Murska Sobota, 16. marca 1989 • Leto XLI • Št. 10 • Cena 2200 din VREME V soboto bo sprva oblačno z manjšimi padavinami, popoldan se bo razjasnilo. I/ nedeljo pretežno jasno s jutranjo meglo. VOLITVE 89 NAJBOLJ VROČ JE SKUHAN LASTNI VOLILNI GOLAŽ — Tak je naslov današnje aktualne teme: Volitve 89. V njej skušamo osvetliti nekatere dileme, ki se pojavljajo v zvezi z bližnjimi volitvami za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Naša skupna pomlad Razum naj prevlada nad čustvi V Jugoslaviji ze nekaj časa traja prava psihološka vojna, ki se je po zadnjih dogajanjih na Kosovu samo še zaostrila. Mednacionalne napetosti se stopnjujejo, in če nesoglasij ne bomo znali odpraviti, se bodo razmere lahko samo še poslabšale. Kadar čustva prevladajo nad razumom, ko ni več kulturnega dialoga, ko odpove celo ekonomska logika, postane vse skupaj še bolj skrb zbujajoče. In za razmere v državi bi zdaj lahko trdili, da so take. Z ljudmi, ki živijo na robu eksistenčnega minimuma, ni težko manipulirati, mnogi znajo to prav spretno izkoristiti, vendar ob tem pozabljajo na posledice. V boju za oblast in prestiž posamezniki ne izbirajo metod in sredstev in kaj malo jim je mar za vse tisto, kar smo gradili in razvijali dobra štiri desetletja. Namesto bratstva in enotnosti se čedalje bolj razpihujejo naciona ga posamezniki skušajo vnesti tudi se pravzaprav dogaja. Če smo bili še pred meseci trdno odločeni, da začnemo z uresničevanjem gospodarske reforme, se s sedanjim obnašanjem in dejanji od tega vedno bolj oddaljujemo. Govorimo o nujnosti odpiranja v svet, znotraj pa se vse bolj zapiramo. Republiške meje postajajo večja ovira od državnih, s takšnim obnašanjem pa se ruši tudi koncept o skupnem in enotnem jugoslovanskem trgu. Bojkot slovenskih izdelkov v nekaterih republikah nam to dovolj zgovorno potrjuje. Ko pralni stroj ali klobasa enega naroda postaneta sovražnik drugega, odpove prav vsaka logika. Ko interesi politike prevladajo nad go- ne strasti, sovraštvo in nasprotje, ki med tiste, ki se niti ne zavedajo, kaj spodarstvom, je vsak komentar odveč. V prvem valu pritiskov na Slovenijo so posledice takšnega obnašanja občutili tudi v nekaterih pomurskih organizacijah združenega dela. Da gre za nepremišljenost brez primere, ni potrebno posebej poudarjati, vendar se bodo morali tega prej ali slej zavesti vsi tisti, ki se tako obnašajo. V Jugoslaviji drug brez drugega ne moremo, slovensko gospodarstvo je močno odvisno od srbskega, kosovskega ali črnogorskega in obratno, zato s takšnim odnosom ne kaže nadaljevati. Vsako kljubovanje in razmišljanje o tem, kdo bo potegnil krajši ko- NAGRAJUJEMO! H Mercator - Univerzal LENDAVA NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA! Razen koles in mopedov prodaja Mercator-Univer-zal Lendava v svojih poslovnih enotah na obročno odplačilo tudi: pohištvo, belo tehniko, akustiko, tekstil, radiatorje, peči na trdo gorivo ... ŽREB JE ODLOČIL, DA PREJME ROG NA’ ROČNICA VESTNIKA MARIJA DONOŠA IZ FIKŠINEC 12, pošta ROGAŠOVCI. ČESTITAMO! Nagrado dvignite v Trgovskem podjetju Mercator-Univerzal Lendava, v poslovni enoti AVTOTEHNA, poleg Blagovnice. ČIMPREJ POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! V NASLEDNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI NOVO NAGRADNO IGRO! nec, lahko da le en odgovor — kratko bomo potegnili vsi. Ko se začnejo trgati tudi takšne poslovne vezi, ki smo jih spletli na osnovi skupnih vlaganj, bodo posledice lahko še bolj boleče. Ne smemo namreč pozabiti, da nas pri takšnem obnašanju opazujejo tudi tujci, ki so bili še do zdaj pri nas pripravljeni sovlagati. Vendar, zastonj smo sprejeli zakon o tujih vlaganjih, če partnerji ne bodo dobili občutka, da je njihov kapital varno naložen. Tega se morajo zdaj v prvi vrsti zavesti tisti, ki sejejo razdor med naše narode. Imamo le to srečo, da je ljudstvo še nepokvarjeno. In ne dovolimo nikomur, da bi ga pokvaril! Ludvik Kovač Za odgovornost javne besede Člani aktiva Društva novinarjev Slovenije za Pomurje so na seji 13. marca 1989 sprejeli naslednjo izjavo: Pomurski novinarji smo zaskrbljeni zaradi dogodkov, ki v zadnjih mesecih pretresajo jugoslovansko stvarnost. Najbolj pa nas žalosti položaj, v katerem se je v tem času znašel novinarski poklic v mnogih delih naše Jugoslavije. Zato pozivamo kolege v vseh jugoslovanskih redakcijah: Prenehajmo s hlapčevstvom političnim idejam! Nikar ne uporabljajmo laži. podtikanj in podpihovanj! Postanimo spet odgovorni oblikovalci javne besede: neodvisni, pokončni in resnicoljubni. Predvsem pa v teh, skrbi polnih časih, pomagajmo ljudem, da se bodo spet našli v bralski skupnosti narodov in narodnosti ShRJ! Postanimo zdaj, ko je to najbolj potrebno, povezovalci, spodbujevalci sodelovanja, dobrih odnosov in resnice. Pri tem mora bolj kot doslej delovati stanovska organizacija — Zveza novinarjev Jugoslavije. Če je doslej novinarji nismo čutili, niti pogrešali, bi morata tokrat poseči vmes in jasno povedati, do kod sega poslanstvo našega poklica, kaj je kršenje novinarske etike in kaj odgovornost za tovrstno dejanje. VARGA NA z SVETOVNEM z POKALU ^^famo milijon nas je. . . je nekoč zapisa! pesnik, trpeč zaradi usode svojega naroda. Nas — prekmurskih Madžarov — je stokrat manj, kljub temu našega obstoja, razen pomanjkanja narodnostne zavesti in ponosa, ne ogroža nihče. Težko je pojasniti to trditev, da ne bi izzvenela kot prilizovanje pripadnice narodnosti večinskemu — slovenskemu narodu, kljub temu pa upam trditi, da je obstoj in razvoj madžarske narodnosti v SR Sloveniji zagotovljen. Za to imamo ustavna, zakonska, moralna in materialna zagotovila celotne slovenske družbe. Bo že držalo. da moramo tudi mi, pripradniki narodnosti, deliti usodo, ki so jo nam naložili ti težki časi, vendar se mi zdi, da je najbolj zgovoren dokaz poštenosti slovenske narodnostne politike stavek, ki ga je pred nedavnim izreke! moj znanec v Vojvodini: »Da bi le bilo vas deset tisoč tu in nas dvesto tisoč tam!« Pa ni bil zlonameren, hote! je pač povedati, da bi verjetno stotisoči v položaju, v katerem je madžarska narodnost v Sloveniji, laže pomagali deset tisoč ljudem kot obratno. Ne moremo seveda mimo dejstva, da se tudi pripadniki madžarske narodnosti v SR Sloveniji srečujemo s težavami — jezik, dvojezičnost, šolstvo, informiranje; prav tako bo držala trditev, da smo obstajali leta in leta kot narodnostni subjekt v prvi vrsti v kulturi — bolje rečeno v ljudski folklorni dejavnosti. Obstaja pa ogromno dokazov za to, da se ta narodnost tudi narodnost-nozavestno in politično prebuja. Medtem ko je govorila pred leti v imenu te narodnosti le peščica ljudi, se jih danes čedalje več — tudi mladih — vključuje v razprave, sprejemanje sklepov, odločitev, ki opredeljujejo naš položaj. Glas narodnosti se je jasno slišal proti uvedbi znanih zveznih zakonskih predlogov, ki naj bi urejati tisto, kar smo mi uredili že zdavnaj — torej proti zveznima zakonoma o uporabi narodnostnih zastav, jezika in pisave narodnosti. Glas narodnosti se sliši tudi v razpravi o spremembah ustave. Izraz narodnost, ki je bi! nekoč sinonim za folkloro, je danes dobil nov pomen: politizacija narodnostnih problemov — ne proti integraciji z večinskim narodom, temveč za lasten obstoj, proti asimilaciji. 15. marec je za pripadnike madžarske narodnosti v SR Sloveniji enako kot 8. februar za slovenski narod. AH pa mogoče še več: saj ni le kulturni, temveč zgodovinski datum, ki potrjuje, da so tudi majhni narodi v lastni kulturi sposobni obstoja. OSREDNJA NARODNOSTNA PROSLAVA JE Povezuje nas »Ničvrednež in niče je tisti, ki zdaj, ko treba Je, umreti se boji, ki bolj življenje svoje cehi od naše domovine in časti.« Tako je zaklical Sandor Petofi daljnega leta 1848 svojim rojakom. S svojimi stihi je stopil v ospredje revolucije, v boj, ki je pomenil iskanje svobode. Hotenje in hrepenenje naroda, ki se je naselil v osrčju Panonske nižine, se je tako združilo s snovanjem največjega madžarskega poeta. Zato je 15. marec tudi datum, kije prispodoba madžarskega naroda in njegove kulture. Za pripadnike madžarske narodnosti v Pomurju je kultura še posebej pomemben dejavnik. To je temelj, na katerem se je razvijala in se razvija narodnostna zavest. Tudi nastop kulturnih skupin na osrednji narodnostni prireditvi, ki je bila v soboto zvečer v lendavski dvorani Nafte, to dokazuje. S plesi, pesmijo, glasbo in recitacijami so se predsta-. vili: mešana pevska zbora iz Petišovec in Trimli-nov, petišovski citrarji, folklorni skupini iz Žitko-vec in Genterovec ter študentje katedre za madžarski jezik Univerze v Mariboru. Predstavili so se tudi gostje iz Zalaegerszega, in sicer skupina Enek-mondok. Na pomen kulture kot mosta med narodi sta opozorila tudi oba slavnostna govornika: Rudi Leiner v slovenskem jeziku in Ernest E6ry v madžarskem jeziku. Tako Petofi kot Prešeren sta želela svobodo, mir in bratstvo med narodi. Naša dolžnost je, da te dediščine ne pozabimo. Še posebej na našem območju, kjer živimo skupaj Slovenci in Madžari, ki nas povezuje skupna zgodovinska usoda. Le en sekretar ZK Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Gornja Radgona so se odločili, da bo v gornjerad-gonski občini odslej (vsaj do konca skupnega mandata) v prostorih OK ZK poklicno služboval le en sekretar. To nalogo bo opravljal sedanji izvršni sekretar Tone Pevec. Ker je sekretar Branko Kurbus prevzel funkcijo v začasnem kolektivnem poslovodnem organu v DO Avtoradgona (tam je bil zaposlen že prej), so morali imenovati novega kandidata, ki bi postal poklicni sekretar OK ZK Gornja Radgona. Odločili so se, da bo v prostorih občinske organizacije komunistov le en poklicni funkcionar, tako kot je v občinah Ljutomer in Lendava. Tudi članstvo gornjeradgonske organizacije se je v minulih letih močno zmanjšalo, in sicer je številka še pod 700. bbp Jolanda Novak-Csaszar skupna usoda Ob kulturnem prazniku pa se ni potrebno zazreti le v preteklost, ampak bolj v sedanjost in prihodnost. Pravice, ki jih narodnostim zagotavlja slovenska ustava in številni drugi uspehi na področju izobraževanja, kulture ..., pa nas ne smejo zadovoljiti. Mnoge naloge, tako od uveljavljanja Poleg osrednje proslave v Lendavi je potekalo še več drugih prireditev v počastitev madžarskega kulturnega praznika. Na Hodošu so proslavo združili s praznovanjem dneva žena. V kulturnem programu so nastopili učenci prosenja-kovske šole, domači pevski zbor in recitatorji iz sosednjega Bajansenya. resnične dvojezičnosti pa do gospodarskega razvoja narodnostno mešanih območij, so še pred nami. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na trenuten položaj v naši družbi. V Jugoslaviji bi se morali zavedati, da le resnična enakopravnost vseh narodov in narodnosti zagotovi mir in omogoči napredek naše skupnosti. To pa bo možno le, če se bo naša družba razvijala demokratično in če bodo vsakemu narodu in narodnosti zagotovljene pravice, ki mu pripadajo. S. Ebry Foto: N. Juhnov aktualno doma in po svetu Zahodnonemška mesta bi se brez tujih delavce' zadušila v smeteh . morda tudi katero od slovenskih. Spomin, star kakšnih petindvajset let nam pove, v kakšnih mizernih razmerah so živeli naši sezonci, ko so soustvarjali »zahodnonemški gospodarski čudež«. Sedaj pa ta nepopustljivi notranji minister Friedrich Zimmermann, ki mu je baje zelo pri srču dopustniška eksotika daljne turške dežele. Izračunali so, da bo z uvedbo vizumov morala ZR Nemčija okrepiti svoji diplomatski predstavništvi v Beogradu in v Za-c grebu z najmanj 500 uslužbenci precej visokega ranga. Beri tudi pod naslovom Mi in »oni«. Lahko je množice podžigati - le kako jih pomiriti! To jugoslovansko razpoloženje je od časa do časa že blizu steklini, povedano na en način, ali, kot to slikovito ponazarjajo tisti, ki se ukvarjajo s psihologijo množic: ko trop bizonov nekaj vznemiri, se ta ogromna količina mesa spremeni v gibanje, ki ga ne ustavi niti tako katastrofalna zadeva, kot je na primer prepad, proti kateremu drvijo. Francoskemu mislecu Voltairu pripisujejo izrek: »Tudi če bi bila atenska množica sestavljena iz samih Sokratov (Sokrat, grški modrijan), bi bila to še vedno drhal.« Erich Fromm, nemški psiholog in med drugim teoretik »humanističnega socializma,« je zapisal: »Videti je, da je mogoče večino ljudi zlahka nagovoriti, da so kot napol prebujeni otroci pripravljeni, da se vdajo komurkoli, ki govori ali z dovolj grozečim ali z dovolj sladkim glasom, da jih omaje.« Hud poraz Ljudske stranke Nedeljske deželnozborske volitve v treh avstrijskih zveznih deželah (Koroška, Salzburška in Tirolska) so prinesle najhujši poraz avstrijski ljudski stranki (OFP). Na Koroškem je stranka zgubila 3, na Salzburškem prav tako 3 in na Tirolskem celo 6 mandatov. Avstrijska socialistična stranka (SPO) je izšla z volitev nekoliko manj okleščena: na Koroškem je zgubila 3 mandate, na Salzburškem enega, medtem ko je na Tirolskem obdržala prejšnje število mandatov. Zmagovalec volitev je nesporno avstrijska svobodnjaška stranka (FPO), ki je na Koroškem pridobila kar 6 mandatov, na Salzburškem 2 in 3 na Tirolskem. Gibanje Drugačna Koroška, ki so ga podprli koroški Slovenci, ni doseglo poslanskega mandata v koroškem deželnem zboru. Na Salzburškem je dobila 2 mandata ekološka meščanska lista, na Tirolskem 3, na Koroškem pa 2 mandata zeleni. Dante Alighieri, največji italijanski pesnik (1265—1321) je v svoji pesnitvi Božanska komedija, opisal potovanje skozi pekel, vice in nebesa. V nekem verzu (v prevodu Otona Župančiča) je Dante povedal: (tisti) »ki vstopate, vsak up pustite«. Ne bomo opisovali kakšne muke trpijo — po Dantejevo — duše minulih, ki so v vicah ali celo v peklu, ker te muke preživljamo že nekaj časa tukaj in zdaj in nam je vstop v pekel že Jugoslovanska verzija Dantejevega pekla znan na lastni koži. Živimo v geografskem prostoru, ki je nekoliko odmaknjen od jugoslovanskega »pekla«. Beremo, slišimo po radiu, gledamo (in slišimo) na televiziji. Variante, različne interpretacije. Že pred meseci so jugoslovanskemu časnikarstvu očitali, da ni objektivno, resnicoljubno. Član predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je na izredni seji obeh zborov zve- Vsak dan milijon dolarjev Iz sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo se dnevno »izplača« za Kosovo vrednost enega milijona dolarjev. Ta podatek so povedali na nedavni seji skupščine sklada. Skupna sredstva sklada bodo letos znašala 5.000 milijard in 300 milijonov dinarjev, od tega okoli 2.000 milijard kot obvezno posojilo, preostanek pa po samoupravnih sporazumih. Lani je bilo iz federalnega sklada za Kosovo plačano 742.571,8 milijona dinarjev, od tega 68,3 odstotka za gradnjo industrijskih objektov, za kmetijstvo 12,4, za promet 6,5 in za druge namene 12,8 odstotka. Po podatkih gospodarskih zbornic manj razvitih republik in pokrajine Kosovo so po samoupravnih sporazumih namenili za razvojne programe industrije in rudarstva 78,2 odstotka, preostanek pa razvoj kmetijstva in ribištva, gostinstvo in turizem ter za potrebe vodnega gospodarstva. Julka Vahen je v zadnji številki Naših razgledov objavila zanimiv pogovor z zagrebškim profesorjem socialne in politične psihologije dr. Ivanom Šiberjem v katerem ugotavlja: »Množico je lahko podžgati, strahovito težko pa jo je ohladiti.« Pojav množičnega odzivanja na dogodke ima v sebi nekaj vznemirljivega, pa naj gre za glasno, demonstrativno, za tiho, a še vedno manifestativno. Kakšni mehanizmi sprožajo množice? Prof. Šiber meni, da dogajanja, s katerimi se srečujemo, sploh niso presenetljiva, saj imajo svojo logiko. Za to, da pride do določenih oblik množičnega vedenja, je potrebno daljše obdobje nezadovoljstva ter nakopičenih neuspehov, tako družbe kot posameznikov. Trajajoča družbena kriza vzdržuje trajno nezadovoljstvo, iz njega pa vznikajo množice. zne skupščine v dramatičnem govoru pojasnjeval stanje okrog Kosova in v odgovoru na vprašanje, zakaj do danes še niso odkrili središča in glavnih voditeljev kontrarevolucije, dejal, daje njihova organizacija kot »večglava hidra (zmaj), ki jo sestavljajo različne organizacije in točke albanske obveščevalne službe.« Smo Slovenci šli v naši podpori V takšni množici se izgubljajo individualne razlike, množica opravi svojevrstno izenačitev, posplošitev, ki je vedno na veliko nižji ravni, ko so individualne zmožnosti. Množica preprosto onemogoča ravnanje na podlagi argumentov, je izrazito čustveno nasičena. Množica deluje torej na ravni parole, po zakonitosti »mi — oni«: »mi smo dobri, oni so slabi«, množica zahteva krivca, zahteva odgovornost in izrazito črno-belo vrednoti. Zato z množico ne morete komunicirati na ravni argumentov, ampak le na ravni čustev (kdor se spominja tv prenosa govora predsednika predsedstva SFRJ Raifa Diz-dareviča na nedavnem beograjskem mitingu ve, da je imel v rokah lističe in na vsakem lističu parolo op. ur. To črno-belo gledanje je značilno za množice, prav tako značilno pa je tudi za vso našo politično kulturo, pravi prof. Šiber. In kako množice utišati, kako preiti iz diktata množice v ustvarjalni dialog? Prav sedanje oblike delovanja množic neposredno dokazujejo velik primanjkljaj demokratičnih oblik vedenja ter možnosti demokratičnega delovanja v naši družbi. Zato imajo v nekem smislu prav tisti, ki pravijo, da se nekatere stvari pri nas ne bi mogle spremeniti brez množičnega javnega pritiska. Toda — to ni prihodnost razvoja naše družbe! Vzpostaviti moramo takšne mehanizme družbenih odnosov, v katerih bo posameznik v elementarnih oblikah demokratičnega delovanja lahko izrazil svoje mnenje, se zanj boril in potem spoštoval tisto mnenje, ki bo v tem boju mnenj dobilo večino. za Albance v žerjavico po kostanj, smo bili premalo in nepravilno informirani? Za 25. marec napovedujejo Srbi »miting« v Ljubljani. Lahko takšen miting preprečimo? Tuji tisk, na primer dunajski tednik Der Standard, piše, da smo si (Lazar Mojsov in predsedstvo SFRJ) tisto o albanski in drugih obveščevalnih službah enostavno izmislili, da bi lahko pometli to osemletno kosovsko tragedijo narodov in narodnosti, ki tam živijo. Še več kot Dantejev pekel je tu, vedno bolj ga slutimo in čutimo, vedno bolj smo v navzkrižju podatkov, ocen in analiz, ki nam jih posredujejo časopisi, radio in televizija. V tem Dantejevskem peklu se vsiljuje tisti primer pariškega časopisja iz leta 1815, ko je na otoku Elbi interniranemu bivšemu francoskemu cesarju Napoleonu L ob pomoči njegovih privržencev uspelo pobegniti z otoka, da bi ponovno vzpostavil svojo cesarstvo v Franciji. Neki pariški dnevnik je v naslovih uvodnikov to, sicer brezupno dejanje Napoleona, ki je trajalo potem natanko 100 dni, takole zapisoval : prvi dan — Korziška zverina pobegnila z otoka; drugi dan — Napoleon prispel do francoske obale; tretji dan — Njegovo veličanstvo pričakujemo v Parizu jutri. Kaj bo jutri? (De)formacije . '-j .J globus Dogajanja v zvezi s Kosovom vzbujajo in spodbujajo vse večjo in večjo napetost, čeprav nam je prav tu — in nasploh — potrebno čim prejšnje popuščanje napetosti. Mislim na tiste dni, ko je po zborovanju v Cankarjevem domu v Ljubljani nastala pravaeksplozija mitingov po vsej Srbiji. Tako zoperstavljenih formacij doslej še ni bilo in bržčas tudi ne tolikšne poplave dezinjormacij, kar vse skupaj opozarja na nemajhne deformacije v naši družbi. Moram reči, da mi je bilo zelo tesnobno pri srcu, ko sem spremljal tukajšnji prenos na televiziji iz Cankarjevega doma. Bil je to nekakšen ihtiv prenos v enem samem dahu: niti sem mogel razumeti govornikov na zborovanju, ker so bili utišeni zaradi prevajalcev, niti sem mogel spremljati zborovanja po prevodu, kajti prevajanje se je prenehalo vsakokrat, ko prevajalci niso dohajali govornika, in vsakokrat. ko so bili stavki za prevajalca prezahtevni. Tako sem se pozneje srečeval s premnogimi polresnicami, kajti tukajšnji poslušalci in gledalci so razumeli, kar so razumeli, dodali pa so tisto, česar niso razumeli, in potem so tisti okrog mene terjali pojasnilo tistega, kar so mislili, da so zvedeli, ne da bi jim mogel dopovedati, da tudi jaz marsičesa nisem mogel razumeti in da si lahko samo mislim, kaj je pravzaprav kdo rekel. Zgodilo se je torej, kar se je moglo zgoditi: že sicer prenapeti študenti in drugi občani so začeli svoj protimiting, katerega povod da je bilo zborovanje v Cankarjevem domu, cilji, pa, kakršni so pač bili. Ne bom jih razčlenjeval, kajti ozadja so vse manj jasna, čim več časa mineva. . Morda se vam zdi previdnost, ko smo v zanikanju Smoletove izjave slišali, da prevod ni bil dober, ko je beograjska televizija izjavila, da je bil prevod v osnovi točen. Kajpak, kolikor je prevoda sploh bilo. Da ne govorimo o prevodih samo polovice misli oziroma stavka in ob tem ne omenjamo rekla: pol resnice je cela laž. Korektno bi kajpak bilo, da bi bil prevod celovit, in če je bila že taka potreba po prenosu iz Cankarjevega doma, ki je bil itak z zamudo, bi lahko bila zamuda še malo večja, škoda pa bi bila manjša, vsaj kar se resnice tiče. O političnih posledicah raje ne govorim. Tako smo spet pri posledicah, ki nas delajo slepce za vzroke. Toda kako naj pridemo do pravih vzrokov, ko nam pristojni za informacije o vzrokih deformacij in vsega drugega govorijo samo ob priložnostih, ki so za to izbrane, ali pa ko jih prisilijo razmere. Tako kot je zadnje objavljanje vsega scenarija na Kosovu, ki je menda le delček tistega scenarija za rušenje Jugoslavije, o katerem je govoril že Mitja Ribičič v času, ko je bil predsednik CK ZKJ, kot zdaj zvemo iz objav v tukajšnjih časnikih. Kako je to sploh mogoče? Ne da bi vedel za ozadja, zaradi najrazličnejših vojnih, državnih q in drugih skrivnosti pač samo ugibam o tem, kaj je pravzaprav neu-ravnoteženega. ti V nedavni televizijski oddaji je bilo rečeno, da je na primer slo-O venska Zveza komunistov s standardno partijsko prakso izdatno iz-§ gubljala podlago za svoj obstanek, med tem ko je v drugih delih deže-le. prav standardnost delovanja republiških partij žela več odobrava-nja. 2 Razlike, o katerih neradi govorimo, se torej stopnjujejo, in koli-kor bolj se te razlike stopnjujejo, tolikor večjo podporo imajo posame-zne partije znotraj svoje »dežele«. Toliko več medsebojnega nerazumevanja je, in dobro bi bilo, da dajo posamezni deli vsej deželi kar najjasnejša stališča, razbremenjena političnih metod občevanja. Kar najbolj neposredno — brez prevajalcev. Viktor Širec Avstrijci v čakalnici Evropske skupnosti Avstrijci imajo močne argumente, na podlagi katerih lahko domnevajo, da bodo zaželena nova članica ES. Po stopnji razvitosti, izraženi v brutodomačem proizvodu na prebivalca, so pred Avstrijo od dvanajsterice le Francija, Luxemburg, ZRN in Danska. Zato bi bili Avstrijci v ES neto plačniki, to se pravi, v proračun skupnosti bi več vplačali, kot pa dobili iz njegovega subvencioniranja. Kot že omenjeno, gre približno dve tretjini avstrijskega izvoza v države ES in približno ravno toliko je delež uvoza iz teh držav. Avstrija je že zdaj vključena v evropske raziskovalne projekte. Prometno je Avstrija kot tranzitna država zelo pomembna za ES itd. Kljub temu jih razžira dvom o tem, kako bodo v ES sprejeli njihovo prošnjo za članstvo, in to ne brez vzroka. Nekateri menijo, da imajo v ES preveč dela sami s seboj, da bi se lahko ukvarjali s sprejemom novih članov. V zvezi s tem se slišijo mnenja, da bo primeren čas za sprejemanje novih prijav po letu 1995. Če pazljivo analiziramo javne nastope predsednika komisije ES Delorsa, potem vidimo, da odganja nove kandidate, in jim bolj ponuja integracijo ES in EFTA. Vendar je tisto, kar Delors ponuja kot integracijo, dejansko samo ponujanje, naj države EFTA enostransko prevzamejo normativno ureditev ES in naj se podredijo evropskemu sodišču, ne govori pa o enakopravnem soodločanju pri ustvarjanju evropskega sistema. Avstrijci bi se radi priključili ES, ne da bi prizadeli svojo nevtralnost. Tudi glede tega so dobili nespodbudna opozorila. Nemški CDU politik Naries je izjavil, da je ES politična zveza, v kateri ni prostora za nevtralne. Tudi na reprezentančnem zboru znanstvenikov, gospodarstvenikov, politikov in časnikarjev, ki sta ga organizirala angleški ambasador v Avstriji in avstrijski v Angliji na temo Avstrija-ES, niso slišali nič spodbudnega. Angleži so jih nenehno spraševali, če ni nameravani pristop k ES proti določilom avstrijske državne pogodbe. Opozorili so jih, da se dejanje pristopa k ES lahko okvalificira kot priključitev k ZRN in da zaradi tega SSSR kot sopodpisnica državne pogodbe da lahko veto. Sicer pa so trajala pogajanja o Sporazumu o svobodni trgovini z ES celih deset let. Takrat so jim povzročali težave Italijani južne Tirolske. Kdo jim bo povzročal težave pri morebitnih prihodnjih pogajanjih? Ne glede na navedene dileme v Avstriji resno preučujejo, kaj pomeni za posamezne dele gospodarske politike in za posamezna gospodarska področja sedanji status v razmerju do ES oziroma kaj pomeni priključitev Avstrije k ES po uresničenju skupnega trga. Primerjava kaže predvsem vsebinske oziroma kakovostne spremembe, niso pa ovrednotene posledice, denimo priključitve k ES. V poročilu vladine delovne skupine piše, da popolna udeležba Avstrije na skupnem trgu ne bi smela povzročiti nerešljivih problemov. Glede obremenitve s tranzitnim prometom mislijo, da bi bilo treba iskati v okviru ES posebno rešitev. Prosto gibanje delovne sile ni do sedaj povzročilo večjega preseljevanja znotraj evropske dvanajsterice in zato računajo, da priključitev ne bo povzročila večjega vpliva na trg delovne sile v Avstriji. Kmetijstvo doslej ni bilo zajeto s Sporazumom o prosti trgovini. Vendar polna priključitev ni možna, ne da bi skupni trg zajel tudi kmetijstvo (delovna skupina niti ne skriva, da bo kmetijstvo neke vrste žrtveno jagnje). Če so si vsi enotni, da ima velik trg blaga, storitev in kapitala prednosti, so mnenja o posledicah prostega gibanja delovne sile, prostega lociranja podjetij in proste prodaje zemljišč deljena. S prostim gibanjem delovne sile je možen pritok poceni delovne sile, ki bo zmanjšal interes BUDIMPEŠTA - Lani je Madžarsko obiskalo 18 milijonov turistov, čisti dobiček pa znaša 669 milijonov dolarjev. Zaradi novega zakona o prehodu meje je iz Madžarske odšlo na tuje 11,2 milijona Madžarov, kar je za 150 odstotkov več kot leta 1987. Samo v Avstrijo je šlo petkrat več Madžarov kot leto prej. NEW DELHI - Tudi iz Mongolije so se začele umikati sovjetske čete. To je izjavil mongolski predsednik na tiskovni konferenci v New Delhiju. Po njegovem mnenju bodo skrčili tudi lastno armado, saj so se mongolsko-kitajski odnosi v zadnjem času izboljšali. VZHODNI BERLIN - Vsi tuji državljani, ki so v Nemški demokratični republiki več kot 6 mesecev, bodo imeli pravico glasovati na volitvah za lokalne organe 7. maja. Tako je sklenil parlament. To pravico bo dobilo prek 167 tisoč tujcev iz 129 držav iz vsega sveta. BUDIMPEŠTA - Pred dnevi so v madžarskem glavnem mestu spet demonstrirali proti nameravani gradnji hidrocentrale Nagymarozs—Visegrad. Kakšnih 500 demonstrantov je tudi zahtevalo, naj se ljudstvo o nameravani gradnji izreče na referendumu. MUNCHEN — Bavarska obmejna policija je prejšnji petek preprečila 28 Jugoslovanom prestopiti avstrijsko-za-hodnonemško mejo. To sicer ni nič novega, saj so tudi prej kakšnim 50 do 70 Jugoslovanom tedensko onemogočili vstop v ZR Nemčijo. VATIKAN — Tukaj so ostro kritizirali roman Satanski stihi pisatelja S. Rushdieja. Rečeno je bilo, da je to delo »bogokletno in žali čustva vernikov.« Vatikanski dnevnik Oservatore romano piše, da bi se morali vprašati, »za kakšno svobodo misli pravzaprav gre, če z njo žalijo verska čustva milijarde ljudi.« BUDIMPEŠTA — Po povratku z dvodnevnega obiska v Moskvi je madžarski premier Miklos Nemeth izjavil, da je Gorbačov zagovornik pluralizma v okviru enostrankarskega političnega sistema, hkrati pa tudi meni, da bo praksa pokazala, kakšne rešitve so boljše. Tudi po Nemethovem ni glavno enostrankarska ali večstrankarska ureditev, pač pa je najpomembneje ustvariti razmere za resnično demokracijo. podjetnikov za kapitalno intenzivne naložbe in racionalizacijo poslovanja. S prostim gibanjem delovne sile je možen pritok poceni delovne sile, ki bo zmanjšal interes podjetnikov za kapitalno intenzivne naložbe in racionalizacijo poslovanja. Zlasti na razvoj avstrijskega turizma bi lahko slabo vplivala svoboda lociranja podjetij skupaj s svobodnim gibanjem delo V ŽARIŠČU DOGODKOV vne sile in prosto prodajo zemljišč, saj bi lahko tuja podjetja s tujo delovno silo slabo vplivala na indentiteto in svojevrstnost ponudbe države. Obstaja tudi nevarnost pozidave zemljišč s počitniškimi hišami ali stanovanji, ne nazadnje bi se zaradi povečanja povpraševanja po zemljiščih lahko cene zemljišč tako dvignile, da zaradi tega nakup zemlje domačinom ne bo več mogoč. Nasprotniki opozarjajo tudi na to, da se Avstrija kot članica ES ne bo mogla braniti pred tranzitnim prometom, da ne bo mogla zavarovati gorskih kmetij itn. Za Jugoslavijo bi z vidika sedanje ureditve svetovnih ekonomskih odnosov in ureditve odnosov Jugoslavija—ES pomenil vstop Avstrije v ES izboljšanje pogojev za blagovno menjavo med Avstrijo in Jugoslavijo. Če pa bi se uresničile napovedi o razvoju svobodne trgovine blaga in storitev s pomočjo ZDA in GATT na trgih izven ES, potem bodo najbolj dinamični trgi izven ES. Čimbolj bo namreč ES navzven protekcionistična, bolj se bo zmanjševala notranja dinamika trga ES. Za Jugoslavijo je gotovo zanimivo, da jo obkroža čimveč dinamičnih in odprtih trgov in da se za svobodno trgovino zavzema čimveč držav. STRAN 2 VESTNIK, 16. MARCA 1989 od tedna MURSKA SOBOTA — V soboto med 9. in 11. uro so bila znova odprta vrata občinskega komiteja Zveze komunistov za člane in nečlane. S temi dežurstvi vodilnih partijskih delivcev soboške občine vsako drugo soboto v mesecu želijo pritegniti čimveč ljudi, ne le komunistov, in z njimi izmenjati izkušnje. Pa ne samo o aktualni politični in gospodarski problematiki, ampak tudi o vseh drugih vprašanjih, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življenju. Veseli pa so tudi vsake pobude, mnenja in predloga, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu delovanju ZK v soboški občini. MURSKA SOBOTA — OK SZDL'je pozvala predsednike krajevnih konferenc Socialistične zveze v občini, da se odgovorno lotijo izbora kandidatov za letošnja občinska priznanja — srebrne znake OF in priznanja družbenim organizacijam in društvom, ki jih bodo podelili ob 27. aprilu. Ker je število prejemnikov teh pomembnih družbenih priznanj omejeno, naj bi izbor opravili že v svoji organizaciji in za priznanje predlagali le izjemoma več kandidatov. Predloge na priloženih obrazcih bodo prejemali do konca marca. MURSKA SOBOTA — Soboški borci izražajo veliko zaskrbljenost nad sedanjim dogajanjem v Jugoslaviji, zlasti v SAP Kosovo. Številni mednacionalni spori, ki se žal prenašajo tudi v gospodarstvo, ne prispevajo k reševanju kriznih razmer. Zato si bodo prizadevali okrepiti bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, kar je bilo skovano v NOB. To je eden najpomembnejših sklepov s seje občinske borčevske organizacije, na kateri so dokaj ugodno ocenili opravljene naloge v preteklem letu in si zadali nove cilje za letos. MURSKA SOBOTA — Na seji občinskega izvršnega sveta so obravnavali predloge za dopolnitev programa ukrepov gospodarske politike za uresničevanje družbenega načrta v letu 1989. V glavnem gre za stališča in mnenja skupščinskih zborov, ki se zavzemajo za bolj obvezujoče sklepe za posamezne subjekte — od izvršnega sveta do sisov in delovnih organizacij. V ta prizadevanja sodijo tudi zavzemanje za boljšo kadrovsko politiko in ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva, predvsem glede zniževanja prispevkov za sise iz občinske pristojnosti. Na seji pa so sprejeli tudi vrsto odlokov o komunalnih taksah ter javnem redu in miru. GORNJA RADGONA — 7. marca so se sestali člani občinskega komiteja ZK Gornja Radgona, naslednjega dne pa še predsedniki — sekretarji konferenc OO ZK v občini. Pogovarjali so se o aktualnih družbenopolitičnih razmerah ter o kandidatih za sekretarja in člane komiteja. MURSKA SOBOTA — Kljub republiški usmeritvi o dvigu prispevne stopnje za otroško varstvo ostaja ta zaenkrat v soboški občini nespremenjena in bo tako v primeru, da ne bo presežkov, ampak primanjkljaj, le-ta na račun dejavnosti. Tega pa si tudi v gospodarsko obubožanem okolju ne bi smeli privoščiti, saj nas za izplačilo nadomestil med porodniškim dopustom obvezuje samoupravni sporazum, naši otroci pa, da jim skušamo omogočiti enakovredne razmere kot drugod v Sloveniji. Denarnih pomoči potrebnim pa dati tudi te, zato ni naključje, da se je predsedstvo skupščine otroškega varstva odločilo za sprotno spremljanje finančnih podatkov, za kar potrebuje točne podatke komiteja za družbeno planiranje o mesečnem gibanju osebnih dohodkov ter sodelovanje strokovnih služb. Velike možnosti za vpis v vojaške šole in akademije Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je objavil razpis za sprejem kandidatov na srednje vojaške šole in vojaške akademije v letu 1989. Vpis kandidatov je možen v naslednje srednje vojaške šole: Letalska splošna srednja vojaška šola Maršal Tito v Mostarju, Splošna srednja vojaška šola Bratstvo in enotnost v Beogradu, Splošna srednja vojaška šola Ivo Lola Ribar v Zagrebu, Splošna srednja vojaška šola Franc Roz-man-Stane v Ljubljani (samo za kandidate z območja Slovenije). Vpis je možen od prvega do tretjega razreda. Potem so še naslednje srednje vojaške šole: Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu (pehota, artilerija, oklopno mehanizirane enote, inženirstvo, zveze, atomsko-biolo-ško-kemična obramba, elektronsko izvidovanje in protielektron-ska dejstvovanja), Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu (strojna, elektroniška, prometna), Srednja vojaška šola vojaškega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu (letal-sko-tehniška, protiletalska obramba, zveze, elektronsko izvidovanje in protielektronska dejstvovanja),' Mornariška srednja vojaška šola v Sarajevu — vpis je možen samo v tretji letnik — Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (medicinski tehnik), Glasbena srednja vojaška šola v Sarajevu — v ti dve šoli je možen vpis samo v prvi razred — in Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu (mehaniki za razno oborožitev in naprave). V letošnjem letu bodo sprejemale gojence naslednje vojaške akademije: Vojaška akademija kopenske vojske, Vojaška tehniška akademija kopenske vojske. Letalska vojaška akademija, Vojaška akademija vojnega letalstva in protiletalske obrambe, Mornariška vojaška akademija. V vse srednje vojaške šole in akademije se lahko prijavijo kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje. Šolanje se začne prvega septembra in traja za učence srednjih vojaških šol štiri, tri in dve leti, za gojence vojaških akademij pa štiri in pet let. Kandidati se morajo prijaviti na razpis do prvega aprila za vojaške akademije ter do 31. marca za srednje vojaške šole, izjema je Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, kjer je razpis podalj- do tedna šan do 30. junija 1989. Med šolanjem imajo učenci in gojenci tudi nekatere ugodnosti, ki so urejene s pogodbo. Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z razpisom za vojaške šole in akademije dobijo kandidati pri Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo SR Slovenije, Splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane v Ljubljani, upravnem organu za ljudsko obrambo v občini in skupnosti za zaposlovanje. F. M. ZA IN PROTI Ne gre za zloglasna opredeljevanja, kot se je treba v zadnjih dneh (ponekod tudi na silo) opredeljevati proti izrečenemu v Cankarjevem domu; gre za dejstvo, da so skupine otrok v vrtcih pre-številčne — taki so tudi normativi — obenem pa je prav višje število otrok v vrtcih tisto, ki jamči standarde, ki jih v vzgojno-var-stvenih organizacijah pričakujemo. Da imajo namreč v njih naši predšolski otroci, ko smo starši na delovnih mestih, poleg varstva tudi vzgojo. Izobraževalni proces se namreč začenja zelo zgodaj, kar tako starši, ki se premalo ukvarjajo s svojimi malimi nadobudneži, kot drugi, ki imajo v družbi moč odločanja, premalo zavedajo. Zato odmerjajo vse manjši delež za didaktična sredstva, dotrajanih igral na igriščih oz. vedno več in vse manj kakovostnih novih. Nič več iz lesa, na katerega so zaradi njegovih naravnih lastnosti strokovnjaki svojčas tako prisegali, zdaj pa vse bolj molčijo, ko obstojnejša kovina izpodriva les in še marsikaj, kar je bilo v prid generacije, ki raste. Tista, ki nas je starše že prerasla, je sila agresivna, velikokrat z malo občutka, tisti, ki ji ga še lahko oblikujemo, pa storimo to, kolikor se le da — pravočasno! In čemu o tem pišemo prav sedaj? Zato,.ker je čas vpisovanja otrok novincev v vrtce Vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota (in verjetno tudi drugih) priložnost, da razmislimo o tem, kaj je bolje za otroka. Prenapolnjene skupine, v katerih se vzgojiteljice in varuhinje stežka posvečajo tihim posameznikom —- malčkom, ki so morda bistri, pa ne opozarjajo nase, in zato bolj onim, ki znajo pritegniti pozornost. Vsi pa kričijo, če hočejo preglasiti drug drugega v množici, na katero se morajo navaditi prezgodaj. Največkrat že takrat, ko bi bila za njihov nemoten razvoj primernejša ena, največkrat ustrezni dve osebi. Na vse to strokovnjaki opozarjajo, višajo starostno mejo, ko je malčka dobro vključiti v vrtec zaradi kolektivne igre in posjavljajo kot nujo pripravo na šolo, saj so razlike med vrteškimi varovanci in drugimi otroci sicer preočitne. Vemo tudi starši, vendar pri obeh zaposlenih ali samohranilki drugih možnosti ni, če ne priskočijo na pomoč stari starši ali dobri sosedje. Toda slednje je lahko le začasno in varstvo v sili, ne pa tako, kot ga otroci potrebujejo. In v uvodu nakazana dilema opredelitve: ta je »za« vrtec in »proti« prenapolnjenim skupinam v njem, kar pa je v teh čudnih časih, v katerih dajemo prednost vsemu drugemu kot človeku, sila težko, ker prehaja breme vse bolj na vzgojno-varstvene kot gospodarne organizacije in se bodo morale kot take tudi obnašati. To pa vedno ne bo v prid otrok! Brigita Bavčar ----SREDNJE ŠOLSTVO Razvrednoteno delo Materialno stanje srednjih šol v Sloveniji naj bi bilo izredno kritično. To je namreč mogoče sklepati po nezadovoljstvu srednješolskih učiteljev, ki je vse pogostejše in glasnejše. Ugotavljajo namreč, da pri osebnih dohodkih ne zaostajajo samo za gospodarstvom (okrog 7 odstotkov), ampak še bolj za drugimi družbenimi dejavnostmi, če se primerjajo po kadrovski sestavi, vse bolj pa jim primanjkujejo sredstva tudi za opremo, strokovno literaturo in še marsikaj (stanovanjska posojila, prehrana ...). Posledice pa se kažejo v tem, da pada kakovost dela, da ni več skoraj nobene izbire za pedagoški poklic, da si gospodarstvo ustanavlja vzporedne izobraževalne oblike, ki prevzemajo funkcijo srednje šole, in da so si šole tudi same prisiljene iskati dodatne vire dohodka za vsako ceno, tudi na račun negativnih posledic na vzgojno-izobraževalni proces. Srednješolski učitelji se zavedajo težkih gospodarskih razmer, ko tudi drugi delavci niso zadovoljni s plačami. Zato ne želijo biti bolje nagrajeni za svoje delo kot strokovni kader v gospodarstvu z enako ali podobno izobrazbo. Želijo in zahtevajo pa, da družba ne bo še naprej podcenjevala njihovega dela, po drugi strani pa jim nalagala vse več obveznosti. Izobraževalna skupnost Slovenije jim je, denimo, v januarju namenila za osebne dohodke manj kot milijon 300 tisoč dinarjev na enega srednješolskega učitelja. In ker s takšno plačo marsikdo ne bi mogel shajati so prisiljeni delati več, kot je Soboški izvršniki o družbenih sisih Na seji izvršnega sveta soboške občine so menili, da je bila lani dana prednost zdravstvu, predvsem bolnišničnemu, letos pa bi jo morali dati skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva ter drugim skupnostim. Ne bi namreč smeli dopustiti, da starši izpisujejo otroke iz vrtcev ter da ne bi mogli živeti tisti, ki si z lastnim delom ne morejo zagotavljati socialnega varstva. Tudi kulturi bi bilo treba najti za normalno delo in ustvarjanje streho nad glavo, prav tako Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost. Med občinami bi se enkrat dokončno morali dogovoriti, kako s financiranjem humanitarnih organizacij in društev v Po- KO JE DOBRO SLABO Marec je tudi mesec ocenjevanja lanskoletnega dela in Finančnih rezultatov. Pomurski sisi družbenih dejavnosti imajo vse na mizi in so za (rdečimi) številkami že postavili piko. Rdeče številke so bile povsem pričakovane, po vseh zakonskih omejitvah porabe. Toda po pričakovanju najhujšega (to so napovedovali tudi strokovni delavci) sledi presenečenje, saj (rdeče) številke — izjemoma v ljutomerski občini — sploh niso tako grozeče visoke, izgube sploh ne tako velike, kot na primer v lanskem letu. Ali se je zgodil čudež ali kaj je sedaj to v družbeni pomurski j nadstavbi? predvideno, opravljati torej nadurno delo. Bili pa so časi, ko je lahko učitelj s svojo plačo sam vzdrževal družino in običajno je bila pri hiši še služkinja. Lani so pedagoški delavci srednjih šol v Sloveniji zaradi nezadovoljstva nad svojim položajem izvedli 17 protestnih oblik (tudi na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota je bila stavka, letos pa- še na Srednji šoli družboslovne in naravoslovne usmeritve v Ljutomeru). Nekaj so sicer dosegli, vendar ne občutnega izboljšanja. Zato razmišljajo o drugačnih pritiskih na družbo — da, recimo, ne bodo preverjali zna- murju, saj jih sedaj soboška občina financira sedemdesetodstotno. Ko so omenjali probleme v letošnjem letu, glede indeksov dovoljene porabe in denarja, ki se zbere s prispevnimi stopnjami, so tudi omenili, da so v Pomurju in v soboški občini prispevne stopnje za družbene dejavnosti pod slovenskim povprečjem. Zato iz drugih občin, ki dajejo za solidarnost, velikokrat slišijo pripombe na ta račun. Zato so naši predstavniki v razpravah, ki se nanašajo na vprašanja, pomembna za vso slovensko družbeno nadstavbo, bolj zadržani. Predsednik izvršnega sveta pa je menil, da je sistemsko tako rešeno, da tam, kjer so so- Žal se čudeži ne dogajajo, še najmanj v Pomurju in v družbenih dejavnostih. To, kar se je zgodilo, lahko imenujemo le: plačalo se je samo tisto, kar je terjalo denar, ali bolj učeno — plačala se je enostavna reprodukcija ali celo malo manj. Plačala se je storitev, osebni dohodki delavcev v družbeni nadstavbi ter tisto, kar je bilo porabljeno ali materialni stroški. Delovne organizacije družbenih dejavnosti pa nimajo skladov, ne zaposlujejo novih ljudi, strokovnjakov, ne kupujejo sodobne opreme, sodobnih učnih pripomočkov, ni nadgradnje v izobraževanju ljudi, ne zbira se denar za zamenjavo iztrošenega. -----BOJ ZA OBLAST JE MED NESRAMNOST PA TAKA! Morda ima v zeleno vezana publikacija na 120 in nekaj straneh, katere prva izdaja je v hipu pošla, do druge pa smo se komaj domogli, kaj sporočiti tudi pomurskim oblastnikom, voditeljem, politikom. Med nami, zlasti na območju Združene republike Zahodne Jugoslavije — če govorimo z besediščem iz Mladine —, je že dobra dva meseca; gre za Boj za oblast v prenesenem in dobesednem pomenu, in to v času, ko tudi na tukajšnjih tleh klije intelektualna alternativa, ki skuša skozi različne razvojne projekte udejanjati nove ideološke vrednote, predvsem podjetnost, kariero in konkurenco. Hoče pravzaprav spremembo političnega sistema in s tem (ne)hote pritrjuje večini tistega, kar na zelo radikalen, celo nesramen in poniglav način — in tega sploh ne zanika — počne peterica avtorjev (Andrej Fištravec, Dragica Korade, Tomaž Mastnak, Moj-mir Ocvirk in Dejan Pušenjak) v knjižici in z njo. Ko skušamo razvozlati sporočilno jedro knjižnega dela, ki naj ne bi bilo nikakršen manifest mladinske organizacije, ampak nastavek zanj, čtivo za razmišljanje in celo »priročnik za pot na oblast«, se nam le-to pokaže kot razkrivanje mehanizmov politike. Povsem razvidno je izraženo spoznanje, da je oblast samo prazno mesto, ki ga je treba zasesti na najkakovostnejši način. Vsekakor je v prvi vrsti metoda, cilj, torej oblast je za njo. Smo učiteljev nja učencev ob 3. ocenjevalni konferenci, ne sodelovali pri popravnih izpitih, ne pisali spričeval in razne šolske statistike; s temi in še nekaterimi ukrepi bodo pač morali prisiliti širšo družbeno skupnost, da bo odpravila krivice, ki se jim godijo. Ce ne bo šlo z dogovorom, bodo pozvali vodstva šol, naj ne nakazujejo raznih prispevkov in ne plačujejo električne energije po tarifi, ki velja za gospodarstvo. Skrajno nestrokoven se jim zdi tudi predlog, da naj bi Izobraževalna skupnost Slovenije pri nakazilih odtegovala določen odstotek sredstev tistim srednjim šolam, ki ne bodo imele po 30 učencev v posameznem razredu. Če se bodo tej >kazni< hoteli izogniti, bodo učitelji prisiljeni znižati kriterije pri ocenjevanju in spuščati naprej tudi slabe učence. To je približno tako, kot če bi sodišča dobila več denarja, če bodo izrekla več kazni. Pa si eno in drugo res želimo? Ali ima naša družba res namen še bolj razvrednotiti njihovo delo? Jože Graj lidarnostna sredstva, morajo biti nižje prispevne stopnje zaradi omejevanja porabe, zato tudi v razpravah ni treba molčati. Konkretna pripomba iz Pomurja namreč je, da prispevne stopnje za republiške programe zdravstvenega in socialnega varstva dvigujejo, ne da bi koga vprašali. Bila je tudi pripomba na strokovno (ne)sodelovanje med osnovnimi šolami, za kar ni treba več denarja, ter na to, da bo vendar treba povedati, da družba ne more več plačati tistih osnovnih šol ali razredov, kjer je le nekaj učencev, pa čeprav bo to v neskladju s krajevnimi željami. Majda Horvat Da je tako, kot je (ugodni finančni rezultati), so prispevali tudi uporabniki družbenih storitev, ki morajo, ne le da se jim krčijo nekatere pravice, sami marsikaj plačati iz svojega žepa. Tudi na sisih so obrnili vsak dinar, da bi se jim izšlo, ter poskušali čim več denarja zadržati v domači regiji. In kje je Evropa, v katero bi radi vstopili tudi mi? Bolje, da se tja čez ne oziramo, saj bomo zadovoljni le, če se bomo ozirali navznoter in si rekli: saj se nam ne godi tako slabo kot drugim. Majda Horvati NAMI----------------------------- nemara pred usodnim prerazporejanjem politične moči in vpliva? Pred novo paradigmo politike? Eno je nesporno: ko se na Slovenskem rojevajo vsakršne zveze in zavezništva, celo stranke in frakcije, ko imamo polna usta političnega pluralizma, je sleherna knjižna izdaja, ki se s tem ukvarja, svojevrsten izziv. Boj za oblast je take sorte in toplo jo priporočamo. Ne veleva zaman stari Brecht: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! BRŽ rM POMURJE MM MMB MM MM MM Iz šol dovolj strokovnih kadrov? IOd 1800 učencev, ki v tem šolskem letu končujejo obve- K zno osemletko v Pomurju, se jih namerava vpisati v domače srednje šole okrog 1280. Glede na razpisne zmogljivosti so te B namere dokaj usklajene in na vseh pomurskih srednješolskih I centrih so bili minuli petek in soboto, ko so imeli informativna m dneva, zadovoljni z obiskom bodočih srednješolcev (in tudi I njihovih staršev). Nikjer jim namreč ne kaže, da bodo morali I znižati število razpisanih oddelkov, temveč bodo ponekod, de- Inimo na Srednji družboslovni in naravoslovni šoli Fran Miklo- šič Ljutomer, celo poskušali dobiti privolitev Izobraževalne I skupnosti Slovenije za dodaten oddelek splošne izobraževalne I smeri (podobna prejšnji gimnazijski), ker se je zanjo prijavilo " 154 učencev. Namero za izobraževanje v tej novi smeri (haravo-siovno-matematične usmeritve) je izrazilo tudi 47 učencev, ki B so obiskali Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve B Murska Sobota. Nova možnost izobraževanja je torej pri mladih naletela Ina precejšen odziv. Ker naj bi se vsi učenci naravoslovno-ma- tematične, družboslovno-jezikovne in pedagoške usmeritve po končani srednji šoli vpisali še na višje in visoke šole, bi lahko B pričakovali, da bo imelo Pomurje sčasoma dovolj lastnih stro-B kovno izobraženih kadrov, kar je eden najpomembnejših de- B I javnikov hitrejšega razvoja. Jože Graj | Narodnostnim sisom gospodarske pristojnosti Delovni osnutek dopolnil k slovenski ustavi in zagotavljanje sredstev za programe italijanske in madžarske narodnosti v letošnjem letu sta bili poglavitni temi razprave na zadnji seji komisije za narodnosti skupščine SR Slovenije. Delovni osnutek dopolnil k slovenski ustavi pomeni konkretizacijo predloga predsedstva SR Slovenije, v njem pa so upoštevana tudi stališča, ki so se pojavila ob razpravi o dopolnilih k zvezni ustavi. Predvsem so upoštevane tiste rešitve, ki jih je bilo možno vgraditi v zdajšnjo ustavo SR Slovenije in ki niso v nasprotju z zvezno ustavo. Kljub temu da nekatere rešitve (položaj sisov, volilni sistem, vloga izvršnih in upravnih organov, spremembe nekaterih določil, ki se nanašajo na svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana ...) pomenijo korak naprej, pa mnogi še vedno niso zadovoljni. Tone Pavček je tako menil, da so to pač dani okviri, ki so v današnji politični situaciji še možni. Ob tem pa ne bi smeli pozabiti kakšen je položaj narodnosti ponekod v Jugoslaviji, saj je nesprejemljivo, da mora neka narodnost sprejemati ustavne spremembe pod pritiskom tankov. Po njegovem mnenju bi morali zaradi vsega tega sprejemanje dopolnil preložiti. Člani komisije so se predvsem ukvarjali s tistimi dopolnili, ki opredeljujejo položaj pripadnikov narodnosti. Tako so izvedeli, da se v 251. členu ustave, ki se ukvarja s položajem narodnostnih sisov, ne predvidevajo spremembe. Nekateri so pri tem menili, da bi bilo dobro razmisliti kakšna bo vloga in pristojnost sisov v bodoče. Predvsem bi se bilo potrebno zavzeti, da se razširijo njihove pristojnosti tudi na gospodarska vprašanja. Dejstvo je namreč, da je gospodarski razvoj zelo pomemben za obstoj in razvoj vsake skupnosti in tako tudi narodnostne. Seveda pa je tu še več drugih odprtih vprašanj, od volitev do zastopanosti narodnosti v različnih organih. O vsem tem pa bo prav gotovo še govora tudi v javni razpravi, ki bo potekala v naslednjih mesecih. Zanimiva pa je bila tudi razprava o tem kako zagotoviti sredstva za narodnostne programe. Člani komisije so namreč že nekaj časa želeli zvedeti kako bo s financiranjem v letošnjem letu. To točko dnevnega reda so zaradi neresnosti nekaterih republiških sisov že večkrat preložiti. Kot je bilo videti, pa to izobraževalni skupnosti tudi tokrat ni pomagalo, saj so predstavili podatke za katere nihče ni vedel kaj pravzaprav pomenijo. Razen tega pa vemo, da je področje izobraževanja za narodnostni obstoj življenjskega pomena. Raziskovalna skupnost ima drugačne probleme. Denarja za raziskave namenjene narodnostni problematiki je vedno dovolj, saj je premalo ponujenih programov, ki bi se ukvarjali s temi vprašanji. Najbolj odprti in urejeni pa so odnosi s Kulturno skupnostjo Slovenije. Slišali smo, da je to tudi zaradi tega ker se na tem področju natančno ve kje je in kam gre denar namenjen narodnostnim programom. S. Eory VESTNIK, 16. MARCA 1989 STRAN 3 Pomurci v projektu 2000 mladih raziskovalcev V obdobju september 1985 — november 1988 se je v projekt 2000 mladih raziskovalcev, tako se namreč imenuje eden bistvenih delov programa za preseganje znanstvenega in tehnološkega zaostajanja Jugoslavije (in Slovenije), vključilo 1307 mladih raziskovalcev. Med njimi jih je tudi nekaj iz pomurskih ozdov, in sicer radgonskega EIrada, lendavskega Varstroja, Radenske, soboškega Veterinarskega zavoda in še katerega. Podatki namreč niso celoviti, kot ponavadi se je pri takih rečeh težko dokopati do zanesljive evidence v pokrajini, pa vseeno. Bistveni so problemi, ob katere zadevajo mladi strokovnjaki. Sami postavljajo v ospredje predvsem naslednje: — »Različno višino osebnih dohodkov mladih raziskovalcev. Postavili so zahtevo, da Raziskovalna skupnost Slovenije začasno določi osnovo osebnega dohodka za mladega raziskovalca ter da raziskovalne organizakcije oz. VTO prilagodijo interne akte kriterijem mladih raziskovalcev. — Dela in naloge mladih raziskovalcev niso opredeljena. Poudarjeno je bilo, da so nekateri mladi raziskovalci pretežno obremenjeni s pedagoškim delom in drugimi neraziskoval-nimi nalogami. — Stanovanjski problem; mladi raziskovalci so dali ponudbo, da se v študentskem centru odpre ustrezen sklad stanovanjskih enot.« Verjetno so še kompleksnejši zaviralni dejavniki v preskromni informiranosti ali kar nezainteresiranosti ozdov, da bi se njihov kader usposabljal v raziskovalnih organizacijah, pa tu- Jasna Zver je za čim več bivanja na fa- Pn Kapeh, zaposleni v raziskovalnem kuitetah in inštitatih laboratoriju v Boračevi, je delovna di v dejstvu, da je kratkoročne interese oz. usmerjenost tovarn težko prilagoditi projektu 2000 mladih raziskovalcev. Kot je razvidno iz prve letošnje dvojne številke informativnega biltena raziskovalnih skupnosti Slovenije Raziskovalec, ni zanemarljiva pobuda za krajše časovno bivanje raziskovalcev in razvojnikov iz industrije na inštitutih in univerzah za dopolnilno izobraževanje oz. os-veževanje znanja, naj bo v okviru zadevnega programa ali širše. Sicer pa kar predstavimo । nekatere Pomurke oz. Pomurce । iz tega projekta! I Jasna Zver — usposabljanje za ' DDD ' Je diplomirana veterinarka iz Turnišča (diplomirala 1986.), od 1. marca za tri leta na usposabljanju (magisterij!) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, v tozd za veterinarstvo. Za ta čas je prekinila delovno razmerje na soboškem Zavodu za veterinarstvo. Pravi, da so se v njeni organizaciji odločili za usposabljanje mladega strokovnjaka , povsem namensko; ustanavlja-। jo namreč, skupaj z Zavodom za socialno medicino in higieno, službo DDD (to je služba za opravljanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije), ki je doslej še ni bilo v Pomurju, a so potrebe po njej očitne. Do uvodoma izraženih problemov mladih raziskovalcev se še ne more opredeljevati, saj je šele na začetku usposobitvenega procesa. Kaže pa, da so najtrši oreh stanovanja, kajti zmogljivosti študentskih domov, kjer naj bi zagotovili bivanje usposabljajočim se mladim strokovnjakom, so premajhne oz. omejene. Za plačo je slišala, da je po različnih fakultetah različna, toda to je — po njenem — bolj stvar volje, želje in bo že še videla, se prepričala, kako inouauie bo. Upa na najboljše. Pohvalno se ji zdi mentorstvo. »Na naši fakulteti je dobro urejeno. Imam mentorja in delam z njim na inštitutu. Vsak dan sva skupaj, lahko dobim nasvete, pomaga mi pri izbiranju literature in reševanju problemov. Sem kar zadovoljna.« Jasna je prepričana, da bi morali biti mladi raziskovalci docela razbremenjeni običajnih del in nalog. Veliko se pač ukvaijajo s študijem in poglabljanjem znanj z določenega področja, tako da jim za operativno delo ne ostane kaj prida časa. »Mislim, da bi morali imeti ozdi čim več usposobljenih mladih strokovnjakov, ker drugače ni ne napredka ne razvoja. Sploh sem za čim več bivanja strokovnjakov iz industrije na fakultetah in inštitutih, kajti znano je, da v rednem delovnem razmerju ni posebnih možnosti za dodatno usposabljanje, prebiranje literature in podobno. Na Biotehniški fakulteti je vse to dokaj zaživelo in je kar precej t. i. podiplomskega izobraževanja.« Bodoča tumiška magistra — glede na visoke ocene med študijem verjamemo, da bo ta naslov dosegla — doda še željo: »Če se mi ponudi priložnost, da v teh treh letih obiščem tujino, jo bom seveda izkoristila. Zanimajo me zlasti delovne razmere in raven znanja.« Irena Rautar se bo še dodatno usposabljala v tujini. Irena Rautar — izvedenka za peloid Nekdanji štipendistki, zdaj diplomirani inženirki kemijske tehnologije (diplomirala 1986.) z Murskega Vrha organizacija Radenska omogočila dodatno enoletno usposabljanje (prav tako) na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na področju molekularne biologije ali točneje biotehnologije peloi-da. Pojasnjuje: »Gre za proces hitrega staranja peloida (posebne vrste zdravilno blato — op. pis.), ki recimo traja v naravi sto let, v laboratoriju pa ga skrajšamo na mesec dni.« Bilo je to v obdobju september 1987—avgust 1988. Bistveni razlog: uvedba nove ponudbe v okviru zdraviliške dejavnosti v Naravnem zdravilišču in Moravskih Toplicah, namreč peloidne obloge. »Glavni nosilec zamisli je bil mag. Lainščak, ki mi je vselej stal ob strani in veliko pomagal in tako sem mogla dokončati poskus zorenja peloida v laboratorijskem in pilotnem merilu; podobno velja za analitske metode peloida, ki jih spremljam in zdaj, ko je to vpeljano, opravljamo dejavnost brez problemov, izpove. Pohvali mentorja prof. Megušarja in zlasti njegovega asistenta dr. Iva Mahneta in ponovi, da v Radenski nadaljuje z delom, ki ga je opravljala v Ljubljani. Ob tem, da je izvedenka za peloid, izvaja še analizo termalno-mineralnih vod in se ukvarja z antiko-rozijsko zaščito strojev, ki jih izdelujejo v Tovarni polnilne opreme. Ana-lizne postopke, ki jih je uvedla med zorenjem peloida, koristno uporablja tudi pri analizi termalno-mineralnih vod. Irena je med usposabljanjem na fakulteti ostala v delovnem razmerju v Radenski in tu dobivala OD. Sredstva zanj in za bivanje v Ljubljani so prihajala iz Raziskovalne skupnosti Slovenije. »Moja plača je bila v tem času znatno manjša od plač kolegov raziskovalcev na fakultetah. Način plačevanja je bil pač tak, da smo imeli v Radenski nižji OD. Po vrnitvi iz Ljubljane so mi ga dvignili in nazadnje sem dobila dvesto starih milijonov.« Če je med udeležbo v projektu 2000 mladih raziskovalcev imela to srečo, da je stanovala v študentskem domu, pa njen siceršnji stanovanjski problem ostaja odprt. Tretje leto čaka na stanovanje, pri čemer zagrenjeno preudarja, da se tudi skozi to kaže odnos do izobraženega kadra. Pravi, da ima- * jo v Radenski velik posluh za dodatno usposabljanje in da bo morda kmalu spet šla; tokrat prek mednarodne organizacije za izmenjavo študentov za mesec dni na tehniško fakulteto v Munchen. Branko Žunec VIZUMI ZA NEMČIJO? Še okrog 2 meseca bomo sicer v dvomih, ali bo treba imeti za potovanje v Zvezno republiko Nemčijo vizum ali ne, toda dovolj resno za nas je že dejstvo, da je preteklo sredo nemška vlada sprejela sklep o enostranski odpovedi sporazuma o medsebojni ukinitvi vizumov z Jugoslavijo, ki je bil podpisan pred nekaj več kot 20 leti. Zakaj neki bi socialno podpirali okrog 20.000 naših državljanov, katerih namera, vsaj večine, je dobiti politični azil zato, da bi potem tam lahko dobili tudi zaposlitev, ker je pri nas niso mogli dobiti ali pa niso bili zadovoljni? Mnoge med njimi zavedejo na tuje tudi razni mešetarji, ki s tem zaslužijo lepe denarce (beri marke!). Mar bi v Jugoslaviji brezbrižno gledali, če bi k nam drli iz kakšne sosednje države njihovi nezadovoljneži, neizobraženi delavci idr.? Menda sicer kar precej podpiramo ubežnike iz Albanije, ki so se naselili na Kosovu. Kot da tam že brez njih ne bi bila prevelika naseljenost! Ampak tu gre najbrž res za politično vprašanje. Z jugoslovanskim potnim listom si lahko svojčas brez vizuma potoval skoraj po vsem svetu. Kako ponosni smo bili na to! Toda zaupanje si, kot kaže, vedno bolj zapravljamo. Najprej nas je opozorila Francija, zdaj jo namerava posnemati Zvezna republika Nemčija, kaj lahko pa ji bodo sledile še druge države. Dva meseca imamo sicer možnost za popravni izpit, vendar ni veliko upanja, da ga bomo opravili. Možnost uvedbe vizumov za Nemčijo Pomurce še posebej za- V Gornji Radgoni so za strpnost Minuli teden so gomjeradgon-ski komunisti spregovorili o aktualnih družbenopolitičnih razmerah in dogodkih v zadnjem času v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri tem so enotno podprli prizadevanja CK ZK Slovenije in njegovega predsedstva za ureditev razmer na političnem prizorišču. Posledice težkega in napetega političnega stanja se kažejo tudi v občini. V gospodarstvu se je prodaja blaga na jugoslovanskem trgu občutno zmanjšala. Zaradi tega čutijo težave v poslovanju predvsem delovne organi- ---SOBOŠKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Brez neupravičenega odliva Ker so cene zdravstvenih storitev v izvenregijskih zdravstvenih inštitucijah tudi v povprečju do 45 odstotkov višje kot doma, so si pri soboški zdravstveni skupnosti leta nazaj prizadevali, da bi zmanjšali število tistih bolnikov, ki iščejo zdravstvene storitve zunaj regije, čeprav so organizirane tudi doma. Ob številnih priporočilih na mnogih sestankih jim to ni uspelo, potem pa je zdravstvena skupnost sprejela sklep, da tako imenovanega neupravičenega odliva ali koriščenja zdravstvenih storitev mimo veljavnih postopkov ne sme biti več. Tako so za lansko leto prvič ugotovili, da tako imenovanega neupravičenega odliva skorajda ni več. Strokovna služba je lani obravnavala 676 uporabnikov zdravstvenih storitev in 460 jih je moralo poravnati razliko v ceni zdravljenja. Soboška zdravstvena skupnost je tako dala lani za neupravičen odliv le odstotek od vsega denarja, ki ga je morala plačati za zdravljenje drugje. Tudi na drugih področjih so v pomurskem zdravstvu varčevali, na primer pri reševalnih prevozih, kjer jih je bilo skoraj za 18 odstotkov manj kot lani, več pa je bilo cenejših organiziranih prevozov. Ze zaradi ukrepov omejevanja porabe bodo morali tudi letos »varčevati«, pa čeprav že sedaj ugotavljajo, da dosegajo le okrog 79 odstotkov povprečne porabe za zdravstveno varstvo na uporabnika v Sloveniji. mh BELTINCI USTANOVILI OBRTNO ZADRUGO DOLINKA Na pobudo obrtnikov so konec januarja letos ustanovili obrtno zadrugo Dolinka, ki bo imela sedež v Beltincih, Mladinska 3 (prejšnji prostori vrtca). Na ustanovnem zboru, ki se ga je udeležilo 24 obrtnikov, so se do- govorili, da bo zadruga začela/ v celotnem procesu od pridobi-poslovati z minimalnim številom vanja dela do končnega obraču- zaposlenih, največ pet, in za začasnega poslovodnega organa imenovali Maksimiljana Gjere-ka. Kot so nam povedali, je bil namen ustanovitve obrtne zadruge v Beltincih večja povezanost in pomoč pri delovanju in vključevanju v kooperacijske odnose, ter da bi v zadrugo vključili tudi tiste obrtnike, ki doslej še niso bili v njej. Namen ustanovitve zadruge torej ni konkurenca sosednjim obrtnim zadrugam, temveč poslovno sodelovanje in dopolnjevanje. Obrtna zadruga v Beltincih naj bi tudi pospešila PONOVNO ODPRTA PEKARNA ZADRAVEC v ulici Štefana Kuzmiča in Kocljevi v Murski Soboti. — svež kruh, Ocvirkove pogače, vrtanki — po naročilu pečemo domači kruh, piščance in odojke — odprto od 6. do 15 ure. Ovira pri sodelovanju in moralni udarec skrbljuje. Tam je med drugim na začasnem delu čez dva tisoč naših delavcev. Ali bodo prizadeti tudi oni? Neposredno najbrž ne, ker tudi sedaj morajo imeti (delovne) vizume. Probleme pa bodo lahko imeli njihovi svojci, če jih bodo hoteli obiskovati. Ampak bolj kot to nas prav gotovo skrbijo poslovni stiki, ki jih imajo naše delovne organizacije s firmami v Zvezni republiki Nemčiji. Gospodarsko sodelovanje je kar precej razvito in ponekod ga nameravajo še okrepiti. Povprašali smo nekaj predstavnikov po- zacije Radenska, Elrad in Avto-radgona. Gornjeradgonski komunisti tudi menijo, da so čedalje pogostejše obsodbe drugih republik na račun Slovenije nesprejemljive in v zadnjem času celo žaljive. Nujna je odgovornost vsakega posameznika in skupin, ki z neodgovornimi ali neargumentiranimi izjavami slabšajo položaj v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato OK ZK Gornja Radgona poziva vse člane ZK in občane k strpnemu dialogu za umirjanje napetosti. ustanavljanje obratovalnic in s tem razvoj drobnega gospodarstva, hkrati pa tudi zmanjševala šušmarstvo. Obrtna zadruga Dolinka ima značaj splošne zadruge z vključevanjem vseh obrtnih dejavnosti in bo delovala z obrtniki na. Dogovorjeno je bilo tudi, da bi se moral odstotek zadruge gibati med 4 in 6 odstotki, o čemer odloča ustrezen organ zadruge. Nova obrtna zadruga Dolinka Beltinci bo predvidoma začela poslovati prvega aprila letošnjega leta. F. M. Končno tudi v Lendavi AMERIŠKI POOL BILJARD! Kje? Na osmih mizah v biljardnem klubu Krona v gostišču Park v Lendavi, Kje še? V biljardnem salonu Lipa na štirih mizah pri bifeju Rudar Kdaj? Vsak dan od 11. do 24. ure! Izvrstna oprema, prijetna zabava. Prišli boste enkrat. . . prihajali boste vedno! Vabi organizator, Terme Lendava! murskih podjetij, kaj menijo o napovedani uvedbi vizumov za Jugoslavijo. ALOJZ ŠADL, direktor izvo-zno-uvozne službe v DO Mura, Murska Sobota: »Prav Zvezna republika Nemčija je naš največji partner. Tam namreč dosegamo okrog 70 odstotkov našega izvoza, delež uvoza pa znaša okrog 45 odstotkov. Ob tako razvitem sodelovanju imamo seveda dokaj pogoste neposredne stike z našimi poslovnimi partnerji. Zgodi se, da je treba nemudoma zvečer na pot, drugi dan se srečamo in stvar uredimo. Lahko bi rekel, da se to dogaja povprečno enkrat tedensko. Seveda pa oni obiskujejo tudi nas. Mi zaenkrat sicer še ne bijemo plat zvona, ker upamo, da do tega ukrepa ne bo prišlo. Če pa se bo to zgodilo, bo to za nas tudi moralni udarec, ki bo še težji, če bi se za tak ukrep odločile tudi druge članice Evropske gospodarske skupnosti. No, mi smo kljub vsemu mnenja, da zaradi tega našega gospodarskega sodelovanja ne bomo zmanjšali.« Še posebej pozivajo vse vodstvene in vodilne delavce, pedagoge in vzgojitelje, da na ustrezen način razlagajo nastali položaj in odnose med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Tudi Radgončani podpirajo nadaljevanje tradicionalnega Vlaka bratstva in enotnosti, ki bo letos odpeljal tisoče slovenskih družin v Srbijo. Po njihovem mnenju vezi, ki so sklenjene med NOB, ne bodo nikoli zbledele. Vsi smo jih dolžni poglabljati in širiti. Občina Gornja Radgona je tudi povezana z 11 jugoslovanskimi mesti v okviru ene najstarej- ših manifestacij Festivala bratstva in enotnosti. Nosilci te aktivnosti so mladi in člani ZK želijo, da se tovrstno sodelovanje obdrži na doseženi ravni. Leta 1987 je bil festival v Gornji Radgoni, kjer se je zbralo čez 500 mladih iz vse Jugoslavije. Lani so se zbrali v Slavonskem Brodu, letos pa naj bi se predstavili na športnem, kulturnem in izobraževalnem področju v Nišu. bbp Jfiu f/wi m I'M ASoM Mt/vitfi. 01-038 Obrtna zadruga DOLINKA Beltinci RAZPISUJE na podlagi Statuta in sklepa Zadružnega sveta prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Obrtne zadruge, s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za dobo 4 let. Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ekonomsko šolo in 4 leta prakse na podobnem vodstvenem mestu, — da ima ekonomsko šolo in 10 let prakse, od tega 5 let na vodstvenem mestu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: OBRTNA ZADRUGA DOLINKA, 69231 Beltinci, Mladinska 3. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. JOŽE CAF, vodja komerciale v DO Gorenje Elrad Gornja Radgona: »V ZRN izvažamo predvsem del proizvodnje antenske tehnike. Tam prodamo okrog 250 tisoč strešnih in sobnih anten. Glede uvedbe vizumov pa mislim, da bo dodatna obremenitev že to, če bo potrebno zaprositi za vizume pred vsakim potovanjem. Zaradi tega bi pri raznih akcijah na tujem trgu postali bolj togi. Pri vsem tem pa nas zelo skrbi tudi uvoz, kajti iz Nemčije tudi precej uvažamo. Naši poslovneži potujejo v Nemčijo mesečno, ko gre za problem pravočasnega uvoza pa tudi pogosteje. Le težko si predstavljamo uspešno poslovanje, če bodo morali v trenutku, ko nam >teče voda v gr-lo<, še iskati potrebne dokumente na konzularnem predstavništvu v Zagrebu ali Beogradu ter šele nato potovati v tujino. To bi lahko pomenilo tudi več zastojev v proizvodnem procesu. Če pa je uvedba vizumov za prestop nemške meje res potrebna in se problem azilantov ne da rešiti kako drugače, bi se dogovorili, vsaj za posebna dovoljenja za poslovna potovanja.« IVAN TIVADAR, direktor Tehnostroja, Ljutomer: »Naša delovna organizacija sodeluje s petimi nemškimi firmami predvsem pri izdelavi prikolic. Ravno v zadnjem času pa se dogovarjamo z novimi partnerji o navezavi poslovnih stikov. Ne vem, kako bo, če bomo morali iti pred vsakim potovanjem čakat v vrsto pred nemško konzularno predstavništvo, tako kot se to sedaj dogaja s Francijo. Mi nismo azilanti in poslovne stike je treba rešiti kako drugače.« DARKO PEJNOVIČ, vodja Zunanje trgovine pri ABC Pomurki: »Nemčija je eden naših najpomembnejših poslovnih partnerjev. Vizumi bi vsekakor povzročili veliko nepotrebnih dodatnih problemov, saj se velikokrat ne da vnaprej predvideti potrebe po potovanju v tujino. Ce pa bodo dovoljenja veljala, recimo, leto dni, potem bo to lažje urejati. Bolje pa bi seveda bilo, če do omejitev sploh ne pride.« Jože Graj Bernarda Balažič Peček STRAN 4 VESTNIK, 16. MARCA 1989 AKTUALNA TEMA Najbolj vroč je skuhan lastni volilni golaž OB PRVIH MEŠETARJENJIH S KROGLICAMI V starih časih, takoj po osvo-- boditvi, so poslanci prihajali na pogovore z volilci. To ni bila slaba metoda. Pri tem seveda ne mislim na volilno turnejo, kot se to dogaja v Združenih državah Amerike, ampak je treba priti vsaj v občino, da ljudje svojega kandidata tudi vidijo in slišijo. Zlasti mladi ljudje, ki želijo priti na tak položaj, to upravičeno terjajo. Zato moramo imeti tak demokratični volilni postopek, da bodo na površje prišli zares najsposobnejši kadri. Potemtakem je treba v državi zagotoviti pravni red, da ne bo ulica postavljala in odstavljala funkcionarjev. Časi, ko so poslanci obljubljali asfaltiranje cest, gradnjo šol ali ambulant, kar danes ni možno izpolniti, so mimo. Pa so ljudje navzlic vsemu še nekaj mandatnih obdobij nazaj na veliko nasedali na take finte volilnega golaža. Prve volitve po osvoboditvi so bile že sredi avgusta (eta 1945, in sicer v krajevne ljudske odbore, jeseni istega leta pa so opravili še volitve v zvezno skupščino. Največ zanimanja so vzbujale volilne kroglice črne barve iz gume in dve skrinjici z napisi ZA in PROTI. Vanje je vsak volilec z zaprtimi pestmi vtaknil kroglico, in jo spustil tja, kamor se je odločil. Potem pa je moral še pokazati roko, da se je volilna' komisija prepričala, ali je kroglico resnično odvrgel v eno od skrinjic. V njih je bilo dno obloženo, tako da se ni slišalo, kam je posamezni volilec vrgel kroglico. Če pa so hoteli zvedeti tudi to, so odstranili tapecirani del v skrinjici in se je natančno slišala odvržena kroglica. To se je sicer dogajalo poredko, vendar tudi to sodi v nekakšno preverjanje volilčeve zavesti. Na to nas je opozoril tudi Stefan Šabjan, sedajle prvi mož soboške borčevske organizacije, ki je imel priložnost sodelovati v tedanjih volilnih postopkih. Povedal nam je še tole: »Vzdušje je bilo enkratno, kajti že zgodaj zjutraj je iz vaških središč krenila množica ljudi, zlasti mladina, z zastavami, harmoniko in pesmijo do bližnjega volišča. Ponekod so celo peljali volilne skrinjice do bolnic ali pa na dom obolelega, da bi zagotovili čim višjo volilno udeležbo. Spomnim se dogodka iz Male Polane, kjer je vodil volitve komisar okrajnega ljudskega odbora v imenu krajevne oblasti. Ker z izvedbo volitev prebivalci niso bili zadovoljni in so spozna- Volilna pravila slediti spremembam Sedanja volilna pravila so nesporno ta življenjem. Problem je, da so sedanji predpisi pisani za posameznika, ki bo predlagan in izvoljen, kot je bila desetletja utečena praksa. To pomeni, da so predpisi nastali v povsem drugačnem času od sedanjega, ko doživljamo popolne obrale. Cc ne drugega, je padel marsikak tabu. Meti drugim je predstavitev kandidatov zdaj že postala nekaj nujnega in normalnega. L judje hočejo več neposrednih Volitev, več kandidatov, več programov oziroma videnj za reševanje problemov. Porajajo se nova, različna družbena gibanja. ki hočejo imeti svoj vpliv, ki hočejo so odločati. Oh voiit"ah se uveljavljajo s svojimi programih kandidati, hočejo dobiti čim večjo podporo javnosti za jo legitimnost. Volilna pravila bodo poslej morala upoštevati pluralizem v naši družbi in slediti spremembam. Pri nas volitve že zelo dolgo niso več samo to, da se pražnje oblečeš, greš na volišče, obkrožiš ime kandidata, ki ga poznaš ali pa tudi ne, in z zavestjo, da si opravil pomembno državljansko dolžnost, zaviješ v bližnjo gostilno na brizganec. Volitve se pri nas namreč začno že davno pred tistim dnem, ko mečemo glasovnice v skrinjice, in vse tisto, kar je pred glasovanjem, je prav tako ali pa še bolj pomembno, kot samo glasovanje. Pa ne razumimo se narobe! Tudi to — glasovanje — je nadvse pomembno. Volilni postopek je namreč sestavljen iz več delov, od katerih so vsi enako pomembni, si logično sledijo in ne moremo nobenega preskočiti ali zanemariti. To so: evidentiranje, predkandidiranje in kandidiranje. Že vključitev posameznika v evidenco možnih kandidatov je družbeno priznanje za njegova prizadevanja in delo. NASLEDNJE VOLITVE BODO NEPOSREDNE — Bližajo se volitve člana predsedstva SFRJ iz naše republike, pa tudi naslednje splošne delegatske volitve niso več daleč. Do takrat pa bo treba sprejeti nova pravila volilne igre. v # li, da'je s tem narejena velika moralna in politična škoda, so zahtevali ponovitev volitev. Tako so bile razpisane izredne volitve, ki so takrat uspele. Še po nečem je bilo značilno tedanje obdobje; zelo so bili uveljavljeni zbori vo-lilcev, na katerih so se posamezni kandidati predstavili. Pri tem so veliko vlogo odigrale agitpropovske komisije. Skorajda ni minil mesec, da ne bi bilo zbora vo-lilcev, kjer se je govorilo tudi o aktualnih družbenopolitičnih razmerah.« Tudi Alojz Pihlar se živo spominja teh dogodkov v ljutomerski občini. »Tudi takrat so veljali štiriletni mandati, vedno pa se je volilo z lističi. V glavnem so bile zaprte volilne liste, nekaj pa jih je bilo tudi odprtih. IMAMO ŠE VEDNO PROGRAMIRANE ZMAGOVALCE? — Volilni pravilnik bi moral biti zrcalna podoba vsega, kar se dogaja v pluralistični družbi. Gotovo bo že s tem, da bo za vsako funkcijo več kandidatov, odpadel marsikateri dvom o volitvah. Foto: N. Juhnov. Kljub težavnim gospodarskim razmeram, obveznem oddajanju pridelka in živine ter izvajanju gospodarske reforme so ljudje čutili veliko odgovornost in se polnoštevilno udeleževali teh volitev.« Sledile so številne volitve, v šestdesetih letih pa je značilno, da so zastopnike državljanov v ljudskih skupščinah in ljudskih odborih imenovali poslance. Te so volili vsi polnoletni državljani in državljanke. Takrat so volili ljudske zastopnike za občinske in okrajne odbore, za republiško in zvezno ljudsko skupščino. Volili so navadno tajno z listki. Če kak poslanec ni dobro opravil svojih dolžnosti, so ga volilci lahko odpoklicali in namesto njega izvolili drugega. Takrat so poznali tudi volilne enote. To so bila območja, na katerih so se v predstavniški organ volili zvezni poslanci in drugi predstavniki ljudstva. Marsikdo se- še spomni volitev za kulturno-prosvetni zbor. Z LETOM 1974 NOV PRESKUSNI KAMEN »Enotni sistem volitev pa je uveljavljen šele z novo ustavo leta 1974, ko so tudi uvedene delegatske skupščine. Od tega leta so neposredne volitve samo za delegacije za zbore skupščin občin in samoupravnih interesnih skupnosti, v vseh drugih primerih pa je šlo še dalje za posrednje volitve. Tako posredno volimo tudi delegate za republiško skupščino,« nam je pojasnil sekretar skupščine občine v Murski Soboti, Martin Vinčec. Sicer pa je volilni sistem SFRJ zasnovan kot oblika družbenega samoupravljanja občanov in delovnih Iju- di, izhaja pa iz njihove splošne in posebne (za zbore skupščin, sestavljene iz delegatov delovnih ljudi, združenih v delovnih skupnostih), vendar enake volilne pravice, ki se izvršuje s tajnimi volitvami, pri čemer kombinira neposredne volitve z delegatskim načinom volitev (za zbore delegatov delovnih ljudi republiške in zvezne skupščine so volilna telesa občinske skupščine in elektorji, izvoljeni v ustreznih delovnih organizacijah). Kandidacijski postopek pa seveda vodi Socialistična zveza kot najširša samoupravna družbenopolitična organizacija občanov. Vse to pomeni, da je treba v naši kadrovski politiki uveljaviti deklarirana demokratična nače la. Zaprte liste kandidatov vsekakor že dolgo ne prispevajo več h krepitvi demokratičnosti pri ljudeh, ki volijo. Seveda pa zahteva po uveljavljanju odprtih list že od nekdaj ne pomeni, da s tem prižigamo zeleno luč za kandidiranje kogarkoli, ne glede na njegove idejnopolitične, delovne, strokovne in moralne sposobnosti in vrednote. Brez dvoma bo kulturno in demokratično ozračje pri volitvah nujno še poglabljati, kajti javen način volitev se lahko kaj hitro izrodi v Cenen proceduralni postopek. Proces odpiranja kandidatnih list potemtakem terja treznejše in pra-' vičnejše ocenjevanje volilnih rezultatov in kandidatov. Vsiljevanje kandidatov, ki ne uživajo dovolj podpore v javnosti, postaja v današnjih razmerah že docela nesmiselno in smešno početje. Prebijanje zaprtega kroga skoraj zmeraj enih in istih kandidatov je nujnost, na katero pa ne vplivajo le abstraktne, zahteve, po demokratizaciji, temveč je globoko utemeljena z resničnimi potrebami naše družbe. Vključevati v proces političnega in gospodarskega odločanja nove, sveže ljudi, jim dati priložnost, da se uveljavijo z izvirnimi rešitvami naših problemov — to maksimo vsakega kadrovanja ODSTOP DA ALI NE? Odstopp javne dolžnosti je možno razumeti samo kot častni umik. Je tuvzdrževali< — ohranjali lesno zalogo, preprečevali gozdne škodljivce, biološko obnavljali gozdne površine (pogozdovanje) in skrbeli še za druge funkcije gozda. Enake naloge imajo seveda tudi drugi gospodarji oziroma lastniki (Kmetijski kombinat Gornja Radgona, VG Kapela, Panonka, KG Rakičan, Gojitveno lovišče Kompas Gornji Petrovci idr.). V nobenem primeru etat (posek) ne bi smel biti večji od prirasta. V okviru Gozdnega in lesnega gospodarstva M. Sobota poslujejo Temeljna organizacija kooperantov (za lendavsko, ljutomersko in soboško občino), delovna skupnost skupnih služb in tozdi Gozdarstvo M. Sobota, Primarna predelava lesa Lendava in Gojitveno lovišče Fazan Beltinci. Vsi skupaj, zaposlenih je nekaj čez 200 delavcev, so v minulem poslovnem letu ustvarili blizu 8 milijard dinarjev celotnega prihodka, za biološko obnovo pa namenili nekaj čez 715 milijonov dinarjev. Obstajala pa je bojazen, da bo končni rezultat manj ugoden, kot je (393.869.590 din ostanka čistega dohodka), ker so se najprej srečevali s problemom nizkih cen za gozdne in lesne sortimente, kasneje pa s prodajo le-teh, in ker so morali izdvojiti precej sredstev za obnovo žage v Mačkovcih. Ugodnejše številke v zaključnem računu pa so tudi posledica precej nizkih osebnih dohodkov, saj so ostali na dnu lestvice gozdnogospodarskih območij v Sloveniji (povprečni OD za lansko leto je bil 606.880 dinarjev). Če pa bi bolje izkoristili delovni čas, bi lahko bilo poslovanje še uspešneje. Kako naprej? Čeprav so organizirani po tozdih, večino funkcij poslovanja opravlja delovna skupnost skupnih služb s sedežem v Murski Soboti, tako da drugod skoraj nimajo dodatne administracije. Vse zadeve urejajo dokaj enotno. To je tudi po strokovni plati bolje. Kako pa se uskladiti z novim zakonom o podjetjih? Zaenkrat obstajajo še neznanke, ker bo treba upoštevati tudi nove zakone o gozdovih, lastništvu in zadružništvu. Strokovna ocena pa je, da bi bilo bolje, če se organizirajo kot enovito podjetje. Takšno je tudi mnenje večine zaposlenih. Ponekod pa sicer obstajajo tudi pobude za drugačno organiziranost. Predvsem v Lendavi je moč slišati predloge, da bi naj tamkajšnji tozd Primarna lesna predelava, ki sedaj vključuje tudi žage v Mačkovcih, Motvarjevcih in Lu-covi, postal nekaj več, kakšno lesno industrijsko podjetje, kjer ne bi lesa v glavnem le žagali, ampak tudi kaj izdelovali. Najbrž pa bo treba biti pri vsaki spremembi dokaj previden in preračunljiv, da ne bi gospodarjenja z gozdovi v Pomurju preveč razdrobili pod več krošenj. In tudi na splošno krizo lesne industrije se bo najbrž treba ozirati, da se ne bo tako dogajalo kot ^sobo-ško Platano, ki je v minulih letih imela preveč suhih vej. —KMEČKE ZVEZE POLAGAJO RAČUNE---------------------------------------- Po pravilih zelene, po dejanjih (še)črne Lahko bi »zašpičili« drugače: med kladivom agroindustrijskih interesnih skupin in nakovalom državljansko poslušne in pokorne kmečke množice. Hočeš nočeš bi morale biti občinske in krajevne stanov-sko-politične organizacije kmetov in kmetijski delavcev v Pomurju ekološko, torej naravovarstveno usmerjene. Tako vsaj se da sklepati po njihovih pravilih, ki so jih sprejele, in je torej smotrno, če dobijo potrditev v dejanjih. Vsekakor si je po opravljenih (prvih) rednih občnih zborih pomurskih kmečkih zvez vredno pogledati določila pravil, saj naj bi veljala za najmanj pet tisoč članov, kar je upoštevanja vredna številka. V resnici bi morali to storiti že prej, pred kmečkimi zborovanji v Murski Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni (v Lendavi občinska podružnica SKZ še ni ustanovljena), toda šele po njih spoznavamo, da zelena, naravovarstvena, ekološka poanta vse preveč ostaja v ozadju. Že prav, če so se predvsem v soboški in ljutomerski SKZ osredotočili na cenovna pogajanja z Mesno industrijo, Tovarno mlečnega prahu, Mleko-prometom, ormoško sladkorno tovarno, kmetijskimi zadrugami in še kom. Se bolj prav je, da ni ostalo zgolj pri protestih in obljubah, marveč da jim je — kot smo poročali — nekaj malega uspelo iztržiti pri odkupu določenih poljščih, recimo sladkorne pese. Sef pomurske SKZ, kmet Franc Horvat s Tišine, sicer meni, da »je kmetijstvo že mrlič in mrliču se ne PŠENICO ZA OTROBE Brez dvoma je gorički svet zelo lep, a kaj, ko pa je še toliko cest makadamskih! Tudi pot, ki vodi do kmetije 69-letnega Aleksandra Kerčmarja v Peskovcih, še ni modernizirana. To pa ne pomeni, da ni prevozna; pred nekaj tedni so jo dodobra utrdili z gramozom. Goričani so zelo prijazni in gostoljubni ljudje. Tudi pri Ker-čmarjevih so nas lepo sprejeli in — pogostili. Aleksander je sicer Aleksander Kerčmar, četudi je v penziji, rad stopi v hlev in nakrmi živino. Foto: Albert Abraham. v kmečki penziji, kar pa ne pomeni, da roke drži navzkriž, čeprav je tudi res, da toliko moči, kot jo je imel v srednjih letih svojega življenja, nima več. Pa kaj bi se sekiral, nerviral.... ko pa je ostal doma na kmetiji sin Stanko, sem seje (iz Panovec) poročila Gizela, ki velja ne le za dobro gospodinjo, ampak poprime tudi za »moška« dela. Pri hiši so še Aleksandrova mati in seveda vnuka, ki hodita v osnovno šolo. »Že dlje časa smo preusmerjeni v mlekarstvo. V hlevu imamo 39 glav živine, od tega 15 molznic, 4 plemenske telice, ostalo pa so pitanci. Razen 5 telic, ki jih imamo v kooperaciji s tovarno mesnih izdelkov, je vsa živina naša. Lani je naša kmetija oddala 48.000 litrov mleka. Naše molznice dosegajo dokaj visoko mlečnost — od 4600 do 5000 litrov mleka — zato je mlekarstvo splača dajati injekcij, da bi oživel«, a vseeno bo potrebno vztrajati, četudi kdaj pa kdaj s protestnim shodom ali v neposrednem dvogovoru z republiško, morda zvezno vlado. A ostanimo pri pravilih, kjer je med nameni in nalogami SKZ tudi tole: »Vzpostaviti novo etiko v odnosu do kmetijske pridelave ter žive in nežive narave; vrniti človeka v pristni odnos do njegovega naravnega okolja; razvijati kmetovanje kot agrikulturo, ki je praizvor človekovega civilizacijskega in kulturnega razvoja in pomemben temelj njegove etike; presegati človekovo sebičnost, ki se kaže tudi v usmeritvi v agro-industrijo ter vzpostaviti novo ravnotežje v človekovi menjavi z naravo.« Avtorji kodeksa za organiziran kmečki stan so šli še dlje: »...SKZ bo delovala... za izboljšanje kakovosti življenja in zaščite našega življenjskega okolja. Posebej bo skrbela za kulturo in arhitekturo naše vasi, za lepoto naše naravne in kulturne krajine in pristnost zdravih medčloveških odnosov na podeželju ter za nove odnose med mestom in vasjo, ki bodo presegali enostransko industrijsko usmerjenost gospodarstva.« O tem, kako in kaj se tačas ravna (točneje: ne ravna) po teh dolgoročnih, procesno profiliranih nalogah v Pomurju, ni treba, da ovinkarimo. Brez posebnega tveganja bi smeli zdajšnjo v neki meri še donosno. Prejšnji mesec smo oddali 2813 litrov mleka in zanj dobili 2,793.000 dinarjev.« Tako nam je Aleksander Kerčmar predstavil svojo »mlekarsko industrijo«. Popeljal nas je seveda v hlev. Preden smo stopili vanj, smo se ustavili pred vhodom v prostor, kjer je shranjen molzni stroj; na vratih smo opazili več kovinskih ploščic. »To sp priznanja, ki jih je naša kmetija dobila od živinorejske poslovne skupnosti in živinorej-sko-veterinarskega zavoda za visoko povprečno molznost krav v posameznih letih, in sicer od 4600 do 5000 litrov.« Vstopili smo v hlev. Pravzaprav v dva. Prvega so Kerčmarje-vi zgradili. 1973. leta in je v njem prostora za 32 glav, drugega, v katerem je 10 stojišč, pa so postavili lani. TURNIŠČE: cieog paskov Vse kaže, da je ponudba pujskov v Pomurju še vedno zelo skromna, povpraševanje pa veliko. Tudi na sejmu v Turnišču je bilo minuli četrtek, 9. marca, le 9 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Rejci so za par pujskov zahtevali od 390.000 do 420.000 dinarjev, prodali pa so vse živali. prakso kmetijske pridelave in predelave zgrniti v presojo: po pravilih zelena, po dejanjih (še) črna. Ali z drugimi besedami: že mogoče, da recimo kaže — po pravilih — »pospeševati za okolje neškodljivo in zdravo pridelovanje hrane najvišje kakovosti«, toda račun se tačas kolikor toliko izide pri (pol)in-dustrijskem načinu kmetovanja. Ob tem se postavlja vprašanje, na kakšen način udejanjati naslednjo usmeritev: »Vzpostaviti družbeni položaj kmeta kot enakopravnega člana družbene skupnosti ter utrjevati njegovo samozavest pridelovalca hrane in negovalca pokrajine, od česar je bistveno odvisen obstoj in razvoj celotne družbe; utrjevati zavest pripadnika družbenega stanu, ki je odločilno prispeval k ohranitvi našega naroda v vsej njegovi zgodovini in še posebno v narodnoosvobodilnem boju.« Aktivisti SKZ so dobesedno med kladivom in nakovalom. Po eni strani zrejo zadružni, te-zeojevski, kombinatovski in drugi »plemenski poglavarji« zviška, češ kaj bi sploh radi s tole kmečko zvezo, po drugi strani pa si nujno morajo — saj organizacija še ni povsem shodila — nabirati glasove, torej iskati zaupnike, somišljenike, zaveznike, članstvo. Vtis je, kot da zdaj ob polaganju računov kmečkih zvez v Pomurju na vse to preveč pozabljamo. Branko Žunec »Koliko zemlje pa sploh imate?« smo povprašali gostitelja, ko smo se vrnili v lepo opremljeno kuhinjo. »Maksimum — 10 hektarjev. Poleg tega pa še imamo 7 hektarjev gozda. Seveda je obdelovalne zemlje za toliko živine premalo, zato pa jo jemljemo v najem; trenutno obdelujemo 6 hektarjev najetih zemljišč. Največ sejemo koruze: 10 hektarjev. Na dveh hektarjih pridelujemo pšenico, na enem žito, imamo pa tudi krompir, peso, ječmen in oves.« »Vsakega po nekaj,« je pristavila zgovorna snaha Gizela. Med klepetom se je s seje zadružnega sveta temeljne zadružne organizacije Petrovci vrnil sin Stanko. Tako smo zvedeli še za njegova priznanja. S ponosom je pokazal priznanje soboške občinske skupščine iz leta 1987, ki gaje dobil (tudi nekaj denarja je bilo) za uveljavljanje sodobne kmetijske pridelave. Nekoliko starejše pa je priznanje tovarne mlečnega prahu za dosežke v prireji mleka. Svojevrstno priznanje pa so tudi lovske trofeje. Vse od leta 1945, ko je postal lovec, pa vse do predlani je Aleksander poskušal večjo lovsko srečo. Končno je uplenil jelena! Ob obisku pri Kerčmarjevih je beseda nanesla tudi na cene. Da bi zraslo dovolj koruze za siliranje ali za spravilo pridelka v zrnju (lani je bilo tega za .96 velikih prikolic), je treba imeti dobro sorto in izdatno gnojiti. Še sreča, da so mineralna gnojila (10 ton) nabavili po »stari« ceni, sicer bi bili zdaj, ko so veliko dražje, izdatki mnogo večji. Letno porabijo tudi 2500 litrov nafte. »Poleg prodaje mleka, letno prodamo od 5 do 10 pitancev. Zaradi prenizke cene pa nismo prodali pšenice, ampak jo rajši zdaj zamenjujemo za otrobe. Za kilogram pšenice dobimo dva kilograma otrobov,« je na koncu pogovora dodal naš sogovornik iz Pe-skovec. Š. Sobočan STROKOVNJAKI SVETUJEJO Zimska rez jablan in hrušk Za naše kraje naj bi veljalo pravilo, da bi z zimsko rezjo začeli koncem februarja in v začetku marca, ko več ne pričakujemo večjega mraza. Seveda začnemo najprej z rezjo starejših dreves, nato pa mladih. Zakaj sploh obrezujemo drevesa? Z rezjo oblikujemo in vzdržujemo krošnjo ter ravnotežje med rastjo in rodnostjo drevesa. Za rast in pridelek je potrebna hrana, ki jo rastlina dobi s fotosintezo, ta pa nemoteno poteka, če je poleg dovolj hrane v tleh veliko zdravega osvetljenega listja. Pri vzgoji želimo, da je mladostno obdobje čim krajše. To dosežemo tako, da mlada drevesa režemo zelo malo, tako da je večja listna površina. Obvezno je tudi upogibanje stranskih vej, tako da so listi lepo osvetljeni in na upognjenih mladicah se tvorijo cvetni brsti, ker se tako bujnost rasti zmanjša. V času rodnosti se drevesa režejo zmerno, s starostjo pa vedno bolj, drevo moramo pomlajevati. Kot za vsako delo se moramo tudi za rez sadnega drevja pripraviti. Poleg primernega orodja moramo imeti tudi primerno Preden se lotimo obrezovanja, si moramo drevo dobro ogledati in proučiti, kako ga bomo rezali. Foto: L. Kovač znanje, to pridobivamo iz različnih knjig, revij ter strokovnih predavanj. Preden želimo drevo obrezati, si ga moramo najprej dobro ogledati, predvsem obliko in rast. Obvezno moramo poznati rodni les (rodne brste), ker moramo drevo, ki ima veliko rodnega lesa, rezati močneje in obratno. Paziti moramo predvsem pri drevesih z malo rodnimi brsti, da jih ne porežemo, posebno pri nekaterih sortah jablan, ki razvijajo brste na koncu enoletnih poganjkov (melrose, mutzu, jonadel). V tem primeru pustimo enoletne poganjke tudi na hrbtni strani veje. Ko si drevo ogledamo, porežemo najprej vse odvečne najdebelejše veje in tiste, ki so poškodovane. Nato praviloma začnemo obrezovati od vrha proti spodnjemu delu drevesa. V mislih moramo imeti to, da potrebuje drevo v notranjosti in tudi po vsej listni površini sonce. Zato režemo tako, da je čim večji del vejevja obsijan s sončnimi žarki. V novejšem času skoraj vsa sadna plemena obrezujemo v piramidalni obliki, predvsem pa v obliki presekanega stožca. Izrežemo vse bujno rastoče enoletne poganjke na hrbtni strani (razen ABC Pomurka — KG Rakičan razpisuje po sklepu delavskega sveta temeljne organizacije Prašičereja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s 4-letnim mandatom: pri določenih sortah z rodnimi brsti). Vse ostale poganjke pustimo, razen če jih je preveč. Tedaj jih moramo razredčiti in odrezati tudi tiste, ki rastejo na spodnjem delu veje. Ko tako režemo od zgoraj navzdol, moramo vedno paziti, da so nižje veje daljše od veje, ki raste nad njo. Samo tako bo lahko sonce prišlo do skoraj vsakega ploda, ker vemo, da veje v senci rodijo plodove slabe kakovosti ali pa sploh ne. Ko drevo obrežemo, si ga še enkrat ogledamo in po potrebi še odrežemo kakšen odvečni poganjek, mlade poganjke za nadomestne rodne veje pa povežemo, velike rane je dobro premazati s cepilno smolo. Velika napaka pri rezi je, da »skačemo« z enega konca na drugi konec krošnje. Prav tako je velika napaka, da drevo »frizira-mo«, prerežemo enoletne mladike, potem pa dobimo metle. V polni rodnosti drevesa ved no pomlajujemo rodni les. Paziti moramo, da imamo čim več dvoletnega lesa in enoletne položne mladice. Star, zverižen les izrezujemo, drevo naj ima vedno dovolj enoletnih poganjkov, vendar ne predolgih, ker bodo ti rodili prihodnje leto, imeli pa bodo veliko listno površino. Hruške obrezujemo skoraj tako kot jablane. Hruške, cepljene na kutini, lahko prej oblikujemo v krošnjo in jih pripravimo za rod. Sorte, ki so slabe rasti (kra-sanka, klerŽo, p. triumph) moramo v prvih letih z rezjo uravnavati čim močnejšo rast (močneje izrezovati cvetne popke). Drevesa morajo imeti veliko listja in manj plodov. Vrh pa obvezno skrajšamo. Bujnejše sorte (viljamovka, klapova, fetelova, junijska lepotica) pa režemo manj, poganjke močno upogibamo. Obvezno pa moramo opraviti zeleno (letno rez). V polni rodnosti moramo prav tako paziti na rodne brste, če jih je veliko, režemo močneje — in obratno. Sleherni rezač pa se mora naučiti osnovne zakonitosti rasti in OBVEZNO POZNATI RODNE BRSTE. Vlado SMODIŠ — direktorja tozda Prašičereja. Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje' - da ima visokošolsko izobrazbo agronomske oz. veterinarske smeri — 4 leta delovnih izkušenj, — ustrezne moralno-etične vrednote. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka — Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, Lendavska 5, Rakičan, 69000 Murska Sobota — z oznako »za razpisno komisijo.« Sklep o izbiri bomo kandidatom sporočili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. .. .j,—" » VESTNIK, 16. MARCA 1989 ŠTRA#< 7 Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona .o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) razpisuje dne 3. 4.1989 ob 9. uri v Puconcih na kraju samem JAVNO DRAŽBO za prodajo stare osnovne šole z gospodarskim poslopjem v Puconcih, št. 25, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 2130 m: za izklicno ceno 72,953.692,— din (z besedo: dvainsedemdesetmilijonovdevetstotri- inpetdesettisočšestodvaindevetdeset) za vse nepremičnine. Splošni pogoji dražbe so: 1. Varščina znaša 7,295.360,— din in jo je treba plačati na žiro račun občine Murska Sobota št. 51900-697-45015 do začetka dražbe. 2. Izdraženo ceno za zgradbo z zemljiščem je potrebno plačati v 30 dneh od dražbe oz. sklenitve pogodbe. 3. Prevzem predmetne nepremičnine oz. nastop posesti je možen takoj. Možen je tudi ogled po prejšnjem dogovoru. Vse informacije lahko dobite pri premoženjskopravni službi občine M. Sobota, soba št. 15/11. 1GLRSILO OSUOBOOILMC FR0UT6 OBItiURSUtH OUCBjSv RESTAVRACIJA ČENG - DU v središču ČAKOVCA Štrosmajerjeva 9. — Odprto vsak dan od 9. do 23. ure. s - t ZATO NE ZAMUDITE!« KMETOVALCI, POZOR! Do 1. aprila 1989 iskoristite stare cene silažnih puhal-nikov in udarnih puhalnikov za spravljanje sena — ŠTUMAX. Lahko nas obiščete tudi na Pomurskem sejmu od 3. do 7. aprila 1989 ali na Gorenjskem sejmu od 14. 4. do 23. 4. 1989. Naša četrtstoletna tradicija puhalnikov je jamstvo za kakovost. SE PRIPOROČA KOVINARSTVO ŠTUHEC VOJAŠNIŠKA 23, MARIBOR, TELEFON (062) 26 176 I . »MORALES« Tovarna masivnega pohištva p. o. Ljutomer Kolodvorska 3 Na podlagi 34. in 35. člena Statuta in sklepa delavskega sveta razpisuje delavski svet DO MURALES Ljutomer dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja DO Izpolnjevati mora: — pogoje, določene z zakonom, družbenimi dogovori o kadrovski politiki in samoupravnimi splošnimi akti, — imeti VII. ali VI. stopnjo izobrazbe lesne, druge ustrezne tehniške,ekonomske ali pravne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih v gospodarstvu in — pasivno obvladati en svetovni jezik. Ponudbe z dokazili o. izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: MURALES Ljutomer, Kolodvorska 3, v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«. KZ Kmetijska zadruga .Ljutomer - Križevci o. sol. o, Križevci pri Ljutomeru TOZD MURSKO POLJE o. sol. o. Veržej KOKOSI, TEŽKE od 3 do 3,5 kg LAHKO KUPITE V PRODAJALNI VERŽEJ od 23. marca 1989 VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, od 7. do 13. ure, telefon 87 087 in 87 083 PRIPOROČA SE TOZD MURSKO POLJE! V skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS št. 35/82), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), 25. člena Pravilnika o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev (Ur. list SRS št. 34/88) in po sklepu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer z dne 24. 2. 1989 razpisuje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER NATEČAJ ZA PRIDOBITEV STANOVANJ IZ SKLADA DRUŽBENE POMOČI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUTOMER - PROSTIH IN ZGRAJENIH V LETIH 1989/90 I. Upravičenci do stanovanj družbene pomoči so: — delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela, — delovni ljudje, občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi zadovoljili svoje stanovanjske potrebe v organizacijah združenega dela, — občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo zadovoljiti svojih stanovanjskih potreb, kot so upokojenci, borci NOV, starejši in za delo nesposobniobčani ter občani, ki jim je družbena denarna pomoč edini ali dopolnilni vir za preživljanje, — mlade družine, ki nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega st .n-dardnega stanovanja in ki izpolnjujejo še druge splošne ter jo-sebne pogoje in — delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno dejavnost, in delavci, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno dejavnost. 11. Splošni pogoji: — da imajo stalno bivališče na območju občine Ljutomer, — da upravičenci ali njihovi družinski člani niso imetniki stanovanjske pravice za standardno stanovanje ali lastniki vseijivega standardnega stanovanja, — da upravičenci ali njihovi družinski člani še niso ustrezno zadovoljili svojih stanovanjskih potreb z družbenim stanovanjem, — da upravičene) ali njihovi družinski člani niso lastniki počitniške hiše in da le-te ne gradijo. Za družinskega člana upravičenca do stanovanja družbene pomoči se štejejo njegov zakonec, otroci, pastorki, posvojenci, posvojenci, starši in starši zakonca ter druge osebe, ki jih je dolžan preživljati in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družine oz. osebah, ki živijo z upravičencem v družinski skupnosti in dajo zanje ustrezno mnenje. III. Posebni pogoji Poseben pogoje, ki ga morajo izpolnjevati upravičenci vseh kategorij, razen borci NOV, je povprečni mesečni prihodek na družinskega člana v preteklem.letu, ki ne sme presegati: — pri samskih občanih 75 % — pri družinah 65 % — pri mladih družinah in mladih strokovnjakih 85 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v preteklem letu. Za mlade družine se v smislu pravilnika štejejo tiste družine, ki imajo najmanj enega otroka, če je vsaj eden od staršev zaposlen in če oba starša nista starejša od 30 let. Za mlade strokovnjake delavce z najmanj višjo ali visoko izobrazbo, ki imajo največ 5 let delovne dobe in so za njihovo zaposlitev v občini zainteresirani ozdi, tozdi in DS, ki imajo sedež v občini Ljutomer. IV. Dokumentacija Prosilci za stanovanja družbene pomoči morajo v svoji viogi,podrobneje opisati družinske razmere in predložiti na izpolnjenem in potrjenem obrazcu DZS-8, 40 — SPN-1 (dobi se v knjigarni) naslednja dokazila; potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodku prosilca in za delo sposobnih članov družine v letu 1988, — potrdilo o številu družinskih članov, — potrdilo o stalnem bivališču, — morebitno zdravniško potrdilo v primerih trajnih obolenj prosilca in članov njegove družine, — potrdilo o prijavi morebitne brezposelnosti za delo sposobnih članov družine (v poštev pride samo upravičena brezposelnost), — potrdilo o skupni delovni dobi zakoncev in delovni dobi v občini Ljutomer (izpis iz delovne knjižice), — mnenje upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga dajo: a) za zaposlene ozd in DS b) za upokojence društvo upokojencev, c) za invalide društvo invalidov, aj borce NOV in kmete borce NOV občinska organizacija ZB NOV, * e) za samostojne obrtnike in pri njih zaposlene delavce občinska sindikalna organizacija, — mnenje krajevne skupnosti. V. Zamenjava stanovanj \ Glede na določila pravilnika se lahko poda soglasje za zamenjavo: —. težjim invalidom, ki potrebujejo zaradi uporabe invalidskega vozička in drugih ortopedskih pripomočkov funkcionalno stanovanje, — ostarelim in bolnim občanom ter udeležencev NOV iz zdravstvenih razlogov, — občanom, ki živijo v težjih materialnih razmerah in želijo pridobiti stanovanje z nižjimi bivalnimi stroški, — občanom, ki želijo pridobiti manjše stanovanje zaradi racionalne uporabe stanovanjskega prostora in — občanom, ki živijo glede na stanovanjske standarde, določene v pravilniku, v premajhnih stanovanjih. Vloge za zamenjavo stanovanja morajo biti na obrazcu DZS-8,40 — SPN z vsemi dokazili, kot je določeno za pridobitev stanovanja (točka IV.). Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer, Ormoška 3/II, Ljutomer, v 30 dneh od dneva objave v Vestniku. Pozivamo tudi prosilce, ki so že uvrščeni na prednostni red upravičencev do Stanovanja, da vloge obnovijo ter priložijo vsa prej navedena dokazila, sicer ne bodo uvrščeni na prednostnem vrstnem redu za leto 1989/90. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, ne bodo obravnavane. O rezultatih natečaja bodo udeleženci obveščeni v 15 dneh od sprejema prednostne liste. Iz kotička za gospodinje pred 38 leti: Črve v pohištvu uničiš, če vbrizgaš v luknjice zmes iz 10 delov terpentina, 10 delov petroleja in I dela naftalina v prahu. Sovražnik je pred vrati! Zelo resno komentirano poročilo na naslovnici Ljudskega glasa iz leta 1951, v katerem je govor o koloradskem hrošču. Končuje se takole: »Vidimo, da je zato treba najenergičnejše — dokler je še čas —- stopiti v boj proti temu sovražniku našega krompirja. Ravno množični, in to temeljiti množični pregledi, so najzanesljivejše sredstvo, da bo ta sovražnik sigurno uničen, kjer koli bi se pojavil. Torej na delo, da obvarujemo in ohranimo naš krompir!« V podobnem slogu se bere prispevek pod naslovom Udarimo po kaparju! Sicer pa še o podlistkih iz tistih dni! Marjan Klemenčič se je razpisal o pozabljenem pesniku Prlekije Ivanu Klobasi, rojenem 27. januarja 1887 »v prijazni vasici Gornji Blaguš pri Sv. Juriju ob Ščavnici. . . Ohranjena pisma pričajo, da je korespondiral češko, rusko, francosko in italijansko. Poleg tega se je pečal še z bolgarščino, španščino, imel je naročene angleške in madžarske liste. Zlasti mnogo je študiral moderno filozofijo in se zanimal za socialno problematiko . . . Na univerzi v Gradcu je posvetil mnogo časa študiju slovenskega narodnega vprašanja. Bil je član pollegalnega društva Tabor, v katerem so bili v večini pristaši narodno radikalne stranke.« Avtor je vpletel v tekst nekaj Kloba-sovih značilnih verzov in sklenil: »Dr. Ivan Klobasa je zaslužen slovenski pesnik, ki zasluži vse priznanje kot globok talent in napreden duh svoje dobe.« Osmrtnica — »Cenjenemu občinstvu sporočam, da je v boju z nožem tragjčno preminul naš prisvojenec zadružni teliček. Vsem, ki ste ga v skledah spremljali k zadnjemu počitku, se to pot iskreno zahvaljujem. Žalujoči Vinc Stanjko, zadružnik K DZ Koračnice in ljubitelj telečjega mesa.« V našem predhodniku so uvedli rubriko Cvetoče koprive iz obmurskih vrtov. Poglejmo si eno od pikantnejših cvetk! »Prvič se peljem v metropolo Prekmurja. Po razriti soboški kolodvorski cesti sem jo mahnila v notranjost mesta, da poiščem stare znance. Hodim in iščem zaželeno ulico — a brez uspeha. Postajam ob hišah, da me ljudje sumljivo ogledujejo ter prebiram ulične tablice. Kaj je to za vraga! Doslej sem vedno imela v sloven- ščini petko, sedaj pa ne preberem niti besede. Nazadnje se mi je le zasvital naslov: Grof Szec-senyi utca. Nagonsko sem dognala, da se tu govori o nekih grofih, s katerimi smo že zdavnaj obračunali. Hitim naprej ter zopet čitam, buljim, zlogu-jem ... Pred mano se kopiči grmada tujih ulic z imeni: Mura utca, Cserkesz utca, Lendva utca, Szombathelyi utca itd. Hipoma se mi je posvetilo; potne kaplje so mi stopile na čelo ... po hrbtu pa mi je zagomazelo. »Pa ne da bi zašla v Madžarorsag?« Odbrzela sem kot strela v glavno ulico, se zaletela v Kbzpontimozi — po domače centralni kino — in zahtevala vstopnice. Pa je možak sumljivo pogledal moje raztrgane čevlje in dejal v pravi slovenščini: »Ste morda prismojeni? Tu vendar popravljamo čevlje!« — In kino? — Kaj kino? Aha, se je nasmehnil možak. Misliš napis ... ta je še spomin iz okupiranih dni. Vsaka hiša je pač muzej. Kamen se mi je odvalil od srca. Na Trgu zmage sem še potipala spomenik, prečitala napise . .. končno, bila sem le v Murski Soboti in ne čez mejo. Razburjeno sem na polomljeni klopi napisala protestno pismo — kje je narodna zavest slovenskega mesta ...1« M. Kokolj le v tem času ori-VESTNIK pravil kar nekaj podlistkov, najdaljšega Ob izvirih prekmurskega tiska (Za jubilej slovenske knjige) si je gotovo vredno prebrati. Isti pisec je ob stoletnici Stanka Vraza spisal esej o njem in Prekmurcih, J. Kop pa objavil spomine na borbo za nafto v Medimurju in Prekmurju. Iz kotička Nezgode v kuhinji. Star kruh bo zopet svež, če ga poškropiš z mrzlo vodo in deneš za nekaj minut v peč. Madeže črnega vina odstraniš z belega prta, če jih takoj poliješ z belim vinom. In še eden več kot aktualen članek za današnjo rabo, ki so mu dali naslov Vsaka vas bo lahko imela svojo hidroelektrarno. Zadeva je preprosta kot »pasulj«: »Za gradnjo take hidro-centrale je samo potreben potok ali jez, kjer preteče na sekundo 200 litrov vode in kjer znaša padec 4 do 5 metrov. Če imamo to, lahko pričnemo z gradnjo vaške hidrocentrale, za katero je po načrtih izdelala turbino zadružna delavnica ali vaški kolar. Potrebno je naročiti še generator od ene naših tovarn, instalirati razvodno ploščo, postaviti stebre, mreže in mesto za žarnice.« (B. Ž.) MUMIJE S TLI IL VESTNIK f ž ‘ pnpad o drugi ekipi Noršinec s 152 točkami pred drugo ekipo Tišine, 141, in Betjhi ekipo Noršinec, 116 točk. Pri posamezmkih “ del Rebrica (Gančani) s .3.629 krogi pred Flegarjem (Tišina), 3588 in Benkom (Grafičar), 3.580 krogov. V občinski pionirski strelski hgi Murska Sobota je zmagala ekipa ABC Pomurke - Mesne i nd ustrye iz Murske Sobote (6722) s 106 točkami pred No.r.šlPc'(6|P), 89 in Tišino (6120) 87 točk Najboljši pionir posameznik je bil Skedelj s l /bb krogi h ABC), 1710, in Maučecem (Noršinci), 1616 krogov. NORŠINCI PRVAK POMURSKE LIGE Sklenjeno je bilo tekmovanje v pomurski strelski ligi, kjer je/’»delovalo deset ekip. Zmagala je SI) Noršinci (14.647) z 18 točkam pred SD Jovo Jurkovič Videm (14.456), 16, SI) ^o|oman Fhsar Tišina (14.221), 14, SD Panonija in SI) SCT, po 10, Muro, 8 Elradom, 6, SK Turnišče in Obrtniki Ljutomer, po 4, ter Avtoradgono, brez točke. Najboljši posameznik je bil Pertoci (liš) s .3.735 krogi pre u ’ 3.729, in Horvatom (oba Noršinci), 3.689 krogov. ZMAGOVALEC ŠK TURNIŠČE V Lendavi je bilo sklenjeno tekmovanje v ob?'nsk'st^ ^D Sodelovale so vse ekipe razen SD Jezero . b J1 • ŠK Turnišče s 7353 krogi pred SD Planika 7045, mS D Lendava, 7013 krogi. Pri posameznikih je bil najboljši Markoja (. ) gi pred Draškovičem, 2778, in Maučecem (oba Planika), 2768 krogo^ —KARATE------------ Gorjan na prvenstvo SRS V Mariboru je bilo regijsko prvenstvo kadetov v vseh disciplinah. V poltežki kategoriji je sodeloval tudi član KK Štefan Kovač Beltinci Teo Gorjan. Čeprav ni dosegel pomembnejše uvrstitve, saj je zasedel šele šesto mesto, je bilo to dovolj, da bo.lahko sodeloval na republiškem prvenstvu. R. Horvat NOGOMET VERŽEJ:MURA 0:1 Nogometaši Mure iz Murske Sobote so v prijateljski tekmi premagali Veržej. Strelec gola je bil Baranja. Sodil je Žekš iz Murske Sobote. NAFTA:MURA 2:1 V prijateljski tekmi so Lendav-čani premagali soboško Muro. Strelci golov: Pintarič in Rob za Nafto ter Jančar za Muro. Sodil je Bukovec iz Lendave. NAFTA :POLET 1:1 Nogometaši Poleta iz Preloga iz Hrvaške in lendavske Nafte so igrali neodločeno. Gol za Nafto je dosegel Graj. SREDIŠČE :VERŽEJ 2:2 Nogometaši Veržeja so gostovali v Središču ob Dravi in v prijateljski tekmi z gostitelji igrali neodločeno. Gola za Veržej sta dosegla Oršoš in Vaupotič. TENIŠKI KLUB MURSKA SOBOTA ČLANARINA IN IGRALNINA Članarina in igralnina sta pomemben vir dohodka za Teniški klub Murska Sobota. Zato vodstvo kluba prosi vse člane, da le-ti čim prej poravnajo za letošnje leto, tako kot jim je bilo pisno sporočeno. Pred durmi je namreč nova teniška sezona in je potrebno opraviti nekatera nujna dela. KEGLJANJE Steržaj postavil rekord kegljišča V tekmovanju druge republiške moške kegljaške lige je Radenska v Radencih v derbi tekmi za prvo mesto premagala Krško s 5106:4958 podrtimi keglji. Najboljši v ekipi Radenske je bil Miro Steržaj, ki je z 911 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča. Za Radensko so še tekmovali: Horvat 857, Drvarič 826, Kovačič 871, Šalamon 796 in Kučan 845 podrtih kegljev. NAMIZNI TENIS Kriza med najmlajšimi Na letošnjem republiškem pionirskem prvenstvu za posameznike in dvojice, ki je bilo v Ptuju, je sodeloval le en Pomurec, Sa-pač, kar kaže na slabo delo in veliko krizo pomurskega namiznega tenisa med najmlajšimi, pa tudi napovedi za prihodnje niso obetajoče. Sapač je igra! solidno in dosegel uvrstitev v okviru svojih možnosti, ko je v drugem kolu izgubil s tretjeuvrščenim Brod-njakom (Petovia), potem pa po štirih zmagah osvojil 17. mesto in seveda ostal daleč od tega, da bi se uvrstil na državno prvenstvo. m. U. ODBOJKA POMURJE TRETJE V počastitev dneva žena je bil v Murski Soboti ženski odbojkarski turnir. Med tremi ekipami je bila najboljša Kamnica, ki je premagala obe ekipi tekmic ih zasedla prvo mesto pred Rogozo in Pomurjem. Rezultati: Kamni-ca:Rogoza 3:0, Kamnica:Pomur-je 3:1 in Rogoza:Pomurje 2:1. TEKMOVANJE TROJK ŠD Tišina je pripravilo tekmovanje trojk v odbojki. Sodelovale so štiri ekipe. Zmagala je ekipa Radenec pred Križevci II, Križevci I in družino Titan. POL — ženske Rezultati Cven .Puconci 2:0 Cven:Bakovci 2:0 Puconci (Bakovci 2:1 Cven 12 10 2 20:7 20 Radgona 10 7 3 16:8 14 Mladost 8 5 3 13:6 10 Puconci 11 3 8 7:19 6 Bakovci 9 0 9 2:18 0 ZMAGI LJUTOMERČANOV IN SOBOČANK V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Križevcih po pričakovanju premagal Kočevje s 3:0. Najboljša v ekipi sta bila Rajnar in Belec. V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige vzhod pa je vodeča Mežica v Murski Soboti premagala Pomurje s 3:1. V konkurenci žensk pa so bile boljše igralke Pomurja, ki so premagale Mežico s 3:1. KEGLJANJE Nafta v finalu V nadaljevanju pokalnega tekmovanja na območju Kegljaške zveze Čakovec je lendavska Nafta dvakrat zmagala. Premagala je Livaonico iz Čakovca s 4.798:4.359 podrtimi keglji. (Horvat 827, Žalik 820 in Peric 813). Lendavčani so premagali tudi Uniorja iz Čakovca s 4.880:4.822 podrtimi keglji. (Folšo 855, Horvat 826, Žalik 815, Peric 807, Kopinja 805 in Zupanec 772). Tako se je Nafta uvrstila v finale. M. Žalik ---NOGOMET---------------------------- ZAČETEK TEKMOVANJ APRILA Na skupščini klubov Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota so se dogovorili, da se bo spomladanski del tekmovanja v pomurski in obeh medobčinskih nogometnih ligah začel 2. aprila. Namesto v nedeljo, 30. aprila, ki bo prosta, bodo igrali v četrtek, 27. aprila, razen v drugi medobčinski ligi, kjer bo tudi ta termin prost. V zadnjem času se tudi ženska odbojka v Pomurju vedno bolj uveljavlja. Foto: N. Juhnov judo km An na ossa j Simona Nemec in Sandra Fujs republiški prvakinji V Slovenj Gradcu je bilo republiško prvenstvo v judu za ženske. Tekmovanja so se udeležile tudi tri članice soboškega 9 Partizana in se odlično odrezale. To še posebej velja za Simo- no Nemec, ki je tekmovala v kategoriji do 48 kg, in Sandro Fujs, ki je nastopila v kategoriji do 72 kg, saj sta zasedli prvi _ mesti in postali republiški prvakinji. Brigita Erjavec pa je v ka- S tegoriji do 52 kg zasedla drugo mesto. Vse tri so se uvrstile na S državno prvenstvo, kar je lep uspeh. V Murski Soboti pa je bil drugi pozivni turnir Pomurja za pionirje in mladince v judu. Sodelovalo je 75 tekmovalcev iz Pomurja in Medžimurja. V konkurenci pionirjev je v kat. do 9 28 kg zmagal Erniša pred Lesjakom in Rančigajem (vsi MS). V g kat. do 31 kg je bil prvi Zajtl (Le.), Cikajlo in Hašaj (oba MS) pred Novakom (Le.) in Kraljem (MS). V kat. do 38 kg sta Ve- — hab in Horvat (oba MS) zasedla tretji mesti. V kat. do 42 kg je 9 bil Hozjan (Le.) drugi, Cvetko in Habjanič (oba Lj.) pa tretja. B V kat. do 46 kg je Kuplen (MS) zasedel drugo, Hozjan (Lj.) in Djurov (MS) pa tretji mesti. V kat. do 50 kg je zmagal Cikajlo pred Glažovom, Kovačem in Totom (vsi MS). V kat. do 60 kg J je bil najboljši Mazouzi (MS) pred Rudolfom in Slavičem (oba Lj.). Pri mladincih v kat. do 59 kg je zmagal Breznik (Le.) pred — Brozovičem in Prelogom (oba MS). V kat. do 70 kg je bil naj- B boljši Vehab pred Štotlom, Štermanom (vsi MS) in Vučkom I (Le.). V kat. nad 70 kg pa je zmagal Lešnjek (Le.) pred Kosom in Pozdercem (MS) ter Reckom (Le.). T. Kos KOŠARKA PORAZ SOBOČANK V ŠKOFJI LOKI V prvenstveni tekmi prve republiške ženske košarkarske lige je Odeja v Škofji Loki premagala Pomurje iz Murske Sobote s 73:46. Strelke za Pomurje: Drožinova 13, Broderjeva 11, Malačičeva 10, Kolarjeva 6, Friškičeva 4 in Brezičeva 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z ljubljanskim Slovanom. VERŽEJ OBČINSKI PRVAK Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ljutomer je v telovadnici OŠ Križevci pripravila občinsko člansko prvenstvo v košarki. Sodelovalo je osem ekip. Rezultati — Veterina:Veržej 7:15, Gimnazi-ja:Bučkovci 24:17, Stročja vas:Križevci 10:31, Ljutomer:Logarovci 27:11, Veržej:Gimnazija 36:17, Križevci:Ljutomer 16:24 in Veržej :Ljutomer 27:19. Zmagala je ekipa Veržeja pred Ljutomerom, Križevci in Gimnazijo ter postala občinski prvak. Ekipi Pomurja v polfinalu Odigrane so bile četrtfinalne tekme v okviru pionirskega festivala Slovenije za pionirje in pionirke. Rezultati — pionirji: Pomurje : Maribor 49:75 in Pomurje : Zasavje 60:54. Najboljši strelci pri Pomurju : Žunec 38, Gomboc 23, Gonter 18. Pionirke — Pomurje : Maribor 52:26. Najboljše strelke: Cer 9, Malačič 6 in Hari 5. Ekipi Pomurja sta zasedli drugi mesti in se uvrstili v polfinale. ROKOMET Bakovci zmagali na Ravnah v,. . Odigrano je bilo prvo pomladansko kolo v pni republiški moški m zenski rokometni ligi. Prijetno so presenetili rokometaši Ba-kovec. ki so na Ravnah premagali Fužinarja z 22:21. Strelci za Ba-kovee: Koželj 8, Katona 5, Horvat 3, Želodec in Smodiš po 2 ter Lo-S,kKn>nn‘° ‘n P" enc8a- v naslednjem kolu igrajo Bakovci v so-boto ob 20. uri v Murski Soboti z ekipo Jadrana. Rokometašice $kD*V Pa r? v turški Soboti premagale Polano z 19:16. Strelke za Polano: S. Hozjanova 8, M. Hozjanova in Laslova po 3 Vugrmceva m Sernekova po enega. P ’ —ŠAH---------------——----— NAJBOLJŠI DANILO HARI Na drugem prvenstvu Pomurja v aktivnem šahu je sodelovalo 42 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh štirih pomurskih občin. Zmagal je Danilo Hari z 9 točkami od 9 možnih in tako ubranil lanskoletni naslov. Sledijo Alojz Kos 7,5, Igor Kos in Jože Gerenčer po 6,5 točke. Pri nižje kategoriziranih igralcih je zmagala Majda Kovač pred Jankom Brunčičem in Franjom Zverom. Ta vrsta šaha — igra se pol ure za partijo na igralca — se čedalje bolj uveljavlja v svetu in tudi v Pomurju. NAJBOLJŠI BELTINČANI Končano je občinsko in pomursko tekmovanje pionirjev in pionirk v šahu. Na občinskem tekmovanju pri ml. pionirjih je zmagala OŠ Pucon-ci, pri starejših OŠ Beltinci, med ml. pionirkami je bila najboljša OŠ Beltinci, pri starejših prav tako OŠ Beltinci. Na pomurskem prvenstvu je pri mlajših pionirjih zmagala OŠ Lendava pred OŠ Gornja Radgona in OŠ Puconci, pri starejših pionirjih pa je bila najboljša OŠ Beltinci pred OŠ Kapela in OŠ Velika Polana. V tekmovanju ml. pionirk je zmagala OŠ Beltinci pred OŠ Negova in Cven, pri starejših pionirkah pa OŠ Beltinci pred OŠ III Murska Sobota in Gornja Radgona. V Lendavi zmagal Logar Šahovsko društvo Lendava je pripravilo dvodnevni turnir v aktivnem šahu. Sodelovalo je 26 tekmovalcev. Zmagal je Logar (Radenska) z 8 točkami pred Čreparjem (Celje), 7, Gerenčerjem (Lendava) m Kovačem (Radenska), po 6,5, ter Brunčičem, 5,5 točke. V Lendavi je bil tudi hitropotezni turnir za marec, ki ga je pripravilo domače šahovsko društvo. Med 14 igralci je zmagal Gaber z 11 točkami pred Žilavcem, 10, Gerenčerjem in Ligetijem po 9 5 ter Ivancem, 7,5 točke. ’ ’ J. Gerenčer BORIS KOVAČ KLUBSKI PRVAK Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je izvedlo klubsko prvenstvo. Med 11 šahisti je zmagal Boris Kovač z 8,5 točke pred Matijo Gaborjem, 6,5, Alojzom Kosom in Cirilom Logarjem, po 6, Bogdanom Harijem in Štefanom Režonjo, po 5 točk. VESTNIK, 16. MARCA 1989 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan ŽENSKE SO BOLJŠE OD MOŠKIH Izvijanje nič več ne pomaga: raziskovalci ameriške medicinske fakultete Rusk v Chicagu so neizpodbitno ugotovili, kako in koliko lažemo. Povprečen odrasli se povprečno zlaže trinajstkrat na teden. A ni razloga za sramovanje, meni vodja raziskave Arnold Goldberg: »Laganje je duhovna dejavnost in loči človeka od živali.« A ne samo to. Laganje loči tudi moškega od ženske. Kalifornijska psihologinja Judy Crowell je objavila poročilo o svojih raziskavah laganja. Ugo- UMRL JE NAJMANJŠI ČLOVEK V 46. letu starosti je umrl najmanjši človek na svetu — 75 centimetrov visoki Portugalec Toni Ferreira, ki je živel v Arcozelu blizu Oporta. Proti smrti Predirljiv zvok zbudi osemindvajsetletno Ano iz spanja. Njen šestmesečni dojenček leži brez znakov življenja v posteljici. Nehal je dihati. Mlada mamica ga vzame v naročje in ga nalahno udari po ritki. Otročiček spet začne dihati. Navarnost je mimo. Alarm je sprožila elektronska naprava in rešila otroku življenje. Ce ga mati ne bi udarila, bi umrl v spanju. Vsako leto umre samo v Zvezni republiki Nemčiji 4000 dojenčkov, ker nenadoma prenehajo dihati. Zdravniki imenujejo ta pojav »smrt v zibelki«, njenega vzroka pa se jim še ni posrečilo pojasniti. Dojenčki pred tem ne kažejo nobenih opozorilnih znakov. Luna mori Četudi je človekova noga že stopila na Lunino površje, pa ta zemeljska spremljevalka ostaja skrivnostna stvar in spodbuja nove in nove zamisli o njenem skrivnostnem vplivu na žitje in bitje ljudi. Med novejšimi odkritji, katerih vrednost pa je znanstveno vprašljiva, je ugotovitev profesorja psihiatrije Arnolda Liebra z univerze v Miamiju. Profesor je raziskal obdobje od leta 1956 do 1970 in iz zbranih podatkov izvlekel presenetljivo dejstvo, da se v času polne lune dogodi neprimerno več umorov, kot v dnevih, ko je luna v drugih menah. Liebrove ugotovitve je potrdil tudi psihiater Malstron z univerze Berkeley, ki je raziskal pogostost umorov in samomorov v časih različnih luninih men. Raziskave je omejil na območji Alamede in Denverja, časovno obdobje pa je bilo isto kot v Liebrovi raziskavi. In seveda tudi ugotovitve so bile podobne. Tako umorov kot samomorov je bilo največ v času, ko je polna luna. Seveda vse te raziskave ne dajejo odgovora na vprašanje, kaj je dejansko krivo za porast umorov in samomorov v določenih časovnih ciklusih. Domneva je, da pač tudi na to obliko človekovega obnašanja in ravnanja vpliva biološki ciklus aktivnosti in neaktivnosti posameznih delov organizma. Na podlagi 70. člena Statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota OBJAVLJA dela in naloge: 1. VODENJE INFORMATIVNO-ANALITIČNIH NALOG Pogoji: — strokovna izobrazba VII. stopnje: diplomirani ekonomist — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. členu zakona o SDK Za opravljanje navedenih del in nalog se kandidat imenuje za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota 8 dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka. tovila je, da so ženske pri laganju kreativnejše, a svojih laži ne znajo koristno uporabiti. Moški so spretnejši in znajo svoje laži pametno izrabiti. Ali kot pravi Cro-vvellova: »Ženske lažejo sebi, moški drugim.« Lažnivci se delijo na štiri tipe: samovšečen — se baha in dela junaka; manipulator — laže za lastno korist; izogibalec — izogiba se sporom in neprijetnim spoznanjem; melodramatičen — napihu- Računalnik diagnostik Življenje je pogosto odvisno od diagnoze v zgodnjem razvojnem stadiju. Ker je bilo razpoznavanje tumorjev doslej počasno in ne zmeraj zanesljivo, so zdravniki in drugi strokovnjaki na prvi univerzitetni ženski kliniki na Dunaju izdelali računalniški program za zanesljivo razpoznavanje zgodnjega tumorja na maternici. Pravijo, da bodo z novim sistemom (ki obsega digitalne analize slike, obsežne podatke o celicah ustreznih vzorcev in osnovne ginekološke podatke) lahko skoraj zanesljivo razlikovali med zdravimi in bolnimi celicami. V računalnikov spomin bodo dali podatke o 900.000 vzorcih in dodajali nove, tako bo lahko hitro obdelati podatke vseh izvidov o celicah v karš-nikoli diagnostični kombinaciji. Projekt podpira avstrijsko ministrstvo za znanost, ker je novost, uporabna tudi na tujem. Ža zdaj je najzanesljivejši in najhitrejši sistem za diagnosticiranje tumorja. V Avstriji, kjer je kar precej primerov tumorja na maternici, ugotavljajo to bolezen le z analizo celičnih vzorcev. AIDS V BOLNIŠNICI V bolnišnici v mestu Elista v kalmi-ški avtonomni sovjetski socialistični republiki se je zaradi nepazljivosti in neodgovornosti medicinskega osebja okužilo z aidsom 27 otrok in pet mater. Vodja osrednjega sovjetskega laboratorija za boj proti aidsu, epidemiolog Pokrovski, je izrazil prepričanje, da so se okužili, ker medicinsko osebje ni spoštovalo pravil o uporabi instrumentov. V SZ primanjkuje injekcijkih igel za enkratno uporabo, zato še zmeraj uporabljajo klasične brizgalke. v zibelki Nevrolog profesor dr. Hans Helmut Kornhuber iz univerze v Ulmu in njegovi tehnični sodelavci so izdelali napravo, ki nadzoruje dojenčke med spanjem. Imenuje se Baby protector. Velika je kot knjiga in zaznava dihanje s senzorjem, ki ga namestijo pod plenico. Če otrok preneha dihati, se najprej vključi majhen vibrator, ki je nameščen pod žabice na dojenčkovo peto. Vibrator ga žgečka in s tem sodbuja normalne telesne funkcije k delovanju. Največkrat začne otrok takoj spet dihati in speči starši sploh ne opazijo, da je bil otrok v nevarnosti. Šele če vibrator ne pomaga, se sproži alarm. Napravo so že preizkusili v 40 nemških klinikah. Poganjajo jo baterije in stane 1380 mark. je dogodke, ki jih je doživel sam ali kdo drug. Judy Crowell zatrjuje, da v prvo in drugo kategorijo sodijo moške, v tretjo in četrto pa ženske laži. »Tisti, ki se z lažjo ogiba neprijetnih razmer, je v nevarnosti, da laže tudi sam sebi, melodramatična laž pa je čista ustvarjalnost. Če bi ženske svojo domišljijo uporabljale tako premišljeno kot moški, bi bile že zdavnaj med najpomembnejšimi umetniki in politiki.« NALOŽITE DENAR V - V Italiji se je zelo dobro utekla pred kratkim ustanovljena veriga kozmetičnih salonov z imenom Portofino’s Esthetic Center. Nič posebnega? Kar tam počenjo, res ni nič posebnega; nenavaden in očitno dobrodošel pa je način, kako priti v tak center in v roke tamkajšnjim vrhunskim strokovnjakom: vsak mesec morate pri njih naložiti na račun svoje lepote najmanj 100 do največ 500 ti- PULJSKA ZLATA VRATA V PARIZU Drugo leto bodo Francozi praznovali dvestoletnico zavzetja Bastilje in ustanovitev Francoske republike. Obletnici na čast se bo francosko kulturno ministrstvo lotilo nenavadnega podviga: na Elizejskih poljanah bodo v naravni velikosti rekonstruirali petdeset najznamenitejših slavolokov. Eden od tistih, ki bodo v Parizu dobili Pomoč plešastim in nesrečnim glavam Preparat EKSTRAKT 101 se je na kitajskem pojavil pred dobrim letom. Šel je skozi številna znanstvena in praktična testiranja. Pokazalo se je, da res pomaga pri obnovi las. Legalna prodaja je bila prvorazredna senzacija v svetu. Iznašel ga je Zhao Zhangguang, ki je danes eden najbogatejših kitajcev. Izumitelj seveda ni izdal sestave preparata, katerega cena je okoli 100 dolarjev za stekleničko. Človek, ki je izumil preparat, ima samo šest razredov osnovne šole, toda z ra-ziskavami se ukvarja že od rane mladosti kot vaški samouk, tra-var. Na fotografiji je viden učinek delovanja preparata na mladi kitajki, ki prej ni imela las. Dimna vrečka Več kot 80 odstotkov smrtnih žrtev v požarih stanovanjskih zgradb povzroči dim, ne ogenj. V večini primerov gost dim zaslepi žrtve in jih zaduši, preden pride pomoč ali preden se lahko sami prebijejo na varno. V sodobnih zgradbah je to še huje, saj pri požaru gorijo umetne mase, dim in plini, ki se pri tem sproščajo, pa so običajno še strupeni. Glede na te izkušnje so v medicinskih laboratorijih Sigma naredili nov izdelek, ki naj bi preprečil zadušitev v požarih in ljudem omogočil priti do izhoda oziroma pričakati reševalce. Gre za tako imenovano dimno vrečo, ki si jo človek natakne prek glave in z njeno pomočjo kljub gostemu dimu vdihava svež zrak dobrih sedem minut, kolikor naj bi zadoščalo, da se prebije na varno. Dimna vrečka je narejena iz prozornih najlonskih vlaken, ki so dovolj čvrsta, da ohranjajo obliko, in tako zagotavljajo dovolj zraka za sedemminutno dihanje, hkrati pa so odporna tudi do vročine, saj vrečka prenese temperaturo do'170 stopinj Celzija. Poskusi so pokazali, da uspešno ščiti oči in pljuča. In ker gre za poceni izdelek, bo najbrž hitro prišla v splošno uporabo povsod tam, kjer je potrebno. POLJA BREZ INSEKTICIDOV Ptice imajo velik smisel za ekologijo: izbirajo polje, ki jih ne škropijo z insekticidi. Pa ne vse. Nekaterim ni mar, kje nabirajo hrano. To so ugotovili danski ornitologi in ekologi, ki so opazovali gibanje ptic na območju 7000 hektarjev. Opazovali so vedenje soč lir. S tem si zagotovitev, da se vse leto ukvarjajo z vami. Toda ne le s klasično kozmetiko. Imajo tudi posebno zdravniško skupino za zdravstveno preventivo, računalnike, ki za vsako žensko posebej izračunajo dolgoročno obdelavo, pa celo lastno kliniko, kjer lahko pristanete, če imate večje težave. Formula, ki je pritegnila Italijanke, se imenuje »lepotni proračun« in se prav dvojnika, je doma v našem Pulju, imenuje pa se Zlata vrata. V antični dobi so bila Zlata vrata ena od mestnih vrat, zgrajena pa so bila v času tridesetih let pred našim štetjem. Iz ohranjenih zapisov je razbrati, da jih je dala zgraditi Salvija Po-stuma na čast svojih bližnjih sorodnikov, ki so imeli v rimski vojski visoke položaje. Za Zla- Nihče je ni učil ali treniral, a »špago« napravi kot za šalo. Vanessa Tivadar iz Ljutomera je stara šele 3 leta. In kaj bo, ko bo velika? Ukradli 2000 dragocenosti V Zagrebu bodo začeli soditi neverjetni skupini: enajstim »prijateljem knjig«, ki so v letih 1981 do lani iz Narodne in univerzitetne knjižnice v glavnem mestu Hrvaške pokradli dva tisoč knjig, zemljevidov, grafik, časopisov ... Seveda samih dragocenosti. 350 naslovov so strokovnjaki ocenili na 87.000 mark, koliko pa je vredno še vse drugo! Kot navaja obtožnica, je 37-le-tni Zlatko Kovač delal kot manipulant v oddelku za akcesijsko obdelavo in katalogizacijo. Odnašal je knjige in časopise ter jih oddajal 24-letnemu Aleksandru Millesu, ta pa je vodil prodajo na črnem trgu. V knjižnične prostore so prihajali tudi skozi odprto okno, ki sta ga Millesu, 23-letne-mu Berislavu Lackoviču in 23-let-nemu Alanu Mitroviču puščala širokosrčno odprtega Kovač in 37-letni Vladimir Metelko. Na roko jim je šlo tudi obnavljanje stavbe: skriti za juto so po odrih prišli na obisk celo v peto nadstropje knjižnice. Prek streh so »obiskali« tudi Metropolitansko knjižnico ter odnesli,iz nje atlase iz 16. in 17. stoletja. V dvorcu Go-lubovac so neopaženi ostajali kar po tri dni in marljivo izrezovali zemljvide, risbe, ilustracije. Mil-les je nakradeno robo prodajal, kupci pa zdaj trdijo, da na knjigah niso videli žiga Narodne in 39 od 145 registriranih vrst ptic, ki živijo na Danskem, in ugotovili, da 36 vrst izbira neškropljena polja, kjer še najdejo svojo najljubšo poslastico — žuželke (ki jih insekticidi uničujejo). Zanimivo pa je, da niti slavček niti škrjanec nimata predsodkov in imata celo raje hrano s kemikalijami. LEPOTO dobro obnese zlasti pri varčnejših. Rajši odrinejo vsak mesec nekaj denarja, kot da bi enkrat ali dvakrat na leto globoko segle v žep za drago, hitro, a kratek čas učinkujočo običajno kozmetično nego. Strokovnjaki teh centrov, zlasti direktor Carlo Barrel-la, poudarjajo prednosti stalne strokovne nege in zdravniške pomoči. Ženske pa pravijo, da za tisto, kar vložijo, res veliko dobijo. ta vrata so se že od nekdaj zanimali tudi umetniki, najbolj znamenite med njimi, ki so jih naslikali, sta Michelangelo in Fra Gioccondo, ki je v Parizu zgradil most Notre Dame. Strokovnjaki zdaj pridno merijo in fotografirajo Zlata vrata, da bodo prihodnje leto v naravni velikosti očarala Pariz. univerzitetne knjižnice. Zbirateljska strast je res slepa. Obtoženi si lahko laskajo, da se je zaradi njihovega početja v Beogradu sestal tudi generalni sekretariat Interpola, razpravljali pa so o zaščiti kulturnih dobrin. Na srečo je nekaj dragocenosti iz zagrebške Narodne knjižnice, ki so bile prodane v Graz, že prišlo nazaj, v roke pravemu lastniku. Po napornem garanju je tudi počitek na trdem sladak. Si, kar ješ Si to, kar ješ, pravi stara modrost. In morda nikjer v živem svetu ta rek ne drži tako kot pri gosenici Nemoria arizonaria. Znanstveni raziskovalci so namreč pri tej živalici prvič lahko opazovali hitre in občutne spremembe njene zunanjosti, odvisne od prehrane. O zanimivem opazovanju poroča v reviji Science magazine Erick Green s Kalifornijske univerze. Gosenice sc spomladi hranijo s hrastovimi mačicami. Že po nekaj dneh so na zunaj videti prav take kot njihova hrana, puhaste. Gosenice, ki se zležejo poleti, ko mačice odpadejo, jedo listje in dobijo drugačno zunanjost, podobne so suhim vejicam. Green je poskušal ugotoviti, kaj je tisto, kar pri teh živalicah sproža take občutne spremembe. Ugotovil je, da je najverjetneje ključna snov tanin. Tanina v mačicah ni, v listju pa je. Da bi preveril podmeno, je spomladanskim gosenicam dodajal tanin. Večina živalic, ki je dobivala taninski dodatek, je spremenila zunanjo obliko in so postale podobne vejicam, medtem ko so tiste, ki so ostale pri običajni hrani, postale puhaste. Najtoplejše leto 1988 Lansko leto je bilo najtoplejše v tem stoletju ali bolje v času, odkar opravljajo natančne meteorološke meritve. Po poročilu britanskega meteorološkega zavoda je bilo v tem desetletju kar šest najtoplejših let od leta 1900. Najtoplejše leto je bilo leto 1988, za njim pa se zvrstijo: 1987, 1983, 1981, 1980 in 1976. Povprečne lanske temperature so bile za 0,34 stopinje Celzija višje kot v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih. Znanstveniki pravijo, da ni dokazov, da so za podnebne spremembe krivi ljudje, čeprav menijo, da je verjetno res tako. Ugotovitve britanskih strokovnjakov so v nasprotju z rezultati analize skupine ameriških raziskovalcev, ki na temelju meteoroloških podatkov o minulih sto letih ugotavljajo, da na Zemlji ni bilo, globalne otoplitve. Najstarejši astronomski observatorij Kaže, da je najstarejša opazovalnica zvezd prazgodovinska grobnica na Irskem stara več kot 5000 let. Raziskovalci so ugotovili, da ima grobnica v Newgrangeu nad vhodom nenavadno okrasje, skozi katerega v času, ko se začno kratki zimski dnevi, natanko štiri minute in pol prodirajo sončni žarki in razsvetljujejo notranjost glavnega prostora. Grobnico v Newgrangeu, 50 kilometrov oddaljeno od Dublina, postavljeno več kot sto let pred Stonehengeom in egipčanskimi piramidami, so odkrili sicer že leta 1699, a so jo začeli raziskovati šele pred dvajsetimi leti, o rezultatih raziskav pa je pisala zadnja številka revije Natura. Grobnica leži na griču raztresenega kamenja (82 krat 10 metrov), v osrednji prostor pa vodi 18 metrov dolg hodnik. STRAN 12 VESTNIK, 16. MARCA 1989 za vsakogar nekaj DOMAČA DELAVNICA Police so vedno koristne Police so del pohištva, ki ga lahko zagotovo izdelate sami doma. Potrebno je le malo dobre volje in seveda material. Največkrat bo potrebno napraviti trikotne police, da z njimi zamašimo prazne prostore v stanovanju. Po skici si OBIČAJNE GOVORNE MOTNJE PRI OTROCIH Učenje govora se začne v družini. Preden začne otrok uporabljati pravo besedo ob pravem času, jo mora slišati najmanj 150-krat. Dobro je, da se takoj ob ugotovitvi govorne napake oglasimo pri strokovnjaku. Nepravilno ustno izražanje lahko povzroči razvojne motnje in težave v šoli. Govorne motnje delimo v tri skupine. V prvi je nepravilna izgovorjava glasu ali zamenjava enega glasu z drugim. Otrok na primer reče mačka namesto mačka. V glavnem ločimo sesljanje, pri katerem se jezik postavi v napačen položaj glede na zobe, in šušljanje, pri katerem uhaja zrak ob straneh jezika, namesto po sredi in povzroči nepotreben šum. Šušljanje prizadene izgovorjavo glasov s, z, č in ž. V drugo skupino sodijo okrajšave besed. Otrok besedo zvočno poenostavi, tako da zamenja dva zloga ali pa izpusti končnico. Ta napaka zadeva v glavnem glasova 1 in r, posebno če sta v sredini ali na koncu besede. Vsi otroci skrajšujejo besede, pozneje pa jih izgovarjajo pravilno. Zato označujemo to za govorno napako šele po tretjem letu starosti. V tretjo skupino govornih napak sodi zlaganje besed brez vsake slovnične zgradbe. Otrok niza besedo za besedo ne da bi upošteval slovnični čas, prostor, količino, barvo in drugo, kar je nujno za normalno izražanje in sporazumevanje. Opazimo jo pri štiriletnih in starejših otrocih. Cl avtotehna NISSAN PRAVA IZBIRA ZA VSE POTREBE narežite vse dele, letve in deske, z vijaki jih pritrdite na kozolni nosilec. Velikost boste seveda sami izmerili, oblika, pa bo ostala vedno enaka. KAKO HRANIMO OCVRTO JED? Panirano in ocvrto meso ali zelenjavo ponudimo takoj, če pa mora jed nekaj minut počakati, pazimo, da se ne ohladi in da ostane skorjica lepo hrustljava. Ocvrto jed damo v kozico, kozico pokrijemo s pokrovom, med pokrov in kozico pa damo papirnat prtič. Papir vsrka vlago, ki jo oddaja jed, skorjica se ne zmehča, v pokriti posodi pa ostane jed nekaj časa vroča. Če ženskam izpadajo lasje Včasih zjutraj opazimo, da ostane na krtači več las kot ponavadi. Pojav je normalen, le če je las od jutra do jutra več, nas mora zaskrbeti. Če nenadoma začno izpadati lasje, so najbrž kriva zdravila. Morda jih jemljemo tudi v prevelikih odmerkih. Vsekakor moramo vprašati zdravnika, predpisal bo novo zdravilo, ki ne bo imelo takega učinka. S tem bo problem najbrž odpravljen. Ženskam z leti sploh radi izpadajo lasje v krpah, plešavost je podobna kot pri moških. Plešice se delajo ženski zaradi moških spolnih hormonov in dedne nagnjenosti. Pri ženskah plešavost ni tako izrazita. Lasje izpadajo tudi mladim dekletom, če imajo shujševalno kuro. Navadno je za izpadanje krivo pomanjkanje sladkorja, saj je pri večini diet prepovedan. Zaradi pomanjkanja sladkorja se zmanjša presnova v lasnih koreninah in lasje rastejo počasneje. Ko začne dekle znova jesti normalno, se položaj popravi. Včasih lasje izpadajo, vzroka pa niti zdravnik ne more ugotoviti. Kakor je neverjetno, odrasli ženski lahko izpadajo lasje zaradi stisk, ki jih je preživljala v otroštvu in se posledice vlečejo v odraslost. Včasih izpadajo lasje zaradi duševne krize. Ko mine, se spet zgostijo. Garderoba pod stopnicami V mnogih hišah ne znajo izkoristiti prostora pod stopnicami, čeprav je mrtvi kot mogoče spremeniti v kaj uporaben prostor za shranjevanje. Tam je lahko shranjena obleka. Če pa nam tam ni pri roki, bomo veseli, ko bomo imeli kam spraviti čevlje in torbice, športne pripomočke ali nemara metle in čistila. Vse je odvisno od tega, kako velike so stopnice. Omare nam mora izdelati mizar natančno po merah. Taka rešitev ni primerna samo za stopnice, ki povezujejo pritličje s prvim nadstropjem, ampak tudi v kleti. Tam stroški za izdelavo omar in polic ne bodo tako veliki, ker ni treba, da bi bile tako lične izdelave. RADIO MURSKA SOBOTA CILKINA KUHINJA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih, v oddaji 21 232 1. Oženil se bom — Magnet 2. Don’t worry, be happy — Bob McFerrin 3. Od Murske do Kopra — Don Juan 4. Džurdževdan je ... — Bijelo dugme 5. Superstitious — Europe Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petk; od 18.00 do 19.00. Nissanov prodajni program: • nissan micra 1,0 GL — cena 869.000 jenov (12.500 DM) • nissan suny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM) • nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (15.800 DM) • nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (15.250 DM) TERENSKA VOZILA • terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (29.500 DM) • terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (25.900 DM) DOBAVA TAKOJ t AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO! Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042) 49 466. JAJCA V PREHRANI V spomladanskih mesecih je v gospodinjstvih na voljo obilo jajc, ki jih pripravljamo na različne načine — od kuhanih, pečenih, predelanih v omelete, peciva in testenine. Vedno pa velja — čimbolj sveža uporabimo, več hranilnih snovi vsebujejo in imajo boljši okus. K zgodnjespomladan-skim solatam, kot so regrat, motovilec in druge, se odlično prilegajo polnjena jajca, ki jih lahko pripravimo v različnih inačicah, odvisno od tega, kaj vmešamo v rumenjak. Najprej jajca v trdo skuhamo v nekoliko slanem kropu (vedno jih dajemo kuhat v krop, ne v mrzlo vodo). Kuhamo jih 8 minut, da rumenjak ne ostane voskast in se lahko lepo pretlači. Kuhana jajca prerežemo po dolgem, izločimo rumenjak in ga pretlačimo, solimo, popramo in primešamo drobno sesekljane ostanke perutninskega mesa — kuhanega ali pečenega, žlico surovega masla. Nato dodamo: sesekljane ribje filete, ali sesekljano surovo gnjat ali sesekljana začimbna zelišča z dodatkom curryja, lahko samo sesekljane olive ali drobno sesekljane sardele z nekaj majoneze. Z debelejšo šprico nabrizgamo rumenjak nazaj v kuhane polovičke in ponudimo. Tako pripravljena jajca so lahko tudi prigrizek k aperitivu. NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS Duhovite podpise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 23. marca 1989. na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene podpise honoriramo. — To je zaščitni znak našega Predsedstva. (Tinč) — Spomenik padlim za inflacijo. (Kuzma) — Moj bog, kje so časi, ko se je dražilo le za 8 odstotkov! (Vomer) — Naj živi umetnost, če je že vse ostalo na psu! (JaMa) ČESEN POMAGA NA VRTU Večini ljudi so verjetno znane zdravilne lastnosti česna, njegova pomoč pri ohranitvi zdravja in boju proti različnim boleznim. Malo pa jih ve, da česen lahko pomaga tudi na vrtu — kot naravna biološka zaščita proti nekaterim škodljivcem. Česen je treba posaditi na sončno stran poleg jagod, to bo najboljša zaščita proti sivi plesni, ki rada napada jagode. Poleg tega lahko iz česna naredite tekočino za škropljenje proti plesni in škodljivim žuželkam. To tekočino pripravite tako: del česna, del čebule in deset delov vode. Presenečeni boste nad učinkovitostjo tega »domačega« škropiva. SESTAVIL MARKO NAPAST NAJVEČJE MESTO V PENNSYL-VANUI LOVSKI OKOLIŠ PLAČILO NA RAČUN, PREDUJEM LASTNOST, KI JO ZAZNAMO Z VOHOM NEPOMEMBEN ČLOVEK NEDELAV- NOST, LENOST TROPSKO DREVO JURIST JUNAKINJA LJUBKOVALNO MOŠKO IME LITU DOMAČE ŽENSKO IME OJDIP PISANE PAPIGE FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE, »ARIANA«) KOBALT KEKČEVA PRIJATELJICA RIMSKO ŠTEVILO PETSTO DAJALNIK OSTANEK IZ STARIH ČASOV GRŠKE BOGINJE MAŠČEVANJA LEVI PRITOK VARDARJA AVTOMOBILSKA OZNAKA POLJSKE TENIŠKI KLUB BOŽANSTVO MEMFISA MOČNA ALKOHOLNA PIJAČA ŽUŽELKA. KI BOLEČE PIKA MOMENT, TRENUTEK DANSKI OTOK EXEMPLI CAUSA ZLATENICA PUSTINJA NA SEVERU ČILA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Strabon, Erotika, bakelit, Avon, SA, sakec, K, trojica, II, ter, aceton, Natalin, C, Emile, obrazec, ep, raca. VESTNIK, 16. MARCA 1989 STRAN 13 križem kražem po šolah HVALEŽNA SEM MAMI Na zemljo je padal mrak. Sedela sem pri mizi; le veter je tiho igral. Pred sabo sem videla slike iz otroštva, ko me je mama kot majhno deklico re-ife iz deroče reke,- Se zdaj v spomina' vidim in čutim mamine roke, ki mi rešujejo življenje. j Imela sem pe: let. Nedaleč o4 reke Mure smo nalagali drva. Jaz in sosedova Lidija sva se nekoliko oddaljili od voza in se približali reki. V valovih, nekaj metrov vstsan, je plavala lepa žoga. Hitro sem pobrala palico in stopila v vodo. Dalje se ne spominjam več. Znašla sem se v naročju mame, ki je jokata. Pozneje so mi povedali, da me je v zadnjem trenutku prav ona potegnila iz vode. Dogodkov je še in še. Vseh se ne spominjam. Vem, da veliko dolgujem materi, ki mi je podarila življenje in v mnogih nočeh bedela nad mano. K njej se lahko vedno zatečem po pomoč in nasvet. Ksenija Zver, 6. a, OŠ Velika Polana POGOVOR VAŠKE IN MESTNE MATERE Vaška mati je prišla v mesto prodajat krompir, jajca, solato in paradižnik. K njej pride kupovat mestna mati in med njima steče pogovor: Koliko stane paradižnik? »Kilogram je po ,4000.« »To je vendar predrago. Predlagam, da mi daste paradižnik zastonj, če imam boljšega sina kot vi.« Vaška mati seje s predlogom strinjala. Obe materi sta bili prepričani, da imata najboljšega sina. Mestna mati reče: »Moj sin je velik, močan, se rad vozi z motorjem, dekleta kar norijo za njim.« Vaška pove: »Moj sin je majhen, slab in rad jezdi konje.« Mestna mati pravi: »Moj sin rad hodi v kino, na izlete, tekmuje s prijatelji in mi včasih pomaga na vrtu.« Vaška mati pove: »Moj sin rad krmi živino in vse naredi na polju, orje, brana in poseje njivo. V hišo nosi drva, kuri, v peči in dosti pomaga pri delu po hiši. Mestna mati spozna, da ima vaška mati boljšega sina. »Zmagala si,« reče žalostno. Vaška mati pa doda: »Ha, ha, ha. Zdaj pa plačaj paradižnik in na svidenje.« Mestna mati je jezno odšla. Tomi Ribarič, 6. b OŠ Radenci Zima na risalnem listu Ko se nekega jutra prebudim, se uomislim, da je danes prvi zimski dan. Vendar snega od nikoder. Užaljena se oblečem in grem v toplo kuhinjo. Premišljujem, kaj naj storim. Dolgo razmišljam. Nenadoma se spomnim, da bi lahko zimo pričarala na risalnem listu. Odpravim se v sobo po barvice in risalni list. Lotim se risanja. Narišem hišo in belo pokrajino. Vendar je slika pusta, na njej ni življenja. Sliko vržem v koš in začnem z drugo. Pričaram si otroke, ki se igrajo na snegu in jih nariše. Opazim, da sem narisala otroka, ki je padel. To mi ne ugaja, zato sliko razcefram na majhne koščke in jih vržem v smeti. Tedaj se mi porodi prava zamisel. Narišem otroke, ki se kepajo in delajo sneženega moža. Končno je slika končana. Nalepim jo na zid. Vselej, ko si bom zaželela sneg, jo bom dolgo dolgo gledala. Brigita Franc, 5. a, OŠ Grad 0 MAMICI Moja mamica hodi v službo, zato mora zgodaj vstajati. Tudi doma ima veliko dela. Imam jo zelo rada, saj mi kupi vse, kar si zaželim. Mojca Žohar, 1. raz. Mamica mi pomaga, ko pišem nalogo. Jaz, stari ata in bratec pa pomagamo njej pri delu. Ata je v Avstriji in pride domov vsak petek. Vedno nam kaj prinese. Takrat je mamica zelo vesela. Metka Zrim, 1. raz. Kaj naj mamici podarim ? S čim naj jo razveselim ? Šopek rož ji podarim in veliko sreče zaželim. Angela Jud, 4. raz., OŠ Črenšovci BILO ME JE STRAH Zvečerilo se je. Šla sem spat. Ko sem ugasnila luč, sem naenkrat zaslišala ropotanje po sobi. Od strahu sem zlezla pod odejo in za hip zadržala dih. Še vedno sem slišala ropotanje po sobi. Naenkrat je ropotanje prenehalo. Zlezla sem izpod odeje in prisluhnila. Ni bilo slišati nobenega glasu. Zatisnila sem oči in zaspala. Zjutraj so me prebudili sončni žarki. Vstala sem in zagledala na postelji mucka, kije dremal. Zasmejala sem se in si rekla: »Neumna sem bila, ker sem se včeraj ustrašila mucka, ki smo ga pustili v h>ši.« Nadja Drobec, 4. b, OŠ Videm ob Ščavnici DOGODEK, KI SE GA RAD SPOMINJAM Bilo je lepo sončno jutro in pred mano moj prvišolski dan. V šolo nisem upala iti sama, zato je šla mama z menoj. Že vstop v razred mi je pomenil veliko, kaj šele sedeti pri šolski mizi. Čeprav smo se otroci poznali že iz male šole, smo se vseeno nekako čudno gledali. Nato je vstopila tovarišica. Pripovedovala nam je, kakšni moramo biti, kdaj bomo imeli pouk in kaj se bomo učili. Bila sem ponosna, saj sem vedela, da se bom naučila brati, pisati in računati. Nato je tovarišica vzela list papirja, s katerega je prebrala nekaj stavkov za nas, najmlajše, in tudi za starše. Pogledala sem mamo in videla, da ima solzne oči. Nisem vedela, kaj naj to pomeni. Šele sedaj vem, kaj so pomenile njene solze. Čutila je, da je s šolo konec mojega zgodnjega otroštva. Zato je ta dan posvetila samo meni. Tudi vzdušje doma je bilo čisto drugačno kot običajno — lepše pogrnjena miza, slavnostno kosilo in na mizi tudi svečka. To je torej dogodek, ki se ga vedno rada spominjam. Suzana Srt, 4. a, OŠ ApačeZR NAMESTO SNEGA CVETLICE Letos so zelo zgodaj zacvetele prve spomladanske cvetlice. Zime skoraj ni bilo. Tudi snega ne. Sedaj ga tudi ne čakamo več, saj že nabiramo zvončke, trobentice in teloh. Natrgala sem lep šopek. Dala sem ga v vazo in vsak dan menjavam vodo. Polonca Fiala, 4. b, OŠ Videm ob Ščavnici MOJA SOBA Mnogim je njihova soba prostor za spanje, učenje in nič več. Meni pa ne. Meni je moja soba kot prostrana dvorana kake palače. V njej se počutim kot kralj. Majhni, lepi človečki pa so moji podložniki, avtomobilčki so moji konjički, lepa škatla za čevlje pa konjušnica. In glej, stojalo za svinčnike kot krona, peresnica kot žezlo in že stopi kralj z bleščečo opravo med svoje ljudstvo. No, vsak dan se ne počutim kot kralj. Eni dnevi so takšni, da takoj pomislim na propad svojega kraljestva. Takrat sem žalosten. Pa kako naj se človek dobro počuti, ko povrh vsega še dežuje. Drugi dnevi so takšni, da bi najrajši vzel kladivo in vse v sobi razbil. Pa zakaj? Zato, ker sem nervozen, bodisi zaradi slabe ocene v šoli, bodisj zaradi tega, ker so me prijatelji zafrkavali, bodisi . . . Takrat treskam z vrati omare, predale zapiram, kot da bi s topom streljal, mizo vzdignem v zrak in jo s treskom spustim na tla, mečem se z ene postelje na drugo itn. Ah, kaj vse delam v sobi. Sobe pa nimam vedno rad. Ko se učim, jo sovražim. Ko berem zanimivo knjigo, mi je prijetna. Ko pa z bratom igrava v njej namizni tenis brez mize, mi je super. Ponoči, ko tudi kralj gre spat, si krono da na mizo, žezlo v torbo in se zavleče v toplo posteljo, mu luč, preden ugasne, prijetno pomežikne, njegovi podložniki pa mu zapojejo uspavanko. On pa samo tiho smrči .. . Goran Šiška, 7. b, OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota SEMAFOR V zimskih počitnicah sem odšel po soseda Simona. Dogovorila sva se, da bova iz lesa naredila semafor. Pri Jelki sva si sposodila nekaj lesa. Napravila sva vse načrte in šla domov. Drugi dan sva šla k delavcu pri Jelki, da nama je po merah razžagal les. Potem sva v železnici kupila žebljičke. Ko sva semafor izdelala, je bil visok dvajset centimetrov. Potem sva naredila luknje ter ga pisano pobarvala. V luknji sva privila žarnici in pritrdila žice. Na žarnici sem dal rdečo in zeleno plastiko, on papir. Ko sva končala, sva odšla domov in bila ponosna na najin izdelek. Samuel Gabor, 5 c, OŠ 17. oktober, Beltinci Telefon Nov telefon smo dobili, na vse strani zvonili. Poklicali smo strica, teto in govorili, govorili vneto. Ko pa račun smo dobili, za glave smo se lovili in nič več toliko zvonili. Aleksandra Balažič, 4. raz., OŠ Odranci Davorin Žalar Potem pa se povzpneš na grič in ostrmiš. Pred tabo, niti kilometer daleč, morje, peščena obala, nežni modrikasti valovi in nikjer, do koder ti seže pogled, ni žive duše. Nisem verjel, in še danes komaj verjamem, da je kaj takega sploh še mogoče. Strmim in gledam. Ves ta prizor, vso to lepoto si skušam kar najbolj vtisniti v spomin. Ko bom naslednjič tukaj (o tem ne dvomim), bo morda vse drugače. Prekrasen, razkošen hotel, imenitni gostje in vsa izumetničena navlaka, brez katere sodobni človek ne more, bosta uničila tudi to idilo. Jasno je, da sva se šla kopat. Kakšni dve uri sva prebila na tem prekrasnem kraju, potem pa sva se, čisto drugačna, duhovno spremenjena vrnila do glavne ceste. Slutila sva, da se približujeva nečemu, česar ne poznava, vendar sva prepričana, da je lepo. Na križišču nisva dolgo čakala, saj nama je ustavi! prijazen španski kmet, ki je peljal domov. Zdela sva se mu kakor bitji z drugega planeta, saj v tiste kraje ne zahaja veliko turistov, vsekakor pa ne avtostoparjev. Ko je zvedel da sva Jugoslovana, naju je najprej vprašal če poznava Petroviča! Deja! je. da se mu zdi Petrovič daleč najboljši košarkar, kar jih pozna. Nato si je zaželel, da bi zapela kakšno našo pesem. Brez obotavljanja in kakšne posebne treme sva zapela Lidijo in Sivo pot. Pedro je pričel navdušeno ploskati in prepričan sem bil da je pozabil, da pešačimo s 70 kilometri na uro. Pa ni pozabil. V zahvalo za najin koncert naju je povabi! na kozarček piva. Razkazal nama je vzorno urejeno špansko kmetijo, ki je precej spominjala na naše, domače. Najbolj ponosno nama je razkazal ogromen kup borovih češarkov, ki so bili nabrani na njegovih plantažah. ki zavzemajo približno 30 hektarjev površine. Povedal je, da na teh plantažah pridela več deset ton borovih semen, ki so potrebna v farmacevtski in kozmetični industriji. Predstavil nama je tudi svojega zvestega prijatelja — psa Ramba, ki mu nikoli ne bi prisodi! takega imena, ker je ležal kot mrtev Rambo na žgočem soncu. Nato nama je postregel s pivom, vmes pa se zanimal za kmetijstvo pri nas. Ni mu šlo v glavo, kako v Jugoslaviji kmetje ne morejo imeti velikih posesti in plantaž. Med pogovorom naju je z največjo resnostjo vprašal, kateri stranki pripadava. Zelo težko sva ga prepričala, da v Jugoslaviji ni nobenih strank, ki bi se borile za oblast. Zmajal je z glavo in dejal: »Čudna dežela, tale Jugoslavija!« Čez čas, ko smo premleli že veliko tem in se dodobra okrepčali s pivom, sva se jela poslavljati. Prijazni gostitelj nama je za slovo pripravil še eno veselo presenečenje. Medtem, ko sva jemala nahrbtnike z predpotopnega džipa, nama je razložil svoj nakiep. Očitno je bi! Pedro vajen ukazovanja, saj nama je približno v takem tonu dejal naj se skrijeva za džip, on pa nama bo priskrbel avto oziroma voznika, ki naju bo peljal v mestece na portugal-sko-španski meji, oddaljeno vsega 15 kilometrov. Poslovila sva še se od mrtvega kupa kosti in dlake, imenovanega Rambo, in se skrila za džipom. Poležavanja v hladni senci sva se med potovanjem že čisto odvadila, zato sva se lotila koristnejšega opravila — obiranja mandljev z bližnjega drevesa. V slabih petih minutah sva nabrala zajeten kupček, ki nama je kasneje še zelo prav prišel. Pedro se je smejal najini vnemi, spotoma pa je pridno štopa!. Nikakor ne zaman, saj sva se kmalu tlačila v avtomobil njegovega prijatelja, namenjenega v Ayamonte. Od Pe-dra sva se po vojaško poslovila in že smo hiteli proti Portugalski. Najinega voznika še po imenu nisva utegnila vprašati, ker je bi! Ayamonte zelo blizu. S prijaznim navodilom, kod je meja, se je poslovil. Zač uda tukaj blizu Portugalske sploh ni bilo problemov s sporazumevanjem, skoraj vsakdo je znal za silo angleško. Presenečenj sva doživela že veliko. zato naju nenavadna meja oziroma mejni prehod ni posebno presenetil. Namreč, če hočeš na Portugalsko, kupiš vozovnico in se s trajektom prepelješ čez reko Guadiano. Po izstopu s trajekta sva opravila formalnosti na carini in banki, nato pa zakoračila v obmejno mestece Vila Rea! de San Antonio. Z privajanjem na nove cene nisva izgubila preveč časa, ker sva po enournem sprehodu po trgovinah nakupila obilico stvari. Tukaj je prava Indija Koromandija. Pivo po 150, lučke po 50, kilogram banan pa 500 din. Seveda sva jedla, kaj jedla — žrla in pila, in nasploh sva se počutila odlično. Obala je bila oddaljena vsega nekaj kilometrov, kar sva zvedela od domačinov, zato sva se, vajena zaspati na topli mivki, zavita v spalne vreče in ob.šumenju valov, odpravila proti obali, točneje proti kampu na obali. Imela sva srečo, saj sta naju prijazna Portugalca pripeljala naravnost v kamp. Utaborila sva se na obali in si najprej privoščila božansko kopel Tukaj, na jugu Portugalske, je že čutiti vpliv Atlantika, ker so bili valovi znatno višji kot na španskih obalah. Potem ko sem bi! že 50 metrov oddaljen od obale, sem ugotovil, da mi sega voda komaj do kolen. Nazadnje mi je vendarle uspelo malo zaplavati. Po kopanju sem spoznal nekaj prijetnih portugalskih mladeničev, ki so me povabili na nogometno igrišče. Takoj mi Trg v mestu Vila Real de San Antonio na Portugalskem. je postalo jasno, kako je Porto letos lahko osvoji! naslov prvaka državnih prvakov. Nogomet pa res znajo igrati. Položaj se je znatno izboljšal, ko smo zaigrali košarko. Ker se v temi košarka bolj težko igra, smo se odločili, da se dobimo zjutraj na igrišču. Vendar jih nisem nikoli več videl, ker sva z Rosito sklenila, da se zaradi močnega vetra in pomanjkanja pitne vode navsezgodaj posloviva od tega sicer prijetnega kampa. Po krepkem zajtrku in osvežujoči kopeli sva spakirala nahrbtnike in iztresla balast iz spalnih vreč, ki ga je kar dosti napihalo. Nato sva zapešačila proti glavni cesti in dvignila palce v smeri Fare, oddaljen približno 50 kilometrov. Kmali sva dobila družbo. !z kampa so se nama približevala tri dekleta. Sledile so pozdravne geste v angleščini, nato pa smo pričeli z diskusijo v nemščini, ker so bile prijateljice iz ZRN. Glavna tema pogovora je bila: Kako v Faro ? Na srečo je med diskusijo pripeljal mimo krajevni avtobus, ki je peljal v Faro. Štirim dekletom ni bilo težko ustaviti avtobusa, malo teže se je bilo vkrcati v nabito poln avtobus. V bližini Fare smo lahko že ležali na sedežih. Sigrid, Andrea in Helga so naju povabile, da preživiva nekaj dni z njimi ob jezeru Santa Clara. Vabilo sva z veseljem sprejela in tako smo celo popoldne preživeli v Fari, ki ima približno 50000 prebivalcev, kajti vlak za Santo Claro—Sa-boio je peljal ob 23. uri. Popoldne smo izkoristili za kopanje, izlet v pristanišče, za nakupovanje v tisočerih trgovinicah, za pisanje razglednic in vse druge stvari, ki se v takih primerih počnejo. Zvečer smo se, otovorjeni s hrano in drugo navlako, vkrcali na vlak za Lisbono. Na vlaku je bi! tudi Arthur Tečni, kot sem ga imenoval ker je vedno tečnaril vsaj enemu izmed nas. Sicer je bi! iz Liverpoola in je verjetno mislil, da študiramo najmanj angleščino s primerjalno književnostjo, saj je tako nemogoče hitro govoril, da ga sploh nismo razumeli. Na srečo smo izstopili po dveh urah vožnje v Saboii in tako smo si vsi oddahnili. Nekega domačina smo povprašali, kje je jezero Santa Clara in dobili informacije o 10 kilometrov oddaljenem jezeru. Hoje smo se naveličali po nekaj kilometrih in se utaborili blizu vasice Santa Clara. Na precej neravnem terenu smo razgrniti spalne vreče in zaspali. Zjutraj smo se zbudili precej pozno in prvi pogled namenili jabolkom, ki so visela nad nami. Drugi, prekrasen pogled smo namenili obloženemu vinogradu, šele tretjega smo namenili drug drugemu. Imeli smo prekrasen zajtrk, saj jabolk in grozdja že dolgo nismo okusili. Kakih 500 metrov pred nami se je v majhni kotHnici razprostirala vasica Santa Clara. Po kraljevskem zajtrku smo na hrbte naložili nujna bremena in se podali v vasico po zelo nevarnem in zanimivem mostu (hlodi s premerom 20 centimetrov, zabiti v vrsto meter nad gladino vode, med njimi je bilo po! metra presledka) smo prečkali potok, ki teče iz jezera. I/ njem so ženice splakovale perilo. Prizor je značilen za naše babice v mladosti, ne pa za leto 1987. Česa vse človek ne doživi na Portugalskem! Podnebje je tukaj, približno 100 kilometrov od obale suho, celinsko, zato smo pričeli iskati prvo okrepčevalnico, po domače gostilno. V tej vasici bi res hote! živeti. Tukaj je še bolj domače kot pri nas, še preprostejše in mirnejše. Cerkvica, dve gostilni, trgovinica, nekaj belo obarvanih hišic, ob vasi potok, katerega vodo lahko mirne duše piješ, na bližnjih gričih vinogradi, ročno obdelani in z lesenimi sohami, prijazni in majhni ljudje, zgovorni in veseli, še zapojejo, če jih le prosiš. In kakor krona vsega tega — hvaljeno in občudovano, svetovno znano jezero Santa Clara. Po izdatnem počitku v hladni senci smo zavili še v trgovinico in nato z večjimi nahrbtniki nadaljevali pot navkreber, kajti jezero leži precej višje od vasice. (Nadaljevanje prihodnjič) 14 VESTNIK, 16. MARCA 1989 URADNE OBJAVE Leto XXV Murska Sobota, dne 16. marca 1989 Št.: 6 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 45. Odlok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve v občini Murska Sobota. 46. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci 47. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje kra jevne skupnosti Bistrica, ki obsega naselja: Gornja, Srednja in Dolnja Bistrica 48. Sklep o spremembi sklepa o določitvi števila Izvršnega sveta občine Murska Sobota 49. Odredba o javni razgrnitvi osnutka spremembe ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča-Jurij 45 Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84, 39/85, 11/86, 21/87, 10/88, 27/88, 31/88 in 41/88) in 167. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 31/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 2. 1989 sprejela ODLOK o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve v občini Murska Sobota 1. člen Na območju občine Murska Sobota se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po zveznih predpisih o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah republiškega zakona o posebnem prometnem davku in po določbah tega odloka. 2. člen Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje po stopnjah določenih v.tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje v odstotku od zneska plačila za opravljeno storitev, v katerega je vštet davek. Stopnje posebnega občinskega prometnega davka od plačil za storitve so določene v tarifi tega odloka. 4. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge storitve in plačujejo davek od teh storitev v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino posebnega prometnega davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter cenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota (Uradne objave št. 10/77, 25/77, 15/81, 8/82, 5/83, 34/83, 9/85, 9/85, 29/85, 29/87 in 26/88). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 416-4/89-1 Datum: 23. 2. 1989 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER s. r. Tarifa posebnega občinskega prometnega davka Tarifna št. 1 Posebni občinski prometni davek od plačil za vse obrtne storitve sč plača po stopnji 10% OPOMBA: 1. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilj, kemično čiščenje oblek, čevljarjev, kovačev od podko-vanja konj, sedlarjev, frizerjev, brivcev, dimnikarjev, potujočih obrti, javne kanalizacije, javnega letnega kopališča, javne tehtnice, plakatiranja, odstranjevanja smeti in fekalij, pogrebnih storitev in koriščenja javne tržnice, urarjev, žaganja drv, montiranje ter popravljanje vseh vrst očal in storitve fotografov. 2. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. Tarifna št. 2 Od plačil za proizvodne storitve se plača davek po stopnji 10% OPOMBA: 1. Posebni občinski prometni davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil, ki jih opravljajo družbene in civilne pravne osebe ter občani civilnim pravnim osebam in občanom. 2. Proizvodna storitev je takrat, kadar je izdelek izdelan iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski prometni davek od plačil za proizvodne storitve je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu. Tarifna št. 3 Od vstopnic za zabavne prireditve se plača davek po stopnji 10 % OPOMBA: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Prireditelj zabavne prireditve mora najpozneje v petih dneh pred prireditvijo predložiti za družbene prihodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu vstopnice v žigosanje. Posebni občinski prometni davek pa mora biti plačan v petih dneh po prireditvi. 3. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve še ne plačuje za kinematografske, kulturno-umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve. Če nastane dvom ali se določena prireditev šteje za zabavno, odloči o tem izvršni svet občinske skupščine. Tarifna št. 4 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija ter igre na srečo, ki jih prirejajo društva, se plača davek po stopnji 10 % OPOMBA: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije, javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti za družbene prihodke pristojnemu občinskemu organu datum in kraj žrebanja. 3. Obračun za posebni občinski prometni davek od plačil za storitve je treba narediti v 15 dneh po žrebanju, davek pa plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tarifna št. 5 Od plačil za reklame se plača« davek po stopnji 10 % OPOMBA: 1. Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je prejemnik plačil za objavljeno oziroma prikazano reklamo. 2. Ta davek se ne plačuje od prejemkov za reklame v radiu, televiziji, informativnem tisku in na športnih prireditvah. Tarifna št. 6 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve se plača davek po stopnji 10 % OPOMBA: Davčni zavezanec po tej tar. številki je organizacija združenega dela, občan in civilna pravna oseba, ki prejme plačilo za te storitve. Ce občan ali civilna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in plačati davek po tej tarifni številki. 46 Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 3. člena statuta krajevne skupnosti Lipovci je skupščina krajevne skupnosti Lipovci, na svoji seji dne, 25. 2. 1989 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za območje, krajevne skupnosti Lipovci, ki bo dne 2. 4. 1989 v Vaškem domu od 7.00 do 15. ure. 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za: — dograditev ali novogradnjo mrliške vežice in ureditev zemljišča za novo trgovino — vzdrževanje in razširitev vodovodnega črpališča ali omrežja — izgradnjo »pločnika« — steze od križa do avtobusnega postajališča pri gostilni Rajbar ter ureditev avtobusnih postajališč — ureditev novega vaškega smetišča ali organiziran odvoz smeti za celotno KS — sofinansiranje urbanistične ureditve dveh novih naselij s celotnim komunalnim omrežjem (vodovod, elektriko, ceste . ..) — izgradnjo potipožarnih vodnjakov — asfaltiranje in ureditev vaških (tudi poljskih) poti — sofinansiranje razširitve telefonskega omrežja in kabelske televizije — vzdrževnaje objektov družbenega pomena v KS — ureditev športno rekreacijskega centra — sofinansiranje DPO in društev — možnost združevanja sredstev za skupne namene. Glede na zbrana sredstva z samoprispevkom, bo skupščina KS odločala o prioriteti izvajanja referendumskega programa. 3. člen Za izvršitev programa bo potrebno 480,000.000.— din, sredstva zbrana s samoprispevkom pa bodo predvidoma znašala 480,000,000 din. 4. člen Samoprispevek naj bi se uvedel za obdobje 5 let in sicer od 1.8. 1989 do 31. 7. 1994. 5. člen Samoprispevek bi plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Lipovci in sicer: — 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 5,5 % od veljavnega katastrskega dohodka — 2 % od neto osenih dohodkov obrtnikov — 1,5 % od pokojnin brez varstvenega dodatka — 2 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini 6. člen Samoprispevek se ne bo plačeval od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. 7. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje krajevne skupnosti in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni. 8. člen Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST LIPOVCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 2. 4. 1989 ob uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci za obdobje 5 let, od 1.8. 1989 do 31. 7. 1994 v skladu s programom iz drugega člena in po osnovah iz petega člena sklepa o razpisu referenduma. Samoprispevek bo znašal: — 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 5,5% od veljavnega katastrskega dohodka — 2 % od neto osebnih dohodkov obrtnikov — 1,5 % od pokojnin brez varstvenega dodatka — 2 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini glasujem, ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 9. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti. 10. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo vršil svet krajevne skupnosti, ki bo o tem vsaj enkrat letno poročal zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti. 11. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin. Lipovci, 25. 2. 1989 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože ERJAVEC, s. r. 47 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 35/85), 52. člena Statuta in izida glasovanja na referendumu z dne 19. 2. 1989, je skupščina krajevne skupnosti Bistrica na seji dne 28. 2. 1989 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bistrica, ki obsega naselja: Gornja, Srednja in Dolnja Bistrica. 1. člen Na podlagi odločitve občanov na referendumu, dne 19. 2. 1989 se uvede krajevni samoprispevek za območje celotne krajevne skupnosti Bistrica za financiranje programa KS: — sofinanciranje gradnje vrtca, za ureditev ulične razsvetljave, za sofinanciranje telovadnice in prizidka pri osnovni Šoli v Srednji Bistrici; — gradnjo mrliške vežice, ureditev gasilskega doma, ureditev avtobusnih postajališč, položitev asfaltne prevleke v zaselek »Osredek«, ureditev centra vasi, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in za vzdrževanje komunalnih objektov ,v vasi Gornja Bistrica; — gradnjo kulturne dvorane, ureditev centra vasi, ureditev avtobusnega postajališča, razširitev vodovodnega omrežja, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in vzdrževanje komunalnih objektov v vasi Srednja Bistrica; — za dograditev mrliške vežice, gradnjo kulturne dvorane, ureditev avtobusnega postajališča, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in vzdrževanje komunalnih objektov v vasi Dolnja Bistrica. Za realizacijo programa bo iz samoprispevka zbrano 1.550.000.000,— din, skupni program pa je ovrednoten na 1.760.000.000.- din. 2. člen Samoprispevek se za celotno območje KS Bistrica uvede za dobo petih let in sicer od 1. 4. 1989 do 31. 3. 1994. 3. člen Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Bistrica v naslednji višini: 1. v denarju — 2 % od neto OD zaposlenih — 1,5 % od pokojnin — 9 % od katasterskega dohodka (6,5 % za navoz gramoza in vzdrževanje poti) — 3 % od dohodka obrtnikov — 2 % letno od povprečnega OD SRS v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini. 2. v delu — vsak gospodar gospodarstva prispeva dva delovna dneva na leto. Nadomestilo za neopravljeno delovno obveznost, ki traja 8 ur dnevno, je enako višini OD PK delavca občinskega komunalnega podjetja na dan I. 10. v tekočem letu. 4. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohodka in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec teh prejemkov, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in gospodarske ter negospodarske dejavnosti pa obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ. Samoprispevek od OD občanov, ki so na začasnem delu v tujini, obračunava KS Bistrica, ki vsakega zavezanca obvesti o njegovi obveznosti in o roku plačila. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 5. člen Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. 6. člen Sredstva, ki se zbirajo iz samoprispevka se nakazujejo na zbirni račun 51920-842-021-8472 pri KS Bistrica z navedbo »krajevni samoprispevek«. Nadzor nad zbiranjem sredstev vodi svet KS Bistrica. 7. člen Svet KS vsako leto poroča skupščini KS ter zboru krajanov o poteku zbiranja in uporabi sredstev iz naslova samoprispevka. Po izteku obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, mora svet KS sestaviti zaključni račun ter ga predložiti v sprejem skupščini KS. 8. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 27/89 Bistrica, dne 28. 2. 1989 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS BISTRICA: Anton DONKO, 1. r. 48 Na podlagi 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1989 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 3. marca 1989 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o določitvi števila članov Izvršnega sveta. 1. V sklepu o določitvi števila članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota, ki ga je sprejela Skupščina občine Murska Sobota na seji, dne 14. 4. 1986 (Uradne objave, št. 14/86), se v I. točki spremeni prvi stavek 2. odstavka, ki glasi: »Od skupnega števila bo 8 opravljalo naloge iz pristojnosti Izvršnega sveta profesionalno, 5 pa neprofesionalno.« II. Ta sklep velja od 1. aprila 1989 in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 021-3/89-1 Datum: 3. 3. 1989 Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 49 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 21. 2. 1989, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka spremembe ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča—Jurij I. Javno se razgrne osnutek spremembe ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča—Jurij, ki ga je pod št. 8/86-UN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, januarja 1989. II. Osnutek spremembe ureditvenega načrta se razgrne v poslovalnici Pertoča DO »Potrošnik« M. Sobota ter v izložbi zgradbe SO M. Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo po potrebi organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku spremembe ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana ul. št. 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 352-5/89-4 M. Sobota, dne 21. 2. .1989 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, 1. r. Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 2 Leto IX 16. marca 1989 VSEBINA 2. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA, DNE 16. MARCA 1980 — predsedniki zborov Skupščine občine M. Sobota sklicujejo seje zborov za dne 30. marca 1989, — poročilo o realizaciji programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1988 ter globalne usmeritve programov z bilanco potrebnih sredstev za leto 1989, — poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota v letu 1988 Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo 33. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 33. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 33. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v četrtek, dne 30. marca 1989, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota Predsedniki zborov občinske skupščine predlagajo naslednji dnevni red: L izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, z dne 23. februarja 1989 in zapisa 33. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 3. marca 1989, 3. poročilo o realizaciji programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1988 ter globalne usmeritve programov z bilanco potrebnih sredstev za leto 1989, 4. poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini M. Sobota v letu 1988, 5. poročilo o delu začasnega kolegijskega organa DO Platana za leto 1988, 6. osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa občine Murska Sobota za leto 1988, 7. osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in povprečni stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini M. Sobota za leto 1989, (SKRAJŠANI POSTOPEK) 8. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini M. Sobota, 9. volitve in imenovanja, — izvolitev sodnika Temeljnega sodišča M. Sobota 10. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 11. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Točke 6., 7. in 8. predlaganega dnevnega reda bosta obravnavala samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti. Gradivo za obravnavo 3. in 4. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 5., 6., 7., 8 in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 10. točki dnevnega reda bo podana na seji. — poročilo o realizaciji programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1988 ter globalne usmeritve programov z bilanco potrebnih sredstev za leto 1989, I. MATERIALNI POLOŽAJ IN IZVEDBA PROGRAMOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1988 V teh dneh potekajo razprave v organih SIS, kakor tudi v izvajalskih organizacijah o realizaciji programov in finančnem poslovanju za leto 1988 (zaključnih načrtih). Sklicane so tudi vse skupščine SIS, ki naj bi vsaka iz svojega področja podrobno in konkretno analizirala izvedbo sprejetih programov v letu 1988. Po podatkih bilance sredstev SIS družbenih dejavnosti lahko ugotovimo, da smo na področju družbenih dejavnosti v letu 1988 zbrali 62.980.379.000 din ali za 158,6 % več sredstev, kot v enakem obdobju lanskega leta. Tu so všteti izvirni prihodki (po prispevni stopnji), solidarnostna sredstva in drugi prihodki. Najbolj so porasla solidarnostna sredstva in sicer za 242,8 % v primerjavi z letom 1987. V letu 1988 so solidarnostna sredstva znašala 11.813.591.400 din. Najvišja rast sredstev je bila v letu 1988 zagotovljena področju zdravstva, zaposlovanja in raziskovalni dejavnosti. Z nekritimi odhodki so v letu 1988 zaključile poslovanje naslednje SIS: L Občinska zdravstvena skupnost v znesku 796.690.000 din. Zaradi vskla-ditve osebnih dohodkov zdravstvenim delavcem (po zakonu) in dejansko priznanih višjih materialnih stroškov (z novo kirurgijo so nastali bistveno višji stroški amortizacije od opreme). 2. Občinska skupnost otroškega varstva v znesku 88.358.000 din zaradi vskladitve osebnih dohodkov (po zakonu) in višjih materialnih stroškov pri VVO in enotah. 3. Občinska izobraževalna skupnost v znesku 71.811.000 din zaradi vskladitve osebnih dohodkov (po zakonu) delavcem v osnovnem šolstvu. Skupni nekriti odhodki na področju družbenih dejavnosti tako v letu 1988 znašajo 956.769.000 in jih prenašamo v leto 1989. Zbrani so v glavnem tudi podatki o poslovanju izvajalskih organizacij s po 2 - DELEGATSKI VESTNIK dročja družbenih dejavnosti. Ugotavljamo, da nobena OZD ne bo zaključila poslovanja z nekritimi odhodki (izgubo), da pa večina nima formiranih potrebnih skladov, ki se formirajo iz čistega dohodka: stanovanjski sklad, prispevki za vzajemnost, komunalni prispevek itd. Nadalje niso obračunale sredstev za amortizacijo od nepremičnin, večina seje celo poslužila zak. možnosti minimalnega obračunavanja od premičnin — to pa ima seveda dolgoročne težke posledice. Sicer pa v tem trenutku ne razpolagamo z dokončnimi podatki o poslovanju izvajalskih organizacij. Za vskladitev osebnih dohodkov z dosežnimi v gospodarstvu večina OZD s področja družbenih dejavnosti ni prejela potrebnih sredstev. Izjemoma so nekoliko višja sredstva za vskladitev osebnih dohodkov prejele le OZD s področja zdravstva, saj bi v nasprotnem zaključile poslovanje z nekritimi odhodki (predvsem Splošna bolnišnica in ZD M. Sobota) — to pa bi imelo za posledico uvedbo postopka sanacije. Tako prenašamo s tega področja (vskladitev OD gospodarstvo — negospodarstvo) obvezo v leto 1989 v znesku 303.791.910,— din. Programi ukrepov, ki so jih sprejele vse SIS in OZD s področja družbenih dejavnosti so vsebovali kratkoročne, kakor tudi, dolgoročne naloge za vskladitev delovanja družbenih dejavnosti z razvojnimi cilji in potrebno racionalizacijo na tem področju (vskladitev programov z dejanskimi materialnimi možnostmi). Z letom 1988 torej zastavljeni programi še niso bili izčrpani (predvsem ukrepi dolgoročne narave in nekatere strokovne naloge za katere so bili zadolženi izvajalci). Ugotavljamo, da so ukrepi imeli določene pozitivne rezultate, v nekaterih SIS pa je žal to imelo za posledico drastično krčenje programov — oziroma, da nekaterih nalog sploh ni bilo možno izpeljati. K temu najdodamo še to, da je na področju družbenih dejavnosti že nekaj let v celoti zamrla vsa investicijska dejavnost — razen na področju osnovnega šolstva, kjer se s časovnim zamikom izvaja referendumski program, ter delno na področju zdravstva. Razen v zdravstvu ni bilo tudi novih zaposlitev, čeprav v nekaterih dejavnostih nimajo zasedenega kadra — niti v okviru minimalnih standardov in normativov. Ker smo v mesecu novembru 1988 delegatom občinske skupščine v glavnem predstavili realizacijo programov v letu 1988, se bomo v nadaljevanju tega poročila osredotočili na programe in naloge, ki smo jih bili prisiljeni krčiti, oziroma sploh niso bili realizirani kakor tudi težave pri izvajanju nalog, ki so določene z zakoni iz SaS na katere samoupravni organi SIS ne morejo vplivati. S tem želimo opozoriti delegate občinske skupščine, da je bil v letu 1988 opravljen pomemben poseg v programe družbenih dejavnosti — na nekaterih področjih celo v zagotovljene programe in se bomo zaradi tega morali skupaj odločiti s katerimi ukrepi in posegi bomo nadaljevali v letu 1989. Ob tem je potrebno pošteno povedati da se je racionalizacija izvajala tako v breme uporabnikov storitev, oziroma potrošnikov (predvsem z uvedbo raznih participacij in krčenjem pravic), kakor tudi izvajalcev, ki so posledice interventne zakonodaje čutili predvsem pri zagotavljanju sredstev za normalno tekoče poslovanje 1. Občinska zdravstvena skupnost Z ukrepi je bilo zaustavljeno vsako zaposlovanje novih delavcev v letu 1988. V svobodni menjavi dela v občinah Pomurja se priznavajo še vedno zaposlitve dogovorjene v letu 1987 oz. je za leto 1988 z obračunom dodatno priznanih le pet poprečnih zaposlitev v ZD M. Sobota in 15 novih zaposlitev v Splošni bolnišnici M. Sobota. Poseben problem predstavljajo prekoračitve pri zaposlovanju nad dogovorjenimi v planih zaposlovanja v občini oz. regiji. Zaradi navodila o oblikovanju cen zdravstvenih storitev za leto 1989, ki ga je sprejela Zdravstvena skupnost Slovenije, po katerem število zaposlenih v posamezni zdravstveni organizaciji praviloma ostaja na doseženi ravni leta 1985 oziroma se lahko izjemoma povečuje le v deficitarnih strokah na posameznih območjih in še to le do stopnje rasti prebivalstva v občini, se odpira še dodaten problem na tem področju. Ker je na področju nezadostne in neustrezne kadrovske zasedbe v posameznih dejavnostih zdravstva v Pomurju bil dosežen velik pozitiven premik predvsem v letih 1986 in 1987, je treba utemeljena odstopanja pri zaposlovanju na vsak način dodatno obrazložiti in strokovno argumentirati v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Ena izmed nalog v ukrepih, da se bo v vseh zdravstvenih skupnostih temeljito preverila ustreznost in racionalnost mreže osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti je ostala v letu 1988 nerealizirana. V ukrepih smo zapisali, da se morajo zmanjšati izdatki za vse oblike dela izven rednega delovnega časa vključno z dežurstvom: v Zdravstvenem domu M. Sobota za 5 %, v Pomurskih lekarnah za 10% in v Splošni bolnišnici za 15%. Ker v času izdelave analize nismo razpolagali s podatki o realizaciji te naloge, o rezultatih tudi ne moremo poročati. O rezultatih uvedbe dvoizmenskega turnusa zdravnikov in delavcev z. višjo izobrazbo v TOZD Splošna bolnišnica M. Sobota in o odpravi oz. skrajšanju čakalne dobe bo poročal PZC M. Sobota v svo-jem strokovnem poročilu. Za področje vlaganj v opremo smo v ukrepih zadolžili PZC M. Sobota, da pripravi skrajno racionalen enoten program vlaganj za vse TOZD PZC v katerem bodo opredeljene prioritete, upoštevana pa bo tudi oprema za opremljanje novega kirurškega bloka. V začetku leta 1988 je bil končno izdelan in sprejet enoten prioritetni program za investicijska vlaganja, adaptacije in obnovo opreme za področje zdravstva v pomurski regiji. Vsa namenska sredstva po dogovorjeni prispevni stopnji 0,25, ki sojih občinske zdravstvene skupnosti lahko izločile v ta namen, so bila porabljena za odplačilo obveznosti naročene opreme za Splošno bolnišnico M. Sobota — dogovorjen prioritetni plan pa ni bil v celoti realiziran prav iz tega razloga. V ukrepih smo zapisali, da bomo v kolikor bo sprejet SaS o delitvi dela na področju zdravstvenih dejavnosti v SR Sloveniji, uskladili posteljne kapacitete v bolnišnici; sprejem navedenega sporazuma je predviden za drugo polovico le ta 1989. Na osnovi navodil ZSS, pa so zdravstvene organizacije dolžne uskladiti svoje delovne načrte, tudi za področje posteljnih kapacitet glede na zasedenost, že v prvem trimesečju leta 1989. 2. Razprave o novi ustreznejši samoupravni organiziranosti tako SIS kot tudi zdravstvenih organizacij so se v bistvu že začele — tako v okviru sprememb zakona o zdravstvenem varstvu kot tudi na osnovi ostalih aktualnih problemov na področju zdravstva: strokovna neenotnost oz. premalo sodelovanje med osnovno in bolnišnično dejavnostjo, neracionalna koriščenja kapacitet, podvajanja storitev, ipd. 3. V okviru poglavja racionalizacija programov zdravstvenega varstva smo kot prvo nalogo zapisali, da bomo racionalnejše organizirali tri dejavnosti, ki se doslej opravljajo na več mestih: reševalno službo, rentgenološko dejaviiost in fizioterapijo. Namen reorganiziranja izvajanja programov v navedenih dejavnostih je predvsem ta, da bi se dejavnost izvajala pod enotnim strokovnim nadzorom. Naloga še ni realizirana. Poleg tega smo v del. načrtih zdravstvenih organizacij in programih zdravstvene skupnosti predvideli oz. planirali: — povečan obseg dela v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti, — zmanjšan obseg programov v bolnišnicah (za 1,5 — 2 % manj BOD) in manjšo stopnjo hospitalizacije, — povečan obseg pri programih zdravljenja na domu, — v skladu s sprejetimi sporazumi manjši odstotek neupravičenega odliva v zdravstvene organizacije izven regije, — zmanjšanje programa za reševalne prevoze, — manjšo porabo zdravil za najmanj 5 %, — prestrukturiranje v zobozdravstveni dejavnosti, — zmanjšanje obsega programa v zdraviliški dejavnosti. Sprejete usmeritve iz programa ukrepov so bile v glavnem uresničene. To nam kažejo tudi fizični pokazatelji v posameznih dejavnostih zdravstva. Posebej naj omenimo, da od časa, ko je skupščina zdravstvene skupnosti sprejela prve sklepe o odpravi neupravičenega odliva oz. koriščenja zdravstvenih storitev mimo sprejete delitve dela in mimo veljavnih postopkov, ko je bil vzpostavljen poseben strokovni nadzor s strokovnima svetovalcema v vseh skupnostih Pomurja, je poteklo kar nekaj let. Zdaj lahko na osnovi nekajletnega dela prvič ugotovimo, da je problem neupravičenega odliva v celoti odpravljen oz. so stroški zdravstvenega varstva prvič po nekaj letih realizirani v okviru planiranih. To je še en dokaz kako odprava strokovnih nepravilnosti in odstopanj na področju delitve dela znotraj in izven regije ne more biti samo problem strokovnih svetovalcev občinskih zdravstvenih skupnosti, temveč problem vseh zdravnikov oz. zdravstvenih delavcev, ki morajo vsak po svoji moči prispevati svoj delež k odpravi takih in podobnih predvsem strokovnih problemov in nepravilnosti. 4. V okviru nalog uresničevanja obveznosti uporabnikov na področju zdravstvenega varstva smo zapisali, da bodo tako zdravstvene skupnosti kot zdravstvene organizacije zaostrile skrb in kontrolo nad uresničevanjem obveznosti, ki jih imajo uporabniki na področju zdravstvenega varstva oz. ob uveljavljanju pravic do storitev. j Ob uveljavitvi ukrepov, ki jih je sprejela skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije z začasno omejitvijo nekaterih pravic in določitvijo višjih zneskov participacij, smo ugotavljali, da so izvajalci zdravstvenega varstva postali doslednejši pri pobiranju doplačil uporabnikov. Dokaz za to je tudi dosežena realizacija participacije glede na predvideno oceno realizacije za leto 1988 (1.129.978.209 din). Glede na prikazano fizično realizacijo programov v posameznih dejavnostih zdravstva v letu 1988, so na manj ugodne fizične pokazatelje v tretjem trimesečju 1988 kot tudi v četrtem trimesečju po svoje vplivali tudi uvedeni ukrepi, omejitve oz. višja participacija. Ker je bila ob spremljanju učinkov ukrepov postavljena zahteva s strani uporabnikov, da se analizirajo morebitne negativne posledice ukrepov tudi z vidika zdravstvenega stanja prebivalstva, je prav, da se ti prikažejo v posebnem poročilu o zdravstvenih pokazateljih, ki ga za sleherno leto izdela zavod za socialno medicino in higieno. 2. Občinska izobraževalna skupnost Program OIS je zajemal tudi program življenja in dela osnovne šole. Prenova osnovne šole je vnesla v vsakodnevne dejavnosti, kakor tudi v sam poseg pozitivne premike. Na nekaterih šolah se je začelo urejati raziskovalno in eksperimentalno delo. Še vedno pa so nekatere osnovnošolske sredine, ki bi na tem področju lahko dosegle večje rezultate — upoštevajoč materialne in prostorske možnosti s katerimi razpolagajo. Delni vzrok temu je verjetno tudi v tem, da še vedno ni zaživelo nagrajevanje najbolj ustvarjalnih učiteljev, ki iščejo različne nove oblike, kjer se lahko v polni meri uveljavlja aktivnost in ustvarjalnost učencev. V primerjavi s preteklim letom se šolska mreža ni spremenila. Zaradi nenehnega upadanja števila rojstev bo potrebno pristopiti k proučevanju obstoječe šolske mreže, oz. šolskih okolišev. Večje število učencev je ugotovljeno na osnovnih šolah v M. Soboti, drugod se število učencev manjša — tak trend pa ima za posledico, da se na osnovnih šolah v M. Soboti povečuje prostorska stiska. Pogoj za kvalitetno izvajanje programa življenja in dela osnovne šole je ustrezna materialna osnova, katere glavni del sta primeren prostor in opremljenost predvsem z učnimi sredstvi in pripomočki. Še vedno je prizadevanje za dosego višje kvalitete oz. zaradi nefunkcionalnih učilnic, neustrezne opreme, pomanjkanja didaktičnih pripomočkov (na nekaterih osnovnih šolah). Občinska izobraževalna skupnost se je vključila v razreševanje tega problema z združevanjem sredstev amortizacije od nepremičnin (nove šole) ter s tem delno ublažila ta problem z nakupom učne opreme. DELEGATSKI VESTNIK - 3 Zaradi finančnih težav OIS v letu 1988 ni zagotovila sredstev za obračunavanje amortizacije od nepremičnin. Ta ukrep je zagotovo naredil veliko škodo na področju osnovnega šolstva, saj te niso mogle izvajati nujno potrebnih adap-tacijsko-vzdrževalnih del. To pa je bil hkrati poseg v zagotovljeni program. Na osnovnih šolah so še vedno neustrezno strokovno zasedena naslednja predmetna področja: likovna vzgoja, tehnična vzgoja, glasbena vzgoja, DM V, gospodinjstvo. Vzrok za neustrezno zasedenost omenjenih predmetov je v premajhnem številu učiteljev iz teh predmetov, ki ne omogočajo učitelju popolne delovne obveznosti na eni šoli. Kljub sprejeti usmeritvi, da je potrebno doseči večjo strokovno sodelovanje med osnovnimi šolami ni bistvenih sprememb. 3. Telesnokulturna skupnost V tej dejavnosti so s pravilnim pristopom, racionalizacijo in minimalno porabo finančnih sredstev ter resničnim amaterskim delom uspeli ohraniti dosedanje oblike dejavnosti na treh osnovnih področjih dela: ŠPORTNI REKREACIJI, ŠOLSKEM ŠPORTU ter TEKMOVALNEM ŠPORTU. Odprti so ostali predvsem naslednji problemi: — Še vedno niso izdelani prednostni programi ter tej usmeritvi prilagojeno financiranje v tekmovalnem športu (neizvedena strokovna naloga). — Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se iz leta v leto bolj izpostavlja problem mednarodnega sodelovanja. Kljub vsem težavam bi bilo potrebno zagotoviti toliko finančnih sredstev, da ne prekinemo sodelovanja z zamejskimi športniki in društvi. — Telesnokulturni objekti postajajo vse bolj boleča rana, ki ji v telesni kulturi ne vidijo rešitve. Sredstva namenjena za vzdrževanje objektov so glede na potrebe minimalna. V preteklem letu se je pokazal kot glavni problem preureditev garderob nogometnega kluba »Mura«, 150 nogometašev, ki je vključenih v selekciji pri NK »Mura« deluje v nemogočih sanitarnih pa tudi zdravstvenih razmerah. Kot problem se postavlja tudi ureditev kegljišča v Radencih, ki ga bo v kratkem prevzel Kegljaški klub Radenska iz M. Sobote. Čedalje večji problem predstavlja tudi zagotavljanje sredstev za uporabo pokritih telesnokulturnih prostorov, ki jih koristijo telesnokulturne organizacije. 4. Socialno varstvo Temeljna usmeritev, skupnosti je bila, da v zaostrenih pogojih gospodarjenja ohranimo dogovorjeno raven socialne varnosti prebivalcev. Posledica zmanjševanja sredstev v vseh skupnostih in visoka rast življenjskih stroškov sta se odrazila v zmanjševanju realne vrednosti socialnovarstvenih pomoči. Da bi zajeli razkorak med visokim porastom življenjskih stroškov in vsaj delno ublažili višino dogovorjene ravni socialne varnosti upravičencem do socialnovarstvenih pomoči so skupnosti med letom pomoči usklajevale. Do problema usklajevanja s predlaganimi valorizacijami je prišlo ob koncu leta, ko nekatere SIS niso razpolagale z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bi valorizacijo opravile (v občinski skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega skrbstva). a) Občinska skupnost otroškega varstva Družbene pomoči otrokom so se zagotavljale le otrokom tistih družin, ki si same s svojim delom ne morejo zagotoviti socialne varnosti. To pomoč je v letu 1988 prejemalo 1921 družin z 3726 otroki (v letu 1987 je prejemalo pomoč 2014 družin s 4010 otroki). Z upoštevanjem mnenj Krajevnih skupnosti o dejanskem socialnem stanju je bila izpeljana dosledna selektivnost in poglobljena presoja socialnih razmer, v katerih živi družina, oziroma otrok. V mesecu novembru ni bila izpeljana zadnja dogovorjena 30 % valorizacija družbenih pomoči otrokom zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V SIS je bil dogovorjen zamik valorizacije v mesec januar 1989. V dnevno varstvo v VVO je bilo vključenih 1819 otrok, kar pomeni 38,8 % zajetje predšolskih otrok (v letu 1987 je bilo 38,7 % zajetje). Vključevanje otrok v WO stagnira, saj že nekaj let v občini ni bil odprt noben odelek WO. Ugotavljamo, da tudi materialni položaj VVO postaja iz leta v leto bolj kritičen — vendar so v SOV v letu 1988 to problematiko še dokaj uspešno reševali, tako, da še ni bilo čutiti bistveno slabše oskrbe in vzgoje otrok. Tudi v lanskem letu je ostal odprt problem zagotavljanja strokovnega kadra v okviru sprejetih normativov. V nekaterih enotah — Dokležovje, Cankova so prostorski pogoji zelo težki. V sredstvih za vzgojnovarstveno dejavnost so pokrivali starši 23,1 %, skupnost otroškega varstva pa 76,9 % (v letu 1987 je bil ta odnos — prispevek staršev 23,2 %, SOV pa 76,8 %). V prihodnje bo odnos v prispevku nujno koregirati v korist občinske skupnosti otroškega varstva. b) Občinska skupnost socialnega skrbstva Izvedene so bile sprotne valorizacije denarnih pomoči otrokom v skladu z usmeritvami Skupnosti socilanega skrbstva Slovenije, razen zadnja valorizacija rejnin, ki ni bila opravljena. Realna vrednost denarnih pomoči se je v tem letu zmanjšala. Število upravičencev edinega in dopolnilnega vira se ni povečalo, ker so se pri dodeljevanju stalnih denarnih pomoči ugotavljale stvarne socialne razmere (preverjanje socialnih razmer na domovih prosilcev). Dejansko število prejemnikov pomoči ni preseglo števila planiranega v letu 1988. Zaradi poglabljanja in porasta socialnih problemov, ki so posledica materialne ogroženosti posameznika in družine, obstoječe zakonodaje, ki še vse preveč opredeljujejo nujnost opravljanja velikega obsega administrativnega dela in kurative, se preventivno socialno delo in tudi nove oblike svetovalnega dela oz. druge oblike dela niso uveljavile. Povečalo se je števlo namestitve otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju v zavode za usposabljanje (7 otrok). Stroške v teh zavodih skoraj v celoti krije občinska skupnost socialnega skrbstva. Narašča tudi število otrok vključenih v vzgojne zavode (povprečje v letu 1987 — 18, 1988 — 23). Porast te problematike kaže na zaostrovanje in poglabljanje problemov mladostnikov pri vključevanju v življenje in delo, kakor tudi neurejenih družinskih odnosov. Svet za varstvo družine in odraslih sta se v letu 1988 bolj kot kdajkoli prej srečevala s problematiko materialno ogroženih občanov, ki so brez zaposlitve in brez sredstev za preživljanje. Število prosilcev se je izredno povečalo, zaradi česar je bila odločitev sveta zelo težka, posebej še zaradi tega, kjer razpoložljiva sredstva niso dovoljevala, da bi te pomoči bile v taki višini, da bi se občani lahko z njimi preživljali. V okviru te problematike je še posebej izstopala problematika Romov — zaradi zelo majhnih možnosti njihovega zaposlovanja. Kapacitete Doma oskrbovancev Rakičan, ki zagotavlja varstvo in oskrbo starejšim občanom so bile stalno zasedene. Struktura oskrbovancev se je'tudi v tem letu spremenila v smislu večjega števila oskrbovancev, ki potrebujejo stalno nego in pomoč. Dom še vedno nima primerne kadrovske zasedbe in je po tej problematiki med najslabšimi v SRS. Sofinanciranje socialno humanitarnih organizacij in društev je sicer potekalo tekoče, še vedno pa niso razrešeni strukturni deleži pokrivanja teh stroškov v medobčinskem merilu, saj Občinska skupnost socialnega skrbstva M. Sobota krije nad 70% stroškov, čeprav po številu članstva ne dosega tega procenta. c) Občinska skupnost za zaposlovanje Na področju zaposlovanja že vrsto let obstajajo in se iz leta v leto poglabljajo razmere oz. stanja kot so: — naraščanje števila brezposelnosti, kjer se čedalje bolj povečuje brezposelnost mladine, ki prihaja iz izobraževalnega procesa, — upadanje obsega zaposlenosti v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, — stagnacija pri odpiranju delovnih mest, kar je posledica majhne možnosti investicijskih vlaganj, — podzaposlenost v OZD, ki pa še vedno ostaja prikrita, saj delovne organizacije ne beležijo ekonomskih in tehnoloških presežkov. Take razmere na področju zaposlovanja so bile v letu 1988 izrazitejše kot kdaj koli prej. Nezaposlenost se je v primerjavi z letom 1987 povečala za 8 %, (koncem leta 1988 1894 nezaposlenih oseb, 1987 pa 1374). V strukturi brezposelnih seje povečalo število mladih iskalcev zaposlitve in strokovno usposobljenih kadrov. Poseben primer je tudi v 1. 1988 predstavljalo zaposlovanje pripravnikov, ki so se v večjem obsegu zaposlovali za določen čas. Zaradi predvidenega prestrukturiranja gospodarstva, se je pričakovalo, da bodo delovne organizacije imele ekonomske in tehnološke presežke. Kljub takim predvidevanjem v letu 1988 v občini M. Sobota delovne organizacije niso izkazovale presežkov in so še vedno prikriti. Socialna varnost seje brezposelnim osebam zagotavljala v skladu z določili Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Število prejemnikov denarnih nadomestil in denarnih pomoči se v letu 1988 ni bistveno povečalo, kar je posledica omejitve prejemanja teh pravic za dobo dveh let. Iz tega razloga je bilo s 1. 7. 1988 30 osebam ukinjeno denarno nadomestilo in denarna pomoč. Usposabljanje predvsem pa zaposlovanje invalidnih oseb je tudi v letu 1988 dejansko stagniralo. Možnosti zaposlitve invalidnih oseb so bile minimalne, zaradi česar se je število invalidnih iskalcev zaposlitve povečalo (cc. 79). S preurejanjem stare kirurgije za dejavnost Invalidske delavnice Solidarnost je podana možnost razširitve prostorskih kapacitet in s tem dodatno zaposlitve približno 20 invalidnih oseb v letu 1989. Število štipendistov iz združenih sredstev in tudi število razlik h kadrovskim štipendijam se je v letošnjem šolskem letu povečalo, kar je posledica padca realnega osebnega dohodka, manjšega števila razpisanih kadrovskih štipendij in povečanega vpisa mladine v nadaljnje izobraževanje. Za to šolsko leto je bilo podeljeno 660 štipendij iz združenih sredstev ali 125 več kot v preteklem šolskem letu. Odbor za štipendiranje je pri dodeljevanju štipendij iz združenih sredstev in razlik h kadrovskim štipendijam upošteval stvarne socialne razmere. To pomeni, da je bilo za dodelitev ali nedodelitev štipendije bistvenega pomena dejansko ugotovljeno materialno in socialno stanje prosilca, neglede na formalen prikaz dohodka na družinskega člana. 5. Občinska kulturna skupnost Osnovni problem na področju kulture je prostorska problematika, saj so se vse dejavnosti (razen likovne in galerijske) odvijale v neustreznih prostorih (muzejska in knjižničarska), povsem onemogočena pa je bila gledališka dejavnost (zaprtje grajske dvorane). Tako občinska kulturna skupnost ni mogla realizirati temeljne naloge iz svojih programskih izhodišč, da bi izvajalcem omogočila pogoje (prostorske) za izvajanje dejavnosti. Poleg osnovne — prostorske problematike, ki je bila v letu 1988 tema pogovorov na različnih nivojih v smislu iskanja rešitev, so izvajalci imeli precej težav tudi pri izvajanju svojih programov. 1. Pomurska založba, ki se z izvajanjem založniške dejavnosti v program Občinske kulturne skupnosti le delno vključuje, je zaradi izredno poraslih stroškov tiska in drugih storitev imela finančne težave, da od planiranih niso izšla tri pomembna dela. 2. Kljub navidez precejšnjim sredstvom Pokrajinska in študijska knjižnica ni dosegla predvidenega letnega prirasta knjig in s tem tudi ne osrednjega stan 4 - DELEGATSKI VESTNIK darda (200 knjig na 1000 prebivalcev). Zaradi prostorske stiske ni mogla izvesti planiranih del z mladimi. Delo pri domoznanski zbirki je le delno opravljeno, ker zanjo ni zaposlen delavec — bibliotekar. Odpadlo je tudi raziskovanje in evidentiranje starejše slovenike v Budimpešti. 3. Galerija je edina delovna enota, ki je svoj program nemoteno izvajala in ga tudi izvedla. 4. Prostorska stiska v muzeju je onemogočala sistematično ureditev muzejskih zbirk in s tem opravljanja učpih ur (posebno stalna razstava NOB je zastarela). Pomanjkanje denarja pa je zamaknilo razstavo v zgodovinskem oddelku v letu 1989. Prav tako ni bilo mogoče opremiti delavnice, ki jih muzej nujno potrebuje. 5. Namenska sredstva za spomeniškovarstvene akcije so bila tako skromna, da se je skušalo reševati najbolj kritčno stanje naše kulturne dediščine, ne pa preprečevati njenega propada. Zaradi tega smo že izgubili grad v Prosenjakovcih, grad pri Gradu se je začel rušiti, v žalostnem stanju pa sta tako beltinski kot rakičanski. 6. Zaradi zaprte grajske dvorane v M. Soboti gledaliških produkcij ni bilo, bile pa so po drugih krajih občine. Zaradi dragih predstav profesionalnih gledališč smo si lahko privoščili le 1 gledališko predstavo za odrasle, 2 plesna projekta in 2 mladinski predstavi. V Kinu ostaja odprt problem zastarelega centralnega ogrevanja. 6. Občinska raziskovalna skupnost Interventna zakonodaja je posegla tudi na področju raziskovalne dejavnosti, kjer je spremenila vir financiranja in omejila porabo. Marsikatera koristna raziskava je tako s strani ORS ostala nefinancirana. Med nalogami ORS, ki so bile v letu 1988 bolj poudarjene, kot prej, je bilo sofinanciranje udeležbe strokovnjakov na pomembnejših znanstvenih srečanjih doma in na tujem. K spodbujanju inovativne in raziskovalne dejavnosti lahko štejemo tudi podelitev priznanj in nagrad inovatorjem za njihove dosežke, mentorjem naravoslovnih in tehničnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja za prizadevno delo in dosežene rezultate. Uresničena je bila tudi večletno načrtovana naloga — nabava nekaj primerkov tuje strokovne literature. Občinska raziskovalna skupnost je v svojem programu občutno povečala finančna sredstva za delovanje Zveze organizacij za tehnično kulturo M. Sobota, saj je njihov kvaliteten program usmerjen k vzgoji in raziskovalni dejavnosti mladih v osnovnih in srednjih šolah na področju naravoslovja in tehnike. V skladu s svojimi programskimi usmeritvami je ORS podpirala raziskovalno delo mladih (Srednja kmetijska šola Rakičan). V okviru razpoložljivih finančnih sredstev je ORS sofinancirala 15 raziskovalnih nalog. II. GLOBALNE USMERITVE PROGRAMOV SIS Z BILANCO POTREBNIH SREDSTEV ZA LETO 1989 Tudi v letošnjem letu velja intervencijski zakon na področju družbenih dejavnosti — za prvih šest mesecev letošnjega leta. Ta zakon določa okvire za oblikovanje sredstev s katerimi smejo razpolagati samoupravne interesne skupnosti v prvih dveh trimesečjih letošnjega leta. V celoti naj bi se ta sredstva v prvem četrtletju povečala za največ 218 % v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, v polletju pa do 215,8 % glede na prvo poletje 1988. Tako smo za pripravo planske bilance za leto 1989 upoštevali v' skladu z navodili Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje naslednje celoletne elemente: — indeks rasti bruto osebnih dohodkov za leto 1989 — 233 — indeks rasti materialnih stroškov — 233 ( v skladu s predvidenim indeksom rasti cen na drobno za leto 1989). Z enakim indeksom rasti smo planirali tudi valorizacijo vseh vrst denarnih pomoči (dogovor v SRS). — v bilanci potrebnih sredstev smo upoštevali tudi potrebni znesek za kritje izgube iz leta 1988 pri občinski zdravstveni skupnosti, občinski izobraževalni skupnosti in občinski skupnosti otroškega varstva — upoštevana sb tudi potrebna sredstva, ki smo jih prenesli iz leta 1988 kot nepokrita do izvajalcev (za vskladitev OD). Vse naštete planirane potrebe pa imajo za posledico, da prihaja v bilanci sredstev za leto 1989 do razkoraka med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi v skupnem znesku 3.434.103.000 din, kar predstavlja v celotnem znesku sredstev dovoljene porabe 2,1 %. Tako že na začetku leta 1989 ugotavljamo, da so omejena sredstva skupne porabe prenizka za pokrivanje programov pa dosežene ravni. Zaradi tega so pristojni organi SIS (odbori za svobodno menjavo dela) razpravljali o nadaljnjem možnem krčenju — oziroma racionalizaciji programov in ugotovili, da so skoraj na vseh odročjih v glavnem izčrpane možnosti - predvsem krčenja nalog, ki so kratkoročnega značaja in tistih pravic in nalog, ki so določena z zakoni oz. SaS. Vsekakor pa bo ponovno potrebno analizirati ukrepe, ki smo jih sprejeli kot dolgoročne, predvsem mora dosti večjo vlogo odigrati stroka (vsebinska revizija programov) in to na vseh področjih ter dosledno izpeljati tiste naloge, ki smo jih že dogovorili pa jih. nismo realizirali (odpoved nekaterih pridobljenih pravic). Zbiranje sredstev v SIS družbenih dejavnosti poteka v letošnjem letu v okviru povprečnih stopenj iz leta 1988, ki znašajo v naši občini iz BOD 18,35 % in iz dohodka 0,93 %. V okviru dosedanjega priliva sredstev (januar, februar) in ocene do konca meseca marca ugotavljamo, da v SIS družbenih dejavnosti ne bo prišlo do presežkov — to pa pomeni, da v prvem trimesečju ne bo potrebno spreminjati prispevnih stopenj. Po naši oceni — glede na interventni zakon o omejevanju skupne porabe, kakor tudi gibanju osebnih dohodkov bo potrebno od meseca maja naprej zpi-žati prispevne stopnje za cca 2 %. Istočasno pa ugotavljamo, da bo za celoletno porabo 1989 proti koncu leta 1989 potrebno ponovno prispevne stopnje zvišati in se tako približati sedanjim povprečnim. 1. Občinska zdravstvena skupnost V občinski zdravstveni skupnosti bo v letu 1989 posebna pozornost namenjena spremembam v sistemu zdravstvenega varstva, zlasti v iskanju novih, učinkovitejših in racionalnejših rešitev na področju zdravstvenega varstva v smeri uskladitve programov zdravstvenega varstva z danimi materialnimi možnostmi. Zaradi zahtev in usmeritev za razbremenjevanje gospodarstva v občini in širše,- lahko realno ocenimo, da bodo materialni pogoji za zadovoljevanje potreb po zdravstvenih storitvah tudi v letu 1989 omejeni in ne bodo omogočali uresničiti vseh potreb in zahtev. Zato bo nujno tudi v letu 1989 čimprej opredeliti aktivnosti in predlagati rešitve, ki bodo omogočile čimbolj nemoteno uresničevanje programov zdravstvenega varstva v okviru razpoložljivih materialnih možnosti (pripraviti čimbolj konkreten program aktivnosti — predvsem strokovnih). Začrtane, naloge dolgoročne strategije razvoja področja zdravstvenega varstva v Sloveniji in občini zahtevajo pospešeno uresničevanje že sprejetih temeljnih nalog kot: racionalizacijo mreže zdravstvenih organizacij, preudarno koriščenje razpoložljivih sredstev ter nadaljnje preusmerjanje h konceptu razvoja »primarnega« zdravstvenega varstva. Splošne razmere zahtevajo bolj kot kadarkoli prej od vseh udeležencev v svobodni menjavi dela na področju zdravstva večje upoštevanje in naravnanost k širšim družbenim interesom ter določeno odpovedovanje nekaterim ozkim interesom, ki tudi niso vselej in povsod strokovno medicinsko in ekonomsko utemeljeni. 2. Občinska izobraževalna skupnost V letu 1989 bo največ pozornosti posvečeno krepitvi vzgojne vloge šole, strokovnosti vzgojnoizobraževalnega dela, podružbljanju vzgoje in izobraževanja, krepitvi politehnične in delovne vzgoje ter poklicnemu usmerjanju učencev. Posebna pozornost bo dana spremljanju uresničevanja programa življenja in dela osnovne šole. Na manjših osnovnih šolah je del predmetov na predmetni stopnji še vedno neustrezno strokovno zaseden, zato je potrebno doseči kadrovsko sodelovanje med šolami. Osnovnošolski prostor je po obsegu in opremljenosti zadosten, na nekaterih šolah ni dovolj funkcionalen za celovito uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Zato je potrebno pristopiti k združevanju sredstev amortizacije od nepremičnin za izvedbo adaptacij in opremljanja učilnic za pouk tehnične vzgoje, gospodinjstva in naravoslovnih predmetov (združevanje sredstev amortizacije od premičnin). Prostorska stiska je v zadnjem času evidentna na osnovnih šolah v mestu M. Sobota. Na nekaterih šolah se ugotavlja nesorazmerje v zasedenosti šolskega prostora. Zato se bo pristopilo k proučevanju osnovnošolske mreže oz. šolskih okolišev. V skladu s sprejetim programom varčevalnih ukrepov na področju osnovnega šolstva v občini M. Sobota bo prišlo s 1. septembrom 1989 do ukinitve vzgojnoizobraževalne oblike dela — celodnevne osnovne šole na OŠ Gornji Petrovci. Na ostalih osnovnih šolah s celodnevno vzgojnoizobraževalno obliko dela se bo pristopilo k postopnemu ukinjanju tovrstne oblike, in sicer najprej na predmetni stopnji. Za vse učence osnovne šole, ki so oddaljeni več kot 4 km od šole, je organiziran brezplačen prevoz v šolo. Učenci, ki so oddaljeni od osnovne šole manj kot 4 km bodo plačevali oz. sofinancirali stroške avtobusnega prevoza. Potrebno bo izdatneje regresirati šolsko prehrano, in sicer tako da bodo starši pokrivali delež stroškov za živila, čistila in energije, ostalo pa Občinska izobraževalna skupnost M. Sobota. Širjenje fakultativnega pouka ni doživelo pomembnejšega napredka. Zato je potrebno uvesti ustrezno obliko fakultativnega pouka na sleherno osnovno šolo. Kvaliteto vzgojnoizobraževalnega delaje potrebno stimulirati z doslednjirn nagrajevanjem vzgojnoizobraževalnih rezultatov pedagoških delavcev. OIS M. Sobota bo nagrajevala najuspešnejše dosežke na področju interesnih dejavnosti, in sicer s področja naravoslovja in tehnike. 3. Telesnokulturna skupnost Na področju telesne kulture bodo ohranjene dosedanje oblike dejavnosti na področju športne rekreacije ter v šolskem in tekmovalnem športu Poskrbljeno bo za povečanje števila aktivnih udeležencev v telesnokulturni dejavnosti, predvsem se bo uvajala in izvajala akcija »Razgibajmo življenje«. Šolska mladi na bo vključena v strokovno organizirano dejavnost v posameznih športnih panogah, povečane pa bodo predvsem tiste aktivnosti, ki so osnova za razvoj množičnosti. V občini bodo med številnimi panogami izbrane tiste, ki bodo dele DELEGATSKI VESTNIK - 5 žne posebne pozornosti, kar pomeni, da bo potrebno uveljaviti prednostne programe. Tej usmeritvi bodo prilagojeni kriteriji za sofinanciranje dejavnosti na področju tekmovalnega športa. Na področju vzdrževanja športnih objektov bo v okviru finančnih možnosti sofinancirano urejanje spremljajočih objektov-na igrišču NK »Mura«. Izobraževanju strokovnih kadrov bo tudi v letošnjem letu namenjena posebna skrb. Sofinancirane bodo predvsem višje oblike šolanja s čimer bodo zagotovljeni perspektivnim mladim športnikom primerni strokovni kadri. Mednarodno sodelovanje na področju telesne kulture bo ostalo v enakem obsegu kot v preteklem obdobju. Poudarek bo dan sodelovanju z zemeljskimi športniki. 4. Socialno varstvo . Osnovne naloge skupnosti socialnega varstva bodo prizadevanje za ohranitev socialne varnosti prebivalstva, preprečevanje nadaljnjega padanja osebnih dohodkov ter ohranjanje ravni storitev družbenih dejavnosti. Dogovoriti se bomo morali za ustrezne programe socialne varnosti tistemu delu prebivalcev, ki so socialno ogroženi zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zmanjšanja možnosti za zaposlovanje (iskalci prve zaposlitve, težje zapo-slivim delavcem in mladim družinam). . Prizadevanja, da kljub skokovitemu porastu življenjskih stroškov in ob nadaljnjem omejevanju skupne porabe ohranimo saedanjo raven socialne varnosti ogroženih skupin prebivalstva, s tem pa zagotovitev potrebnih sredstev za izvajanje SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Posebno skrb in pomoč moramo zagotoviti družinam z večjim številom otrok. a) Skupnost otroškega varstva V letu 1988 so vsi družbeni dejavniki na področju socialnega varstva v SRS, kakor tudi v občini ugotovili, da moramo v letu 1989 in v naslednjih letih večjo skrb posvetiti področju otroškega varstva, ki pokriva tri pomembna področja socialne varnosti — varstvo matere in novorojenca, predšolsko vzgojo in varstvo otrok ter družbene pomoči otrokom. Posebno skrb in ustrezno pomoč moramo zagotavljati družinam z večjim številom otrok. V skladu s temi ugotovitvami ter upoštevaje zakone in druge samoupravne akte na področju otroškega varstva se bo občinska skupnost otroškega varstva zavzemala za naslednje prednostne cilje in usmeritve: — zagotavljanje dogovorjene socialne varnosti otrokom s sprotnim usklajevanjem družbenih pomoči otrokom z rastjo osebnih dohodkov, upoštevaje pri tem materialno možnost občinske skupnosti; — sprotno in hkratno valorizacijo cen vzgojnovarstvenih storitev in prispevkov staršev, da bi učinkoviteje zmanjševali posledice ekonomskih gibanj in preprečili neenakomerno obremenjevanje staršev; vložiti bo potrebno vse napore, da se ohrani doseženi standard in kvaliteta storitev za otroke (vzgojna sredstva, primerna prehrana, vzdrževanje objektov). b) Občinska skupnost socialnega skrbstva Ob predpostavki, da na področju socialnega skrbstva ni mogoče pričakovati prihrankov na račun zmanjševanja ali celo ukinjanja programov, saj se bodo zaradi zaostrovanja socialnih razmer pritiski na pravice, ki jih nudi občinska skupnost socialnega skrbstva povečalo, bo skupnost in njeni izvajalci svojo dejavnost usmerjali (v smislu možnosti določenih prihrankov) v dosledno preverjanje pravic in ustreznejšo organizacijo za izvajanje dejavnosti. 1. Dosledno izvajanje Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic: — dodeljevanje pravic na podlagi ugotovljenih stvarnih socialnih razmer, kar bomo dosegli s preverjanjem socialnih razmer na domovih prosilcev (obvezno za stalne denarne pomoči in zavodsko varstvo), — ponovno preverjanje upravičenosti do denarnih pomoči tistih, ki pomoči že prejemajo, — preveriti višino prispevkov staršev in sorodnikov k stroškom oskrbe otrok v socialnih zavodih za usposabljanje, prispevke otrok k stroškom oskrbe staršev v socialnih zavodih (Domu oskrbovancev Rakičan in Lukavcih). Preveriti prispevke zavarovancev v delavnicah pod posebnimi pogoji. Narediti podrobnejšo analizo o stanju plačevanja prispevkov zavezancev in upravičencev in na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepati. 2. Prilagoditi delo Centra za socialno delo razmeram v zaostreni gospodarski situaciji — z analiziranjem socialnih razmer na posameznih področjih socialnega varstva in predlaganjem ustreznih ukrepov za preprečevanje negativnih socialnih posledic. 3. Racionalizirati samoupravno organiziranost v smislu zmanjševanja števila sestankov na različnih organih, ki pogosto obravnavajo iste zadeve, razmejiti področja, ki spadajo v pristojnost izvajalcev od področij, o katerih je potrebno odločati v okviru skupnosti. c) Občinska skupnost za zaposlovanje V prihodnjem obdobju (že v letu 1989) lahko pričakujemo na prodročju zaposlovanja nadaljnje zaostrovanje stanja in problemov, ki se bo kazalo v: upadanju obsega zaposlenosti tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih, povečanje brezposelnosti, kjer bo posebej problem mladina, ki prihaja iz izobraževalnega procesa, ter presežek delovne sile v organizacijah združenega dela, stagnacijo pri odpiranju delovnih mest, majhne možnosti investicijskih vlaganj. Zato bo v 1. 1989 smer delovanja za prilagajanje dejavnosti obstoječemu in pričakovanemu stanju na področju / 1 islovanja usmerjeno predvsem v: — Uvajanje postopkov, ki bodo omogočili pospešeno odpira nje novih za-poslitvenih možnosti. Povečati bomo morali vpliv na tiste, ki se s svojimi nalogami vključujejo na področje ponudbe in povpraševanja (izobraževalne institu- > cije in organizacije združenega dela). — Ker že dalj časa obstaja kot nerešeni problem brezposelnost mladine in, neopravljanje pripravništva, ter ob predvidevanjih, da se bo ta problem tudi v, prihodnje poglabljal, bomo s sredstvi skupnosti v 1. 1989 omogočili mladini, ki . končuje izobraževanje opravljanje pripravništva v združenem delu. S tem jim -bo omogočeno zaključiti izobraževalni proces, ostaja pa odprto vprašanje stal-. ne vključitve v zaposlitev in v zvezi s tem zagotavljanje socialne varnosti s svo--jim delom. — V vedno večjem obsegu se bodo kazale potrebe po prekvalifikaciji in dokvalifikaciji delavcev, zato bo nujno sodelovanje in vplivanje na oblikovanje dodatnih oblik izobraževanja ter poklicnega usposabljanja mladine in odraslih. 5. Kulturna skupnost Zaradi izvajanja s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske kulturne skupnost za obdobje 1986—1990 dogovorjenih temeljnih usmeritev razvoja kulturne dejavnosti v letu 1989 se načrtuje predvsem nemoteno izvajanje dejavnosti na posameznih področjih. Na podfočju kulture se soočamo 's prostorsko problematiko, ki jo gotovo najbolj kritična v primerjavi z vsemi dragimi družbenimi dejavnostmi, saj nikjer drugje ni popolnoma onemogočena ena izmed dejavnosti, kot je v kulturi (zaprtje gledališke dvorane). Prisotna je tudi izredna prostorska stiska v pionirskem in splošnoizobraževalnem oddelku knjižnice, ki skoraj povsem onemogoča dejavnost. V kolikor Pokrajinski in študijski knjižnici in Pokrajinskem muzeju ne bodo v kratkem poskrbeli potrebni prostori (vsaj približni normativom) pomeni to izguba mati-čnosti in s tem povezanega deleža republiškega financiranja. Nezadržno propada še naša kulturna dediščina — gradovi. V kulturi torej ne moremo govoriti o racionalizacijah glede na obseg dejavnosti, kvečjemu o racionalizacijah glede na vsebino. Zato bodo prizadevanja v letu 1989 usmerjena v enakomerno.razvijanju vseh dejavnosti, iskanje vsebinskih premikov glede na kvaliteto in kriterije Kulturne skupnosti Slovenije. Zaradi omenjenih razmer je nastala kritična situacija v kulturi postala obveza širše družbene skupnosti do našega naroda in kulture. Zato bo nujna pomoč in angažiranje širše družbene skupnosti pri skupnem reševanju problematike. V letu 1989 se v kulturni skupnosti načrtujejo naslednje aktivnosti: 1. intenzino nadaljevanje aktivnosti v zvezi z reševanjem prostorske problematike izvajalcev kulturnih dejavnosti vezane predvsem na obnovo soboškega gradu s cilji: a) čimprejšnja ponovna usposobitev grajske dvorane, b) razširitev pionirskega in splošnoizobraževalnega oddelka knjižnice v sedanje prostore Kluba mladih (s tem, da se za Klub mladih najdejo ustrezni prostori na primernejši lokaciji v mestu M. Sobota), c) postopna sanacija soboškega gradu 2. Skrb za nemoteno izvajanje dejavnosti na področju knjižničarstva, muzejstva, galerijske in vseh vrst ljubiteljske dejavnosti. 3. Iskanje možnosti za ohranitev nepremične kulturne dediščine — gradovi, iskanje namembnosti. , 4. Razglasitev kulturnih spomenikov v občini M. Sobota. 5. Spremeniti način sofinanciranja založniške dejavnosti (ne avtomatizem ampak sofinanciranje akcij) — v letu 1989 poskušamo pristopiti k takemu načinu financiranja. ' , 6. Ker po izhodiščih KSS sofinanciranje informativne dejavnosti ne mote biti skrb OKS je v letu 1989 nujno razrešiti to Vprašanje. 7. Omogočanje in sofinanciranje dejavnosti raznih izvajalcev izven institucij z namenom konkurence med programi — v smislu kvaliteto. 6. Občinska raziskovalna skupnost Na področju raziskovalne dejavnosti bodo sofinancirane raziskovalne naloge, pomembne za družbeno ekonomski razvoj občine. Prednost bo dana nalogam za prestrukturiranje delovnih organizacij, raziskavam energetskih virov ter raziskavam s področja varstva in sanacijo okolja. Sofinancirana bo udeležba strokovnjakov na pomembnejših znanstvenih srečanjih doma in na tujem, vzpodbujana krožkarska in raziskovalna dejavnost na področju naravoslovja in tehnike v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ter sofinancirana dejavnost Zveze organizacij za tehnično kulturo M. Sobota. Še naprej se bo razvijala in popularizirala inventivna dejavnost. Nabavljena bo tudi tuja strokovna literatura, ki bo zainteresiranim dostopna v Pokrajinski in študijski knjižnici v M. Soboti. PRILOGE: — bilanca sredstev SIS družbenih dejavnosti zajeto 1988 — bilanca sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1989 , , 6 - DELEGATSKI VESTNIK BILANCA SREDSTEV SIS DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZA LETO 1989 DOVOLJENA VIRI SREDSTEV SKUPAJ manikaioCa SIS PORABA Solidarnost Drugi Združena 5:88 DOVOLJENA 7:2 SREDSTVA 1988 SRS viri sredstva PORABA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Skupnost otroškega varstva 13.562.083 853.206 8.515.695 21.368.798 238,8 30.737.699 226,6 1.025.762 2.‘ Občinska izobraževalna skupnost 14.985.922 5.672.710 1.200.127 28.267.392 242,4 35.140.229 234,5 1.054.000 3. Občinska kulturna skupnost 1.133.751 — 56.541 2.553,416 234,5 2.609.957 230,2 — 4. Telesnokultuma skupnost 446.742 — 14.424 1.015.452 231,5 1.029.876 230,5 — 5. Skupnost socialnega skrbstva 2.929.774 1.214.768 159.324 5.461.742 234,0 6.835.834 233,3 — 6. Občinska zdravstvena skupnost 34.856.922 22.932.379 530.500 km.p.2.912.500 55.567.537 371,8 231.4 81.942.916 235,1 1.354.341 7. Občinska skupnost za zaposlovanje 502.969 — 149.779 691.361 177,2 841.140 167,2 — 8. Občinska raziskovalna skupnost 200.124 — 7.416 459.650 244,3 467.066 233,3 — SKUPAJ: 68.618.287 30.673.063 10.633.806 118.297.848 237,3 159.604.717 232,6 3.434.103 ♦ - 5.637.908 - 13.780.904 244,4 62.980.379 145.823.813 231,5 ♦sredstva, ki se v bilanci podvajajo, ker SOV, SSS in OZS združujejo sredstva za republiško solidarnost in vzajemnost in ista sredstva dobijo vrnjena BILANCA SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1988 REALIZIRANA VIRI SREDSTEV SIS PORABA Solidarnost Drugi Združena 5:87 1988 7:2 ODHODKI SRS viri sredstva 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Skupnost otroškega varstva 5.181.515 475.889 4.137.002 8.949.192 255,2 13.562.083 261,7 - 88.358 2. Občinska izobraževalna skupnost 6.043.941 2.801.323 522.091 11.662.508 254,1 14.985.922 247,9 - 71.811 3. Občinska kulturna skupnost 426.977 — 44.734 1.089.017 292,1 1.133.751 265,5 4. Telesnokultuma skupnost 174.901 — 8.154 438.588 268,7 446.742 255,4 5. Skupnost socialnega skrbstva 1.120.828 527.137 68.839 2.333.798 265,4 2.929.774 261,4 6. Občinska zdravstvena skupnost 12.850.729 9.794.523 266.551 24.795.848 248,2 34.856.922 271,2 - 796.690 7. Občinska skupnost za zaposlovanje 183.424 35.251 77.655 390.063 285,7 502.969 274,2 8. Občinska raziskovalna skupnost 65.303 — 11.944 188.180 255,7 200.124 306,5 SKUPAJ: 26.047.618 13.634.123 5.136.970 49.847.194 252,9 68.618.287 263,4 - 956.859 258,6 - 1.692.337 24.355.281 - 5.637.908 62.980.379 sredstva, ki se v bilanci podvajajo, ker SOV, SSS in OZS združujejo sredstva za republiško solidarnost in vzajemnost in ista sredstva dobijo vrnjena. Obrazložitev k bilanci za leto 1989 V skladu z veljavno interventno zakonodajo bomo lahko v letu 1989 razpolagali v vseh SIS družbenih dejavnosti z 159.604.717.000 din, kar je za 132,6 % več kot v letu 1988. Upoštevaje dana izhodišča za rast materialnih stroškov in osebnih dohodkov ter zagotovitev socialnih dajatev pa ugotavljamo, da nam bo primanjkovalo za obstoječe programe najmanj 3.434.103.000 din. V vseh SIS še ostaja vrsta nerešenih problemov, med katerimi najbolj izstopajo naloge, ki so vezane na dodatna finančna sredstva in prav tako nimajo pokritja v bilanci. To so predvsem naslednje naloge: Potrebna dodatna SIS sredstva 1. Občinska zdravstvena skupnost — za financiranje več zaposlenih delavcev (ki po zagotovilih primanjkujejo za normalno delo v izvajalskih OZD) — izpad sredstev zmanjšane participacije (ukinitev ne- katerih ukrepov v letu 1988) 1.700.000.000 din 2. Občinska kulturna skupnost — adaptacija grajske dvorane, ki ne deluje že cca. 8 me- secev 1.470.000.000 din — zaposlitev kustusa za umetnostno zgodovino v Pokra- jinskem muzeju (1/3 pokriva republiška kulturna skup.) 37.000.000 din 3. Občinska skupnost socialnega skrbstva in Občinska skupnost otroškega varstva — zagotovitev potrebnih sredstev za vse nadaljnje valo- rizacije družbeno denarnih pomoči (obe SIS imata zagotovljena sredstva le za dogovorjeno valorizacijo v 1. trimesečju 1989) 820.000.000 din — v Občinski skupnosti socialnega skrbstva — zaposli- tev 1 strokovnega delavca — defektologa pri Centru za socialno delo . u j 55.000.000 din Povedati je potrebno še, da izvajalcem družbenih dejavnosti ne priznavamo amortizacije od nepremičnim kar pa ima za posledico, da nimajo sredstev za nujno vzdrževanje obstoječih objektov. UGOTOVITVE IN STALIŠČA K POROČILU O REALIZACIJI PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1988 TER GLOBALNIH USMERITVAM PROGRAMOV Z BILANCO SREDSTEV ZA LETO 1989 V OBČINI MURSKA SOBOTA Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 8. marca 1989 obravnaval poročilo o realizaciji programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1988 ter globalne usmeritve programov z bilanco sredstev za leto 1989 v občini Murska Sobota in sprejel naslednje ugotovitve in stališča: V letu 1988 je izvajanje programov na področju družbenih dejavnosti potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah in v okvirih skupne porabe določene z zveznim interventnim zakonom, ob visoki rasti inflacije in naraščanju stroškov poslovanja, kar je tudi v družbenih dejavnostih povzročilo težave v poslovanju zlasti v zdravstvu, ker so se z odprtjem nove kirurgije še posebno povečali stroški poslovanja in za kar je bilo treba zagotoviti tudi dodatna sredstva. Nobena OZD s področja družbenih dejavnosti sicer ni zaključila lansko leto z izgubo, so pa nekatere organizacije zelo blizu, temu. Zaradi omejevanja sredstev skupne porabe OZD družbenih dejavnosti v letu 1988 niso dobile sredstev za amortizacijo nepremičnin in nekatere organizacije niso po zaključnem računu oblikovale nobenih skladov. Z nekaterimi odhodki pa so leto 1988 zaključile naslednje samoupravne in-teresne skupnosti: Občinska zdravstvena skupnost 796.690.000,— din. Občinska skupnost otroškega varstva 88.358.000.— din in Občinska izobraževalna skupnost 71.811.000.— din. Usklajevanje osebnih dohodkov družbenih dejavnosti z OD gospodarstva ni bilo v celoti realizirano in je obveznost za uskladitev prenešena v letošnje leto. Uvedeni ukrepi za uskladitev programov SIS družbenih dejavnosti z materialnimi možnostmi so dali določene pozitivne premike, vendar jih je treba izvajati selektivno, da ne bi ogrozili ključnih nalog in t. i. zagotovljene programe. Ukrepi racionalizacije so posegli na področje uporabnikov in izvajalcev. Težave financiranja se zaostrujejo tudi na celotnem področju socialnega varstva. Socialna varnost se poslabšuje tudi z nadaljnjim naraščanjem brezposelnosti. Investicijska dejavnost je bila prisotna v osnovnem šolstvu, kjer še referendumski program izgradnje učnih prostorov izvaja s časovnim zamikom in delo DELEGATSKI VESTNIK - 7 ma na področju zdravstva. Zelo pereča je prostorska problematika na področju kulturne dejavnosti, kjer je zaprta gledališka dvorana in omejena knjižničarska dejavnost zaradi pomanjkanja prepotrebnega prostora. Težave s prostorom in vzdrževanjem obstoječih objektov se Zaostrujejo tudi v otroškem varstvu (Do-kležovje, Cankova). Še vedno ni v celoti sistemsko rešeno vprašanje sofinanciranja Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, ki se ob financiranju preko Občinske kulturne skupnosti vsako leto še dodatno sofinancira z združevanjem sredstev preko SIS materialne proizvodnje. Izvršni svet ocenjuje, da so tudi ob zakonskem omejevanju sredstev in prisotnih težavah programi SIS družbenih dejavnosti v občini bili v glavnem le realizirani in, da ni prišlo do bistvenih motenj v poslovanju. Izvršni svet nadalje ocenjuje, da so navedene ugotovitve o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti, delovanju in poslovanju OZD družbenih dejavnosti precej podobne ugotovitvam ugotovljenih na zasedanju zborov skupščine občine Murska Sobota,^dne 8. decembra 1988, zato predlaga, da se poskrbi za dosledno izvajanje Stališč sprejetih na isti seji, ob tem pa še predlaga naslednje: — Na vseh področjih družbenih dejavnosti je treba tudi v letošnjem letu poskrbeti za dosledno izvajanje sprejetih ukrepov racionalizacije in uskladitve programov z materialnimi možnostmi. — V vseh OZD družbenih dejavnosti morajo v večji meri zlasti strokovno medsebojno dopolniti in uskladiti delovne programe in tudi na ta način izboljšati racionalnost poslovanja. — PZC skupaj s TOZD Splošna bolnišnica morata takoj pripraviti predlog rešitve za prekoračitev zaposlenih delavcev v bolnici, ki niso dogovorjeni s planom zaposlitve in se ne financirajo s predloženo bilanco financiranja SIS družbenih dejavnosti za leto 1989. Pri tem je treba upoštevati delitev dela in veljavne normative na področju zdravstva v SR Sloveniji. — Zaradi težav financiranja tudi na področju socialnega skrbstva mora Center za socialno delo poglobiti svoje strokovno delo na terenu in čimbolj realno oceniti opravičenost socialnih pomoči. — S predloženo bilanco sredstev SIS družbenih dejavnosti v občini za leto 1989, ki je pripravljena na osnovi določenih družbenih usmeritvah in zakonskih okvirih dovoljene skupne porabe se ne zagotavlja v celoti financiranje prisotnih programov. V okviru sedanje zakonodaje zato ni mogoče bilance zaključiti in tako ostaja odprto določeno zaposlovanje v bolnici, investicije v PZC, reševanje prostorske problematike na področju kulture in otroškega varstva ter sofinanciranje dejavnosti Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. V sedanjem trenutku je odprta vprašanja možno reševati le preko neposredne svobodne menjave. Po prenehanju veljavnosti interventne zakonodaje o omejevanju skupne porabe pa bo treba za reševanje prisotne problematike povečati prispevne stopnje v občini vsaj na povprečje v republiki. — PZC mora takoj pripraviti usklajeni predlog investicijskih namer za leto 1989 z viri financiranja ter ga predložiti v obravnavo in sprejem ustreznim organom v občini in regiji. Pri tem je treba upoštevati, da se bodo sredstva združeva-na po prispevni stopnji v celoti namenjala za financiranje dejavnosti zdravstva. — V zvezi t. i. zagotovljenim programom za področju osnovnega šolstva je treba v republiki izpostaviti zahtevo sofinanciranja izgradnje osnovnošolskih učnih prostorov v občini in ustreznih republiških virov. S sedanjim sistemom financiranja izgradnje tovrstnih objektov preko samoprispevka in združevanjem sredstev samo v občini te prostorske problematike ni mogoče ustrezno rešiti. — Na osnovi ustavnih in zakonskih sprememb je treba proučiti in pripraviti predlog nove bolj racionalne organiziranosti in delovanja SIS družbenih dejavnosti ter njihovih strokovnih služb. — Sofinanciranje dejavnosti Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost bo treba v času veljavnosti interventne zakonodaje še nadalje reševati z dodatnim združevanjem sredstev SIS materialne proizvodnje v občini. Po prenehanju veljavnosti interventne zakonodaje pa bo treba preiti na dogovorjen način sofinanciranja in v ta namen ustrezno povečati prispevno stopnjo pri Občinski kulturni skupnosti. — Zaradi bolj racionalnega delovanja na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva se naj sproži postopek sprememb določenih zakonskih določil, ki sedaj onemogočajo ukinjanje podružničnih šol in vzgojno varstvenih enot tudi ob manjšem številu otrok, če s tem ne soglaša krajevna skupnost. — poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota v letu 1988, V decembru I985 so delovni ljudje in občani občine Murska Sobota z. referendumom odločili uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programov za izgradnjo osnovnošolskih objektov in modernizacije cest. Samoprispevek je uveden za obdobje od I. marca 1986 — 28. februarja 1991. Odlok o uvedbi samoprispevka s programom je objavljen v Uradnih objavah občin Pomurja, št. 4/86. Poročilo o izvajanju rcferenudmskega programa za leto 1986 so zbori skupščine obravnavali na seji dne 19. marca 1987, za leto 1987 pa na seji 21. aprila 1988. Ugotovitve, stališča in priporočila SO o izvajanju referendumskega programa v letu 1987 so objavljena v Uradnih objavah občin Pomurja, št. 16/88. V letu 1988 je bilo z občinskim-samoprispevkom za izgradnjo osnovnošolskih objektov in modernizacijo cest zbrano 1,793.231.569 din ali za 160% več kot leta 1987, od tega so prispevali delavci v združenem delu 1,665.894.152 din ali 173 % več, kmetje 50,151.932 dih ali 28 % več, zaposleni v obrti 41,942.912 din ali 80% več in delavci na začasnem delu v tujini 35,242.573 din ali 121 % več kot v letu 1987. Zbrana sredstva so v skladu z odlokom o uvedbi samoprispevka bila porabljena 50 % za gradnjo šolskih objektov in 50 % za modernizacijo občinskih cest. Predloženo poročilo je izdelano na podlagi poročila Občinske SIS za izobraževanje za področje izgradnje osnovnošolskih objektov in poročila Občinske SIS za ceste za izvajanje modernizacije cest. V letu 1988 je bil referendumski program na posameznih področjih realizi-, ran v naslednjem obsegu: I. NA PODROČJU IZGRADNJE OSNOVNOŠOLSKIH OBJEKTOV ’ V letu 1988 so bila zbrana iz vseh virov naslednja sredstva: PRIHODKI — v din — Prenesena sredstva iz leta 1987 18,427.265,- — Sredstva občinskega samoprispevka po stopnji ti 0,5 % 893,477.624,- — Sredstva Občinske izobraževalne skupnosti 578,457.600,- — Drugi prihodki 7,964.960,- SKUPAJ 1,498.327.449,-_______________________________________________________ ODHODKI — Odplačilo kredita za telovadnico pri OŠ E. Kardelj 589.580.266,- — Izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije in ra- - ziskava tal za OŠ Bakovci 70.761.290,- — Stroški soglasij za OŠ Bakovci 9.938.301.— — Opravila inženiringa za OŠ Bakovci 5.531.930,- SKUPAJ 675.811.787,- Razpoložljiva sredstva za OŠ Bakovci na dan 31. 12. 1988 822.515 662,— Iz zbranih sredstev 1,498.327.449.— din je bil v letu 1988 odplačan kredit za večnamensko telovadnico pri OŠ E. Kardelj M. Sobota v višini 589.580.266,— din. Izdelana je bila investicijsko-tehnična dokumentacija in opravljena so bila vsa ostala pripravljalna dela za začetek dograditve OŠ Bakovci za kar je bilo porabljeno 86,231.512,— din. Tako je iz zbranih sredstev iz leta 1988 namenjeno za gradnjo osnovne šole Bakovci 822,515.662.— din. Za dograditev OŠ Bakovci je izdelan projekt z velikostjo objekta 2724 m’, od tega znaša novo gradnja 2274 m' in adaptacija obstoječih prostorov 450 m'. Zaradi pomanjkanja sredstev se bo dograditev OŠ Bakovci izvajala v dveh fazah. V I. fazi, ki obsega 2.058 m2 bodo zgrajene in adaptirane učilnice,.v II. fazi pa bo zgrajena telovadnica s pripadajočimi spremljajočimi prostori. Predračunska vrednost 1. faze znaša 5,626.735.040,— din in bo financirana iz sredstev občinskega samoprispevka, sredstev Občinske izobraževalne skupnosti in samoprispevka KS Bakovci. Za izgradnjo I. faze kot najugodnejšim ponudnikom SGP Pomurjem je sklenjena pogodba s pričetkom gradnje marec 1989 in dokončanjem november 1989. Z izgradnjo I. faze se bo pridobilo 12 novih in adaptiralo 4 učilnice Zajzva-janje vzgojno-izobraževalnega dela na osnovni šoli s 315 učenci. Referendumski program izgradnje osnovnošolskih objektov za obdobje 1986 -1990 vsebuje 8 objektov. V letu 1986 je bila opravljena dograditev Qsno-vne šole Prekmurske brigade kot prenesena obveznost iz prejšnjega referendumskega programa. V letu 1987 zgrajena in v februarju 1988 predana v uporabo večnamenska telovadnica pri OŠ E. Kardelj. V letu 1988 je bila izdelana in pripravljena investicijsko-tehnična dokumentacija in opravljena so bila vsg pripravljalna dela za gradnjo 1. faze pri OŠ Bakovci. V letu 1989 bo izdelana in pripravljena vsa potrebna investicijsko-tehnična dokumentacija za nadzidavo OŠ Kuzma, h gradnji katere se bo pristopilo v letu 1990. Tako bodo do konca referendumskega obdobja zgrajeni 3 objekti, ki pa predstavljajo y celotni vrednosti referendumskega programa okoli 62 %, gradnjo ostalih objektov pa bo treba prenesti v naslednji referendumski program po letu 1990. Ugotavlja in ocenjuje se, da so vzroki zaostajanja izvajanja referendumskega programa v izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, v tem, da ni prišlo do določenega združevanja sredstev v OZD za več namensko telovadnico, ki je bilo pri pripravi referendumskega programa predvideno, delež prispevka KS je tudi nižji od predvidenega in deloma zaradi izredno močne rasti gradbenih cen, ki so porasle hitreje kot prihodki iz dogovorjenih virov financiranja. II. NA PODROČJU MODERNIZACIJE CEST V letu 1988 so bila na področju modernizacije cest zbrana in porabljena naslednja sredstva: PRIHODKI -v din — Združena sredstva TOZD 0,50 % iz dohodka po SaS o temeljih plana 1.171.404.290.— 0,50 % občinskega samoprispevka 893.447.7>70,— SC Slovenije za manjrazvita območja 393.060.000.— S - DELEGATSKI VESTNIK — Prispevki KS za sofinanciranje modernizacije L cest — Najeti kredit pri LB Pomurski banki in Zavarovalni 162.739.670,- skupnosti M. Sobota 190.000.000,- — Sredstva solidarnosti za odpravo posledic po neurju . 600.000.000,- SKUPAJ: 3.410.651.730,— ODHODKI — v din — Plačilo izvajalcem del na modernizaciji L cest 3.074.054.610,- — Nadzor pri izvajanju modernizacije L cest 9.114.000,- — Obresti za najeti kredit (R + r) Odmeritve na L cestah 186.465.450,- 60.000.000.— SKUPAJ: 3.329.634.060,— S pridobljenimi sredstvi so bili modernizirani oz. asfaltirani naslednji odseki lokalnih (L) cest: — L 5641 in 5648 na odseku Šalamenci — Bodonci — Poznanovci v dolži-,ni 5,45 km. Vrednost del po sklenjeni pogodbi z izvajalcem delCP Maribor TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota znaša 654.662.400 din; ' — L 5683 M. Sobota — Noršinci v dolžini 1,70 km. Dela na tem odseku v dolžini 1,43 km so končana in je njihova vrednost 138.640.770 din. Izvajalec del-jebil SGP Pomurje M. Sobota; — L 5692 na odseku Šalovci — Dolenci v dolžini 4,51 km. Vrednost del po sklenjeni pogodbi z izvajalcem del SGP Pomurje M. Sobota znaša 634.704.860 din; — L 5683 na odseku Ivanci—Mlajtinci v dolžini 2,1 km. Vrednost del po sklenjeni pogodbi z izvajalcem del SGP Pomurje M. Sobota znaša 230.433.520 din; c , — L 5609 na odseku Vanča vas — Borejci — Kupšinci v dolžini 1,50 km. , Vrednost del po sklenjeni pogodbi z izvajalcem del SGP Pomurje M. Sobota 'znaša 197.704.110 din; » { — 5677 in 4210 na odseku Andrejci — Ivanovci — Kančevci — Ratkovci — Berkovci v dolžini 7,10 km. Vrednost del po sklenjeni pogodbi z izvajalcem del SGP Pomurje M.. Sobota znaša 927.908.950 din; — L 5645 M. Sobota — Markišavci v dolžini 0,30 km in 5683 M. Sobota — Noršinci v dolžini 0,27 km, ter ureditev križišča z R 355 Lendavsko ulico'z odvodnjavanjem (kanalizacijo). Vrednost del po sklenjeni pogodbi z izvajalcem del SGP Pomurje M. Sobota znaša 426.703.160 din, dela se izvajajo. Tako je bilo v letu 1988 na območju občine moderniziranih in asfaltiranih 22,66 km lokalnih cest. V letu 1988 so posamezne krajevne skupnosti sofinancirale modernizacijo cest v naslednjem obsegu: — v din KS Ratkovci 2! .215,000,- KS Šalovci 7.000.000,- KS Cankova 21.513,730,- KS Pertoša 22.994.250,- KS Puconci , 2.6.009.490,- KS Tešanovci 16.476.600,- KS Prosenjakovci 13.334.000,— KS Rogašovci 11.000.000,— KS M. Sobota — Lendavska 22.000.000,- KS Križevci 1.196.600. SKUPAJ: 162.739.670.- Izvajanje sprejetega programa modernizacije cest v letu 1988 je potekalo v skiadu s sprejetim referendumskim programom in srednjeročnim planom Občinske SIS za ceste za obdobje 1986 — 1990. Uspešna realizacija programa modernizacije cest je dosežena poleg drugega zaradi združevanja sredstev OZD po posebni prispevni stopnji, pridobljenih sredstev iz sredstev za saniranje posledic po neurju m zaradi doslednega združevanja predvidenih prispevkov sofinanciranja krajevnih skupnosti ter racionalne porabe sredstev. Z izpolnitvijo programa v letu 1988 je v treh letih realizirano 42,1 km ali 85 % od načrtovanih 49,3 km za 5-letno obdobje po referendumskem programu. Tako bo referendumski program na področju modernizacije cest že v letu 1989 v celoti realižiran oziroma presežen. Po programu Občinske skupnosti za ceste bo v občini v letu 1989 predvidoma modernizirano'okoli 16 km lokalnih cest. Konkreten osnutek omenjenega programa je v javni razpravi in ga bosta kmalu obravnavali in sprejeli skupščina SIS za ceste in skupščina občine. UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PRIPOROČILA ODBORA ZA SPREMLJANJE REFERENDUMSKEGA PROGRAMA Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa je na seji dne 17. 2. 1989 obravnaval poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986 — 1990 v občini M. Sobota v letu 1988 in sprejel naslednje ugotovitve, stališča in priporočila: 1. Odbor sprejema poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju izgradnje osnovnošolskih objektov v letu 1988 in ugotavlja, da je bil iz referendumskih sredstev odplačan kredit za večnamensko telovadnico in izdelana vsa potrebna investicijska dokumentacija ter projekt za dograditev in adaptacijo Osnovne šole Bakovci. V projektu prikazana površina novogradnje je usklajena in le neznatno odstopa od predvidene površine novogradnje po referendumskem programu. Nadalje se ugotavlja, da bo dograditev OŠ Bakovci zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potekala v dveh fazah. V I. fazi bodo zgrajene in adaptirane določene učilnice, v II. fazi pa bo zgrajena telovadnica s pripadajočimi spremljajočimi prostori. K izgradnji I. faze se bo pristopilo v marcu 1989. Za izvajanje referendumskega programa na področju izgradnje osnovnošolskih objektov v letih 1986 — 1988 se ugotavlja, da je bila v letu 1986 opravljena dograditev Osnovne šole Prekmurske brigade kot prenesena obveznost iz prejšnjega referendumskega programa, v letu . 1987 zgrajena večnamenska telovadnica pri Osnovni šoli E. Kardelj in v letu 1988 odplačan kredit za večnamensko telovadnico ter pripravljena investicijsko — tehnična dokumentacija za gradnjo OŠ Bakovci. Z izgradnjo I. faze pri OŠ Bakovci v letu 1989 in predvideno nadzidavo OŠ Kuzma v letu 1990, bodo do konca referendumskega obdobja zgrajeni 3 objekti, ki predstavljajo v celotni vrednosti referendumskega programa okoli 62 %. Gradnjo vseh ostalih objektov iz referendumskega programa bo treba prenesti v naslednji referendumski program. Odbor ocenjuje, da prihaja na področju izgradnje osnovnošolskih objektov do občutnega zaostajanja v izvajanju referendumskega programa med drugim iz naslednjih vzrokov: zaradi izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, ni prišlo do predvidenega združevanja sredstev v OZD za večnamensko telovadnico in nižji je prispevek KS od načrtovanega in deloma zaradi hitre rasti gradbenih cen, ki so porasle hitreje kot prihodki. Ob prisotnih virih in pridobljenih sredstvih, ki so bila racionalno porabljena je bilo možno program realizirati le v prej omenjenem obsegu. Na osnovi predhodnih ugotovitev in ocen izvajanja referendumskega programa odbor predlaga naslednje: — Občinska izobraževalna skupnost mora v II. polletju 1989 poskrbeti za izdelavo investicijske dokumentacije ter projekta za nadzidavo Osnovne šole Kuzma in do konca leta 1989 zagotoviti iz referendumskih sredstev ustrezna sredstva ter na tej osnovi pridobiti sredstva vzajemnosti za manj razvita in obmejna območja pri Republiški izobraževalni skupnosti. K nadzidavi OŠ Kuzma je treba pristopiti v letu 1990. — Glede na to, da je pri pripravi referendumskega programa bil načrtovan ustrezen delež sofinanciranja krajevnih skupnosti, odbor predlaga Krajevni skupnosti Bakovci, da se opredeli do' višine prispevka, ki bi ga bila zmožna prispevati pri sofinanciranju gradnje I. faze Osnovne šole. — Daje se pobuda Občinski izobraževalni skupnosti in Občinski skupnosti za ceste, da proučita možnost drugačne delitve samoprispevka v okviru posameznega koledarskega leta zaradi boljše realizacije izgradnje osnovnošolskih objektov. - V skladu s stališči zborov skupščine občine se predlaga Občinski izobraževalni skupnosti, da se ponovno prouči možnost sofinanciranja izgradnje vseh' osnovnošolskih učnih prostorov iz republiških virov. V zvezi s tem naj podvzamejo ustrezne aktivnosti tudi organi SO in DPO v občini. 2. Odbor sprejema poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju modernizacije cest za leto 1988 in ugotavlja, da je bil načrtovani program v celoti realiziran. Prav tako se ugotavlja, da je v treh ietih izvajanja referendumskega programa realizirano 85 % načrtovanega programa za petletno referendumsko obdobje. Ocenjuje se, da bo referendumski program modernizacije cest v celoti realiziran v letu 1989. V skladu s predlogom zborov občinske skupščine z zasedanja z dne 21. aprila 1988, da naj odbor ugotovi odgovornost izvajalca del za nekvalitetno izvedbo modernizacije ceste G. Črnci — Fikšinci je odbor na osnovi poročila predstavnika Občinske skupnosti za ceste ugotovil, da je izvajalec del CP Maribor I OZD za vzdrževanje in varstvo cest M. Sobota saniral stanje na omenjeni cesti. V letošnjem letu pa bo pred potekom garancijskega roka ponovno pregledal omenjeno cesto in odpravil vse morebitne ugotovljene poškodbe. 3. Odbor nalaga Občinski izobraževalni skupnosti in Občinski skupnosti za ceste ter vsem sodelujočim pri izvajanju referendumskega programa, da tudi v prihodnje poskrbijo za kvalitetno izvedbo del in racionalno ter učinkovito porabo'referendumskih in vseh ostalih sredstev. Radijski in televizijski spored od 17. do 23. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranji program murskega vala vas skuša razvedriti s kratkimi informacijami o športnih, kulturnih in drugih dogodkih oh koncu tedna, prijetno glasbo, kramljanjem po telefonu 21-232. Sodelujte!) 8.00 Konec jutranjega sporeda 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba), 18.00 21-232 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja —- pravnik, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (Dežurstvo od 14.00 do 16.00 na telefon 21-232) TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.45 — 12.55 in 16.00 — 0.15 Teletekst rtv Ljubljana. 10.10 Mozaik; Tednik. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik — Ponovitev. 17.35 Slovenci v zamejstvu. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.17 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Podvodna odkritja, angleška serija. 20.50 Detektiva iz Miamija, amer, naniz. 11/21. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Mož, ki naj bi bil kralj, ameriški film. Program : U 2 17.00 Satelitski programi. 19.00 Narodno-zabavna glasba, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Slovaški komorni orkester. 22.05 Skupščinska kronika, oddaja tv Bg. 22.25 En avtor, en film, oddaja, tv Bg. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi 7.45 — 13.40 in 14.35 — 0.50 Teletekst rtv Ljubljana. 8.10 Otroška matineja. 10.30 Slovenski ljudski plesi, ponovitev. 11.00 Izbor tedenske programske tvornosti. 15.00 Tmjulčica, nemški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Zbis: L. Suhodolčan: Piko dinozaver. 17.00 Športni dogodek. 18.25 Mladina; O mladosti, vrednotah in interesih, dokumentarna oddaja. 19.20 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 N. Katkov: Kri in orhideje, amer. nad. 2/4. 21.15 Križ-kraž. 22.50 Tv dnevnik 3. 23.00 Vse za Ivy, ameriški film. Program: LJ 2 15.30 Kako biti skupaj. 16.00 Satelitski programi — poskusni prenos. 17.00 Narodna glasba. 17.30 Otroška predstava. 18.30 Tv nadaljevanka, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Veliki valček, ameriški film.22.30 Satelitski programi — ameriški film. 10.00 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžar-^em jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 do 9.00 do 13.00) 5.30 Prebujajte se z nami! (Z glasbo, informacijami in dobro voljo vas murski val popelje v novi dan. Zavrteli vam bomo zaprašeni melodiji. slišali boste zdravstveni nasvet, humorista in posnemovalca Janija Žilavca, minute za mlade, klicali bomo znanega Pomurca.) 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje TVUUBLJANA 5.30 Prebujajte se z nami! (Veseli bomo vašega sodelovanja na telefon 21-232! Sicer pa vam predvajamo pre-bujevalno glasbo, recept za danes, kratke in sveže informacije o cestah in vremenu). 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi ZO ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota j TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Miami Vice, 20.55 Večer v klubu, 21.40 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.00 Nočni program Prvi program 8.50 Tv v šoli, 14.30 Mladinsko sobotno popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.15 V vročici noči (film), 22.05 Dnevnik, 22.20 Nočni program ' AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel se vrača, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Dragi Kreutzberg, 22.15 Filmske novitete, 22.40 Planet opic (film), 0.35 Dvojica. Drugi program 15.50 Šport, 16.45 Dediščina Guldenburgov, 17.30 Svet živali, 18.00 Alf, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Lokalni programi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pot v Alabamo (dok. film), 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 23.10 Umetnine. Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.10 Otroški in mladinski spored, 18.00 Oddaja o tv, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Z nosom naprej, 22.05 Veliki rop (film), 23.45 Ni časa za čudeže (film). Drugi program 14.30 SP v drsanju, 15.15 Glasbena želja, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Risanke, 18.30 Magazin Alpe-Jadran, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Yentl (film), 22.25 Šport, 23.25 Zabavna glasba. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Ljudstva, kulture; Italijani. 9.55 Danaida, č/b Tv film. 16.50 Poročila. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 — ‘ — 18.00 Filmska reportaža. Okno, služnostni program. 19.00 Večerna pravljica. 19.10 TV kino, najava. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tv kino, Kramer proti Kramerju, ameriški film. 22.00 SP v umetnostnem drsanju, plesi. 23.10 TV dnevnik. 8.30 Spored za otroke. 10.40 Mladinski magazin. 11.40 Mladinski magazin v slovaščini. 13.40 Človeško telo. 14.15 Zabavni program. 15.40 Milijon korakov po Madžarski. 16.30 Angleški nogomet. 17.30 O večpartijskem sistemu. 18.25 Pravni primeri. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Aleksander, Jože, Benedik, voščilo. 21.25 Rock na odru. 22.15 SP v umetnostnem drsanju, ženske. 23.35 TV dnevnik. 8.00—23.25 Teletekst rtv Ljubljana. 8.25 Otroška matineja. 9.45 N. Katkov: Kri 'in orhideje, amer. nad. 2/4. 10.30 Harrachow: Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, prenos. 14.30 Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca. 14.55 Prehod, francoski film. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Zamejci v Cankarjevem domu. 18.15 Večer v operi. 19.00 Tv mernik. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Maribor: Košarka — finale jug. pokala. 21.30 Podarim dobim, žrebanje. 21.45 Zdravo. Program: Lj 2 10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA, igrani film. 13.00 Kmetijska oddaja. 14.00 Športno popoldne, vključitev. 19.00 Da ne bi bolelo: Posvetovalnica za starše. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta. 20.50 dokumentarec meseca Juriš na nebo. 20.50 Poročila. 21.05 Poezija. 21.35 Športne reportaže. TV ZAGREB Prvi program 9.30 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Izobraževalni spored, 13.00 Mala-hišica v preriji, 13.50 Sestanek brez dnevnega reda, 17.00 Ogledala (film), 18.45 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nebesne ptice (drama), 23.45 Dnevnik, 0.05 TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, 14.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Leteči Holandec (opera), 22.45 Stanovanje (tv film). Drugi program 9.00 Matineja, 14.30 Tedenski tv spored, 15.00 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Risanke, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Umor v treh dejanjih (film). 21.55 Mladi, zaljubljeni doktorji (film), 23.40 Dvojica. tvmadžarska 8.30 Za otroke. 9.55 Glasbeni butik. 10.45 TV kviz. 10.55 Rokomet. 14.00 Srečno, kviz. 14.45 12 mesecev v gozdu. 15.30 SP v umetnostnem drsanju, gala. 18.20 Loto. 18.25 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Poslanstvo v Evianu, TV film. 21.50 Razgovor z R. Nyersem, članom politbiroja. 22.40 Telešport. 22.55 Video strani. TRNJDLČlCA, vzhodnonemški barvni film, 1980 82 min. Le kdo ne pozna priljubljene pravljice z grozljivo prerokbo: »Ta kraljeva hči se bo v svojem petnajstem letu zbodla z vretenom in bo umrla«. Napoved hudobne trinajste vile, k. je kraljevo hčerko obsodila na smrt, je omilila njena tovanstca, ki je smrt snremenila v stoletno globoko spanje. PTo ie pravljica o Tmjulčici, ena izmed številnih pravljic, ki sta jih nemška učenjaka in literata, brata Grimm pnzadevno zapisovala v7sto let Do danes ostajajo ti drobm bisen iz zakladnice ljudske domišljije in miselnosti za otroke in odrasle svet k. osvaja s svojimi čudežnimi in neverjetnim! dejanji m dogodki, zbuja strah in pripravlja veselje. TV LJUBLJANA TVUUBLJANA 9.45 — 15.20 in 16.05 — 24.15 Teletekst RTV Ljubljana. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Ponovitev. 18.00 Podarim—dobim, žrebanje, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Ž. Žilnik: Stara mašina, tv film Lj. 21.35 Osmi dan. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.30 Istrska svatba, opera. Program: Lj 2 16.30 Satelitski programi 17.45 Afrika, potopisna reportaža tv Žg. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Po sledeh napredka. 20.35 Videogodba. 21.20 Svet na zaslonu. 22.10 Umetniški večer. 9.45-11.20 in 16.05 -22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik, šolska tv. 16.30 Tv dnevnik. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 J. Mcgrath: Krvavo rdeče vrtnice, angleška nadaljevanka, 2/3. 21.00 Di-nar.22.00 Ropot. Program: Lj 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Naša pesem, 14. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Gala koncert ob 50. letnici dela in 70. letnici rojstva Oskarja Danona. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Don Carlos, opera. 5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota vas spravlja v dobro jutranjo voljo! Slišali boste vremensko poročilo, o razmerah na pomurskih cestah, tudi točen čas. Kramljajte z jutranjim prebujtval-cem po telefonu 21-232!) 8.00 Konec jutranjega sporeda 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (na telefon 21-232 sprejemamo vaše kritike, pripombe, mnenja), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 5.30 Prebujajte se z nami! (Tudi tole četrtkovo jutro bo z vami murski val! Iz postelje vas bomo spravljali s prijetno glasbo, kmetijskim nasvetom. informacijo o vrednosti tujih denarcev, minutami za mlade, zvedeli boste, koliko Pomurcev se je rodilo v zadnjem tednu), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota 9.45 - 12.20 in 16.00 -23.30 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Dokumentarec meseca: Juriš na nebo. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Ponovitev. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Soba s pogledom, angleški film. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.20 Svet poroča. Program: Lj 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenos. 18.30 Regionalni programi tv Ljubljana — studio Maribor. 19.00 Haložan, dokumentarna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Večer kraljevskega baleta. 22.30 Izbor iz jugoslovanskih programov ali satelitski programi. 9.45 - H.40 in 16.00 — 24.10 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik, šolska tv. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik: Ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade, vprašanja iz tv klo-buka-kviz, 2. oddaja. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Vreme. 20.05 Tednik. 21.00 J. Hu-bač: Študentska balada, češkoslovaška nadaljevanka, 2/3. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.30 Retrospektiva jugo-slovenskega filma, 30 let nagrade jelen. Delo za nedoločen čas. Program: Lj 2 17.00 Satelitski programi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Čas, ki Deseti brat. 19.30 Tel Košarka. 21.00 Plesni živi: aviv: nok- turno. 21.10 Oči kritike. 21.40 Svetovni dan meteorologije. 22.00 Izbor programa JRT 2 ali satelitski programi. TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB I TV ZAGREB Prvi program 8.45 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nasmeški (drama), 21.00 Resna glasba, 21.45 Dnevnik, 22.10 Nočni program \ Prvi program 8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.15 Otroški in. mladinski spored, 20.00 Dragi pribežnik (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Kontaktni magazin, Prvi program 8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Električne sanje (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program TV AVSTRIJA Prvi program 8.30 Tv v šoli, 15.15 Ponovitve, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.00 Videoklub, 22.10 Dnevnik, 22.30 Nočni program TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na Zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Peter Strohm, 22.10 Nekega določenega dne (film), 23.45 Dvojica TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Teden, pon. 10.10 Zob za zob, vzh. nemška serija, 11. del. 16.35 Video novice. 16.50 Za najstnike.' 17.35 Tv spored za 3 dni. 17.50 Četrt ure za gospo- darstvo. uganke. I8.05 Jezikovne 19.00 Literarne uganke za otroke. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Od poldneva do zore, madžarski film. 21.15 Panorama, svetovna politika. 22.05 Post scrip-turn, pesmi. 22.35 Tv dnevnik. NEDELJA, 19. marec TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev angela, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čarobni svet Pire-nejev, 21.07 Dallas, 22.00 Noč ne pozna senc (film), 23.35 Dvojica. 9.10 Panorama, pon. 9.55 Magija stvarnosti, angleški film. 10.50 Telovadba za upokojence. 15.45 Panonska kronika. 15.55 Poročila v nemščini. 16.00 Naš ekran, v slovaščini. 16.45 Prirodoslovec amater, pon. 17.20 Četrt ure za gospodarstvo. 18.25 Klinika, nemška serija, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Vrtinec, angleška serija. 21.10 Studio ’89. 21.55 Mojstri animacije. 22.25 TV dnevnik. PREHOD, francoski barvni film 1987 (LE PASSAGE) Alain Delon je v zadnjih letih, največkrat kar v lastni produkciji znan predvsem kot junak komercialnih kriminalk. Vendar pa se igralec, ki se je uveljavil v filmih italijanskega mojstra Viscontija, ni zapisal le komercialnemu uspehu S filmom PREHOD iz leta 1987 se spopada s kočljivo temo življenja in smrti, v katerem je slednja poosebljeno nasilje. Gre torej za boj proti vse večjemu nasilju, ki se mu dandanes skorajda ni moč izogniti. Jean Diaz je slavni ustvarjalec risank; posebej začuti navdihe, ker živi ločeno življenje ob sinčku, ki mu zastavlja na kupe vprašanj. Smrt ga preko računalnika izbere za svojo žrtev; željna moči in krutosti, zahteva od njega, da ji riše risanke polne nasilja. Toda Diaz se upre in hoče smrt uničiti. Za kazen smrt pokliče tudi njegovega sina in v onostranstvu morata pred združitvijo oče in sin na mukotrpno pot. Zgodba je fantastična in Jean Diaz na začetku filma pove, da so stvari, ki so pretežke za razum odraslih, pač pa jih razumejo le otroci. Fantastika je še toliko bolj prisotna, ker se v tem domiselnem filmu risanka lepo vklopi v zaplet zgodbe. Čeprav je film prenaiven za odrasle in malce shrljiv za otroke, pa vsaj ljubitelji večnega Alaina Delona lahko v tem delu spoznajo alegorijo igralca; njegovo nujo, da živi nepredvideno in se nenehno obnavlja, kar je dokazal s tem nenavadnim delom. Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev angela, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dih krzna (film), 22.00 Aleksander Veliki (film). Drugi program 20.15 Zgodovina (film), 22.20 Čas v sliki, 20.15 Zgodovina (film), 22.20 Čas v sliki, 22.35 Šport, 22.40 Teleskop. TV MADŽARSKA 9.10 Studio ’89, pon. 9.55 Liszt: Koncert za klavir v es-duru. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila v slova-ščini. 16.55 Vaterpolo, BVSC-Spandau 04. 18.00 Novi 19.00 dran. 20.05 reflektor, magazin. Magazin Alpe-Ja- 19.30 TV dnevnik. Budimpeštanski spo- mladanski festival, prenos koncerta. 21.05 Preiskava v zadevi Kleist, Tv film. 22.05 Novi svet, ilustrirani politični magazin. 22.45 Tv dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vrnitev Angela, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čudežni svet bratov Grimm (film), 22.40 Marcus Webly (film). Drugi program 20.15 Zgodovina (film), 22.00 Kdo me bo tolažil (tv film), 22.50 Klub 2 TV MADŽARSKA 9.10 James Burke, pon. 10.00 Ljudstva, kulture: Japonci. 10.55 Telovadba za invalide. 15.35 Panonska kronika. 15.45 Poročila v srbohrvaščini. 16.00 Tretji kanal. 16.55 Vaterpolo, BSC—Posilippo Napoli. 18.05 Živi planet, pon. 19.15 Žrebanje lota. 20.05 Sosedje, 50. poglavje TV romana. 20.40 Lepo madžarski plesi. 20.45 Ozadje vesti. 21.30 Videoklipi. 22.00 Veliki petek. 23.05 TV dnev- NAROČILNICA Časopis začnite pošiljati od dne Ime in priimek: Naslov: kraj, ulica, hiš. št. Podpis: Datum: Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29, NAROČAM VESTNIK VESTNIK, 16. MARCA 1989 STRAN 21 kino SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 16. do 23. marca 1989 16. marca ob 17. uri amer. mlad, film MLADI VOLKODLAK, II. del 16. marca ob 19. uri NI KINO-PREDSTAV (Koncert MePZ Š. KOVAČ) 17. marca ob 17. uri amer. mlad. Him MLADI VOLKODLAK, II. del 17. marca bo 19. uri šp. erot film DEKOLTE Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda nima! 19. marca ob 15. in 17. uri amer, mlad, film MLADI VOLKODLAK, II. del 19. marca ob 19. uri šp. erot. film DEKOLTE 20. marca ob 17. in 19. uri amer, mlad, film UPORNIK IZ MOJE SOLE 21. marca ob 17. in 19. uri amer, krim. VRAŽJI POLICAJI 22. marca ob 17. in 19. uri amer, krim. VRAŽJI POLICAJI 23. marca ob 16.30 in 19. uri amer, film POSLEDNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA Režija: Martin Scorsese DOBITNIK NAJVEČ OSCAR-JEV’ FILM, KI IMA VELIKO PRIVRŽENCEV IN VELIKO NASPROTNIKOV, ČAKA TUDI NA VAŠ ODZIV! KINO ŠALOVCI 18. marca ob 19. uri amer, film MLADI VOLKODLAK, II. del Prodam MOTORNA VOZILA prodam DIANO ugodno prodam. Telefon: 21-928. M-201 FORD ESCORT 1,6, dizel, letnik 1986, prodam. Telefon: 71-659. M-252 ELECTRONIC 90 in 14 TL ugodno prodam. Gornji Slaveči 26. M-260 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Murska Sobota, Naselje 14. M-263 JAW A 350 naprodaj. Stanko Tudjan, Krog, Murska 48. M-264 ŠKODO 120 DE LUX prodam. Ran-kovci 14, p. Tišina. M-265 GOLF JGL, letnik 1981. ugodno prodam. Kupšinci 49 b. M-273 AVTOMOBILSKI DELI PO UGODNI CENI! novi in rabljeni za motor in pločevino AUTO RECEK, W1NDISCHMINIHOF tel.. 9943 3156 2269 ZASTAVO 750, L registracija 1976, registrirano, vozno, prodam. Lendava, Vladimirja Nazorja 20. M-275 ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Bratonci 37 a. M-277 ZASTAVO 850, letnik 1982, potrebno kleparske obnove, prodam. Zečevič, Markovci 93. M-280 MOPED s štirimi prestavami ugodno prodam. Stanko Kociper, Odranci, Vrtna 8. M-282 ZASTAVO 128, letnik 1983, prodam. Informacije: telefon 26-359. M-283 FIAT 750, letnik 1981, motor BT 50 tomos, in poročno obleko št. 38—40 prodam. Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 37, telefon: 26-059. M-285 GOLF, dizel, letnik 1983, prodam. Anton Hari, Ropoča 70. M-286 OPEL REKORD 1900 prodam. Telefon : 77-729. M-290 GOSTIŠČE KLEMENT BANOVCI obvešča cenjene goste, da bo gostišče odprto od 15. marca. Postregli vam bodo z: — različnimi jedmi z žara — ribami — žabami — več vrstami pic — dobrim domačim vinom PRIPOROČA SE - GOSTILNA KLEMENT BANOVCI. VESTNIK — Glasilo občinskih,konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura); Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček. Štefan Sobočan. Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški, oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno). Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK GOLF J prodam. Cena 20 NM. Telefon: (069) 81-300. IN-17110 LADO 1500 prodam. Ogled po 14. uri: Henzlin, Lipovci 134. M-292 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. Jože Kranjec, Martjanci, (069) 48-399. M-293 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Marjan Vogrinec, Rožički Vrh 23. M-297 MOPED APN 6, star leto dni, prodam. Forjan, Lendavska 19. M-300 GOLF JGL, letnik 1982, sadovnjak jablan in hrušk, 35 arov, ob asfaltni cesti, 1 ha mešanega gozda prodam. Telefon od 19. do 21. ure: 23-578. M-308 DIANO 6 L in AMI 8 prodam. Franc Korošak, Turnišče, Mlinska 10, telefon: (069) 72-016. M-310 WARTBURG, letnik 1976, motor generalno popravljen, registriran do julija 1989, prodam. Bohnec, Gaberje 145. M-311 OPEL KADETT B prodam. Informacije popoldne po telefonu: (069) 72-658. M-315 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Sobočan, Lipa 48. M-316 MOPED, star 9 mesecev, prodam za 350 SM. Telefon: (069) 81-746. M-323 FORD CAPRI (po delih) prodam. Štuhec, Stanetinci 11, p. Videm ob Ščavnici. M-324 GOLF JL, letnik 1980, prevoženih 74.000 km, registriran do februarja 1990, prodam. Telefon: (069) 23-183. M-327 FIAT 750, letnik 1978, prodam. Seč-ko, Gorica 55, telefon: 72-674. M-328 GOLF GLD, diezel, letnik 1983, prodam. Telefon: 22-404. M-332 VW HROŠČ, dobro ohranjen, tehnični marca 1989, prodam. Urisk, Dobrovnik 251 — blok. Telefon: 74-014. IN-19542 GOLF, letnik 1981, prodam. Halaba-rec, Lendava, Trg Ljudske pravice 11. IN-19540 FORD ESCORT, letnik 1968, vozen neregistriran, prodam. Murska Sobota, Zorana Velnarja 21, telefon: 22-583. Ogled možen po 15. uri. M-339 OPEL ASCONO 1300, letnik 1983, in avtomatic, malo rabljen, prodam. Telefon: 24-949. M-347 rum GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite iZOLACUSK! SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. ČZ 175 ENDURO prodam. Generala Maistra 2, telefon: 22-985. M-348 WARTBURG KARAVAN, letnik 1983, 50.000 km, prodam. Drevesnica Holc, Zagorci pri Juršincih, ob cesti Videm—Zihlava, Ptuj. Telefon: (062) 790-889. GR-18736 AUDI 100 GLS prodam. Peter Štrucl, Lutverci 44, Apače. GR-18740 ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, registrirano do januarja 1990, prodam za 6.000.000 din. Ogled popoldne. Milan Erdela, Plitvički Vrh 49, Gornja Radgona. GR-18742 MOPED BT 50, star dve leti, prevoženih 4500 km, registriran do 3. 11. 1989, prodam. Cena 550 SM. Telefon: 24-542. M-353 ZASTAVO 750, letnik 1970, registriran do 1. marca 1990, po ugodni ceni prodam. Tišina 1 — zadružni dom. M-355 ŠKODO 110 R, letnik 1979, prodam. Murska Sobota, Noršinska 1. M-362 LADO NIVO 1600, staro 14 mesecev, prodam. Bodonci 143 ali telefon: 76-847. m-363 FIAT 125 P, letnik 1984, prodam. Turnišče, telefon: 72-033. M-365 RENAULT 4, letnik 1982, prevoženih 60.000 km, garažiran, ugodno prodam. Telefon: 23-984. M-366 NESNICE, MLADE JARČ/CE, PASME HISEW, rjave, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah. Naročilo sprejema in daje vse informacije: Gostilna TIBl HORVAT, NEMČAVCI 38, telefon: (069) 24-393 ali (069) 23-375. KOLO Z MOTORJEM prodam. Geza Fujs, M. Sobota, Mikloša Kuzmiča 39. M-373 PEUGEOT 309, star eno leto, prodam. Telefon dopoldne: 73-003. Dušan Zamuda, Srednja Bistrica 55, Črenšovci. M-378 RENAULT 4, letnik 1979, registriran do oktobra 1989, ugodno prodam. Meričnjak, Dobrovnik 220 a. M-379 BMW 500. starejši letnik, prodam. Telefon: 77-035. M-380 FIAT 16 P, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 21-083, interna 26. M-382 OPEL REKORD 20, letnik 1979, ugodno prodani. Veščica 50. M-383 KOMBI RAU, širina 180, prodam. Vanča vas 26. M-385 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 SE, letnik 1982, prodam. Informacije po telefonu: 23-752 ali Grah, M. Sobota, Stara 3. M-391 MOTOR ZA NSU 1200 in 4 gume (13 x 155), malo rabljene, prodam. Vaneča 55 a. M-393 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, stiskalnico za med in stiskalnico za grozdje, 1001, prodam. Telefon: 21-811. M-396 KOMBI 850, letnik 1982, prodam. Predanovci 24 ali telefon dopoldne: 21-630. M-401 KADETT 13 LS, LIMUZINA, letnik 1986 november, 27.000 km, prodam. Naselje mladinske delovne brigade Il.M-402 ZASTAVO 101 MEDITERAN, registrirano do novembra, prodam. Tišina 69. M-404 FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Turnišče, Mlinska 9. M-405 OPEL KADETT 1,6 letnik 1984, ugodno prodam. Telefon: (069) 22-400 M-MM FORD TAUNUS 1600 GL, letnik 1979, in FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Vnuk, Murska Sobota, Stara 2. M-MM ZASTAVO 101, letnik 1977, vozno, neregistrirano, prodam. Telefon po 14. uri: 87-534. IN-1J121 MOTORNO KOLO PUCH 250. s prikolico, registrirano, dobro ohranjeno, in nov cilinder z bati, gl. osovi-no in druge razne nove dele prodam. Telefon: (042) 44-177. IN-17119 BMW 318, letnik 1980, prodam ali menjam za cenejši avto. Martjanci 74. m-4l 1 ZASTAVO 750, letnik december 1981, prodam. Černetavci, Gajeva ulica 13. M-4I4 KMETIJSKA MEHANIZACIJA KOSO za STEYR 18 prodam. Tel.: 77 218. M-261 TRAKTOR IMT 560 in tribrazdni plug IMT prodam. Skakovci 18. M 291 TRAKTOR ZETOR 5245, skoraj nov, prodam ali zamenjam za večjega. TeL: (062) 731 034 od 7. do 8. ure. M-299 VIDEOTEKA VHS GORČAN-UR-ŠIČ Lendavska cesta — zaklonišče Murska Sobota OBVEŠČA OBISKOVALCE VI-DEOTEK: — izposojamo najnovejše svetovne filmske uspešnice — med prvimi v Jugoslaviji — več kot 500 filmskih stvaritev za vsak okus — vsak mesec 40 novih filmov — o reklami NAJVEČJI IZBOR FILMOV naj sodijo obiskovalci — storitve opravljamo izključno na temelju zaupanja — svojih obiskovalcev ne legitimiramo — kmalu naša enota izposojevalnice tudi v Beltincih HVALA ZA ZAUPANJE! STROJ za luščenje koruze s kardanskim pogonom ali brez njega prodam TeL: 70481. M-99 KOSO za URSUS prodam. Štefan Horvat, Gančani 90. M-372 ŽITNI KOMBAJN MASEY FERGUSON s koso, 2 m, dobro ohranjen, prodam. Pentek, Prosečka vas 12, Mačkovci. M-38I MOTOKULTIVATOR IM F s koso in frezo ugodno prodam. Gostilna Titan, Černelavci. M-387 TRAKTOR ZETOR 6911 prodam Hrastje-Mota 23. GR-18742 GOSTIŠČE KLEMENT BANOV- C1 obvešča cenjene goste, da bo gostišče odprto od 15. marca. Postregli vam bodo z: — različnimi jedmi z žara — ribami — žabami — več vrstami pic — dobrim domačim vinom PRIPOROČA SE — GOSTILNA KLEMENT BANOVCI. DVOOSNO PRIKOLICO, krožne brane in prikolico za prevoz živine prodam. Tišina 56. M-303 LAHKO BRANO za traktor in Z 750 prodam. Bakovci, Partizanska 26. M-305 OBRAČALNIK Šempeter 220 prodam. Ludvik Berden, Berkovci 12. M-318 KOMBAJN EPPLE 250 z zabojnikom prodamo. Fokovci 51. Mn-333 PREDSETVENIK (2,20) in plug Ze-tor, 8-coIni, prodam. Farkaš, Oljašev-ci 47, p. Križevci pri Ljutomeru. M-334 NOVO V MURSKI SOBOTI GALERIJA IN KNJIGARNA ODISEJ VELIKA IZBIRA — umetniških slik, grafik, okrasnih in uporabnih izdelkov iz keramike, — šolskega pribora, otroških igrač in različnih namenskih daril za rojstne dneve, poroke, praznovanja... VABLJENI’ LENDAVSKA 19 a vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure —11" ........ —— — SERVIS za montažo rolet vam nudi dobavo in strokovno montažo vseh vrst rolet, Dušan Golubič. Telefon: 062/26-103. M-9I46 VOZ Z gumijastimi kolesi, železne konstrukcije, prodam. Pečarovci 48. M-337 KOMBAJN ZMAJ in več krav prodam. Lipovci 123. M-403 KOMBAJN CLAS SENATOR, kosa 3 m, z zabojnikom, in traktor IMT 570 prodam. Ščavničar, Gibina 9, Ljutomer. IN-17117 NAKLADALNIK, 26 m\ zamenjam za manjšega (starega do dve teti), telefon: 82 056. IN-17116 POSEST HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN pribl. 2 ha zemlje v Iljaševcih 58, prodam. Ogled možen 25. marca 1989, popoldne. M-9753 STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na 25-arski parceli (telefon), 7 km od Murske Sobote, prodam. Informacije po telefonu: 78-240 ali 71-385. M-121 GOZD V MORAVSKIH TOPLICAH prodam. Telefon: 48-263. M-94 MEŠANI GOZD v k. o. TEŠANOV-CI prodam. Telefon: 24-493. M-257 PARCELO NA KUKEČU 36 s staro hišo, elektriko in gradbenim dovoljenjem, videorekorder, 3 montažne postelje, dva nova jogija in talni ladijski pod prodam. Telefon: 21-907. M-21907 VINOGRAD » Šalamencih, 450 trsov (laški, renski rizling), ugodno prodam. Možnost gradnje poč. hišice. Informacije po telefonu: 72-645, po 18. uri. M-272 VINOGRAD V ČENTIBI, 6 arov, prodam. Jožef Zag, Gornji Lakoš 22 a. M-281 PARCELO V PROSEČKI VASI, 63 arov, ob glavni cesti, prodam. Prosečka vas 53, p. Mačkovci. M-314 NOVO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, ob glavni cesti, v neposredni bližini Ljutomera, prodam. Telefon: 23 443 ali 81-377, vsak dan po 18. uri. M-392 STAREJŠO HIŠO, primerno za lokal, s stanovanjem, v središču Ljutomera, ugodno prodam. Telefon: (069) 81-648. IN-17115 NOVO HIŠO z vinogradom, 43 arov, primemo za kmečki turizem, prodam ali zamenjam za manjšo starejšo hišo v Lendavi ali bližnji okolici, po možnosti s telefonom. Dolgovaške Gorice 226 a, p. Lendava. IN-19534 GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. NOVO HIŠO na otoku Rabu — predel Barbat, 237 m2, prodam. Informacije vsak dan med 1 i. in 15. uro (051) 861-980. M-MM prodam KRAVO, staro 5 let, brejo 9 mesecev, prodam. Rogašovci 22. M-276 DVE TELICI, breji osem in pet mesecev, kontrola A prodam. Jože Puhan, Bogojina 67, ali tel.: 76 331. M-295 KRAVO s teletom prodam. Odranci, Ravenska 4. M-302 KRAVE po izbiri, kontrola A, prodam. Košarovci 21, p. Križevci v Prekmurju. M-309 DVE KRAVI prodam. Ižakovci 116. M-313 KRAVO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Brezovci 43. M-370 KRAVO, kontrola A, tretjič brejo, dvoosno prikolico, pluge, 10 čolne, in motorno žago alpina ugodno prodam. Tei.: 77 117. M-394 RAZNO Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1981 pri Centru poklicnih šol, M. Sobota, gradbena smer. Stanko Košalin. Radovci 83. M-253 GOSPODARSKO POSLOPJE oddam za rušenje. Kupšinci 38. M-294 65-LETNI UPOKOJENI VDOVEC z manjšim mehaniziranim posestvom želi spoznati žensko, primernih let, za skupno življenje. Ponudbe na upravo lista pod »MIREN DOM«. M-301 PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel Francu Duriču iz Gerlinec in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marjan Gerlec, Gerlinci 81, p. Cankova. M-321 PREKLIC! Preklicujem čekovno izkaznico št 1638/72, izdano pri LB Ljutomer. Silva Štaman, Ljutomer, Ptujska 2. IN-17107 DIABETIKOM IN VSEM DIETIKOM priporočamo južnoameriški krompir — cičoka. Telefon: 75-884. IN-19535 ČE SI ZAPOSLENA ali mlajša upokojenka in bi šla pomagat na manjše posestvo, se oglasi na upravi lista. Možnost dedovanja hiše. M-356 GARAŽO V Lendavski ulici ali njeni bližini vzamem v najem. Telefon popoldne: 26-658. M-390 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 15. 6. 1982 na OŠ J. Hedžet Šafarsko. Stanislav Utroša, roj. 8. L 1967 v Banfiju. IN-17123 PRODAM - RAZNO ŽENSKO POROČNO OBLEKO št. 42, roza barve, prodam. Naslov v upravi lista. M-295 SENO prodam. Hele 1 a. M-304 SENO IN KORUZNJAK prodam. Franc Duh, Rožički Vrh 70. M-306 BARVNI TELEVIZOR, ISKRA star 1,5 leta, prodam. Žekš, Rakičan, Cankarjeva 18. telefon: 26-025. M-320 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK IN OTROŠKO STAJICO prodam. Car, Bakovci, Poljska 6. M-320 POHIŠTVO SPALNICE, skoraj novo, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 22-709, po 19. uri. M-322 SENO, 1500 kg, prodam. Aleksander Novak, Križevci 9, v Prekmurju. M-325 8-REBRNE PLOŠČE, 500 kosov, prodam. ' Brezovci 27. M-326 DESNI NOTRANJI BLATNIK in desni zunanji blatnik, letne gume, nove, 2 kosa, snežne verige za zastavo 101 in razne dele za motor traktorja massey ferguson (angleški) prodam. Karel Bedič, Markovci 89 a. M-334 ZVOČNIKE ELECTRO-VOICE, 2 x 250 W, • srednjetonske troblje 2 x 150 W, dve končni stopnji ojačevalca z aktivno kretnico, HI-FI zvočnike celestion, 2 x 80W, in RIZ, 2 x I20W, disco spot reflektorje, mixer zrcalne krogle, kasetofon TEAC in dva mopeda, avtomatika, nova, prodam. Telefon: 23-887. M-338 REPO, SLAMO in semenski krompir; prodam. Lipa 53. M-340 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE -prodam. Lendavska 23 a, telefon: 24-795. M-341 FRANCOSKO POSTELJO prodam za 80 SM. Murska Sobota, Talanjeva 13. M-254 GRADBENO PARCELO, 15 arov, komunalno urejeno, 6 km iz Murske Sobote, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. M-255 BALIRANO SLAMO prodam. Nemčavci 3 a. M-259 SUHE HRASTOVE PLOHE, debeline 8 cm, prodam. Naslov v upravi lista. M-261 STISKALNICO ZA GROZDJE, skleda lesena, glava mehanska, slamoreznico s pu-halnikom in aluminijast sod za gnojnico, 1000 I, prodam. Karel Gorza, Andrejci 8. M-267 SENO, večjo količino, prodam. Andrej Rac, Grad 14. M-268 CENTRAL 20, malo rabljen, poceni prodam. Telefon: 70-150. M-269 KRMNO PESO prodam. Puconci 84. M-278 DVE CB POSTAJI PRESIDENT (mobil in stacionar), z dovoljenjem, prodam. Beltinci, Panonska 33. M-279 DVOBRAZDNI OLTOV PLUG, 12 čolni, in vodovodno črpalko hidropak, novo, enofazno, prodam. Ogled zvečer: Avgust Časar, Tešanovci 107. M-284 PLUG, 10-colni, in platišče za traktor deutz 1028, prodam. Trdkova 27. M-298 BARVNI TELEVIZOR RIZ (telefunken, z daljinskim upravljanjem), star tri leta, prodam. Telefon: 24-795. M-341 GRADBENO PARCELO V TROPOVCIH, 80 arov, prodam. Murski Črnci 44. M-342 BALIRANO SENO PRODAM. Čemelavci, Ledavska 9. M-349 GRADBENO PARCELO V F1KŠ1NCIH prodaip- Telefon: 78-608. M-87 HLEVSKI GNOJ prodam. Zenkovci 90. M-98 BARVNI TELEVIZOR ISKRA in kotno sedežno garnituro prodam. Informacije po telefonu: 74-511, interna 377. do 14. ure. M-189 TRAVNIK NA LIPOVSKEM, 37 a. pro dam. Naslov v upravi lista. M-207 ELEKTRIČNI BOJLER, 80 I, in hladilnik za kuhinjo, prodam. Sida Potočnik, Dolnji Slaveči 154. p. Grad. M-343 DRAGEMU SINU EDVARDU HORVATU iz Pečarovec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Pančevu, ob praznovanju 19. rojstnega dneva in goda iskreno čestitata, želita vse lepo in dobro, posebno zdravje, ter da bi ostal še naprej dober vojak, zvest domovini in rodni domačiji — mama in oče. DVOJA OKNA (200 x 14), okno (140 x 140), kompletno z roletami, stara 10 let, dobro ohranjena, prodam. Informacije: 76-158. M-345 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 210 I (novo, zapakirano, 30 odstotkov ceneje) in šivalni stroj bagat, rabljen, ugodno prodam. Informacije: Pomurka, TRGOVINA ZELENJAVA. M-344 BOROV LES in seno prodam. Zenkovci 19. M-346 SENO V BALAH prodam. Sotina 65. M-350 BARVNI TELEVIZOR SELEKTOMATIC PRODAM. Šadl, Gradišče 27. M-351 POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI prodam. Telefon: 23-462. M-352 BARVNI TELEVIZOR KORTING, zamrzovalno omaro gorenje, 240 i, namizni rez-, kalni stroj za kovino loeve, elektromotor in hidrofor črpalko, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 30. M-357 JBL ZVOČNE SKRINJE, original, dva kosa po 150 W, prodam. Informacije: Bogdan 042 89-210. M-358 OGNJEVARNO OMARO, kovinsko, novo, prodam za polovično ceno. Telefon: 062 29-671, interna 64, popoldne: 062 37-434. M-361 KRMNO PESO prodam. Papdi, Kapca 74 b. LM-19528 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, rabljen, in otroško kolo ugodno prodam. Kopitarjeva 19, telefon: 22-071. M-PE SENO, 2000 kg, kosilnico kawasaki, širina 105 cm, in moped avtomatic, prodam. M. Beutekamp, Pogled 4, p. Apače. G M-18737 GUME, kompletno s platišči (185—14), 3 kose, motorno žago sachs dolmar (111,51), še nerabljeno, elektromotor 1,1, trifazni, še nerabljen, in rezervoar za vodo, 200 I nov, prodam. Franc Čeh, Grabonos 77, Videm ob Ščavnici. GR-18739 POHIŠTVO ZA SPALNICO (francosko) in raztegljivi kavč prodam. Kolmanič, M. Sobota. Titova 16. M-406 DVE CIRKULARKI (brez elektromotorja) in dve pomivalni koriti prodam. Černelavci, Gorička 55. M-407 LUŠČENO KORUZO prodam. Rajnar, Murska Sobota, Z. Velnarja 36. M-408 BARVNI TELEVIZOR ugodno prodam. Vučko, Murska Sobota, Mojstrska 2. M-409 AVTORADIO BLAUPUNKT z anteno, av-toojačevalnik 2 x 30 W, zvočnike za avto 2 x 30 W, poceni prodam. Ratnik, Sercerie-vo naselje 18, telefon: 23-408 M-410 POHIŠTVO ZA SPALNICO, starejši tip. z jogiji in enofazno vodovodno črpalko z rezervoarjem, novo (15 odstotkov ceneje), prodam. Naslov v upravi lista. M-364 BARVNI TELEVIZOR ISKRA prodam Telefon po 15. uri: 24-037. M-371 SINTHESEIZER CASIO MT 520 prodam Domanjševd 104. M-375 OJAČEVALNIK PHASE LINEAR, 2 x 200W, peavey, 2xlMW. troblje RCF, 100 W, aktivno elektronsko kretnico EV. 2/3 štezno, prodam. Telefon: (069> 76-328. M-377 ’ OKROGLO MIZO s šestimi stoli in sedežno garnituro prodam. Lipovci 180, telefon: 71-325. M-386 KAVČ in dva fotelja ugodno prodam. Telefon: 22-380. M-388 PRALNI STROJ, malo rabljen, ugodno prodam. Beltinci, Gregorčičeva 36. M-397 BALKONSKA VRATA, 100/220, in okno, 120/180, prodam. Krpič, Murska Sobota, St. Rozmana 2, telefon: 24-188. M-398 KREDENCO in omaro za dnevno sobo prodam. Ob kanalu 15. M-399 BARVNI TELEVIZOR ISKRA, na daljinsko upravljanje, prodam. Telefon: 23-338. GLJOBOK UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK prodam za 400.000.— din. TeL: 77-749. M-423 DELE za VW — hrošča, prodam. Tel.: 87-236. IN-17120 HARMONIKO HARMONIJA, 60-basno, s tremi registri, staro eno leto, prodam. Tel.: 87-534 po 14. uri. IN-17122 ČEBELJE PANJE AŽ, 10-satarje, prodam. Tel.: 87-672. M-MM Kupim OSEBNE AVTOMOBILE in kmetijske stroje odkupujem. Posredniška trgovina Žerovinci, delovni čas od 11. do 16. ure ali tel.: (062) 714 113. IN-17111 8 m' trdih drv (bukova ali gabrova) kupim. Franc Snep, Sebeborci 44. M-262 Sobe MEDICINSKA SESTRA IŠČE SOBO ali stanovanje v Murski Soboti, Radencih ali okolici. TeL: 87 734. M-287 SOBO v Lendavi ali njeni okolici išče pripravnica. Naslov v upravi lista. M-312 STANOVANJE v Murski Soboti iščem. Tel.: 26 665. M-395 Zaposlitve VARUŠKO za varstvo otroka na domu potrebujem: Tel.: 21 720. M-270 TAKOJ ZAPOSLIM ZIDARJA in delavca brez obveznosti za delo v Ljubljani in okolici. Javita naj se po tel.: (061) 226 864, po 18. uri. M-360 ZAPOSLIM VEČ ZIDARJEV. Gomboc, Otovci 8. M-261 DVA KV ZIDARJA, 2 PKV ZIDARJA IN 2 NK delavca takoj sprejmem v redno delovno razmerje za ned. čas. Prevoz na delo in z njega brezplačen. Stanovanje brezplačno, OD po dogovoru. Jože Kološa, zidarski mojster. Krčevinska 45 (Košaki), 62000 Maribor, telefon: 062 24 994. M-OP KV NATAKARICO takoj zaposlim. Gostil na Gjergjek, Tišina. M-415 KV TRGOVKO z najmanj 3-lelno prakso in dekle z veseljem do dela v gostinstvu zaposlim s I. aprilom. Stanovanje in hrana preskrbljena. Telefon: (061) 327 422 ali 375 368. M-OP STRAN 22 VESTNIK, 16. MARQA 1989 Male oglase in zahvale za objavo v naslednjem tednu sprejemamo do sobote. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. V Lendavi je v 79. letu umrl Rihard Silič major JLA v pokoju, borec NOV, rojen 13. oktobra 1910 v Novi Gorici. V NOB seje vključil 1. oktobra 1943. leta, sodeloval je v 6. sovražnikovi ofenzivi v prvi Južnomoravski brigadi. Kot dobrega borca so ga poslali na šolanje v Sovjetsko zvezo, po njem pa je nadaljeval službovanje v JLA do 28. februarja 1959. leta, ko seje v Zagrebu upokojil. 1972. se je preselil iz Zagreba v Lendavo in tam ostal do konca življenja. Za uspešno delo je bil večkrat odlikovan, nagrajen in pohvaljen v svojih enotah ter DPO in DPS. Pokopan je bil 7. marca 1989. na novem pokopališču v Lendavi. POVELJSTVO GARNIZONA MURSKA SOBOTA Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V SPOMIN 25. marca bo minilo deset žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Geza Albert iz Berkovec Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja samo velika praznina v našem domu in v naših srcih, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu na poslednjem domu prižigate sveče. VSI TVOJI NAJDRAŽJI ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in brat Franc Pintarič upokojenec, iz Vadarec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke ter v dobrodelne namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Mure, tozd Oblačila in SGP Pomurje za darovano cvetje, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Vadarci, Skakovci, M. Črnci, 26. februarja 1989 ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Vprašal rože sem na gredih, kjer doma bil si ti. Pa so glavice sklonile, in so rekle, da te ni. (Danilo Bučar) V SPOMIN 11. marca je minilo 7 let odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in svak Jože Semler iz Moščanec Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI TVOJI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 55. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, sin, dedek in brat Franc Kreft iz M. Sobote, Žitna 6 Ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku KS Partizan, g. župniku in pevcem za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Tovarne mlečnega prahu in kolektivu OZD Mure, tozdu Ženska oblačila, L izmeni. Žalujoči: žena Ana, sinova Marjan in Branko z družinama, oče, mama, sestre Emilija, Angela in Majda ter brat Alojz z družinami in drugo sorodstvo Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. ker tebe dragi mož in oče ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 5 L letu starosti zapustil dragi mož, oče in brat Štefan Trplan iz Ivanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali’ izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala g. župniku in g. dekanu Alfonzu Korbunu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, tov. Klaru za poslovilne besede ter gasilcem iz Ivanec in Bogojine. Hvala DO Mura, tozdu Ženski plašči in perilo. Žalujoči: žena Marija, sin Lujzek, hčerka Milena z Alojzem, brat Jože in sestra Olga z družinama ter drugo sorodstvo Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. V SPOMIN 21. marca bo minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi Jože Gašpar iz Martinja Še vedno slišimo tvoj glas in čakamo, da se vrneš, a ostaja le praznina, ki jo polni bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Zaspala žena, mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. N SPOMIN — * 15. marca sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, sestra in babica Angela Flisar iz Poznanovec Ohranili te bomo v lepem spominu! VSI TVOJI Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. V SPOMIN Feriju Šnepfu iz Gorice 19. marca bo minilo sedem let, odkar je bila mnogo prezgodaj končana tvoja pot. Pa vendar ni rečeno, da te ni, saj v srcih vseh, ki te imajo radi, še živiš. Hvala vsem, ki vam je drag spomin na njega. VSI NJEGOVI ki nas je zapustila v 75. ZAHVALA 3. marca smo se za vedno poslovili od naše drage mame, babice in se- stre Ljudmile Hunjadi iz Ljutomera ... letu starosti. Iskreno se zahvaliuiemo za ustna sožalja, vsem, k! ste darovali vence ali za druge name ne m jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti Hvala zdrav, osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu g. kaplanu za cerkveni obred, pevkam za odpete žalostinke in govornikoma za besede slovesa. ŽALUJOČI: VSI NJENI, STANKO, ELZA, MIRO, FRANC IN MARJAN Z DRUŽINAMI Mene ni požela kosa, bila sem kot v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le za vas svetel plamen. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga mama, babica in sestra Helena Kozic roj. Sever, iz Stanjevec 103 Z bolečino v srcih se iskreno botnm, sosedom, znancem in prya e le darova(i vence in ših trenutkih pomagali, nam izrekli so J ’ <.():n;c0 v tak0 cvetje ali dali v dobrodelne namene ter drageH?ok°Jn>c° velikem številu pospremili na vrt P , duhovni-Posebna zahvala dr. Ludviku Kepeju za prv P Neradnovec ku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred pevcem q za odpete žalostinke in govorniku KS Cirilu »u vilne besede. Zahvaljujemo se tudi GD Stanjevci, Društvu up Murska Sobota in godbi. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Stanjevci, 3. marca 1989 Žalujoči: sin Ernest i. ženo Gizelo, vnuk Stanko, hčerka Irena * možem Jožetom, vnukinja Simona, sestri Terezija in Ana ter Karel z družinami in drugo sorodstvo Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel ne boš sanja! in ne boš več pel. ne boš nemiren čakal več pomladi, ne čutil, kako smo te imeli radi. Po težki, trpljenja polni bolezni, se je 26. februarja 1989, za vedno poslovil od nas, naš dobri oče, mož in dedek Ignac Kelenc iz Velike Polane V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku z opravljene obrede in pevcem za od- TTPtp 73 In c ti n k P Hvala predstavnikom KS Hotiza Varstroja, Zveze borcev in pre s avmkom Združenja invalidov. Hvala za poslovilne bese-e pre stavnikoma KS Polana in kmetijske zadruge. Žalujoči, žena Rozina, sin Marjan, hčerki Marija in Darinka z družinama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Ludvika Filipiča iz Radoslavec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, izrečena sožalja, še posebej sosedom za vsestransko pomoč in sočustvovanje. Hvala vsem gasilskim društvom, še posebej GD Radoslavci za častno stražo, tozdu Mure Ljutomer ter Društvu invalidov Ljutomer. Hvala duhovniku za opravljen obred, govornikom za izrečene poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke pri odprtem grobu. Vsem še enkrat — hvala! Žalujoči: žena Otilija ter hčerke Marinka, Danica in Cvetka z družinami VESTNIK. 16. MARCA 1989 STRAN 23 v besedi in sliki j V VIurinem tozdu Ženski plašči je bila v minulem tednu na ogled dokumentarna razstava gradiva ob Vestnikovem jubileju, ki sta ga zbrala knjižničar Franc Kuzmič in novinar Branko Žunec, ogledali pa so si ga številni zaposleni v največjem pomurskem delovnem kolektivu. Po slavnosti v kinu Park, v katerega avli je bilo zbrano gradivo ob 40-Ietnici izhajanja domačega tednika prvotno razstavljeno, bi si ga naj po razstavi v Muri ogledali še delavci Planike v Turnišču, bb, foto: N. Juhnov PDO GORNJA RADGONA Družinski izleti Planinsko društvo Gornja Radgona, ki vključuje nad 500 članov, od tega 176 pionirjev in 56 mladincev, sodi med zelo delavne. To je bilo mogoče ugotoviti tudi na letnem občnem zboru, ko so ugotavljali, da so v celoti uresničili postavljene naloge. Izvedli so že tradicionalne pohode Po poteh Pohorskega bataljona, na Stol, Snežnik in Tišje. Skupaj s PD Kovinotehna iz Celja in Laškega, s katerima tesno sodelujejo, so v dolini Tamare organizirali 7-dnevni planinski tabor. Dogovorili so se, da bodo že tradicionalne pohode letos popestrili z obnovitvijo družinskih izletov. V načrtu imajo prehoditi predvsem Kamniške Alpe. Že letos v šolskih počitnicah so skupaj s planinci Kovinotehne in Laškega pripravili zimski tabor na Jezerskem. Ker pa ni bilo snega, so ga izkoristili za planinsko šolo. Podoben tabor kot lani pa bodo organizirali tudi letos. Radgonski planinci pa se bodo udeležili tudi srečanja pomurskih planincev na Jeruzalemu in slovenskih planincev na planini Vogar, ob tem pa bodo obiskali tudi Triglav. Na občnem zboru so za uspešno sodelovanje PD Laško podelili priznanje. Alpinist Matjaž Rotar pa je udeležencem občnega zbora tudi prikazal diapozitive o Južni Ameriki. F. Maučec Gozdarji in kultura Prazniki, kakršen je tudi dan žena, so priložnost, ko v preddverju upravne stavbe Gozdnega in lesnega gospodarstva Murska Sobota pripravljajo razstave domačih umetnikov. Tokrat so v sodelovanju s soboško Galerijo odprli razstavo slikarskih del Mikija Beera, ki si jo bodo zaposleni v omenjeni delovni organizaciji in vsi, ki imajo pri njih opravek (kar precej vsak dan), lahko ogledovali poldrug mesec. -aj Podiranje starih brez Minule dni so delavci tozda Komunala podjetja Sobota podirali mogočne breze v parkovnem delu ulice Štefana Kuzmiča v Murski Soboti. Ker so bile breze že precej stare in so motile videz tega dela pomurskega središča, je bil takšen poseg nujen. Namesto njih bodo kmalu posadili druga drevesa, ki bodo v okras Murske Sobote. Sicer pa so delavci Sobote letos že zasadili šestdeset različnih vrst dreves, lani pa blizu dvesto. Računajo, da bodo v naslednjih mesecih posadili še najmanj toliko dreves v posameznih mestnih ulicah. Zato težko razumejo nevestna dejanja nekaterih posameznikov, ki namenoma uničujejo velike cvetlične grede v mestnem parku. Pred dnevi so namreč neznanci pokradli nekaj sto vrtnic in čebulč-kov žafrana. M. J. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI ZGOREL ČEBELNJAK V zadnjem času je v naši pokrajini opaziti, da je promet umirjen, da ljudje pri vožnji bolj pazijo in da je zaradi tega tudi manj prometnih nesreč. Nesreč je seveda več, toda največkrat se dogovorita storilec nesreče in voznik, ki mu je bila napravljena škoda. Sicer pa se dejstva, da je letos manj prometnih nesreč, še posebej tistih z najhujšimi posledicami, lahko samo veselimo. Zapeljal s ceste II. marca se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti blizu Bakovec. Voznik osebnega avtomobila Boris Brunec od Jurija je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in trčil v betonski prepust. Močno seje poškodoval in se zdravi v bolnišnici. Škode na avtomobilu je za milijon dinarjev. Ogenj s trave na čebelnjak 11. marca proti večeru je zagorel čebelnjak, velik 3x4 metre, last Draga Legena iz Veržeja. Zagorelo je v notranjosti čebelnjaka blizu Legenovega stanovanja. Zgorel je čebelnjak, v njem pa tri družine čebel in nekaj orodja. Vrednost je okoli 3 milijone di- V vseh trgovinah je že NOVA KASETA SKUPINE (J®® Oženil se bom! ADI JO LJUBICA pojeta NEDA in MIHA MODA V NOVI OBLEKI DO Potrošnik, tozd Izbira Murska Sobota je v ponedeljek, 13. marca, odprla vrata obnovljene trgovine Moda v Murski Soboti. Vrednost opravljenih del in opreme je 300 milijonov dinarjev. Načrte so naredili v Projektivnem biroju v Murski Soboti, za dela pa je poskrbela Obrtna zadruga Prekmurka. Svoje sta dodala še mizar Cor in Alprem Kamnik. Odslej bo v tej specializirani trgovini za metrsko blago mogoče kupiti blago vseh vrst in kakovosti, pa tudi z različno ceno. Tako bo večja izbira zaves, blaga za moška oblačila in kakovostnega blaga (svila ipd.) V trgovini je zaposlenih pet prodajalk in poslovodkinja Irena Lege-nič je zatrdila, da so vse usposobljene za prodajo tkanin in svetovanje pri izbiri. Seveda bo na obnovljenih 120 kvadratnih metrih površin, ki so namenjene prodaji, pravi užitek razkazovati in prodajati blago. Na obnovo že čakata podobni trgovini Samoizbira in Novost. bbp, Foto: nj narjev. Požar so pogasili gasilci iz Veržeja in Ljutomera. Posebna komisija je ugotovila, daje požar nastal, ker je lastnikova žena v bližini čebelnjaka iztresla pepel, v katerem je bila še žerjavica. Zaradi žerjavice se je vnela suha trava, od tu pa seje požar razširil tudi na čebelnjak. Izsilil prednost 12. marca se je zgodila prometna nezgoda na Kidričevi ulici v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Slavko Jauk iz M. Sobote se je peljal po Zvezni ulici proti Kidričevi. V križišču ulic je zavil v levo na Kidričevo proti avtobusni postaji v času, ko je pravilno po prednostni cesti pripeljal iz smeri avtobusne postaje voznik osebnega avtomobila Janez Lo-pert iz M. Sobote. Ta je s prednjim delom vozila trčil v levo bočno stran Jaukovega vozila. Škode je za 35 milijonov dinarjev, na srečo pa se voznika nista poškodovala. Prelomil telefonski drog 12. marca se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti blizu Dobrovnika. Voznik osebnega avtomobila Milan Ku-ronja iz M. Sobote se je peljal iz Kobilja proti Dobrovniku. Zaradi neprimerne hitrosti je pred Dobrovnikom zapeljal v desni obcestni jarek in trčil v drog telefonske napeljave ter ga prelomil. Pri tem se je hudo poškodoval in se zdravi v bolnišnici. J- D. GORNJA RADGONA PREREZ LETNIKA Vinogradniška skupnost Gornja Radgona, ki je bila ustanovljena pred dobrim letom v okviru kmetijske zadruge, tudi letos organizira prireditev ali ocenjevanje z naslovom Prerez letnika. Namen ni tekmovanje ali podeljevanje priznanj, temveč pomagati vsakemu vinogradniku in kletarju (sedaj se je v skupnost včlanilo že okrog 300 vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric). Na osnovi ocenitve vina bo vsak dobil napotke za nadaljnje delo, kako odpraviti napake pri kletarjenju, da bo vino prihodnja leta še boljše. Večje namreč dobrih vinogradnikov kot kletarjev. Vsi, ki želijo sodelovati, morajo prinesti vzorce vina v petek, 17. marca, od 9. do 12. ure v dvorano Kmetijske zadruge Gornja Radgona. V ponedeljek, 20. marca, bo od 9. ure dalje ocenjevanje, v torek, 21. marca, pa bo v zadružni dvorani občni zbor vinogradniške skupnosti ter pogovor o letniku 1988. bbp V rekordnem mesecu dni so v Martjancih obnovili nekoč znano Čardo ter prostore kegljišča, ki so bili že dolgo zaprti, preuredili v diskoteko Super Li. Dela so stala 200 milijonov dinarjev, kakor je dejal vodja diskotek Marjan Lisjak, pa si bodo tako stroške kot dobiček delili. Tako kot v drugih šestih diskotekah, je tudi tukaj novi »uvoženi« vodja, ki bo skrbel za Čardo, in sicer je to Anton Pouše. Super Li v Martjancih je podoben vsem drugim diskotekam, obljubljajo visoko kakovost zabave (in seveda visoke cene). Tako bodo tedenski nastopi raznih znanih ansamblov, ob četrtkih bo glasba za starejše generacije, drugo moderno disko glasbo pa dobivajo neposredno iz Amerike, Anglije, Italije, Avstrije, Nemčije in od drugod. Za Pomurje pa je pomembno, da je turistična ponudba obogatena z vrsto zabave, kakršno so do sedaj pogrešali mnogi zdraviliški in hotelski gostje, ter da bo dobilo zaposlitev 10 gostinskih delavcev. bbp, Foto: nj DVOJEZIČNOST ZA VRTCE Vzgojiteljice v gradiščanskih vrtcih bodo kmalu dobile optimalno podlago za dvojezično vodenje svojih »ovčic«, je pred kratkim povedal Martin Ivanc-sics, predsednik Hrvaškega kul- V okviru praznovanja dneva žena so v Lipovcih pripravili proslavo s kulturnim programom. Sodelujoči cicibani, šolska mladina, mešani pevski zbor, mladinska folklorna skupina, ki se je prvič predstavila, ter nastop 10-letnega invalida Darka Zveza so navdušili občinstvo. Aktiv žena iz Lipovec, ki ga uspešno vodi Nada Erjavec, pa je tudi prvič pripravil zanimivo razstavo ročnih del. Foto: F. M. Za pomursko selitveno postajo Štorklje prihajajo!!! »Zdaj so že na poti iz južnih krajev,« nam je pred dnevi sporočil prof. Matjaž Jež z mariborskega Zavoda za spomeniško varstvo oz. varstvo naravne in kulturne dediščine. J Če smo v zadnjih dveh številkah našega časnika med drugim posvarili, da ta simbol življenja (zavoljo silnih posegov v okolje, kar bistveno siromaši prehrambene oz. preživetvene možnosti) nezadržno izumira — leta 1965 je bilo na Slovenskem še 168 štorkljinih gnezd oz. gnezdečih parov, leta 1984 pa le še 145 — je najbrž smiselno, da ob letošnjem četrtem popisu štorkelj in tik pred prvim prihodom kar se da prepričljivo spomnimo na to, da so štorklje tista vrsta ptic selivk, ki je last vseh narodov. »So mednarodna, svetovna naravna dediščina in vsi smo dolžni skrbeti za njen obstoj,« opominja prof. Jež. Za njihovo varstvo med drugim skrbijo mednarodne konvencije. Dve sta še posebno pomembni, podpisala ju je tudi Jugoslavija. Prva je Mednarodna konvencija o varstvu ptic, druga pa se tiče močvirij, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic. Konvencija o varstvu ptic »določa, da bi morale biti vse leto popolnoma zavarovane vse ogrožene vrste ptic, druge pa vsaj med gnezdenjem, to je od marca do julija. Državne podpisnice so dolžne sestaviti sezname zavarovanih oz. ogroženih ptic, kot tudi tistih, ki jih je dovoljeno loviti. Dolžne so tudi preprečevati uničevanje ptic z onesnaževanjem okolja, električnimi daljnovodi, insekticidi, strupi in vsemi drugimi načini ter vzgajati otroke in javno mnenje, da je potrebno ptice ohraniti in zavarovati. Za varstvo ptic se nam zdi posebej pomemben 11. člen konvencije, ki pravi dobesedno takole: Da bi omilile posledice naglega izginjanja primernih mest za razmnoževanje ptic kot posledice dejavnosti ljudi, se visoke pogodbenice zavezujejo, da bodo podprle in takoj omogočile na vse mogoče načine, da se na vodi in na kopnem ustvarijo po turnega in dokumentacijskega centra v Nebensdorfu. Samostojna raziskovalna skupina je namreč pred kratkim končala svoje delo. V ospredju projekta stoji negovanje in poznavanje krajev velikosti in legi ustrezajoči rezervati, kjer bi ptice mogle na varnem valiti in negovati svoje mladiče in kjer bi mogle tudi ptice selivke počivati in najti hrano in popoln mir.« (Tako Zeleni list, glasilo pomurskega društva za varstvo okolja, nam pa se misel pomudi ob naravovarstveni pobudi za krajinski park Mura, ki je še vedno samo na papirju, čeprav že kot predlog vnesena v dolgoročni družbeni načrt naše republike.) Da ne bo nesporazumov: niso še med nami, bodo pa kmalu. Slika je zgolj v ponazoritev, kako naj bi bilo, ko se vgnezdijo. Dobrodošle! »Severovzhodna Slovenija ima v tem pogledu izjemno pomemben geografski značaj. Je namreč na območju mednarodne selitvene poti, ki povezuje Evropo z Azijo in Afriko. To pomeni, da moramo določene predele varovati kot selitvene postaje,« je razložil strokovnjak mariborskega Zavoda in izrekel povabilo za sodelovanje pri letošnjem popisu štorkelj: »Podobno kot prejšnja leta bodo tudi letos učenci osnovnih šol dobili vse popisno gradivo. Čez leto bodo štorklje opazovali, zbirali podatke in jih jeseni oddali na naslov našega Zavoda. Tu bomo podatke obdelali in jih čimprej, še tople, posredovali javnosti.« Branko Žunec Referendum v Vidmu uspel V nedeljo, 12. marca, so se občani KS Videm ob Ščavnici na 14 voliščih odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. Referendum je uspel na vseh voliščih, saj se je za uvedbo samoprispevka pdločilo 83 odstotkov volilcev. Zbrani denar bodo porabili predvsem za urejanje komunalnih zadev (80 odstotkov), 10 odstotkov bodo namenili kulturni in telesnokulturni dejavnosti, 10 pa za požarno varnost. bbp nega narečja, poleg tega pa je ilustracije prevzel nek mladi umetnik. Še to poletje naj bi knjižico ponatisnili, tako da jo bodo jeseni lahko začeli uporabljati. Dodana bo tudi posebna kaseta z različnimi pesmicami v nemščini in gradiščanskem narečju. BF I । Modni bazar I BELLA IME I Lendavska 22, MURSKA SO- . BOTA ' ponuja prijetna oblačila z • । modnimi dodatki in po zelo . I ugodnih cenah. I । Od 16. do 31. marca dobi । prinesitelj tega oglasa ' | 10 % popusta. । , Odpiralni čas od 9. do 12. in I । od 14. do 18. ure. J MODNI BAZAR l BELLA ME I I VAS PRIČAKUJE! i