj? — Jaz? Jaz nisem nikakor merodajen Ce se pa oziram na sodbe svojih rojakov ... — No in kaj? — Kakšne poglede so metali nate! Ali nisi bila nič ogorčena nad tem? — Radi te malenkosti, stric? Ti bi moral videti, kako delajo v Pau, kadar se gremo izprehajat! To je naravost smešno! — Torej meniš! _ Da! To nima nobenega pomena. Človek ne odgovori nikdar na pisma! Ab^j se je vzravnal. - Kaj? — je vzkliknil. — Torej ti si že dobila ljubavna pisma? _ Kaj ta "že"? Ti pozabljaš, stric, da bom prihodnjič že dobila svojo učitejsko diplomo. Saj so šolske deklice, ki jih dobe. še predne so dobile svoje odhodne listine! Kapitan Werner Ohlscn: Zgodba z morja. Sq ljudje ki niso videli nikoli morja. Revnejši so od nas. ki ga poznamo. Kajti štiri petine zemeljskega površja pokriva voda — sed-morica morij. Večina ljudi pozna morje vsaj 2 dar.es v nekem monakovskem muzeju. Toda tega dela ni izvršil kajak in ga ne izvršuje niti velikan prekomornik, ki rabi samo šest dni — naj bo čolniček ali prekomornik, kopmenje človekovo je. k: >oč žarnicami in obločnicami sko-l tiho. temno noč. Spodaj v v>-iki slavnostni dvorani je bila go->tiia. ki jo je priredil kapitan, ir bsipavajo z velikanskimi izstrelki. Bojna ladja med bitko jr kakor stolp brez življenja, v katerem m naprti ljudje. Nekaj častnikov opazuje iz notranjosti skozi prri.iko-,)e razvoj bitke, gibanje nasprotnikov. učinek strelov. Ostali tiso- jle.s. vriskajoča zabava in razpo- i ne vedo ničesar. Radio in trle obali in je začarana za vselej oci i skače preko morja. Ko kriči galeb: njegove lepote. Noben drug narav- i ko žvižga veter: ko se dviga rdeča ni pojav nima tako tisočeren obraz krogla, ki naznanja viharje, na si-kakor morje. Smeje se vse sinje ir. gnalnem jabomru: ko se dozdeva zelenkasto, tuguje sivobarvno in ; da so leteči oblaki sami kakor čr-grozi vse črno. Počasi dihajoč po- j na jadra z ladje duhov, tedaj pribija svoje male valove na pesek • poveduje brodar svojim otrokom o kjer se raztečejo in presahnejo v letečem Holandcu, o Klabavtru mehkih tleh. Hropeč zaganja pe- [ o Ahasverju morja — pripovedke naste grebene preko čeri skalnatega obrežja, da se dvigajo visoke kakor curki vodometa, in obstali' jo kakor beli in strašni velikani v mavričastih plaščih nad bregom Vsakih šest ur se odprejo usta narave in požirajo morje vase; to imenujemo oseko. Tedaj stopi temno-vlažno dno iz morja, na stotine metrov daleč, pokrito z morskimi zvezdami, majhnimi raki, z o nemirnih ljudeh na nemirnem morju, kjer je hrepenenje neskončno. Ljudje so napravili iz pomorske plovbe nekaj zelo treznega. Gradnjo brodov so tako izpopolnili, da se lahko odpravljajo z vsemi svojimi navadami na morje. Ladja vozi s pristana voda je še rjava in blatna od ustja reke, potem posta- morskimi klobuki, ki so beli kot zelena in steklena nad neznan želatina, s čudno živadjo iz skriv- \ skimi globočinami; valovi vstaja-r.o-tnih globin, ki leži šest ur ka- j0 višje. Bregovi se odmikajo še kor mrtva na tleh. Potem se usta nazaj, srebrni svetlobni meči sve-narave tam v neskončnosti znova tilnikov udarjalo še vedno skozi odprejo in siknejo med ustnicami j nočno nebo, ognjene barve pome-morje nazaj: mudno se preliva j žikujejo in krožijo, zelene in rde-znova proti bregu. Čuvaj v kopali- , če, potem je samo še tihotna šču zatrobi svareče z rogom: Pli- j zvezdnata noč — na ladji pa ne sajenost. Tedaj je splavilo tiho. zaspano morje proti ladji razgublje no ledeno goro — samo manjše izmed tistih, ki se potepajo po morju. In ladja se je razbila od udarca. kakor da je bila vaza iz porcelana. in potopila se je kakor ka-:nen. Ko se je polnila z vodo ir pogrezala, so stali ljudje, zadnjikrat v svojem življenju, zgoraj na najvišjem krovu in so prepevali u-sodo svojega koprnenja: "Bližje moj Bog. k tebi", prepevali so, dokler jim niso utihnila grla v vodi Grozovito je življenje morja bolj grozovito nego življenje na kopnem. V mornariškem muzeju \ Belfastu na Irskem je razstavljena velika, mrtva riba. prav zapra\ polovico ribe. Kajti ribo so prerekali vzdolž vse dolžine, tako da vi-Jiš prav dobro v njeno notranjost V nje želodcu opaziš nekoliko manjšo ribo. ki jo je večja požrla tako da je tudi nje notranjost vidna. In v njenem želodcu je zopet j riba. se manjša, zopet prerezana in tudi v njenem želodcu — sedemkrat. sedemkat po ena riba v želodcu naslednje, večje, sedem rib v eni. ki so požrle druga drugo, po svoji velikosti in v teku nekoliko ur pred ulovitvijo največje. To je I najgroznejši muzejski prikaz, ki sem ga kdaj videl. ion in svetlobno znamenje jim do- : našajo povelja, kurijo kotle, uravnavajo topove, izvijajo granate v visočinc, vse v umetno razsvetljeni temi železne notranjosti. Nič ne vidijo morja, ki se bojujejo za go-spodstvo nad njim do smrti. To jc najstrahotnejša fantazija, ki si jc je izmislilo človeško koprnenje pl .r.orju. 19 Julija K rinruhe. Houlonn« mm • It tt»-rrl*m. Houlotfrie »jr Mer, R-H-terd-i m 17. JuKjar |T«-*ident Rm.s«-\eit Cherbourg, Hre- 18 julija: MuttKtJ-t. lto»il"*ne aur M«*r. Bremen t» julija Krati-f. Havre i >lvm:«if, Cherbourg Peimland. Cherbourg, Antwen>«n 20. julija: Mtnnetonka. Cb«-rt>our» A uert 14.-) Iliri, Cherbourg, Humbur* CojiU- H««jican;Jtno, Napoll. »letio.s 23 Julija: It*-r!ir>. C-hcrb.ur*. Hremen 24 Julija: Manretanla Cb«*rhotirg <;*ortr.- Wishlng'on Cberlxjurg. Hr«-ni-n 26 julija: lir rit- Kr in»-e. Havre »cjlavnl postni izl*-t t H<>tt eiir. Cherbourg Kr> mpti. Cherbourg, Hrcm»n N. a inHt.-riliim. Iioulogne »ur M. r Roma, Nnpoll, «Jei jv» 27. julija: IU-lg.-n;.iniiric I.evl,ttb;«n, ClurN"—■; Mlrtnekabria. liou«>Kne »ur Mer 31. julija: |)i>" državljanov, ki so bili po«itavn« prlpnftčenl v to deielo za stalno bivanje ta. Vsi ti Imajo prednost * kvoti, od o rt a lih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto br*s vaake prednosti r Isti. pa as «1 •prejema nikakih proAsnj aa aa»» rtkanaka viae)«. STATE BANK /