32. številka.
Trst. v petek 9. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..ZMlnost'-
i ih»i» eti trat dnn. razim nedelj in prMinIcoi. ob *> uri r.vefer.
Narofatna rr.aia :
Za «-**lo Ifto........kron
7ji po] l«-ta.........12 _
z* četrt leta........ r,
za en u>*........ 2 kroni
>arocmi'.u je ^tno-vau rianrej. Na i.h-io<*be brn ne orir*
Po
toitakarnah v Trstu pnniajejo po-•JiiMtne številke jki i; -totink I-'i nvč. : irvm Trsta pa jk> 8 stotink i4 nvr.)
ffl^fon Ati. K7II.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti J« moč!
Oglasi
se računalo }>o v rutah v oetitu. '/.n vt-il kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtniee in iavne zalivale, <lo niHĆi oeiasi it«i. se računajo no potro<li»i
Vs»i ilooisi naj se pošiljajo u r<» tlniStvii. Nefrankovani «iot>isi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in ogla*e je plačevati loeo Trst.
Vrediiištto in tiskarna se nahajala v ulici Carintia štv. 12. l'pravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccolo 5tv, .'». II. nadstr.
I .daj« tel j ic ! dg-o^orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Rešitev Avstrije.
m.
Nastajati vprašanji: Kaj naj postavijo na mesto duvalizma ? Kako naj se uredi Avstrija potem, lm duvalizem odpravljen ?
(Mpuror na ti vprašanji se mora gla--iti : Avstrija more še nadalje obstati država edino le kakor državna konfederacija! Y skupnem parlamentu, v katerem bi Kile zastopane vse dežele sedanje <'is- in Translajtanije — vštevši Kosno in Hercegovino — naj hi se reševale samo važne skupne stvari, kakor vojaštvo, skupne finance, carina, v na nje stvari in slično, »ločim naj hi bil vse drugo prepuščeno zastopstvom posamičnih kraljestev ali dežel, oziroma skupin, ki hi se sestavile iz sedanjih dežel.
Seveda poreče tu marsikdo: S tem hi ne bilo nič pomagano; težišče narodnih prepirov hi bilo samo preneseno iz državnega zbora v posamične deželne zl>ore. Ali ravno pred tem se je treba zavarovati s primernimi zakoni, kateri naj natančno ure<le jezikovne razmere ]>osainičnih |w»krajin.
Avstrija naj se razdeli v kraljestvo ( eško z ?*Ioravsko ip Slezijo, Galicijo z Bukovino, Ogersko s Sedmograško, Hrvatsko z Bosno, Hercegovino, 1 >almaeijo in z slove n s k i m i p o k ra j i n a m i (Štajersko, Koroško, Krajn-sko in Primorsko} Avstrijsko (I)oljna in Gornja Avstrija ter Soln<»praško) in Tirolsko s Predarlško.
Zastopstva teh posamičnih državic naj hi pošiljala svoje zastopnike v skupni parlament na Dunaj, v <»stalem pa naj hi se razmere v teh posamičnih pokrajinah ali skupinah uredile povsem samostojno.
Na Češkem naj hi na pr. »potolažili» Nemce s primernim jezikovnim zakonom, isto-tako v Galiciji Maloruse in v Bukovini Ru-niune. Sedmograški naj hi dali primerno avtonomijo, dočim naj bi se (»stalim narodnostim na Ogerskem zagotovil narodni obstanek s primernim jezikovnim zakonom. Volilni red v fpokrajinski (državni) zbor ogereki naj hi se uredil tako, da hi bile v istem vse narodnosti relativno jednako zastopane, kar naj bi veljalo tudi glede županijskih zborov (komi tatov).
Na taki način bi bila madjarska premoč povsem zlomljena in posamični narodi ogerski bi se oddahnili od težkega jarma...
Bosna in Hercegovina ter slovenske pokrajine naj hi imele primerno avtonomijo; slovenske pokrajine svoj deželni zbor v Ljubljani...
Ako pa Nemci in Italijani ne bi hoteli pošiljati svojih zastopnikov v slovensko Ljubljano, bi isti lahko tudi doma ostali... Ko bi isti uvideli, da sklepajo tudi brez njih preko njih, bi se že udali...
7 t
Društveni predsednik g. A. Schrev iz Jesenic poročal je v daljšem govoru t) korakih, katere je storil v minolem letu v zvezi s predsedniki poštarskih društev ostalih kro-novin, v dosego boljših razmer poštarskemu
stanu na deželi.
Iz poročila se razvidi,	da se je gosp. '» predsednik prav resno trudil,	da bi kaj dosegel ; ako ne more pokazati	uspehov, ni to
nobenega počitka, a na drugi strani doživimo menda še, da bo poštna uprava razpi-savala poštarske službe kakor »častne« službe, katere naj se opravljajo brez — plače.
(Zvršetek pride.)
Trst. dne i*, februvarja 1900. O zvezi županov prinaša »Domovina«
Seveda: marsikomu zaigra morda na i njegova krivda. — Odposlala seje v stvari	jako lep, jedrnat in preprjče^len č^jiek, ki
listnih pomilovalen nasmeh, češ: To so uto- j reorganizacije prošnja na Njegovo Veličan-	je kongruenten z našimi n\\t^>^J&lnovina«
pije... Ali ne! stvo, stavile so se po poslancih interpelacije,	i piše mej drugim n. pr. :
To so teorije, iz katerih prav lahko po- j deputaciju društvenih predsednikov bila je	»l)a županska zveza ne bo v prilog le
stane praksa, ideje so to, katere je ne le v'avdijenci pri cesarju ter opetovano pri sok-	edni stranki, dokazuje dejstvo, da se ista raz-
inožno realizovati, ampak katere morajo ures- cijskem načelniku, kateri jim je vsakokrat	teza razven na Kranjsko tudi še na Štajar-
ničiti, ker je v njih — vsaj moje najgloblje zatrdil, da bode vsled preosnove pošt na de-	sko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in
prepričanje govori tako — edina rešitev, ozi- želi i stanje poštarjev zboljšano, a že prve	Istro). Še več, društveni členi zamorejo biti
roma jedina pot Avstriji iz sedanjih nevarnih »famozne« odredbe v zadevi plač pismonoš	celo istrsko-hrvatski župani. S tem je taktično homatij. Treba hi bilo samo možke volje, nam dokazujejo, koliko j<
eneržije in vstrajnosti... Da
s t r i j e
v tem je edina rešite v A v-S 1 a v o 1 j u h P o <1 s 1 a p i n s k v.
Poštarski shod.
r o i> i. i
t k k
Spomini.
je tem zatrdilom	ustvarjena ednota, katera nam je do sled-verjeti.	u.ie£a časa bila le idejal: zedi njena S 1 o-Najvišja služabniška plača je odmerjena	veni j a! Vsakomur je znano, da se obmejni v reorganizaciji za pošte na Kranjskem	Slovenci, bodisi na severu, bodisi na jugu z 77<> K, najniža 140 K za jedno delavno silo.	vsemi silami borimo zoper najžalostnejši po-Ta smešna plača naj nadomestuje poštarjem	jav v slovenski povestnici, zoper bi-a tona deželi odpravljeno dostavnino, s to plačo	ni orni boj v slovenski Kranjski, naj plačuje poštar poštnega sela, kateri naj	G o r j č e love k u, ki bi e d n a k o n e -bo povsem zanesljiva, izobražena, ter d veh	slog o n a m e r a v a 1 zanetiti v o h -Dne ianuvarja t. 1. je sklicalo društvo deželnih jezikov v govoru in pisavi zmožna	mejne Slovence! Takisto gorje onemu, C. kr. poštarjev ter poštnih upraviteljev iz oseba.	ki bi bodisi to ali ono strankarstvo hotel Kranjske, Primorske in Dalmacije izreden S to plačo naj mu nabavlja potrebno	uvesti v vseslovensko organizacijo, v župau-sliod v Trstu, na katerem so zborovalci ogor- službeno obleko, ter obskrbuje v času bo-	sko zvezo. Proti taki nameri v naprej odločno Seno p ro testo vali proti najnovejšim odredbam, lezni, ga vzdržuje v starosti — iz te plače	protestujemo. Dvignemo se kakor eden mož — katere odredbe tvorijo del pričakovane 1>« "»j poštar nadalje še poišče povračil	že oh sami slutnji, da se hoče grešiti zoper reorganizacije pošt na deželi, iz katerih pa je /a poroštvo, ter za njegovo brezmejno odgo-	vseslovenski program zvez in, ker Slovenci razvidno, da poštna uprava ne nameija zbolj-: vornost.	smo usta na v j ali zvezo in ne kaka šati financija!nega stanja poštarjev na deželi, Dostavnina je docela odpravljena, a mesto	slovenska stranka!«
temveč celo slabšati. »je se poštarjem na deželi ni dala polna od-	Potem omenja članek očitanje, da ljub-
Že nad 27 let prosijo in moledvajo »ne- škodnimi, katero so opravičeni zahtevati,	ljanski župan Hribar je zasnoval to zvezo le
erarični poštni uslužbenci« poštno in brzo- kajti ti postranski dohodki so jim zagotov-	v slavo svoje osebe. To očitanje pa zavrača
javno upravo, da hi jim ista njih kritične, ljeni vsled pogodbe s poštno upravo, za ka-	nastopno:
od uprave same kakor nevzdržljive označene tero pa velja šestmesečna odpoved. So po-	»Menda ga ni naravnejšega odgovora na
odnošaje izboljšala, no, po neštevilnih praznih štarji celo na Kranjskem, kateri zgubijo	vprašanje, kje imej društvo svoj sedež in
obljubah doneslo nam je let«) 1900 pričetek glasom te naredbe 2000 K postranskih do-	vodstvo, nego da rečemo: v Ljubljani, v
naše reforme, a hkrati__britko razoea- hodkov, nekateri celo še več.	stolnem mestu slovenskem. Ravno tako na-
ranje S to naredbo hoče erar posnemati Micko	ravno je, da bodi predsednik zvezi župan
Na zborovanje je došlo blizu 70 ime- Kovačevo, ter priti s podraženjem vrednostnic	glavnega mesta slovenskega in naj v svoji
teljov in imeteljic večjih pošt na deželi; ne- do novih dohodkov, a poštarje na deželi	»domači« politiki pripada tej ali oni stranki,
kateri celo iz daljnje Dalmacije: veliko c. hoče odpraviti z lepimi besedami.	Z ednako iskrenostjo in vnemo bi pozdrav-
kr. poštarjev je bilo zastopano po poobla- Poštnemu erarju donaša pošta letnih 10	Ijali kakor predsednika zvezi moža katoliško-
ščeneih; kakor zastopnika slavnega poštnega milijonov K dohodkov, s katerimi se za poštne	narodne barve, ako I« slučajno danes ali jutri
in brzojavnega vodstva sta bila navzoča c. k. urade po mestih zidajo palača za palačo, a	zasedel županski stol ljubljanski. Ne II r i b a r,
poštni svetnik gosp. Artur Marocchia pl. ti ubogi poštar na deželi — stradaj! —	temveč župan slovenske metro-
Marcaini, ter višji poštni komisar g. Franc Poštne uslužbence je dandanes primerjati	pole bodi nam predsednik!«
Hummel. »državnim poštnim konjem«, katerim ne grei	V zaključku je nastopno svarilo na adreso
;------—'	———i —	—™^nasprotnikov zveze :
Zoričevo, vpokojeni profesor Oblak, Zoričev mnogoštevilni drobni, nežni rokoko-kipci in	»Slušajte glas obmejnih Slovencev, ne
zvesti prijatelj izza mladih let, tik ljubko- »nippes«.	nadaljujte dela. katero naj le pospešuje našo mile, šegave Marice Zeissbergove, svetnik Na velikem, krasnem klavirju je le medlo narodno smrt! Ne glejte osebe, »»zrite se
Leno, enakomerno pušira svojo skromno smotko. Mislim .... premišljujem . . . — ter se zamislim — —
Bilo je j»olcti 1 S<» . v L.
Pri bogatih Zorieevih praznujejo v veliki, ukusno slikani in moderno opravljeni sobi — sicer maloštevilno, a tem veselejse — srebrno poroko. Poleg male, podolgaste, s krasno vezenim prtom pregrnjene mize, katero tež«' lejM) risani krožniki in tanke, prozorne skledice, polne -lastnega, prijetno dišečega mesovja in vsakovrstne delikatne zelenjavi, umetniško pletene, lahne košarice s finim, sladkim pecivom visoke pa ozke, s širokimi travnatimi bilkami ovite steklenice starega, močnega Refoška in Maršale, mala, nizka škatljica drobnih, finovonjavih cigaret in lepo reje ni h, dragih smotk, ovitih z elegantnimi, v oči bodečimi zlatimi in srebrnimi ovitki : sede v živahnem, že precej glasnem jiomenkii slavljenec, okrožni zdravnik Anton Zorič, njega sestra, svetnica Zeissbergova. odvetnik dr. Ivan Moran s svojo lejM>, vo-ščeno-bledo soprogo Vido, starejšo hčerko
Zeissberg pa poleg Zoričevke. Vsi so bili ži- razsvetljevala mala, drobna sveča v fino na stvar!«
<lane volje!	zrezljanem srebrnem svečniku Chopinove,	—
Tikoma pa je bil eleganten, mičen bu-j Mozartove, Schuhertove, Dvorakove in Stras- { »Slovenskemu Narodu«. Na »prazno doarček Leje, mlajše hčerke Zoričeve, ki sove skladbe, ki so v velikem neredu ležale glavico«, »nadležnega komareka« in na »toga je nje skrbna mamica Ana napolnila z po temno likanem orehovem stojalcu.	bačni dim«,' s katerim nas hočejo poditi iz vsem sijajnim, modernim komfortom in ti-; Lepa Leja pa je leno slonela liki ho- Ljubljane, ne bomo odgovarjali. Naša ži-so'erimi potrebnimi in nepotrebnimi ma- žanstvena gorska vila v mehkem naslonjaču, lenkostimi, ki mikajo in radostč mlado, majhne, žametasto-mehke, alabastrove ročice življenja željno in upov polno žensko srce. lahno sklenjene nad malo, koketno kodravo! takov — »humor«, ki je pravo priseljeno Z fresko slikanega stropa je visela majhna, glavico, katero so krili črni, gosti, svileno- zelje, in take neslanosti nas puščajo hladne, drobna, ozka pozlačena svetilka, ter le dre- j mehki lasje ter ji valovito pluli po lepih i— Tudi te breztaknosti nočemo zagrešiti, da motno, fantastično in mistično razsvetljevala I ramenih in nežnih, rahlo se dvigaj oči h, komaj j bi odgovarjali na očitanja, da nimamo vpliva mali, ljubki budoarček, ki je bil kakor na - i razcvetlih prsih. j in da je »Edinost« »staroversko, nespretno in
vahna nrav tržaška je sicer prijateljica humorju in dovtipom, ako so — dobri. Ali
lašč ustvarjen za sladke, opojne sanje mladega ženskega bitja !
Na nizkem, malem, fi »o izrezljanem, temno likanem orehovem stojalcu so bile v lepem redu postavljene visoke, tanke, dragocene majoličaste vaze, v katerih so dnhtele različne, domače in eksotiške cvetke ter napolnjevale vse kotičke male sobice s prijetnim, sladkim, mehkim, opojnim in mamečim vonjem.
Visoke, vijoličasto slikane stene so kra-j sile dragocene oljnate slike in portreti slavno-• znanih slikarjev, fantastične k i neške pahljače,
Ni se ji ljubilo več igrati, mahoma je' neokorno uredovana«. Le hahači sodijo
prestala sredi krasne Chopinove poloneze.
Udala se je nehote sanjam, sladkim zapeljivim sanjam rožnate, vonjave, mladostne poezije. Vzburjeno srce ji ni dalo miru. Vedno znova in močneje je prečutila sladko novost svojih čutstev. Vse, kar je doživela zadnje dni, in vse, kar si je njeno mehko, nedolžno dušo osvojilo z neko neznano naravno zmagodobitno silo, se ji je zdelo nekaj neizrečeno sladkega, uiamečega in premagu-jočega vse druge, bolj ali manj vsakdanje misli.	(Zvršetek pride.)
sebi sami in se — hvalisajo, pametni in skromni ljudje pa prepuščajo sodbo o sebi — drugim. Seveda ni s tem rečeno, da bi morali tudi |K>koriti se vsaki sodbi/ zlasti ljudij, katerim osebna strast ne dopušča, da bi odgovarjali mirno, trezno in stvarno, ampak sta jim le osebno žaljenje in oblastno bagatelizovanje družili ljudij v element. Slednjič gremo lahko ponosno mimo očitanja, da mi «glodamo» druge, dokler ostaja dejstvo, da na vsa težka stvarna očitanja, ki so v zvezi z velevažnim vprašanjem slovenskih
napisov v Ljubljani, je »Slov. Nanule pač napisal par dovti|M»v, a ni besedice stvarnega • *ig<»vora! Mor<ia ta list ne ume teifa. ati naši Čitatelji vedo ^ittovo, kolika je razlika med stvarno kritiko in »glodanjem«.
Ali nekaj druzega ni<»raino vprašati go-~|m*»'lo. Kaka logika je to, ako na jedni strani trde. da mi nimamo nit* ali skoro nič v p l i v a. na drugi strani pa trde v isti sapi, da >e napredna stranka mora skoraj ravno tako braniti p r e <1 n a m i, kakor proti klerikalni stranki?! Temu vendar ni možno oporekati, da ima ta |>o--le<lnja precejšen vpliv v deželi : saj to izhaja že iz srdit* »sti v l»oju »Slov. Naroda« proti tej stranki!!
»SI,»v. Nanula pravi, tla mi hujskamo tržaške rodoljul>e proti narodni stranki. Pred vsem bi želeli, da nam ljubljanski list definira, kaj je in kaj obseza ta stranka? Ako i'se/.a le tiste resnične veleume — povdar-jaino to, ker »Narod« pravi, da smo mi »negativni veb-umi« — , ki pišejo ponesrečene dovtipe o našem listu, [totem se rešilni rano umikamo iz diskuzije. Ako /m naroilna stranka <>h.<*'zo 'S' ot**' može. ki oJ itekilaj do rfattes »1,1 jnriitui Žirljinjti ZftstojHljo pTVOtllH , fh fin tr strank* brrz rsake žalomko-lif*'-rtihir jnrtmrsi. potem moramo reči, da ^Narod* ne govori resnice, ker resnica je le ta, Ju rs*- rekriminari/>, ki so zadnje čase jtrisfc r Ust radi miiostatkor r stranki, so jtri-/.ajoh- <><! členov narod ne stranke!! To je dejstvo in ne prestane biti dejstvo, in naj je »Narod še tako {»oliva s slabimi dovtapi.
Da pa bodo naši čitatelji videli na svoje < *'i, da je tudi nekaj humorja v gonji proti ua^tmii listu, naj vzamejo v roko »Slovenca , ki je izšel ob isti uri z »Narodovim« »komarjem«, in tam bodo čitali, daje »Edinost« i-r. ki hoče |>omagati — dru. Tavčarju!!! Ne. viharneje se ni možno vrteti v — vrtincu, iH<go ^e vrte razmere na Kranjskem.
Politični preg-led.
TRST. i', febru vaija. liOO.
Župan v Pragi Dr. Vladimir Srb je sklenil jk> nasvetu staročeške stranke, da sprejme volitev ter je to že javil predsed-nlštvu me ~ t nega sveta. I >r. Srb je l>olan ter ostane še nekoliko dni v jw»stelji.
Zupan ljubljanski, gospod Ivan Hribar, ]<• poslal dru. Srbu nastopno brzojavko: »S prošnjo, da vsprejmete moje čestitke na izvolitvi priinatoriem zlate. stostolpne Prage, zdrnrujem željo, naj bi med Ljubljano in 1'rairo oe kaljeno nadaljevalo isto razmerje, ki -e je razvilo |»od Vašim prednikom c.
Na to brzojavko je odgovoril dr. Srb: /iata Praga ostane vsikdar zvesta >estra beli Ljubljani.
K položaju. V listih čitamo, da hoče vlada na vsaki način še pred koncem tega meseca sklicati državni zbor, ne mene se za tO, ali bodo spravne konference do tedaj zaključene ali ne. in ali bodo imele vspeha ali n«-. I>ohrodošel povod za sklicanje državnega zbora je vladi štrajk premogarjev. <> tem perečem vprašanju s<* bo parlamentu baviti najprej. »Politik opaža, da je to res potrebno, ali odločno zgrešena taktika bi bila potem, ako bi vlada hotela, da državni zbor še med konfereneo reši takoimenovane državne po-trel>e. Kajti to bi prisililo stranke, da zavzamejo svoje stališče in nadaljujejo boj proti vladi in zistemu. Jedino logično je torej, da vlada počaka na vsj»eh konferenc.
Spravne konference. Na vesti v Narodnih listih«, ki so trdile, daje med narodnimi jM»slanei češkimi in veleposestniki na-vstalo nesoglasje, zatrja dunajski poročevalec Politike-, da to ni res in da ni nikakega navskrižja. Na prvem posvetovanju čeških zastopnikov se je pokazalo, da tudi veleposestniki povsem soglašajo z izjavo, (»odano od dni. Kngela v otvoritveni seji spravnih konferenc.
Danes moremo zal»eležiti še en poljski U las, ki nikakor ne veruje, da bi bilo spravo-ljubje na nemški strani resnično, in sicer za to ne, ker se boje radikalcev.
»I>ziennik |>olski« piše namreč, da v nemškem taboru vlada neznanski strah pred \Volfom ter skrb, da bi o prihodnjih volitvah mogli zgubiti mandate. Tu imamo zopet žalostno sliko, <la poslane i razde vajo državo, da bi rešili svoje mandate. Iz sedanjih homatij ni drugega izbila, dokler se ne ustvari pa-trijotična večina fw»slaneev, ki bi bila pripravljena žrtvovati svojo popularnost za rešitev države!!
Mi pa ne verujemo, da bi se ob seda-i njih razmerah v nemškem iaboru našla taka večina, zato tudi ne verujemo v spravolju-bivost nemških poslancev in ne pričakujemo od sedanjih konferenc resničnega ozdravljenja razmer, pač pa smo uverjeni, da se do po-mirjenja in konsolidiranja more priti le proti volji sedanjih voditeljev nemške politike in j preko njih.
Dr&konične ka»ni so zadele one re-, zervnike, ki so se na kontrolnem shodu v' Kvjovu n*i Moravskem zglasili z »zde«. Dobili so po o, oziroma fi nu*secev v garnizij-skem zaporu, a jeder. — knjigovodja Kali-voda — celo 13 mesecev zapora v trdnjavi.
Pisati kakov komentar o tej obsodbi, ne bi bilo varno, toliko pa menda smemo reči, da po tej razsodbi ni baš olajšano stališče mej narodom onim češkim poslanec m, ki so za spravo z Nemci. Istotako je odprto vprašanje, da-li je ta razsodba na posebno korist vojski.
Ogerska zbornica poslancev. Zbornica je včeraj nadaljevala debato o proračunu. Posl. Edmund Bartha je polemiziral proti izvajanjem saškega poslanca Metzerja. j Bartha je čital neko pismo na nemški list v j Vel. Ki k i ud i, iz katerega da sledi, da Meltzer odo bruje delovanje tega lista, ki gre za tem, da se v ogerskih Nemcih ojači narodnostno mišljenje. Takšen da je — patrijotizem Sak-sov. — Finančni minister Lttkacs je v daljšem govoru zavračal trditev opozicije, da proračun ni reelen. Minister je izjavil, da se nikakor ni odpovedal pravici do konverzije skupnih državnih dolgov. Le z ozirom na današnji položaj na denarnem trgu vlada ni storila no I »enega koraka v tem oziru. Tudi z ozirom na sedanje stanje urejevanja valute bi taka akcija ne bila na mestu, ker bi eventuvelno provzročila, da bi se papirji vračali iz inozemstva. Glede karte lov je izjavil minister, da je v obče prijatelj obrti in svobodne trgovine, da pa mora konstatirati, da so v obrtnem življenju slučaji, za katere so potrebni karteli produeentov, ako naj država čuva svojo industrijo nasproti močni konku-renei inozemstva. V takem položaju se nahajata železna in petrolejska industrija. Minister je govoril obširuo o proračunu in o občem položaju. Posl. Štefan Tisza je priporočal proračun. — Jutri bodo nadaljevali debato.
Brošurica o dosedanji angleški politiki V južni Afriki. Po vplivu in sodelovanju trausvaalskega državnega tajnika dra. F. \V. Reitza je izšla brošurica v ho-landskem jeziku pod naslovom: »Stoletje polno krivice. Pogled n a d o s e-d a n j o a n g 1 e ž k o politiko v j u ž n i A f r i k i«. Ta brošurica je nekaka zgodovina Transvaala in priča, kako brezsvestna in brezčastna je angležka politika, ki nima druzega cilja, nego umazano dobičkaželjnost. Brošurica završuje z besedami : »Upanje, ki je gorelo v nas leta 1880. in ki nas je tedaj vzpodbujalo na boj za svobodo, bodi tudi sedaj neugasljivo v našib srcih, hodi nam vodilna baklja na našem potu. ki skozi solze in kri vodi k eilju resnično zjedinjene južne Afrike. Kakor leta 1KH0., tudi sedaj z zaupanjem predlagamo svojo stvar vsemu svetu. Naj zmagamo ali naj umrjemo: Svoboda v južni Afriki bo vstajala kakor solnce izza jutranjih oblakov, kakor je vstajala svoboda v Zjedinjeoih državah severne Amerike. Potem se bo glasilo od Zambezija do Simons-
bava": »Afrika za Afrikanca!«
*
Proganjanja v Poznanju. V Poznanju so odpustili iz službe vse oglede mesa, ki imajo poljska imena. »I >er Scherer« z bombastično hvalo piše o proganjanju in zatiranju Poljakov v Nemčiji. Pravi : »Du bist der Bes sere, Du bast das Reeht!« (Ti si boljši, na tvoji strani je pravo!) Ha, taka so so torej nemška velekulturna in velebumanna načela! A mi ne vemo do sedaj, v čem da bi bil nemški ne rod »boljši« od poljskega?! Pa da bi ti ponosni Germani bili vsaj toliko pošteni, da ne bi zakrivali svoje prave barve in da bi povedali naravnost in očito svojo prastaro parolo, katere se vedno in dosledno drže in ki slove: »Du bist der Starkere,i Du hast das Reeht?!« Ker si m očne j i, je pravo na tvoji strani ! V tem pogledu je bil pokojni kancelar Bisinarek res velik mož mej svojimi rojaki. On je imel vsaj toliko j»oštenja, da je javno proglasil teorijo o kladivu in nakovalu, o pravici močnejega za zatiranje šibkega, načelo, da moč je nad pravico.
Vse vne bo v pij oče postopanje Nemcev s . Poljaki v Poznanju priča pač, da teorije in |
načela Bismarekova vestno prestavljajo v prakso, ali nimajo možatosti Bismarckove, marveč se skrivajo za pretvezo, da so oni »boljši«, to je, za svojo baje nadkriljujočo kulturo. Morda pa je veča iskrenost Bismarekova prihajala od todi, <1 a se je v žilah njegovih prednikov pretakala slovanska kri?!
Ker so močneji, menijo, da imajo pravico d u siti druge. Ali pazijo naj, kajti zgodovina človeštva pripoveduje o slučajih, ko so tudi močni padali in padli. In baš v Poznanji vidimo, kako dobri genij čuva tamošnje Poljake, da ne klonejo duhom tudi pred vsem preganjanjem in se jačijo in množe vzlic vsem milijonom, ki jih izdaje velika Nemčija za ponemčevauje Poznanja. Kaj bo še le, ko ne bo več podedovanega greha slovanskega, ko zgine megla, ki leži mej dvema vrlima slovanskima plemenoma in ki zatemneva obzorje, s katerega zašije prej ali slej solnce na Ruse in Poljake?! Ko pride ta trenotek, se bodo morda Nemei zgražali nad svojo teorijo o pravicah močnejega.
Tržaške vesti.
Iudipendeiitu na uho. Z gnusnim napadom tega lista na proseške može, radi razdelitve de Seppijevega denarja, se bavi tudi list «Avanti». « A vanti» seveda tudi obsoja tako delitev, saj je vesel prilike, ko je mogel mahniti po duhovniku. Vendar pa je toliko pošten, da opaža i zreč no: ako je res, kar piše «Indipendente» !!!
Potem pa čita « A van ti» levite «Indipen-teju» Kar se je zgodilo na Prošeku —pravi — nikakor ne opravičuje zlorab, nasilja in drugih grdih sredstev Progressove stranke. Minolost kaže, kako se je ta stranka posluževala najnevrednejih sredstev, kako so se zlorabljale zaupne službe, da si je stranka osigurala zmage na voliščih. Celo denar davko-plačevalcev se je izplačeval v ta namen! In to je bil denar ubozih, ki pa ne prosijo milosti, ampak se trudijo in trpe, a potem jih izkoriščajo in jim kratijo pravice oni, katere so izvolili za svoje gospodarje.
Koliko občinskega denarja je bilo zgubljenega, ker se ni ttrjalo od davkoplačevalcev, o katerih so mislili, da bodo na volitvah koristili eaiuorre! Koliko nplivanja — grozilnega ali dobrotnega — kakor je že slučaj — more vršiti, ki ima upravo v rokah, dndipendente* naj bi enkrat pojasnil izvestno «puščanje* plina, kako so se ljudem, ki ne zaslužijo nikakega kredita, daljšali roki za plačevanje taks, tako dolgo, da so narasle tolike svote, tla niso bile več iztirljive; a kako so se na drugi strani povsem zanesljivi ljudje za vsako malenkost preganjali z eksekucijami in globami. Pomisli naj, kako grozno orožje je — ako je v brezvestni roki — podeljevanje al: prepisovanje obrtnih koncesij; gleda naj, kako se iznajdujejo naravnost neverjetni prestopki proti zakonu o zavarovanju delavcev v okrajni blagajni, a na drugi strani se zopet zakrivajo najhuji prestopki. Povsod i povsodi se vidi, koliko nemarnosti je na eno stran, a koliko grozne strogosti na drugo. Taki izgledi se dajejo v mestu pod pretvezo civilizacije, «svobode» in »napredka*. Družba brezohraznih «claquerjev» kriči o «svobodi» in »napredku*, da obrača pozornost od podzemskega rovanja na škodo ljudstva in resničnega napredka.
»Le dosledno!« Tako je pred kratkim »Slovenec« svarilno za klical »Edinosti«. No, z večo pravico mu kličemo mi danes; le dosledno ! ko čitamo v njegovih predalih notico o napadu »Rdečega prapora« na družbo sv. Cirila in Metoda. Pomembno je, da seje »Slovenec« stoprav sedaj spomnil tega napada, da-si je ona številka «Rdečega prapora« že davno izšla. Morda se ne motimo v slutnji, da je »Slovenec« dotično notico posnel še-le po — »Edinosti«, ki je socijalno demokratični list takoj in stvarno zavrnila. A v isti notici nam pa »Sloveuec« očita doma-čost z voditelji socijalnih demokratov ! Pa ne tla bi bilo cenjeno uredništvo »Slovenca« celo tega menenja, da je odgovor na oni napad v »Rdečem pr.« na družbo sv. Cirila in Metoda poslal v »Edinost« — gospod Kristan sam !
Tatvina. Včeraj jutro od i>—10. ure so neznani tatovi ulomili v neko stanovanje v ulici Fortino ter odnesli več ur. verižic, me-daljonov, prstanov, '2 tolarja Marije Terezije in dr., skupaj v vrednosti 2(M> kron. Redarstvo je obveščeno o dogodku.
Požar. Sinoči ob 10. uri je nastal ogenj v neki krojaški delavnici na borznem trgu št. T. v II. nadstropju. Ogenj je uničil eno omaro
s suknom. Skoda je pokrita po zavarovanju. V stanovanju sta biti le dve dekleti petih oziroma dvanajstih let, kateri je rešil gosp. Treves, da se nista zadušili.
Nezgoda. I rarjn Franu Bartolottu iz ulice Carradori št. 10. je včeraj razletela svetilka na špirit ter ga težko opekla v obrazu. Na rešilni postaji so mu podelili potrebno pomoč.
Aretirali so včeraj 17-letnega Josipa Arzona, ko je vozil po mestu 40 kil litega železa, o katerem ni mogel povedati, od kod ga je dobil.
V pretepu, ki se je vršil sinoči po 7. uri na senenskem trgu, je bil neki Filip Mrzek z Belvederja z nožem ranjen na več mestih.
Mrtveci prijavljeni dne S. t. m. : Nežič Ana, S m, ul. Giuliani 4. — Grattoni Alojzija, 1 in pol 1., ul. Pondares 11. — Crassa Anton, 14 ur, ul. Vel tro "1. — Žerjav Ana, 19 1., id. Verzieri 15. — Lapan Albert, ;"> in pol I., Greta l4o. — Koren Marija, 2 1.. ul. Belvedere li». — Pečar Pijeiina, 11 m., Verdela 21 ">.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj <i.4, ob 2. pop. 11.2 C. —Tia-komer ob 7. uri zjutraj 756.8. — Danes plima ob ">.o6 predp. in S.27 zvečer; oseka 0.40 predp. in ob 1.1*» pop.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 10. februvarja ob 10. uri predpoludne se bodo v sled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Maurizio št. 1, hišna oprava: v ulici Foscolo št. 2 A, hišna oprava ; Sv. Križ št. 2«'», 1 vol: Corso št. 1, dragocenosti in galanterije: v ulici Rossetti štev. 20, hišna oprava: v ulici S. F rano esc o štev. 20, hišna oprava.
»Brivcev večer«, bo v nedeljo dne 11. t. ni. v ulic* Chiozza Štev. o. dvorana Tersieore !
Dobili smo veselo vest, da se Afrikanci pomikajo proti Evropi: gotovo pridejo v Trst na «Brivcev večer«. — Dva generala sta si napovedala dvoboj in to ravno na »Brivčcv večer« o polunoči. — Smrt Angleža je že podpisana. Ogerski cigani, burski piskači, transvaalska dekleta v lepih kostumih in mnogo burkežev od vseh vetrov bodo na »Brivce vem večeru« razveseljevati povabljene goste. —
Vse to se bode videlo in slišalo v n e -d e 1 j o ob '.». uri zvečer za 1 krono, ('isti dohodek je namenjen v dobrodlen namen.
Čitalnica e. kr. finančne straže tržaške priredi v soboto dne 10. t. m. plesni venček v prostorih restavranta »Al Giardi-netto«. Začetek ob S. uri zvečer.
Zveza tržaške slovenske mlad i nebo imela jutri v soboto dne 10. februvarja 1000 v dvorani «Mally» ulica Torrente štev. 11», svoj plesni venček. Začetek ob i>. uri zvečer. Plesovodja gosp. Trnek. Vstopnina: za gospode same ali z jedno damo 1 krono : za dame same 4<» stot. Ker je čisti dohodek namenjen društvenim namenom, se nadplačila hvaležno sprejemajo. Xa obilno udeležbo uljudno vabi	odbor.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu vabi na veliko predpustno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 11, februvarja v prostorih »Narodnega .loma« v Barkovljah. Vspo-red: 1. V. Parma: »Mladi vojaci«, godba. 2. A. Nedved: »Dijaška«, moški zbor s samospevom tenorja, o. D. Jenko: »Nek dušman vidi«, godba. 4. S. Pirnat: Narodne pesni: a) Bom šel na planince, b) l»og je ustvaril žemljico, mešan zbor. ">. A. Gerbec: »Slovanski svete, veliki slovanski potpouri, za godbo priredil A. NVagner. 0. A. Foer-ster: »Rudeči Saratan«, ruska narodna, moški zbor. 7. A. Vogel: »Cigani«, godba. 8. H. Volarič: »Na planine«, mešan zbor. J. Jenko: »Naprej«, godba. 10. F. Samberk: »Blazniea v prvem nadstropju«, igra. — Začetek točno ob 5. uri pop. — Vstopnina k veselici 2;"» nč., sedeži 10 nč., k plesu 50 nč. za možke, za ženske 20. nvč. - Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Pevsko društvo »Velesila« priredi v nedeljo dne 11. t. m. svojo 'običajno maska-rado z darili v okrašeni dvorani gospe Marije Sancin-Cemot. Začetek ob 7. uri zvečer: zaključek ob 4. uri zjutraj. Vstopnina: gospodje 1 krono in gospice SO st. Udje plačajo polovico. Pred odmorom se razdele darila najlepšim trem maskam. Ker ima društvo veliko stroškov, uajuljudneje priporoča iu vabi na obilno udeležbo	ODBOR.
Odbor kmetijske družbe« bo imel
jutri, v -*»boto dne 10. t. m. svojo ?tejo ob 2' L uri jm»|».
Podru/iiira kmetijske dražile v ^v. križu !x> imela svoj olieni zl>or v nedeljo dne 11. t. m. ob 10. uri predp.
4. c Slovenska pesmarica?, II. zvezek.—j mandata, ki se glasi na tri leta, ničesar sto-j O priliki izvida, kojega je izvršilo e. k. Prvi zvezek naše pesmarice je udom dokaj j riti, razven če bi velevlasti, ki sodelujejo na poštno ravnateljstvo na Dimaji, se je sledečo
ugajal in zelo pospešil slovensko umetno in j Kreti proglasile sedaj ta mandat trajnim, narodno petič. Mnogo se je povpraševalo po	Vojna V južni Afriki,
drugem zvezku. Letos ga Mohorjani dohč in	Zffllbe Bllllerja 11« Tllgell.
nadejamo se, da s to knjigo prav ustrežemo svojim udom !
»Slovenske večerniee». o2 zvezek, po- gelo. so sledeče: 2 častnika mrtva, 15 čast-: pripravljeni.
natančneje popisalo.	(Pride še.)
Brazilska carina.
Iz Pariza javljajo, da Francija in Italija
LONDON S. (K. B.} Zgulie generala nadaljujeta pogajanje o postopanju nasproti Bullerja, odkar se je začel pomikati čez Tu-j zviša..i brazilski carini. Vladi obeh držav sta
da popustita nekoliko glede
Vesti iz ostale Primorske. dajo mnogo kratkočasnega in poučnega be- nikov ranjenih in približno 210 mož mrtvih, | uvozne carine na kavo. Pogajanje se bržkone
x »Narodna Čitalnica* v Kanalu vabi na ples v soboto dne 10. februvarja ob uri zvečer v sijaj no okrašeni dvorani g«-p. Kr. Llage. Sviral Ih» domač: tamburaški ziior. Vstop je dovoljen samo vabljeneem. I deleženci v do-lr. Vstopnina za gospode K. 1*50.
Od b o r.
X Bralno društvo «.Inbilej» v M a v h i n j e h vabi na plesni venček, ki ^a prire<li dne IX. februvaija t. L v prostorih tra. l~rdib-a st. 27. Začetek točno <»1» .'». uri |«>p. in In» ples trajal do 10. ure zvečer. Vstopnina: Društveniki plačajo 1 K. ne dru--tveniki za vsak«i t«*1 k o 2<' st. K plesu svira vrla domača veteranska godiia. Na obilno udeleži** uljudno vabi	odbor.
rila: 4 pove-ii. igrokaz, poučen sestavek itd.
«Večernic Slovencem ni treba znova pripo-
ročati : poznajo in radi jih čitajo povsod !
♦>. »Koledar* za 1. 11K)1. izide v isti
obliki kakor d<»slej in bo ol»segal prav razno-
,	■'., , . vrstno gradivo, tako. da bo ponujal vsakemu
kostumih dobro	.
nekaj.
To je torej književni dar, ki se že mar-
oziroma ranjenih.
Na Tusreli.
zvrši, in to vspešno, še tekom tega meseca. Cene ogrsčice (repice)
SPERRMANSCAMP 7. (K. B.) General• so se zadnje dni na dunajskem trgu znatno Buller je v ponedeljek zopet šel čez T u gelo zvišale. Cena gotovemu blagu je poskočila in sicer po mostu narejenem iz čolničev, za pol K. od 100 kg., a naročbam za av-Navideznemu napadu je v varstva topništva j gust-september za <S0 stot. Vzrok leži v manj-sledil glavni napad desnega krila na močno; šem uvozu iz britske Indije in v slabih iz-
pozicijo Boercev. Vkljub hudemu odporu gledih glede žetve v ravno omenjeni deželi, ljivo pripravlja v družbeni tiskarni in knjigo- so Angleži zasedli vrhove. V torek so po-, Čudno je to, da se je dunajskega trga pola-veznici. Slovenci, na Vas je, da te knjige skušali Boerci, da se znova polaste teh torišč,! stila ta bausse še le potem, ko so cene v Ile-romajo v čim največjem številu med naš na- a Angleži, ki so v tem bili dobili pomoči, rolinu, Londonu in Parizu že bile dosegle rod, da se naša družba razširi povsodi! — I so jih odbili. Zgube Angležev so razmerno j vrhunec. To je pripisati dejstvu, da se je bu-
(xg. poverjenike še' posebej prosimo, da tudi majhne.
letos trudoljubivo nabirajo širom domovine raztresena krdela Mohorja no v in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne ;>ole
dimpeštanska borza odločno protivila zvišanju cen ogrsčice.
/nižanje cen železu. Avstrijski kartel železne industrije je
Razne vesti.
:i se iščejo za zapuščino umrle Julije Hoffmann, ki znaša okoli 1C0.000 K. Pokojnica je bila hči Antona Hoftmauna prej in navzgor!*
Transvaal noče sprejemati davkov.
LONDON 8. (K. B.) »Daih- Mail« z denarjem javlja iz Capstadta z dne 8. t. m.: Glasom naj se odboru dopošljejo kakor druga leta do vesti iz Johannesburga nema zmisla, da bi sklenil, da zniža cene kovanemu železu in dne ">. marca. Mnogo truda, sitnostij in ne-
; v
ker Transvaal sedaj noče sprejemati tak'h
potrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Mili Bog naj blagoslovi naše delo in Dediči se iščejo za zapuščino v Brnu geslo za Mohorjevo družbo bodi: «Ne nazaj in n a v z d o 1 , m a r v e č v s e 1 e j n a -
se plačevalo pristojbine za rudniške pravice železnim nosačem, in sicer pri kovanem že-imenil odsotnih rudniških' družabnikov, lezu za 1 K od q.
Boerci na Znluski meji.
Denarni tnr.
Položaj na javnem trgu dunajskem se je dne 7. t. m. spremenil le malo. Stavki za
in Magdalene Hoftinann. ki je bila hči Simona Mart/ona (Merčun ?) . ljubljanskega meščana. Do sedaj so se oglasili le dediči od < »četove st ra n i.
Jugoslovanska akademija v Zagrebu. Izvolitev 'r. Torba rja predsednikom jugoslovanske akademije je cesar potrdil.
Divjega mrjasca. težkega I.mi kg., so ubili v Kraljevcu. Prišel je z Štajerske ter preplaval Sitlo.
V katoliško cerkev je prestopil viši ku-
rat"r unitarske cerkve in bivši {»oslanec A r-pail Szentkiralvi s svojimi tremi sinovi-čast-niki. Krstil jih je škof grof Mailath v svoji kapeli v Krdeljr-kem llelem gradu.
Književnost in umetnost.
Vabilo k dražbi >v. Mohorja. Slo-
Ce lovcu, dne .">. febr. 19<>0.
Od b o r
Brzojavna poročila.
Spravne konfereneije.
LONDON 9. (K. B.) »Standard* javlja bančne akcepte prve vrste so znašali o7/m do iz Durbana z dne H. t. m.: Glasom došlih j 31S/1C. Gibanje na glavnem zavodu avstro-vesti je delovanje Boercev v Nond\veinu na; ogerske banke je bilo omejeno. Uloženih meji Zuluske dežele postalo zelo živahno. Vsled menic je bilo za o00.000 K, a zapadlih za tega so poslali tjekaj oddelek prostovoljcev s 2-5 milijon:'. K. topništvom, da pomnožijo straže.	—
N Jediiostaven lek proti upornikom.
LONDON 9. (K. B.) «Daily-Mail» javlja
Trgovinske vesti.
Budimpešta 9. Pšenica za oktober K.
Dl*N AJ s. (K. B.) Pododsek češkega jz Hongkonga z včeraujega dne: V S\vatowui 7-sl> do <".90. Pšenica za april K. 7.7;"» do oddelka spravne konferencije je imel danes je lwtaja. Ker ji vlasti niso kos, je poslasla 7'7<;, ™ oktober K. —- - do —•—. llž za popoludne sejo v prostorih ministerskega pred- \.,ada vojake, vojno ladijo in uradnike v T	do'- - ^un ^mail^ ^K
ništva ter seje bav.l z jezikovnim vpraša- Swatmv s p(K>blaslilom, da upornikom - sna-14*98 do -499. Oves za oktober K —- do
njem na avtonomnih oblastih na Češkem. V mejo glave (Swatow. pravzaprav Shan-thon —'. Oves za april K. 504 do 5 05.
Pšenica: ponudbe zadostne povpraševanje trdno Prodaja: 25000 met. stot. od 2l/2 do
nekaterih točkah so se po daljšem razprav- ali Shan-than je kitajsko pristanišče, odprto ljanju različni nazori približali svetovnemu
prometu, v provinciji K namrdni«! drugemu. Razpravljanje o nekaterih še fcun^ Ine(} Honkongom in Amov, na levi
odprtih vprašanjih se je odložilo do prihodnje straMj iztok:l reke Han-kiang.) seje, ki bo v ponedeljek ob 10. uri pred-poludne. Današnja seja je trajala od 21/., <»d 7. zvečer.
Stavke.
PRAGA S. (K. B.) V okrajih Most in
.-emn praznujemo leto- stoletnico rojstva ne- Slanv raste pomalem število delajočih. V j»«»zabnega Knezoškofa lavantinskega. Antona ostalih čeških revirjih se poJofag Hfron ni
Trgovina in promet.
Postne pošiljat ve. rešene o nezgodi pri Kalsdorfu.
(Dalje.)
Železna kaseta z deloma stopljenimi zla-
5 st< t. višje Vreme: oblačim.
Hamburir 11. Trg za kavo. Santos good average za marc 38.— za maj 3S.25, za september 3^.25. za december 40*— Denar.
Havre I*. Kava Santos good average 50 k. frankov 4<).f>0, za maj 50 k. frankov 47.50.
Dunajska borza dne 9. februvarja.
Martina Slomšek«. Koliko zaslug si je Slom- spremenil. V Faiknovu so zaprli dva vodi- tirni novci (teža 197) 1 kg. 1**4 gr., stop-
ljeno srebro, pomešano z lesom, železom, ka-
-ek pri«I• bil /a na-" Ijud-tvo. mora biti znano	telja delavcev zaradi žuiraiija.
vsikemii Slovencu. On nam je osnov«! tudi SLANV 8. (K. li.) Danes je konsta- menjem itd. (teža 15 740) 1<$ kg. 930 gr
družbo -v. M<ih<»rja : plml je njegoi-ega truda,	tirati, da se je število delajočih malo pomno- stopljeno lato 31l/. gr., 34l/, gr., 3 kost p
r.nlila m j v njegovi glavic, pravi Slomše-	žilo. Re<l se ni kalil.	! 20 frc. (francA 174»/.	l" kos no *>0 frr
v.v življenjejiisee, g. prof. dr. A Medved, ter MOST S. (K. B.) Danes je prišlo na
nadaljuje: Ob stoletnici Slomšekovega roj-	L>> rovii, y>:\sj mož 15s7 na dnevno delo
stva je tore; druži>e -v. Mohorja sveta dolžnost,	Xa 10 mestih
proizvajajo premog
hvaležn<» se -pominjati svojega prezaslužnega delajočih in proizvodnja raste pomalem. Po ustanovit *lja. Naro«! naj ne pozabi, da je v ložaj vedno miren.
prvi vMi v>e Slomšekova zasluga, karkoli je druži a -v. Mohorja storila dobrega. On je sprožil prvi misel, naj se ustanovi : on je bil takoj začetkoma njen največji |»odportiik: on
a I (bel
S* *
), 1 kos avstr. dukata, 1 kos nepozna-tega zlata, 1 »lel velikega zlata, 'J kosa angl. Število srebrnjakov od l/10 pt , 'J kosu angl. srebr-njakov po 1 Schilling 1 kos avstr. jubilejske Sfmminske me<lalje, 1 !c«»s avstr. krone, stop-(K. 1>.| Položaj ljene z enim kosom od 10 st., 2 kosa po l'O st., 1 kos po 10 st., 1 kos od 1 st., kose starih zgodovinskih novcev, 1 kg.
		ilanes	včeraj
Državni dolg v	papirju	99.95	99.90
r? _ v i	srebru	99.90	99.8;")
Avstrijska renta	v zlatu	t >'.».20	99.20
.. kronali 4%		99.65	99.50
Kreditne akcije		238.15	237.95
London 10 Lsr.	...	242.20	242.20
20 mark . .	...	23.62	
Napoleoni .		11). 2o	19.24
100 italijanskih	lir . .	89.80	S9.S0
		1 1.38	11.38
KARLOVE VARI 0. nespremenjeo.
DUHOVCOV s. (K. 11.) Danes na 40 (»d 107 večili rovov okraja Ousti- 335 gr. stopljenega zlata in srebra, zmeša-
je sjM»znal živo |m>trel>o take družbe v jm.uk Homutov. Včer.ij s.» spravil? 546 vagonov nega z žeblji in železom, 1 kg. 380
in veselo razvedrilo slovenskega ljudstva«. premoga na dan.
V teh l >e seda h je lepo izražen visoki namen »in veliki |*>men Mohorjeve družbe! Karvinskem okolišu je nespremenjen. Stavka M-»venci, vabimo vas, da proslavite stoletnico tr.,j:l v jstem obsegu kakor doslej.
Predloga o mornarici v nemškem dr-
gr.
I Um in tovarna 1
pohištva vsake vrste }k
kg. 582ljs gr. odlomkov, stopljenih pleme-OPAVA s. (K. U.) Položaj v Ostrovsko- nitih in navadnih kovin, zapou, ključev, za-'
ponk, že bije v itd., 1 kg. 582 l/i gr«, stopljeno zlato, pomešano s peskom <530 gr.
Izkaz J L 5 kosov deloma vkup spečenih, na pol državnem stopljenih angležkih souvereingov; 4 vkui>
i	J	.' i	•	J-*- " <IUIIU.-.1||c|||	VIUIUJU |»M-ll- ourjnjrill UlIKaU z. Ultl^llHI s IO j»I | f 11 I 1II1 osulillvi
i udov, da -e 1«» p . Mohorjevih knjigah i0g:l ,, mornarici naglašal tlržavni tajnik pl. najbrže od drugih novcev; 2 kosa bolje ohra-Sovenc vedno i.olj sir:i in utrjeval Tirpitz, kako potrebna je močna mornarica njenih, očruelih in zakajenih angležkih sou-
o«l
Alessandro Levi Miuzi v Trst«
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
liosrat Izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik srratis in franki* vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na Urod ali železnico brez da l>i se za to kaj zaračunajo.
K
>lomšekovega roj-tva med drugim tudi s tem.
da v čim največjem številu zopet pristopite	Žavilciu zboru,
na^i družbi! Zvesti naj ji ostanejo vsi stari	BEKOLIN S. (K. B.) \
udje. pridobijo naj ji f»a tudi prav mnogo	z|„,rii je o današnjem prvem čitanju pred-	stopljeni dukati z drugimi stopljenimi ostanki
SI mš< -kov	in narodni duh:	ter da v širših nemški k krogih spoznavajo to	vereingov ; ltj kosov deloma vkup stopljenih,
Mnogih dobrot, katere ponuja naša družba	jH,trel>o čimdalje bolj. Nasprotniki in prija-	deloma vkup zinešanili dukatov; različni
-v..jim udom, ni treba znova naštevati. Opo-	telji mornarice se razločujejo prav za prav le	ostanki stopljenih novcev; 31 kosov angl.
milimo Mimo, tla b.»dc družba svojim udom	glede obsežnosti časa, hitrosti v izvrševanju	najbrže 2-šiliugnovcev, očrnelih, prepečenih,
• - fioklonila sledeče knjige:	jn glede oblike {h»množenja. Vpojne mornarice	deloma zakajenih, razun tega en angl. nemz-
1. Anton Martin Slomšek«. <i. prof.	ni mogoče improvizirati, za njeno ustanovitev	ločljiv srebrnjak: 23 kosa l šilinga; 4 koeov TRST - Piazza S. Giacomo štv. :{, Corso - TRST
Ir. A. Medved v Mariboru nam je lepo in	treba mnogo let. Najmanje pa bi bilo možno	po 20 st., '2 vkup stopljene; 2 kosa po 10 priporoča za pustni čas svoj veliki izbor vsak vrstnega
krepko opisal Slomšekovo življenje in delo-	pred vojno improvizirati mornarico. S temi	st., 3 kosa po 2 st., 2 kosa po 1 st., vseh km^^^^ILtovanja kakor^la^i^0'konfete^k^
Sladčičarna in pekarna
HENRIK STIBIEL-A
2 stara srebrna novca. V nekem stop-
vanje in mnoge njegove zasluge za slovenski dejstvi da mora nemški narod računati, narod. Knjiga, ki ImmIc tudi na zunanje lepo	Opornill turški vladi.
opravljena in okrašena z mnogimi |hk1oI» ami,	< AKICtKAL) (K. B.) i rrško poslanstvo Ijenem predmetu deloma tičeč navaden
naj v Slovenc:h ohrani spomin na njihovega je storilo včeraj odločne korake, da pospeši dukat. Stopljeno steklo v zvezi s tačas ne-
pri turški vladi odločitev glede spornih točk razločljivo kovino, 1 kg. 11»U gr. težko. 2ju-v načrtu konzularne konvencije.
Sultan i n pri ne Jurij grški.
7 kosov več ali manj očrnelih od požara:	Hne pijače: rozoljo. maršala, inalaga. ciper,
rum itd. itd.
Velika pekarna, kruh vedno svež.
Sprejeme naročbe od zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Postrežba točna. Cene nizke.
velikega dobrotnika !
2. »Zgodl»e sv. pisma«, VII. snopič Uče«i pisatelj g. kanonik dr. Fr. Lamjič bo nadaljeval zgmllie sv. pitam, ki naj bi paril«' manjkale v mil »en i slovenski hiši.
bilejski medalji, 1 amulet, 1 vklepna verižica. Ostanki emailirane in z biseri posute 1'AKIZ (K. B.) »Agenee Havas« javlja srebrne zapestnice, I zlat prstan št. 4 s 8 \ten : Dopisnik lista »Astv« v Kaneji skupnimi brilanti in l separaten brilant. 1
Priprava na smrt«. Spisal je ta mo- javlja svojemu listu, <la je baje sultan izjavil, št. 4 zlat prstan z 1 brilantom, 1 par uhanov
itvenik, ki je preložen že v razne jezike, sv. da je pripravljen prip »znati princa Jurija gu- z brilanti št. 4, 3 srebrni privezki (prešiček, Aitonz Ligvorski. jioslovenil pa g. kanonik vernerjem Krete kakor avtonomnega otoka, goba, deteljica) 1 št. 4 zlat prstan z rude-<ir. A. Karlin. Knjif£:» obsega tehtna premi- ako pride v Carigrad, da pozdravi sultana j čimi kameni, najbrže granati, 1 brosa, naj-šlj«-vanja in razne molitve. l>(»br«» b<» služila; kakor sucerena (vrhovnega gos|x>darja|. Ko • brže srebrna, 1 igla za klobuk, 3 gumbi (za Slovencem tako za domačo jiorabo kakor za so princa Jurija vprašali o tej stvari, je baje ♦•erkev !	dejal, da ne more pred pretekom svojega
manšete ?), I emailiran monogram HT. Različne žlindre.
Proti kašlju,
grloholn. hripavostl, upadanju glasu, kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljieah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po eeli Evropi.
omn post omu.
pošt.
»
M6 4.50 74.»
m
! s .05
11.15 «15 9.50 9.25
Prihod in ocihod vlakov.
Južna železnica.
Odhod 17. Trsta :
omn N:'brežina. < ervinjan. Benetke brzo vi. Dunaj, zveza z Keko
Nabrežina. V dem. IJenetke. Rim Nabrežina. Videm, Benetke. Vero na Ihinaj. zveza Buda|>est in Zagreb K ormi b, zveza t ervinjan. Benetke Nabrežina. Videm. Benetke, Rim Benetke ivia < ervinjan in via Videm* Rim i via Bxij) naravnost Dunaj, zveza z Keko brao vi. Korinin
Ihinaj. zveza s Pešrm. Reko meš. Nabrežina. Videm. Benetke
do Murzus«-blasra (samo ol> sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
me*. iz Murzuschlaga, Beljaka itd.
iz Italije, Kormina. Nabrežine brzo vi. iz Kormina
Dunaj, zveza s Pesto. Mnihim pošt. Dunaj, zveza z Reko brzo vi. iz Italije preko Kormina omn iz Benetk ivia < ervignjant post. Dunaj, zveza z <iorico omn. iz Italije preko Kormina brzo vi. iz Italije preko Kormina
Dunaj, zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina i samo v sredo) ekspres iz Ortende
Državna železnica.
Odhod o <1 Sv. A n d r e j a
pdp. Hrpelje, Ljubljana. Ihinaj, Beljsik
Hrjtelje. Rovinj. Pulj. Dunaj pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj brzo vi. Pulj. Divača. Beljak. Dunaj Herpelje. Divača Kimo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv Andreju, pdp. Divača _ Pulj, Rovinj
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj zvč. Pulj. Rovinj. Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj. Rovinj. Dunaj Hrpe'je. IH vara (samo ob nedeljah in praznikih.)
♦i.^O	pdp
S.—	
	
i*.—	
	
	pop
4.35	„
	
6iTi	
S.15	zve.
S 15	
S.45	
9.45	
6.10	»
T	pdp
8.45	
	
1025	
10 44»	
11.20	
535	pop.
7.45	zvč.
s.30	
D.—	
11.35	
10.38 p<Jp	
100 do 300 goldinarjev
za morejo >i pridobit: osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjein zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. DonutlU po»! naslovom Ludwig Gester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8.
Pozor!
Mala oznanila.
P.kI i.i rtal>riko |»rinji*ani<> •i^uaiiiia najnižjih .■•■nah Z» enkratno iii-'Tfii«i |>l:u-a T nvč. jk> !»•-<•>««• : w-tmtni> in ereijo <i-na |>riiii<-rii<> /niča. Oglasi v-. l«-to fiikrat na nln: »t:i>t> j>> 5<» jrM. ter ]>ii»<"uj»-j'> v f*trtl«*tnih »iileriiatuih ■fcnilrBi JiajMja ohjmm 30 mi.____
V Trstu. In i en /a potovanja.
Fran Hitty
Ulica Barriera veeehia št. 13 prodaj al n iea vsako vrst negB mani fakt urnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorei tudi na deželo.
POSLANO.
Novak Mihalj
1'osreHov
Piazzsi Negoziante 1. <laje pojasnila za vsa-koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Alojzij IVlozetie
trgovec, ulica Sv. Cate-rimt štev. J), priporoča svojo zalogo kolonijaluega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Zahira Krompirja, zelja in fižola.
VofmrOP Sni/	Vienna Štev. :» ima
VCllUVCO J&S*. zal0f£0 krompirja, zelja
H/.ola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo.
I— H ■■ II II n lil t
K reuie.
Jurković P/Sate
toči izvrstno črno in belo strsko vino ter ima dobro domačo kuhinjo.
Perhauc Jakob
vin in buteljk Postrežba točna, trene zmerne
Mesar.
T 7r|flf|s|* mesar, ulica S. Francesco l(i. ■ "	postreže z vsakovrstnim mesom
po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
Osi je
Muha Josip
In drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
M lin n a par
Valentin Skočir
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
Spodnja Avstrija .
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
ima v ulici iiiulia
št. 309 mlin na par. ulica Acqiuedotto kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem po- i Zaloga vsakovrstnih šilja na dom točno in po najnižji ceni. /a zasebnike j melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
ulica Media št. .*•., toči črna in l»ela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, <*ene zmerne.
Pirih Ivan
kuhinja izvrstna. «en
Lozić Jurij
Androna S. Lorenzo za magistratom. Zaloga pristnega: dalmatinskega vinrt po najnižjih cenah. Razprodaja o 1 ,"> litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo C. itf. DRVililiMi frOjl § št. 2.. toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivoo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote,
Milj ob 7.1"». 9, 11.30 predp. 2.1i"i pop. Prihod
8.—,	10.— predp. 12.lo. 3.25, 4.45 pop.
V	Milje S i pošta i. 9.30. 1 2 ipoštai predp. 2.30,
4 1") preko Sv. Marka) tf.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka). S. 9.30 ipoštai predp.; 1.30. I 3.3M (pošta i. ,"t..*Jo pop. <>b ne d. in prazn. > ipoAtai, ',♦.;}<». 12 i pošta i predp.: 3.—, 4.30,7.15 pop. Prihod:	preko Sv. Marka) 8.— j
ipoštai pre<l]».. 2.—. 3.45 (pošta) <>.30 ]>op. ]
V	Koper 7-"«o predp . 12.05 ipoštai 3.—. 4.15 (po-;
-ta i pop. Dohod <>.45. — (pošta) predp. 1.30. 3.— ipoštai. ob n e d. in prazn. 7.50 predp.. 1-2.«**» (posta). 5.— poj Dohod: <i.4,">.
9.—	(po-tal predp. 4.— (pošt* pop.
V	Piran preko Izole 12.;'»o, 3.— pop. Dohod
preko Izole i»j:!0. 7.— predp Ob n e d. in prazn.: 11.."»O iu opoblne. Dohod: <i.30. 7.— zjutraj 'parnika „Istria" in -Portorose".)
V	l" m a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. I>oho d
♦i.— zjutni'.
V	R 0 v ti j preko 1'iraua. C'ittanove, Poreča vsaki
p^jnd.. sre«lo. petek 7..*»0 zj. Dohod torek, če-1 ^.ek. sol»oto ob 7. uri zjutraj.
V	Puij preko Piran*, l'ittanove. Salvore. Poreča.
\"r-aia. Rovinja in Fasane ob *i.4 > zjutraj vsak dan Dohod '* pop.
V	M i r a m n r 10.4.'» predp. 3.L"> pop. Dohod 1 .iJO. *> pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.48 p»lp . 1.."i3t «'».2"> pop. pr*-ko t eirinjana v Italijo 10.4Ž _ in 10.48 zvečer do t ervinjana.
D o k o d v Tržič: 7.30. i?.4">. predp.. o.4S. 10.3:» pop iz Italije preko červinjana, 1.36 pop. iz ( ervinjana
Obuvala.
»pri Pepetu Kraseveu* j na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra ]»o«l ljudsko šolo. ima veliko zalogo obuval. | Sprejema tudi naročbe.
Stantic Josip
Pod ueevanje jezikov.
Jurca Katinka
ali zunaj francoski, nemški, slovenski iu italijanski j jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
V Gorici. CIvilui in vojaški krojite.
i„ ....	vsakemu fcoj razninijivi
-^r kroji
Martin Poveraj v Gorici na Travnika št. It L n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih piaščev za vsako sezono. Vce po najnovejši modi.
C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Braunau na Bavarskem.
Priporoča svoja (»-kratno odlikovana no. L vovrstna lesena zastirala (Roiileaux). in žaluzije. — Ceniki gratis.
Agentje
za privatne odjemalce se povsod iščejo.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
J. Kopač
V osi*«'n«' sveet*.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona j -
,	št. 7 izdeluje sveče iz pristnega ' Acpuedotto 21.
ulica RilK>rgoSt. 25. Velika j «ebelneffa voska. Za pristnost jamči s >000 k. Za zaloga in delavnica vsako- ; obilne »-""očbe se pnporoča preeastit. duhovščini, cer-
vrstnega obuvala po naročbi.
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu spre-jemniee. žimtiic in peresuie. ogledal in železnih blagajn, po eenali. da se ni bati konkurence.
Acquedotto 21'
Rehar Peter
JJvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Pekarne in ssladeičarne.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pekarna iu slad čičama, svež kruh večknit na dan. prodaje moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
O
!! Nezaslišano!!
\) r <m! nt eto v za s a in o
2. gld. io kr.
Pahor Ivan
v ulici Conti štev. 2 ima pekarno in sladčičarno. Svež kruh večkrat na dan. Prodajanje moke in sprejemanje domačega kruha v pecivo. Postrežba točna.
kavarne.
iinfnn ^inrSi PriP°roča Hy°ix kavarni
r-llilUlI WUI II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na nizpohtgo so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
Zaloira doir in sodnrski mojstei*.
Ahr^m Frjin lJlica Francesc°
m m	■ ■	Trgovec z dogami iu so-
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode 1 >elo solidno, cene zmerne.
1 krasna pozlačena ura. jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke.
1 iino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. \ notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata L vrste. 1 oprava naprsnili gumbov iz tlouble-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave.
72 najboljših jeklenih peres. 2."> fimh pismenih zavitkov. 2."» pol finega pismenega papirja in .">(> koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 12 irold. 10 kr. tura sama stane tolikoi švicarska iz-posodo. j vožn:l hj.a
VELIK PANDPTIK
Ivana Hermann-a
poznan že j>o svojih nmetnili in mehaničnih podobah, izloženih ol> uhodu lokala.
Največji izbor inojsterskili del O O o o i/ meliaiiipiie plastike.
Vse podobe so od voska Mane v naravnih — -•
---velifcostili od največjih umetnikov sedanjega v.'tca
Non plus ultra mehanične umetnosti.
V S E HI N A :
Avstrijski o-»;ir. rimski papci, ilekliii s jK-vaj« »"i iu i i>ti. .. amimjoči ranjeni vojak, trpinčenje device it«l.
---- Vse se gililje, kakor tla Iti liil<> živu. -
i',. - c 11 n i, - T ; Posnetek <«l v«»sk;i Tletne The 8 po te 11 rjiil, afrikaoskega plemena, ki Ik» šiva izloieoa leUis n;> jiari/ki razstavi. Panorama: Hursko - angleška vojna, [mtapljanje Itnr-ingimnc, špansko - amerikanska vojna it<l.
rl i iiovei.
Ulica (iiulia ^tev. »"<4 prodaja vsakovrstnih jestvin. kolouijalnega blaga in olje.
Nazarij Grižon
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugnja se sprejema nazaj v teku S dnij. Ilustrovani ccnilLi zastonj in franko.
Vsak dan od 9.
Vstopnina . Vojaki in otroci
zjutraj do 10 zvečer
. . . .10 nvč.
5

bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodea. z vživanjem }»omankljivih. težko prebavilih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčna bolečine, težko prebavljenje
ali sasiiženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj«, je že izza več let preskušeno. *l o zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo


a> u
a>
(D ^
o
-SC
a
^ , e
S i rt
c - PQ e
3 = >	T=
O
rt
« M
CO -ž
s
CT3
Na/iinnjnm shivnenui občinstvu, da sviti t »d pri v t« 114' 1 («e|>p<l stv. 1. svojo
gostilno.
Tiudil >t* Ihhii j)ostreri vsakemu /. oki>sniit)i jedili in z dobro pijaeo.
Zmerne cene. "^BSk
Z »Mllienim spoštovanjem
IVt«*r 4 ost. krem ar.
. 0 — MEJNARODNI
I rANORAMA
J trst-Borzni trg 14-trst
I	Od "». do 1*2. jan m arija
I Jako zanimivo potovanje po krasni doiini D Ampezzo (Tirolsko.) spomenik Tiziana. kristaina gora itd. 50 podob 50. Vstopnina 20. otroci 10 kr.
^ To zeliSčno vino je sestavljen3 od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. ZeliSčno vino od-A stranjuje vse nerednosti v krvnili ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-V 0	čajo bolezni in deluje vspeSno novo napravo zdrave krvi.	Q
> pravočasno porabo zelišenega vina zamore s« odpraviti želoilčne slabosti že v kali. N^ smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedijivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih i bolečinah, na želodeu tako radi pojavljajo, odstranjuj o >e često že po enkratnim pitju tega vina.
7Qni»*Qnip P^ni/ochn nntpoho in "je Ut*Prij^ne posleiiiee kakor: stiskanje, Ščipanje, ailjc «jSUVC3I1C |iull CSJC bitje srca, nespanje in tudi str men je krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haernorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zelišču i m vinom hitro in voljno. ZeliSčno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zisteinu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vsi- ničvredne tvariue.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi iu boleluiega stanja jeter.
1'ri t>opolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbega nje m iti otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspo.lbujo, ^^F" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nov*1 moči in novo Življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
ZeliSčno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. ."»O nvč. in '1 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani, Miljah. Kopru, Iz >li. Piranu, Tržiču, Ogleju, Oervinjanu. Ronkah, Vipavi, Ajdovščini. Postojni. Gradišči, Krminu. < iorici. Umagu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Reki. Krku. Ore su. Malem Lošinju. Labinju, Pazinu. Motovunu, Vižinadi, Starem g radu. Poreču. Rovinju, Vod nj an u. Pulju, Portogruaro, Trevižu, \'idmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po eelej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
Tudi razpošilja tvrdka: Hubert Ulrich, Leipzig, po 5 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja ue pa carine prosto.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečn
Hubert Ullrich-ovo	/Hiscno vino.
^ Gd
x
03
OD
o
U
<D
O
OJ
ec ■o
a Q_
Si
Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 4."><),(). vinskega špirita 100,0, glicerina lOO.O. rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane .»0.0, koprive, janeža. umanovih korenik. amerikanskega lapuha, lecjanovili in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvariue naj se pomešajo.
O
^ J
M J _ =
5 >S " — i*-
-r. - o
c	= 5 O ^c
rs M ±	c -
tO *n =	- -r*
<C > ^	i