I-3
TRANSFUZIOLOGIJA NEKOČ IN DANES
Dobrih 100 let je minilo, odkar je dr. Janez Plečnik sodeloval pri delu v laboratoriju prof. Landsteinerja pri odkritju
sistema krvnih skupin AB0, enem velikih mejnikov v razvoju medicine. Omogočilo je transfuzijo skladne krvi, brez
katere ne bi bilo mogoče zdravljenje številnih bolezni. Prve direktne transfuzije v Sloveniji v letu 1926 so pomenile
začetek klinične uporabe tega pomembnega odkritja pri nas. Začetek organizirane transfuzijske dejavnosti pa
pomeni ustanovitev Transfuzijskega oddelka pri Centralni vojni bolnici v Ljubljani v letu 1945, pozneje Zavoda za
transfuzijo krvi, in ustanavljanje postaj, pozneje oddelkov za transfuzijo pri splošnih bolnišnicah v Sloveniji.
Tak razvoj organizacije transfuzijske službe je bil posledica razvoja dejavnosti s pomembnimi koraki: uvedba
brezplačnega prostovoljnega krvodajalstva, odkrivanje senzibiliziranih RhD-negativnih nosečnic in zbiranje pla-
zme za izdelavo anti-RhD gamaglobulina, izdelava krvnih pripravkov za zdravljenje hemofilije, testiranje krvoda-
jalcev na povzročitelje s krvjo prenosljivih bolezni, opustitev steklenic in uporaba plastičnih vrečk za zbiranje krvi
ter s tem povezana uvedba doslednega komponentnega zdravljenja, uvedba računalniško podprtega informacij-
skega sistema, organiziranje frakcioniranja v Sloveniji zbrane plazme v okviru nacionalnega programa samoza-
dostnosti, uvedba novih metod laboratorijskega testiranja.
Za vse naštete in številne druge nove postopke je bilo potrebno povezovanje vseh zdravnikov, zaposlenih v
transfuzijski dejavnosti.
Za te cilje je bila ustanovljena Transfuziološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva, pozneje preimenovana
v Združenje za transfuzijsko medicino Slovenskega zdravniškega društva. Organizirala je strokovne sestanke
svojih članov, pri organizaciji večjih strokovnih srečanj pa je sodelovala s Hematološko sekcijo Slovenskega zdrav-
niškega društva tako kot pri organizaciji letošnjega kongresa.
Pri obsežnem delu so s svojimi prispevki in razpravami aktivno sodelovali praktično vsi člani sekcije, najsi bo to pri
pripravi programov dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja iz transfuzijske medicine, pri obravnavi
organizacijskih in kadrovskih problemov kot pri obravnavi strokovne problematike v tako širokem razponu, kot
jo bomo obravnavali na letošnjem 2. kongresu hematologov in transfuziologov Slovenije z mednarodno udeležbo.
Ta razpon sega od vprašanj krvodajalstva, ki je osnova našega dela, racionalne uporabe krvi in možnosti zdravlje-
nja s posebej pridobljenimi celicami do dela v laboratorijih, preiskav krvi dajalcev na področju preprečevanja
prenosa bolezni s krvjo kot problemov skladnosti transfuzije v sistemih krvnih skupin AB0, Rh in drugih. Pri vsem
navedenem delu je treba zagotavljati kakovost. Le tako bomo dosegli, da bo čim manj tistih škodljivih učinkov
transfuzije, ki jih lahko preprečimo, da bo transfuzija krvi varen način zdravljenja.
Za varno transfuzijo pa je eden bistvenih pogojev dobro sodelovanje s kolegi, ki krvne pripravke uporabljajo za
zdravljenje. Eno prvih mest med njimi zavzemajo hematologi, zato so naša skupna strokovna srečanja tako po-
membna. Predstavljajo izziv in povabilo k sodelovanju pri delu, ki je pred nami.
Marjeta Potočnik,
predsednica Združenja za transfuzijsko medicino SZD
PREDGOVORI