Zefimo vam fepi ßozicne ф ßraznikß [ • • ■o Zm zt^ im im !o INTERVJU Karolina Črešnar, kmetica leta 2017 str. 26-27 NASA TEMA Otroci so pod vse večjim stresom str. 12-13 Št. 51 / Leto 72 / Celje, 21. december 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Naj se želje izpolnijo! Ko ste naši zvesti bralci minulo soboto vrteli kolo sreče na zvezdi v Celju, ste povedali tudi, česa si želite v novem letu. V naši medijski hiši vam iz srca želimo, da na življenjskem kolesu sreče zadenete uresničitev prav vseh svojih želja. Kot je na našem kolesu zadela prav vsaka številka. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje pa si tudi v prihodnje želimo zvestih bralcev in poslušalcev. str. 28 AKTUALNO Zavarovalniški udarec poškodovanim gasilcem str. 2-3 GOSPODARSTVO Atrij vendarle v stečaju str. 5 IZ NASIH KRAJEV Odpravljajo škodo po neurju str. 7 ZAKLJUČENI AKCIJI Popolni na maturantski ples str. 3 Najlepši adventni venček str. 39 SPORT Maščevanje Crveni zvezdi v izjemni končnici str. XX POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 - IMC CL o > X csi TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg I_ > \ Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "K^ien. "posute s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Imeli smo že primere, ko smo dijaku z nakupom mesečne vozovnice omogočili, da je sploh lahko hodil v šolo.« dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju »Dobro moram poznati računalnik, da vodim dnevnik za inšpekcijsko službo. Vse od tega, kdaj sem kruh spekla, ga odpeljala, pripeljala, kakšne količine in podobno. Nas bo to pisarniško delo pogubilo.« Karolina Črešnar, letošnja kmetica leta »Če razmišljaš, da se ti na poti lahko kaj zgodi, je bolje, da ne greš nikamor.« Miran Ipavec, avtoštopar »Petje v skupini ima zelo veliko pozitivnih učinkov.« Bernarda Preložnik Kink, zborovodkinja »V Beogradu smo bili konkurenčni z le enajstimi igralci, kajti fanta, ki je še kadet, nisem poslal v igro. Našo zmago lahko označimo kot uspeh.« Rok Rojšek, trener hokejistov ECE Celja PETEK / 4 -3 SOBOTA NEDELJA 6 -3 o O 7 2 Zavarovalniški udarec p Bo država morala urediti kolektivno zavarovanje gasilcev? Gasilcem, ki so bili poškodovani v eksploziji novembra 2015 pod mostom čez Savinjo v Čopovi ulici v Celju, zavarovalnica ne želi izplačati odškodnine. Kot naj bi zapisala v razlagi, zato ne, ker bi morali biti »previdnejši«. Za gasilce, a ne le za poškodovane, ampak tudi za vse ostale, je takšna razlaga zavarovalnice katastrofalna. Po njihovem mnenju kaže tudi na nepoznavanje taktike gasilskega dela. Kot je znano, je do eksplozije prišlo, ker je požar - pod mostom je zagorel odpadni material - poškodoval spoje plinovoda, zato je začel plin nenadoma uhajati. Ekipa gasilcev je bila takrat že na kraju. Hiter odziv in ustrezna gasilska oprema sta preprečila tragedijo. Kljub temu je nesreča terjala svoje. Štirje gasilci so bili huje poškodovani. Poškodovan je bil tudi delavec Energetike, ki je bil na kraju, a je dobil manjše poškodbe po glavi, ki niso bile nevarne. Požar so tik pred eksplozijo gasili tudi prostovoljni gasilci iz Babnega. Med njimi ni bil poškodovan nihče, zaradi poškodb poklicnih gasilcev pa so na kraj poklicali še prostovoljne gasilce z Ostrožnega. Poklicna gasilska enota Celje je bila po nesreči okrnjena, saj štirje ga- silci pomenijo tudi polovico ene delovne izmene, ki je ves čas dežurna. Po zdravljenju je sledila še dolgotrajna rehabilitacija, kar pomeni, da so bili gasilci še kar nekaj časa v bolniškem staležu. Je bila zavarovalnica površna? Takšnega odziva zavarovalnice, kot je presenetil celjske poklicne gasilce, enostavno ne razumejo. »Na začetku so nam povedali, da pri uveljavljanju odškodnine ne bo nobenih težav. Nato se je zapletlo in naše razlage okoliščin dogodka so očitno naletele na gluha ušesa. Bistvo vsega je, da so pri zavarovalnici ta primer obravnavali zelo površno in brez ustreznih strokovnih znanj. Zdi se, da več kot očitno sploh ne poznajo taktike gasilskega dela,« je odločitev zavarovalnice, da bi morali biti gasilci pri posredovanju previdnejši, razložil vodja izmene posredovanja pod mostom Aleš Gradišnik. Tudi sam je bil v nesreči poškodovan. Dodaja, da so bili gasilci v trenutku eksplozije izven nevarnega obsega, torej na prostem. »Česar očitno na zavarovalnici nočejo slišati,« pojasnjuje Gradišnik. Naslednji korak, ki gasilcem ostane, je tožba. Ta naj bi bila že spisana oziroma bo na pristojno sodišče dana v naslednjih dneh. V Poklicni gasilski enoti Celje pravijo, da najprej niso želeli o tem govoriti v javnosti, vendar primer tako bode v oči, da je dobro, da je tudi javnost seznanjena, kaj se dogaja, ko se kakšnem odmevnem dogodku ne govori več. Slabo sporočilo vsem gasilcem Odzvalo se je tudi Združenje poklicnih gasilcev Slovenije, kjer so nad odgovorom zavarovalnice prav tako ogorčeni. »Nenadna in nepričakovana eksplozija plina ni povzročila le fizičnih poškodb, ampak tudi psihično stisko gasilcev in večmesečno okrevanje! Takšen odziv zavarovalnice je Čeprav celjski gasilci niso omenjali, za katero zavarovalnico je šlo, pa so se odzvali pri Adriaticu Slovenici, kjer poudarjajo, da gasilci niso bili zavarovani pri njej. Je pa tam imel sklenjeno odgovornostno zavarovanje upravljavec in vzdrževalec plinskega omrežja na tem območju, to je Energetika Celje. »Odškodnino s police našega zavarovanca Energetika Celje bi poplačali, če bi bilo dokazano, da za škodni dogodek obstaja odškodninska odgovornost našega zavarovanca kot upravljavca infrastrukture. Inšpekcijske službe pa so potrdile, da škodni dogodek ni bil posledica nepravilnega izvajanja dela ali vzdrževanja infrastrukture, zato odškodnine iz njegove police za zavarovanje odgovornosti nismo mogli izplačati,« pojasnjujejo svoj vidik dogodka. Je pa zavarovalnica izplačala odškodnino delavcu Energetike, ki je bil prav tako poškodovan. Izplačilo je temeljilo na zavarovalni polici iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca. Naravna smreka naj bo prva izbira Za tiste, ki prisegajo na delček narave v prazničnem domu, je odločitev za naravno smrečico edina sprejemljiva. A kot ugotavljajo v Zavodu za gozdove Slovenije, ljudje vse manj postavljajo domača okrasna drevesca, čeprav so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu okolju tako po načinu pridelave kot prevozu na tržišče. Kot pojasnjuje Aleksander Ratajc, vodja celjske območne enote zavoda za gozdove, morajo biti vsa okrasna drevesa, ki zrastejo v Sloveniji, pri prevozu in prodaji označena s posebno nalepko. To izda pristojni gozdar na osnovi odločbe, s katero lahko lastnik v svojem gozdu pridobiva okrasna drevesa. V odločbi je zapisano tudi število dreves, ki jih lahko lastnik poseka in proda. Nalepke, ki jih lastnik prejme za svoja drevesca, so letos vijolične barve in imajo letnico 2017 ter oznako gozdnogospodarskega območja. »Na našem območju razdelimo letno skoraj štiri tisoč nalepk,« pravi Ratajc, medtem ko je na območju Slovenije letno izdanih približno 27 tisoč nalepk. Ta številka je bila še pred petimi leti za tretjino višja. Nalepka je dokaz, da je drevo avtohtono in da ni bilo posekano brez dovoljenja. Lastnik gozda dobi do 25 nalepk brezplačno, če jih želi več, jih mora plačati, in sicer po 27 centov. Za pridelovalce, ki se ukvarjajo z vzgojo drevesc za trg, so vse nalepke plačljive. Tudi drevesa, vzgojena v drevesnicah, morajo imeti te nalepke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor dreves. Tista Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki jih ljudje uporabljajo za postavitev jaslic. Naberemo jih lahko do dva kilograma, in sicer tako, da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu. brez nalepke so uvožena ali v lončkih ali drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. Zavod spodbuja nakup naravnih, in sicer v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc, ki potem ko odslužijo namenu, ne obremenjujejo okolja. Lahko jih razrežemo in odložimo v zabojnike za organske odpadke ali jih skurimo v pečeh. TC AKTUALNO 3 oškodovanim gasilcem »Čas je, da v državi začnemo razmišljati tudi o kolektivnem zavarovanju za gasilce,,« pravi predsednik Združenja poklicnih gasilcev Slovenije Miran Korošak. Plinski vod so po eksploziji uspeli zapreti, a je bila koncentracija plina še kar nekaj časa visoka, zato niti kriminalisti niso mogli takoj začeti preiskovati, ampak so morali zaradi lastne varnosti počakati, da se je znižala. Nekaj časa je bila zaradi odprave posledic širša stanovanjska okolica (Lisce in del Trubarjeve ulice) brez zemeljskega plina, a so pri Energetiki oskrbo s plinom uspeli kmalu vzpostaviti. zanje le nov hud udarec,« pravi predsednik združenja Miran Korošak. Gre za slabo sporočilo zavarovalnice vsem gasilcem, ne le poklicnim, ampak tudi prostovoljnim, in to v času, ko si vse gasilske enote želijo, da bi se položaj gasilcev v Sloveniji vendarle uredil tako, kot si gasilci zaslužijo, meni Korošak. »Zavarovalnica zavrne zahtevek z besedami, da bi morali biti gasilci >pre-vidnejšiprevidnejši , \ > i \ \ \ \ Mr*/1? V h š i л :,A \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ -V-\ \ ГЧЛ 1 tf X f«i i! vv , vv.v^..vv.vvv.vi I ^ J ■ \ \ \ v\ \ \ \ v, Kjix \ v v \ i m \ \ \ V"V"V"\""V""'.......r-т-л \ \ \«\ * > \ \ \ nute \!»л .'//v/ .....-.......г.л~А~лг\ \ \ \ « \ • \ \ v Ц л \ :!/.'/ \\T\\ \\' \ . \\\ \ \\\ . \\1 \\Г\\ \ \v Д \ i s//. \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ [- // 4 r i Srečno 8 4 GOSPODARSTVO Z vitko proizvodnjo do odličnih rezultatov Odelo v družbi Bosha, Mercedes-Benza in Forda - Letos za naložbe 22 milijonov evrov Podjetje Odelo Slovenija iz Prebolda je najboljša TPM (Total Productive Maintenance) tovarna leta 2017. Nagrada, ki sta mu jo podelila Mednarodni TPM inštitut iz ZDA in nemška revija Instandhaltung, pomeni, da Odelo najbolj uspešno živi z načeli vitke proizvodnje. Takšno nagrado je dobil tudi leta 2012, med dosedanjimi dobitniki so še Bosh, Mercedes-Benz in Ford. V Odelu pravijo, da je naziv TPM tovarna leta že postal zaščitna znamka odličnosti na vedno bolj konkurenčnem trgu. To, da so naziv dobili že drugič, dokazuje, da so načela vitke proizvodnje resnično postala del vsakdana podjetja. Najpomembnejša prednost uporabe teh načel je povečanje proizvodne učinkovitosti. To med drugim pomeni proizvodnjo večjih količin dobrih izdelkov, zmanjšanje zastojev, boljše načrtovanje proizvodnje, manj izgub in dobro skupinsko delo. Poslovanje po metodi TPM očitno prinaša tudi odlične finančne rezultate. V podjetju namreč napovedujejo, da bodo letos čiste prihodke od prodaje povečali na 179 milijonov evrov, kar v primerjavi z letom 2016 pomeni 60-odstotno rast. Povečanje prihodkov načrtujejo tudi v letu 2018, saj naj bi jih ustvarili približno 200 milijonov evrov. Že 1.450 zaposlenih Odelo Slovenija, ki razvija in izdeluje zadnje luči, tretje zavorne luči in smernike za prestižne znamke avtomobilov, je eno od štirih podjetij Skupine Odelo, ki ima sedež v Stuttgartu in je od leta 2011 v lasti turškega holdinga Bayraktarlal. Je najbolj uspešna tovarna v skupini in trenutno zaposluje že 1.450 ljudi. Zaradi velikih naložb in odpiranja novih delovnih mest je država od leta 2005 do danes Odelu namenila že 6,5 milijona evrov. Ta mesec je podjetje za svoje zadnje naložbe dobilo še 750 tisoč evrov. Denar je že porabilo za nakup novih strojev, ki jim zagotavljajo dodatne zmogljivosti v proizvodnji. Nove zgradbe in še več strojev Letos so lastniki Odela za naložbe v Preboldu namenili 22 milijonov evrov. Večina denarja je šla za nove stroje, približno 5,5 milijona evrov so stale tri nove zgradbe, s katerimi je podjetje svoje proizvodne in logistične Lastniki Odela so letos v širitev proizvodnje v Preboldu vložili še 22 milijonov evrov. prostore povečalo za 10 tisoč kvadratnih metrov. Zdaj ima tovarna že skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin in novih širitev, vsaj zaenkrat, ne načrtuje. Proučuje pa možnost, da bi povečala svoje proizvodne prostore v Čre-šnjevcih. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Stroji v Polzeli bodo nogavice pletli vsaj še nekaj mesecev. Nogavice iz Polzele tudi prihodnje leto Proizvodnja v tovarni nogavic Polzela, ki je konec lanskega decembra šla v stečaj, se bo nadaljevala tudi v letu 2018. Za koliko časa, bo odvisno od tega, kdaj bo stečajnemu upravitelju Zlatku Hohnjecu uspelo prodati tovarno. Konec novembra je začel drugi krog prodaje, rok za oddajo ponudb je 31. januar. Stečajni upravitelj je tokrat ceno za nepremičnine in stroje, tri trgovine ter blagovno znamko znižal na 2,4 milijona evrov. Kot pravi, ogledov tovarne ni veliko, morebitne kupce pa bolj kot proizvodnja zanima blagovna znamka. Če mu bo v drugem poskusu uspelo prodati Polzelo, bo proizvodnjo v tovarni ustavil šele takrat, ko bodo vsi postopki prodaje končani oziroma ko bo prišel novi lastnik. Če tudi drugi krog prodaje ne Novega lastnika dobilo še eno skladišče Aera bo uspešen, bo sodišče prosil za podaljšanje roka za prodajo in s tem tudi za nadaljevanje proizvodnje. Elaborat o ekonomski upravičenosti poslovanja v letu 2018 je že narejen, z njim soglaša tudi največji ločitveni upnik, vendar o številkah še ne želi govoriti, dokler elaborata ne potrdi še sodišče. Letos je tovarna nogavic delala dobro, obseg proizvodnje je bil večji kot pred stečajem. Do konca novembra je ustvarila 3,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 180 tisoč evrov čistega dobička. V podjetju je trenutno zaposlenih 97 ljudi, ki jim pogodbo o delu podaljšujejo iz meseca v mesec. Zlatko Hohnjec pravi, da se prihodnje leto število zaposlenih ne bo bistveno spremenilo. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) Celjskemu podjetju AC Fri-Mobil, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov, je le uspelo kupiti eno od nepremičnin Aera ob Ipavčevi ulici. Direktor in lastnik Zdenko Fridau se je že poleti potegoval za del proizvodnih prostorov Aera Copy, prav tako ob Ipavčevi ulici, a ga je na dražbi za 21 tisoč evrov premagal švedski Scand-stick, ki je za dve skladišči v skupni izmeri 1.600 kvadratnih metrov in 960 kvadratnih metrov dvorišča in zelenice ponudil 700 tisoč evrov. Tokrat je AC Fri-Mobilu uspelo priti do konca, čeprav se je na dražbi izklicna cena za nepremičnino zvišala za polovico. AC Fri-Mobil bo za malo več kot 3.200 kvadratnih metrov veliko skladišče gotovih izdelkov plačal 680 tisoč evrov, kar je za 272 tisoč evrov več, kot je znašala izklicna cena. Zanimanje za nakup je bilo namreč izjemno. Varščino, ki je »vstopnica« za udeležbo na dražbi, je vplačalo kar dvanajst podjetij. Večinoma je šlo za podjetja iz celjske regije, eno je bilo iz Trzina, tri so bila iz Ljubljane. Na dražbo je prišel tudi predstavnik Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je največja upnica Aera. Še vedno ni uradno znano, kdo je kupec nepremičnin, ki jih je Aero imel v Šempetru. Stečajna upraviteljica Alenka Gril pravi, da bo ime razkrila šele potem, ko bo soglasje k prodaji dala največja ločitvena upnica Družba za upravljanje terjatev bank. Cena na dražbi se je povečevala za 10 tisoč evrov in ko je presegla številko 600 tisoč, je večina dražiteljev odstopila. Na koncu so ostala le še podjetja Anton Blaj iz Griž, ki je specializirano za proizvodnjo vijakov najvišje kakovosti, Griffin iz Celja, ki zaposluje invalide, in AC Fri-Mobil. Anton Blaj je od nadaljnjega draženja odstopil pri ceni 670 tisoč evrov, predstavnik Griffina pa ni bil pripravljen zvišati cene 680 tisoč evrov, kolikor je za nakup skladišča ponudil AC Fri-Mobil. Direktor in lastnik Zdenko Fridau je povedal, da se je za nakup odločil zaradi načrtov, ki jih ima podjetje za prihodnja leta. Sprva bo skladišče najverjetneje za nekaj časa oddal v najem, nato ga bo potreboval za širitev dejavnosti. Za kakšno širitev gre, Fridau še ne želi razkriti. JI Leonardo spet želi »prisilko« Celjsko podjetje Leonardo je predlagalo uvedbo prisilne poravnave, vendar sodišče zaradi nepopolne dokumentacije predloga še ni potrdilo. Lastnik in direktor Bojan Borštner je prisilno poravnavo predlagal le eno leto in pol potem, ko se je v podjetju končal postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki očitno ni bil uspešen. Leonardo, ki je bil pred leti uspešen prodajalec šolskih in pisarniških potrebščin ter darilnega programa, ima že od lanskega decembra blokiran račun. Zaradi izvršbe Abanke je bila konec septembra dražba Leonardove poslovne stavbe v Gosposki ulici v središču mesta. Dražbe se ni udeležil nihče, saj je bila izhodiščna cena, ki je znašala malo več kot 1,3 milijona, očitno previsoka. JI Veterini Jagodič ni uspelo Celjsko sodišče je zavrglo zahtevo Veterine Jagodič, naj razreši stečajnega upravitelja Veterinarstva Šentjur Branka Mavriča. Veterina Jagodič namreč te pravice nima, saj v stečaju svojega konkurenčnega veterinarskega podjetja nima statusa upnika. Veterina Jagodič je zahtevo o razrešitvi sodišču poslala takoj po dražbi, na kateri je stečajni upravitelj Branko Mavrič prodajal poslovno stavbo Veterinarstva Šentjur. Poleg Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, ki ima prostore šentjurske veterine že nekaj časa v najemu, se je za nakup potegovala tudi Veterina Jagodič. Dražba se je končala tako, da je Veterina Jagodič izklicno ceno, ki je znašala 271 tisoč evrov, zvišala na 300 tisoč evrov, a jo je predstavnik šmarske veterinarske postaje sprejel in izjavil, da bo podjetje uveljavilo svojo predkupno pravico. Vendar je stečajni upravitelj dražbo razveljavil, saj je ugotovil, da Šmarčani niso plačali varščine, ki je pogoj za sodelovanje na dražbi. Poleg zahteve o razrešitvi stečajnega upravitelja je Veterina Jagodič še predlagala, naj sodišče ne izda soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z Veterinarsko postajo Šmarje pri Jelšah, ampak naj odredi, da Branko Mavrič pogodbo sklene z njo. Sodišče je takšen predlog zavrnilo, ker nima pravne podlage in je zato neutemeljen. Pogodba o prodaji poslovnih prostorov Veterinarstva Šentjur sploh še ni podpisana, poleg tega je takšna pogodba v pristojnosti upravitelja, sodišče pa odloča le o soglasju k njeni sklenitvi. JI GOSPODARSTVO 5 Atrij vendarle v stečaju Celjsko podjetje Heti ostalo dolžno 1,9 milijona evrov - Zemljišče v Ljubljani in stanovanja na Celjskem M Takšen je danes glavni vhod nekoč enega največjih podjetij v celjski regiji na področju upravljanja s stanovanji. Prelepljen je z obvestili o neizročeni pošti s sodišča in z opozorili izvršitelja. Celjsko podjetje Atrij, ki ne posluje že od začetka marca, je vendarle pristalo v stečaju. Predlagala ga je ljubljanska družba za upravljanje TCK, ki je v lasti Addiko Bank, nekdanje Hypo banke, in njene slabe banke Heta. Sodišče je za stečajno upraviteljico Atrija imenovalo Katjo Skumavec iz Kranja, upniki morajo svoje terjatve prijaviti do 15. marca prihodnje leto. V družbi za upravljanje TCK na naše vprašanje, zakaj so s predlogom za stečaj čakali tako dolgo, niso odgovorili, češ da »v skladu z dobro poslovno prakso podrobnosti in procesov posameznih poslov ne razrivajo«. Dejali so le, da veljajo za nepopustljivega upnika in bodo tudi v tem stečaju poskušali iztržiti čim več. Iz javno dostopnih podatkov je mogoče razbrati, da je Atrij pri Hypo oziroma Addiko Bank imel najeto posojilo v vrednosti več kot dva milijona evrov. Zadnje finančno poročilo, ki so ga še pripravili v podjetju, preden so zaprli vrata, kaže, da je v letu 2016 imelo za štiri milijone evrov dolgoročnih obveznosti, od tega za 1,9 milijona evrov finančnih. Po naših informacijah gre v celoti za dolg do Addiko Bank, ki pa ga je ta prenesla na svojo slabo banko Heta. Zemljišče v Ljubljani Atrij je bančno posojilo zavaroval z več nepremičninami - z eno v Ljubljani in s tremi v celjski regiji. Banka ima tako hipoteko na 4.600 kvadratnih metrov velikem zemljišču na območju Viča v Ljubljani, kjer je Atrij nameraval zgraditi dva bloka s po 32 stanovanji, vendar načrtov ni uresničil. Poleg tega je hipoteka vpisana tudi na stanovanjskih zgradbah v Gornjem Gradu in Vitanju, v vsaki je po osem stanovanj, ter na 925 kvadratnih metrov velikih poslovnih prostorih v Celju. Heta je svojo terjatev do Atrija poskušala prodati dvakrat, vendar brez uspeha. Koliko je želela iztržiti zanjo, nam ni znano. Poplačilo njene terjatve bo zdaj odvisno predvsem od tega, kako uspešna bo stečajna upraviteljica pri prodaji Atrijevega premoženja. Ni hotel priznati O tem, da je Atrij, ki je bil eno največjih podjetij v regiji na področju upravljanja s stanovanji, v velikih finančnih težavah in na robu propada, se je v Celju začelo govoriti že pred nekaj leti. A je direktor Radovan Cink ves čas zatrjeval, da to ne drži. Resnica je začela prihajati na dan konec lanskega leta, ko je s podjetjem Fisa nepremičnine iz Murske Sobote ustanovil novo družbo Atrij Fisa, s katero naj bi reševal finančne težave Atrija. A je poskus propadel. Atrij je imel preveč dolgov do dobaviteljev, večina etažnih lastnikov v stavbah, ki jih je upravljal, pa se je odločila za nove upravljavce. Konec letošnjega februarja je podjetje skorajda čez noč zaprlo svoja vrata, potem ko so vsi zaposleni dali odpoved. Aprila so poslovanje Atrija in z njim povezanih družb ter odgovornih oseb zaradi suma kaznivih dejanj začeli preiskovati kriminalisti. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Podjetje Edit se bo iz Podvrha razširilo še na območje bivšega Garanta. Polovico podjetje Novi lastnik treh hektarjev velikega kompleksa nekdanje tovarne Garant na Polzeli je podjetje Edit iz Braslovč. Postopek prodaje sicer še ni v celoti končan, je pa sodišče stečajnemu upravitelju Tomažu Kosu že dalo soglasje, da lahko sklene pogodbo, treba bo počakati tudi na plačilo kupnine. Novi lastnik mora za nepremičnino, ki jo sestavlja večja proizvodna hala s kotlovnico in skladiščem, plačati 1,3 milijona evrov. Tomaž Kos je za ta del Garanta, ki je po njegovem najpomembnejši v celotnem kompleksu, kupca iskal z zbiranjem ponudb. Izhodiščna cena je bila 1,2 mili- Garanta kupilo iz Braslovč jona evrov, za nakup sta se potegovala dva ponudnika. Direktor Edita Alen Lesjak je povedal, da se za nepremičnino na Polzeli niso odločili zaradi morebitne selitve svoje dejavnosti, ampak predvsem zato, ker jim v Podvrhu pri Braslovčah, kjer je sedež podjetja, že primanjkuje prostora, ki ga potrebujejo za poslovanje. Dobro poslovanje Edit je družinsko podjetje, ustanovljeno pred približno četrt stoletja, ki se od leta 1995 ukvarja z veleprodajo pakir-nega materiala za varovanje izdelkov ter v manjšem obsegu tudi s prodajo pakirnih strojev. Posluje zelo dobro, na področju svoje ponudbe pa je eno najbolj specializiranih podjetij v Sloveniji. Dvanajst zaposlenih je lani ustvarilo 8,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, večinoma na domačem trgu, in skoraj 800 tisoč evrov čistega dobička. Edit je po prihodkih drugo največje podjetje v občini Bra-slovče, po dobičku je na prvem mestu. Alen Lesjak pravi, da so letos prihodke povečali še za nekaj odstotkov. Čeprav si v podjetju že nekaj časa želijo, da bi imeli tudi lastno proizvodnjo, tega zaenkrat še ne bodo mogli uresničiti. Je pa to, poudarja Lesjak, vsekakor njihov dolgoročni načrt. JANJA INTIHAR Foto: athiv NT (GrupA) Cinkarna krepko presegla načrte Cinkarna Celje bo po prvih ocenah letos imela 28 milijonov evrov čistega dobička, kar je skoraj trikrat več, kot je vodstvo družbe napovedalo pred letom. Dodana vrednost na zaposlenega se bo z lanskih 59 tisoč povečala na nekaj več kot 86 tisoč evrov. Razlog za tako dobro poslovanje sta povečano povpraševanje po pigment titanovem dioksidu na svetovnem in zlasti na evropskem trgu ter rast cen tega izdelka. V cinkarni pričakujejo, da se bo rasti prodajnih cen nadaljevala, zato za letos 2018 napovedujejo rekordno proizvodnjo in tudi rekordne poslovne rezultate. Ustvarili naj bi namreč malo manj kot 200 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov več kot letos, čisti dobiček pa naj bi znašal 32,6 milijona evrov ali 16 odstotkov več kot letos. JI Ш CINKARNA naj epsimi zejami www.cinkarna.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - V družbi Simbio ugotavljajo, da se z oživljanjem gospodarstva povečuje tudi količina odpadkov. Tako so v dvanajstih občinah, kjer izvajajo javno gospodarsko službo, v iztekajočem se letu zbrali za tri odstotke več odpadkov kot lani. Ob manjših investicijah v tem letu se v družbi že nekaj časa pripravljajo tudi na veliko investicijo v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki (RCERO), ki bo prihodnje leto praznoval desetletnico. V letu 2017 so prebivalci 12 občin, kjer Simbio izvaja gospodarsko javno službo, proizvedli 43.510 ton komunalnih odpadkov, kar je za 3 odstotke (1.380 ton) več kot leto prej. Opazen je zlasti porast količin nevarnih odpadkov (za 54 odstotkov oziroma 130 ton), kosovnih odpadkov (za 11 odstotkov oziroma 620 ton) in stekla (za 7 odstotkov oziroma 110 ton) ter upad količin papirja in kartona (za odstotek oziroma 20 ton) in biorazgradljivih odpadkov (za odstotek oziroma 100 ton). Med ločeno zbranimi odpadki še vedno prevladujeta plastična in kovinska embalaža (57 odstotkov), sledita papir in karton (26 odstotkov), nato steklo (16 odstotkov). Največ še vedno nastane mešanih komunalnih odpadkov, to je 40 odstotkov, sledijo biorazgradljivi (15 odstotkov), kosovni odpadki (13 odstotkov) in embalaža (13 odstotkov). Novinarska konferenca družbe Simbio, na kateri so predstavili delovanje v letu 2017: z leve vodja sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter investicije Tina Kramer, direktor družbe Marko Zidanšek in predstavnica za odnose z javnostmi Helena Kojnik. Nova velika naložba za jubilej RCERA Simbio uspešno posluje in ohranja položaj vodilnega v panogi Nenehnim zakonskim spremembam, drugačni sestavi in količini odpadkov, napredku tehnologije ter aktualnim razmeram na trgu surovin se mora prilagajati tudi center v Bukovžlaku, še vedno edini v državi, ki izvaja vse faze sodobnega ravnanja z odpadki. Da bi držali ta položaj, so se v družbi Simbio odločili za novo, večmilijonsko investicijo. »Prvi regijski center za ravnanje z odpadki v Sloveniji bo praznoval že deset leto obratovanja. Jubilej bomo v Simbiu zaznamovali s še eno tehnološko posodobitvijo, drugo fazo nadgradnje me-hansko-biološke obdelave odpadkov, s katero načrtujemo povečanje deleža izločenih reciklabilnih frakcij ter čistosti strojno izločenega materiala, s tem pa tudi cenovno konkurenčnost,« je povedal direktor Simbia Marko Zidanšek in poudaril, da bo tako RCERO v celoti izpolnjeval zahteve vseh predpisov in bo hkrati tudi še naprej stroškovno učinkovit. Naložbo bodo v Simbiu začeli uresničevati v prihodnjem letu, dokončali jo bodo leta 2019. V teh dneh se končuje ena večjih investicij letos - prenova vstopne točke v zbirni center in RCERO v Bukovžla-ku - vredna 180 tisoč evrov. Vse investicije v letu 2017 so stale 1,7 milijona evrov. Družba je sicer tudi v tem letu uspešno poslovala. »Pričakujem, da bomo v tem letu ustvarili približno 17 milijonov evrov prihodkov, to je približno 1,1 milijona evrov več kot preteklo leto, kar pomeni, da smo marsikaj postorili tudi na tržnem delu svoje dejavnosti,« je povedal Zidanšek. Ob koncu poslovnega leta v Sim-biu tako pričakujejo dobiček v višini 250 tisoč evrov. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Ena od novosti je tudi hiperbarična kisikova komora, ki jo poleg športnikov v zadnjem času uporablja tudi v zdravstvene namene vedno več ljudi. Ena teh komor naj bi bila še v ljubljanskem kliničnem centru. Takšna komora je namreč primerna ne le za preventivo, ampak tudi za vsa bolezenska stanja. Kot je pojasnila Markotičeva, je danes veliko degenerativnih bolezni, ki so rezultat tempa življenja in nepravilne prehrane. Zato je ta vrsta zdravljenja v svetu vedno bolj priznana. Diagnostika, zdravljenje in terapija na enem mestu CELJE - V mestu že eno leto deluje Medicinski center Paracelzus, kjer so na novo odprli tudi specialistično ambulanto otorinolaringolo-gije, ki je prva tovrstna na celjskem območju. Poleg te ambulante so v centru na voljo še dermatološka ambulanta, ambulantna medicine dela, prometa in športa, inter-nistično-nefrološka ambulanta in ambulante za kardiologijo, rev-matologojo, hematologijo, nevrokirurgijo, urologijo in psihiatrijo. Pretekli teden je bil v centru tudi dan odprtih vrat. V Paracelzusu so na enem mestu zbrani trenutno eni najboljših specialistov na Celjskem. Od Marjana Hrušovarja, specialista za medicino dela, prometa in športa, do priznane internistke Vesne Markotič, dermatologa Slobodana Vujasinovića in ORL-specialista Mateja Delakorde. Da je celjski center v vrhu po opremljenosti in znanju, kaže to, da je na primer Vujasinović edini, ki raziskuje in se ukvarja z zdravljenjem na področju psihodermatologije, saj je ogromno obolenj kože, ki nastanejo ravno zaradi stresa pri ljudeh. Najsodobnejše aparature imajo tudi v ORL-ambulantah, kjer se ukvarjajo tudi z odpravljanjem motenj dihanja med spanjem, kar je prav tako vedno pogostejša težava pri ljudeh. V centru imajo tudi operacijsko dvorano in lasten laboratorij. SŠol, foto: GrupA Klorova sredstva v pitni vodi pod strogim fJ ^ ж-ч Г-/-Ч V podjetju Vo-Ka pojasnjujejo rabo I I O v! Z. v./ I v./ I I I natrijevega hipoklorita CELJE, ŽALEC, VELENJE - V zadnjem času so se pojavila ugibanja o sporni rabi klorovega preparata, natrijevega hipoklorita, za dezinfekcijo pitne vode in uničevanje mikroorganizmov v njej. Gre za sredstvo, ki mu po domače pravimo tudi varikina in ki se sicer uporablja kot belilo v gospodinjstvih in za razkuževanje bazenske vode. To sredstvo uporabljajo tudi v javnem vodovodnem podjetju Vo-Ka Celje. »Od dezinfekcij skih sredstev, ki delujejo na osnovi klora, za dezinfekcijo pitne vode v naših vodovodnih sistemih uporabljamo natrijev hipoklorit (na manjših oskrbovalnih območjih, kot je Gabrovka) in plinski klor (npr. Medlog). Obe dezinfekcijski sredstvi imata podoben učinek in ob reakciji z vodo tvorita hipoklora-sto kislino, ki ima biocidni učinek na mikroorganizme, ki so v vodi. Uporabo obeh sredstev dovoljujejo ministrstvo za zdravje in ostale ustanove: Nacionalni inštitut za javno zdravje, zdravstveni inšpektorat, urad za kemikalije. Natrij e-vega hipoklorit se je izkazal za zelo uporabno in varno dezinfek-cijsko sredstvo,« je pojasnila Špela Kumer, tehnologinja za pitno vodo v podjetju Vo-Ka Celje. Za dezinfekcijo pitne vode v podjetju dozirajo 2 do 5 ml natrijevega hipoklorita na kubični me- ter vode, po končanem postopku dezinfekcije pa mora v vodi v vodovodnem omrežju ostati nekaj prostega klora. Povprečno od 0,3 do 0,4 mg na liter, lahko tudi manj oziroma toliko, da je zagotovljena stalna mikrobiološka skladnost oziroma zdravstvena ustreznost pitne vode. »Prisotnost prostega klora v vodi je pokazatelj uspešnosti opravljene dezinfekcije in dokaz, da je voda varna pred ponovnim onesnaženjem. Podatki o vsebnosti prostega klora v vodi, ki jo dis-tribuiramo v vodovodno omrežje, se prenašajo v dispečerski center in so pod stalnim nadzorom našega operaterja,« je pojasnila Kumrova. Nadzor nad izvajanjem dezinfekcije opravlja zdravstveni inšpektorat, meritve prostega klora v vodi pa izvaja tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ob preskušanju vode iz vodovodnih sistemov v okviru notranjega nadzora in državnega nadzora, ki ga zagotavlja ministrstvo za zdravje. V podjetju Vo-Ka doslej od omenjenih pristojnih ustanov niso prejeli še nobenega opozorila. Kako je v Žalcu in Velenju? Javno komunalno podjetje Žalec, ki skrbi za vodooskrbo na območju vseh šestih občin Spo- dnje Savinjske doline, za pripravo (dezinfekcijo) pitne vode uporablja plinski klor - razen na dveh manjših vodovodnih sistemih, kjer zaradi tehnologije priprave pitne vode in manjše izdatnosti vodnih virov uporablja natrijev hipoklorit. Priprava pitne vode na večini oskrbovalnih območij Komunalnega podjetja Velenje (občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) je zagotovljena po principu ultrafiltracije. Tudi Kp Velenje za varnost vodooskrbe na večjih oskrbovalnih območjih za dezinfekcijo uporablja plinski klor, na manjših vodovodih na Paškem Kozjaku in v Belih vodah natrijev hipoklorit. Odločitev, kdaj se za dezinfekcijsko sredstvo uporablja plinski klor in kdaj natrijev hipoklorit, je odvisna od velikosti sistema. Plinski klor je stoodstotno sredstvo klora in se uporablja na velikih sistemih, saj je obvladovanje doziranja plinskega klora dosti bolj zahtevno. Raztopina natrijevega hipoklorita običajno vsebuje 12 odstotkov aktivnega klora. Doziranje te raztopine v vodo in rokovanje z njo je dosti bolj enostavno in manj nevarno. Zato se za manjše sisteme, kjer poraba klora ni velika, uporablja raztopina natrijevega hipoklorita, so sporočili z KP Velenje. ROBERT GORJANC, ŠPELA OŽIR IZ NAŠIH KRAJEV 7 Opustošenje na Solčavskem Eden od žalostnih prizorov po neurju v Zgornji Savinjski dolini Odpravljajo škodo po neurju Neurje z močnim vetrom je povzročilo veliko škodo - Gozdovom spet grozijo podlubniki Po močnem neurju si nekatera območja Zgornje Savinjske doline še dolgo ne bodo opomogla. Med neurjem z močnim vetrom so bili med drugim poškodovani strehe različnih stavb, ceste in daljnovodi. Opustošenje po vetrolomu je primerljivo z žledom pred tremi leti, pri čemer je ponekod tudi hujše. Na območju občine Solčava znaša celotna škoda kar 4,6 milijona evrov. Gasilci so pokrili še zadnje strehe gospodarskih stavb v začetku tega tedna. Po neurju je bilo Solčavsko odrezano od sveta. Ponekod bo treba poškodovane ceste še popraviti. Po Zgornji Savinjski dolini so ostale neprevozne nekatere gozdne ceste, kjer je treba odstraniti veliko podrtih dreves. Prevoznost gozdnih cest je posebnega pomena, saj so nekateri lastniki gozdov že začeli njihovo sanacijo. Ker podlubniki ogrožajo, je treba pohiteti. Tudi drugih težav ne manjka. V zadnjih dneh je bilo še vedno celotno Solčavsko oskrbovano z elektriko s pomočjo agregata. Delavci Elektra Celje so na terenu in se pripravljajo, da bodo visokonapetostni kabel začasno položili kar ob cesti. Močno neurje je zelo prizadelo tudi občino Gornji Grad. Takoj po neurju jo je obiskala obrambna ministrica Andreja Katič, ki si je ogledala tamkajšnje razdejanje. Poškodovane so bile strehe zasebnih in javnih stavb, med drugim šola, zdravstvena postaja in cerkve. Strehe so bile po- pravljene že prejšnji teden, ko je bila zagotovljena tudi prevoznost državnih in občinskih cest. V gornjegraj-ski občini znaša škoda 2,5 milijona evrov. Precej škode je nastalo še v nekaterih drugih občinah našega območja. Opustošeni gozdovi Znani so že tudi natančnejši podatki o škodi v gozdovih, ki je nastala po zadnjem vetrolomu. Med močno poškodovanimi slovenskimi gozdovi so tudi na Solčavskem, kjer je škoda še večja, kot je nastala po žledu. Za solčavske gozdove je pristojna območna enota zavoda za gozdove v Nazarjah, ki deluje na območjih Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Po njeni prvi oceni je bilo na območju nazarske enote poškodovanih sto tisoč kubičnih metrov podrtih dreves. Po spremembi vremena in natančnejšem ogledu gozdov je bilo ugotovljeno, da je škoda še višja in da je 150 tisoč kubičnih metrov podrtih dreves. Vodja območne enote Anton Breznik je povedal, da bo, kot kaže, škoda na koncu znašala celo približno dvesto tisoč kubičnih metrov. Mnogi primerjajo posledice ve-troloma s posledicami žleda, ki je pustošil pred tremi leti. »Pri nas je bilo območje krajevne enote Šoštanj po žledu najbolj poškodovano in je zdaj najmanj. Krajevni enoti Luče in Solčava, ki sta bili po žledu najmanj poškodovani, pa sta zdaj veliko bolj,« je povedal Breznik. Na celotnem območju doline je več poškodb zaradi vetroloma, kot jih je bilo zaradi žleda. Vodja območne enote pričakuje povečan obseg sanacije v gozdovih po praznikih. Posledice napada podlubnikov v zgornjesavinjskih in šaleških gozdovih so bile v bistvu odpravljene lani. Po vetrolomu podlubniki spet grozijo. V nižjih legah bodo morali lastniki zato gozdove sanirati do maja in v višjih legah do konca maja. »Sicer so trenutno bolj v ospredju pospešena dogovarjanja z izvajalci in odkupovalci lesa,« je omenil Breznik. BRANE JERANKO Foto: Občina Solčava Dolgove je bistveno znižala ŠTORE - Občina, ki je bila v preteklosti med najbolj zadolženimi, si je v zadnjem obdobju opomogla. Pred leti je njen dolg znašal približno štiri milijone evrov, po zadnjih podatkih ima še 1,3 milijona evrov starih dolgov. V to številko je vključen tudi znesek za občinski nakup nekdanjega Alminega doma, to je današnjega Doma na Svetini. Poleg tega dolga ima občina za dolgove iz preteklih let še dva upnika. Dolg Novi kreditni banki Maribor je povezan z nekdanjim občinskim poroštvom zasebnemu podjetju Hudournik, občina pa dolguje tudi Slovenskim železnicam. Tem dolguje zaradi izgubljene tožbe za plačilo vzdrževanja železniških prehodov. Vsem trem upnikom trenutno dolguje občina po malo več kot štiristo tisoč evrov. Prihodnje leto jim bo občina odplačala še vsega skupaj 150 tisoč evrov. BJ Melita Ilić Tasić ostaja na čelu zdravstvenega doma ŠENTJUR - Svetniki so na zadnji seji soglasno podprli kandidaturo Melite Ilić Tasić. Dosedanja direktorica bo zdravstveni dom Šentjur vodila še en mandat. Glede dela direktorice svetniki niso imeli pripomb, podporo za nov mandat je dobila brez zadržkov. Svetniki so opozorili le na neusklajenost statuta zavoda in razpisnih pogojev. Prvi predvideva polovično zaposlitev direktorja, drugi razpisujejo delovno mesto za polni delovni čas. Kot je pojasnil predsednik sveta zavoda ZD Šentjur Lovro Perčič, bodo neskladje v najkrajšem možnem času odpravili. Ker Ilić Tasićeva na razpisu za novega direktorja konkurence ni imela, so se zapletom tokrat izognili. StO V ospredju stanovanja VOJNIK - Občina že ima sprejet proračun za prihodnje leto. Občinski svet ga je sprejel v drugi, to je zadnji obravnavi, in sicer na zadnji seji. Za drugo obravnavo je bil proračun uravnotežen in znaša skoraj devet milijonov evrov. Svetniki so nov proračun sprejeli soglasno. Za različna dela na cestah je občina znesek od prve obravnave povišala, saj je dodala k sprva predvidenim 150 tisoč evrom še 80 tisoč. Celotni investicijski odhodki predstavljajo 35 odstotkov proračuna za prihodnje leto. Prihodnje leto bo največja naložba dokončanje prenove večstanovanjske stavbe v Novi Cerkvi. Za stavbo, kjer bodo stanovanja za mlade, je v proračunu pol milijona evrov. Podoben znesek je na voljo za prenovo čistilne naprave v sosednji Škofji vasi, za katero imajo Vojničani na strani pol milijona evrov. Za prihodnje leto je med drugim načrtovana tudi sanacija plazu v Črešnjicah. V Novi Cerkvi bo občina gradila novo povezovalno cesto od regionalne ceste do tamkajšnje šole. V proračunu je prav tako denar za vodovoda Razgorce in Straža pri Dolu ter za novo gasilsko cisterno, ki si jo želi imeti Socka. Predvidenih je še več drugih naložb. BJ Sklad želi štiri stanovanja VOJNIK - Republiški stanovanjski sklad se bo, kot vse kaže, odločil za nakup več stanovanj v stavbi v Novi Cerkvi. Gre za stavbo v središču kraja, ki jo občina preureja, v njej pa bo deset stanovanj. Obstoječa stavba namreč ne ustreza več potrebam današnjega časa, zato bo v njej po novem več manjših stanovanj. Občina Vojnik se je že novembra lani prijavila na razpis stanovanjskega sklada za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanj. Sklad je nato občini postavil dodatne pogoje, ki jih je izpolnila. Nazadnje ji je poslal ponudbo za odkup štirih stanovanj, s katero se je občinski svet seznanil na svoji zadnji seji. Svetniki se s prodajo strinjajo, pri čemer jo mora potrditi še nadzorni odbor stanovanjskega sklada. Po ponudbi republiškega stanovanjskega sklada računa občina na 211 tisoč evrov. Znesek je že vključila v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem. Stavba v Novi Cerkvi naj bi bila prenovljena do jeseni 2018. Upravičenci bodo lahko dobili stanovanja od občine na podlagi prednostne liste upravičencev za najem javnih, to je neprofitnih stanovanj. Ta bodo namenjena mladim prosilcem. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV Za boljši jutri tudi nov pločnik ROGAŠKA SLATINA - Širitev ceste ob hotelih na območju Zdraviliškega trga je trenutno eden največjih projektov v občini. V ozkem delu bodo poskrbeli predvsem za dodatne površine za pešce in kolesarje. Pol milijona evrov vreden projekt je ob koncu leta s svojo akcijo Za boljši jutri podprla tudi Zavarovalnica Triglav. Zaradi večjega turističnega obiska v decembru in januarju gradbišče ob hotelu trenutno miruje. Pločnik naj bi bil vseeno zgrajen do pomladi. »Na ta način želimo v zagotoviti čim večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Občina je v preteklosti zelo uspešno črpala evropska sredstva, dobro pa sodelujemo tudi z državno direkcijo za infrastrukturo. Zasebnih donator-jev za podobne projekte je zelo malo. Zato smo še toliko bolj veseli, da nas je Zavarovalnica Triglav vključila v svoj nabor družbeno odgovornih projektov,« je ob prejemu sredstev dejal župan Branko Kidrič. Simbolno mu je osem tisoč evrov predala direktorica območne enote Celje Alenka Novak. Kot je še pojasnila, so projekt Za boljši jutri izvedli četrto leto zapored. Na Celjskem so v tem okviru lani postavili prikazovalnike hitrosti v Žalcu in Šentjurju. Skupaj so v akciji podprli že več kot 70 preventivnih projektov po vsej državi. StO Z novo podobo in delovnimi mesti ŽALEC - V občini so poleg trenutno največje gospodarske naložbe - gradnje Lidlovega poslovno-logističnega centra v Arnovskem gozdu - aktualne tudi druge sicer nekoliko manjše gospodarske investicije. Občina si jih prizadeva spodbuditi s sprejemom ustreznih prostorskih dokumentov in z gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Konec leta 2016 je že sprejela občinska podrobna prostorska dokumenta za nadaljnji razvoj Poslovne cone Žalec, ki se nahaja južno od žalske železniške postaje. Svojo proizvodnjo bodo lahko na podlagi tega širila tamkajšnja tri podjetja, med drugim tudi Tehnos. Da bodo lahko za poslovne zgradbe prejela upravna dovoljenja, mora Občina Žalec pred tem poskrbeti za gradnjo manjkajoče gospodarske javne infrastrukture. Občina namerava v Poslovni coni Žalec zgraditi krožišče z vzhodnim krakom južne obvoznice, rekonstruirati cesto ob železnici in urediti uvoz pri zgradbi vulkanizerstva, kjer se bosta lahko na cesto priključili dve podjetji. Skupaj je projekt vreden približno 1,4 milijona evrov, približno milijon evrov občina pričakuje od države, ali bo uspešna na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, naj bi bilo znano še ta mesec. Občina Žalec bo dovozno cesto od vulkanizerstva proti jugu, za katero trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje, gradila s povsem lastnimi sredstvi. Gradnjo skupaj s kanalizacijo in z vodovodom ocenjuje na 250 tisoč evrov. Naložbe na tem območju naj bi prinesle 32 novih delovnih mest. ŠO Pravi naslov za vaš sluh... Izvrstni rezultati ob koncu poslovnega leta Kmetijska zadruga gre v pravo smer ŠMARJE PRI JELŠAH - Približno 500 zadružnikov bo v tem letu ustvarilo kar 17 milijonov evrov prihodkov. To je pet odstotkov več kot lani. Nekoliko so se povišale odkupne cene mleka in mesa, a tudi grozdje so zaradi dobre kakovosti v tem letu lahko izvrstno prodali. V Hiši vin Emino so lanski letnik večinoma razprodali, promet se je v preteklem letu povečal za 20 odstotkov. Kar za 30 odstotkov se je po prenovi povečal promet tudi v trgovini Kašča. Med najbolj priljubljenimi gostišči na širšem Šmar-skem ostaja tudi njihova restavracija Zadružnik, ki z enoto v Kozjem dnevno pripravi celo do 700 obrokov. Kot poudarja direktor Kmetijske zadruge Šmarje Vinko But, lahko višjo odkupno ceno mesa v veliki meri pripišejo projektu Izbrana kakovost Slovenije. Pristojno ministrstvo želi na ta način potrošnike opozoriti na pomen domače mesne reje. »Trenutno smo še v prehodnem obdobju, ko so pogoji nekoliko ohlapnejši, dolgoročno pa bo za ta certifikat moralo biti govedo tako skoteno kot vzrejeno na slovenskih kmetijah. In tudi hranjeno mora biti v večinskem delu z voluminozno krmo.« Izjemen marketinški in kakovostni preskok je v zadnjih letih uspel Hiši vin Emino. Z vini šmarsko-virštanjskega okoliša se je prebila med najbolj priznane znamke, kar potrjujejo tudi številna priznanja na domačih in tujih vinskih ocenjevanjih. Kot se je pošalil But, je za vinogradnika najboljše prodano vino. To za letnik 2016 velja skoraj v celoti. Letošnji pridelek je nekoliko ogrozila spomladanska pozeba, a na koncu odkupljena količina grozdja ni veliko odstopala od povprečja. Trenutno mlado V Kašči stavijo na domače izdelke. vino Emino Cuvee tržijo pod skupno blagovno znamko Pubec, sledila mu bodo ostala vina. Med njimi so vedno bolj v ospredju vrhunska buteljčna vina in penine. Zato se Hiša vin Emino od prodaje vina v plastenkah tudi simbolično poslavlja. Kašča zadetek v polno Spomladi so najstarejšo živilsko zadružno trgovino v središču Šmarja temeljito obnovili. Vrednost obnove je znašala 150 tisoč evrov. Naložba se hitro obrestuje, saj je od ponovnega odprtja obisk trgovine porasel za tretjino. Trgovina z osnovno preskrbo ostaja Mercatorjeva franšiza, njena posebnost pa so izdelki z lokalnih kmetij, ki obsegajo že polovico celotne ponudbe. »Na področju sadja in zelenjave si želimo še okrepiti ponudbo, sicer pa se trudimo, da smo v tej navezi zadovoljni kupci, dobavitelji in mi kot posredniki,« je dejal But. V trgovini si je mogoče iz cisterne natočiti sveže mleko z bližnje kmetije, kupiti domače jogurte in druge mlečne izdelke, kruh, pecivo, po novem celo kremne rezine, jajca, sokove, med in mnogo drugega. Med zvezdami stalnicami v trgovini ostaja Moj mesar Jože. Kot pravi lastnik Jože Škorjanec, kljub »napredni« živilski tehnologiji v mesnopredelovalni industriji ostaja zvest postopkom naših dedov. »Pri nas delamo koline tako, kot so jih naši predniki nekoč. Ko svoje naredijo samo sol, začimbe, dim in čas.« SAŠKA T. OCVIRK S podpisi proti razstavljanju odsluženih vozil VRANSKO - Občina zbira podpise proti razstavljanju izrabljenih vozil in predelavi nevarnih odpadkov v trgu Vransko. Do zaključka naše redakcije jih je zbrala približno 500. Danes jih bo poslala vodstvu države. Občina Vransko je peticijo pripravila na predlog župana Franca Sušnika in po soglasnem pooblastilu občinskega sveta zaradi nerazumnih in nezakonitih dejanj Agencije Republike Slovenije za okolje (Arsa). Vranšane, ki dejavnosti razstavljanja odsluženih vozil v nekdanjih prostorih Kiva nasprotujejo že ves čas, je letos decembra še posebej razburilo Arsovo okoljevarstveno dovoljenje, ki podjetju Global avto v lasti Sama Feštajna dovoljuje, da na tem mestu na leto predela 1.500 vozil ali 1.650 ton nevarnih odpadkov, 76,56 tone nenevarnih odpadkov in 28,38 tone goriv ter svinčenih baterij. Občina meni, da je okoljevarstveno dovoljenje zadnje v vrsti nerazumnih in tudi nezakonitih dejanj Arsa, ki je lani oktobra odločil, da za obrat za razstavljanje ter zbiralno mesto izrabljenih vozil ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okolje-varstvenega soglasja. Vse pritožbe in poskuse Občine Vransko, da bi se vključila v postopek izdaje dovoljenja, je zavrnil. Vranšani zdaj zahtevajo razveljavitev po njihovem mnenju nezakonitega okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obrata ter preprečitev nadaljnjega izvajanja dejavnosti razstavljanja izrabljenih vozil in predelave nevarnih odpadkov v trgu Vransko, ki je razglašen za naselbinski spomenik. Občina bo poleg peticije za razveljavitev okoljevarstvenega dovoljenja uporabila tudi vsa potrebna pravna sredstva. Njen odvetnik je ta teden že vložil pritožbo na okoljevarstveno dovoljenje. ŠO Občani grozijo z zaporo ceste VOJNIK - Občani se vedno bolj razburjajo zaradi nedokončanih del na odseku ceste med Novo Cerkvijo, Socko in Vitanjem. Gre za odsek državne ceste Razdelj-Socka, kjer je po novem več kot dva kilometra v makadamskem stanju. Za to državno naložbo je predviden postopek recikliranja asfalta. »Sramota, kaj je Voc naredil iz naše ceste. Morali bomo začeti zbirati račune od popravila avtomobilov in jih s pomočjo odvetnika predložiti odgovornim,« se pritožuje eden od občanov na Facebooku. »Prvo žrtev - kombi -je pravkar odpeljala avtovleka, še kar nekaj jih bo do spomladi,« se še pritožuje občan. Na državnem cestnem odseku Razdelj-Soc-ka je bila namreč oktobra končana obnova 1,7 kilometra vodovoda. Po dokončanju je začel Voc čez nekaj časa še prenovo cestnega odse- ka. Te zaradi poslabšanja vremena ni dokončal, domačini pa so zaradi nastalega makadama razburjeni in grozijo celo s protestno zaporo ceste. Od izvajalca so pričakovali, da bo začel obnovo takoj po prvem novembru, kar se ni zgodilo. Omenjajo, da je izvajalec Voc iz Celja dela začel prepozno, ker je še pol meseca po dokončanju vodovoda opravljal dela v okolici Oplotnice. Novonastalo makadamsko cesto med Novo Cerkvijo in Vitanjem vzdržuje pogodbeni izvajalec, ki soli ne sme uporabljati. Vse kaže, da pred pomladjo ne bo urejena. Izvajalec je že zaprosil za podaljšanje zapore ceste zaradi del in to do maja. Postopek recikliranja asfalta je namreč povezan z primerno zunanjo temperaturo. BJ Kot v starih časih. Na državni cesti med Novo Cerkvijo in Vitanjem, je nastalo več kot dva kilometra makadama. Bo tako do spomladi? IZ NAŠIH KRAJEV 9 Še ena uspešna akcija zbiranja pomoči Do novega leta bo toplo LAŠKO - Prostovoljno gasilsko društvo Laško je tudi letos pripravilo akcijo zbiranja hrane za socialno šibke družine, ki tovrstno pomoč najbolj potrebujejo. Pobudniki in udeleženci želijo s to akcijo družinam vsaj malo polepšati praznike. Kot je povedal Bojan Špi-ler, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško, so k sodelovanju v akciji letos pozvali vseh osem gasilskih društev v okviru laške gasilske zveze, druga društva v občini, Šmocl in Upravno enoto Laško ter občane. »Zbrali smo približno 40 škatel prehrambenih izdelkov, kar je podobno kot v minulih letih. Letos smo še posebno Gasilci so hrano predali predstavnikom Območnega združenja Rdečega križa Laško-Radeče, ki jo bo v naslednjih dneh razdelil družinam. pozornost namenili izdelkom, s katerimi bomo razveselili predvsem otroke, kar pomeni, da je v škatlah tudi veliko čokolade,« je po- vedal Bojan Špiler, ki je tudi letos zelo zadovoljen z odzivom sodelujočih v akciji. RG Foto: SHERPA Namesto jelenčkov starodobnik Božiček se je v soboto na Polzelo pripeljal s starodobnikom. POLZELA - Potem ko je najmlajše občane v začetku decembra v cerkvi sv. Marjete na Polzeli najprej obiskal Miklavž, je otroke v soboto popoldne na gradu Komenda razveselil še Božiček. Na Polzelo ga je tokrat namesto jelenčkov pripeljal Ernest Obermajer s 65 let starim starodobnikom Mercedes Benzom. Otroci niso skrivali navdušenja nad Božičkom kot njegovim prevoznim sredstvom. V svet pravljic so jih popeljale kar vzgojiteljice polzelskega vrtca, ki so kljub mrazu nastopile bose. Na odrskih deskah so pred prihodom Božička uprizorile priljubljeno pravljico Muca Copatarica, ki letos praznuje 60 let. ŠO, foto: TT S Čarobno promenado VELENJE - Na Velenjski promenadi pred sodiščem so v soboto odprli Čarobno promenado, kjer bo do 30. decembra ob popoldnevih praznično druženje na prostem ob ognju, toplih napitkih in kulinaričnih dobrotah. Popoldanski program bo do konca leta namenjen mlajšemu občinstvu, večerni koncerti pa bodo namenjeni vsem obiskovalcem. V soboto je bil na promenadi Praznični sejem drobnih daril in dobrot. Obiskovalci so lahko na 27 stojnicah kupovali ročno narejena darila, domače kulinarične dobrote in vstopnice za praznične dogodke v Kulturnem domu Velenje. Na odprtju Čarobne promenade, katere koordinator je Festival Velenje, je nastopil duo Acromantix, deklice Plesnega studia N so zaplesale, dedek Mraz je razdelil bonbone, za glasbo je poskrbel Andrej Šifrer. Bogat program bodo vsak dan do konca leta od 17. do 22. ure ustvarjali velenjska kulturna društva in plesne šole, osnovne šole, javni zavodi ter številni drugi. ŠO, foto: KSENIJA MIKOR Praznični čas bo v Velenju popestrila Čarobna promenada. Popoldanski program bo do konca leta namenjen mlajšemu občinstvu, večerni koncerti pa bodo namenjeni vsem obiskovalcem. ŠENTJUR - V ponedeljek popoldne so se Šentjurčani lahko v prazničnem vzdušju prvič družili ob ognjišču pred občinsko stavbo. Pihalni orkester, otroški zbor in skavtska lučka miru so napovedali pestro dogajanje vse do konca leta. Dogodek je bil težko pričakovan, saj zadnja leta v občini veselemu decembru niso posebej posvečali pozornosti niti s programom niti z okrasitvijo. Organizacijo je prevzela Razvojna agencija Kozjansko, pod okriljem katere delujejo še Tic, ljudska univerza, mladinski center in podjetniški inkubator. Svoj del bodo prispevali še študentski klub mladih, Društvo prijateljev mladine Šentjur ter številna društva iz celotne občine. Vse do 30. decembra se bo vsak dan - razen ob praznikih - med 17. in 21. uro marsikaj dogajalo ob Mestnem ognjišču. Program bo 31. decembra končal najprej otroški pozdrav novemu letu, potem pa še veliko silvestrovanje na prostem. StO, foto: GrupA Takšne in drugače jaslice ŽALEC - V dvorani gasilskega društva Drešinja vas so na tretjo adventno nedeljo odprli 14. razstavo jaslic Spodnje Savinjske doline. Že tradicionalno je nastala v sodelovanju vaščanov Drešinje vasi, članov PGD Drešinja vas in TD Petrovče. 45 razstavljavcev je prispevalo pisano paleto različnih jaslic, narejenih iz različnih materialov, kot so kamen, vosek, les, volna, testo, siporeks in kovina. Pobudnik in idejni oče razstave je domačin Jože Stepišnik, ki s svojo družino razstavo jaslic Savinjske doline organizira že vse od leta 2004. Velikonočne praznike popestrijo z razstavo Ko za-cveti dren in zadišijo potice. Njihov trud je letos opazilo Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, ki je Stepišnikovim na nedeljski otvoritveni slovesnosti podarilo posebno priznanje. Letošnja razstava jaslic Savinjske doline bo v dvorani gasilskega dru- ŠO štva Drešinja vas odprta med 23. in 31. decembrom od 9. do 19. ure. Foto: TT Jaslice na Lopati CELJE - Minulo nedeljo je bil že tradicionalni blagoslov jaslic ob Lednikovem križu na Lopati. To zimo so jaslice na tem mestu postavljene že enajsto leto. Kljub temu se organizator Lojze Plavčak z ekipo trudi, da je vsako leto kaj drugače. Tako so letos po zasnovi Ivana Vebra postavili novo bivališče. »Glede na to, da je sveta družina vsako leto v novi hiši, bo najbrž morala začeti plačevati davek na nepremičnine,« se je pošalil domači župnik mag. Srečko Hren, ki je jaslice blagoslovil. NT, foto: GrupA 10 KULTURA Najprestižnejši igralski nagradi Celjanu in Vitanjčanu Podeljene Severjeve nagrade V Škofji Loki so podelili prestižne Severjeve nagrade. Med nagrajenci sta kar dva, ki sta povezana s celjsko regijo. Alen Mastnak iz Gledališča Zarja Celje je prejel nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču, medtem ko je Vitanjčan Blaž Šef prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Mlad igralec Alen Mastnak iz Gledališča Zarja Celje po besedah predlagateljev predstavlja neustavljiv ustvarjalni potencial, ki se je izkazal in potrdil tako v ljubiteljskem gledališču kot tudi na filmskem platnu. Priznanja je bil mlad igralec zelo vesel. »Nagrada mi zelo veliko pomeni in ponosen sem, da sem jo dobil.« Mastnak je letos za predstavo Vanja, v kateri igra Astrova, dobil priznanje regijske selektorice Barbare Vidovič za stransko moško vlogo. Zapisala je, da Alen Mastnak v vlogi Astrova gledalca nevsiljivo odpelje v filozofski svet Čehova. Izvr- Prestižno Severjevo nagrado že 47 let podeljuje Sklad Staneta Severja, ustanovljen v spomin na legendarnega gledališkega in filmskega igralca. Blaž Sef (Foto: Luka Kaše) sten je v interpretaciji zahtevnih monologov, telesno popolnoma podrejen liku in odlično čustveno razgiban. Pravzaprav skoraj za vse vloge, ki jih igra v Gledališču Zarja Celje, Mastnak dobi različna priznanja. Tudi njegova prihodnost bo povezana z gledališčem. »Še naprej ostajam z ljubiteljskem Gledališčem Zarja Celje. Nisem še popolnoma prepričan, ali se bom preizkusil tudi v Alen Mastnak (desno) v predstavi Vanja (Foto: GrupA) profesionalnih gledališčih. Še naprej bom povezan s stand up komedijami. Obožujem smeh in rad imam, ko se občinstvo smeji. Upam na veliko novih projektov z novimi ljudmi,« je optimistično zaključil Alen Mastnak. Blaž Šef: Nagrada je potrdilo, da delam dobro Severjeva nagrada za igralske stvaritve v slovenskih po- klicnih gledališčih sta šli letos v roke Juretu Henigmanu in Blažu Šefu. Vitanjčan Blaž Šef, član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, je bil nagrade prav tako zelo vesel, saj je to neke vrste potrdilo, da z ostalimi člani ansambla ustvarja dobre predstave. »Drznem si upati, da predstave, zaradi katerih sem dobil to nagrado, tudi kot celota nekaj pomenijo. Meni so najlepše od vseh skupinske nagrade in potem tudi osebne nagrade dojemam kot posledico dobrega skupinskega dela.« Med vlogami, ki jih je igral v zadnjem letu, mu je bila največji izziv tista v predstavi Idioti v režiji mlade Nine Rajić Kranjac. »Zelo sem užival, ko sem delal z režiserko in ekipo sodelavcev. Nastala je prav posebna predstava, ki ni vedno najbolj enostavna za gledalca, kar ne pomeni, da ga ne spoštuje. Idioti so primer tega, kako se skupnost vzpostavlja in kako razpada zaradi velikih in majhnih egoizmov. Predstava mi je zelo ljuba, čeprav ni enostavna.« Blaž Šef je kljub bivanju v Ljubljani še vedno povezan z domačim Vitanjem. Je namreč angažiran sodelavec Ksevta in v prestolnici zelo rad promovira svoje krajane in kraj. BARBARA GRADIČ OSET Šestdeset let glasbenih zasedb na Gimnaziji Celje - Center Na Gimnaziji Celje -Center, ki med drugim slovi po izjemno pestrem kulturnem življenju, ima glasba med številnimi ob-šolskimi dejavnostmi prav posebno mesto. Zbore so vodili priznani glasbeni pedagogi in zborovodje, danes pa v šoli deluje kar devet sestavov, v katerih ustvarja skoraj dvesto sedanjih in nekdanjih dijakov. Prvi korak na tej poti praznovanja je bila izdaja jubilejne zgoščenke s studijskimi posnetki preteklega desetletja. Glasbeni sestavi so v takšni in drugačni obliki v šoli delovali že od vsega začetka. »Od leta 1912, ko je začela v tem Spoštovani! Želim vam vesele božične in novoletne praznike, zdravo in SReČNO leto 2018. Janko Kos v Zupan občine Žalec s sodelavci poslopju delovati II. osnovna šola Celje, je glasba pomemben del življenja šole. Tudi zato, ker izobražujemo številne generacije v programu predšolske vzgoje. Ustvarjalnost je zelo pomembna za prihodnje vzgojitelje in učitelje,« je razložil ravnatelj gimnazije Gregor Deleja. Prelomno je bilo šolsko leto 1956/57, ko so ustanovili prvi zborovski sestav, ki v šoli odtlej deluje neprekinjeno, večino časa kot dekliški pevski zbor. Na gimnaziji bodo celotno leto posvetili jubileju. Začetek praznovanja je obeležila izdaja jubilejne zgoščenke, na kateri so zbrani studijski in koncertni posnetki preteklega desetletja in Miklavžev koncert. »4. januarja bomo imeli tradicionalni novoletni koncert v cerkvi sv. Duha v Celju, sledila bo tradicionalna turneja ob kulturnem prazniku k zdomcem, kot tudi še nastop na tekmovanju v Firen- Nonet GCC pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein (Foto: Nik Skerbiš, arhiv GCC) cah, FaVoZa pa bo ob koncu šolskega leta odpotovala tudi na štiridnevno turnejo k Slovencem v Sarajevo,« je dodal Deleja. Ob tem je Deleja poudaril pomen glasbenega udej-stvovanja dijakov tudi izven šolskih klopi. Ena od nalog šole je tudi, da znajo dijake naučiti, kako svoje talente pravilno unovčevati tudi v različnih ljubiteljskih zborih oziroma drugačnih glasbenih sestavih. BGO Življenje vsakega od nas ima v novem letu svoj namen. Vendar vsega ne moremo doseči, lahko pa s prijazno besedo, prijateljskim nasmehom in toplim objemom delamo čudeže. Naj te tople misli zasejejo vse dobro tudi v vaših srcih. Ob prihajajočih praznikih bi se radi zahvali vsem obiskovalcem, prostovoljcem, poslovnim partnerjem projekta Socio VGC za uspešno sodelovanje. Vse dobro vam v letu 2018 želi ekipa Socia - večgeneracijskega centra. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI KULTURA 11 Deček, ki ne želi odrasti, poje in pleše Nova otroška predstava v Gledališču Zarja Celje V Gledališču Zarja Celje vsako leto v decembru pripravijo otroško predstavo. Tokrat so premierno predstavili Petra Pana. Režiser predstave Žiga Medvešek se je odločil, da bo imela še več petja in da bo pravzaprav muzikal. Če je zdaj čas muzikalov, zakaj jih ne bi preizkusili tudi na ljubiteljskih odrih, je verjetno razmišljal mlad igralec in režiser Žiga Medvešek. »Pri nas otroci vsako leto pojejo v predstavah in smo si rekli, zakaj ne bi petja združili še s plesom ter naredili muzikala. Muzikal je v bistvu gledališka predstava, v kateri je malo več plesnih in pevskih vložkov, kot je običajno.« Poskusili so in uspelo jim je. Ker so do zdaj delali pravljice z enostavnejšim sporočilom, da dobro nagradi in slabo kaznuje, so se tokrat odločili za pravljico, ki je resnično bolj domišljijska, pravljična, hkrati pa sporočilo ni tako osnovno. »Osnovno išOlU. Љ! H 3 i F in V galeriji Kvartirna hiša v Celju je na ogled razstava del akademskega slikarja Marka Jakšeta, ki sodi med svojevrstneže v slovenskih slikarskih krogih. Kustos razstave Matej Če-pin je tokrat na ogled postavil 18 Jakšetovih slik, ki gledalca odpeljejo v svet magije, pravljic, nadrealističnih čudnih bitij, rastlinja in človeških postav ter močnih barv. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada leta 2015, Jakše sodi med najbolj samosvoje slovenske umetnike širšega časovnega razpona in med redke, ki izpolnjujejo dva temeljna pogoja za prepričljivo umetniško poslanstvo: zna in ima kaj povedati. Zato je njegov slikarski opus v likovnem prostoru našega časa opazen in tehten prispevek k naši umetnostni samozavesti. sporočilo pravljic je, da je treba biti priden, ubogati starše, jesti zelenjavo in potem bo vse v redu. Otrokom in staršem smo želeli prenesti malo bolj zahtevno sporočilo. Podobno kot Peter Pan, ki pobegne staršem v deželo Nije, ker nikoli ne želi odrasti, ker želi za vedno ostati otrok. Želeli smo gledalcem predati preprostost in otroško sproščenost, ki jo izgubljajo tudi otroci.« Avdicija za mlade igralce Zaradi zahtevnosti projekta so v gledališču organizirali avdicijo, na katero je prišlo 26 otrok. Na popoldanski avdiciji, ki je bila razdeljena na igralski, pevski in plesni del, so izbrali ekipo 13 nadebudnih mladih igralcev, za katere so ocenili, da bodo ustvarili vrhunsko predstavo. Pravljica Peter Pan je zelo razgibana in takšna je tudi na odru Gledališča Zarja Celje. »Predvsem je pravljična z vsemi dodatki, kot je recimo projekcija. Otroci so ob nastajanju zelo uživali. Veliko je bilo treba poguma in upam, da nam je uspelo,« je razložila umetniška vodja predstave Urška Majcen. Po dveh decembrskih predstavah bo prva ponovitev v novem letu 14. januarja. BGO, foto: GrupA Pravljico o fantiču s sposobnostjo letenja, ki zavrača idejo o odraščanju, je nastala pod režiserko taktirko Žige Medveška. Velika platna z mistično vsebino Marko Jakše se je rodil leta 1959 v Ljubljani. Leta 1987 je končal ljubljansko akademijo za likovno umetnost, od takrat živi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad. BGO Člani skupine Pro Tempore Deset let druženja obeležili z novo razstavo Slikar Marko Jakše in njegovo videnje Božička V avli Fakultete za logistiko v Celju je na ogled razstava članov likovne skupine Pro Tempore ob njihovem desetletnem druženju. Skupina Pro Tempore je nastala na pobudo celj skih likovnikov, ki sicer že delujejo v različnih društvih. Povezuje sedem ustvarjalcev, ki so že dlje znani na likovnem področju in imajo izkušnje z razstavno dejavnostjo ter udeležbami na likovnih kolonijah doma in v tujini. Pro Tempore pomeni začasno ali za določen čas. Ime se je utrnilo Božidarju Ščurku. Je zelo pomenljivo, kajti začasno ali za določen čas ima svojo posebnost. Po vsebini delovanja je skupina stalnica, le po organizaciji in številu članov je spremenljiva. Skupino Pro Tempore sestavljajo Vlado Geršak, Jurij Godec, Danijel Hrovat, Zoran Jošić, Stane Petrovič Čonč, Božidar Ščurek in Ljuban Šega. Njihova rdeča nit je, da so ljubiteljski slikarji z izkušnjami. »Trije čla- ni smo bili predsedniki celjskega likovnega društva. V teh desetih letih so se med nami stkale prijateljske vezi, dobro se razumemo, kar je mogoče med slikarji bolj redko,« je ponosen na svoje prijatelje Božidar Ščurek. Skupina se je zmanjšala, od devetih ustanovnih članov jih je sedem. Slogovno so različni, a jih hkrati povezuje poetika brezmejnega likovnega izraza, ki ga vsak oblikuje po svoje. »Vsi izhajamo iz realističnega slikarstva, a če imaš slikarstvo rad, potem se tudi izobražuješ in rasteš. In se razvijaš. V razvoju je kakovost. Človek se naveliča rožic in tihožitij, zato poskusi tudi kaj novega. Človek mora delati tisto, kar mu je všeč, a karkoli že dela, morati biti zvest sebi in mora delati pošteno,« je še dodal Ščurek. Na razstavi, ki bo na ogled do konca januarja, se člani skupine Pro Tempore predstavljajo s 35 slikami v različnih tehnikah. BGO, foto: GrupA 12 NAŠA TEMA roci in stres' Če je še pred leti veljalo, da sta glavni težavi na področju zdravstvenega stanja šolskih otrok prekomerna teža in pomanjkanje fizične aktivnosti, se je situacija v zadnjih letih spremenila. Vedno več je namreč otrok, ki imajo fizične zdravstvene težave, za katere je vzrok stres. In to opažajo tudi zdravniki. Otroci so v stresu zaradi hitrega tempa življenja, a tudi zato, ker vsi starši danes za ukvarjanje z njimi nimajo veliko časa. Zaradi šolskih obveznosti, različnih treningov, prostočasnih aktivnosti in tečajev je otroški dan vedno krajši. Največ, kar otroci potrebujejo, pa je čas s starši. Boleč Treningi so dvorezen meč - Otroci premalo spijo V primerjavi z leti prej danes zdravstvenih kroničnih težav otrok ni več, vendar je vedno več obolenj, ki so posledica slabih življenjskih navad, slabega prehranjevanja, stresa, slabega spanja, pravi predstojnica Dispanzerja za šolske otroke in mladino v ZD Celje dr. Andreja Golnar. »Družine živijo zelo stresno. To neravnovesje se odraža pri otrocih,« dodaja zdravnica. Le v 20 odstotkih družin znajo starši uravnovesiti družinsko dinamiko, Že male težave so prehude Ko te strese stres Andreja Ocvirk, ravnateljica OŠ Blaža Kocena Ponikva, opaža, da tudi učenci tamkajšnje šole vedno pogosteje izostajajo od pouka in da ima šolska svetovalna delavka vedno več dela. Že pred tremi leti so v šoli opazili, da predvsem učenci sedmega in osmega razreda zjutraj ostajajo doma. »V šoli smo pripravili dodatna izobraževanja za starše in otroke, ker se zavedamo te težave,« je razložila ravnateljica Andreja Ocvirk. »Da otroci nepričakovano ostanejo doma, je kriv strah, čemur sledi odlaganje obveznosti, potem se jim snov nabere. Poleg tega so otroci neopremljeni za pre- magovanje določenih težav, ker jih vsi po vrsti zavijamo v vato in zato vsaka malce večja težava zanje predstavlja stres. Prepričana sem, da so otroci preveč ocenjevani, da je program preveč razdrobljen, da so zelo dolgo v šoli in je zanje vse skupaj zelo naporno.« Naporna ni samo šola Ocvirkova opozarja, da morajo imeti otroci prosti čas, da imajo preveč obšol-skih dejavnosti tudi popoldne. Že tako so šole nasičene z dejavnostmi izven pouka. »Tanka je meja med zdravo tekmovalnostjo in tisto, kar je že preveč. Poleg tega so prisotna visoka pričakovanja staršev, žal prepogosto pri otrocih, ki nimajo tako visokih zmožnosti. Veliko je tudi družin, ki imajo takšne in drugačne stiske, pri čemer so otroci priča vsem dogodkom. Te otroke nato napotimo naprej v dispanzerje za mentalno zdravje. A spet se pojavi težava, to so čakalne vrste, kar je popolnoma nerazumljivo.« Ni takojšnje rešitve, a Ocvirkova meni, da lahko vsak človek/učitelj v sistemu najde pravo pot. »Učitelj je še vedno avtonomen in ni se treba vedno izgovarjati na učni načrt. Še vedno velja stara trditev, da če imajo otroci radi učitelja, imajo radi predmet, ker jih učitelj zna motivirati in se sproti učijo snovi.« BGO Foto: GrupA »Obremenitev za otroka lahko predstavljajo preveč ambiciozni starši, ki včasih že pretirano spodbujajo otroke k šolskemu delu ali številnim popoldanskim dejavnostim,« pojasnjuje psihologinja Mojca Ferlič Golob iz ZD Šmarje. Pogosti viri stresa so pri otrocih še telesne spremembe med odraščanjem, negativne misli in občutki o sebi, kronične bolezni ali resne težave v družini in šoli. »Prvi korak do rešitve je prepoznati stresno situacijo, nato sledi razmislek, kaj lahko otrok naredi oziroma se izvoru stresa izogne. Včasih se to ne da, saj na to nimamo vpliva. Takrat moramo pozornost usmeriti v čim boljše počutje in skrb za sprostitev. Tudi pri otrocih so koristne tehnike sproščanja. Pa tudi igranje družabnih iger, skrb za hišne ljubljenčke, risanje, pisanje dnevnika, poslušanje dobre glasbe, druženje z družino in s prijatelji. Starši si morajo za otroke vzeti čas, da ni celo popoldne namenjeno zgolj delu za šolo,« pojasnjuje Ferlič Razdražljivi in potrti Duševno zdravje v otroštvu je po mnenju številnih raziskovalcev pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja odraslih, po drugi strani pa je povezano z doseganjem razvojnih nalog, s šolsko uspešnostjo, z odnosi s starši in z vrstniki, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Od leta 2008 do 2015 se je povečalo število prvih obiskov zaradi duševnih težav na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega sistema, rahlo pa upada število hospitali-zacij. »Obiski zdravstvenega sistema s starostjo naraščajo, najmanj je takšnih obiskov v starostni skupini do pet let, pogostejši so obiski fantov kot deklet, sledijo otroci med 6. in 14. letom, med katerimi so tudi pogostejši obiski fantov kot deklet, največ pa je facebook obiskov v starosti od 15 do 19 let, pri čemer prednjačijo dekleta. Povečala se je tudi poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, in sicer predvsem zaradi povečanja porabe antidepresivov (dekleta) in psihostimulansov (fantje),« navajajo v inštitutu. Raziskave, ki jih inštitut povzema, kažejo, da slovenski mladostniki pogosteje poročajo o stresu ali obremenjenosti s šolo kot njihovi vrstniki v tujini. »Leta 2014 je petina fantov in približno tretjina deklet v starosti 11, 13 in 15 let poročala o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Najpogosteje gre za nespečnost, nervozo, razdra-žljivost in potrtost. Dekleta kažejo več čustvenih težav, fantje pa več težav v odnosih z vrstniki,« navajajo v inštitutu. Novi tednik in Radio Celje Eres: »Starši so preobremenjeni z bojem za preživetje, otroci pa so zato prepuščeni sami sebi. Problem je tudi, da si ljudje ugled pridobivajo z materialnimi dobrinami. Vzrok za poškodbe otrok pa je >prefor-siranost< s strani staršev, trenerjev in učiteljev. Otrok mora biti najboljši povsod, ker drugače je >luzer<. Vsi stremijo k temu in otrok postane robot za nizanje uspehov ter posledično hvalisanje staršev in trenerjev. V šoli pa je psihična preobremenitev. Sistem je zastarel. Učitelji v večini površni in nezainteresirani. Tudi oni se borijo za preživetje in pritiskajo na otroke. Vse se vrti v krogu. Vendar za to niso krivi ne starši, ne učitelji ali otroci. Krivca sta sistem in moderna družba.« Nad slabe navade z zdravo kmečko pametjo Ni res, da je zdrava hrana draga Starši so danes tako zelo obremenjeni, da za otroke pogosto poskrbijo »spotoma«. In to je napaka, pravi strokovnjakinja za zdravo prehrano in avtorica knjige Ko imajo hormoni žur Minka Gantar. Našteje tudi nekaj nasvetov za starše, da bi se jim bilo lažje spoprijeti s pravilno vzgojo, pri kateri slabo zdravje otrok ne bi smelo biti vprašanje. »Čisto osnovno se začne že pri hladilniku,« pravi. »Otrokom starši kupijo tisto, kar je otrokom všeč, samo zato, da >imajo mir<. Toda če v hladilniku ni nezdravih živil, ampak je tam zdrava hrana, potem otrok uživa tisto, kar je doma. Če doma ni belega kruha, ampak je polnozrnat, bodo otroci jedli polnozrnatega. Če za kosilo uporabimo dol-gozrnati riž namesto belega in temne testenine namesto belih, se bodo otroci navadi- li nanje. Polnozrnata hrana vsebuje več vlaknin. Otroci se bodo dobro počutili in ne bodo imeli težav s prekomerno težo,« pravi Gan-tarjeva in razlaga, kako bi lahko s prehrano uravnavali zdravje otrok in tudi njihovo počutje. In če se starši bojijo hitre hrane ter predvsem njenih posledic, Gantarjeva miri. »Ni vse strup, kar je hitro pripravljeno. V kebabu sta na primer meso in zelenjava. Če lepinjo zamenjajo s tortiljo, je to popoln obrok z beljakovinami in vlakninami.« Zdrava kmečka pamet S prehrano se da storiti veliko. Gre za zdravo kmečko pamet in dobro kombinacijo živil, pravi Gantarjeva. »Zdrava hrana je poceni. Drage so sladkarije in tisto, kar starši kupujejo samo zato, da so otroci veseli. Treba se je vprašati, kdaj so starši otrokom naredili ajdove žgance ali zelje. To ni drago. Je pa zdravo,« trdi sogovornica. »Če starši nimajo ves dan časa za normalen obrok, prvič jedo šele opoldne, so popoldne utrujeni, nimajo energije za ukvarjanje z otrokom, se začaran krog začne. Starši so namreč tisti, ki na otroke prenašajo navade. Če so starši otopeli, kakšni bodo šele otroci,« je jasna. Toda na vprašanje, ali je posredi tudi lenoba staršev pri tem, da bi se naučili osnov zdravega načina življenja, odgovori, da ne. »Starši včasih tekmujejo glede tega, ali je njihov otrok najboljši pri različnih aktivnostih in dosežkih. A ko hitimo - pošteno si priznajmo - nimamo časa za tisto, kar je najpomembnejše: za otroka.« S hranili nad bolečine Kritična je predvsem do tega, da starši otrokom naložijo preveč obveznosti. »To, da so otroci razpeti med treningi, privede do poškodb. Koliko staršev se vpraša, kaj pomenijo poškodbe pri aktivnosti? Ne le preobremenjenost, am pak tudi, da otroku manjka hranilnih snovi. Ponavljajoči zlomi pomenijo, da otrokom manjka A-vitamin. Dobijo ga v korenčku. Kdaj so starši naredili korenčkov sok otroku ali solato? Boleče mišice pomenijo, da mu manjka magnezija. Ta je v orehih, lešnikih in man-dljih. Razdražljivost otroka se popravi z živili, ki vsebujejo B-vitamin, slaba koncentracija pa z vnosom živil s kalcijem, B12-vitamina in omega 3 maščob. Pa smo spet pri pravilni izbiri živil in pri tem, da bi ustrezno znanje staršev preprečilo negativne posledice,« zaključuje Gantarjeva. SŠol NAŠA TEMA 13 ine zaradi stiske da otroci ne čutijo stresnih posledic. Zanimivo je, da na zdravje otrok nima veliko vpliva to, če so starši brezposelni ali če redno delajo. »Še vedno smo socialna družba. Otroci imajo danes veliko možnosti brezplačnih aktivnosti ali brezplačne oziroma subvencionirane prehrane v šolah. Tudi pri prehrani doma se da z iznajdljivostjo narediti marsikaj. Na žalost se nekateri starši zaradi stresnega življenja, na primer zaradi brezposelnosti, utapljajo v malodušju. Tisti, ki so zaposleni, pa so preobremenjeni. Otroci potrebujejo njihovo pozornost in čas. Ker ju ne dobijo, iščejo Otroci nadomestke pojavijo se odkloni,« pojasnjuje Golnarjeva. Preveč »natrenirani« Za ugotavljanje fizičnega in psihičnega zdravja otrok so ključni sistematski pregledi. »Od otrok poskušamo izvede- zaradi treningov, ki so marsikje naravnani tako, da so zelo naporni in neprimerni za starost otroka. Smisel gibanja niso vedno športni treningi,« dodaja Golnarjeva. Na eni strani so torej otroci, ki so preveč aktivni in od treningov preutrujeni, na »Včasih so šolski psihologi in socialni delavci imeli več časa za svoje primarno delo. Kajti če otrok doma nima sogovornika, ga mogoče najde v šoli. Včasih samo potrebuje nekoga, ki bi mu dal kakšen nasvet.« drugje. In največkrat tožijo zaradi bolečin v trebuhu ali zaradi glavobolov. Pri 90 odstotkih je razlog za takšne simptome stres. Golobova. Priporoča branje priročnika Ko te strese stres ki je dostopen na spletni strani NIJZ. Starše pa opozarja, da so pozorni na znake stresa. To so motnje vedenja, regresivno vedenje (zvijanje las, zibanje, sesanje prstov), povečana odvisnost od odraslih, razdražljivost, slaba samopodoba, učne težave, telesni znaki, za katere ne moremo najti jasnega vzroka (bolečine v trebuhu, vročina, glavobol, vrtoglavica, driska) in prekomerno prehranjevanje ali hujšanje. ti, kako preživijo svoj dan. Ugotavljamo, da je veliko otrok vključenih v različne treninge, aktivnosti in tečaje, kar je dvorezen meč,« opozarja Golnarjeva. Pozitivna stran tega je, da je otrok vsaj fizično aktiven. »Negativna posledica tega je, da so otroci prekomerno trenirani in preobremenjeni. Opažamo porast bolečin in poškodb pri otrocih ravno drugi strani pa so otroci, ki niso fizično aktivni. »Otroci tudi absolutno premalo spijo. Strokovnjaki priporočajo za osnovnošolca najmanj deset ur spanja, za srednješolca osem ur. Osnovnošolci na našem območju spijo v povprečju sedem ur in srednješolci od pet do šest ur, kar je premalo. Te podatke dobimo na sistematskih pregledih. Po šoli gredo otroci na treninge, tečaje, potem se morajo učiti. Zato so utrujeni, nenaspani. Razpoloženje je drugačno, premalo spanja nato vpliva na slabše dojemanje informacij v šoli in na počasnejše reakcije,« pojasnjuje začaran krog otroškega stresa. Šole lahko storijo še več Golnarjeva omenja še, da niso starši edini, ki bi morali pravočasno zaznati, da se z otrokom nekaj dogaja in da otrok potrebuje pomoč: »Zdravniki si želimo bolj sodelovati s šolami. Ker učitelji dobro vedo, kaj se dogaja z otrokom, in hitro opazijo odklonilno vedenje. Dobro je, da nas na to tudi opozorijo.« Opaža, da so se začele šole nekako zapirati, pogosto se sklicujejo na varstvo osebnih podatkov. »Vendar mislim, da bi to morale početi na podlagi preudarnega razmisleka, kdaj je varovanje osebnih podatkov v korist otroka ali v njegovo škodo,« še omenja. SIMONA ŠOLINIČ Mreža psihologov in pedopsihiatrov v Sloveniji obstaja, vendar kadrov glede na potrebe ni dovolj. Pediatri si pomagajo tako, da sami iščejo možnosti pomoči. V Celju se velikokrat obračajo na posvetovalnico Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali na Zavod Vir. Strah pred šolo Da so težave s stresom pri otrocih vedno bolj prisotne, ocenjuje tudi pediater Robert Bajuk iz ZD Šmarje pri Jelšah. Tudi on - kot zdravniki v ZD Celje - poudarja, da je šola tista, kjer učitelji lahko zelo hitro prepoznajo odklone pri otrocih. »Res pa je, da so psihološke či preskromna. Pritiski šole na težave težko prepoznavne, otroka so po njegovem mnenju skrite, tudi zminimalizirane,« vedno večji, kar se pozna pri pojasnjuje. Tudi on omenja, zdravstvenem stanju otrok. Na da je mreža psihološke pomo- področju duševnih stisk niso SIMONA ŠOLINIČ redki primeri depresij, samo-poškodovanj, nemirnosti in strahu pred šolo. »Pogosto se pojavlja odvisnost od računalnika in telefona,« še omenja Bajuk. Rešitve vidi predvsem v osveščanju staršev, večjem medsebojnem zaupanju in tudi nadzoru. Predvsem pa v kadrovski okrepitvi mreže psihologov in pedopsihiatrov za hitrejšo obravnavo otrok. OB ROBU Starši, vi ste zdravilo Ena najboljših izjav v teh dneh so bile besede nevropediatrinje dr. Tine Bregant, ki je dejala, da ima dan 24 ur. Za vse nas. Tudi za ambiciozne starše. Za tiste, ki padajo na klišeje in zbiranje točk na lestvicah uspešnosti svojega otroka, pri čemer ne upoštevajo njegove notranje ure, njegovih potreb in integritete. S temi besedami je povzela bistvo vsega, kar je predstavljeno v tokratni temi: pustite otroku, da je otrok. In predvsem poiščite čas za to. Ker to je zdravilo. Ko bo otrok zrasel, se vam bo to povrnilo. Tistega, kar boste zamudili v njegovem otroštvu, ko je še nepopisan list papirja, ne boste nikoli kasneje mogli več nadomestiti. Ne na področju njegovega fizičnega ne na področju njegovega duševnega zdravja. Tempo življenja, ki nam riše vsakdanjik, je - glede na slog večine staršev - premagal pravo starševstvo. Poglejte začaran krog: starši, ki se sami ne prehranjujejo zdravo, tega nikoli ne bodo mogli naučiti svojih otrok. Kot pravi strokovnjakinja za prehrano Minka Gantar: »Kdaj ste, predvsem tisti, ki trdite, da je zdrava hrana draga, nazadnje otroku naredili korenčkov sok ali ajdove žgance?« Še nikoli? Ni časa? Poskusite. Potem storite še korak naprej. Preberite, posvetujte se, koliko in kakšna hranila bi s takšnim obrokom vase dobil vaš otrok in kaj to pomeni za njegovo fizično telo in za počutje. Potem se izobražujte na tem področju še naprej. Če boste imeli čas. Šele takrat boste razumeli, da vsa zdrava hrana ni draga, ampak drago stane predvsem tisto, kar starši otrokom kupujejo iz ljubezni, samo zato, ker imajo to radi. In starši svojo ljubezen do otrok izražajo ravno skozi nezdravo hrano. Drago stane predvsem to, da starši danes nimajo - časa. Hitra hrana ni samo tista v kioskih. Ampak je predvsem tista, ki je - doma. Ker večina staršev nima časa za normalne obroke. Bo pa enkrat čas, ko bodo to obžalovali. Vse je samo na hitro. Iz šole na kosilo, nato na športni trening ali tečaj. Potem učenje. Spanje. Dan je mimo. Za sproščen pogovor celotne družine in za skupen čas za skupno mizo ni časa. Zanimivo, vsi ti starši, ki imajo danes otroke, nimajo pa časa zanje, verjamem, da so otroštvo preživljali drugače. Ali se niso ničesar naučili? facebook Teja: »Otroci so preobremenjeni, postajajo mini računalniki in roboti. Šola zahteva preveč. Svojega otroka opazujem vsak dan, z njim sedim, ko se uči, ker vem, da še rabi pomoč, in vidim da to ni to...« Novi tednik in Radio Celje Silva: »Za preobremenjenost otrok so v veliki meri odgovorni starši, ker jih rinejo vsepovsod, na dejavnosti in krožke, potem pa zmanjka časa za šolo.« Podatki SLOfit in Pediatrične klinike UKC Ljubljana kažejo, da je v desetletnem obdobju težnja debelosti pri otrocih začel upadati. V Savinjski regiji naj bi bilo 7,4 odstotka fantov in 5,4 odstotka deklic predebelih. 60 odstotkov fantov in 47 odstotkov deklet, starih od 6 do 19 let, se ukvarja s športno dejavnostjo v klubih in društvih. Med šolskimi dnevi se 16 odstotkov fantov in 19 odstotkov deklet, starih od 6 do 11 let, dejavno igra več kot dve uri na dan. 53 odstotkov otrok, starih 11,13 in 15 let, gleda televizijo več kot dve uri dnevno, 28 odstotkov jih prav toliko časa igra računalniške igre. 75 odstotkov staršev spodbuja svoje otroke (stare od 11 do 19 let) k telesni dejavnosti. Približno desetina slovenskih otrok ni gibalno učinkovitih ali preprosto ni »fit«. facebook Marija: »Problem je ritem življenja. Delodajalci nas hočejo v celoti zase, otroci pa so posledično potisnjeni na stranski tir. Ko je moja mlajša hči dopolnila 10 let, sem šla v službo in obe hčerki sta dobili delovne navade in se naučili samostojnosti. Danes mi ni žal, da sem toliko let posvetila izključno vzgoji.« Novi tednik in Radio Celje Karin: »Šolski sistem je prezahteven. Sama se spomnim, da smo veliko več časa imeli za igro in se nismo toliko učili, pa smo prav tako hodili na treninge in verouk. Mislim, da je kriv sistem, ker se otrokom prehitro vzame čas za igro in so pod stresom. Finska ima najboljše učne rezultate, pa gredo otroci v prvi razred šele z osmimi leti. Edino pravilno.« Najpomembnejše je delo s starši Med ustanovami, ki na Celjskem pomagajo pri reševanju odklonilnih vedenjskih slogov posameznika ali družine, je inštitut Vir. Tudi v tem inštitutu se zavedajo spremenjene slike otroštva: da je v njegovih porah vedno več stresa. »Težava, ki se običaj- no izrazi predvsem pri enem članu, je večkrat le pokazatelj dogajanj v družini, zato je v proces urejanja treba vključiti vse družinske člane,« pravi Anita Leskovšek Feldin z inštituta. »Pri osnovnošolskih otrocih zaznavamo čustvene in vedenjske težave, ki se kažejo kot strah pred obveznostmi, soočenjem z vsakdanjimi izzivi, s prihodnostjo, kot preobremenjenost, beg v svet elektronskih medijev, zaprtost vase, avto-in heteroagresija in podobno. Če družina ne prekine nezdrave medsebojne dinamike, se lahko simptom razvije v eno ali več različnih oblik zasvojenosti.« V Viru še dodajajo, da je najpomembnejše ravno delo s starši, da na otroke ne nalagajo svoje odgovornosti, pri čemer običajno niti ne vedo, da to počnejo. Šola otroke ustrezno obremenjuje »V glavnem je zdravstveno stanje šoloobveznih otrok dobro, nekatere sposobnosti pa zaradi načina življenja postajajo slabše. Zaradi načina prehrane in neustreznega življenjskega sloga je nekaj otrok predebelih, kar je zaskrbljujoče. Več otrok bi moralo biti fizično aktivnih. Rešitev je dandanes kar težavna, saj so nenehno pred računalniki in televizijo. Pojavlja se vse več alergij, ki jih mi, ko smo bili mladi, nismo poznali. Otroci imajo na splošno veliko energije, to čutimo med šolskim delom. Prav je, da jo vložijo v koristne zadeve,« meni Martin Grosek, ravnatelj Osnovne šole Ljubečna, ki je opravljal tudi delo športnega pedagoga. Tudi on opaža, da imajo se ne znajo zaposliti, potrebu- otroci psihosomatske težave in so preobremenjeni ne le s šolskimi obveznostmi, temveč z drugimi dejavnostmi v prostem času. »Starši vključujejo svoje otroke v preveliko število dejavnosti. Mladi so navajeni, da jih nekdo animira. Včasih jejo spodbudo. Pojavljajo se preobremenitve, tudi stresi. Nekateri bi radi bili na vseh področjih vodilni. Ta želja izhaja iz staršev. Otroci imajo neustrezne reakcije do vrstnikov in staršev. Šola otrok ne obremenjuje prek mej.« Zaskrbljujoča so tudi opažanja glede prehrane. »Veliko otrok doma nima zajtrka, ki je zelo pomemben obrok. Vse več jih ima šolsko kosilo, ker se starši pozno vračajo iz služb. Opažamo, da niso vajeni uživanja zelenjave.« Včasih so se razlikovali mestni in okoliški otroci. »Ta razlika je vse manjša. Po vedenjskih lastnostih je v primestnem okolju malce lažje delati. Otroci poznajo starejše prebivalce, navajeni so pozdravljati, imajo več možnosti za zdrav način življenja, okoli hiš imajo zemljo in so zaposleni s koristnimi opravili, se sproščajo, se počutijo koristne, kar je pomembno za njihov razvoj.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 14 PISMA BRALCEV Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Žalosten december Pišem v imenu mnogih upokojencev. Pred nami je najlepši mesec leta, vendar samo v očeh - v žalostnih očeh ljudi - upokojencev, ki gledamo razkošje po mestih, ki poslušamo po radiu ali TV, kako mogočne božičnice ali trinajste plače si lahko nekateri delijo. A nikogar ni v parlamentu, ki bi omenil, da bi se tudi upokojenci razveselili vsaj za praznike kakšnega dodatka. Vsi imamo želodce kot ministri, vendar je treba žal na Rdeči križ ali Karitas po pomoč. Pred volitvami obljubljajo, da si nabirajo glasove za kasnejše mogočne plače. Upokojenci pa dobimo po odstotek povišice, da nam zavežejo jezik, da smo mirni in tiho, pa dobimo za eno kavico brez sladkorja. Kam gre sladkor, se ve - na visoke položaje, tja, kjer imajo že vsega preveč. Kje so obljube ministra Erjavca? Odplavale so z njegovim nasmeškom po vodi. Mislimo, da bo prišel kdaj tudi za odgovorne čas, ko si bodo kaj želeli, a bo ostalo samo pri obljubah. Leta bežijo in hitro pride starost. Pomislijo naj, kako je sedanjim upokojencem, ki so delali celo delovno dobo, vlagali v zdravstvo (in še v marsikaj drugega), zdaj pa razmišljajo, kam je šla polovica zaslužka. Vsaj enkrat si želimo, da bi to prebral minister in se malo zamislil, kako se počutimo upokojenci v tem najlepšem času leta. Upokojenka ERNA DOBROVC, Škofja vas Zahvale Dajemo drug drugemu Spoštovani prijatelji, dragi člani skupine Cekinček! Dolgo sem premišljevala o tem, kako naj se zahvalim vsem, ki ste mi s svojo pozornostjo, podporo in srčnostjo polepšali življenje ter zapolnili prostor v mojem srcu v teh poznih letih. Odločila sem se za to skromno zahvalo in upam, da bo dosegla čim širši krog mojih znancev in prijateljev, s katerimi sem sodelovala, bila z njimi, ko smo slavili, peli in se veselili, a tudi v trenutkih, ko smo si pomagali v žalosti in stiskah. Ogromno ste mi dali. A iskreno presenečena sem bila, ko ste prav mene predlaga- li za priznanje s področja prostovoljstva. Nepozabni so bili občutki in doživetja s prireditve v Celjskem mladinskem centru. Nikoli v življenju pa si niti upala nisem pomisliti, da bom tudi med izbranimi prostovoljci na srečanju z Borutom Pahorjem na Brdu. Kar počnem, počnem iz srca in z ljubeznijo do ljudi, pomagam, kolikor morem, in sem srečna, da sem zdrava in lahko to delam še naprej. Nisem si mislila, da to ljudem res veliko pomeni. Tudi meni veliko pomeni vaša pozornost, ker spoznavam, da sem kljub letom koristna. Polepšali ste mi starost in pomirili moje dvome o smislu življenja v dobi, ko vse tako hitro drvi naprej, mene pa lovijo leta. A vendar si ne smemo dovoliti, da mimo nas bežijo tudi ljudje. Posebej hvala zakoncema Slavici in Milanu Grobelšku, ki znata iz ljudi izvabiti najboljše. Hvala tudi Mileni Jan, upokojeni ravnateljici vrtca v Šentjurju, zaradi katere imam občutek, da ostajam del tega kolektiva, čeprav je že dolgo tega, kar sem se upokojila. Hvala vsem. EMILIJA LONČARIČ Zahvala Pred nekaj dnevi sem na transfuzijskem oddelku v Celju darovala kri z mislijo, da bom prišla naslednje leto še enkrat in imela okroglo številko. Kljub temu da sem bila tam že mnogokrat, imam vedno tremo pred iglami in najraje zaprem oči. Prijazna mlada sestra mi ni pustila, da bi preveč razmišljala, kdaj bo vrečka polna krvi. Pogovarjali sva se in mimogrede je pogledala kartonček. »Pa vi imate vendar danes sedemdeset!« je ugotovila. Bila sem presenečena, srečna, da mi je uspelo, da sem morda pripomogla komu rešiti življenje. Nikoli mi namreč ni veliko pomenilo, da sem dobila dva dni dopusta, no, potem je ostal samo še en dan, to je bilo postranskega pomena. A ta občutek, da je moja kri, da s tem pomagam sočloveku, to mi je pa dalo energijo za več dni. Osebje transfuzijskega oddelka je bilo vedno prijazno in tudi zdaj so mi vsi iskreno čestitali in me povabili, naj še pridem. Seveda bom, če bo le zdravje! Hvala vam tudi za to, za lep odnos, prisrčen sprejem! Obenem vam želim lepe božične praznike in vso srečo v novem letu! MARIJA KRAČUN, Lesično Modri telefon Težave v šolski ambulanti Sin bralke si je v šoli poškodoval roko in na urgenci je dobil opornico. Bralka je v skladu z navodilom, naj se pri izbranem zdravniku opornico odstrani čez en teden, klicala v šolsko am- bulanto in sina želela pri otrokovi osebni zdravnici naročiti za kontrolni pregled in odstranitev opornice. Časa pregleda kljub večkratnih prošnjah ni dobila, zgolj navodilo, naj pokliče naslednji teden. Vmes naj ji je medicinska sestra še navrgla, naj opornico odstranijo kar sami doma. To je bralka zavrnila, ker vendarle mora biti opravljen tudi kontrolni pregled. Zato se je na nas obrnila z vprašanjem, kaj se v šolski ambulanti dogaja in ali je takšno ravnanje običajno. Andreja Golnar, dr. med., predstojnica dispanzerja za šolske otroke in mladino v celjskem zdravstvenem domu odgovarja: »Na vprašanje vaše bralke težko konkretno odgovorimo, ker nimamo natančnih podatkov. Obravnava naših bolnikov je individualna, zato bi bilo treba raziskati vse okoliščine omenjenega primera. Lahko pa vam odgovorimo na splošno. V našem dispanzerju za šolske otroke in mladino se vsi bolniki naročajo in vedno lahko dobijo uro in datum pregleda. To je tudi zaželeno. Če pa bolnik želi priti na pregled na dan, ko ima zdravnica vse termine že polne, seveda natančne ure pregleda ne more dobiti. Nikoli pa zaradi tega ni zavrnjen. Sestra ga le seznani, da točne ure pregleda nima, lahko pa pride in bo pregledan takoj, ko bo to možno, in sicer še isti dan.« Iz odgovora, ki smo ga prejeli, ni razvidno stališče predstojnice do navodil, naj starši opornico odstranijo sami doma. Takšno navodilo je za bralko nesprejemljivo zlasti zato, ker medicinska sestra otroka ni videla, tudi dokumentacije z urgence ne, zato niti ne more soditi o resnosti poškodbe. Zato smo ponovno zaprosili za pojasnilo o podaji takšnih navodil po telefonu. »Kot smo že omenili, gre za konkreten primer - imena in priimka bolnika pa ne poznamo, zato konkretnih odgovorov ne moremo dajati. Če želi vaša bralka pojasnilo, naj se prosim obrne neposredno na predstojnico,« smo prejeli odgovor od Snežane Delakorda, ki nam je posredovala odgovor v imenu Zdravstvenega doma Celje. NT V spomin Jožica Mikac Med profesorji I. gimnazije v Celju, ki so sooblikovali lik celjskih gimnazijcev v drugi polovici prejšnjega stoletja, je bila tudi slavistka Jožica Mikac, roj. Pakar. Njeno življenje se je izteklo v zadnjem mesecu tega leta v našem mestu, kjer je bil njen drugi dom od začetka 60. let prejšnjega stoletja. Njena domača deželica pa je bila Bela krajina. Četudi je kot dijakinja morala po gimnazijsko znanje v Škofjo Loko in Ljubljano, je bila ta Župančičeva rojakinja s čustvenimi vezmi povezana s pokrajino brez in steljnikov, z njeno govorico, običaji, s pesmijo in z ljudmi. V spominu je ostalo zapisano, kako se je nekoč na ekskurziji celjskih šolnikov pojavila v domači Metliki z velikansko belokranjsko pogačo kot dobrodošlico. Profesorica na celjski gimnaziji je svojo zavzetost za lep jezik in pesniško besedo posredovala dijakom pri pouku in recita-cijskem krožku, ki ga je vodila. Če je naletela na odziv dijakov, na njihovo ljubezen do pesniške besede, ni mogla pred kolegi skriti svoje ganjenosti. A nič manj je ni razburil in ranil omalovažujoč odnos do jezika, kar je sprejela kot žalitev. O njenem zavzetem podajanju literature priča to, da so med tekmovalci za bralno značko bili prav dijaki njenih razredov v veliki večini. Njeni krožkarji so nastopali na gimnazijskih prireditvah, a tudi pred drugimi poslušalci. Tako so Kajuhove pesmi pretresle slovenske učitelje z avstrijske Koroške, ko so imeli seminar v Celju. Njeno slavistično srce se je razdajalo tudi pri celjskem slavističnem društvu. Bila je tajnica društva, pomagala je pri pripravi strokovnih ekskurzij. Ko se je komaj začelo oživljati zanimanje za svetovno popotnico Almo M. Karlin, je kolegom na ekskurziji pred svetinskim pokopališčem predstavila to znamenito Celjanko. Zanimale so jo tudi druge panoge umetnosti. Prepevala je v učiteljskem pevskem zboru in z njim gostovala tudi v tujini. Kmalu potem, ko se je leta 1990 upokojila, je redno prihajala na predavanja komaj ustanovljene univerze za tretje življenjsko obdobje. Tako je bilo vse dotlej, dokler se ni zaradi bolezni povsem umaknila v svoj dom in so se le še kdaj pa kdaj po telefonu oglasili njeni lepi spomini. Potem so utihnili tudi telefonski klici in je ostal le še spomin. BOŽENA OROŽEN KRONIKA 15 Tokrat sedli že pred peto sodnico Gre za enega najdaljših sodnih procesov Na Okrožnem sodišču v Celju bi se moralo v ponedeljek že pred peto sodnico ponovno začeti sojenje zoper enajst obtoženih prekupčevanja z mamili. Prvoobtoženi je Fadil Omić, ki je sodišču predložil zdravniško opravičilo, kar pomeni, da na sojenje ni prišel. Poleg njega je manjkal še en obtoženi, devet jih je na narok prišlo. Ker je Omić prvoobtoženi, se sojenje brez njega ne more začeti, zato je sodnica narok prestavila na marec prihodnje leto. Prvi narok je bil že pred sedmimi leti, ko so bili vsi v priporu, nato se je sojenje tako dolgo vleklo, da so jih morali na podlagi sklepa višjega sodišča vse izpustiti na prostost. Gre za enega najdaljših sodnih procesov na Celjskem, poleg tega se ves čas zapleta zaradi prekinitev obravnav. Vsi so na prostosti Tožilstvo združbi očita preprodajo mamil na širšem slovenskem območju, člani združbe naj bi preprodajali kokain, heroin in konopljo. Za očitana kazniva dejanja jim grozi do deset let zapora ali več, glede na to, da naj bi delovali v združbi. Omić naj bi bil - sodeč po obtožnici - glavni člen, zato sta njegov zagovor in predvsem prisotnost na obravnavah ključna. Najprej so se sojenja udeleževali vsi - saj so bili v priporu - a ko so jih izpustili na prostost, jih je na sodišče prihajala večina, medtem ko Omić največkrat ni prihajal. Po nekaterih podatkih naj bi bil prvoobtoženi v tujini, zato je toliko bolj zaskrbljujoče vprašanje, ali bo sodišču prihodnje leto njegovo prisotnost na sojenju sploh uspelo doseči. Strahu, da bi očitana kazniva dejanja zastarala, zaenkrat ni. Proces se bo najverjetneje še vlekel. Do zdaj je primer obravnavalo že več sodnikov, vendar nikomur ni uspelo sojenja pripeljati do konca. Toda ne vedno po njihovi krivdi. Enajst obtoženih pomeni tudi toliko odvetnikov in še več predlogov, predvsem po izločitvi dokazov, ki so najbolj obremenilni. Odvetniki namreč trdijo, da so bili glavni dokazi pridobljeni na nezakonit način. Pred leti je sum, da je ena od odvetnic kronsko pričo v tem sojenju napeljevala h krivem pričanju (kar se je kasneje izkazalo za neutemeljeno) celo ustavil proces kar za nekaj časa. SŠol Foto: SHERPA Združba, ki ji grozi najmanj deset let zapora. Prvoobtoženi Fadil Omić z odvetnico Maksimilijano Kincl Mlakar Naj poka varno Inšpektorji imajo v teh dneh polne roke dela Prepovedane!Foto: GrupA V sezoni 2016/17 je bilo v Sloveniji 15 poškodovanih zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Največ poškodb je bilo v silvestrski noči oziroma zgodnjih jutranjih urah novega leta. Najmlajši poškodovanec je bil star komaj deset let, najstarejši 48 let. Pet let zapora za deset kilogramov kokaina Policija drogo našla naključno Na Celjskem so v teh dneh policisti že zasegli nekaj pirotehničnih izdelkov na črnem trgu, med drugim tudi mladoletnikom. Takšnih zasegov bo najbrž v prihajajočih dneh še več, saj je tudi nadzor poostren. Pri tem je od minulega torka do 31. decembra v trgovinah že dovoljena prodaja ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Njihova uporaba je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Prodaja petard, ki so največkrat razlog za hude poškodbe, je prepovedana. »V času, ko je dovoljena prodaja pirotehničnih izdelkov, bodo inšpektorji neposredno na terenu izvajali tudi nadzore, in sicer pri registriranih trgovcih s pirotehniko. V okviru nadzorov bodo preverjali tudi morebitna prodaja pirotehnike brez ustreznih dovoljenj in prodaja prepovedane pirotehnike, kot so petarde. Inšpektorji vsako leto izvedejo v povprečju od 60 do 70 inšpekcijskih nadzorov po celotni državi, usmerjeni pa so v večja trgovska središča, posamezne trgovine in tudi bolj odročna mesta,« pravi glavni Na moteče pokanje opozarjajo tudi društva proti mučenju živali. Hrup povzročen s pirotehničnimi izdelki predstavlja stres tako za ljudi kot za živali. inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve Mitja Perko. Inšpektorji pri nadzorih preverjajo predvsem veljavnost in ustreznost dovoljenja ter pogojev za prodajo pirotehničnih izdelkov, usposobljenost prodajalcev, označenost izdelkov in njihovo količino na prodajnem mestu. Najpogostejše nepravilnosti oziroma kršitve, ki jih odkrijejo, so predvsem neustrezna shramba pirotehnike, neustrezna označenost in prodaja brez dovoljenja za promet. Kazni za kršitelje so visoke. Od 400 do kar 20 tisoč evrov. »Vse, ki kupujejo in uporabljajo pirotehnične izdelke, pozivamo, naj z zgledom pri- pomorejo k preprečevanju neželenih posledic uporabe. Pirotehniko naj kupujejo pri pooblaščenih trgovcih, pri čemer morajo biti pozorni na oznako CE,« poudarja Daniel Jug iz Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi. Kazen za vse, ki bodo uporabljali prepovedano pirotehniko, znaša od 400 do 1.200 evrov. Policisti bodo v času praznikov izvajali tudi poostren nadzor predvsem tam, kjer prihaja do večje uporabe pirotehničnih izdelkov, več policistov pa že te dni izvaja obhode v okolici šol z namenom, da bi odkrili tudi prodajo na črno. SŠol Zaradi prekupčevanja z mamili so v ponedeljek na Okrožnem sodišču v Celju kar na pet let zapora obsodili 38-letnega Miloša Spasića, sicer srbskega državljana. Policisti so ga konec junija letos na območju Levca prijeli med prevažanjem desetih kilogramov kokaina, kar je ena večjih zaseženih količin droge na Celjskem v zadnjih letih. Policija je takšno količino droge zasegla po naključju. Med poostrenim nadzorom prometa so namreč policisti opazili Spasića, kako je hitro zavil s ceste in zapeljal v slepo ulico, saj se je želel izmakniti nadzoru. Ko so policisti posumili, da je nekaj narobe, so zapeljali za njim in ga dohiteli ter ustavili. V vozilu sta bili poleg njega tudi njegova 31-letna partnerka in mladoletna hči. Policisti so takrat ugotovili, da je Spasić v Sloveniji bival neprijavljen, medtem ko ima 31-letnica tu začasno bivališče. Ob varnostnem pregledu so v vozilu našli malo več kot deset kilogramov kokaina. Kot so kasneje v preiskavi ugotovili kriminalisti, je šlo za drogo boljše kakovosti. Na črnem trgu bi takšna količina droge dosegla vrednost najmanj pol milijona evrov. Policija je najprej pridržala oba, vendar je žensko izpustila na prostost. Na sodišču je bilo mogoče slišati, da je v preiskavi podala izjavo, da ni vedela, kaj partner prevaža v prtljažniku. Spasić je na sodišču krivdo priznal. Poleg petletne zaporne kazni so mu v ponedeljek na sodišču izrekli še denarno kazen v višini tri tisoč evrov. Do pravnomočnosti sodbe so mu podaljšali tudi pripor, ki je bil odrejen zaradi begosu-mnosti in ponovitvene nevarnosti. Tožilka Marija Sladič je kot oteževalno okoliščino v zaključni besedi navedla, da bi s prodajo te droge dobil ogromno premoženjsko korist. Spasić je dejanje obžaloval in dejal, da okoliščine niso takšne, kot so videti. Na vprašanje, zakaj ne obrazloži podrobnosti, je dejal, da ne more razložiti, na vprašanje, ali ga je strah koga, pa ni želel odgovoriti. Pred časom je bil zaradi podobnega kaznivega dejanja tudi v šestmesečnem priporu v Avstriji. SŠol Tako je skrival drogo. Foto: PU Celje Pijan in brez dovoljenja Konjiški policisti so pretekli teden v Slovenskih Konjicah zasegli osebno vozilo 32-letnemu vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na vozilu je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu in so bile prejšnji mesec ukradene na območju Ptuja. Za nameček je voznik vozil še pod vplivom alkohola. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku odlično storitev? Preglejte aktualno ponudoo Tri desetletja kakovostnih storitev Podjetje Morana Steblovnik se z dejavnostjo pogrebne službe ukvarja že tri desetletja. Svoj sedež ima v Parižljah v občini Braslovče, od leta 2007 pa ima svojo poslovno enoto tudi v Žalcu, na Šlandrovem trgu 42. Z odprtjem nove enote se je podjetje še bolj približalo ljudem. Leta 1987, ko so se v Mo- od vsega začetka stremijo k rani pričeli ukvarjati s to dejavnostjo, so bili med prvimi zasebniki v Sloveniji, saj se je pri nas ta dejavnost šele začela razvijati. Kot prvi so pričeli urejati vse, kar je bilo potrebno ob smrtnem dogodku. Že temu, da svojcem ob smrti ljubljene osebe ponudijo storitve, ki jim olajšajo situacijo in namesto njih uredijo stvari, ki jih lahko. Zavedajo se, da je v trenutkih žalosti težko sprejemati odlo- čitve in ravno takrat poskušajo svojcem stati ob strani s svojo ponudbo storitev. Če je treba, se pri stranki tudi osebno oglasijo in uredijo vse formalnosti na domu. Vsi zaposleni v podjetju Morana Steblovnik se trudijo, da svoje delo opravljajo strokovno, pravočasno, korektno, z vso pieteto ter s spoštovanjem do pokojnih in do svojcev. Kljub visokim zahtevam, ki jim jih nalaga zakon, izpolnju- Morana Steblovnik pogrebna služba in cvetličarna, Aleksander Steblovnik, s. p. Dežurne telefonske številke: 041-672-115, 041-536-408, (03)-70-00-640 jejo vse pogoje za opravljanje te dejavnosti. Svojo dejavnost lahko opravljajo na območju cele Slovenije in v tujini. Za opravljanje prevozov pokojnih uporabljajo posebna pogrebna vozila znamke Mercedes Benz in tudi s tem dokazujejo svojo strokovnost in visoko kakovost izvajanja storitev. Za vas so tu vsak dan, vse leto, že 30 let in tako bo tudi naprej. Promocijsko besedilo ČMlJflCl SEE.VK FLIkCA "4 \Jl. M. Qrwenlrrcich Nov« vas, 3000 Celje www.sivilisfe^'i^kc^Qffl Ш: 091 m 029 POPOLNI SEfc-VK'TC&TUNIH IN VÄNjENln üBD\CIL NOVO: h Ushr td.-. m m m Trubarjeva ulica 4 U DELOVNI ČAJ: pon. - pt:. odl dtrllurt; mir.: о&ХЉЂ.шг BRdP BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME AKCIJSKA PONUDBA! ■it 20.99E TRGOVINA G7 D.O.O., Spodnje stranice 16, Stranice kamen, 2 Tel: 03/57-62-377 GSM: 051 -612-666 tomaz.gorsek@trgovina-g7.com www.trgovina-g7.com höiM ^OPBALNJCA ZVESTOBE: ШШШШШ ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Manj skrbi za službo pomeni več zdravja. Kako? Obožujete svojo službo? Delodajalec morda nagradi vašo predanost in dobro delo, a pravo ceno plačata vaše telo in duševno zdravje. Obsedenost z delom obstaja in traja, dokler ne prevzame vaše identitete. Prav tako je znano, da skrajno pozitivna in popolnoma negativna čustva znižajo sposobnost treznega mišljenja. Raziskave so pokazale, da oseba, ki je v določenem trenutku nevtralna, lažje in pametneje presoja ter rešuje težave kot tista, ki jo opisujemo s skrajnimi čustvi. Nevtralno počutje ljudem pomaga do kakovostnejšega dela in osredotočenosti na naloge. Da bi se izkazali najbolje, morate zaustaviti svoja čustva in jim postaviti zid, do kam lahko sežejo. Ko enkrat spremenite to mišljenje, spremenite tudi način dela. Preberite, na kakšen način. 1. Zavedajte se, da ste več kot le služba. Kaj ste, ko niste na delovnem mestu? To je vprašanje, na katerega si morate najprej odgovoriti, da bi bili sposobni zgraditi zdrav odnos do dela. Nevarnost, ki pride s preveliko navezanostjo na službo, je realno opazna, ko dobite odpoved. Takrat marsikdo izgubi identiteto, saj ne ve več, kaj ga opisuje. Ko svojo osebnost močno povezujete s službo, je samopodoba odvisna od zunanje evalvacije, kar predstavlja situacijo, ki je ne mo- rete imeti pod nadzorom. Ko vam delo predstavlja vse, kar imate, vas padci na tem področju toliko bolj bolijo, zato je treba narediti korak nazaj in si določiti prednosti - katera zasebna razmerja in vloge vas opisujejo poleg službenih? Kaj predstavlja uspeh za vas, ne da bi pomislili na službeni naziv ali plačo? 2. Postavite meje svoje energije. Najprej se znebite ljudi, ki vam jemljejo energijo, in si vzemite čas za polnjenje baterij. V svojo delovno rutino vpeljite premore za sprehode od mize, pogovore s sodelavci, razgibavanje ... Premori so večkrat podcenjeni, premalokrat se zavedamo, kako ključno vlogo igrajo med osem- ali večurnim delovnikom. Zavedati se morate, kaj je tisto, kar vam jemlje in daje energijo, nato pa prevzeti odgovornost, da svoja dejanja preusmerite v pozitivno smer. Da ne bi izgoreli, morate v sproščanje med delovnim časom vložiti skoraj toliko energije kot v delo. 3. Zaščitite svoj čas zase. Če si ne želite, da bi vas opisovalo samo delo, začnite spremljati in upravljati delovni čas. Ali delate nadure, ker jih res morate, ali le, da se »pokažete« pred drugimi? Si nikoli ne privoščite proste noči za lenarjenje? Mnogi deloholiki si načrtno ne dovolijo vzeti časa zase. Če se najdete med njimi, prevzemite nadzor nad svojim dnevom in si nastavite alarm, ki vas bo spomnil, da si morate vzeti premor. Ta naj traja vsak dan dlje, saj se boste tako navadili, kako pomembno je, da vsaj za nekaj minut pozabite na službo. Uredite si urnik. Lažje se je držati napisanih pravil kot le ustnih pripovedovanj, da si boste premor zares vzeli. Sposobnost nadzora nad svojim časom je vredna več kot prihodki, saj boste tako znali ohraniti osredotočene misli in zdrav duh. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Naslednjič: »Samsonov učinek« ali so moški z daljšimi lasmi videti uspešnejši И MojeDelo.com Prodorni tržniki (m/ž) (Štajerska, Dolenjska, Savinjska, Zasavska regija, Koroška, Osrednja Slovenija) Iščemo nove zastopnike z dokazljivimi delovnimi izkušnjami, tr-žnike, ki znajo komunicirati in prodati ter imajo pri tem pošten odnos do strank. Maselj, d. o. o., Brodišče 15, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 15. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. CNC-operater (m/ž) (Stranice) Zahtevana je strokovna izobrazba IV. ali V. stopnje ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, računalniško pismenost, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 15. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Preoblikovalec kovin (m/ž) (Stranice) Zahtevana je osnovnošolska izobrazba ali strokovna izobrazba do V. stopnje ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 15. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja računovodstva, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, napredno delo s produkti Microsoft ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Operater v oddelku elektronike (5 oseb, m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: izobrazbo najmanj IV. stopnje, osnovna znanja uporabe računalniških orodij, osnovno znanje angleškega jezika, dober vid ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Svetovalec za mikro podjetja (m/ž) (Celje) Odlično komunicirate s strankami in imate zelo dobro razvite pogajalske sposobnosti? Imate izkušnje na področju mikro segmenta? V poslovni mreži v podružnici v Celju iščemo novega/-o sodelavca/-ko na delovnem mestu svetovalec za mikro podjetja (m/ž), ki bo imel/--a pomembno vlogo pri doseganju poslovnih rezultatov enote in s tem uspešnosti banke na področju mikro segmenta. Sberbank banka, d. d., Dunajska cesta 128a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Osebni finančni svetovalec (m/ž) (Celje) Odlično komunicirate s strankami in imate zelo dobro razvite pogajalske sposobnosti? Imate izkušnje s strankami na področju poslovanja s prebivalstvom ter poznate bančne produkte? V poslovni mreži v podružnici v Celju iščemo novega/-o sodelavca/ko na delovnem mestu osebni finančni svetovalec (m/ž). Sberbank banka, d. d., Dunajska cesta 128a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Samostojni komercialist (m/ž) (Slovenija) Odgovornosti: načrtovanje in upravljanje prodaje skladno z zadolžitvami na trgu držav v regiji (nekdanja Jugoslavija), načrtovanje in izvajanje prodajnih in promocijskih aktivnosti s ciljem doseganja rezultatov ... Armal, d. o. o., Kardeljeva cesta 98, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja vzdrževanja (m/ž) (Slovenska Bistrica) Pričakujemo znanje nemškega ali angleškega jezika, sposobnost samostojnega dela in organizacije, vozniški izpit B-kategorije. Alume-ro, d. o. o., Kolodvorska ulica 39, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 22. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Disponent - organizator transporta v mednarodnem prometu (m/ž) (Žalec) Pričakujemo V. ali višjo stopnjo izobrazbe (logistika, ekonomija in podobno), vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju transporta in logistike, aktivno znanje angleškega in osnovno znanje nemškega jezika, usposobljenost za delo na računalniku, vozniško dovoljenje B-kategorije. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 12. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja skladišča(m/ž) (Ljubljana, Celje) Opis delovnega mesta: načrtovanje, organizacija, vodenje in nadzor skladiščne službe ter koordinacija dela skladiščnikov, količinsko in kakovostno prevzemanje, merjenje, skladiščenje materialov, rezervnih delov, polizdelkov, izdelkov in primerjava dobav s spremljajočimi dokumenti, izdajanje in knjiženje materialov ter rezervnih delov, pakiranje izdelkov ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Slovenija) Od kandidatov pričakujemo končano poklicno ali srednješol- sko izobrazbo, delovne izkušnje na primerljivem delovnem mestu, ročne spretnosti, okretnost, delavnost, urejenost, točnost, zanesljivost, vozniško dovoljenje B-kategorije. LES-MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajnik (m/ž) (Velenje) Pričakujemo najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, zaželeno je poznavanje blagajniškega poslovanja, smisel in želja za delo s kupci, pozitivno naravnanost, urejenost, natančnost, zaželeno znanja nemškega ali italijanskega jezika. LES-MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar specialist (m/ž) (Zreče) Pričakujemo aktivno znanje angleškega in nemškega jezika ter pasivno znanje italijanskega jezika, ustvarjalnost, urejenost, samostojnost in prilagodljivost, 12 mesecev delovnih izkušenj v strežbi, V. stopnjo izobrazbe gostinske smeri. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. @ MojeDelo.com 18 ŠPORT Nova pogodba in F-F pravšnja obliža za ligo prvakov Novi predsednik bo Jernej Smisl - Lesjaka bo nadomestil Ferlin Roke so sklenili in s skupnimi močmi zasadili nož v torto (z leve) podpredsednik kluba Jernej Smisl, direktorica Saša Lešek, kapetan David Razgor, predstavnik glavnega pokrovitelja kluba Dušan Zorko in predsednik Celja Pivovarne Laško Bojan Cizej. Predsednik uprave Pivovarne Laško Union Dušan Zorko in Bojan Cizej, predsednik rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, sta v avli dvorane Zlatorog podpisala novo, triinpolletno pogodbo. Ta se bo iztekla sredi leta 2021. Blišč prireditve, zagotovljena stabilnost kluba, dve pomembni zmagi, ki zagotavljata uvrstitev na zaključni turnir lige Seha, vse to je za trenutek vrglo v pozabo že nekajletne neuspešne igre v ligi prvakov. Za to je zbranih sicer mnogo (objektivnih) izgovorov. Trener Branko Tamše odlično dela in vsi so z njim zelo zadovoljni, ni pa čudodelec. Zorkov labodji spev V treh letih naj bi Pivovarna Laško Union (beri Heineken) namenila klubu 2,4 milijona evrov. S takšno vsoto je včasih klub razpolagal v eni sezoni. Časi so se spremenili. Glede na to, kako so se vodilni možje kluba zahvaljevali Dušanu Zorku, je soditi, da je za njim zahtevno in mukotrpno delo v prepričevanju novega lastnika pivovarne. Pred- sednik uprave pokrovitelja kluba Dušan Zorko je dejal: »Glede na to, da je naše podjetje zamenjalo lastnika, je bilo treba pogodbo uskladiti z mnenjem nadrejenih. Menim, da pivovarna del tistega, kar od okolja dobiva, vrača vanj. Celjski rokometni klub je močna znamka v Sloveniji. Če ne bi bili del njega, bi bilo to napačno. Nadejam se, da bo sodelovanje kluba in pivovarne še dolgo trajalo.« Zorko se že nekaj časa poslavlja od pivovarne, dobro obveščeni ga povezujejo s SDH. Smisl po Cizeju Sponzor naj bi klubu namenil po 800 tisoč evrov na sezono. »Zelo sem vesel, saj nam pogodba zagotavlja stabilnost in nadaljnji razvoj. Iskreno se zahvaljujem Dušanu Zorku, pa tudi Urbanu Krambergerju, ki je prepoznal vrednost naše znamke,« je poudaril predsednik kluba, vselej dobro razpoloženi Bojan Cizej. Skupščina kluba bo predvidoma januarja in tedaj naj bi Cizeja zamenjal sedanji podpredsednik kluba Jernej Smisl: »Skoraj 500 mladih igralcev šteje naš podmla- dek, kar je neprecenljivo. Poslanstvo kluba ostaja, da je odskočna deska za mlade igralce za bogatejše klube. Prejšnji teden je zaživela klubska spletna trgovina, med tekmami je v dvorani možno popiti kozarec piva. Trudimo se na vseh plateh za dobro kluba.« Trio, a ne adijo S svojo prisotnostjo so ponedeljkovo prireditev počastili legendarni predsednik kluba Tone Turnšek, bivši predsednik upravnega odbora Andrej Šušterič in nekdanji direktor Vlado Privšek. Ko so začeli sodelovati ob koncu osemdesetih let, je bil cilj Pivovarne Laško povečati delež prodaje piva na jugoslovanskem trgu s pomočjo uspešnega igranja v tedaj najmočnejši ligi na svetu. Po razpadu države so se cilji usmerili v Evropo, trma treh omenjenih in še mnogih njihovih sodelavcev pa je botrovala celo vzponu na evropski klubski Mont Blanc. Prve sezone v devetdesetih letih jim je grenil predvsem Zagreb na čelu s Slavkom Golužo, ki je v soboto obiskal Zlatorog kot trener slovaškega Tatrana: »Po 20 letih sem se vrnil v Celje in doživel nepričakovan sprejem. Florijanom se iskreno zahvaljujem. Vsi vemo, kakšne so bile naše tekme, obračuni Zagreba in Celja. Vemo, da sem bil tarča. Toda v meni so celjski navijači očitno prepoznali predvsem športnika. V Celju mi je bilo lepo.« Proti moštvu iz Prešova je navdušil Žiga Mlakar, ki je na parket stopil šele v 25. minuti, nato pa dosegel enajst golov iz le trinajstih poskusov! Po zaključeni sezoni bo poleg Mlakarja Celje zapustil tudi vratar Urban Lesjak - nadomestil ga bo trenutno član Gorenja Klemen Ferlin. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Žreb jim ni bil naklonjen Celjski nogometaši so si v jesenskem delu sezone priigrali uvrstitev v polfinale pokalnega tekmovanja. Nasprotnika so dobili na sedežu Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju. Žreb jim ni bil naklonjen, saj se bodo pomerili z Olimpijo, ki je izločila Maribor. Prva polfinalna tekma bo v sredo, 11. aprila, v Stožicah, povratna pa teden dni kasneje v Celju. Celjsko moštvo je na poti do polfinala izločilo lendavsko Nafto z 2:1 (Šušnja-ra, Požeg Vancaš), ptujsko Dravo s 3:0 (Križan 2, Lupeta) in Muro iz Murske Sobote. Celjski nogometaši so Muro premagali dvakrat, sprva doma s 4:0 (Šušnjara, Dangubić 2), v gosteh pa z 1:0 (Kesić). Vodstvo kluba je odpustilo 25-letnega Zagrebčana Nikolo Gatarića. Oktobra se je nesrečno poškodoval na gostovanju v Novi Gorici, kjer je utrpel dvojni zlom desne roke. DŠ Foto: SHERPA Celjski nogometaši imajo odprti dve poti do evropskega tekmovanja. V pokalu NZS se trenutno zdi Olimpija previsoka ovira, toda upanje ponuja predvsem dejstvo, da bo povratni obračun v Celju. Plavalci celjskega Neptuna s trenerjema Martinom Karlinom (levo) in Robertom Kekcem (desno) so v Ljubljani uspešno končali tekmovalno leto 2017. Ob koncu leta še en Jugov rekord V ljubljanskem Tivoliju je bil v soboto plavalni miting Ilirije, na katerem je merilo moči 373 plavalcev iz 20 klubov iz Srbije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine in Slovenije. Med njimi je bilo 21 predstavnikov celjskega Neptuna. Ponovno je izstopal Sebastjan Jug, ki je odplaval nov državni rekord, tokrat na 100 metrov prosto v kratkih bazenih za mlajše dečke s časom 58,46 sekunde. Zmagal je v disciplini 100 hrbtno, prvi so bili še Iza Vodenik na 50 m delfin, Mitja Horvat na 50 m hrbtno, Saška Podpe-čan na 100 m delfin, Andrej Resnik na 100 m prosto in Leon Ljubec Zajko na 100 m hrbtno. Izabela Pakiž Rumpf je bila druga v treh disciplinah, medalje sta osvojila še Filip Bratina in Jakob Brodej. Včeraj zvečer so se še zadnjič letos zbrali plavalci Neptuna in na slavnostnem zaključku obudili spomine na uspešno sezono. Predsednik kluba Mitja Ručigaj in njegovi sodelavci že snujejo nove načrte, najprej pa se bodo usmerili v pripravo organizacije državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice, ki bo 10. in 11. februarja v bazenu Golovec. DEAN ŠUSTER, foto: PK NEPTUN ŠPORT 19 Maščevanje Crveni zvezdi v izjemni končnici Na gostovanje v Srbijo so se hokejisti ECE Celja odpravili s kombiji. V soboto so igrali v Beogradu, v nedeljo v Novem Sadu. Tekmi mednarodne lige so odigrali v 19 urah, kajti v največjem vojvodinskem mestu se je tekma začela že ob 12.30. Celjani so jo navkljub utrujenosti dobili z 9:3. Le še čudež ... Pomembnejši je bil sobotni obračun v beograjski dvorani Pionir. Oslabljena celjska vrsta z le enajstimi igralci in dvema vratarjema je začela hrabro in povedla v šesti minuti po akciji Tima Ograjenška in Filipa Jerama, ki jo je zaključil Aljaž Ogrizek. Rok Klavžar je izenačil na 2:2, Aljaž Ogrizek na 3:3, potem so domačini povedli s 5:3 in dve minuti pred koncem je kazalo na neizbežen poraz ... V znamenju Roka Lebra Minuto in tričetrt je preostalo do zadnjega zvoka sirene in trener Rok Rojšek je po »time-outu« na klop posadil vratarja Urbana Avsenika, na led pa poslal šestega igralca. Aljaž Ogrizek je zaposlil Roka Lebra in 65 sekund do konca je bilo 5:4. Po »buliju« se je pred gol vrnil Avsenik, po pridobljenem ploščku pa od-drsal z leda. Ko je preostalo Celjski hokejisti iz Srbije s petimi točkami - Dve tekmi v 19 urah veznosti smo bili v okrnjeni postavi. V Beogradu smo bili konkurenčni z le enajstimi igralci, kajti fanta, ki je še kadet, nisem poslal v igro. Našo zmago lahko označimo kot uspeh.« Manjkali so poškodovani Nejc Kastelic, ki mu je na treningu nesrečno odbit plošček presekal kožo na licu, Matic Zupanc in Aljaž Ribič. Včeraj zvečer so odigrali zaostalo tekmo na Bledu, v soboto pa bodo pričakali zagrebško Mladost (18.00). »Ce bomo dobili obe tekmi, bomo zagotovo prehiteli Crveno zvezdo, ki je druga in ima tekmo več. Drugo mesto bi nam precej pomenilo, kajti v tretjem delu lige bi nam zagotovilo tekmo z Beograjčani v Ce- V soboto bo še tekma med hokejistkami ECE Celja in Triglava iz Kranja. Začela se bo opoldne. lju,« je dodal Rojšek. Slabši finančni položaj kluba očitno ne vpliva na predstave članskega moštva: »Ko stopiš na led, na vse pozabiš, igra te ponese in daš vse od sebe. Kar ste omenili, ne vpliva na našo igro. Moramo ostati zbrani do konca meseca. V soboto, 30. decembra, bomo uvodno tekmo tretjega dela mednarodne lige zagotovo igrali v svoji dvorani,« je zaključil Rojšek. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Rok Leber (s številko 88) in Aljaž Ogrizek sta odlično sodelovala. le 20 sekund, je Leber začel usodno akcijo, nadaljeval jo je Blaž Knez in podal strelcu izenačujočega zadetka Ogrizku. 18 sekund pred koncem so si Celjani zagotovili podaljšek, v katerem golov ni bilo. Za razliko od medsebojnega V Beogradu so gole dali Aljaž Ogrizek 3, Rok Leber 2 (1), Rok Klavžar 1, v Novem Sadu pa Žiga Grahut 3, Aljaž Ogrizek, Tim Ogra-jenšek 2, Rok Leber in Rok Klavžar 1. obračuna v dvorani v celjskem Mestnem parku so bili tokrat v izvajanju kazenskih strelov natančnejši Celjani. Beograjčani so zapravili vse tri. Davor Rakanovič je odlično preigral »zvezdinega« vratarja, a zatresel prečko. V drugi seriji je zadel junak tekme Rok Leber, tretjega izvajalca sploh niso potrebovali. Trmasti do konca Zanimivo je, da se starejši spremljevalci hokejskih dogodkov v Celju najbolj spomnijo vročih soočenj prav s Crveno zvezdo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zdaj nimajo tolikšnega naboja (predvsem ne grobosti), a vsaka zmaga je sladka. Zadnja še toliko bolj, saj je bila priborjena v izjemni, nenavadni končnici. Trener Rok Rojšek je ob tem dejal: »Takšni razpleti tekem so redki. Mi smo do konca verjeli v preobrat. Vratarja smo poklicali na klop in znižali zaostanek, nato smo to še enkrat ponovili. Poplačal se je naš trud. Zaradi bolezni in službenih ob- Dogovor med minuto odmora je bil zelo ploden. Celjske kadetinje in njihovi nasprotniki na zadnjem letošnjem druženju Tradicionalni zaključek leta s tekmami V Ženskem rokometnem klubu Zdežele imajo v navadi, da se od leta poslovijo s tekmami med igralkami in starši. Tako je bilo tudi prejšnji teden v dvorani Golovec. Zaigrale so vse selekcije, od najmlajših do mladink in članic, ki so se združene zoper-stavile tudi trenerjem in ostalim članom kluba. Trener Sebastjan Oblak je v prvem delu sezone svoje varovanke popeljal do tretjega mesta v državnem prvenstvu in v finale pokalnega tekmovanja. Mladinke so bile tretje, trenutno pa zelo dobro kaže kadetinjam, ki so še neporažene. Clanice so na četrtem mestu v 1. slovenski ligi, ta položaj pa bodo v novem letu skušale zadržati, saj se želijo udeležiti končnice za prvaka. Klub bo znova kandidiral za organizacijo zaključnega turnirja pokala RZS. DEAN ŠUSTER, foto: FRANCI HROVATIC NA KRATKO Dve ekipni srebrni medalji Herceg Novi: Na 18. balkanskem prvenstvu v kara-teju za kadete, mladince in mlajše člane v Crni gori je nastopilo 785 predstavnikov enajstih držav. V šestdeset-članski slovenski izbrani vrsti so bili štirje člani Društva za karate Celje, Tim Valner, Taj-da Skalicky, Tomaž Hudales in Kiti Smiljan. Vlogo reprezentančnega trenerja je opravljal Sebastian Kantužer. Celjski dekleti sta osvojili srebrni medalji v ekipni konkurenci, Skalickyjeva s kadetinjami in Smiljanova z mlajšimi članicami. Med posamezniki je bil na devetem mestu najboljši kadet Tim Valner. Drevova lahko veliko doda Courchevel: Na tretjem veleslalomu sezone za svetovni pokal so v finalu nastopile tri Slovenke. Ana Drev je ubranila izhodišče po prvi vožnji za končno enajsto mesto. Smučarka iz Šmartnega ob Paki je v obeh vožnjah storila veliki napaki in jasno je, da ima pred olimpijskimi igrami še precej rezerv. Meta Hrovat je s 17. mestom osvojila točke, Tina Robnik iz Luč je veleslalom končala na 22. mestu. Svoj dosežek iz prve vožnje je izboljšala za dve mesti. V veleslalom-skem seštevku sta smučarki s Celjskega v prvi petnajste-rici, Drevova na desetem in Robnikova na dvanajstem mestu. Bo Zajc ponovno mešal štrene? Planica: Smučarski skakalci in skakalke se bodo konec tedna zbrali v dolini pod Poncami, kjer jih v soboto čaka bitka za državne naslove. Gre za tradicionalno zadnje tekmovalno dejanje v Sloveniji pred prestižno novoletno turnejo štirih skakalnic, ki se bo začela 30. decembra s tekmo pod žarometi v Oberstdorfu. Za naslove se bodo borili na Bloudkovi velikanki. Naslov državnega prvaka bo branil Jernej Damjan, toda zadnji prvak, čeprav poletni, je komaj 17-letni Timi Zajc iz Hramš, član Smučarskoska-kalnega kluba Ljubno, ki je letos debitiral v svetovnem pokalu in dokazal, da sodi med najbolj talentirane skakalce na svetu. Odlična Oderah Chidom Celje: Aktualne državne prvakinje, košarkarice Cinkarne Celje, so proti ekipi Grosupljega zadele kar 16 metov za tri točke, kar je rekorden izkupiček v zadnjih desetih sezonah v 1. slovenski ligi. Celjanke, ki so zmagale s 96:43, so za ta dosežek potrebovale zgolj 30 poskusov. V domači konkurenci so še neporažene, v B-skupini lige Waba pa so že krog pred koncem osvojile prvo mesto, ko so v Beogradu premagale ekipo Partizana s 76:65. Američanka Oderah Chidom je dosegla 28 točk ob izjemnem statističnem količniku 39, ki je najvišji v ligi v dosedanjem delu sezone. Kotnikova osma Cortina d'Ampezzo: Slovenski deskarji so se na drugem letošnjem paralelnem veleslalomu svetovnega pokala v Cortini odrezali nekoliko bolje kot na prvi v Carezzi. Prijetno je presenetila Velenjčanka Gloria Kotnik, ki se je prvič v karieri uvrstila v četrtfinale, na koncu pa po porazu z Avstrijko Claudio Riegler osvojila osmo mesto. V izločilne boje se je edini od slovenskih fantov uvrstil Celjan Rok Marguč, ki je v osmini finala za 17 stotink sekunde klonil proti Rusu Kolegovu in zasedel 13. mesto. Drugi Celjan, Tim Mastnak, je bil v kvalifikacijah 18. V slalomu je bila Kotnikova 16. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE X DICOM Edicom, d.o.c Trgovina CONRAD electroni Vodnikova 6, SI-3000 Celje www.conrad-celje.si conrad@edicom.si Tel: 051/38 48 11 Fax: 03/491 25 51 □ ENERGIJA rVARNOST ORODJE 1RAZSVETLJAVA ZABAVA še in se... LtJ {Цшдшинл " Želimo vüm, da se uresničijo vse želje, pričakovanja in sanje,tudi te, ki ste jih postavili visoko nad oblake. ODGOVORNO NATANČNO PRIJETNO DRUGAČNO PRILAGODLJIVO RADI SKRBIMO ZA POŠTENO HITRO VAŠ AVTO ZVESTO ivtotehnika celji STROJI POSEST PRODAM VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. ObiSčite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si ODDAM »MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, do 90 KM moči, čelno hidravliko za same ali deutz-fahr in hidravlični dvig za sip spider 350 prodam. Telefon 041 999910. p PRODAM KOSILNICO Clas na dva bobna, 185 cm, dobro ohranjeno, za 940 EUR in el. nož za silažo prodam za 150 EUR. Telefon 031 709-433. 2367 SAMONAKLADALKO Novi pionir 26, dobro ohranjeno, možna menjava za govejo živino, prodam. Telefon 031 782-708. 2384 lOPLAK STANOVANJE, enosobno, v Kovinarski ulici v Štorah, prodam. Telefon (03) 7817004, 041 924-866. 2382 V CENTRU Celja pri zdravstvenem domu oddamo pisarniške prostore, 108 m2. Telefon 041 347-714. 2124 »KAFIČ« v Razlagovi ulici v Celju oddam ali prodam. Telefon 041 976-162. 2358 VINOGRAD s tisoč trsi, v zelo dobrem stanju, v Socki pri Novi Cerkvi, oddam. Telefon 041 350-335. 2374 STANOVANJE ODDAM DVE dvosobni stanovanji, opremljeni, v bližini avtoceste Maribor-Ljubljana, oddam. Cena: 300 EUR za večje in 250 EUR za manjše (vključno z ogrevanjem). Telefon 041 473-283. 2314 ШШ STANOVANJE v Šentjurju, veliko 40 m2, prodam. Telefon 031 260-996 ali 041 226-699. 2359 STANOVANJE, 64 m2, v Kozjem, prodamo. Cena 44.000 EUR. Telefon 041 278245. 2368 www.nt-rc.si VRTNARIJA - VRTNI CENTER CVETLIČARNA Gorica pri Šmartnem 41, Celje Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. PRODAM PRODAM KOZLA, starega dve leti in dve kozi, stari osem mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 222-889. 2347 PUJSEK prinaša srečo! Prodam miniaturne ameriške pujske, stare dva meseca. Telefon 031 795-825. bp TELIČKO simentalko, težko 170 kg in prašiča, težkega 180 kg ali polovico, krmljen s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 2371 TELICO simentalko, brejo, pašno in teličko simentalko, staro štiri mesece in pol, prodam. Telefon 031 840-282. 2279 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 070 693-055. l 216 »PRIVESNICO« simentalko, zelo lepo, staro 27 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 478-212. 2373 DVE telici od 250 do 300 kg in tri bike od 250 do 300 kg, prodam. Telefon 031 249-801. Š 030 PRAŠIČA za zakol, težka 180 in 230 kg, rejena s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon 031 213-721. 2386 VEČ visoko brejih pašnih telic, pasme LS, ČB, RJ, prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533745. p BIKA simentalca, starega 15 mesecev, prodam. Telefon 031 251-363. 2390 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. Š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n JALOVE krave in telice, dobro plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p VISOKI garderobni omari, višina 220 cm, širina ena 100 cm in druga 200 cm, prodamo. Telefon 041 639-535.2355 jasnovidnost BI0TERAPQE PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061. 2266 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 509-687. 2348 DVE telici, stari leto in pol, prodam zaradi svoje starosti. Telefon (03) 5735-162. 2378 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 789-595. 2377 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2383 PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, iz okolice Šentjurja, prodam. Telefon 041 599-806. 2387 BELO sortno vino brez kemikalij prodam. Telefon 031 228-414. 2349 VINSKO žganje prodam. Telefon 031 434714. 2369 BELO mešano vino: rumeni muškat, beli pinot in chardonnay prodam. Telefon 041 512-755 . 2 3 7 5 SUHO seno v balah, fi 150 cm, okolica Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 030 647-320. 2379 DOMAČO skuto prodam. Telefon 031 281278. 2388 ШПШН iastrologinja 0906430 cera pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja OSTALO PRODAM HLODOVINO in drva prodam. Telefon 041 472-380. 2167 NARAVNO sušene deske/plohe ter več kmetijskih strojev, tudi malo rabljenih, prodam. Telefon 5799-061. 2353 CELJE. Prodam žarni grob s spomenikom. Cena 400 EUR. Telefon 0049 731721605. 3266 OLJNI gorilec Thermomec w75 (Barcelona), letnik 1992, ugodno prodam. Telefon 041 393-232. 2368 OLJNI gorilec Elco (Ravensburg), letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 041 393-232. 2368 SATELITSKO anteno in digitalni satelitski sprejemnik ugodno prodam. Telefon 041 393-232. 2368 DRVA, dolga, v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p ШЛ7Г muzej novejšezgodovinelcelje NA HERMANOVEM ODRU 3. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2017/2018 V soboto, 23. decembra, ob 10. uri vabljeni na tretjo predstavo letošnjega abonmaja Mali polhec in njegov prvi božič. Po predstavi bo otroke obiskal Božiček! V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven znaša cena vstopnice, ki jo lahko kupite teden dni pred predstavo v informacijski pisarni muzeja, 4 evre. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si СЕШЛ-MESTO POD MESTOM Javno vodstvo Sobota, 23. december 201 ob 11.00, Knežji dvor. Pokrajinski muzej Celje Informacije: ä T: 03/4280962 alt 031612618 ST" E: muzej@pokmuz-ce.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 25. decembra 2017 minevata dve leti, kar nas je zapustila draga mama, babi, prababi in teta MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Božiček te je dal, Miklavž te je vzel... ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi BONIFACIJ SVETELŠEK BONI s Ponikve (24. 12. 1971 - 6. 12. 2017) Ob tragičnem dogodku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, gospodu župniku Alojzu Kačičniku, gasilcem PGD Ponikva, pevcem, govornici Metki Buser ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: mama Ida, ata Franc in brat Bruno z družino 2362 DOMAČE pecivo in piškote vseh vrst in okusov prodamo. Telefon 041 642-813. p OSTREŠJE gospodarskega poslopja, 20 x 13 m in žagan les hrasta, smreke in hruške prodam. Telefon 041 733-288. 2372 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p IŠČEM prijateljico za skupno življenje, staro približno 60 let. Telefon 051 318-590. 2346 RA V SPOMIN Minilo je deset let, kar nas je zapustil JOŽE LIPOVŠEK iz Malih Dol 3 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu ter prinašate cvetje in sveče. Vsi njegovi 2364 Umrl je naš upokojeni sodelavec VLADIMIR MIKUŠ zaposlen kot višji fizioterapevt v intenzivni terapiji na oddelku za medicinsko rehabilitacijo Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Umrla je naša upokojena sodelavka IVANKA PLEVČAK zaposlena kot medicinska sestra v laboratoriju Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n POOBLAŠČENI servis peletnih peči znamk Nordica Extraflame in Biodom vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo serviserja na področju štajerske regije. Vsi, ki vas zanima dinamično in dobro stimulirano delo, pošljite kratek opis dosedanjih del in kontakt na naslov: na servis@timiko.si. n Poroke Žalec Poročila sta se: Marjan PETRIČ in Aleksandra JURO-VIČ, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Hermina ČE-SNIK iz Boletine, 75 let, Ivan ŽALIK iz Celja, 79 let, Jožica VITANC iz Podvrha pri Braslovčah, 61 let, Robert PODGORŠEK iz Škofje Loke, 77 let, Ana MEHLE iz Svetlega Dola pri Štorah, 92 let, Ana MUŠIČ iz Vojnika, 76 let, Jožefa MIKAC iz Celja, 86 let, Gorazd LEŠNIČAR iz Celja, 70 let, Marija RAJH iz Celja, 86 let, Viljem BELCER iz Letuša, 88 let. Šentjur Umrli so: Bonifacij SVE-TELŠEK iz Lutrja, 45 let, Lavra MODIC iz Primoža pri Šentjurju, 89 let, Franc ŽAGAR iz Tunjic, 78 let. Laško Umrla sta: Alojz REBOV iz Povčenega, 73 let, Ante VESELIĆ iz Laškega, 81 let. Žalec Umrli so: Breda VIZOVI-ŠEK iz Ložnice pri Žalcu, 60 let, Julij GRADIŠEK iz Marija Reke, 83 let, Frančiška POZNIČ iz Ločice pri Vranskem, 91 let, Frančišek ZAVRŠNIK iz Zakla, 85 let. Velenje Umrli so: Mirko KRAJNC iz Velenja, 81 let, Štefanija KOROŠEC iz Velenja, 71 let, Viktor ŽURAJ iz Šoštanja, 86 let, Jožef ANTOLIČ iz Velenja, 59 let, Silvo AVBERŠEK iz Velenja, 59 let, Franc BUN-DERLA iz Velenja, 88 let. novi tednik OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Zaradi božičnih praznikov bo v petek, 22. decembra 2017, do 16. ure zadnji dan za oddajo malih oglasov, zahval in osmrtnic za Novi tednik, ki bo izšel v četrtek, 28. decembra 2017. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ... (J. Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina, atija, partnerja, brata ROŠERJA iz Nove Cerkve (30. 7. 1972 - 6. 12. 2017) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju intenzivne enote oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za oskrbo in nego v času bolezni. Iskrena hvala družinam Arnšek, Videčnik, Kovač, Vengušt in Žnidar, nekdanjim sodelavcem KD Življenje, gostišču Ahac, gostišču Miran, vsem »Markovim«, sošolcem in razredničarki SŠGT Celje, kolektivu OŠ Vojnik in POŠ Nova Cerkev ter učencem in staršem 5. in 8. razreda OŠ Vojnik. Hvala gospodu župniku Alojzu Vicmanu za lep cerkveni obred, Marini in Franju Osetu za doživeto odpete pesmi, trobentaču, govornicama Ireni in Andreji za besede slovesa ter pogrebni služi Raj za organizacijo pogreba. Posebna zahvala vsem zaposlenim gostilne Grof, ki ste nam v teh dneh še posebej izkazali sočutje in iskreno pomoč. Zahvala tudi Stanetu Zottlu. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom, ki ste nam na kakršen koli način stali ob strani. Žalujoči: mama Vida, Marjanca, Neža, Urh in sestra Mojca z družino 2385 ZAHVALA V četrtek, 7. decembra 2017, smo na zadnjo pot pospremili mag. LUDVIKA REBEUŠKA Ob bolečem slovesu dragega, nepozabnega moža in tatija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, nam pa izkazali sočutje. Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Celje, ki so mu pomagali zmanjševati trpljenje. Zahvaljujemo se patronažni službi ZD Celje, še posebej medicinski sestri Veri za njeno strokovno in empatično delo. Zahvala tudi centru Doma ob Savinji za nego in pomoč na domu in DSO sv. Jožefa za njihovo pomoč v zadnjih mesecih. Iskrena hvala govornikom za orisano podobo njegovega življenja: Mestna občina Celje, Ekonomska šola Celje, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč in Društvo ekonomistov Celje. Zahvala tudi župniji sv. Danijela, podjetju Veking in pevcem skupine Eros. Posebna zahvala tudi vsem, ki so v teh žalostnih trenutkih v mislih z nami. Žalujoči njegovi 2362 Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. V SPOMIN 24. decembra bo minilo 16 let žalosti, kar nas je zapustil VEBER (7. 3. 1951 - 24. 12. 2001) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi 2370 ROBIJA JOŽE 22 NAPOVEDNIK radio celie 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 21. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 22. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poro- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ED SHEERAN & BEYONCE - PERFECT (1) 2. RAG N BONE MAN - SKIN (6) 3. POST MALONE FEAT. 21 SAVAGE - ROCKSTAR (5) 4. U2 - LOVE IS BIGGER THAN ANYTHING IN IT'S WAY (2) 5. SEBASTIAN GUY - BLOODSTONE (3) 6. JAMES ARTHUR - NAKED (2) 7. EMINEM - WALK ON WATER (4) 8. PALOMA FAITH - GUILTY (5) 9. LUIS FONSI & DEMI LOVATO - ECHAME LA CULPA (3) 10. MILEY CYRUS - I WOULD DIE FOR YOU (1) DOMAČA LESTVICA 1. RAIVEN - POVEJ (4) 2. SWEET PEAK & LAURA - KAJ BI TI BREZ MENE (6) 3 ALEX VOLASKO - INSTA (3) 4. ANDREJ IKICA - NAROBE DAN (2) 5. BOHEM - V LJUBLJANI (3) 6. ANETTE - LJUBIM (4) 7. MUFF - LV (3) 8. NUŠA DERENDA - NAJ MI DEŽ NAPOLNI DLAN (1) 9. BQL IN NIKA ZORJAN - NI PREDAJE, NI UMIKA (2) 10. CHALLE SALLE - POLN KUFER (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: RITA ORA - ANYWHERE MARTIN GARRIX, D. GUETTA, JAMIE SCOTT, ROMY DYA - SO FAR AWAY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: JACKSON - PODIRA SE SVET SOPRANOS - SPONTANO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. čila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 23. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 24. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.00 Božični večer na Radiu Celje PONEDELJEK, 25. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 26. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 27. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) Po slovensko s Katrco 1. Aplavz: Delo na kmetiji 2. Ans. Ceglar: Kdo je ta 3. Pika si: Božični večer 4. Razgled: Vaške klepetulje 5. Žan Bregar: Po smučarskih strminah Kino CINEPLEXX Spored od 21. 12. do 27. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bikec Ferdinand - animirani, družinski četrtek, ponedeljek: 16.20, 18.30 petek: 9.00, 10.00, 11.00, 16.20, 18.30 sobota, sreda: 14.10, 16.20, 18.30 nedelja: 12.00, 14.10 ponedeljek: 16.20, 18.30 Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek: 15.40, 17.50 sobota, sreda: 13.30, 15.40, 17.50 nedelja: 11.00, 13.10 ponedeljek: 15.40, 17.50 torek: 11.20, 13.30, 15.40, 17.50 Do zadnjega diha - drama četrtek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 21.15 petek: 8.00, 21.15 Koko in Velika skrivnost - animirani, sinh. četrtek, petek: 17.20 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.10, 17.20 nedelja: 13.00, 15.10 Koko in Velika skrivnost - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek: 16.10 sobota, sreda: 14.00, 16.10 nedelja: 14.00 torek: 11.50, 14.00, 16.10 Košarkar naj bo - družinski petek: 10.00, 11.00 Mali Bigfoot - animirani, pustolovski, sinh. nedelja: 11.40 torek: 11.10, 13.10 Medvedek Paddington 2 - animirani družinski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek: 16.50 sobota, sreda: 14.40, 16.50 nedelja: 12.50 ponedeljek: 16.50 torek: 12.30, 14.40, 16.50 Največji šovmen - muzikal, biografski, drama četrtek, sreda: 20.10 petek, sobota, ponedeljek: 20.10, 22.15 nedelja: 13.20 torek: 14.05, 20.10 Očka proti fotru 2 - komedija četrtek:15.30, 20.30 petek, ponedeljek:15.30, 20.30, 22.30 sobota: 20.30, 22.30 nedelja: 15.00 torek; 11.40, 20.30 sreda: 20.30 Poredne mame 2: Božič - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 nedelja: 11.50 Prava nota 3 - komedija, mu-zikal četrtek:16.10, 18.10, 20.00 petek, ponedeljek: 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 sobota: 14.10, 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 nedelja: 11.20, 15.30 torek: 12.10, 16.10, 18.10, 20.00 sreda: 14.10, 16.10, 18.10, 20.00 Umor na Orient ekspresu - kriminalni, drama petek, sobota, ponedeljek: 22.35 Viktorija in Abdul - drama četrtek: 10.30 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - fantazijski, pustolovski četrtek: 17.30, 18.20, 20.40 petek: 17.30, 18.20, 20.40, 21.40 sobota: 14.30, 17.30, 18.20, 20.40, 21.40 nedelja: 11.45, 14.40 ponedeljek: 17.30, 18.20, 20.40, 21.40 torek: 11.30, 14.30, 17.30, 18.20, 20.40 sreda: 14.30, 17.30, 18.20, 20.40 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - fantazijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek: 16.40, 19.40 sobota, torek, sreda: 13.40, 16.40, 19.40 nedelja: 13.40, 15.20 Z ljubeznijo, Vincent: Van Go-ghova skrivnost - biografski, animirani četrtek, petek: 15.25, 21.20 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 21.20 nedelja: 11.00 Čudo - drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 metropol ČETRTEK 19.00 Noč kratkih filmov: Izbor najboljših kratkih filmov z zadnjega festivala slovenskega filma; vstop prost PETEK 18.00 Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost - biografski, animirani 20.00 Kabinet čudes - drama SOBOTA 16.00 Bikec Ferdinand - animirani družinski 18.00 Kabinet čudes - drama 20.00 Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost - biografski, animirani NEDELJA 16.00 Bikec Ferdinand - animirani družinski 18.00 Kabinet čudes - drama SREDA 19.00 Do zadnjega diha - biografska romantična drama KINO VELENJE ČETRTEK 18.00 Noč kratkih filmov: Izbrani animirani filmi za otroke 19.00 Noč kratkih filmov: Kratki filmi z 20. FSF 2017 PETEK 17.00 Košarkar naj bo - mladinski 18.00 Kabinet čudes - družinska misteriozna drama 19.00 Ivan - napeta psihološka drama 20.15 Prava nota 3 - glasbena komedija SOBOTA 18.00 Bikec Ferdinand - animirana komična avantura, sinh. 18.00 Košarkar naj bo - mladinski 19.30 Ivan - napeta psihološka drama 20.00 Prava nota 3 - glasbena komedija NEDELJA 16.00 Bikec Ferdinand - animirana komična avantura, sinh., 3D 18.00 Prava nota 3 - glasbena komedija NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE PONEDELJEK 17.00 Menjava Božičkov - družinska božična komedija 19.00 Carrie Pilby - romantična komedija, drama TOREK 17.00 Bikec Ferdinand - animirana komična avantura, sinh., 3D 19.00 Rdeča želva - animirana romantična avantura za odrasle SREDA 17.00 Medvedek Paddington 2 - igrano animirana komedija, sinh. 19.00 Petdeset odtenkov teme - romantična erotična drama Kulturne prireditve i četrtek.«.«— 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Erazem in potepuh izven abonmaja 18.00 Dom kulture Velenje Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur_ Sreča na kredit družinska komedija 20.00 Branibor club Celje Stand up večer brezplačna doza smeha in pozitivne energije www.nt-rc.si PETEK. 22. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Erazem in potepuh izven abonmaja 11.30 Dvorana Kajuh I. Gimnazije v Celju Top classic 2017 tradicionalna glasbeno-plesna prireditev 16.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Božični nastop učencev klavirja in flavte iz razreda Melite E. Villasanti in Agate Gojkošek vstop prost 17.00 Velenjski grad_ Moški pevski zbor Kajuh praznično prepevanje na Velenjskem gradu 17.00 in 19.00 Plesni forum Celje Novoletni plesni vlak - I. in II. del tradicionalni praznični nastop otroških in mladinskih skupin Plesnega foruma Celje 18.00 Galerija Axx. oN. M. Na okopih Bruegel / Babylon / Ripey - Lady with ... odprtje razstave Mateja Čepina; vstop prost 18.00 Glasbena šola Velenje Praznični koncert Glasbene šole Velenje 19.00 Telovadnica OŠ Vojnik Neisha koncert 20.00 Dom kulture Velenje Decembrski večer z DJ Borko 20.30 Celjski mladinski center Tradicionalni rok maraton Vocal BK Studia vstop prost SOBOTA. 23. 12. 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Ronald Dahl in David Wood: Jakec in breskev velikanka abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Mali polhec in njegov prvi božič zimska pravljica v izvedbi Gledališča Ku-Kuc in prihod Božička; abonma in izven 10.30 Dom kulture Velenje Hrestač in mišji kralj lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 Jernejev dom Vojnik Mali polhec in njegov prvi božič otroška predstava gledališča Ku-Kuc; vstop prost 18.00 Župnijska cerkev svetega Lovrenca v Podčetrtku Cerkveni mešani pevski zbor Podčetrtek tradicionalni božični koncert 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Trobilni kvintet Concentio koncert_ 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur_ Božič z Big bandom Šentjur: Swinging rock predbožični koncert klasičnih rok skladb v swing preobleki z lokalnimi glasbenimi gosti NAPOVEDNIK 23 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Dekliščina komedija Špas teatra NEDELJA, 24. 12. 22.30 Zavrh pri Galiciji Koncert skupine MJAV in Sama Kališnika PONEDELJEK, 25. 12. 15.00 Športna dvorana Zreče Božično-novoletni koncert društva godbenikov Zreče 16.00 Dom kulture Svoboda Griže Praznična predstava za najmlajše z obiskom Božička KUD Svoboda Griže 16.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Božični koncert Prifarskih muzikantov koncert iz sklopa Glasba na hribu; vstop prost 17.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Božični koncert 18.00 Kulturni dom Liboje Božično-novoletni koncert Godbe Liboje gostje: mažoretke Liboje 18.00 Cerkev sv. Petra Bistrica ob Sotli Vokalna skupina La Vita božični koncert 18.00 Dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo Frankolovčani Frankolovčanom božično-novoletni koncert; vstop prost TOREK, 26. 12. 18.00 Župnijska cerkev Gotovlje ŽePZ Savinjski cvet in MoPZ Gotovlje božično-novoletni koncert 18.00 Telovadnica OŠ Griže Godba Zabukovica božično-novoletni koncert; gostja: Lara Tanšek 18.00 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev Božični koncert Mešanega cerkvenega zbora sv. Lenarta 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Moški so z Marsa, ženske so z Venere gledališka predstava; komedija Špas teatra 18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Šentjur gostja: sopranistka Martina Burger 19.00 Cerkev sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu Tradicionalni božični koncert SREDA, 27. 12. 18.00 SLG Celje Kajetan Kovič in Jerko Novak: Maček Muri izven abonmaja 18.30 Dom kulture Velenje Mešani pevski zbor Gorenje z gosti praznični koncert; vstop prost 20.30 Špital za prjatle Celje Simona & Dani koncert; gostja: Jedrt Lapuh Maležič; vstop prost Pravljično Celje ČETRTEK, 21. 12. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Pravljična dežela pravljična vodenja, pravljična doživetja s prihodom Božička in belih vil; do 31. 12. 10.00 do 23.00 Trg celjskih knezov Bowling na ledu pred kavarno pri Nejcu DOGODKI MED 21.in 28. decembrom 2017 ČETRTEK, GLASBA FILM 21. december, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 21. december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta Obvezne prijave na 03 426 17 66 NE 1. NADSTROPJE SPREGLEJTE Zasvojenost=Odvisnost? Razstava Neže Tretnjak na ogled do 31. decembra NE 2. NADSTROPJE SPREGLEJTE Albert Sirk (1887-1947) Razstava ob 130-letnici rojstva 11.00 do 20.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem do 31. 12. 11.00 do 20.00 Glavni trg Fotografirajte se v Božičkovem svetlobnem fotokotičku do 31.12. od 17.00 do 19.00 Glavni trg Čarobna dežela pravljičnih konjičkov in vožnja s kočijo do 31. 12. 17.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Veliki dobrodušni velikan pravljična lutkovna predstava; gostuje: KD Škratovo lutkovno gledališče Celje 18.00 Umetniška četrt Predstavitev festivala Vstop prost in pogovor Društvo likovnih umetnikov Celje 18.30 Glavni trg_ Pepelka vabi na pravljično popotovanje: Muzikal Pepelka gostuje: Promotiva 19.30 Galerija erotike Račka, Gosposka ulica Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki: Skušnjava/Temptation interaktivni performans PETEK, 22. 12. 17.30 Pred stavbo Celjskih lekarn na Stanetovi Pepelka vabi na pravljično popotovanje: Kulinarične pravljice z Ivano Ristić IRDoživetja; tudi v soboto in ponedeljek ob istem času 18.00 AQ galerija Celje_ Picko in Packo igrano-pripovedna pravljica za otroke z Lolo in Medotom 20.00 Krekov trg_ Željko Bebek brezplačen koncert SOBOTA, 23. 12. 10.00 Branibor club_ Božična delavnica in obisk Božička vstop prost 16.00 Špital za prjatle Celje Zimski živžav bralno ustvarjalna delavnica 20.00 Glavni trg - oder Čaga boys (ex Fešta band) brezplačen koncert NEDELJA, 24. 12. 22.00 Glavni trg - oder Celjski dixieland brezplačen koncert PONEDELJEK, 25. 12. 18.00 Križišče Popovičeve in Ceste na grad Romantičen pohod z baklami na Stari grad Celje nastop vokalne skupine Vodomke 20.00 Glavni trg_ Boštjan Korošec s skupino brezplačen koncert TOREK, 26. 12. 16.00 in 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester novoletni koncert; abonma CGO in izven 18.30 Cerkev sv. Cecilije Celje Moško pevsko društvo Pod gradom Celje tradicionalni božični koncert ob dnevu samostojnosti; vstop prost 20.00 Krekov trg_ Tabu brezplačen koncert 21.00 Plesni forum Celje Goran Bojčevski Quintet praznični koncert SREDA, 27. 12. 18.15 Na zvezdi Vstopimo v praznični čas s pesmijo Društvo Mešani pevski zbor Orfej Celje 19.00 Atelje Tomaža Črneja, na Okopih Mongolija potopisno predavanje Tomaža Črneja in Jureta Cvitana; vstop prost 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord novoletni koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 21. 12. 16.00 do 20.00 Celjski mladinski center Četrtkove družabne igre obujamo stare nekoč ultra zanimive družabne igre, ki so nam krajšale čas 16.00 do 20.00 Jernejev dom Vojnik Jaslice v Jernejevem domu 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? Predava mag. Tatjana Rozman 17.00 do 22.00 Velenjska promenada pred sodiščem Čarobna promenada praznično druženje na prostem ob ognju ter glasbeni in plesni nastopi 17.30 Kulturni dom Vojnik Bel božič, ko želja postane resničnost novoletna prireditev OŠ Vojnik PETEK, 22. 12. 17.00 Prireditveni prostor na Šlandrovem trgu Žalec Praznični december v Žalcu Ho, ho, ho ... Božiček, to pa to ... SOBOTA, 23. 12. 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline 10.00 do 14.00 Ekomuzej Žalec Novoletne voščilnice in okraski delavnica 15.00 do 20.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza s koncertom Želiva vam prijazno, spodbudno in pogumno leto 2018! Anita Kolesa, poslanka v DZ Janja Sluga, poslanka v DZ • ч . * " ' SMC S1693 17.00 do 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Božični sejem tudi v nedeljo ob istem času NEDELJA, 24. 12. 18.00 do 21.00 Sv. Jedrt Gotovlje Ogled osvetljenih jaslic 22.30 Pri starem koritu, Pristava pri Mestinju Žive jaslice pri starem koritu 23.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Uprizoritev božičnice pred polnočnico pripravljajo: mladi župnije Celje - sv. Jožef PONEDELJEK, 25. 12. 15.00 do 18.00 Jama Pekel Božična skrivnost v Jami Pekel žive jaslice in glasba, zadnji vstop v jamo ob 17.30; tudi v torek ob istem času TOREK. 26. 12. 10.00 Ob Župniji Šentilj pri Velenju Blagoslov konj 11.00 Pri kozolcu v Galiciji Blagoslov konj 11.00 Pred cerkvijo sv. Lenarta Nova Cerkev Blagoslov konj 17.00 Pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik Žive jaslice KUD folklorna skupina Kompole in Vokalna skupina Rožce; vstop prost SREDA, 27. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Praznični december v Žalcu Medenka - predstava za otroke; vstop prost Dobrodelne prireditve SOBOTA, 23. 12. 9.00 do 12.00 Mestno središče Dobrodelna božična stojnica Lions kluba Celje Mozaik zbrana sredstva bodo namenjena nakupu živil za osebe v socialni stiski Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Otroci/Kids; do 14. 1.; pregledna razstava Alberta Sirka (1887-1947) iz zapuščine, ki jo hrani Osrednja knjižnica Celje ob 130-letnici rojstva in 70-letni-ci slikarjeve smrti; do 25. 1. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Denis P. Art se predstavlja avtorja Denisa Polanca; do 27. 1. Likovni salon Celje: razstava Marie Lucie Cruz Correia Zemlja, ki jo hočete; do 7. 1. AQ galerija Celje: razstava Boruta Kramerja Laki was here; do 15. 1. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Marka Jakšeta Kur-jačeva senca; do 31. 12. Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Neže Tretnjak, Zasvojenost = Odvisnost; do 31. 12.; razstava Sonetni venec Franceta Prešerna z ilustracijami Mihe Maleša; do 30. 12.; Albert Sirk (1887-1947), pregledna razstava iz zapuščine, ki jo hrani Osrednja knjižnica Celje ob 130-letnici rojstva in 70-le-tnici slikarjeve smrti; do 25. 01. Zgodovinski arhiv Celje: razstava dekade70/Dekade: sedemdeseta@Celje1970-1979, do 31. 1. Osnovna šola Lava: razstava XI. tradicionalnega vseslovenskega osnovnošolskega fotografskega natečaja Bistvo očem skrito, srcu odkrito; do 30. 12. Celjska kulturnica: slikarska razstava Nike Krašovec Šepič: Moč; do 3. 1. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Mihe Maleša: Sakralne teme v Maleševem opusu; do 31. 1. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12. Železarski muzej Štore: fotografska razstava Občina Štore - biseri krajine; do 30. 1.; fotografska razstava Bikerska sub-kultura avtorja Viljema Straška; do 30. 1. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE novi tedniki radio celie Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ meseCno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika BOSCH Tehnika za življenje Postanite naročnik Novega tednika in se tudi vi potegujte za lepe nagrade! ■n Ted ni ko ve zaodbe St. 51 / Leto 72 / Celje, 21. december 2017 Praznično in dobrodelno str. 29 Čari Božičnega Vojnika Pojoča družina z gorske V Waldorfskem vrtcu vabijo str. 32 kmetije str. 34-35 Savinja str. 45 26 INTERVJU Slovensko podeželje obstaja zaradi kmetic Karolina Črešnar, letošnja kmetica leta, opozarja na težave žensk s podeželja Andrej Šifrer v znani popevki Gorska roža poje o tem, kako je odšel tja, kjer je daljši dan, kjer se mestni svet konča, kjer so hiše razpršene kot jata plahih jerebic, kjer čas utripa drugače, če živiš v eni od gorskih vasic. Tisti večer jo je spoznal ... Kako je letošnja kmetica leta Karolina Črešnar spoznala svojega moža, nam ni čisto razkrila, a njena ljubezenska zgodba se je začela podobno, kot poje pesem. Pustila je mestni svet in odšla pod Pohorje, ravnino je prodala za strmino. Prizna, da prav nikoli ni pogrešala sivih cest in betona ter da se je prav dobro znašla med klenimi Pohorci. S pridnimi rokami, spoštovanjem do sokrajanov in talentom povezovanja ljudi je bila uspešna kot predsednica Društva kmetic Zarja. Da se ničesar ne boji povedati tako, kot je v resnici, je pokazala kot stroga mentorica v resničnostnem šovu Kmetija - nov začetek, letos bo svoj ton povzdignila kot kmetica leta 2017. »Res nisem tipična predstavnica kmetije s sto glavami živine, a moj glas je za vse tiste, ki imajo prešibek glas.« Z možem skrbi za kmetijo, veliko 21 hektarjev, redita predvsem ovce, nekaj imata tudi prašičev in kokoši. Karolina Črešnar ob tem tudi peče kruh v krušni peči, zanj je prejela že več priznanj, med njimi znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij in tri znake blagovne znamke Okusi Rogle. Čestitke za naziv, ki vam ga je podelila Zveza kmetic Slovenije. Kaj vam pomeni in kaj to podeljevanje pomeni za slovenske kmetice? Ta naziv mi zelo veliko pomeni, je izziv za naprej in potrditev dela za nazaj. Pomeni, da sem na pravi poti. Ker že vse življenje plavam proti toku, sem še toliko bolj ponosna, da sem ga dobila. »Pohorci so res kar malce trdi ljudje. A če te klenosti ne bi imeli v sebi, bi se Pohorje že zdavnaj zaraslo. Kaj želite v tem letu še posebej narediti za slovenske kmetice? Lahko sedem in si rečem, da je lepo, da sem to priznanje prejela, lahko pa tudi kaj naredim. V letu, ki je pred mano, bom zelo dobra ambasadorica vseh kmetic. Ni pomembno, ali bodo moje prošnje uslišane, pomembno je, da bodo slišane. To je tisto, za kar se bom v tem letu borila, zdaj sploh, ko imam malce višji in tehtnejši glas. Na katere težave boste posebej opozarjali? Za katere želite, da jih slišijo? Ob vsakem popisu prebivalstva ali ob anketah me najbolj zaboli, da nas kmetic kot posebne kategorije sploh ni. Ali pademo v kategorijo gospodinja ali kmet. To je nekaj zgrešenega, zato je treba spremeniti zakonodajo. Pred leti smo veliko govorili o izbrisanih, a zanimivo, da kmetice sploh ne obstajamo po uradnih razvrstitvah. Če želimo, da bo slovensko podeželje obstalo - vemo, da obstaja prav zaradi nas, kmetic - moramo biti pozorni na majhne stvari. Rešitev mogoče ni takoj na pladnju, a treba je nekje zapisati, da bomo ženske na podeželju z večjim veseljem povedale, da smo kmetice in da smo na to ponosne. Kmetica ni samo gospodinja, temveč je še marsikaj drugega. Kaj vse? Spoštujem gospodinje, a smo kmetice še precej bolj obremenjene. Kmetice smo vključene v vsa opravila na kmetiji. To so opravila v hlevu, na travniku, v gozdu, treba je znati voziti traktor. Če smo prave kmetice, nismo zgolj statistke, ampak tudi delamo. Opravljamo veliko raznovrstnih in fizično zahtevnih del. Tradicionalna delitev del na moške in ženske potem v sodobnem času tudi na podeželju ne obstaja več? Če smo bile ženske nekoč nabi-ralke in so bili moški lovci, je zdaj malo bolj pomešano. Živimo v drugačnem času, poleg tega ne smemo več deliti del, sploh ne v kmetijski dejavnosti, kjer smo povezani. Lahko delamo vsak zase, lahko pa se naše vezi prepletajo. Če morava z možem skupaj preživeti 24 ur na dan, potem sva zelo težko sprta. Kmetujete na strmem območju nad Zrečami. Zakaj se vaša kmetija imenuje gorska in s čim vsem se ukvarjate? Naša kmetija ima 21 hektarjev, tri hektarje in pol je travnikov, vmes je njiva. Veliko sva tudi opustila, da se je spremenilo v travni-ne. Zakaj? Naša kmetija je na zelo strmem območju, naklona je več kot 50 stopinj. Najhujši naklon je 83 stopinj, zato moraš biti pri obdelovanju zelo previden. To je bil tudi povod, da sva malce spremenila način kmetovanja. Na to kmetijo sem se pri približno dvajsetih letih primožila iz bloka v Velenju. Pustila sem računovodski material in vzela v roke kladivo, grablje in lopato, kar morda za marsikoga predstavlja drzno in noro odločitev. Po treh desetletjih skupnega življenja z možem lahko « rečem, da je bila res drzna odločitev, a vredna vsakega trenutka. Ker je gorska kmetija, sva se odločila za marsikatero drzno potezo. A Bog nad nama je poskrbel, da je na naši strmi zemlji tudi kamnolom. Zelo pridno sva delala v njem in imela z njim dober vir zaslužka. Dvajset let ste bili Velenjčanka in ste se navadili na mestni način življenja. Ali vam je bilo težko na kmetiji, kjer ni samo idila kot v filmih, temveč je tudi veliko dela? Ste kdaj vmes pomislil, da bi bilo bolje ostati v dolini? Na začetku skupne poti sva bila z možem velikokrat preizkušena. Imela sem zlato taščo in krasnega tasta. Tašča je bila zelo bolna, ko sva se poročila. Ko sva prevzela kmetijo, sva bila poročena približno tri leta, mož je pustil službo, imela sva dva majhna otroka. Sama sem bila stara 23 let, ko je umrla tašča. Pri 25 letih mi je umrl oče, pri INTERVJU 27 26 letih se mi je nekaj pojavilo na prsih. Bila so stresna obdobja, a lahko rečem, da sva vso energijo črpala iz svojega odnosa. Zelo dobro se razumeva. Pohorci so kleni ljudje, poseben karakter. Če kdo izstopa, če kdo drugače misli, kaj naredijo z njim? Dobro ste to navezali. Moram povedati, da so moje korenine tudi s Pohorja, po očetovi strani sem Pohorka. Pošalim se, da sem to, kar je moj oče odpeljal s Pohorja, vrnila nazaj. Pohorci so res kar malce trdi ljudje. A če te klenosti ne bi imeli v sebi, bi se Pohorje že zdavnaj zaraslo. Imaš dve možnosti, ko prideš na to območje - da narediš kaj takšnega, da te sprejmejo, ali narediš, da te dajo na stran, kajti prva zamera je večna zamera. Zelo sem jim hvaležna, da so v meni našli boljšo stran, da so me sprejeli, in ponosna sem, da je to prišlo tudi z mojim delom v društvu. Sem ena redkih Zrečank, ki ima občinsko priznanje. Zelo ste aktivni v lokalnem okolju, društvih in tudi domači župniji. Kdaj si vzamete čas za vse prostočasne dejavnosti? Kdaj spite? Če obstaja svet na drugi strani tega zemeljskega življenja, upam, da mi bo tam dovoljeno, da se bom naspala. Če želiš biti dober sosed, krajan, potem si seveda vzameš čas. Ko sem prevzela Društvo kmetic Zarja, je bil najmlajši sin star štiri leta. Poudariti moram, da sem bila jaz tista spredaj, mož je bil odlična podpora zadaj. Dogovorila sva se, da bom prevzela to funkcijo, veliko prostovoljnega dela je bilo narejenega ponoči. A ker mi že od nekdaj jezik dobro teče in imam širok nabor besed, sem napisala veliko govorov. Najprej sem pisala govore za rojstne dneve, potem za smrti sosedov. Zdaj je tega ogromno. Če bodo samo svojci tistih, katerim sem napisala govor, prišli na moj pogreb, bo naše pokopališče premajhno. Kako izgleda vaš delovni dan? Zelo zgodaj se začne. Vsaj dvakrat na teden se začne ob dveh zjutraj, enkrat ob pol petih, ostale dni vstanem približno do šestih. Ni mi treba iti vsako jutro v hlev, ker nimamo krav, temveč imamo ovce, za njih poskrbi mož, ki tudi nahrani prašiče »Velikokrat se pošalim, ko pride kdo k nam in je kar malce šokiran nad hribovjem okoli nas. In me vprašajo, le kaj sem videla v teh hribih. In takrat lepo razložim, da v njih nisem videla hribov, temveč moža, ostalo je prišlo zraven in sem vzela to v zakup.« in kokoši, velikokrat delo v hlevu opravijo tudi otroci. Pred leti sva oba dopoldne delala v kamnolomu, popoldne sva šla na travnik, njivo, v gozd, delala sva tisto, kar je bilo treba. Zaradi krize, ki je nastala pred leti, se je delo v kamnolomu malce ustavilo. Tehtala sva, kaj narediti, saj sva oba kmečko zavarovana. Ker je bila moja strast peka, včasih slaščic, sem se odločila za dopolnilno dejavnost, to je peko kruha na tradicionalen način in za izobraževanje na kmetiji. Zato so moje ure »čudne«, ker že zgodaj začnem peči. Želim namreč, da vsak moj kupec dobi svež kruh. Ob pol sedmih dostavljamo vroč kruh v Terme Zreče in zadrugo Kmetič. Koliko hlebcev kruha spečete? Vsaj sedemdeset jih zagotovo spečem za konec tedna, včasih še kakšnega več. Ljudje cenijo domače izdelke? Bila so leta, ko tega niso cenili, naši izdelki niso imeli nobene vrednosti. Z leti se je miselnost ljudi spremenila, za kar sem hvaležna. Da lahko prodam kilogram krompirja, moram biti petkrat na njivi. Četudi nismo ekološka kmetija, je ta krompir povsem drugačen. Samo za informacijo. Imamo prijatelje v okolici Ljubljane, njihovi fantje so bili pri nas na počitnicah. Krompir so oboževali, nekaj so ga odnesli tudi domov, poskusila ga je tudi njihova babica. Ta je bila navdušena nad njim, saj da ima isti okus, kot ga je imel v njeni mladosti. Zdaj moramo zaradi njih saditi malce več, saj ga precej od-^^ peljejo v Ljubljano. Bili ste predsednica Društva kmetic Zarja. Velikokrat omenjate stisko kmetic, verjetno ste želeli prav s podobnimi društvi kmečke ženske izobraziti in jih ozavestiti. Namen ustanovitve je bil, da bi se kmečke ženske povezale. Še vedno je namreč veliko žensk prikovanih za štedilnik, ki si nikoli ne morejo privoščiti dopusta, so vrv, ki veže celotno družino, so tiste, ki vedno pozabijo nase. Namen našega društva je bil ob mojem prevzemu predsedniške funkcije, da bi te ženske spravila od štedilnika. Moja predhodnica v društvu je ogromno dala na tradicijo, na ohranjanje tistega, kar so nam zapustile babice, in smo ji za to še vedno vse članice zelo hvaležne. Jaz sem prinesla nov veter »Z možem sva veliko gradila na odnosih. Če dva vola vlečeta vsak na svojo stran, nikamor ne prideta. Če bova skupaj vlekla vprego, lahko še kdaj kakšno skalo z njive potegneva.« in širjenje obzorja. Najprej sem organizirala kar nekaj tečajev. Nato so sledili enodnevni izleti. Zdaj lahko s ponosom rečem, da smo začeli zapuščati Slovenijo in gremo vsaki dve leti za dva dni v tujino. Ne morem se znebiti občutka, ko smo šle za en dan na morje in je ena gospa jokala. Najprej sem mislila, da je kaj narobe, nato sem ugotovila, da gre za solze sreče, saj je bila prvič na morju. Namen društva je tudi, da znamo pridelke in izdelke primerno ovrednotiti ter jih prodati. Žal jih še ne znamo. Delamo za minimalen denar, toliko, da preživimo. Tudi to bi rada glasno povedala celotni Sloveniji, da sem enakovredna državljanka, a sem za to družbo naredila veliko več, ostala sem doma, obdelala sem površine, nisem imela privilegijev. Veliko kmetic je zavarovanih po možeh. Če kmetica nima dovolj, lahko pridobi varstveni dodatek ali katerokoli drugo pomoč. Ta pomoč je vračljiva, a če želiš kmetijo nekomu predati, je ne bo želel, če bo videl, da imaš dolgove. Imamo občutek, da se mladi vračajo na podeželje. Spremljamo navdihujoče zgodbe, kako so mladi pustili službe v mestu in se vrnili k staršem, prevzeli kmetijo, in sicer z nekim novim načinom kmetovanja. Hči se je poročila in se preselila. Sinova sta ostala doma in sta pripravljena kmetovati še naprej. Nismo še dorekli, kako bo s kmetijo v prihodnje in kdo jo bo prevzel. Mladi so zdaj drugačni, a saj sva recimo tudi midva začela kmetovati malce drugače, čeprav z veliko mero spoštovanja do prednikov. Na kmetijah ni nekega velikega zaslužka. Treba se je vprašati, kaj ti je pomembno - da otrok raste v naravi in se sooča z resničnim življenjem ter s ptičjim petjem ali da raste med betonom in računalnikom. Za vas ne velja stereotip, da kmetice niste vešče računalnikov in sodobnih medijev - vi ste na Facebooku zelo dejavna oseba. Seveda sem, tudi zaradi svojega posla. Poleg tega moram zelo dobro poznati računalnik, da vodim dnevnik za inšpekcijsko službo. Vse od tega, kdaj sem kruh spekla, kdaj odpeljala, kdaj pripeljala, kakšne količine in podobno. Nas bo to pisarniško delo pogubilo. Kmetijski minister mag. Dejan Židan ima o kmeticah zelo lepe besede in verjetno je seznanjen s problematiko. A četudi ves čas tarnate, kako je na kmetiji slabo plačilo, dobite kmetje velike subvencije. Pogosto zelo visoke, tako da niti ni tako težko biti kmet ob vsej tej denarni pomoči. Imate prav. A spet se kmetje med sabo razlikujemo. Eni potrebujejo velike traktorje, ker so doma v ravnini in imajo velike površine. Mi imamo doma 35 let star traktor in ne potrebujemo drugega, ker je veliko dela treba opraviti na roke. Glede subvencij pa lahko na glas povem, da naša kmetija dobi 1.500 erov subvencije na leto. Koliko si lahko s tem pomagamo? Glede naziva pa ni pomembno samo to, na kako veliki kmetiji delam, ampak kaj si upam povedati na glas. Na podelitvi sem ministra seveda opozorila na problematiko kmečkih žena in zagotovo je zelo dobro seznanjen z njo. Nikakor ne smeva pozabiti na vaše sodelovanje v resničnostnem šovu Kmetija - nov začetek. Kako so vas našli in kako so vas sosedi sprejeli v novi vlogi, saj ste bili v oddaji zelo huda mentorica? To je najbolj zanimivo, ker me vsi poznate kot strogo mentorico, jaz pa sem doma tako stroga le do sebe. Vse, kar sem zahtevala od tekmovalcev, je bilo to, kar doma zahtevam od sebe. Kako sem se znašla v oddaji? Urednik oddaje je bil iz naših koncev in je za sodelovanje najprej vprašal našo predsednico. Ta je zavrnila in predlagala mene. Sodelovanja v šovu si nisem želela, a so me domači prepričali. Bili so zelo močna opora. Prvi dve leti sem se vozila na Goričko, tretje leto na Vrhniko. Bilo je naporno, tako da sem enkrat zaspala na avtocesti. Sreča je bila, da sem se hitro zbudila, nato se je vedno vozil nekdo z mano. V ta šov sem šla z namenom, da jih nekaj naučim. Že prvo sezono sem ugotovila, da iz te moke ne bo kruha. Bila je odlična izkušnja, a sem se odločila, da v tem šovu ne bom sodelovala več. Kako bi povabili mlada dekleta, naj ostanejo na kmetijah? Drage deklice, polagam vam na srce, da je naš kos kruha res težko prislužen, a vreden vsake drobtine, ki jo lahko pojeste. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA 28 REPORTAŽA Ples z jelenčkom Rudolfom je bil poslastica zlasti za najmlajše. Mi smo glavni: jelenček Rudolf s članicami skupine M. J. A. V in voditeljica Eva Popovič. S kolesom sreče zabavali v središču mesta Novi tednik in Radio Celje decembra že tradicionalno na zvezdi Če smo pred dopoldanskim sobotnim dogodkom še malo dvomili, se je iz kislega vremena zjutraj razvil prav spodoben zimski dan brez padavin, ki je k naši stojnici še pred začetkom prireditve privabil lepo število obiskovalcev, ki so želeli preizkusiti srečo in si prislužiti lepe nagrade. Preden smo zavrteli kolo sreče, so obiskovalce z glasbo, primerno za ta praznični čas, ogrele in v odlično razpoloženje spravile simpatične članice zasedbe M. J. A. V. Vsakega od obiskovalcev, ki so potrpežljivo čakali v vrsti na svoji dve minuti spogledovanja s srečo, je pred obratom našega čudežnega kolesa temeljito izprašala voditeljica dogodka, naša novinarka Eva Popovič. Obiskovalce je povprašala tudi po željah v novem letu. In tako smo med drugim lahko slišali bolj ali manj pričakovane odgovore ob takšnih priložnostih, kar pomeni predvsem zdravja in sreče ..., so pa bili tudi manj »klišejski«, kot sta na primer, da bi v novem letu uspela operacija ali da bi bila pokojnina višja. Pač odgovori v duhu tega, kar nekdo v določenem obdobju svojega življenja najbolj potrebuje. Ko so odvrteli kolo sreče, so se »morali« postaviti še pred en mikrofon Radia Celje in Novega tednika ter pokomentirati svoje vtise ob nagradi, ki so jo prejeli. »Zadel sem božično zvezdo, odlično, saj imam zelo rad rože,« ni skrival zadovoljstva Martin Preložnik iz Celja. Živžav na zvezdi in prijetna glasba skupine M. J. A. V. sta h kolesu sreče in k naši stojnici privabila Mir-jano Steblovnik prav tako iz Celja, ki se je na sprehod po mestu odpravila s svojo psičko. »Občasno kupim Novi tednik in sem ga tudi za to priložnost, da sem lahko sodelovala v nagradni igri. Ni bilo zaman, saj sem prejela lepo nagrado, kapo in zložljiv dežnik, kar bo zelo prav prišlo v tem času,« je bila vesela obiskovalka, ki pravzaprav to ni bila, saj stanuje v mestnem jedru. »Decembrska živahnost v središču Celja mi je zelo všeč, mir pa poiščem v naravi,« je še povedala naša sogovornica. Mladega Žigo Kukoviča je v središče Celja napotila babica Milena Cesar, naša zvesta poslušalka, ki je bila Jelenček Rudolf je bil tudi tokrat zelo radodaren s toplimi prazničnimi objemi. tudi udeleženka dogodka na Ostrožnem pred 63 leti, ko je naš radio začel delovati. Tudi njen vnuk je dobil lepo nagrado, mesečno naročnino na Novi tednik, česar bo vesela cela družina. »Sam sem sicer želel karto za kopanje v termah, ker zelo rad pla- vam, ampak tudi ta nagrada je odlična,« je povedal mlad športnik, ki trenira rokomet pri Celju Pivovarni Laško. Kolo sreče bomo zagotovo (za)vrteli tudi prihodnje leto, zato bo priložnosti za takšne in drugačne nagrade še veliko. Takrat bo najbrž z nami tudi jelenček Rudolf, ki je tudi tokrat nadvse zabaval obiskovalce, še zlasti najmlajše, delil tople praznične objeme ter s poplesavanjem in z razigranostjo še na tako čemeren obraz zvabil širok nasmeh. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Tea Podgoršek z oglasnega oddelka naše medijske hiše je obiskovalcem prodajala izvode Novega tednika. Po koncu še enega uspešnega terenskega projekta še »spominska gasilska«. REPORTAŽA 29 Mešanemu mladinskemu pevskemu zboru in orkestru I. gimnazije v Celju se je letos pridružil še Mladinski pevski zbor III. osnovne šole Celje. Nagovor ravnatelja šole dr. Antona Šepetavca V ospredju Peter Tovornik in Tomaž Marčič. Praznično in dobrodelno Socialno ogroženim dijakom na I. gimnaziji v Celju pomagajo na različne načine, tudi s tradicionalnim decembrskim koncertom V številnih osnovnih in srednjih šolah so v teh dneh pripravili dobrodelne bazarje, koncerte in druge dogodke, s katerimi so zbirali prispevke za šolski sklad. Ta je v šolah namenjen pomoči socialno šibkim učencem in dijakom. V ta namen pripravljajo božično-novoletni koncert že vrsto let tudi na I. gimnaziji v Celju. Pred tednom so v Celjskem domu nastopili pevci šolskega mešanega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Tomaža Marčiča in ob spremljavi orkestra šole, ki ga sestavljajo dijaki umetniške in splošne gimnazije. Prvič ga je vodil Peter Tovornik. Marčič, ki je zasnoval letošnji program, je izbral melodije iz znanih glasbenih predstav in filmov. Izhodišče so bile pesmi iz risanega filma Ledeno kraljestvo, ki jih je izbral zato, da bi lahko z gosti, Mladinskim pevskim zborom III. OŠ Celje pod vodstvom Špele Lipuš, skupaj odpeli nekaj skladb. Letos sta zbora prvič sodelovala. Marčič je nato izbral še nekaj pesmi iz mu-zikala Veronika Deseniška, ki jih je ustvaril nekdanji dijak šole Leon Firšt, in poslušalce ponesel v celjsko preteklost. Latinsko-ameriški ritmi pa so pričarali drugačno zgodbo, in sicer o Eviti Peron, ki je zaživela v muzikalu Andrewa Lloyda Webbra. Med solisti so se predstavili dijaki Amadea Begović, Iza Leskovšek, Špela Jezovšek, Maša Krajnc, Matic Dokler, Miha Bantan, Tilen Teržan in Saša Jovanović. Številne poslušalce sta navdušili mladostna energija in čudovita glasba. Šolski sklad in botri Letos so na koncertu zbrali 2.590 evrov, ki so jih že položili na poseben račun, ki bo pokrival potrebe najbolj socialno šibkih dijakov, med drugim za plačilo stroškov ekskurzij in tudi maturantskega izleta. Kot je povedal ravnatelj šole dr. Anton Šepetavc, ima šola tudi sklad, kamor starši prostovoljno prispevajo 25 evrov Polna dvorana Celjskega doma vsako polletje. O razporejanju tega denarja odloča odbor, sestavljen iz predstavnikov zaposlenih in staršev. »Ta denar smemo žal uradno uporabljati le za t. i. nadstandard, ne pa tudi za socialne zadeve. Prav zato se člani upravnega odbora, zlasti Katarina Karlovšek, zelo angažirajo in iščejo tudi botre za najšibkejše dijake. Trenutno jih je pet. Mesečno pomagajo izbranim dijakom z vsoto, ki jo sami določijo. Nekateri botri >svoje< otroke spremljajo tudi v študentskih letih.« Ravnatelj pravi, da se šole drži sloves, da je elitna, kar po njegovem drži v učnem, Šola ima tudi svoj koledar. rezultatskem in tudi vzgojnem pogledu. »V socialnem smislu pa to zagotovo ne drži.« V šoli je veliko dijakov, ki so tako ali drugače socialno ogroženi, saj izhajajo iz enostarševskih družin ali iz družin, kjer sta oba starša brez zaposlitve ... »Imeli smo že primere, ko smo dijaku z nakupom mesečne vozovnice omogočili, da je sploh lahko hodil v šolo,« pravi Anton Šepetavc in dodaja, da se vsa leta borijo proti socialni diferenciaciji, ki v današnjih časih hitro pljuskne v šolo. »Pri nas ekskurzij za izbrance ne dovoljujemo in jih nimamo. Zelo se trudimo, da v šoli ohranjamo socialno ravnovesje, da se nihče ne čuti odrinjenega ali manjvrednega. Tega ne delamo zaradi javnosti in hvalisanja pred njo, ampak zato, ker so to naši otroci, naše družine. Preprosto pomagamo.« Leta 2013 so pomagali tudi širše, in sicer so se prvi iz Slovenije odzvali in s humanitarno akcijo pomagali gimnaziji v Obrenovcu, kjer so takrat doživeli grozljivo poplavo. Denar zbirajo s koncerti, a tudi z občasnimi donacijami. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Zborovodja Tomaž Marčič Špela Lipuš vodi zbor III. OŠ Celje. DNEVJ od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 ЦјЈЗ ЕНШ telemach TS kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 30 REPORTAŽA Od Celja do Koroške najbolje zvenijo celjski glasovi Collegium Vocale Celje, najboljši pevski zbor na regijskem zborovskem tekmovanju Collegium Vocale Celje na regijskem tekmovanju Na regijskem tekmovanju odraslih zborov in malih pevskih skupin se je letos najbolje odrezal zbor Collegium Vocale Celje. Prejel je zlato priznanje z odliko za osvojenih 90 točk ter priznanje za najboljšo zasedbo regijskega tekmovanja, priznanje za najboljši mešani pevski zbor regijskega tekmovanja ter priznanje za najboljšo izbiro sporeda. Poleg odličnih vokalov v zboru in močne povezanosti med pevci je najpomembnejša za dobre dosežke zborovodja Bernarda Preložnik Fink. Regijska tekmovanja so tradicionalni del programa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti po Sloveniji, kjer nastopajo pevski sestavi, ki svojo kakovost potrdijo s se-lekcijskim izborom na območnih revijah pevskih zborov in malih vokalnih sestavov po Sloveniji. Na zadnjem letošnjem regijskem izboru se je v Glasbeni šoli Celje predstavilo 12 mešanih, ženskih in moških pevskih zborov ter vokalnih skupin z več kot 300 pevci. Žirija - Tomaž Faganel, Monika Fele in Helena Fojkar Zupančič - je določila, da je najboljši izvajalec tekmovanja Collegium Vocale Celje. Zbor je prejel zlato priznanje z odliko za osvojenih 90 točk ter že omenjena priznanja. Zborovodja Bernarda Preložnik Kink je bila priznanj seveda zelo vesela, a je poudarila, da je to skupen dosežek 28 ljudi, ki so za ta uspeh vložili veliko truda in volje. Celjski zbor, ki je bil ustanovljen jeseni 2011, je reden udeleženec regijskih tekmovanja: »Nasploh se pevci zbora radi udeležujemo različnih tekmovanj, predvsem zato, ker iščemo potrditve, da delamo prav. Prav tako v svo- je petje vlagamo veliko truda in so potem naši lepi rezultati povračilo tega. Nekaj adrenalina tudi ne škodi, to imamo vsi radi. Tekmovanje je nekaj zanimivega, srečamo se z ostalimi člani zborov. Veliko zborov, ki dokaj dobro delajo, se rado udeleži takšnih tekmovanj, saj jim to daje nov zagon,« je razložila Bernarda Preložnik Fink. Čeprav je umetniško tekmovanje lahko tudi zelo subjektivno, saj se ocenjuje umetniško izražanje, je v vokalni glasbi veliko zakonitosti, ki ne dopuščajo odstopanja in so jasne. »To so ritem, intonacija, zvok, interpretacija in podobno, kar se da ocenjevati.« Zborovodja lahko naredi največ ali tudi vse pokvari Kljub trudu pevcev ima v rokah škarje in platno zborovodja, to je oseba, ki lahko naredi zbor res uspešen. »A čisto vsega tudi zborovodja ne zmore, če nima ob sebi pravih ljudi, takšnih, ki si želijo napredek zbora. Ob sebi potrebuje ljudi, ki so disciplinirani, ki čutijo pripadnost skupini, ki imajo nekaj glasbenega daru. Še vedno je tisti, ki stoji pred zborom, oseba, ki naredi največ ali vse pokvari. Zborovodja daje pevcem tudi zgled, da se je vredno truditi, žrtvovati, da počnemo nekaj smiselnega in lepega. Ko zbor vse to do neke mere ima, je lahko dober. Tudi v razredu je učitelj tisti, ki vodi stvari, in podobno je pri pevskem zboru.« Edini zbor iz celjske občine na regijskem tekmovanju V vseh letih delovanja je Bernarda Preložnik Kink pomembno zaznamovala zborovsko poustvarjalnost v Celju in širše. Poleg zbora Collegium Vocale Celje (prej se je kar 21 let imenoval Komorni zbor Emanuel) je uspešno vodila tudi druge zborovske sestave, v njih sodelovala kot korepetitorka in pevka - gre na primer za sestave Schola Cantorum, Slovenicum, Evropski zbor študentov medicine, Evropski zbor mladih. Zanimivo je, da je bil Collegium Vocale Celje na letošnjem regijskem tekmovanju Od Celja do Koroške edina zborovska zasedba iz celjske občine. »Nočem, da zveni sa-movšečno, a nekatera dejstva so jasna. V Celju je res veliko zborov, a se jih večina ukvarja z veliko težavo, to je s pomanjkanjem pevcev. Četudi so pevci v zboru dobri, je težko uresničiti karkoli večjega, kajti če je premalo ljudi, se enostavno ne da in je pretežko.« Še posebej je izostanek zborovskih zasedb iz občine Celje zanimiv, ker je tradicija zborovskega petja na Celjskem zelo močna, saj pevski zbori, ki delujejo v različnih celjskih srednjih šolah, dobivajo najvišja priznanja. »V Celju na treh gimnazijah delujejo odlični srednješolski zbori z velikim številom pevcev. Srednješolsko petje v Celju je množično in kakovostno. Kolikor mi je znano, je veliko teh pevcev vozačev, ki so potem dejavni v domačem kraju. A vendarle je zagotovo kaj Celjanov, ki bi jih celjski zbori z veseljem sprejeli v svoje vrste. Rečemo lahko, da imajo ti mladi pevci, ki zapustijo srednješolske pevske zbore v Celju, dovolj možnosti, da svoj pevski talent in željo po petju razvijajo tudi naprej v različnih kakovostnih pevskih zasedbah. Trenutno je Collegium Vocale Celje zagotovo v Celju pevski zbor, v katerem je privilegij sodelovati.« Pozitivni učinki petja Stalno vzdrževanje kakovosti zbora ni enostavno, a se po besedah Preložnik Kinkove vse da. »Najpomembneje je, da zbor redno dela, da ima neko neprekinjeno delovanje tako v zasedbi kot načinu dela, da je discipliniran, da imajo pevci željo in voljo, da je zborovodja tisti, ki jih navdihuje, da petje ni zapravljanje časa, kjer se lahko vsi nekaj naučimo. Petje v skupini ima namreč zelo veliko pozitivnih učinkov.« Temu dodajamo, da obstajajo številne tuje raziskave in znanstveni dokazi o pozitivnih učinkih petja v skupini, pri čemer petje ni le umetniška dejavnost, temveč ima lahko tudi socialne, fizične in terapevtske učinke. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Marko Rebov «T \\ Zborovodja Bernarda Preložnik Kink ob prejemu priznanja. REPORTAŽA 31 »V stilu rokenrola - saj je samo cesta, vendar mi je všeč« Miran Ipavec je v 33 letih po Evropi prestopal 407 tisoč kilometrov S Štopopisom je pred dnevi gostoval v Rogaški Slatini. Nekaj dni zatem sva se dobila v Šentjurju. Prišel je na štop. Bel klobuk in nahrbtnik sta njegova prepoznavna znaka. Je podjetnik, nekdanji župan, popotnik, pisatelj in kustos svojega muzeja. V avtoštopar-skem muzeju njegove zgodbe oživijo. In tako kot njegov ustanovitelj tudi muzej potuje iz kraja v kraj. Iz domačega Kanala ob Soči v Ljubljano, na Bled, v Piran, Koper in čez mejo v Trst ter še kam. Pri svojih 58 letih je Miran svetovna avtoštoparska legenda. V njegovi mladosti je bilo za študente zelo običajno, da so ob koncu tedna za prevoz domov ob cesti dvignili palec. Pri 25 letih, ko je večina njegovih vrstnikov nehala stopati, se je sveže pečen ekonomist prvič postavil ob cesto. »Opravil sem vojaščino in končal pripravništvo in sem si rekel, da grem malo po svetu. Prvi cilj je bil koncert Queenov v Milanu. Nato sem šel na trgatev in v Pariz, Taize, v Španijo na pomaranče, v Köln na novoletno srečanje mladih in nato domov. Septembra sem šel v kratkih rokavih in se po 8.300 kilometrih januarja vrnil v eni najhujših zim, kar smo jih pomnili.« Mimogrede je italijanščini, angleščini in nemščini spotoma dodal še španščino in francoščino. Za potrditev mimogrede v španščini zrecitira Lorcovo pesem. Menda je bilo \ Vm Miranovi avtoštoparski rekordi M : 300-krat je potoval po Evropi 407.000 skupno preštopanih kilometrov 31 evropskih držav v desetih dneh 40.000 km v enem letu 1.800 km v enem dnevu 1.030 km najdaljša pot z enim avtom 11 ur je najdlje čakal na štop V časih, ko je po Evropi lovil avtoštoparske rekorde, za spanje niti ni bilo časa. »Spal bom v domu upokojencev ali na britofu,«' se zasmeje simpatični Primorec, ki ga kar razganja od energije. na Iberskem polotoku časa za učenje na pretek. »Če sem za tisoč kilometrov proti severu potreboval devet ur, sem za tisoč kilometrov v Španiji porabil devet dni.« Ampak domov se je vrnil zasvojen. Odtlej se je na štoparske dogodivščine po Evropi odpravil že tristokrat. »Na prometnem znaku sem nekoč prebral, da veliko zgodb govori o tem, kako zelo dolgo je nekdo čakal na enem mestu, nobena pa ne govori o tem, da bi kdo kje tudi ostal. Sem kot stara devica, ki čaka. Ampak slej ko prej nekdo pride. Morda v petih minutah, morda v petih urah.« »Prevoza in prenočišča nikdar ne iščem s pomočjo spleta. Ribič mora ribo ujeti, ne pa je kupiti v ribarnici je prepričan Mira Od župana do podjetnika in popotnika Četudi je Miran verjetno najbližje profesionalnemu av-toštoparju, kar si lahko predstavljamo, je v teh popotniških letih imel tudi celo vrsto zelo zahtevnih služb. Med letoma 2002 in 2006 je bil župan Kanala ob Soči. Na enem od što-pov se je iz bežnega poznanstva rodilo uspešno poslovno partnerstvo. Na višku delovanja v predkriznih časih je imelo njegovo podjetje v avtomobilski proizvodnji več kot 60 zaposlenih. »Zaradi številnih obveznosti si dolgih odsotnosti nisem mogel privoščiti. Večinoma sem v petek po službi obleko in kravato zamenjal za kavbojke in klobuk, bil v soboto že kje na Nizozemskem in se v ponedeljek zjutraj vrnil domov.« Na ta način si je brez velikih stroškov ogledal številne koncerte, muzeje, prestolnice, športne dogodke in tudi olimpijske igre. Ker je Evropa na dlani. »Seveda sem imel avto. A z njim ne bi toliko prepotoval. V Sloveniji je avto še vedno statusni simbol. Malo ljudi pride do spoznanja, da ga je nesmiselno imeti, če lahko shajaš brez njega.« »Če razmišljaš, da se ti na poti lahko kaj zgodi, je bolje, da ne greš nikamor. Kaj je hujšega, kot če za cesto ob treh ponoči sredi Poljske v pol metra snega čakaš na prevoz, zaslepijo te avtomobilske luči, ti pa nimaš pojma, kdo je za volanom ?« »Na poti preživim z nekaj evri, ampak nikoli za nič ne prosim. Navadil sem se živeti z malo denarja. Tudi ko sem ga imel veliko, ni bilo nič drugače. Ko sem bil župan, so ljudje velikokrat trkali na moja vrata. Da nimajo za stanarino, na primer. Sem rekel, da naj se prijavijo na razpis, oni pa, da ne morejo zdržati še dva meseca. Sem dal iz svojega žepa. V življenju je treba deliti, nenazadnje obleka za pokojnika nima žepov. Enkrat so leta debelih, drugič suhih krav. Jaz sem vajen obojih.« Prijazna Irska in sitna Španija Slovenci smo na avtoštoparski lestvici glede priljubljenosti nekje v zlati sredini. Na prvem mestu so Poljaki in Romuni. Avtoštoparski raj je Irska. To je bila edina država, kjer se je Miranu zgodilo, da mu je trikrat zaporedoma ustavil prvi avto, ki se je pripeljal mimo. »Se mi je zdelo, da sploh nisem užival. Ko sem naslednjič osem ur čakal na mrazu, pa sem se tolkel po glavi - kaj, da nisem užival?!« Skandinavija je za štopanje slaba, najslabše pa je v Italiji in Španiji. Tam je pobiranje avtoštoparjev za tovornjakarje celo prepovedano. »V desetletjih so se što-parske razmere poslabšale. Na splošno bi lahko rekel, da so v deželah, kjer je manj denarja, ljudje boljši. Zelo malo verjetno je, da ti ustavi človek z zelo dobrim avtom. Gre za psihologijo njega zmagovalca in mene >zgube<. In zakaj bi sploh nekemu tujcu dal priložnost, da mu umaže avto? Pa tudi tradicije ni več. Včasih je bilo na Dolgem mostu v Ljubljani po 50 štoparjev. Danes si lahko vsak študent za nekaj sto evrov omisli avto. In tako ni več veliko ljudi, ki bi zaradi nostalgije in spominov na svoje štoparsko obdobje ustavili avto ter koga vzeli s seboj.« Če težav ni, jih naredi Miran je svoje avtoštoparske prigode popisal v knjigi, ki je prevedena že v številne tuje jezike. In seveda še zdaleč niso bile vse izkušnje dobre. A kot pravi, ni nikoli niti za sekundo obžaloval, da je šel na pot. »Mislim, da sem rojen za reševanje težav. Če jih ni, si jih pa naredim.« In po istem načelu si zastavi tudi pot. Ena zadnjih ga je peljala v sedem evropskih prestolnic na črko b. »Rad imam izzive. Tako vem, da sem živ.« Se je pa nekajkrat zgodilo, da bi lahko bil tudi mrtev. Nekoč je sedel na motor prevaranega moža, ki mu je žena ušla s tujcem. Za trenutek je Miran pomislil, da jih bo sam dobil po grbi namesto zakonolomca. Spet drugič se je peljal s starejšim francoskim kmetom. Miranu je hotel dokazati, da cesto lahko prevozi tudi miže. Spet tretjič se je peljal z makedonsko družino in čisto malo je manjkalo, da jih ni utrujen voznik zapeljal v zid predora. »Tistikrat sem rešil štiri življenja, tri Makedonce in enega Slovenca. Enkrat sem se v Makedoniji vozil s konjem, povsod pa z veliko osli.« A večina med devet tisoč vozniki, ki jih je Miran v svojem življenju spoznal, je pustila lep vtis. »Vedno in povsod srečujem prijazne in dobre ljudi. In tudi to je razlog, da je vedno znova lepo iti na pot.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv V avtoštoparskem muzeju je tisoč in ena popotna zgodba. O ljubezenskih iskrah, ki so se v njem prižgale, o ljudeh, ki se po čudnih naključjih vedno znova srečujejo, in takšnih, ki štopajo skupaj s kokošjo ... 32 REPORTAŽA Ko se poveže množica ljudi Čari Božičnega Vojnika vabijo že tretje leto - Več kot velika razstava jaslic »Skoraj vsi obiskovalci vidijo v Božičnem Vojniku družino, nekateri tudi sveto družino,« je povedal eden od tistih, ki vsako leto ustvarjajo to edinstveno razstavo. V okviru projekta je vsakega decembra nekaj vojniških ulic okoli župnijske cerkve spremenjenih v veliko razstavo jaslic na prostem. Letos jih je skupaj z notranjimi jaslicami kar dvakrat toliko kot lani. Glavni organizator Turistično društvo Vojnik je ocenil, da je lansko razstavo Božičnega Vojnika obiskalo do petdeset tisoč obiskovalcev. Točnega števila ne ve. Božični Vojnik poveže veliko množico občanov iz vojniške in drugih občin že med pripravami nanj. V Vojniku pravijo, da je v projekt vključen skoraj vsak občan in če tega ni že med pripravljavci, je nato med obiskovalci. Sodelujejo občina, krajevne skupnosti, društva iz domače ter iz drugih občin, družine ... »Ustvarjalci zunanjih jaslic svoje zamisli uresničujejo med delom in prijetnim druženjem,« je povedala predsednica turističnega društva Nataša Kovačič Stožir. Veliko žrtvujejo Veliko so pripravljeni žrtvovati tudi stanovalci hiš v ulicah, kjer je velika in množično obiskana razstava. Tam odstopijo svoja zasebna dvorišča tudi ljudje drugih bistveno različnih veroizpovedi ali ateisti. »Zelo potrpežljivi so. Tudi javno se jim zahvaljujem, ker dopustijo, da se tam pol meseca dan za dnem pomikajo množice ljudi,« je še povedala predsednica. Med trajanjem Božičnega Vojnika parkirajo svoje avtomobile kar na javnih parkiriščih namesto v svojih garažah. Ustvarjalnost občanov u-i i i, i 1, S-1 ■ J V.." ' , t; V 4 ^ ' ' ■ш Z mostu božičnih želja гЛ * « i/fuoa Л »Za uresničitev takšnega projekta sta pogoj tudi močna krajevna pripadnost in veselje do njega,« poudarja predsednica. »Božični Vojnik je namenjen vsakomur ne glede na njegov svetovni nazor. Tu lahko vsakdo najde del tistega, kar človekova duša vendarle potrebuje med temi prazniki,« je o zamisli Božičnega Vojnika povedal njegov idejni oče, bivši župan Beno Ш i Podergajs. Za človekovo dušo je seveda tudi bogata kulturna ponudba Božičnega Vojnika. »Moram reči, da so bili vsi dogodki v preteklih letih odlično obiskani. Seveda se vsako leto potrudimo, da je izbor kar najboljši,« komentira številne koncerte Božičnega Vojnika Urška Mužar iz Občine Voj-nik, ki ima na skrbi kulturno ponudbo. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Z razstave notranjih jaslic v Jernejevem domu äjW% PRISTAVA v-.- • »4 t : . L '"■■-.-p/- . ДЛ) rt :m. Ш. Ш nil » ur — Jaslice sneženega moža KULINARIKA 33 EVINA,, , KUH'NA » Za popoldanski obisk ali božično darilo čokolade (kukiii) Priprava mase Maslo sem za krajši čas pustila na sobni temperaturi, ga raz-rezala na manjše kose in dala v posodo za mešanje. 200 gramom masla sem dodala 200 gramov sladkorja, vanilijev sladkor, 2 jajci in 2 žlici mleka. Nato sem prepustila kuhinjskemu robotu, da je zame opravil »umazano« delo. V že nekoliko premešane sestavine sem začela postopoma dodajati moko s pecilnim praškom. Skupno sem dodala 200 gramov moke, ki sem jo predhodno presejala, ter polovico vrečke pecilnega praška, ki sem ga vmešala v moko. Sestavine sem nato mešala, dokler niso tvorile enotne zmesi. Vsak potrebuje svoj prostor Pripravljeno zmes sem z žlico na papirju za peko oblikovala v kupčke. Pomembno je, da so kupčki približno enako veliki, sama sem se odločila za velikost večjega oreha. Pomembno je tudi, da med piškoti pustimo dovolj prostora. Sama sem bila na to premalo pozorna. Piškote sem pekla približno 10 minut na 180 stopinjah. Bila sem pozorna, da se je posamezen piškot ob robu rahlo rjavkasto obarval. Ker sem med njimi pustila premalo prostora, so med peko spominjali na Te-lebajskove hribčke, a sem jih takoj po peki brez težav ločila. Pečene piškote sem zložila na rešetko in počakala, da so se posušili. Navajeni smo, da v času decembrskih praznikov družini in prijateljem poklonimo manjše darilo, neko pozornost. A mnogokrat se znajdemo v zagati, kako naj s premišljeno izbiro majhna pozornost postane »velika«. Tako se vsako leto ubadamo s tem, kaj naj poklonimo. In vsako leto prejmemo vrsto manjših pozornosti, ki so (pre)velikokrat namenjene kra-šenju prostora ali - kot rečem sama - nabiranju prahu. Zato sem se letos odločila, da bom poklonila piškote -prikupno in uporabno darilce. Odločila sem se za velike piškote s koščki čokolade, sicer znane kot kukije, ki sem jih imela namen zaviti v celofan in podariti skupaj z osebno vizitko. A piškoti, ki sem jih spekla tokrat, niso dočakali časa obdarovanja, saj so »izginili« z mize takoj naslednji dan. Odločila sem se torej, da jih bom spekla ponovno in zabeležila še za Novi tednik. Piškoti so okusni, pripravljeni zelo hitro in so iz sestavin, ki jih največkrat že imamo v omari. Sprehod med trgovskimi policami Namig: piškoti so primerni za uživanje šele, ko so suhi. Takoj po peki so namreč še vedno zelo mehki, vendar to ni pokazatelj, da niso dovolj pečeni. veliko veselja z malo dela Priprava prostor med piškoti naj bo dovolj velik, saj se med peko razlezejo Okus veliki koščki čokolade so še posebej okusni 34 BOŽIČNA ZGODBA Pojoča družina z gorske kmetije Mama šestih otrok je slikarka in zborovodkinja, njihov oče je jamar in jamarski reševalec -Del pojoče družine nastopa kot Kvartet Štiglic Letošnji božični prazniki družine Štiglic bodo bogatejši za novo družinsko članico. Pred nekaj tedni se je rodil šesti otrok zakoncev Štiglic, prisrčna Maja. Družina živi na 940 metrih nadmorske višine v Teru nad Ljubnim v Zgornji Savinjski dolini. Družina nasploh izstopa. Ne le kot pojoča družina, ki javno nastopa. Mama Rosana je slikarka in zborovodkinja, oče Bernard je jamar in jamarski reševalec, na različnih področjih so dejavni tudi njuni otroci. »Ukvarjamo se z ovčerejo, prav tako se preživljamo z gozdom. Poleg tega pozimi opravljamo komunalno dejavnost, pluženje občinskih in gozdnih cest,« je o Štigličevi ekološki visokogorski kmetiji povedal oče Bernard. »Veliko nam pomeni samooskrba - da čim več tistega, kar porabimo, pridelamo sami,« je dodala mama Rosana. »Kar se tiče njiv, ima prvo besedo žena, v gozdu delam jaz. Pri spravilu krme sodeluje vsa družina,« je pojasnil oče Bernard. Otroci pomagajo tudi v hlevu. V planinskem raju Na tej kmetiji so živeli že Rosanini predniki, ki so morali v dolino pešačiti. »Včasih so na tej kmetiji težko živeli. Mi imamo dandanes to prednost, da imamo cesto in omogočen prevoz v šolo,« je zadovoljna mama. Povedali so ji, kako so nekoč njeni predniki težko prenašali različne stvari iz doline. »Stara mama mi je povedala, kako je moral stari oče po bencin s posodo v roki v oddaljeno Mozirje. To si danes težko predstavljamo,« je poudarila. Babica ji je povedala tudi, kako je prenašala v dolino v košu jajca, maslo in podobno. Na primer dvesto jajc hkrati. In če ji je na spolzki zemlji spodrsnilo, se jih je nekaj razbilo. »Naši otroci to težko razumejo,« je še povedala. Pa kaj stara mama! Še mama Rosana je pešačila kot otrok v šolo uro in pol daleč v dolino ter nato dve uri še nazaj. In to v vsakem vremenu. V šolo je prvi del poti pešačila sama, nato se ji je pridružilo več ostalih šolarjev. »V tem gorskem svetu se počutim prijetno, zelo prijetno. Mislim, da v dolini ne bi znala živeti. To je pač naš dom in ta je vsakomur najljubši,« je razmišljala med pestovanjem šestega otroka. Pogovarjali smo se v hiši, iz katere se širijo prečudoviti razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe. Na vrh Ojstrice, Dleskovško planoto, Raduho, Rogatec, Lepenat-ko, Krvavec, Menino ... In na višje lege Luč ter na del Ljubnega. Štigli-čevi veliko hodijo po planinah. »Planine vsak dan gledamo in jih zato moramo spoznati tudi od bliže,« je pripomnila mama. Na Triglavu so bili že večkrat. Družina tudi smuča. Mama slika ... Štigličevi so na dolino nasploh močno vezani, med drugim zaradi udejstvovanja na kulturnem podro- BOŽIČNA ZGODBA 35 Mama Rosana Štiglic med slikanjem Kvartet Štiglic med enim od številnih koncertov Jamar Bernard Štiglic v lani decembra odkriti Božični jami na Menini planini. Skupaj z Ivom Sovinškom in Rafkom Žerovnikom (na fotografiji so od desne proti levi strani). čju, in sicer na različne načine. Kulturno so se udejstvovali že Rosanini in Bernardovi predniki. »Slikanje je moj konjiček. Rišem, odkar pomnim, k resnej šemu ustvarjanju me je pred sedemnajstimi leti spodbudil mož,« je o svoji likovni dejavnosti povedala Rosana. Uporablja akril in oljne barve, navdušujejo pa jo motivi cvetja in pokrajine ter tihožitja. Večinoma slika na platno, včasih še na les ali opeko. »Zame je likovno ustvarjanje tudi sprostitev. Ko mi nekaj uspe, kot si zamislim, imam dober občutek. Še boljšega imam, ko je ustvarjeno delo všeč drugim,« je razložila. Odločilnega pomena je seveda navdih. Včasih ne naslika nobene slike po več mesecev, nato jih ustvari kar nekaj zapored. Pripravila je že tri samostojne razstave na Ljubnem, v Gornjem Gradu in letos poleti v Topolšici. ... in vodi zbor Še bolj kot s slikarstvom je Rosana Štiglic povezana z glasbo. Ta je prisotna v posebni obliki tako rekoč vsak dan. Že predniki so bili pevci, njena strica sta bila tudi harmonikarja. »Glasba je zame tako sprostitev kot notranja obogatitev. V našem pevskem zboru pravijo članice, da glasbo enostavno potrebujejo. Tudi zato, da pridemo skupaj, da se pogovorimo in nato zapojemo. Prav tako smo zadovoljne, ko opažamo zadovoljstvo tistih, ki nas poslušajo,« je povedala o svoji ljubezni do glasbe. Začela je zgodaj. V dolini je pela že v otroškem in mladinskem zboru ter v nonetu Lip-ca. »V župniji Radmirje nato nismo imeli zbora, zato sem zbrala pevke. Zbor deluje že deset let,« je povedala o Ženskem pevskem zboru Jutro. Jutro redno prepeva v cerkvi in prav tako pripravlja koncerte. Udeležuje se zborovskih revij, dobrodelno nastopa v domovih za starejše občane v Gornjem Gradu in na Polzeli. Rosana je Jutrova zborovodkinja in to kot samoukinja. Pravi, da nima nobene uradne glasbene izobrazbe. Note je spoznala šele po svojem tridesetem letu in če je kaj zahtevnejšega, ji priskočijo na pomoč hčere, ki imajo končano glasbeno šolo. Med pevkami zbora Jutro so kar tri Štigličeve hčere. Zborovodkinja Rosana pravi, da se v družbi dru- Najprej se je kot fant iz Radmirja ukvarjal z jadralnim padalstvom. Na kmetiji pri Tiršku, kjer je Bernard danes gospodar, je bilo za jadralne padalce dobro izhodišče. »Leta 1994 smo se s kolegi odločili, da bomo šli k Tirškovim »Glasba je zame tako sprostitev kot notranja obogatitev. V našem pevskem zboru pravijo članice, da glasbo enostavno potrebujejo. Tudi zato, da pridemo skupaj, da se pogovorimo in nato zapojemo.« gih zborovodij počuti manj izobraženo. Kljub temu dosega Jutro na revijah dobre ocene. »Včasih mi kdo reče, kako zmorem ob vsem skupaj še peti in slikati. Mislim, da nista zaradi tega prikrajšana niti moje vsakdanje delo niti družina,« je razmišljala Rosana Štiglic. Poleg vsega naštetega jo občani poznajo še po njenih govorih ob zadnjem slovesu občanov na pokopališču v Radmirju ter tudi na Ljubnem. Po jamah Očeta Bernarda, ki se je na tisoč metrov nadmorske višine poročil iz doline, poznajo ljudje predvsem po jamarstvu. »Najprej sem po okolici raziskoval teren in našel marsikaj. Tako me je jamarstvo počasi pritegnilo, me začelo še bolj zanimati,« je povedal o svoji jamarski poti član ljubenskega jamarskega kluba Tirski zmaj in jamarske reševalne službe. Vodi jamarski reševalni center Velenje, od leta 2010 je tudi član predsedstva Jamarske zveze Slovenije. pomagat pokosit strmino, kjer je bil naš padalski štart,« se spominja. Pri njih je nato spoznal zdajšnjo ženo. Po hudi prometni nesreči Bernard za padalstvo ni bil več navdušen in tako se je zanj odprl nov svet. Svet jam, jamarstva. V Sloveniji je uradno zabeleženih dvanajst tisoč jam in več sto jih je spoznal Bernard od čisto blizu. »Zgornja Savinjska dolinaje z jamami zaradi visokogorskega krasa zelo bogata. Najbolj znana je Snežna jama,« je spomnil Bernard Štiglic. »V zadnjih letih smo se po raziskovalni plati preusmerili predvsem na Meni-no planino, ki v preteklosti skoraj ni bila raziskana. Tam je bila lani pred božičem odkrita Božična jama,« je povedal o jami, ki sta jo odkrila domačina. Raziskovanju se je pridružil tudi Bernard. Bernard se kot jamar posveča predvsem evidentiranju novih jam. »Na neznanem terenu poiščemo vhod v jamo. Vanjo se nato spustimo in jo natančno izmerimo, dokumentiramo ter fotografiramo. Zapisnik o jami nato oddamo za kataster Jamar- ske zveze Slovenije,« je opisal svoje delo in delo svojih kolegov. Letos je predvsem raziskoval na Menini in se udeleževal vaj ter reševanj jamarske reševalne službe. Ta ne rešuje le iz jam, ampak tudi iz visokih stavb, žičniških naprav ter po novem iz kanjonov. Od reševanja se mu je najbolj vtisnilo v spomin iskanje psičke na Gori Oljki, kjer je padla v sedemnajst metrov globoko brezno. Po dvournem reševanju so jo na srečo nepoškodovano vrnili srečnemu lastniku. Božično veselje Oče Bernard se seveda največ posveča delu na domači kmetiji. Njegovo pomlad bodo začela popravila ograj na pašnikih, delo v gozdu ter na njivi, nato bo poletna košnja, sledilo bo jesensko spravilo pridelkov z njiv. Ob vsem skupaj pojoča Štigličeva družina včasih doma zapoje. Kot Kvartet Štiglic je prvič nastopila pred dvanajstimi leti, ko sta bili njeni dvojčici stari komaj pet let. Veliko nastopa daleč po Sloveniji ob najrazličnejših priložnostih. Letos februarja je družina nastopila v Ljubljani na dobrodelnem koncertu Aninega sklada v družbi zvenečih imen, kot so Slovenski oktet, Oto Pestner, Andrej Šifrer. Predlani je izšla zgoščenka pojoče družine Štiglic, Kvarteta Štiglic Predlani je izšla zgoščenka Kvarteta Štiglic. Štigličevi otroci so glasbi nasploh predani. Najstarejša hči Bernarda, ki je študentka pedagoške fakultete, igra orgle in občasno nastopa v duetu s katero od svojih sester. Prvi samostojni orgelski koncert je imela že po osnovni šoli, pripravila pa jih je že v domačem Radmirju, na Ljubnem in v Ljubljani. Prav tako igra na klavir in kitaro. Hči Rosana obiskuje velenjski center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje ter prav tako poje v ženskem zboru. Dvojčici Kristina in Ksenija sta dijakinji v Celju: ena obiskuje srednjo zdravstveno šolo in druga medijsko. Dekleti sta prav tako glasbeno izobraženi, saj igra Ksenija klavir in kitaro ter Kristina violino in kitaro. Sin Valentin obiskuje šesti razred osnovne šole. Fant zelo lepo poje, vendar ima raje kot note žogo. »Z možem sva se ves čas trudila, da sva otrokom privzgojila delavnost, da znajo opravljati tudi kmečka dela,« je povedala mama Rosana. Družina se že veseli božičnega veselja, ko bo tudi zadišalo po potici in keksih. »Drevce« in jaslice postavi po stari navadi šele na sveti večer, nič prej. Po večerji zapoje in zmoli, nato odide k polnočnici. Tam pričara božično veselje tudi pevski zbor, v katerem imajo Štigličeva dekleta seveda pomembno vlogo. »Letos imamo doma kar žive jaslice,« je z nasmehom povedala mama Rosana. Oče in nekaj tednov staro dete bosta seveda ostala na sveti večer doma. Na božični dan družina ponavadi obišče najbližje sorodnike in si ogleda še kakšne prave žive jaslice. BRANE JERANKO Foto: BERNARD ŠTIGLIC in BJ 36 ZA ZDRAVJE Velik dosežek za ženske iz naše regije V dveh letih bodo na mamografijo v SB Celje povabljene vse ženske med 50. in 69. letom V Splošni bolnišnici Celje so ta teden odprli dvanajsti presejalni center za zgodnje odkrivanje raka dojk programa Dora v Sloveniji, prihodnje leto bodo tovrstni center odprli tudi v Zdravstvenem domu Celje. V naslednjih dveh letih bodo tako na mamografijo povabili vse ženske med 50. in 69. letom z našega območja. Teh je skoraj 27.600. Gre za velik dosežek in predvsem za velik plus na področju zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki je pri ženskah najpogostejša oblika onkološkega obolenja. Namen presejalnega progra- bolezni in ko je zdravljenje lah-ma Dora je ravno zgodnje od- ko zelo uspešno. Samo lani so krivanje raka dojk - še preden na podlagi takšnih pregledov v se pojavijo tipni ali vidni znaki Sloveniji odkrili 370 primerov raka dojk, letos že 400. Odzivnost žensk na preventivne preglede je bila lani 73-odsto-tna. Več kot polovica odkritih zatrdlin je bilo manjših od 15 milimetrov, tretjina jih je bilo manjših celo od 10 milimetrov. Približno 20 odstotkov odkritih primerov raka je neinvazivnih. Dragocene izkušnje Bolnišnica je začela urejati prostore in tudi izobraževati zaposlene že v letu 2015. »Vključitev v program Dora je za našo bolnišnico in regijo, v kateri smo osrednja zdravstvena ustanova, dobrodošla in pomembna zaradi različnih razlogov. Obolevnost zaradi raka narašča Zaradi raka dojk v Sloveniji letno zboli več kot 1.200 žensk, pri čemer pojavnost še narašča. Po podatkih registra raka je le pri polovici žensk rak dojk odkrit dovolj zgodaj, torej ko je bolezen še v omejenem stadiju. Zgodnje odkrivanje te bolezni je možno z mamografijo oziroma rentgenskim slikanjem. »Zato je tako pomembno, da se ženske povabilu Dore odzovejo, saj je zdravljenje zgodaj odkritega raka, ko še ni tipnih ali vidnih znakov, lahko zelo uspešno. S preprostim, z nekajminutnim pregledom, za katerega ženske ne potrebujejo napotnice, lahko pomembno prispevamo k večji skrbi za zdravje žensk in jim omogočimo boljšo kakovost življenja,« pravi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Maučec Zakotnik. S takšnim presejalnim programom lahko umrljivost žensk zmanjšajo za tretjino. Po podatkih registra raka je bila od leta 2010 do 2014 v Sloveniji največja obolevnost zaradi raka dojk ravno v osrednjeslovenski in jugovzhodni regiji, najmanjša pa v pomurski in koroški regiji. Obolevnost zaradi raka dojk v Savinjski regiji je nižja od slovenskega povprečja. Na sto tisoč prebivalk je na primer v Savinjski regiji zbolelo približno 109 žensk. Najpomembnejša je vsekakor možnost zagotavljanja celovite zdravstvene obravnave bolnic na področju diagnostike dojk, saj s sodelovanjem v programu pričakujemo dvig kakovosti obravnav tudi v preostalem delu mamografske dejavnosti,« pravi strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar. Znanje in dodatne izkušnje zaposlenih na tem področju bodo lahko prenašali tudi na druga onkološka področja zdravstvene oskrbe na Celjskem. »Ta center bo z Zdravstvenim domom Celje pokril Savinjsko regijo in tako vključil v program Dora še zadnjo območno enoto v državi ter ženskam s tega območja omogočil presejal-ne mamografije z namenom zgodnjega odkrivanja raka dojk vsaki dve leti,« pravi mag. Kristijana Hertl, dr. med., namestnica vodje državnega programa Dora. Kako bodo izvajali program? Presejalno slikanje dojk v stacionarnem centru Dora v celjski bolnišnici izvajajo strokovno usposobljeni radiološki inženirji, ki so posebej usposobljeni za delo v programu in so pod nadzorom Onkološke- Dora je organiziran državni program zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki omogoča ženskam med 50. in 69. letom slikanje dojk z mamografijo na vsaki dve leti. Rak dojk e najpogostejši rak pri ženskah. Cilj programa Dora je v ciljni populaciji zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za 25 do 30 odstotkov. Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih l udi s preprosto preiskavo ali testom, da bi med njimi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskanega raka. V prihodnjih dveh letih bodo postopoma na mamografijo v Sb Celje povabljene vse ženske med 50. in 69. letom, ki imajo stalno prebivališče v občinah Celje, Kozje, Laško, Podčetrtek, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vitanje, Vojnik, Zreče, Bistrica ob Sotli, Braslovče, Do-bje, Dobrna, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec. ga inštituta Ljubljana. Vsako mamografsko sliko, ki jo iz posameznega presejalnega centra v Sloveniji posredujejo radiološki inženirji, v Dori ločeno pregledata dva zdravnika radiologa. Kadar radiologi pri odčitavanju mamograf-skih slik vidijo spremembe na dojki, žensko na dodatne preiskave povabijo na onkološki inštitut, kjer poteka tudi zdravljenje morebitnega raka dojke. Z odprtjem presejalno-diagnostičnega centra programa Dora v UKC Maribor bodo ženske iz naše regije nadaljnje preiskave in zdravljenje nato opravljale v Mariboru. Kot pojasnjujejo snovalci programa Dora, bodo ženske na dom prejele pisno osebno vabilo Onkološkega inštituta Ljubljana, na katerem bosta določena datum in ura pregleda v enoti Dore v celjski bolnišnici. Lahko pa se ženske na pregled naročijo same. Za presejalno mamografijo v programu ženske ne potrebujejo napotnic, pregled je zanje brezplačen. Stacionarni presejalni center Dora je v SB Celje v prostorih radiološke diagnostike v pritličju novejše bolnišnične stavbe nasproti pediatričnega urgentnega centra. SIMONA ŠOLINIČ V Sloveniji bo po predvidevanjih ena od dvanajstih žensk do 74. leta zbolela zaradi raka na dojkah, v Savinjski regiji ena od petnajstih žensk do 74. leta. »S programom Dora bomo ženskam naše regije omogočili enako dostopnost do teh preventivnih storitev, kot jih imajo ostale Slovenke. Kot direktor bolnišnice bi bil zelo zadovoljen, če bi takšno raven obravnave, kot jo imajo ženske, vključene v program Dora, zagotovili tudi v ostalih programih, ki jih izvajamo v bolnišnici,« je ob odprtju prostorov dejal direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjanc (skrajno levo). Center so poleg njega odprli še državna sekretarka na mnistrstvu za zdravje Jasna Maučec Zakotnik, mag. Kristijana Hertl, dr. med., namestnica vodje državnega programa Dora, in strokovni direktor SBC Franc Vindišar. DEKORATIVNE DIŠEČE SVEČE j Proizvodnja in prodaja m Ml TVT Ћ 'Boštjan Je fettig s.p. IPAVČEVA ULICA 20, CELJE, TEL: 00386 3 491 6830 WWW.CANDLEPLAST.COM AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 37 Do izgube teže z najboljšo ekipo na svetu Do konca decembra sprejemamo prijave za Akademijo zdravega življenja, kjer bo do 15 posameznikov po trenutno najbolj priznanem znanstveno podprtem načinu izgube teže izboljšalo svoje življenje. Projekt izvajamo skupaj z ekipo 24alife, ki je partnerka svetovno znane Mayo klinike. Skupino, ki jo bomo izbrali januarja, bodo od februarja do konca aprila k cilju vodili strokovnjaki, ki sodelujejo s športniki, dobitniki olimpijskih medalj. Akademija zdravega življenja bo sodelujočim ponudila najnovejšo tehniko izgube odvečne teže na svetu in znanje, pri katerem možnosti, da bi se kdaj kilogrami spet kopičili, ni. Za sodelujoče v projektu ima ekipa 24alife ogromno presenečenj. Med drugim bodo povabljeni na mednarodni simpozij o zdravem življenjskem slogu, na katerem bodo predavali priznani strokovnjaki iz Mayo klinike. Ne bo več štetja kalorij To vodi samo v stres, ki zgolj zavira izgubo teže Projekt Akademija zdravega življenja je zasnovan na štirih ključnih stebrih: psihologiji, prehrani, športu in medicini. Gre za enega najbolj resnih projektov v svetu, ki temelji na znanstvenih in medicinsko raziskanih temeljih. Tokrat vam odpiramo vrata v svet življenjske spremembe, kjer ni strahu, da bi se odvečni kilogrami ponovno pojavili. Če boste le natančno osvojili znanje, ki vam ga bodo podali vrhunski strokovnjaki, bo to projekt vašega življenja. Kot smo že napovedali, se lesni preobrazbi ni zaželen. v projektu udeleženci, ki jih Zakaj? Ker so v teoriji kalorije bomo na podlagi strokovnega pogovora izbrali januarja, ne bodo obremenjevali s štetjem kalorij, posledično ne s preračunavanjem, koliko morajo telovaditi, da bodo zaužite kalorije pokurili. Brez stresa! »Štetje kalorij je za tiste, ki želijo izgubiti odvečno težo, zelo stresno. In stres pri te- približne. Jabolko, ki ga zau-žijem jaz, nima enakega števila kalorij kot jabolko, ki ga zaužije nekdo drug. Torej nikoli ne pojemo toliko kalorij, kolikor jih naštejemo. Zato se lahko zgodi, da to vsak dan prekoračimo, zaužijemo več kalorij, ne izgubljamo teže in pojavi se stres. Ta zablokira hormone, kar zavira izgubo teže,« pojasnjuje magistrica Udeleženci Akademije zdravega življenja... se ne bodo nikoli več obremenjevali, da ne smejo jesti po 18. uri. Ce nekdo ne je po 18. uri in nato zajtrkuje naslednji dan, vmes ne je 2 ali 14 ur! To pomeni, da telo strada in je v postnem stanju. Kaj se godi? Ko takšen človek zaužije obrok hrane, se telo odzove tako, da so odvečno energijo shrani v maščobne zaloge. Zato se v dogaja, da nekdo je samo enkrat na dan, a se kljub temu njegova teža poveča. In to je nezdravo prehranjevanje,« pojasnjuje Presečnikova. .. bodo obroke načrtovali. Primer: zeljno solato bodo narezali dan prej in s tem razbili mit, da zelje oksidira in porjavi. To se ne godi. Zakaj? »Ce je zelje narezano, tvori še več C-vitamina, zato ga bodo zaužili več, kot če bi zelje narezali tik pred kosilom,« dodaja nutricionistka. ... bodo vedeli, kako »delujeta« zelenjava in sadje. Primer: poleti, ko bodo temperature višje, bodo solato z vrtov pobirali zgodaj zjutraj ir ako v njej ohranili vsa hranila. Pri korenju je ravno obratno, pobrali ga bodo ob žgočem soncu, saj je takrat v njem največ hranil. ... se bodo naučili skladiščiti hrano na način, da bodo zase najbolj zkoristili vse vitamine in minerale. In vedeli bodo, kako hrana vpliva na munski sistem in celo na delovanje možganov. ... bodo vedeli, kako kombinirati hrano, da najbolje izkoristijo hranila, če bodo zaužili hrano, bogato z železom, in zakaj bodo morali poleg e hrane zaužiti še C-vitamin. Enako je s kalcijem in D-vitaminom. To je le drobec vsega, kar se bodo v projektu naučili. V procesu hujšanja po metodi ekipe 24alife in Mayo klinike bo posameznik v akademiji tedensko izgubil en kilogram. To je namreč zdravo in pravo hujšanje. Z znanjem, ki ga bodo pridobili s tehniko, nikoli ne bodo povratniki. Torej ne bo več bojazni, da se bo teža po projektu spet povečala. prehrane Damijana Preseč- nik iz ekipe 24alife, ki bo udeležence vodila skozi svet zdravega prehranjevanja. Udeležencem bo pokazala, kako pravilno sestaviti vsebino na krožniku na popolnoma drugačen in zanimiv način, ki naj zaenkrat ostane skrivnost. Pravilna količina hrane in znanje, ki ga bo predala skupini, bosta ključnega pomena. Predvsem v prvih dneh in tednih projekta. Šport bo najprej le sestavni in podporni ter zabavni del. Ne bo utrujanja s tem, da je treba vaditi »na polno«. »Ko s prehrano udeleženci ne bodo mogli več uravnavati izgube svoje telesne teže, bomo prešli v obdobje, kjer bo šport pomembnejši,« dodaja Presečnikova. Vsi udeleženci bodo delali skupinsko, vendar niti zaznali ne bodo, da bo ekipa pri svojem sistemu dela z njimi delala ves čas tudi individualno. Ravno zato, ker bodo vsi strokovnjaki, ki akademijo vodijo, ves Nutricionistka Damijana Presečnik iz ekipe 24alife: »Mnogi, ki želijo postati fit, torej želijo izgubiti odvečno težo ali - kot zdaj razmišljajo - shujšati, mislijo, da bodo morali jesti puste obroke, samo zelenjavo in ne tisto hrano, ki jo imajo radi. To je napačno! Ker je to nezdrav proces izgube teže. Zdravi obroki pomenijo, da bodo jedli vso hrano, ki jo imajo radi, ampak v mejah normale.« čas v stiku in si bodo izmenjevali informacije o vsakem posamezniku, ki bo v akademiji sodeloval. Razbijanje mitov o »hujšanju« na nov način Presečnikova, ki bo skupini predajala svoje izjemno znanje, ki je hkrati tudi znanje slovite ameriške Mayo klinike, ki žanje največje svetovne uspehe na področju zdravega načina življenja, bo z udeleženci »razbijala mite« o hujšanju. To besedo bomo v času našega skupnega projekta nadomestili z besedno zvezo »postajamo fit«. »Beseda >fit< ima pozitiven prizvok. Vsak, ki hujša, doživlja stres, tisti, ki želi >postati fit<, pa ima večjo motivacijo, da doseže cilj - postati zdrav,« pojasnjuje. Hkrati vse, ki se prijavljajo za akademijo, miri: »Mnogi, ki želijo postati fit, torej želijo izgubiti odvečno težo ali - kot zdaj razmišljajo -shujšati, mislijo, da bodo morali jesti puste obroke, samo zelenjavo in ne tisto hrano, ki jo imajo radi. To je napačno! Ker je to nezdrav proces izgube teže. Zdravi obroki pomenijo, da bodo jedli vso hrano, ki jo imajo radi, ampak v mejah normale,« dodaja. Torej se jim ne bo treba odpovedati ocvrtim jedem? »Ne. Če si bodo takšno hrano zaželeli, se jim ji ne bo treba odpovedati. Bodo pa obroke uravnotežili pravilno. In na koncu dneva bodo vedeli, da so pojedli tisto, kar so si zaželeli, poleg tega pa bodo zaužili tudi zdravo hrano. Torej - uravnotežili jo bodo,« pojasnjuje sogovornica. »Grešili« bodo na pravi način Tudi besede grešiti v naši akademiji ne bo. Ker bi samo ovirala pot do cilja naših udeležencev. »S tem, da bodo pojedli kakšno hrano, ki jo imajo radi, četudi je to ocvrt krompir, bodo potešili svoje čustvene potrebe, torej se ne bodo pregrešili, bodo pa vedeli, kakšna količina takšnega krompirja je primerna,« dodaja sogovornica z nasmehom. In omeni, da ljudje preveč jemo z očmi, kar se bo dogajalo ravno te dni, v času praznikov. A tudi za prihajajoče praznike Presečnikova poudarja, da s polnimi mizami dobrot ni nič narobe. »Mize se bodo med prazniki šibile pod domačimi dobrotami. Težko se bo zadržati, hrana bo zadišala, navajeni pa smo tudi domače hrane svojih babic in staršev. Prav je, da se za praznike dobro je, še bolj pomembno pa je, kako jemo od božičnih do božičnih praznikov, torej med letom. In tudi to bomo naučili udeležence,« dodaja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alifeTI KUPON Ime in priimek: Naslov: E-naslov: Telefon: Starost, višina (cm), teža (kg): Izobrazba: Ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE Obkrožite: a) sem naročnik b) sem občasni bralec Novega tednika Prijavite se ZDAJ! Vaša telesna preobrazba bo trajala od februarja do konca aprila 2018. Vtem času boste z vrhunskimi strokovnjaki: + trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo, + obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji, + spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade, + ves čas bodo strokovnjaki spremljali vaše zdravstveno stanje! Bodite del zmagovalne ekipe! Izpolnjen kupon pošljite do konca decembra na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 VRTNARIMO Zlata vrtnica Celjskemu mladinskemu centru Tradicionalna akcija Turističnega in kulturnega društva Celje se bliža abrahamu Letošnji prejemnik zlate vrtnice, ki jo Turistično in kulturno društvo Celje (TKDC) podeljuje za najbolj urejeno okolico, vrtove in cvetlice v mestu, je Celjski mladinski center (MCC). Metle, ki pomeni opozorilo za izboljšanje okolja, v društvu tokrat niso podelili. V društvu so letos prejeli 47 predlogov, od tega 35 za priznanja, kar je sicer malo manj kot lani. Na podlagi tega so podelili 22 priznanj za lepo urejeno okolje, šest srebrnih, pet bronastih in eno zlato priznanje. »Komisija je ocenila, da si zlato vrtnico letos zasluži Celjski mladinski center za zgledno urejeno okolico centra, v katerem so umeščene številne dejavnosti,« je kratko in jedrnato odločitev komisije pojasnila Vesna Golner, vodja tradicionalne in odmevne akcije celjskega turističnega društva. Sicer pa tudi redni in občasni sprehajalci, ki hodijo Sonja Majcen, v. d. direktorice Celjskega mladinskega centra (desno), je prejela priznanje od Vesne Golner, vodje projekta Zlata vrtnica in metla pri Turističnem in kulturnem društvu Celje. mimo ali se gibajo v bližini že arhitektonsko mikavne stavbe MCC, lahko takoj opazijo, da je zunanjost prijetno urejena. »Urejenost okolice skrb vseh mladih« »V Celjskem mladinskem centru smo zelo ponosni na zlato vrtnico, ki smo jo prejeli za lepo urejeno okolico. Dobili smo potrditev, da delo, ki ga opravljamo za mlade in z mladimi, opravljamo dobro, saj skrb za okolico ni le naša, ampak je skrb vseh mladih, ki jim Celjski mladinski center predstavlja drugi dom,« je prejem zlate vrtnice komentirala Sonja Majcen, v. d. direktorice centra. Po prejemu priznanja za naj mladinski hostel v akciji Turistične zveze Slovenije je to še eno lepo priznanje za MCC. Veseli so lahko tudi tisti, ki bi si morda letos zaslužili metlo kot turistično grajo oziroma opozorilo, da je stanje treba popraviti in malo bolj urediti okolico. A so se tokrat v celjskem turističnem društvu odločili, da metle ne bodo podelili: »Dobili smo kar nekaj različnih predlogov za metlo, Setveni koledar ^ 21. ČE korenina 22. PE ----- , od 15. ure korenina 23. SO —, od 9. ure cvet 24. NE cvet 25. PO cvet do 9. ure, od 10. ure list 26. TO list 27. SR list do 18. ure, od 19. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. a smo se na koncu vendarle odločili, da je ne bomo podelili. Predvsem zaradi tega, ker so bili predlogi tudi za tiste, ki so metlo v preteklih letih že prejeli, za dva »kandidata« smo ugotovili, da že popravljata stanje v okolici, da morata še urediti vse papirje. Zato smo v komisiji presodili, da ni treba podeliti metle za takšno stanje,« je še pojasnila Vesna Golner. Predlogi usihajo, je čas za spremembe? Vodja projekta Zlata vrtnica in metla pri TKDC je še povedala, da so v preteklih letih prejeli več predlogov za priznanja in metle, predvsem zato, ker je v akciji sodelovalo več mestnih četrti in krajevnih skupnosti. »Letos jih je sodelovalo samo pet, vse ostale predloge smo prejeli od drugih organizacij in posa- meznikov, zato je tudi število priznanj letos manjše.« Golnerjeva slabši odziv pripisuje temu, da so v četrtnih skupnosti očitno nekoliko opustili ocenjevanje urejenosti okolja, zato razmišljajo, da bi v prihodnje sami oblikovali ekipo, ki bi na terenu ocenjevala stanje. Ob tem, ko se bliža jubilejna, petdeseta akcija, tudi z omenjeno morebitno spremembo pristopa pri ocenjevanju napovedujejo novosti v izvedbi akcije v prihodnosti. »Gre za to, kako bomo v društvu pridobili dovolj predlogov, iz katerih bo mogoče narediti primeren izbor za priznanja. Prav tako je pomembno, da je akcija res občinska in da v njej ne sodelujejo le nekatere mestne četrti,« je še sklenila Vesna Golner. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Elektro Celje 4 ^ ^ece elektro-celje.si ece.s i Vsak dan z električno energijo povezujemo ljudi in ohranjamo kakovost življenja. Naj bodo tudi dnevi prihajajočega 2018 v stiku s srečo, zdravjem in trenutki, ki naredijo življenje lepše in prijetnejše. Skupina Elektro Celje AKCIJA 39 NAJLEPŠI ADVENTNI VENČEK Najlepši venček je v Zrečah V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo imeli ta teden težko nalogo. Poslali ste nam veliko fotografij doma izdelanih ad-ventnih venčkov. Nekateri so izdelani umetelno, nekateri povsem naravno, prav vsi pa z veliko mero domišljije in srčnosti. Vsi skupaj so dokaz, da ste naš decembrski izziv vzeli še kako resno. Izid glasovanja, ki smo ga izvedli v uredništvu, je takšen: 1. mesto: Karolina Kovše, Nagrajenci bodo nagrade boste prevzeli 5. januarja 2018 ob 10. uri v trgovini Obi na Kidričevi cesti v Celju. Iskreno čestitamo! 40 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Pozdrav iz Rogaške Slatine Prve krajevne razglednice Prve večje serije slovenskih krajevnih razglednic v tehniki barvne litografije je izdelal umetniški zavod Lesk & Schwi-dernoch na Dunaju, med drugim tudi serijo razglednic z motivi Rogaške Slatine, označenih s št. 289, ki označuje zaporedje izdelave. Najstarejša razglednica iz razglednic Knjižnice Roga-domoznanske zbirke starih ška Slatina tako seže v dalj- no leto 1891 ali 18592. Prve razglednice so bile prave umetnine. Na njih so bili v vinjetah sličice krajevnih znamenitosti, hoteli, druge pomembne stavbe in panorame. Okvirje so obkrožali rože, vejice, grozdje, listi in razni trakovi (ustni vir: Karlin, 2016). Razglednica: Gruss aus Rohitsch-Sauerbrunn. Poslana leta 1896. ALBUM S CELJSKEGA Ob praznovanju novega leta v OŠ Hudinja v Celju, 1962/63 Fotografija je spomin na razredno praznovanje novega leta s sošolci in sošolkami 7. b-razreda hudinjske šole v šolskem letu 1962/63. Razredničarka nam je bila matematike. Jaz sem na fo-»tovarišica« Alenka Maroša tografiji prvi do nje proti de-(v zadnji vrsti druga z leve), sni strani, vidi se mi samo del stroga, a pravična učiteljica obraza. Na praznovanju so se nam pridružili tudi nekateri starši. Njena je bila ideja, da bi pripravili novoletno zabavo z medsebojnim obdarovanjem. Poskrbela je za celofanski darilni papir, mi pa smo vanj zavili skromna darilca, jih oštevilčili in dali pod novoletno jelko. V zavitkih so bili rožiči, suhe slive, male igrače, keksi, zvezki ... Vsak je izbral svojo številko in si nato poiskal darilo pod smrečico. Vsi smo bili otroško razigrani in smo si med seboj z veseljem pokazali, kaj smo dobili. www.kamra.si kamra Razcvet razglednic V 90. letih 19. stoletja so razglednice doživele svoj največji razcvet. Prvotno so razglednice zalagali, izdajali in tiskali na tujem (Dunaj, Graz(Gradec), Tübingen, München), kasneje pa se je izdajanja lotevalo vedno več domačinov. Izdajateljev razglednic je bilo veliko. V začetku so to bili Lesk & Schwidernoch ter Rudolf Oesterreicher z Dunaja, Carl Otto Hayd ter Ottmar Zieher iz Münchna, Franz Knollmüller iz Gradca, E. Pufitsch in Atelier Mo-singer iz Rogaške Slatine, F. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. X. Hribar iz Zagreba, Josef Longhino, R. Almoslechner, Hans Beranič, Lea Ribarič, Flora Neckermann, Sebastian Bele, V. Weixl (Maribor), FritzRasch in drugi. Se nadaljuje . MAJA MOHORIC, Knjižnica Rogaška Slatina Sošolec na levi strani s klavirsko harmoniko je Dalibor Zupančič - Bori, danes zelo priznan in priljubljen celjski umetnik. Že takrat je pokazal smisel za risanje in umetnost. Zaigral nam je na harmoniko, mi pa smo se mu pridružili s petjem. Prispeval: Marjan Škoflek, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 61.a, in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP -A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14- odl. US, 14/15 - ZUUJFO)) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje kare 9 Starega mestnega jedra Celje i. (1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje kare 9 Starega mestnega jedra Celje, ki ga je izdelalo podjetje Urbanisti, d. o. o., Grudnova ulica 6, 3000 Celje, pod številko projekta 112-2013, v oktobru 2017. (2) Predmet podrobnega načrta je ureditev kareja 9 v Starem mestnem jedru Celja. Območje OPPN obsega zemljišča med Levstikovo, Aškerčevo, Cankarjevo in Stanetovo ulico v Mestni občini Celje. Območje urejanja je razdeljeno na pet enot, kjer je predvidena vzpostavitev funkcionalnih dvorišč v neposredni bližini stavb, znotraj katerih bo dovoljena izgradnja dozidav ter nezahtevnih in enostavnih objektov. V osrednjem delu območja so predvidene javne zelene površine z ustrezno zasaditvijo ter umestitev enovite in zaključene interne dovozne poti, ki bo omogočala dostop do vseh funkcionalnih dvorišč. II. Gradivo iz prve točke bo od 28. 12. 2017 do vključno 31. 1. 2018 javno razgrnjeno v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in na sedežu Mestne četrti Center, Gledališka ulica 2, 3000 Celje. III. Javna obravnava bo v torek, 23. januarja 2018, ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predloge lahko do vključno 31. 1. 2018 podajo občani pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko jih pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »SMJ KARE 9«. (2) Javno naznanilo se objavi na spletnih straneh MOC in na krajevno običajen način. (3) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve. (4) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot BRALCI POROCEVALCI 41 Praznični koncert Glasbene šole Celje Glasbena šola Celje nadaljuje serijo prazničnih koncertov. V polni dvorani Celjskega doma je v ponedeljek, 4. decembra, nastopil Kitarski orkester Glasbene šole Celje (umetniški vodja Vid Turica) z Otroškim pevskim zborom GŠ Celje, ki sta ga pripravljali Mojca Lipnik Vertačnik in Tina Pangeršič. Predstavila sta s tradicionalnimi božičnimi napevi in že takoj ogrela občinstvo. V drugem delu koncerta se je predstavil Mali pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Dejana Podbregarja. Prisluhnili smo lahko popularnim napevom, vse do klasične slovenske popevke s solistko Elo Oparenović so melodij iz Disneyjevih risank in klasičnih prazničnih skladb. Mladi glasbeniki Glasbene šole Celje so ponovno dokazali, da so pravi virtuozi na svojih glasbilih. ML Fotografiram, torej sem V Ekonomski šoli Celje, na gimnaziji in v srednji šoli je bilo v petek, 1. decembra, odprtje fotografske razstave desetega vseslovenskega srednješolskega natečaja z naslovom Fotografiram, torej sem, ki sta jo organizirala šola in Društvo fotografov Svit. Uvodnemu kulturnemu programu, ki so ga pod mentorstvom profesorice Helene Muha pripravili dijaki Ekonomske šole Celje, sta sledili projekcija fotografij ter podelitev medalj in diplom. Zbrane sta pozdravili in jim čestitali tudi ravnateljica šole Bernarda Marčeta in predsednica DF Svit Kaja Božiček. Ravnateljica Bernarda Marčeta je ob tem dejala: »Svet brez fotografije bi bil pust in - kar nekaj.« Na letošnjem desetem natečaju za najboljšo slovensko srednješolsko fotografijo je sodelovalo 115 dijakov iz 38 slovenskih srednjih šol. Skupno je bilo 331 fotografij. Bronasto medaljo za najboljšo fotografijo je prejela Urška Mori (fotografija Nameless) in sre- brno Tisa Praprotnik (fotografija Shake It Out). Obe prihajata z Gimnazije Ravne na Koroškem. Zlato medaljo je prejel Nik Bertoncelj iz SŠ Jesenice, in sicer za fotografijo Maja. Podeljene so bile tudi tri diplome, in sicer Urbanu Vendraminu (fotografija Eksplozija) iz ŠC Nova Gorica, Karin Poročnik (fotografija Mona Lisa) z Gimnazije Ravne na Koroškem in Lovru Megušarju (fotografija Izgubljen) iz SŠ za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Urban Vendramin je bil proglašen tudi za naj avtorja natečaja. Med nagrajenimi šolami je tretje mesto pripadlo Gimnaziji Celje - Center, drugo mesto Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, prvo mesto pa je zasedla Gimnazija Ravne na Koroškem. Razstava fotografij, ki jo je pripravil Domen Kolšek iz DF Svit, je na ogled v tretjem nadstropju Ekonomske šole Celje. MAJA JERIČ, Ekonomska šola Celje www.nt-rc.si Kvartet Shalom prepeval na Madžarskem Na povabilo slovenskega veleposlaništva v Budimpešti smo pevci Mešanega vokalnega kvarteta Shalom, člani KUD Ljubečna, od 8. do 10. decembra gostovali na Madžarskem. V petek popoldne smo v čudoviti Matijevi cerkvi v Budimpešti prepevali obiskovalcem cerkve, zvečer pa smo pripravili tradicionalni predbožični koncert, ki so se ga udeležili predstavniki tamkajšnjih ustanov, kulturniki, akademiki, veleposlaniki in drugi predstavniki diplomatskega zbora ter Slovenci, živeči na Madžarskem. Po koncertu smo se v Ribiški trdnjavi udeležili sprejema pri veleposlaniku RS na Madžarskem Robertu Ko-kalju, naslednji dan pa smo s slovensko pesmijo nastopili še na koncertu, ki ga je pripravilo društvo Slovencev, ki živijo na Madžarskem. ALEŠ KOLŠEK 42 BRALCI POROČEVALCI II V "V . v Uspesna praznična tržnica Tradicija in običaji, ki smo jih sposobni gojiti in ohranjati, so pomemben del okolja ter družbe kot celote, kar smo dolžni približati tudi mladim generacijam ne glede na sodobne smernice, ki so vedno znova usmerjene k novemu, površnemu, »in-stant« ustvarjanju. V Osnovni šoli Lava se resnično trudimo otrokom privzgojiti odnos do tradicije, do spoštovanja ritualov, ki delajo življenje čustveno bolj polno in prijazno. In naša praznična tržnica sodi med pomembne tradicionalne do- godke, v okviru katerih otroci razvijajo poleg ustvarjalnosti in podjetnosti predvsem čustveni del osebnosti, povezan z veseljem, zadovoljstvom, s sodelovanjem ... Tudi letos smo se zelo dobro pripravili na praznično tržnico, za katero so učenci z učitelji in s kar nekaj starši ustvarjali v delavnicah v šoli. Želimo namreč, da otroci spoznajo vso pot od iskanja idej do končne izvedbe. Najprej morajo ugotoviti, kaj bi bilo primerno ponuditi na tržnici, kaj se jim zdi, da bi lahko bilo zanimivo za darila in bo obi- skovalcem všeč. Nato morajo izbrati materiale, iz katerih bodo izdelali izdelke. Tudi stojnica mora biti privlačna in estetska. Učenci so uživali pri izdelovanju, še bolj pa na tržnici, saj so se izkazali kot odlični ponudniki. Velik poudarek dajemo pristopu, primernemu nagovoru, obnašanju pri stojnici, kar je za življenje zelo pomembno. Na stojnicah so obiskovalci lahko izbirali med domačimi piškoti, zdravilnimi napitki, dišečimi vrečicami, okrasnimi aranžmaji, svečniki, vo- ščilnicami, domačimi rezanci, svečkami, v šoli skuhanimi marmeladami, dekorativnimi obeski ... Izjemno bogate in pestre ponudbe so se obiskovalci še kako razveselili. Iz zbranih prostovoljnih prispevkov bodo del sredstev namenili šolskemu skladu, del sredstev bodo oddelčne skupnosti po lastni presoji uporabile za namene skupnosti ali za pomoč sošolcem. Tržnica je v naši šoli v prvi vrsti izjemen predpraznični dogodek, namenjen ustvarjanju, druženju in temu, da za nekaj trenutkov ustavimo čas. A hkrati ob tem se trudimo, da se učenci naučijo odnosa do denarja, se tudi finančno opismenjujejo, kar je zelo pomembno. Tržnica ne more miniti brez kulturnega programa, tako so se predstavili pevke četrtih razredov, harmonikar Aljaž in priložnostni zbor zaposlenih. In praznična tržnica je najlepši uvod v praznične dneve z željo, da se ljudje malce ustavijo in predvsem umirijo misli in duha ter se bolj posvetijo drug drugemu. MK S pesmijo v praznične dni Pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje so v sredo, 13. decembra, do zadnjega kotička napolnili Celjski dom. Na božično-novoletnem koncertu S pesmijo v praznične dni so pod vodstvom Andreje Ocvirk in ob strokovni pomoči Boštjana Korošca predstavili izviren in zabaven božični program. V prvem delu so predstavili primorsko ljudsko pesem Stoji mi polje, nežno pesem slovenskega avtorja Andreja Makorja Prav po prstih in angleško To be or not to be. Zanimiv program so pripravili tudi naši gostje, Mojstri glasbenega ustvarjanja v Šolskem centru Celje, in sicer skladbe Amy Winehouse Rehab, zasedbe Pliš Metulji in Mlakarjevo Božično. V drugem delu so nas pevci popeljali v božično vzdušje s skladbami, kot so Pesem svetonočna plava, Coventry Carol, Nocoj je sveta noč, Prišla je lepa sveta noč, Božična uspavanka, That's Christmas to Me. Za zaključek pa so se zboru pridružili še naši gostje in skupaj so nam zaigrali razgibano skladbo Text Me Merry Christmas. Ob koncu nas je nagovoril še direktor Igor Dosedla in vsem zbranim izrekel novoletno čestitko. ALEKSANDRA KEŠE Z nastopa v Berlinu Dijaki Gimnazije Lava odlični Dijaki drugega letnika tehniške gimnazije so letošnjo jesen v Inkubatorju savinjske regije obiskovali zanimiva predavanja ter delavnice, ki so jih vodili strokovnjaki iz gospodarstva, in sicer o podjetniških idejah, prototipiranju, pitchingu, skratka o tem, kako priti od podjetniške ideje do končnega izdelka. Novembra so bili povabljeni najprej poslušali razgovor s stro-na zaključno prireditev SIA 2017 kovnjaki iz gospodarstva in ne-v ABC HUB v Ljubljano. Tam so gospodarstva o start up podjetjih in korporacijah. Na koncu je šest finalnih ekip predstavljalo svoje podjetniške ideje, ki so morale temeljiti na poslu, podjetnosti, kakovosti življenja in socialni vključenosti. Ocenjevalna komisija je najbolje ocenila ekipo, ki je predstavila razvoj raču- rJfjK i? Mirno in bleščeče leto 2018! Selektrosignal www.elektrosignal.si Celjska Božična pesem v Berlinu Glasbeno-gledališka igra Božična pesem, ki je v lanskem šolskem letu nastala po knjižni predlogi Charlesa Dickensa in je plod sodelovanja med nadebudnimi igralci III. OŠ Celje in nadarjenimi pevkami Gimnazije Celje -Center, je v po številnih ponovitvah v Celju in Sloveniji doživela krstno uprizoritev tudi na tujem. Učenci in dijakinje omenjenih šol so se pod vodstvom mentoric Simone Zupančič in Barbare Arlič Kerstein odzvali vabilu veleposlaništva RS v Berlinu in Izidorja Pečovnika ter za Slovenke in Slovence v Berlinu ter druge cenjene goste slovenskega veleposlaništva v prostorih Slovenske katoliške misije uprizorili gledališko igro Božična zgodba, ki je v prazničnem času nagovorila zbrano občinstvo. Njeno sporočilo o prazničnem duhu, prijateljstvu med vsemi ljudmi, dobroti in darežljivosti je kot naročeno za predpraznični čas, kar je potrdilo tudi občinstvo, ki je mlade umetnike nagradilo z bučnim aplavzom. Gledališka igra je bila uvod v uradni božično-novoletni sprejem slovenskega veleposlanika mag. Franca Buta, še pred tem pa so dijakinje GCC s slovensko pesmijo popestrile bogoslužje v cerkvi sv. Elizabete, ki so se je udeležili slovenski zamejci, ki bivajo v Berlinu. Mladim umetnikom je tako uspelo obogatiti že tako pestro predbožično dogajanje v Berlinu, ki je po njihovi zaslugi vsaj za naše zamejce dobilo pridih domačnosti, ki jo na tujem še kako pogrešajo. Obenem so Celjani pot v Berlin izkoristili tudi za ogled znamenitosti nemške prestolnice, ki je v tem času še posebej čarobna, a tudi za snovanje novih projektnih načrtov, kar bo obogatilo sodelovanje med obema šolama, ki pri skupnih projektih nista aktivni le na kulturnem področju (obe sta nosilki naziva kulturne šole, ki ga podeljuje javni sklad za kulturne dejavnosti), ampak tudi pri skupnem pedagoškem delu, medsebojnih hospitaci-jah učiteljev in strokovnih aktivov ter ESS-projektu integracije dijakov tujcev v šolsko okolje. GD, foto: AV v podjetništvu nalniške naprave, imenovane Slepi asistent. Zmagovalci Boris Savkovič, Aljaž Vizjak, Matjaž Vuherer, Tara Filčič in Gašper Lončar so dobili nagrado 500 evrov ter potovanje za enega od članov v podjetniški inkubator na Dunaj. V sredo, 6. decembra, je bila v Barbarini dvorani Knežjega dvorca v Celju zaključna prireditev, kjer so nekatere ekipe predstavile svoje ideje in zamisli. Tričlanska komisija je temeljito izprašala sodelujoče dijake in razglasila najboljše tri ekipe, ki so prejele brezplačno uporabo prostorov in infrastrukture Inkubatorja Savinjske regije v Celju. Tudi tokrat so dijaki Gimnazije Lava posegli po najvišjih mestih. Prvo mesto je osvojila ekipa z idejo SelfSound. Ekipo so sestavljali Matic Absec, Filip Ratkajec, Jaka Kedačič in Patrik Praprotnik (vsi Gimnazija Lava). Drugo mesto je osvojila ekipa SpineLabs (Tomaž Rejc Zagožen, Žan Vengust, Luka Komplet, vsi dijaki Srednje šole za strojništvo mehatroniko in medije SCC ter Jaka Baš z Gimnazije Lava). Tretje mesto je osvojila ekipa Slepi asistent v sestavi Boris Savkovič, Aljaž Vizjak, Matjaž Vuherer, Tim Lenarčič, Tara Filčič in Gašper Lončar. PETER JUVANCIC 44 MLADI ZA MLADE Učenje ali spanje, to je zdaj vprašanje ... Dijaki Gimnazije Celje - Center (GCC) iskreno o pomenu spanca za uspešno šolsko delo Za normalno delovanje človeškega telesa je potrebnih šest do devet ur spanca. Pomembni so tudi zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, prosti čas, čas, ki ga namenimo sebi ... Pri tem ostaja vprašanje, kako združiti vse navedeno z rednim delom doma, v službi in šoli, brez enoumnega odgovora. Dijaki GCC smo se ga lotili z obširno raziskavo in s tematskim tednom. Tega smo pripravili v šoli ob koncu koledarskega leta s številnimi predavanji in poljudnimi članki ter z dnevom, posvečenim čaju, tej starodavni pijači, ki nas lahko poživi ali pomiri. Kaj je spanje? Spanje je stanje, ko je naše telo nedejavno in počiva. Čeprav se v času spanja ne zavedamo svoje okolice, v telesu potekajo številni procesi, ki so nujni za normalno delovanje človeka. V povprečju spimo od šest do devet ur na noč, kar pomeni približno tretjino življenja. Spanje je nujno za normalno delovanje hormonskega in imunskega sistema, kopičenje energije, pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spominov ter pomembno vpliva na učenje. Energija, ki jo dobimo s spancem, je zelo pomembna za čas po spanju, ko smo ponovno aktivni. Koliko (ne) spijo dijaki GCC? Lahko bi malce parafrazirali star slovenski rek in zapisali, da se po spanju dan pozna ... Temu lahko pritrdimo tudi na GCC, saj je v obširni anketi, na katero je odgovorila več kot polovica vseh dijakov, kar 83 odstotkov dijakov izbralo možnost, da spanje močno vpliva na njihov šolski uspeh. Dijaki vemo, da je bolje oditi v posteljo in si napolniti baterije za naslednji šolski dan kot prebedeti noč zaradi učenja. Zavedamo se, da nenaspani možgani ne zmorejo pravilno delovati, da pomanjkanje spanca zmanjšuje dotok krvi v možgane, ki zaradi tega težje izvajajo zahtevne miselne procese, zmanjša se zmožnost reševanja težav, oslabljene so kognitivne funkcije, oteženo je konstruktivno razmišljanje in sprejemanje logič- nih sklepov. Takšno stanje torej ne pripomore k boljšemu, hitrejšemu in logičnemu razmišljanju, posledično pa je od tega odvisna tudi ocena. Četrtina dijakov je priznala, da pred napornim dnem v šoli hodi spat prej kot ponavadi, saj so tako bolj zbrani. Zapisano podpira tudi več študij, ki govorijo o tem, da spanec spodbuja živčne povezave, ki krepijo pomnjenje in uporabo usvojenih informacij. »Velikokrat sem opazil, da lažje pridobim kakšno odlično oceno, če grem večer pred ocenjevanjem kmalu spat. Bolj sem zbran, imam več energije, izžarevam več samozavesti in s tem lažj e prepričam profesor) a,« j e zapisal eden od dijakov tretjega letnika. Spanje in telesna teža ... Ste med tistimi, ki menijo, da pomanjkanje spanja ne škoduje, in se vam zdi, da je pet ur nočnega počitka povsem dovolj? Pomanjkanje spanja vpliva na odpornost, saj zmanjšuje spos obnost imunskega sistema za boj z okužbami. Ko smo neprespani, smo do-vzetnejši za bakterijske in virusne okužbe, telo pa potrebuje več časa, da jih premaga. Pomanjkanje spanja deluje tudi na hormone, kiso povezani z uravnavanjem teže. Pri nenaspanih ljudeh je v telesu več hormona grelina, ki je odgovoren za občutek lakote, manj pa je leptina, ki blaži željo po hrani. Ko smo utrujeni, je metabolizem počasnejši, količina maščobnih oblog se zato izdatneje kopiči, hkrati nam po neprespanih nočeh najbolj diši mastna in visoku kalorična hrana. Spanec in čustva ... Del možganov, ki je zaslužrn za razmišljanje in sprejemanje logičnih sklepov, je močno povezan s tistim predelom malih sivih rplir ki пдН/п- ruje čustva, kot so strah, jeza in tesnobnost. Pri nenaspanih ljudeh je povezava med temi centri slaba, zato težje nadzorujejo strah, jezo in razdra-žljivost. V tem okviru je povsem razumljivo, zakaj nas po neprespani noči že najmanjša stvar vrže iz tira. Prekratek dan - prekletstvo slovenskega dijaka? Kar 70 odstotkov anketiranih je potrdilo, da so v toli bolj zbrani in produktivni, kadar odidejo spat pred22. uro. Ker je1 večina dijakov vozaoev, to pomeni, da morajo vstati med 5. in 6. uro, nekateri tudi prej. Zato ptav nič nepresenoča podatek, da se dijaki močno veselijo aoncev tedna in počitnis. Kar 88 9 odstotkov vprašanih je potrdiio, da imajo takrat končano čas, da lehko spijo vsaj osem ur, česar si mod tednom in šolskim letom ne morejo privoščiti prav pogosto. Tri četrtine dijakov priznaua, da jih starši opozarjajo na dolžito potrebnega spanca in tudi nato, da ne sme biti »moteo« zaradi bližine elektro nskih napi ruv, ki z zaočnimi in s svetlobi mi signali pogosto kratijo zaslužen počitek. 78 odstotkoe vprašanih je priznalo, da se ne zme, nijo za pripombe in opozorila sraršev eer šole, ki prav tako opozerja na pomen spanja, četudi učitelji opozorila večkrtt Spre)kršrjo z izdatnimi zahtevami glede domačega dcla in ebsega učenja.Dijaki tako aečere (gre za čas po učenju) (pre)pogosto preživijo ob rabunal-niku in pometnem telefonu, nekateri pa uživajo in se sprošrajo tudi eb -ranju knjige, ker čez dao zsradi priprav na naslednji šolski dan enostavno nimajo časa za tovr- 4tnp akthmnsti Spanes in spalno okolje . Za zdrav in kakovosten spanec so pomembni tudi ležišče, primerne spalno okolje in sprostitev. Tik pred spanjem bi se morali izogibati športnim aktivnostim, hrani, ueo preh spanjem naj ne bi gledali čeleeizije in uporabljali računalnika ezirema zrli v zaslon pametnega tel efona. Priperočljivo je tudi, da spalnico uporabljamo samo za spanje. Vseeno te boljšemu spancu pripomo-se vsrkodnevna telesna aktivnost, ki obremeči tolo ravno toliko, da lažje zaspimo. Tudi primerna prehrana pripomore le kakovostnemu spancu. Teorija: praksa ... -eveda teorije ni vedno lahko prevajati v prakso. Ena od dijakinj drugega lelnika nam je zaupala: »Velikokrat slišim, da bi morali spati približno edem ur, se pravilno prehranjevati, kar zajema tudi pravilno in adrave pripravo obroka. Morali bi b.ii telesno aktivni, poskrbeti bi morali za nottanji mir ... A kot dijakinja splošne gimnazije tega enostavno ne zmorem. Zbudim se ob 5. uri, odidem v šolo, kjer preživim osem ur, ob običajnem dnevupridem domov ob 15.30. Če želim sproti opraviti vse domače naloge in se učiti, lahko delam do 19. ali 20. ure.V to niso všteti prehranjevanje, konjički, kakšna knjiga, sprehod, druženje s prijatelji, zato šolsko delo pogosto prestavim v nočne ure in izkoristim dan. Posledično mi ne preostane drugega, kot da v posteljo ležem precej pozno in eez teheu na noč spim naiveč pet urc« Res je, da se dolžina potrebnega spanca razlikuje glede na starostne skupine. Mladostniki ga potrebujejo približno devet ur na dan. Če se zjutvaj ne zbudijo spočiti, v šoli niso stoodstotno zbrani, kar vodi v začaran kro g, saj ostajajo dlje pokonci, da biopravili vse šolske obveznosti, in si s tem kratijo čas za počitek. Obstaja rešitev za ta problem? Vsekakor, pri čemer je močno povezana s sistem-skimirešitvami na področju šolstva, ki bi morale upoštevati znanstveno dokazana dejstva in namen, da razvoj mladostnika v največji možni meri podprejo tudi z načinom šolskega dela, in sicer na takšen način, da se v okviru pouka predvidi tako čas za sprostitev, redno telesno aktivnost (ne samo v okviru predpisanih ur športne vzgoje), neformalno učenje kot tudi za utrjevanje, ki ne bi smelo biti v tolikšni meri vezano na domače delo. Jasna razmejitev med »službenim« in prostim časom bi morala biti prioriteta vsakega sistema, ki želi, da v njem delujejo zadovoljni, srečni, spočiti, kreativni in produktivni posamezniki. Slovenske dijake z volilno pravico in tudi vse, ki je še nimajo, vsekakor najbrž zanima, če bo kakšen tovrsten razmislek predmet prihodnjih parlamentarnih volitev, seveda pod pogojem, da se bo kdo od vrlih slovenskih politikov sploh ukvarjal s tako »marginalnim« področjem, kot je izobraževanje ... Novinarke in novinarji Sledka, spletnega časopisa dijakov GCC Fntn: NTKA PTNTF.R JL /=IIUIMA7IIA ГЕ1 IE _ TENTED Stran Mladi za mlade so pri pravil i diiaki Gim naziie Celie - Center. OTROŠKI VRTILJAK 45 19 otrok obiskuje Waldorf ski vrtec Savinja. Najmlajši del dopoldneva, ko so otroci, stari od tri do šest let, še posebej aktivni, preživijo v ločeni igralnici. Starši z vrtcem tesno sodelujejo. Udeležujejo se različnih aktivnosti in dogodkov. Za letošnji Miklavžev sejem, ki ga vrtec že tradicionalno pripravlja skupaj s tamkajšnjo šolo, so mame in očetje pripravili domačo marmelado in druge dobrote. Otroci so celo leto na zeliščnem vrtu nabirali zelišča in jih sušili. Vodja Waldorfskega vrtca Savinja Žalec je diplomirana vzgojiteljica Tatjana Penič, ki je iz waldorfske pedagogike opravila posebno specializacijo. Eno glavnih vodil waldorfske pedagogike je, da pedagoški delavci otrokom ob pravem času in na pravi način posredujejo primerne vsebine. Nazaj k naravi Na obisku v Waldorfskem vrtcu Savinja v Žalcu Waldorfske šole in vrtci po svetu niso novost. Prvo šolo je leta 1919 v Stuttgartu ustanovil Avstrijec Rudolf Steiner. V več kot 50 državah jih je že več kot tisoč. V Sloveniji je prva waldorfska šola začela delovati v začetku 90. let v Ljubljani. Ob šolah delujejo tudi vrtci. Eden takšnih je Waldorfski vrtec Savinja, ki deluje od leta 2013, ko se je Waldorfska šola Celje iz knežjega mesta preselila v Žalec. Vrtec, ki je vpisan v razvid izvajalcev javnega programa in ga država financira v višini 85 odstotkov, trenutno obiskuje 19 otrok, starih od 11 mesecev do šest let, za katere skrbijo tri vzgojiteljice. Eno glavnih vodil waldorfske pedagogike je, da pedagoški delavci otrokom ob pravem času in na pravi način posredujejo primerne vsebine. »Elektronskih medijev ne uporabljamo. Vse, kar imamo - pravljice, lutkovne predstave, pesmice, deklamacije - je živa, vzgojiteljeva beseda. Zelo malo beremo, ampak večinoma veliko pripovedujemo,« pojasni diplomirana vzgojiteljica Tatjana ga waldorfskega vrtca. Otroci za igro uporabljajo izključno naravne materiale in veliko nestrukturiranega materiala - barvnih kosov blaga, kamne, školjke, veje, storže. »Večino teh stvari naberemo sami. Nekaj jih prinesejo tudi otroci s počitnic in sprehodov. Vse igrače, kot so punčke, živali in odeje, vzgojiteljice sešijemo oziroma spletemo same.« Otroci za igro uporabljajo izključno naravne materiale in veliko nestrukturiranega materiala - barvnih kosov blaga, kamne, školjke, veje, storže. Vse igrače, kot so punčke, živali in odeje, vzgojiteljice sešijejo oziroma spletejo same. Letni časi in prazniki Velik poudarek namenjajo ritmu in ponavljanju. »Otroci znotraj ustaljenega ritma lažje samostojno delujejo, saj vsak trenutek vedo, kaj sledi, in si tako že zelo zgodaj oblikujejo dober občutek za čas.« Vzgojiteljice, kot še dodaja Peničeva, skrbijo za mirno oziroma ne-stresno okolje, ki hrani otrokove čute in ga vabi v ustvarjalno prosto igro, ki je v tem vrtcu temeljna dejavnost. Ob njej se dogajajo številne V igralnici je prava mizarsko delavska miza, za katero otroci zelo veliko ustvarjajo. Poleg tega, da s kladivom zabijajo žeblje, si najstarejši fantje tik pred vstopom v šolo izdelajo lesene hišice, domek za palčka, ki ga tudi sami sešijejo iz volne. umetniške in rokodelske dejavnosti, kot so slikanje mokro na mokro, oblikovanje voska, risanje z voščenimi bloki, evritmija ali dejavnosti, povezane z letnimi časi in bližajočimi se prazniki. »Waldorfski vrtec živi v tesni povezavi z letnimi časi in s prazniki. Na praznike se pripravljamo, vrhunec je praznovanje, nato počasi pustimo, da praznik izzvene-va,« pripoveduje vodja žalske enote. Vzor kot motivacija Vzgojitelji v waldorfskih vrtcih skušajo biti otrokom vzor, ki ga je vredno posnemati. Otrok v waldorfskem vrtcu ne animirajo. Ko so dovolj zreli za določeno dejavnost, naj bi jih ta sama po sebi pritegnila. Otroci z vzgojiteljico počnejo smiselne vsakdanje stvari, povezane z realnim svetom okrog njih. V okviru svojih dejavnosti namenjajo velik poudarek zdravi prehrani. Tako kot ostali waldorfski vrtci v Sloveniji ima tudi žalski vegetarijansko prehrano. »Vr-tnarimo, skrbimo za okolico vrtca in igrišče, otroci sodelujejo pri pripravi preprostih obrokov, sami operemo perilo, ga sušimo, likamo in zlagamo. Poskušamo ustvariti varno vzdušje doma, pri čemer je pomembno tesno sodelovanje s starši.« ŠO Foto: GrupA COKOLADNICA OLINJE, kjer domače roke izdelujejo čokolado z ljubeznijo ^Г л Лјј Ia!^ »ИиВЛ JSMgjfe Praznični čas v čokoladnici Olimje prinaša posebno ponudbo daril. ustvarite sebi in svojim najbližjim z veseljem vas vabimo v čokoladni butik Celje čarobne okuse z edinstvenimi izdelki Vodnikova ulica 11,3000 Celje čokoladnega ustvarjanja. (nasproti srednje ekonomske sole) 46 RAZVEDRILO Šali je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Volitve Mlada nuna je prišla prvič na volitve. Ko je dobila v roke volilni listek, ga je mislila kar spustiti v volilno škatlo. In jo je opozoril predsednik volilne komisije, naj najprej naredi križec in šele potem spusti listič v škatlo. Nuna upošteva navodilo, se prekriža in spusti listič. Pokojnina Poštar prinese Štefanu težko pričakovano pokojnino, odpre vrata in vstopi. Štefan leži na postelji. »Ali ne bi vstali, da podpišete, da ste prejeli pokojnino?« Štefan: »Kot sem jo zaslužil, tako jo bom tudi sprejel.« Facebook Ravno ko je dedek odprl račun na Facebooku, ga je sveti Peter dodal za prijatelja. Menjava Mujo se je hvalil prijatelju Hasu: »Poglej, kako sem dobro ponaredil bankovec za sedem evrov!« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Haso ga nadere: »Pa kje si še videl bankovec za sedem evrov! Pojdi ga zamenjat k nekomu, ki tudi ne ve, da jih ni.« Mujo gre in se vrne čez pol ure: »Poglej, kako dobro sem zamenjal. Dobil sem enega za tri in drugega za štiri evre. Ona je začela Prepirata se sosedi: »Upam, da boste prodali psa. Včeraj moja hči ni mogla vaditi petja, saj jo je kar naprej prekinjal s svojim zavijanjem.« Druga odvrne: »Se opravičujem, ampak je ona začela!« Kaj mu manjka? Pride Štefan k zdravniku in pove: »Potrebujem potrdilo za bolniško.« Zdravnik: »Kaj pa vam manjka?« Štefan: »To potrdilo!« Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Rezervacija »Halo, je tam norišnica?« »Da, želite?« »Rad bi rezerviral prostor v decembru.« »Saj ste nori!« »Torej smo dogovorjeni?« V redu Srečata se prijatelja. »Kako si?« vpraša prvi. Drugi: »V redu.« »Mi lahko posodiš sto evrov?« »Žal mi je, nimam jih pri sebi!« »Kaj pa doma?« »Doma so tudi vsi v redu.« Krompirja ni Na policiji zazvoni telefon: »Halo, moj mož je šel pred tremi dnevi po krompir in se še ni vrnil! Kaj naj naredim?« »Nekaj drugega skuhajte.« Pričakovanja Resničnost CE SI RES DOBER V SLUŽBI, NE DOBIŠ POVIŠICE, AMPAK ŠE VEČ DELA REŠITEV SUDOKU 287 Zakaj ni dobro poslati žene na obisk k materi? Ker se vrne s tovarniškimi nastavitvami. 1 9 2 6 3 8 7 4 5 8 3 5 4 9 7 1 2 6 6 7 4 2 1 5 9 3 8 7 4 8 9 2 3 5 6 1 9 2 6 5 4 1 8 7 3 5 1 3 8 7 6 2 9 4 2 5 9 3 8 4 6 1 7 4 8 7 1 6 9 3 5 2 3 6 1 7 5 2 4 8 9 Vse slikovne šale vir: splet 1 9 4 3 8 6 9 3 8 1 4 9 6 5 7 3 4 1 5 2 2 9 8 6 Naša draga »generalna« K našemu učinkovitemu novinarskemu delu ne pripomorejo samo dobre ideje, zavzetost, hitrost, iznajdljivost in kar je še teh vrlin, ki naj bi jih imel novinar. Mnogokrat odločajo številne malenkosti, ki so to samo na pogled, sicer pa so zelo pomembne organizacijske zadeve. Za te pomembnosti iz ozadja skrbi naša tajnica uredništva, ki ji po domače pravimo »generalna«. Seveda z narekovaji, kdo je generalni pri nas, seveda dobro vemo in hierarhijo še kako spoštujemo. Red mora biti, sicer naša medijska hiša ne bi tako uspešno delovala, kot deluje. Torej naša »generalna«, ki ima kajpak tudi lastno ime, a za ta članek tokrat ni pomembno, ima res vse te pomembne malenkosti povsem pod nadzorom. Tako se ne more zgoditi, da ne bi bilo obvezne jutranje kavice za člane uredništva. Kajpak morajo zato tudi nekaj prispevati, znamenita dva evra, ki veljata, dokler skupne kave ne zmanjka. Sam svojo kavo spijem že doma, ob vojaški uri, zato mi je prihranjeno s predirno nežnim glasom opozorilo naše »generalne«, da je treba seči v žep. »Dej dva evra! Dej dva evra!« Tisti moji kolegi, ki morda zaradi večne obilice dela ne slišijo dobro, se naposlušajo tega refrena in hitro premagajo svojo pozabljivost. Tudi za pravočasno prijavljanje informacij za »ših-tarco« nas je naša »generalna« lepo disciplinirala. »Koliko dni plavega ti pišem?« je mogoče še sprejemljivo slišati le enkrat, še bolje pa nobenkrat. Da smo novinarji mobilni in namazani na poti, tudi poskrbi naša »generalna«, ko redno servisira naše službene jeklene konjičke. A ni se dobro znajti v koži tistega, ki pravočasno ne pripelje nazaj avta v uredništvo. Prav tako za močnejši spol v uredništvu ni priporočljivo »generalni« odkloniti pomoči pri nujnih fizičnih opravilih, kot so nošenje škatel ali nalaganje robe v službeni avtomobil. Za naše dobro sodelovanje z »generalno« zgodaj popoldne pride lepa nagrada, zastonj kavica oziroma »na-fehtana«, kot ji pravi »generalna«. Kar pomeni, da jo neredko prinesemo tudi sami, če ni drugih zunanjih donatorjev, »generalna« pa jo skuha, ko se vrne z »bren-tanja«. Kako pa vemo, kdaj je naša »generalna« zadovoljna? »Ko se v uredništvu raz-leže njen prešeren nasmeh, ki prihaja z »Murterja« (beri kadilskega balkona). Da nam je tudi letos »generalna« pred novim letom nabavila dobre »kalendre«, pa mi najbrž niti ne bi bilo treba omenjati, mar ne? BELEŽKAR novi tednik RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka POSODA ZA NAPAJANJE ŽIVINE ZVEZNA DRŽAVA V ZDA ZVIŠANI TON G BODEČ PLEVEL ZNANSTVENA PANOGA TATUM O'NEAL Povsod z vami GLAVNO MESTO BELGIJE OTOK V KVARNERJU ARABSKI ŽREBEC BEOGRAJSKA PEVKA (ZANA) IZRAELSKI OČAK MAJHNA OMARA GENSKO ENAK ORGANIZEM KRINKA LUBJE EVROPSKA REKA NEMŠKA VOHUNKA HARI PALIČASTA BAKTERIJA KOPRSKA TOVARNA LEŽALNI STOL GLAVNO MESTO SENEGALA NEDELAVNOST POLNJENA TESTENINA 19 NEMŠKA ZNAMKA BATERIJ AM. IGRALEC ARKIN LEN ČLOVEK (REDKO) 12 SVETILNI PLIN MAJHNA, PREPROSTA HIŠA GLAVNO MESTO TURČIJE ALEKSAN-DAR NASAD (ZASTAR.) NAJVIŠJI VZOR TOPILNO SREDSTVO VELIKA ZAČETNICA PRIPADNIK STRANKE ZNAM. ŠP. OBLAČIL LJUBLJANSKO VODNO MESTO NOČNI METULJ ČLAN BEATLESOV (JOHN) LAIK (SLABŠ.) NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) 20 KRČEVINA GNOMA IRIDIJ 9 GRŠKI SIR PEVKA ERBUS SLIKARKA (STAR.) KOZJI GLAS NOVI ZEMELJSKI VEK BRITANSKA PEVKA (RITA) IGO GRUDEN MESTO V BOSNI ZLATAN IBRA-HIMOVIĆ ŽIVAL S KLEŠČAMI 14 KDOR ŽVEČI TOBAK Nagradni razpis 1. nagrada: dežnik in božična zvezda cvetličarne Cvetje Irena iz Celja 2. nagrada: majica NT&RC in božična zvez- da cvetličarne Cvetje Irena iz Celja 3. nagrada: prašek NT&RC in božična zvezda cvetličarne Cvetje Irena iz Celja Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. decembra. Geslo iz številke 50: Jelenček Rudolf deli objeme. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven 3\k Dvojčka Rak Lev Izid žrebanja Nagrade podarja Center za zdravljenje hrbtenice in športnih poškodb Top-Fit Celje. 1. nagrado, pregled fizioterapevta in kineziologa, prejme: Jure Knez z Ljubečne. 2. nagrado, šolo za zdravo hrbtenico, prejme: Vladimir Marjetič s Polzele. 3. nagrado, obravnavo Trigger točk za zmanjšanje napetosti v mišicah, prejme: Majda Korenjak iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Potrdila o nagradah jim bomo poslali po pošti. T Devica Tehtni ca ISŽJ Dogajale se vam bodo presenetljive zadeve, ob njih boste sproščeni in veseli. Kar nekaj skrbi povzročate ljudem okoli sebe zaradi svojeglavega obnašanja in nenadnih odločitev. Umirili boste stanje svojega duha in se prepustili prazničnemu vzdušju. Odločitev, da sprejmete tisto, kar vam prinaša življenje, bo nagrada za vas in za vse ljudi, ki so del vašega življenja. Ozirali se boste, kam bi pobegnili pred lastnimi željami in hotenji. Lahko zbežite daleč stran, vendar vas bodo misli še vedno lovile. Prav je tako, kajti le vi sami se boste odločili, v katero smer se bo odvijalo vaše življenje. Prepustili se boste dnevom, ki vam bodo prinesli veliko lepih drobnih trenutkov, doživeli tudi prijetna srečanja in presenečenja. Ljubezen bo močneje valovila. škorpijon Vaši napori, da bi izven sebe našli srečo, so nesmiselni. Včasih so malenkosti tiste, ki nas dvignejo iz moreče tišine in moteče osamljenosti. Dnevi bodo polni nasprotij, vendar jih boste preživeli srečni in polni novih načrtov. Zamere, ki jih gojite v svojem srcu, boste prežvečili in izpljunili, prostor boste dali novi, sveži energiji. V ljubezni se vam nasmiha sreča, počutili se boste ljubljene in srečne. Kar naenkrat se boste odločili za nenavaden korak. Preteklost je tista, ki ji želite ubežati, sedanjost tista, ki vas preseneča, prihodnost pa tista, ki se vam obeta drugačna kot do sedaj. Naj bo ta trenutek zaključek, dan, ki prihaja, pa začetek novega. Igrivi in razigrani boste, dobili boste namige, ki vam bodo pobožali dušo in ogreli srce. Odločitev ne bo lahka, vendar nujno potrebna. Strel ec Dobro vam bo šlo od rok pri vsem, česar se boste lotili, vendar občutka harmoničnosti ne boste našli v sebi. Ozrite se okoli, nekje delate napako, nekaj velikega, pomembnega ste spregledali. Kljub težavam boste ohranili pozitivne pristope, zato vas čaka čisto posebna nagrada. Praznično vzdušje bo kot naročeno za sproščeno klepetanje z ljudmi, ki so del vašega življenja. Drugi bodo opazovali vaša naprezanja, da spremenite tok življenja, vi sami pa boste nihali med dobiti ali izgubiti. Meja med enim in drugim je enostavno zabrisana zaradi vas samih. Končajte ta splet okoliščin kot zmagovalec in prisluhnite letu, ki prihaja. Praznično vzdušje bo odlično in prav dobro se boste počutili ob skrivnostih, ki jih prinašajo ti čarobni dnevi. Umirili boste stanje svojega duha. Kozorog Zamišljeno boste zrli v nove dni in lovili misli, ki so drugačne, bolj žive, kot je bilo to nedavno tega. Skušajte ujeti tisto, ki vam lahko v prihodnje prinese tako iskano iskrico, ki vas bo ponesla naprej v življenje. Vpliv preteklosti bo obarval noči in vas ohranjal v pozitivnih vibracijah. Nostalgično se boste spominjali preteklosti in poskrbeli, da bodo vsi, ki so del vas, dobili drobne pozornosti. Sami se boste zapletali v mrežo nejasnosti, od drugih pričakovali več, kot ste sami sposobni dojeti. Vaše ravnanje bo tokrat drugačno, bolj spontano, bolj sproščeno. Tokrat vam bo uspelo, da zgladite nasprotja. Srečni in sproščeni boste kot že dolgo ne, zato vas čaka kar nekaj presenečenj prav posebne vrste. Partnerstvo vam bo pomenilo tisto nekaj več. Vodnar Vaša naprezanja bodo velika, vaše misli pa daleč stran od vsega realnega. Morebiti pa lahko premaknete ravno tisto, kar premikate že tako dolgo. Skušali boste ustreči še tako velikim zahtevam, za kar boste porabili kar nekaj energije in predvsem veliko časa. Dnevi bodo obarvani čarobno, zato boste srečni in polni notranjega nemira, ki vam bo povzročal pravo nostalgijo. Pri sebi boste tokrat želeli izpostaviti nejasno stran svoje narave. Dobili boste nejasen odgovor in zaradi tega občutili praznino v srcu. Bodite to, kar ste in ne tisto, kar ne želite biti, bodite nežni s seboj, ko se spreminjate. V veliko oporo in pomoč so vam dnevi, ki trkajo na vaša vrata. Odprite srce vsem spremembam, ki se morajo zgoditi in prebudite otroka v sebi. Ribi S svojim ravnanjem povzročate gorje sami sebi, sreča in uspeh se vam pa izmikata. Obrnite življenje na drugo stran, kajti uspeh je tik pred vami. Kdo ve, mogoče je pa ključ ravno v teh prazničnih dneh, ki prihajajo. Vaš vladar je še vedno v retrogradnem gibanju, zato vas lahko kaj preseneti. Ohranite trezno glavo in pozitivne pristope, ne dovolite, da vas kaj vrže iz tira. Čustva in strast bodo tudi tokrat izbruhnili z vso silovitostjo in srečni boste zaradi tega. Vaša pot bo nenavadna, ravno tako tudi odločitev zaradi pomembne zadeve. Sami spreminjate svojo usodo, čas, v katerem se nahajate, je naravnost idealen. Prepustili se boste prazničnemu vzdušju in z radovedno igrivostjo pričakovali, da se zgodi nekaj zares magičnega. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 3 6 7 KAR BRANI OBER 8 10 15 17 16 LITIJ 48 RUMENA STRAN Prispevali k promociji knežjega mesta Stojnico naše medijske hiše v središču Celja, kjer smo v okviru letošnjega Pravljičnega Celja znova vrteli kolo sreče, sta obiskala tudi Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja za potniški promet pri Slovenskih železnicah ter predsednik odbora za gospodarstvo in turizem v mestnem svetu, in Milena Čeko Pungartnik (desno), direktorica Zavoda Celeia Celje, ki je glavni organizator Pravljičnega Celja. Ob pogovoru z našo direktorico Anico Šrot Aužner smo jima postregli tudi s kuhanim vinom. Upamo, da njun nasmeh na izrazu ni samo zaradi okusnega »kuhančka«, marveč tudi zaradi prispevka Novega tednika in Radia Celje k živahnejšemu utrip v mestnem jedru v teh prazničnih dneh. Foto: GrupA 3 iPPMl ve оч/Iv рр№М ШШ г штј/ BmäU НИР ~*f>£ 1 fl^V ^ W I / ^F* ** ■ ^^B и ^»^ВЛ Шк\ » T * В Zaročenca in poročenca Gosta dobrodelnega koncerta I. gimnazije v Celju sta bila tudi župan Bojan Šrot in njegova zaročenka Katarina Karlovšek. Prstana sicer nismo videli, je pa veselo novico oznanila pred kratkim na družabnem omrežju, tako da čakamo na poročne zvonove. Kakšen nasvet za dolg zakon bi jima verjetno lahko dala podžupan Stane Rozman in njegova žena Tatjana, ki že dolgo okušata vse bolj in manj vesele trenutke zakonske zveze. Foto: GrupA Še ena nadebudna pevka Še eno pevko iz znane celjske družine smo opazili v zboru III. OŠ Celje, in sicer Mio Jenček, najmlajšo od treh hčera gledališkega in filmskega igralca Renata in prevajalke ter sodne tolmačke Grete Jenček. Po nastopu sta jo objela ponosna starša, ki podpirata in spodbujata tovrstne dejavnosti svojih otrok. Foto: GrupA Navijači Čas za prijeten pevsko obarvani večer si je vzel tudi vojni-ški župan Branko Petre, ki se je s sodelavko Urško Mužar udeležil dobrodelnega koncerta I. gimnazije v Celju. Direktor Muzeja novejše zgodovine Celje in glasbenik Tonček Kregar je bil tokrat verjetno malo bolj na trnih kot na svojih nastopih. V družbi partnerke Inge Kobe je namreč prišel spodbujat hčerko Zaro, ki poje v zboru III. OŠ Celje, ta pa je bil gost na gimnazijskem koncertu. Foto: GrupA Stara in nova garda Prijetno je bilo videti Toneta Turnška, čilega in zdravega, na slavnostnem podpisu pogodbe med rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško in dolgoletnim pokroviteljem. Če ste pozorni, lahko opazite, da legendarni nekdanji šef pivovarne in kluba edini izmed šesterice ne nosi očal. Andrej Šušterič in Vlado Privšek (z desne) sta z njim prvo pogodbo podpisala pred več kot 27 leti, 17. septembra leta 1990. Turnšku, ki je poskrbel, da je celjski klub znan v vsakem rokometnem kotičku po Evropi, so nazdravili tudi (z leve) Dušan Zorko, Bojan Cizej in Jernej Smisl. Ponoviti Turnškov dosežek že davno ni več cilj celjskega kluba. Foto: SHERPA Na zvezi tudi med tekom Gregor Globočnik, predstavnik za odnose z javnostmi v Mestni občini Celje, ima v teh dneh polne roke dela. Ob številnih dogodkih in projekti, ki jih je v tretjem največjem slovenskem mestu ne manjka, je bilo treba pripraviti vse potrebno za današnji tradicionalni novoletni sprejem župana Bojana Šrota ter še pred tem za prav tako običajno letno novinarsko konferenco, ki jo je tudi vodil. Na sobotno dogajanje v knežjem Pravljičnem mestu je piisopi-hal kar v športni opremi in tudi ob teku ni mogel brez telefona. Verjetno je kateremu od novinarjev pojasnjeval, zakaj še mu ni uspel pridobiti odgovora na zastavljeno vprašanje. Foto: GrupA