številka 25 • leto XXX¥n • cena 12 din Celje, 23. lunlla 1983 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Borke štirinajste na Dobrni 2e peto leto zapored se je zbralo dvajset nekdanjih bork, aktivnih udeleženk po- dhoda štirinajste, na Dobrni, kjer so skupaj preživele dva dni. Prvi dan so jim v zdravi- liški dvorani pripravili kul- turni program, kjer jih je pozdravil predsednik krajev- ne organizacije SZDL Rajko Čižek, slavnostna govornica pa je bila aktivna pohodnica in članica kulturne skupine v štirinajsti diviziji Vera Hre- ščak-Bebler. Na srečanju so bili tudi navzoči zadnji ko- misar štirinajste Ivan Doini- čar, predsednik odbora skupnosti borcev štirinajste divizije Bojcin Skrk in pred- sednik pododbora za celjsko območje Miha Petan. V nedeljo dopoldne so bor- ke odšle na Brdce nad Dobr- no, kjer so ob spominskem obeležju položile cvetje h grobovom svojih vojnih to- varišev, nato pa se zadržale v pogovoru z domačini, ki so jim pomagali med pohodom. T. VRABL Gorenje bo rešil delavec Janez Zemllarič: '»Delavci bodo odpravin probleme Gorenla In to Je pobebno upoštevali ¥ pripravi sanacijskega programal" Kakšni so problemi v katerih se je znašel velenjski del SOZD Gorenje? Vsi smo bili vrsto let ali celo desetle- tij ponosni na gospodarskega gigan- ta, ki se je kot posebnost dvigoval v oblake. Gorenje je bilo pojem doma in tudi na tujem. Veseli smo bili, da imamo takšno tovarno. Vedno znova smo ploskali njenim dosežkom, no- vim idejam in novim proizvodom, ki so navduševali vse. V Gorenje so pri- hajale delegacije - domače in tuje, na čelu z najvišjimi državniki. Vsi so ugotavljali nekaj velikega, dobrega, obetavnega. V Gorenju zaposleni lju- dje so s ponosom govorili o dosežkih in še z večjim o načrtih. Za domala vsako serijo, ki je na tržišču ne bi več potrebovali, so imeli v predalih pri- pravljen nov program. Gorenje se je širilo. In nato je inenada počilo, čeprav je škripalo že dlje časa. Zdaj ima velenjski del SOZD Gore- nje začasni ukrep družbenega varstva ter omejeno odločanje delavskega sve- ta in sindikata. Dolgo se je govorilo, potem je poči- lo. Moralo je počiti, kajti drugače več ni šlo. Poglejmo nekaj osnovnih po- datkov, ki so jih sprejeli delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbo- ra skupščine občine Velenje, ko so raz- pravljali o položaju Gorenja in o pred- laganih pobudah za ukrep družbenega varstva v velenjskem delu SOZD Go- renje. V delovni organizaciji Gorenje TGO se že tretje leto ponavljajo in večajo izgube v poslovanju. Tako so v delovni organizaciji Gorenje prom^et servis v letih 1982 in 1983 nastale izgube v po- slovanju, ki so tesno povezane z izvaja- njem sanacijskih programov v delovni organizaciji Gorenje TGO in poslova- njem podjetij v tujini. Pri analizi po- slovnih rezultatov je izvršni svet skup- ščine občine Velenje ugotovil odmike od ciljev v sanacijskih programih, ka- kor tudi okoliščine, ki so vplivale na negativni poslovni izid. Vzrokov za na- stalo situacijo je bilo več in zaradi tega si delovna organizacija TGO ni zagoto- vila obvladovanja vseh poslovnih funkcij. Tudi ni mogla obvladati svoje- ga lastnega položaja, še manj pa stanja in razmer v Gorenje Korting Eletro- nik, kjer so se vse poslovne in strokov- ne odločitve, posebej v prvih letih odvijale izven delovne organizacije Gorenje TGO, čeprav je bilo le-to for- malni lastnik tega podjetja. Zaostreni pogoji gospodarjenja, neuspeh v Gore- nje Korting Elektronic in vrsta admi- nistrativnih ukrepov, ki so posegli predvsem v razpolagalno pravico z de- viznimi sredstvi, cenovna nesorazmer- ja ter vse ostalo je vplivalo, da to tovar- na gospodinjske opreme zaradi svoje neustrezne organiziranosti in kadrov- ske nesposobnosti ni mogla pozitivno poslovati. (nadcdjevanje na 5. strani) Nov vodovod v i^šlcem Ob koncu lanskega leta so v Laškem pričeli z razi- skovalnimi deli za izgrad- njo novega vodovoda, kajti sedanje stanje pitne vode v Laškem ne zado- šča več. V poletnih mese- cih da ponekod že zmanj- kuje vode. Raziskave so pokazale, da bo najbolj primeren izvir pod Kalom. Zajetje tega iz\'ira bi pomenilo dolgoročno rešitev pro- blema pitne vode v La- škem. Vodovod, ki naj bi ga zgradili do konca prihod- njega leta, bo dolg okoli 15 km. Investicija pa bo stala 100.000 dinarjev. Nosilec investicije je sa- moupravna komunalna interesna skupnost, stro- kovno pomoč pa nudi Pi- vovarna Laško, ki je naj- bolj zainteresirana za nov vodovod. VVE Nivo podtalnice se niža Nivo podtalnice v Med- logu, kjer so tudi črpali- šča pitne vode, je upadel za približno meter. Stro- kovnjaki si še vedno niso edini, ali zaradi letošnjih daljših sušnih obdobij, ali zaradi regulacije struge Savinje v Medlogu. Na celjskem izvršnem svetu so zato predlagali, da strokovnjaki ugotovi- jo, zakaj oziroma, če na nivo podtalnice vpliva re- gulacija Savinje. V tem primeru bi morali v strugi opraviti nekatera dodat- na dela (verjetno zgraditi jezove), še posebej, ker je v načrtih za novo vodarno predvidena tudi gradnja dveh vodnjakov, tako da bi namesto sedanjih 150 litrov načrpali še dodat- nih 100 litrov na sekundo. S. S. Novi tednilc z vami na dopustu Seznam prodajnih mest Novega tednika ob morju: Vjesnik Turanj Filip Jakov, Vjesnik Filip Jakov, Vjesnik Pakoštane, Vjesnik Pakoštane, Vjesnik Bio- grad na moru, Vjesnik Supetar, Vjesnik Novi grad, Vjesnik Umag, Market Savudrija, Vjesnik Crikve- nica, Vjesnik Jadranovo, Vjesnik Novi Vinodolski, Vjesnik Selce, Vjesnik Hvar, Vjesnik Orebič, Vjesnik Baska, Vjesnik Krk, Vjesnik Malinska, Vjesnik Omi- šalj, Vjesnik Njivice, Vjesnik Punat, Vjesnik Šilo, Vjesnik Baska, Vjesnik Makarska, Vjesnik Cres, Vje- snik Cres, Vjesnik Mali Lošinj, Vjesnik Veli Lošinj. Vjesnik Porozina, Vjesnik Osor, Vjesnik Nerezine, Vjesnik Cres, Vjesnik Nerezine Punta Križa, Vjesnik avtocamp Slatina Martinščica, Vjesnik Novalja, Vje- snik Pag, Vjesnik Pag, Vjesnik Poreč, Vjesnik Pula, Vjesnik Medulin, V^jesnik Rab, Vjesnik Rovinj, Vje- snik Bale, Vjesnik Sibenik, Vjesnik Primošten, Vje- snik Pirovac, Vjesnik Tijesno, Vjesnik Vodice I, Vje- snik Vodice, Vjesnik Preko, Vjesnik Stari grad, Vje- snik Kuk> jica. Drugače organiziran zdravstvo v Celju Zdravstveni center Celje naj bi še do konca leta dokončno opredelil novo sa- moupravno organiziranost in delovne osnove za vzpostavitev sistema skupne- ga prihodka in solidarnosti, do konca leta 1984 pa tudi uresničil vse ostale ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva v občini Celje, kakor so jih že leta 1981 sprejeli poleg družbenopolitič- nih organizacij tudi delegati občinske zdravstvene skupnosti in skupščine ob- čine. Vsi ti v tem času tudi obravnavajo po- ročilo o uresničevanju ukrepov. Člani predsedstva občinske konference SZDL in delegati občinske zdravstvene skup- nosti so o poročilu že spregovorili, pri- hodnji teden pa bodo še delegati skupšči- ne občine, pri čemer bo v razpravo in odločanje kot četrti zbor enakopravno vključena skupščina občinske zdravstve- ne skupnosti. Pri nekaterih nalogah, ki bi naj pripo- mogle k zniževanju stroškov, k ohranja- nju in izboljšanju zdravstvenega varstva v občini so v Zdravstvenem centru že storili korak dalje. Tako so odpravili po- dvajanje nekaterih strokovnomedicin- skih storitev, medicinsko opremo izkori- ščajo v skladu s strokovno doktrino, pre- dnostno pa so tudi razvijali osnovno zdravstveno službo, vsaj z vidika opreme in kadrov. Niso pa uresničili zmanjševa- nja stroškov bolnišničnega varstva in po- večevanja sredstev za osnovno zdrav- stvo, kar je posledica velikih podražitev, ki bremene predvsem bolnišnično zdrav- stvo. Vzpostavili so tudi boljši sistem de- žurne službe v osnovnem zdravstvu in v precejšnji meri skrajšali čakalne dobe tam, kjer je bilo to mogoče napraviti z boljšo organizacijo dela, kadrovskimi do- polnitvami ali dopolnilnim delom. Na po- dročju zmanjševanja odsotnosti z dela za- radi bolezni so ponovno vpeljali delo konzilijev, ki odobravajo odsotnosti z de- la nad 30 dni ter sporne primere, urejanje staleža izključno preko obratnih ambu- lant in pooblaščenih zdravnikov pa ni uspelo. Neuresničene ostajajo temeljne naloge. Se vedno niso povsem izdelane strokov- ne osnove za delitev dela, neuspelo je povezovanje reševalne službe z osnovno zdravstveno službo, ki bi naj dvignilo strokovnost reševalne službe. Rešitev bi bila verjetno le v samoupravni organiza- cijski povezanosti v osnovni zdravstveni službi. Ta pa je še vedno razdrobljena v desetih temeljnih organizacijah, kar pov- zroča tako strokovno medicinske kot sa- moupravne probleme. Pomembni korak dalje pa bi bila tudi vzpostavitev sistema skupnega prihodka in njegove delitve, ki bi odpravil razlike, ki izhajajo iz različnih pogojev pridobivanja prihodka posamez- nih temeljnih organizacij. Vse to bi omili- lo tudi neuspeh pri zviševanju sredstev za redno dejavnost zdravstvenega var- stva v družbenem proizvodu. MILENA B. POKLIC Obtožnica za umor iJve In polletne Maje Njen oče Maks Mlakarje umor sprva priznal, nato pa zanikal. Stran 17. RaiJost Je ¥ tem, tla koristiš sočlO¥eku Rudi Peperko se poslavlja od Celja, vendar samo službeno, odslej bo delal pri republiškem vodstvu sindika- tov. Stran 5. Sveta gora Gaurisbankar Je zavrnila Poljake Južna stena tega himalajskega lepotca, cilj celjske alpini- stične odprave, je ostala nepremagana. Stran 12 in 13. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1983 Dobrodošel je zdrav nemir! Povečana anitbena In politična dejavnost z lludml na terenu Na delovnem obisku v šentjurski občini sta se v petek mudila predsednik CK ZKS Andrej Marine in predsednik slovenske mla- dine Andrej Brvar. Pred- stavniki te manj razvite ob- čine so ju na skupni seji naj- prej seznanili s problemi in uspehi na gospodarskem in samoupravnem področju. Nato pa so si skupaj ogleda- li tovarno energetske opre- me EMO v Šentjurju, se dlje časa zadržali med brigadir- ji zvezne mladinske delov- ne akcije Kozjansko 83 in obiskali še obnovljeno šent- jursko klavnico ter pose- stvo Slom pri Ponikvi Kme- tijskega kombinata Šent- jur. Po izčrpnem uvodnem po- ročilu je Andrej Marine izra- zil zadovoljstvo nad raz\'o- jem te občine v zadnjih letih, kjer so naredili velik korak naprej na področju zaposlo- vanja, izobraževanja in predvsem na kmetijskem področju. Iz večletne krize se je izmotal tudi Alpos, kjer se danes lahko pohvalijo z dobrimi rezultati predvsem na področju izvoza. Pri kme- tijskem kombinatu pa uspešno poteka bitka za več- jo prirejo živine na lastni krmni bazi, kar naj bi tudi v prihodnje zagotavlja tam- kajšnji klavnici surovinsko bazo za racionalno proizvod- njo in ustrezne pogoje za pri- dobivanje dohodka. Manj ugodni so podatki o Gosta sta se dlje časa mudila tudi med brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 83 in bila izredno zadovoljna z rezultati njihovega dela na deloviščih, kakor tudi pri drugih aktivnostih. Menila sta, daje potrebno nadaljevati politiko razmeščanja brigad na manj razvita področja, saj le-to vključuje tudi vzgojni moment krepitve solidarnosti. dislociranih obratih v tej ob- čini, za katere skoraj pravilo- ma velja, da nimajo ustrez- nih raz\'ojnih programov in zato ne doživljajo nobenega razvoja, poleg tega pa je pri njih zakrnelo tudi samou- pravno odločanje. Prav na tem področju, je dejal An- drej Marine, bo potrebno vložiti še veliko naporov in iskati rešitve in nove, dolgo- ročne programe, predvsem skupaj z delavci in novimi, oV^etavnimi ter mladimi ka- dri. Na skupnem razgovoru so odkrito spregovorili tudi o povečani moči in delovanju cerkve na tem območju in o ljudeh, pri katerih se krepi kritičnost do vseh slabosti. Zato pa je toliko bolj po- memben podatek, da so akti- visti šentjurske občine veli- ko na terenu, med ljudmi in da skupaj z njimi, brez nepo- trebnih vabil in papirjev, ra- zrešujejo težave. Pri svojem delu so naleteli na veliko podporo občanov in, kakor je dejal predsednik sloven- skih komunistov, je to dobra pot za odpravljanje slabosti ter učinkovito samouprav^no bitko, ki bo dolgotrajna. MATEJA PODJED Končno do menjave dela v zdravstvu Participacija se na celjskem ne bo zvišala v občinskih zdravstvenih skupnostih na celjskem ob- močju so se delegati odločili za sprejem samoupravnih sporazumov o svobodni me- njavi dela za osnovno zdrav- stveno dejavnost in lekarni- ško dejavnost, delegati me- dobčinske zdravstvene skupnosti pa bodo danes lahko zaključili dolgotrajno pot usklajevanja in sprejeli tudi sporazum za bolnišnič- no in specialistično dejav- nost ter dejavnost sociailne medicine in higiene za leto 1983. Medtem ko so za osnovno zdravstveno službo zagotovi- li toliko sredstev, da bo lah- ko ohranila dosedanjo raven, pa bodo lahko zagotovili sredstev le za 97 odstotkov predloženega programa Zdravstvenega centra za bol- nišnično in specialistično ter dejavnost socialne medicine in higiene. Za to bodo name- nili 706 milijonov dinarjev, kar pa za občinske zdrav- stvene skupnosti pomeni za 16 odstotkov večje obvezno- sti, kot so jih imele lani. Zdravstvene skupnosti pa sprejernajo tudi samouprav- ne sporazume o uresničeva- nju zdravstvenega varstva, s katerimi se, prilagajaj o zako- nom in drugim dokumen- tom, ki so bili sprejeti po letu 1978, ko so bili sporazumi, ki določajo pravice in obvezno- sti iz zdravstvenega varstva, oblikovani. Čeprav sprejema vsaka občinska zdravstvena skupnost svoj sporazum, pa so se zaradi poenotenja v Sloveniji povsod odločali podobno. To pa pomeni, da bodo nadomestila pri krajših odsotnostih z dela nižja in pri daljših odsotnostih višja. Bistvenih sprememb pri pra- vicah uporabnikov do zdrav- stvenih storitev ni, zaostreni pa so pogoji za njihovo uve- ljavljanje. Nova je standardi- zacija storitev, ki omogoča uporabnikom, da si zagoto- vijo storitve v višjem stan- dardu, kot je dogovorjen, vendar za ustrezno doplači- lo. Participacija bo usklajena s spremembami zakona o zdravstvenem varstvxi in jo bodo torej plačevali tudi ne- kateri uporabniki, ki je do- slej niso in tudi za nekatere storitve, za katere to doslej ni bilo potrebno. Sicer pa smo na Celjskem že sedaj imeli dokaj visoke participa- cije, tako da jih zaradi uskla- jevanja v Sloveniji ne bomo zviševali. MILENA B. POKLIC Srečanje borcev VDV v okviru praznovanja KS Savinja bo v soboto, 25. junija na Gričku tudi srečanje borcev 1. bata- ljona 3. brigade Vojske državne varnosti. Ome- njeni bataljon je bil pr\'a partizanska vojaška for- macija, ki je 9. maja leta 1945 prišla v Celje in po umiku okupatorjev v me- stu v^zpostavila red. Bata- ljon, katerega operativno področje so bili revirji. Savinjska dolina in Celje z okolico, ima domicil v Hrastniku, njegovi borci - približno 150 jih je še živih - pa se skoraj vsako leto sestanejo v drugem kraju. Letos bo to sreča- nje, kot že rečeno, v sobo- to na Gričku, začelo pa se bo ob 10. uri. M. K. Za večjo usklajenost socialne politike v konjiški občini Prostovoljne nejavnosti lahko premoste pomanjkanje tjenarja Socialna politika v občini Slovenske Konjice še ni povsem usklajena, kljub te- mu pa so v zadnjem deset- letju storili pri zagotavlja- nju socialne varnosti delav- cev in občanov ogromno. Brez dvoma je to odraz smo- trnega gospodarjenja v ob- čini, ki zagotavlja tako delo za večino občanov kot tudi ustrezno plačilo zanj. Zara- di zmanjševanja osebnega standarda in zastale rasti družbenega standarda, pa se zaostruje socialni položaj nekaterih skupin prebival- cev, kot so družine z otroki, upokojenci, starejši kmetje in prejemniki družbenih de- narnih pomoči. Za socialno varnost sicer ne bo moč zagotavljati veli- ko več denarja, a z okreplje- no vlogo skupnosti social- nega varstva, z enotno evi- denco prejemnikov social- novarstvenih pomoči, predvsem pa z razvijanjem prostovoljnih dejavnosti, bo mogoče tudi bolj dosle- dno in enakopravno razvi- jati sistem socialne varno- sti v krajevnih skupnostih in organizacijah združene- ga dela. V zadnjih dvajsetih letih se je v konjiški občini bistveno povečalo število zaposlenih v družbenem sektorju, delež kmečkega prebivalstva pa je po zadnjem popisu padel na 14 odstotkov. Vztrajno se ve- ča delež starejših prebival- cev. Nad 65 let starih je že 10 odstotkov občanov, medtem ko je med kmečkim prebi- valstvom teh že 26 odstot- kov. To seveda vpliva pred- vsem na večji obseg zdrav- stvenih storitev in na vedno večje potrebe po urejenem \-arstvu za starejše občane. V konjiški občini so spreme- njenim potrebam ves čas sle- dili. Kar presenetljiv je ra- zvoj otroškega vai-stva, osnovnega šolstva, zdrav- stva in tudi socialnega skrbstva, zlasti še domske oskrbe, in z njimi povezani oblik socialnega varstva. Na področju izobraževanja so to na primer celodnevna osnovna šola, urejena pre- hrana učencev, zagotavljanje brezplačnih učbenikov, šola v naravi in letovanje otrok. Vse druge oblike, ki so jih sedaj v občini celovito pred- stavili, bi že kar težko našte- li. Nekaj pa je vsem skupno - sredstva skupne porabe, ki so namenjena oblikam zago- tavljanja socialne varnosti, ne zadoščajo za izvajanje vseh pravic. Delež sredstev za vse obli- ke socialnega varstva v pri- merjavi z družbenim proi- zvodom zadnja leta nenehno upada, nastaja velik razko- rak med socialnovarstveni- mi pomočmi in dejanskimi življenjskimi stroški. Odloči- ti se bo torej treba, do kod še lahko sega zmanjševanje do- govorjenega obsega socialne varnosti. Z okrepljeno vlogo skupnosti socialnega var- stva, ki v občini nikakor ne zaživi, z njenim oblikova- njem in usklajevanjem celo- vite politike socialnega var- stva, bo tudi to lažje. Brez dvoma pa bodo morale najti svoje mesto tudi prostovolj- ne dejavnosti, kot je na pri- mer sosedska pomoč, ki je doslej kolikor toliko zaživela le v Vitanju. Konkretne po- bude lahko pričakujemo ta- ko od obeh svetov za social- no politiko pri SZDL in pri sindikatu. MBP Širina fronte Priprave na volitve v SZDL Demokratične oblike odločanja najširših ljudskih množic, uveljavljanje pluralizma samoupravnih intere- sov, omogočanje uveljavljanja naprednih prizadevanj pa doseganje skupnih družbenih ciljev, to so temeljne usmeritve delovanja frontne organizacije. Da bi kar najbolje zmogli takšno delovanje, je po- trebno imeti v vrstah aktivistov socialistične zveze sposobne in razgledane ljudi. Mnogi namreč še niso v celoti dojeli prave širine delovanja socialistične zveze, pa so zaradi tega tudi težave v njenem delovanju. Ob koncu letošnjega leta bodo volitve, kajti obveljal je enoten dogovor v Sloveniji, da v vseh občin.skih pa tudi v krajevnih konferencah SZDL enotno zamenjajo mandate. Letošnjo jesen bo torej potekel štiriletni mandat tudi vsem konferencam na celjskem območju. To pa pomeni temeljite kadrovske priprave. -i Na celjskem območju se bodo zamenjala tudi mnoga = vodstva. Tako v Laškem, Šmarju pri Jelšah, v Titovem j Velenju, v Slovenskih Konjicah, v drugih občinah paj bodo izvedli ponovne volitve. Dogovori o evidentira-j nju že tečejo, pomembno bo na vseh ravneh, posebno! v-krajevnih konferencah, temeljito oceniti delo in sej dogovoriti za ustrezne predloge. Najslabše bo to, če bodo predlogi za aktiviste nastajali forumsko in bodo krajani za kandidate izvedeli šele na volilnih konferen- cah. Svoje bodo morali reči tudi zveza komunistov, sindikat, mJadina, borci, rezervni vojaški starešine, društva in organizacije, strokovna združenja in vsa široka paleta organizirano delujočih delovnih ljudi in občanov. V vseh teh VTstah so sposobni in odgovorni ljudje. Čimveč jih bo treba vključiti v novi mandat, kajti današnje družbeno politične razmere terjajo do- bro aktivnost socialistične zv^eze. I^edvsem gre 7.a kre- pitev delegatskega sistema in uresničevanje gospodar- ske stabilizacije. Dobro pripravljene razprave o temelj- nih življenjskih problemih so porok za sodelovanje vseh pri odločanju. Socialistične zveze ne smemo in ne moremo iskati na njenem krajevnem ali občinskem sedežu. SZDL ni napisna tabla z naslovom, ampak so vsi številni delovni ljudje in občani, je društvo upoko- jencev, rdeči križ, mladi tehniki, športniki, številni' kulturni delavci v poklicnih ustanovah, kot v zvezi kulturnih organizacij in še bi lahko naštevali. Zdaj je čas, da pred volitvami v nove organe teme- ljito uveljavimo priložnost demokratičnega samou- pravnega odločanja. Bolje je požar preprečiti kot gasiti y šmarski občini je vse več mlatllh brez tlela Prepričani, da je bolje požar pre- prečiti kot pa ga gasiti, so se v mla- dinski organizaciji v občini Šmarje pri Jelšah z vso vnemo lotili proble- matike na področjih zaposlovanja, štipendiranja in kadrovanja. Števil- ke namreč govore, da je bilo v občini ob koncu januarja letošnjega leta 270 ljudi brez dela, od teh pa kar 140 mlajših od 26 let in 70 takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev. Bojazen pred požarom je torej upra- vičena, kajti v šmarski občini so pre- cejšnja razhajanja med kadrovsko po- litiko in potrebami na eni in kadrov- sko sestavo oziroma interesi učencev na drugi strani. Najmanj, kair mladi lahko zahtevajo, je dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma o zaposlovanju v občini v letu 1983, sami pa so pripravljeni pri reševanju te problematike sodelovati in opozarjati na nepravilnosti. Mladi v občini Šmarje pri Jelšah so o tej problematiki široko in argumenti- rano spregovorili tudi na problemski konferenci. Ob konkretnih podatkih so se upravičeno zaskrbljeni vprašali: Kam s 165 kadrovskimi štipendisti, ki letos končujejo šolanje? Vprašanje so podkrepili z oceno, da se pogodbeno in nadurno delo v občini ne zmanjšuje, da se prevečkrat pojavljajo zahteve po nekvadificiranih kadrih, tistim, ki prvič iščejo zaposlitev pa so z razpisni- mi pogoji, ki vključujejo nekajletne delovne izkušnje, ^ata zaprta. O tem, da se mladim izšolanim ka- drom v občini ne piše dobro, govori tale podatek: organizacije združenega dela načrtujejo v letu 1983 zaposlova- nje s poprečno rastjo 2,5% (3,1 v go- spodarstvu in 0.8 v negospodarstvu. Za kritje potreb pa bodo OZD letos potrebovale 464 delavcev, od teh niti polovico strokovnih kadrov! Ob široki razgrnitvi problematike, ta- ko zaposlovanja kot štipendiranja in kadrovanja v občini, mladi, med dru- gim, zahtevajo, da je treba prenehati z zaposlovanjem preko zvez in poznan- .stev, izvršnemu svetu šmarske občin- ske skupščine pa so predlagali, naj poišče ustrezni proizvodni program in rešitve za težje zaposljive osebe. Mladi v občini Šmarje pri Jelšah so torej opozorili na probleme in na ne- pravilnosti, kako hitro bodo napaike odpravljene pa je v veliki meri odvisno tudi od njih samih, od njihove uporno- sti, delavnosti v svoji organizaciji in od znanja. _.....___________M.AGREZ 23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Delegacije so še premalo vključene v svoja okolja y cellskl občini široko o uresničevanju Helegatskega sistema Odločitve, ki jih spreje- majo delegatske skupščine, bi morale biti dejanski odraz hotenj in interesov delavcev. Vsaj število dele- gatov v celjski občini bi to moralo omogočati - ob voli- tvah leta 1982 so jih izvolili preko 12.000 za zbore občin- ske skupščine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in druge oblike delegatskega delovanja. Res se delegati vse bolj ak- tivno vključujejo v proces sprejemanja družbenih od- ločitev, a pomanjkljivosti je še veliko. To ugotavljajo tudi v poročilu o uresniče- vanju delegatskega sistema v občini Celje v obdobju april 1982-april 1983, ki ga ta teden obravnavajo dele- gati na sejah skupščin sa- moupravnih interesnih skupnosti, prihodnji teden pa ga bodo tudi delegati ob- činske skupščine. Dela delegacij seveda ne moremo posplošiti. Tudi pri enakih pogojih delujejo ra- zlično, nekatere dobro, dru- ge slabše. Večirii delegacij pa je skupno, da so premalo seznanjene z notranjo pro- blematiko samoupravnih or- ganizacij in skupnosti. Pre- malo so vključene v življenje in delo v temeljnih organiza- cijah združenega dela ter krajevnih skupnosti. Mno- gokje jih ne pojmujejo kot enega od samoupravnih or- ganov. Poslovodni organi in strokovne službe jim mar- sikje ne dajejo dovolj pomo- či, pa tudi družbenopolitične organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti in aktivno- sti razvoju delegatskih odno- sov in delu delegacij. Z občasnim formalnim obravnavanjem dela delega- cij se njihova aktivnost veči- noma zaključi. Vse to, kakor tudi sprejemanje raznih ukrepov mimo delegatskih poti, \^liva na nedelavnost in nezanimanje delegatov za delo v delegacijah, ki mu bo- truje še preskromna družbe- nopolitična izobraženost. Delegatska šola v Celju zara- di slabega odziva tako iz or- ganizacij združenega dela kot iz krajevnih skupnosti še ni, kar bi morala biti. Tudi tu so družbenopolitične organi- zacije storile odločno prema- lo. Ravno družbenopolitične organizacije čaka tudi sicer še veliko dela tako pri nepo- srednem sodelovanju in po- moči delegatom pri obravna- vi gradiv kot pri oblikovanju stališč, še zlasti pa sociali- stično zvezo z njeno usklaje- valno funkcijo. V samoupravnih intere- snih skupnostih družbenih dejavnosti sicer ugodno oce- njujejo udeležbo delegatov na sejah skupščin in njihov vse bolj kritičen odnos do problemov, istočasno pa ugotavljajo, da so te delega- cije v neenakopravnem polo- žaju v primerjavi z drugimi samoupravnimi organi, saj o družbenih dejavnostih še ve- dno govorimo kot o porabi in ne kot osnovi za dvig pro- duktivnosti 'in življenske ravni. Tudi linearno omeje- vanje sredstev skupne pora- be bistveno ovira usmerjanje razvoja in odnosov na tem področju. Še dvoje je večini delegacij skupno - še vedno je nedo- Obravnava gradiv v dele- gacijah in v konferencah delegacij je bila v zadnjem obdobju mnogo bolj vsebin- sko poglobljena in kritična, kar se je odražalo tudi na sejah skupščin. Občinska skupščina tudi tako postaja središče samoupravnega sporazumevanja in dogo- varjanja, v njenem z druž- benopolitičnimi organizaci- jami usklajenim progra- mom pa so najpomembnej- ša vprašanja s področja go- spodarstva in družbenih de- javnosti. Dosledno tudi na- daljujejo z ločenimi sejami zborov in enakovrednim vključevanjem skupščin sa- moupravnih interesnih skupnosti pri obravnava- nju in odločanju o zadevah z njihovega delovnega po- dročja. delan pretok stališč in skle- pov skupščin v združeno de- lo in v krajevne skupnosti, občinski delegati v skupšči- ni na ravni republike pa se srečujejo s časovno neuskla- jenostjo zasedanj in s slabši- mi povratnimi informaci- jami. MILENA B. POKLIC Udarniška akcija železničarjev Pomagali so pri razklailanlu stoMIndvaJsetlb ton umetnib gnolll Na pobudo mladinske or- ganizacije Železniško trans- portnega podjetja so prišli delavci iz pisarn in iz nočne izmene, da bi pomagali te- meljni organizaciji Trans- port, ki ji primanjkuje delav- cev. Zbralo se jih je trideset. Dvanajst mladincev in osemnajst manj mladih. Tu- di žene in dekleta so zavihale rokave in prav nič niso zao- stajale za svojimi kolegi pri prekladanju 50 kg težkih vreč. Z mnogo truda in do- bre volje so v tem dopoldne- vu razložili 123 ton tovora iz dvanajstih tovornih vago.- nov. Ker je bila akcija že med tednom, so iz pisarn lahko prišli le tisti, ki jih tam niso preveč pogrešali. Sicer so na železnici organizirali že več podobnih akcij ob prostih dneh, toda tokrat so morali res pohiteti. Gospodarstvo! namreč primanjkuje vago- nov za izvoz blaga. Vozovi morajo odgovarjati medna- rodnim zahtevam, takšnih pa prihaja k nam. vedno manj zaradi zmanjševanja uvoza. Ker ni denarja za na- kup novih in ker se izvoz po- večuje, prihaja vedno znova do stisk. Poleg tega bi lahko pri transportu še mnogo prihra- nili, če bi se bolje dogovarja- li. Vreče umetnih gnojil niso bile paletirane, zato niso mo- gli uporabiti več mehanizaci- je. Vse so morali opraviti udarniki sami. Kljub utruje- nosti pa so ob koncu izjavili, da bodo na podobne akcije še prišli. ŠPELA VIRANT 30 let civilne zaščite Letos mineva trideset let, kar smo v Jugoslaviji usta- novili civilno zaščito in pet let je od tega, ko smo 20. junij razglasili za Dan civilne zaščite. V tem, tridesetletnem obdobju dela in razvoja se je v okviru civilne zaščite usposobilo nekaj mihjonov na- ših občanov, ki so se vključili v enote in štabe v delov- nih organizacijah in krajevnih skupnostih. Izobraževa- nje pa v zadnjih letih vse bolj prehaja s teoretičnega na praktično usposabljanje, podkrepljeno s številnimi do- sedanjimi izkušnjami. V vseh večjih nesrečah - potresih, poplavah, itd. - so člani civilne zaščite vedno reagirali med prvimi in pomagali reševati življenja, družbeno in zasebno pre- moženje. Pripadniki civilne zaščite sirom po domovini danes predstavljajo številno, dobro usposobljeno ar- mado, ki je sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ob dnevu civilne zaščite so bile slovesnosti po vsej domovini, v Celju pa je bila osrednja prireditev na igrišču pri bivši vojašnici Slavka Šlandra. Na sloveno- sti so podeliU tudi občinska priznanja SLO in DS, ki so jih prejeli: Marija Cajhen, Amahja Kresnik, Branko Goršek, Alojz Jazbec, Jože Repar, Franc Kokot, Emil Zlender, Avgust Cemak in Marjan Mastnak. _ G. B. S. S. Popravek v prejšnji številki Novega tednika smo v komentarju Kratkovidno štipendiranje objavili podatek, da je od vseh štipendij le okoli 40 od- stotkov kadrovskih. Ta po- datek je napačen. Iz poročila o poklicnem usmerjanju in uresničevanju štipendijske politike v občini Celje, ki ga je pripravila strokovna služ- ba občinskih skupnosti za zaposlovanje je razmerje med kadrovskimi štipendi- jami in štipendijami iz zdru- ženih sredstev 87:13. To ra- zmerje je ugodnejše kot v re- publikah, kjer je razmerje 67:33. ^ Le eno pravilo: odgovorno spoštovanje ukrepov! Četudi se člani LzvTšilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje na vseh svojih rednih sejah nenehno srečujejo z uresničevanjem poslovne politike, resolucijo o gospodarskem razvoju in drugimi ukrepi, so vendarle svojo zadnjo sejo posvetili prav tem vprašanjem: ukre- pom za prilagajanje poslov- ne politike banke denarno- kreditni politiki in drugim zahtevam. Odločili so se za temeljitejšo in bolj sprošče- no razpravo, za oceno, ki si- cer ni dala nekih novih zak- , ljučkov, je pa na vsak način potrdila že dolgo znano dej- stvo, da je namen vseh ukre- pov in omejevanj v zmanjša- nju vseh oblik porabe, še zla- sti naložbene, ter v izboljša- nju likvidnosti bank in go- spodarstva. Vse bolj zaostre- ni pogoji gospodarjenja ter- jajo tudi boljšo organizira- nost, na vsak način pa veliko pripravljenost za uresničeva- nje dogovorjenih nalog. V razpravi se je kot rdeča nit vlekel poudarek, da gre še zlasti za odgovornost pri Uresničevanju sprejete poli- tike. Ni namreč naključje, da v mnogih okoljih ni pravega Vzdušja za uresničevanje sta- bilizacijskih nalog. Zato tudi odstopanja, zato težave. Sicer pa so odgrnili še eno stran, kakšne so sploh realne možnosti, da bi bil tudi izvr- šilni odbor temeljne banke med ustvarjalci aktivne poli- tike. Praksa namreč potrju- je, da je v tem krogu toliko drugih dejavnikov, ki odloč- neje posegajo na to področje. In še: kaj smo storili za pove- čanje dohodka? Očitno se bolj pogovarjamo o njego- vem razporejanju. Ni naključje, če so se bese- de zelo pogosto ustavljale pri deviznem ppslovanju in na- logah, ki čakajo tako gospo- darstvo kot banko. Vse bolj se uveljavlja pra- vilo, da posojila za naložbe usmerjamo le v tisto proiz- vodnjo, ki je namenjena za izvoz. Mimogrede; celjska te- meljna banka je na tem po- dročju povsem, izpolnila svo- jo nalogo in da je pri uresni- čevanju svoje politike rtame- nila znatna sredstva tudi v osnovno kmetijsko pro- izvodnjo. Toda, dejstvo, kam naj bo- do usmerjena posojila govori še o tem, da se bodo vse bolj manjšala sredstva za posojila za druge namene. Čeprav so že na seji izvršil- nega odbora sprejeli nekate- re ukrepe za delo v prihod- nje, s tem razprava ni bila zaključena. Tekla bo še na- prej med članicami banke, na bližnjem zboru banke in drugod. Gre torej za težnjo, da bo celjska temeljna banka Ljubljanske banke tudi v prihodnje kos nalogam in vselej pripravljena na 'ore- sničevanje zahtevnih nalog zdajšnjega časa. M. B02IC Danes zvečer se dobimo na Dobrovljah Uredništvo Novega tednika in Radia Celje ter krajevni skupnosti Braslovče in Vransko vabita krajane, da se danes ?yečer ob 20. uri udeleže srečanja, ki bo v domu borcev na Pobrovljah. Kulturni spored so pripravili krajani Braslovč jn Vranskega, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Francija Zameta. Zapišimo še to, da se novinarji Novega tednika in radia Celje že od včeraj mude na Dobrovljah na letečem i^redništvu. Danes pa bomo tam izdali tudi poseben časopis, ^ ga bodo dobili vsi, ki bodo zvečer prišli v dom borcev. Poskrbljeno je tudi za nagrade. POGLED V SVET S kovlnotehno Nauk ob Salvadorju in Cilu Piše Jože Sirceij Kdor količkaj redno in pazljivo spremlja dogajanje v Latinski Ameriki na splošno in v Centralni Ameriki še posebej, je bil te dni presenečen. Po vrsti izjav iz krogov Reaganove administracije in pred- sednika Reagana samega, kako bo- do vsestransko podprli vlado v Sal- vadorju v boju proti »komunistič- nim elementom«, je prišlo na videz na vsem lepem do zasuka: Was- hington je pripravljen pogajati se s predstavniki salvorskih partiza- nov, da bi jih tako pripravil do te- ga, da bi sodelovali na salvador- skih volitvah, ki naj bi bile proti koncu tega leta in da bi nasploh privolili v politično rešitev salva- dorskega ijtrašanja. Počakati je treba, preden se bo dalo ugotoviti, ali gre za zgolj za taktično potezo ali za korenit pre- suk v dosedanji presoji možnosti, da bi ZDA neposredno vojaško in- tervenirale v tej majhni državi s petimi milijoni prebivalcev. Dej- stvo je, da je ameriški Kongres od- ločno zahteval od Reagana, naj sto- ri vse, da bi ob sodelovanju parti- zanskega gibanja našli politično rešitev. Kongres je torej proti voja- ški intervenciji; že zato, ker je pre- tres, ki ga je povzročil ameriški vo- jaški poraz v Vietnamu, Američa- nom še dobro v spominu. V spomi- nu so tudi posledice številnih ame- riških intervencij v latinskoameri- ških državah (Nikaragva, Gvate- mala, Dominikanska republika, Kuba, Čile). Značilno je, da se je sam načelnik generalštaba ameri- ške kopenske vojske, general Ed- ward Meyer javno izrekel proti vo- jaškemu posegu v Salvadorju. Ra- zloga, ki ju je navedel, sta dovolj tehtna in govorna: Američani sa- mi dvomijo o smiselnosti pošilja- nja ameriških voja/fov v boj proti salvadorskim partizanom, v Salva- dorju samem pa vse preveč ljudi podpira partizane ali simpatizira z njimi. Omenili smo ameriško interven- cijo v Čilu. Bila je bolj ali manj posredna. To se je zgodilo pred ma- lone desetimi leti. Za posledico je imelo, da je Čilu zavladal »eden najbolj krvavih tiranov v zgodovi- ni Latinske Amerike«, kot se je on- dan izrazil nekdanji ameriški vr- hunski diplomat George Bali. Zdaj, na pragu desetletnice strmoglav- Ijenja Levičarske vlade v Čilu in po umoru predsednika Salvadorja Al- lendeja, general Pinochet zanje, kar je sejal v letih vojaške diktatu- re, zatiranja, izkoriščanja in korup- cije. Čile je na nogah. Proti Pinoc- het u in njegovim je velikanska ve- čina Čilcev: delavci, mladina, kmetje, celo dobršen del buržoazi- je. Rudarji v rudnikih bakra so za- čeli stavko in od včeraj stavkajo tudi drugi delavci. Do nadaljnjega. Nauk se ponuja sam od sebe: no- bena intervencija se ne obnese, ce- lo maščuje se, če prinese na krmilo države zatiralski režim ali obrani veljavm' zatiralski režim. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1983 V Aiposu veje zdaj optimizem z dobrim delom In odkritim pogovorom se da največ doseči v delovni organizaciji Al- pos v Šentjurju, kjer so se še pred časom srečevali z mno- goterimi težavami predv- sem na samoupravnem po- dročju, le-to pa je seveda prineslo s seboj tudi slabše proizvodne rezultate, se da- nes lahko pohvalijo z do- brim gospodarjenjem. Dela so se lotili temeljito, pri čemer jih je vodila odlo- čitev: prave ljudi na pravo mesto! Na zborih in sestan- kih in ne kar tako, povprek, so se odločili, da je treba de- lati več in bolje in ne izgub- ljati časa in energije s stvar- mi, ki se dajo temeljito in od- krito rešiti tam, kamor sodi- jo. Pri tem so se močno akti- virale dmžbeno-politične or- ganizacije in samoupravni organi v kolektivu. Odslej bodo skrbno bdeli na tem, da dobre ideje ne bodo zatrte v kali in s tako odločitvijo so našli podporo tudi med de- lavci. »Graditi pa moramo na dobrih delavcih«, pravi di- rektor Alposa Viktor Hrast- nik in pribija, da v tem 700- članskem kolektivu ni več prostora za delomrzneže in z alkoholom podkrepljenega nesoglasja. »Delovno mesto ni trajno pridobljena dobri- na in zato mora imeti vsak priložnost, da se izkaže in dokaže. Zato namenjamo še posebno skrb kadrovski po- litiki, štipendiranju in vzgoji mladih strokovnjakov«, do- daja Viktor Hrastnik. Iz tako zasnovanih teme- ljev izhajajo tudi boljši rezul- tati, ki se kažejo predvsem na področju izvoza, snovanja novih, dolgoročnih progra- mov v obeh tozdih: cevarni in opremi. Uspeli so rešiti tu- di preskrbo z reprodukcij- skim materialom in s Polja- ki, ki so Alposovi dolgoletni partnerji, so prav v petek znova podpisali pogodbo za dobavo pločevine in trakov. Uspešno poteka tudi sodelo- vanje z Madžarsko, od koder bodo dobili 7200 ton trakov, Alpos pa bo za to tržišče iz- deloval različne profile iz svojega proizvodnega pro- grama. Na domačem tržišču Alpos sovlaga sredstva z Metalur- škim kombinatom iz Smede- reva. Tako za lep čas ni bo- jazni, da bi v AJposu ostali brez dela, saj so njihovi iz- delki vse bolj iskani in od celotne proizvodnje izvozijo 25 do 30 odstotkov izdelkov na tuje. Pri tem se krepko zavedajo, da jih trenutna si- tuacija ne sme uspavati. V kolektivu so se odločili, da naj bi oba tozda speljala do uresničitve drugo fazo inve- sticije tehničnih lestev in ta- ko še povečala izvoz, saj je interes kupcev na tujem za te lestve izredno velik. V ce- varni je še vedno aktualna investicija izdelovanja nerja- večih cevi, za kar so že pred 4 leti pripravili vso potrebno dokumentacijo. Nalog in na- črtov v tej delovni organiza- ciji ni malo. Načelno so se opredelili, da bi razvoj cevar- ne baziral v glavnem na cev- nem programu, v opremi pa bi razvijali predelavo, intere- si obeh tozdov pa naj bodo skupni. V kolektivu veje zdaj opti- mizem in prepričanje, da se da z dobrim delom in odkri- tim pogovorom največ do- seči. MATEJA PODJED Riše Bori Zupančič Žetev v Mozlriu V Gornji Savinjski dolini zaradi usmerjenosti v živi- norejo nimajo pogodbenih površin, ki bi naj bile zase- jane s pšenico. Tako v obči- ni tudi niso vključeni v se- tveni program Zadružne zveze Slovenije. S pšenico so na 25 ha zasejane le po- vršine na ekstenzivnih kmetijah, medtem ko na usmerjenih kmetijah te kulture niso sejali. V skladu z usmeritvijo so v dolini sejali predvsem ja- ra žita in koruzo (322 ha), krompir pa je posajen na 300 ha. 2ita se dobro obra- ščajo, tako da v Mozirju pri- čakujejo dobro letino. Garant izvaža na araiislci trg Zgradili pa so tudi kotlarno n^ odpadke Garant s Polzele je že ne- kaj let dokaj uspešno izvažal, oziroma prodajal svoje izdel- ke. Večina izvoza je bila usmerjena v arabske države, po nekaj mesečnem zatišju pa se tam znova obetajo do- bri posli. V Garantu načrtujejo, da bo letošnji izvoz presegel mi- lijon 300 tisoč ameriških do- larjev. Pri tem ocenjujejo, da bo do konca junija iz\'oz zna- šal 502 000 ameriških dolar- jev. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je to nekaj manj kot štirideset odstotkov let- nega plana, toliko večji pa bo zato izvoz v drugem polletju. Za številne nove posle v tuji- ni so pripravili vzorce in opravili že potrebne razgo- vore. Kot pravijo v polzel- skem Garantu, bodo posli zaključeni že v juliju, saj so bili tuji kupci z vzorci zado- voljni in so jih tudi pozitivno ocenili. V Garantu so prepričani, da bodo načrtovani izvoz za leto 1983 dosegli, kot vse ka- že pa ga bodo celo presegli. Izvoz, zlasti v arabski svet je velika obveza Garanta, saj imajo precejšnje obveznosti za združevanje deviz v repro- verigi na domačem trgu. Ko že omenjamo Garant in njegov izvoz, potem velja za- pisati še to, da slavi Garant letos svojo 35 letnico. Ob ocenjevanju rezultatov v za- četnih mesecih letošnjega le- ta so ugotovili,, da so rezulta- ti glede na znane težave, ki jih tarejo sorazmerno dobri. Omeniti pa velja tudi to, da so v Garantu precej napravili tudi za izboljšanje svoje energetske bilance. Zgradili so namreč kotlarno na od- padke in s tem prištedili ogromno deviz, ki jih je bilo prej treba odšteti za energet- ske surovine iz uvoza. .......JANEZJi^ENIK Navada je železna srajca človek bi mislil, da lahko pomeni stabiliza- cija predvsem tudi več dela in manj govorjenja in da so prav tu nemara naše največje rezerve. Toda praksa tega ne po- trjuje. V večjih zagatah kot smo, bolj smo zgo- vorni, raje diskutiramo, se pogovarjamo, iščemo, kot pravimo, izhode, v bistvu pa pretirano za- pravljamo čas. Tako, na primer, vsi občinski forumi po vrsti obra vna vajo isto problem matiko (isti člani različ- nih forumov torej po večkrat - po načelu repe- titio est mater studio- rum), občinske skupšči- ne se »morajo« tako re- koč sredi leta ukvarjati z lanskimi resolucijami itd. To seveda ne pome- ni, da ne obravnavajo tu- di sprotne problematike, pomeni samo, da ostane zanjo manj časa. Zapoznele razprave bi vsekakor težko opravi- čevali z delegatskim si- stemom, saj bi ta moral biti pred dogajanjem, da bi bil učinkovit. D. H. izmenjava izicušenj Pred sedmimi leti je pbčinski sindikalni svet Celje navezal mednarodne, prijateljske in strokovne stike s sindikati iz Singena v Zvezni republiki Nemčiji. Na gospodarskem po- dročju se v to vedno bolj vključuje štorska železarna. Tako so pri njih na strokovnem izpopolnjevanju štirje učenci srednje kovinarske šole iz Singena. V železarni jih bodo seznanili tudi z delom sindikata, z načinom samoupravljenja in jim pokazali zgodovinske znamenitosti, kulturne dejav- nosti ter lepote Slovenije. V Singen pa so že odpotovali štirje učenci iz štorske kovinarske šole. Kaže, da bodo takšne izmenjave mladih postale tradicionalne, ^ ri Stroifovnjaici FAO na obisiiu strokovnjaki mednarodne organizacije za prehrano In kmetijstvo v Mozirju, Slovenskih Konjicah In Šmarju Od 13. do 17. junija je pote- kalo v Ljubljani pomembno srečanje mednarodne orga- nizacije za prehrano in kme- tijstvo (FAO), ki so se ga ude- ležih predstavniki evropskih dežel, mednarodnih organi- zacij in agencij OZN. Poseb- na delovna skupina udele- žencev tega srečanja je obi- skala tudi Mozirje, kjer so jih sprejeh predstavniki občine, družbeno političnih organi- zacij in zadruge. Udeleženci seminarja FAO so se v Mozirju seznanili z gospodarskim prostorom Gornje Savinjske doline, pri tem pa so jih najbolj zanima- la vprašanja o vsestranski dejavnosti kmečke žene. To vprašanje je namreč pred- met mnogih raziskav v deže- lah Evrope in sveta v zadnjih 15 letih, v kar pa se je Jugo- slavija vključila šele letos. S tem je bila tudi naši državi dana možnost, da se vključi v mednarodne projekte, ki jih FAO razvija samostojno, ali skupaj z mednarodno or- ganizacijo dela, mednarodno zdravstveno organizacijo in mednarodno zadružno zve- zo. Prav zaradi tega so se v Mozirju skrbno pripravili na obisk in odgovarjali na vpra- šanja o organizaciji kmetij- ske proizvodnje, o zdrav- stvenem in socialnem var- stvu posameznih kmetij ozi- rom.a kmečke družine. Udeleženci seminarja so si ogledali kmečko hišo v Sa- vinjskem gaju, zadrugo, obi- skali pa so tudi nekaj kmetij v Gornji Savinjski dolini. Delegati tega srečanja so obiskali tudi konjiško obči- no, kjer so se seznanili z or- ganizacijo prehrane šolskih otrok, ogledali pa so si tudi dve usmerjeni kmetiji. Tret- ja skupina, ki je obiskala na- šo območje, se je seznanila tudi s socialnim položajem kmečke žene v občini Šmar- je pri Jelšah. R. pantelk:: Ne bi smeii več zaposiovati neicvaiificiranili Icadrov Predsedstvo občinske konference socialistične zveze v Laškem je obravna- valo vprašanja zaposlova- nja v občini. Delegati iz po- sameznih delovnih organi- zacij so bili enotni v oceni, da brezposelnost v občini še ni problem, čeprav številke nezaposlenih kažejo na en- kratno povečanje čakajočih na zaposlitev, v primerjavi z letom 1978. Problematika je sprožila živahno razpravo med dele- gati, ki ugotavljajo, da niso zasedene kadrovske štipen- dije in da ne dobijo delavcev za nekatere profile. Tako na primer ]'metijska zadruga Laško letos ni mogla podeliti niti ene od petih štipendij za mesarja. Podobno je tudi v Dekorativni in v nekaterih drugih temeljnih organizaci- jah. V Papirnici bi potrebo- vali 30 delavcev, v Sopoti Radeče 15, podobno je tudi v Timu. Le delegat Menca je povedal, da letos ne bodo mogli zaposliti svojih štipen- distov. Poskrbeli pa bodo, da bodo ti dobili vsaj zača- sno delo drugje in bi prihod- nje leto, ko bodo zaključene nekatere investicije, te zapo- slili v trgovinski dejavnosti. Od okoli 90 nezaposlenih, jih je polovica mladih, skoraj petdeset je strokovno uspo- sobljenih. Problem pa je v tem, da njihova izobrazba ne ustreza profilom, po katerih je povpraševanje v delovnih organizacijah. Na listi pre- vladujejo ženske, med njimi je največ medicinskih sester, trgovk, kemijskih in gradbe- nih tehnic ter vzgojiteljic. Ker se položaj tudi v pri- hodnje ne bo spremenil, po- meni, da bodo mladi morali pričeti delati tudi na tistih delovnih mestih, ki ne ustre- zajo njihovi izobrazbi. Seve- da pa bo potrebno v zvezi s tem rešiti vTsto vprašanj, ki bi tem delavcem glede na sposobnosti in rezultate de- la, omogočili čim prej zapo- slitev na ustreznih delih in nalogah. Ne bi pa bilo prav, da le od mladih pričakujemo, da sprejmejo vsakršno zaposli- tev in se sprijaznijo s prekva- lifikacijo. V vseh delovnih okoljih bi morali omogočiti boljšim delavcem ustrezno nagrajevanje in napredova- nje, medtem, ko bi se slabši delavci morali sprijazniti s tem, da jih premestijo na ti- sta dela in naloge, ki jim gle- de na sposobnosti bolje ustrezajo. V razpravi so delegati iz delovnih organizacij opozo- rili tudi na to, da ne bi smeli več zaposlovati ljudi brez kvalifikacije, kajti danes so tehnološko že marsikje tako opremljeni, da tehnologija, čeprav gre za »najnižja« opravila, zahteva kvalifici- ran kader. Le tako lahko tudi vplivamo na izboljšanje ka- drovske sestave. Vznemirlji- vo dejstvo je, da je kadrov- ska sestava na listi čakajočih na zaposlitev boljša kot v de- lovnih organizacijah. VIOLETA V. EINSPIELER 23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Delavec bo rešil Gorenie (Nadaljevanje s 1. strani) Sozd Gorenje .je nastal leta 1976, v njem pa je enajst pro- iz\'odnih delovnih organiza- cij, dve delovni organizaciji skupnega pomena in interna banka. V SOZD Gorenje je trenutno zaposlenih 17.226 de- lavcev, poprečni mesečni osebni dohodek pa je 15300 din. Na zadnjem pogovoru s predstavniki republike so so- delovali vsi člani začasnega poslovodnega organa, direk- toiji zunanjih delovnih organi- zacij v sklopu Gorenja in pred- stavriiki skupščine občine Ve- lenje. Stvari so jasne: storiti je treba vse, da se najprej uredijo problemi v domači hiši, kjer pa ob akciji po boljšem, ne sme priti do malodušnosti pri de- lavcih. Le tem je treba vedno in sproti pojasnjevati o vsem, kaj se dogaja v velikem gigan- tu Gorenje. Po pogovorih v Gorenju smo dobili občutek, da je bilo to delo v prejšnjih letih prekrhko. Kako iz zagate? Večina sode- lujočih v razpravi (zlasti gostje) so se omejili na prisotnost de- lavca. Samo on bo lahko rešil potapljajočo barko. Ob tem pa se nehote postavlja vprašanje, kje je bil delavec pred leti, ko je Gorenje »cvetelo« in so mnogi delavci že takrat opo- zarjali na določene pomsinklji- vosti oziroma čeri, ki se pribli- žujejo. Njihov glas se je veči- noma izgubil v vetru. Herman Rigelnik: »Ukrepi družbenega varstva še niso v Z leve proti desni: Janez Basle, predsednilt Skupščine občine Velenje, Marko Vraničar, član začasnega poslovod- nega organa, Herman Rigelnik predsednik tega organa in Aleš lic, ki zdaj vodi (začasno) Gorenje TGO. V HINKOJERČIČ celoti uresničeni, ker nekatera delovna mesta še niso ustrezno zasedena. Sedanji podatki pa kažejo, da smo v Gorenju dobi- li dobre sodelavce. Pot bo kljub temu težja, saj je neugo- dna situacija tudi sicer tako doma kot v tujini. Vsi cilji mo- rajo biti naravnani na obstoj in rast SOZD Gorenje.« Marjan Osole: »Ta tovarna rabi oskrbo, ki v zadnjih letih peša. Poseben problem je pre- velik preliv delavcev iz pro- izvodnje v administracijo. Izhod je treba iskati v tistih proizvodih, ki bodo dajali več dinarskega in deviznega pri- liva.« Štefan Martinčič: »Izboljša- ti kakovost dela in ustvariti vzdušje za dosego boljših re- zultatov - to sta ključni vpraša- nji. Gorenje mora v lastnem ra- zvoju in programih ujeti rde- čo' nit, to pa bo težko, ker tre- nutno Gorenje nima nič poseb- nega v ognju. Priti mora do te- snejšega sodelovanja z Institu- tom Jožefa Štefana ter ostalimi podobnimi orgcinizacijami po Jugoslaviji.« Podobnih izjav je bilo še ve- liko, vse pa so izvenele v to, da je treba premagati težave in sprožiti nov polet Gorenja za dosego novih, boljših dosež- kov. Gorenje kljub težavam ima še vedno doma in v tujini ime, ki ga je treba ohraniti in še olepšati. TONE VRABL Na razgovorih v SOZD Go- renje Velenje so sodelovali predsednik skupščine SR Slo- venije Vinko Hafner, predse- dnik IS SR Slovenije Janez Zemljarič, predsednik sloven- skih sindikatov Marjan Oro- žen, vodja slovenske banke Metod Rotar, vsi s sodelavci, ki so se pogovarjali s člani za- časnega poslovodnega organa SOZD Gorenje, direktorji zu- nanjih delovnih organizacij v sklopu Gorenja in prestavui- ki skupščine občine Velenje. Beograjska banka v Mozirju Jutri, v petek 24. junija bodo v Mozirju odprli no- ve poslovne prostore agencije Beograjske ban- ke. Odkar je ta banka od- prla svojo poslovalnico v Žalcu, je njene usluge ko- ristilo veliko število obča- nov iz Zgornje Savinjske doline, med njimi največ obrtnikov in organizacij zdmženega dela. Prav za- radi tega bodo na pobudo Beograjske banke, ki je odkupila poslovne pro-. store v središču Mozirja, jutri odprli novo poslo- valnico. Varčevalci in uporabniki storitev Beo- grajske banke tako ob urejanju bančnih zadev ne bodo več vezani na dolgo pot do 2alca. Čudne SO včasih naše odločitve Delavci v zaravNlšču Rogaška Slatina so pozabili na solidarnost Zdrr.vilišče Rogaška Slati- na je nosilka razvoja turizma v občini Šmarje pri Jelšah. Ne gre torej le za razvoj te dejavnosti v Rogaški Slatini, temveč za širšo obvezo, po- skrbeti za razcvet turizma na tistih območjih občine, ki v razvoju zaostajajo, imajo pa lepe razvojne možnosti tudi za turistični razmah. Srednjeročni občinski planski dokument narekuje gradnjo gostišča v Kozjem. Kraj leži sredi spominskega parka Trebče, kamor v polet- nih mesecih prihaja na de- settisoče turistov, kjer raste industrija in delavsko nase- lje in kjer je veliko naravnih lepot. Vse to je in še marsi- kaj, ni pa v Kozjem primer- nega gostinskega objekta, kjer bi bilo mogoče turista zadržati, mu kaj ponuditi in mu zaželeti »na svidenje«. Vse to za dobro kraja in šir- šega Kozjanskega. Tudi Zdravilišče Rogaška Slatina, ki naj bi v Kozjem gradilo gostinski objekt, bi čez čas utegnilo potegniti kaj iz te obetavne zamisli, pa... Zataknilo se je pri delav- cih Zdravihšča Rogaška SLatina, pri neposrednih proizvajalcih, bi rekli, pri ti- stih samoupravljalcih, ki so tokrat narobe razmišljali in se tudi napak odločili. Odločanje o investicijah je sicer v pristojnosti delavske- ga sveta, a so se v zdravilišču odločili o gradnji gostišče v Kozjem razpravljati na naj- višji samoupravni ravni, na zborih delavcev v okviru te- meljne organizacije zdravih- ška dejavnost. Delavci so se na zborih od- ločili, da gostišča v Kozjem ne bodo postavili. Kot argu- mente so navajali težke po- goje gospodarjenja nizke osebne dohodke in splošno draginjo, zadolženost ob še nedokončani gradnji hotela >Sava<, manjkajoče objekte in turistično ponudbo, ki da v Rogaški Slatini še zdaleč ni popolna, zraven pa so se še bali, da bi turistični objekt v Kozjem ne bil rentabilen. Tem razmišljanjem sicer ni mogoče oporekati, razen ob tem pristaviti, da so zelo ozka, kratkega dometa in da dišijo po sebičnosti. Kocka pa je padla in gradnjo gostišča v Kozjem oo prevzel nekdo drug, saj je do danes zagotovljena že tretjina sredstev od predra- čunske vrednosti 36 milijo- nov dinarjev. Prav je, da so o investiciji odločali vsi delavci v temelj- ni organizaciji zdraviliška dejavnost. Svojo • samou- pravljalsko dolžnost so for- malno sicer opravili, se opri- jeli svoje pravice, na zrelost- nem izpitu pa padli. Solidar- nost se včasih pokaže v do- kaj čudni luči. Ko se bo čez nekaj let po- kazalo, kako napačne so bile napovedi delavcev v Zdravi- lišču Rogaška Slatina, se le- ti ne bodo mogh zgovarjati, češ da so bili o investiciji premalo seznanjeni. Teze za razpravo o primernosti grad; nje gostišča v Kozjem so bile razumljive in jasne. MARJELA AGRE2; Pokoi med ribjim živijem škoda le velika, krivci pa še niso uradno znani. Po zadnjem pomoru rib je nastala v Savinji, vse od izli- va reke Pake pa do Celja ve- lika praznina, ki je ne bo mo- goče tako kmalu nadomesti- ti- Na seji predsedstva ribi- ške družine Šempeter iz Sa- vinjske doline, kjer je bil pri- soten tudi predsednik celj- ske zveze ribiških družin so okvirno ocenili, da znaša škoda zaradi pomora rib na '^1 ha vodnih povTšin 3,5 mi- lijona dinarjev. V imenu šempeterskih in celjskih ri- bičev so tudi zahtevali, da l^rivec tega dejanja dobi ime in priimek. Za uradno ocenitev škode So ribiči zaprosili zavod za ■"ibištvo, kajti nemogoče je bilo ugotoviti, koliko rib je dejansko poginilo. Do one- snažitve vode je prišlo v noči petka. 10. junija do sobo- ko pa zaradi premočno "Onesnažene in po žveplu ^nirdeče vode ni bilo mogo- če ugotavljati poginov. Tako je komisija pri RD Šempeter pričela z delom v nedeljo in do torka so našli in zagrebli 128 sulcev, 618 merskih po- strvi, 278 lipanov in tudi veli- ko število cyprinidov (belih rib), vsega skupaj preko 1400 kosov. Koliko večje je bilo to število, dokazuje podatek, da so še v petek v Celju po- tegnili iz vode 14 sulcev in precej lipanov. Ribiči so oce- nili, da od izliva Pake pa vse do Orle vasi v Savinji ni več žlahtnih rib, salmonidov. Uradno krivec še ni znan, po zapisniku RD Šoštanj in ugotovitvah delavcev milice iz Titovega Velenja pa so bile 11. junija zapornice deponije odpadne vode v termoelek- trarni Šoštanj odprte. Torej malomarnost in neodgovor- nost tistih, ki odgovcirjajo za to deponijo. Kakorkoli že, ri- biči menijo, da so lokalni or- gani pri odkrivanju krivca nemočni in so za pomoč za- prosili pristojne republiške organe. Pri zavodu za var- stvo voda pa so zaprosili tudi za analizo vode, kajti sumijo, da je bila ob porečju Savinje onesnažena tudi talnica, s tem pa ogrožena tudi pitna voda. Klicom na pomoč ribičev ribiških družin Pake, Šem- petra in Celja bi se torej mo- rali odzvati vsi, ki jim je kaj do ohranitve našega okolja, pa tudi našega zdravja. To- krat je škodo spet utrpelo ri- biško društveno delo, tisoče prostovoljnih delovnih ur je bilo zastonj opravljenih. Ali res mora biti ogroženo tudi zdravje ljudi, da bodo pri- stojni pričeli iskati rešitve? Verjetno ne, kajti primer je dovolj poučen, saj do izpusta deponije ni prišlo prvič in bo verjetno tudi v prihodnosti še kdaj potrebno odpreti za- pornice. RADO PANTELIC TEDNIKOV INTERVJU Radost je v tem, da korisUš sočloveku Spominjam se živo, kot i>i se zgodilo včeraj. A bilo je že pred leti, ko je sredi do- poldneva stopila v pisarno družbenega pravobranilca samoupravljanja Rudija Peperka starejša ženička, vsa objokana in tresoč se. Kure da ji kradejo sosedje, je povedala, nagajajo ji. Kaj naj stori? To seveda ni tipičen pri- mer iz delovne prakse druž- benega pravobranilca, a po svoje nazorno priča, po kakšne nasvete vse, so se na to sorazmerno novo institu- cijo našega političnega si- stema obračali ljudje. Ledi- no je zaorala pred osmimi leti, ko sta bila imenovana republiški družbeni pravo- branilec samoupravljanja in pa Rudi Peperko kot družbeni pravobranilec sa- moupravljanja v občini Ce- lje. NT: Po osmih letih de- la se ti je iztekla funkcija družbenega pravobranil- ca samoupravljanja. Dolgo se je ugibalo, kje boš delal poslej... R Peperko: Za vse radove- dne: na repubUških sindika- tih. NT: Šušljalo se je tudi, da v širšem celjskem okolišu nisi mogel dobiti ustreznega delovnega mesta, da si zato odšel. R. Peperko: Ce je vpraša- nje provokativno, potem za- nikam., da je to res. Ce pa je namicn vprašanja prikazati nek odnos do delavca, ki je več let opravljal odgovorno delo za ljudi - potem bi lah- ko šušljanju celo pritrdil. Kajti res je, da se me je tako ali drugače otepal tisti del posameznikov, s katerimi sem prihajal pri izvrševanju svoje funkcije - to pa je za- ščita samoupravnih pravic delavcev in družbene lastni- ne - v konflikt. NT: Zakaj torej Uub- Ijana in republiški sindi- kati? R. Peperko: Želel sem ostati vsaj približno pri vse- bini tistega dela, ki sem ga opravljal v zadnjih osmih le- tih. Iz.ziv pa je tudi strokov- no izpopolnjevanje, kar se- veda ni od muh. NT: Osem let je dolga doba, posebej za funkci- jo, kakršno si opravljal ti. S kakšnimi občutji si prihajal, ko si bil imeno- van za družbenega pra- vobranilca samouprav- ljanja in s kakšnimi ob- čutji odhajaš? R. Peperko: Pred osmimi leti nisem niti približno ve- del, kakšno delo me bo čaka- lo. Tedaj sva bila le dva druž- bena pravobranilca samou- pravljanja v Sloveniji, kajti ta institucija se je pričela še- le uveljavljati v našem poli- tičnem sistemu. Razmišljal sem, če je delo, ki ga oprav- ljam, politično ali strokovno, ali pa gre preprosto za po- dvajanje dela, ki ga že oprav- ljajo sindikati, SDK, inšpek- cijske službe in drugi. Danes je moj pogled na delo, ki sem ga opravljal zadnjih osem let, seveda drugačen. Danes vem, da sem vsaj z drobnim kamenčkom prispeval h gradnji načela o svobodnem združenem delavcu in na do- ločen način pomagal pri uve- ljavljanju te nove institucije. Seveda pa me ob odhodu spremljajo različni občutki. Zal mi je na primer za ljud- mi, ki so dnevno prihajali po nasvete, pa tudi za mnogimi. s katerimi sem po družbeno- politični plati sodeloval. Po svoje je bila naimreč vzne- mirljiva misel in izziv delu dejstvo, da sem pomagal pri uresničevanju družbenoeko- nomskega položaja delavcev in skušal preprečevati po eni strani kršitve predpisov, po drugi pa rušenje etičnih in humanih odnosov med ljudmi. NT: Bistvena značil- nost pri opravljanju tvo- jega dela je bila, da si vsakodnevno prihajal v stik z mnogimi ljudmi. Kaj lepega in kaj grenke- ga ti lahko take vrste de- lo pusti? R. Peperko: Radostna pri tem delu je zavest, da kot človek in kot predstavnik. političnega sistema koristiš sočloveku, ki je v stiski. In če je tako, potem si koristen tudi sistemu samemu in nje- govem razvoju. Grenak pa je bil po drugi strani občutek, da so se predvsem tisti, ki so bili najbolj poklicani, da bi pom^agali razreševati proble- me, včasih obnaš^i kot oblastniki in so poskušaU s prikritimi grožnjami vplivati na spremembo mojega rav- nanja. NT: Krog tvojih znan- cev je zelo velik. Pa imaš ob tolikih znancih tudi veliko prijateljev? R. Peperko: Pravijo, da je človek bi-ez prijateljev jalov. To je res. A moje delo mi objektivno ni dovoljevalo, da bi imel veliko prijateljev. Zato jih imam zelo malo, a tiste res pristne. Res pa je tudi, da moraš imicti za prija- telje čas; jaz pa ravno časa nisem imel nikoli prav ve- liko ... NT: Ti je dejstvo, da je marsikateri človek, ki je bil v stiski, preprosto re- kel: »Pa grem k Peper- kul« kdaj dajalo obču- tek, da imaš vendarle ze- lo veliko skritih prijate- ljev? R. Peperko: To. da so lju- dje preprosto poistovetili moj priimek s funkcijo, ki sem jo opravljal, je v prete- klih letih povzročalo mnogo hude krvi. Očitke sem dobi- val predvsem od ljudi, ki so vodili ali bili v vodstvih naj- različnejših institucij, pa tu- di od mnogih odgovornih delavcev. Zame pa je to po- menilo zadovoljstvo in obre- menitev obenem, kajti ljudje so ob vsakršnih priložnostih terjah predvsem to, da jih poslušam in razumem kot človek in jim po močeh tudi- pomagam. Vsem. ki so mi ta- ko vedenje očitali, sem že povedal, da bi bil vesel, če bi delavci pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti institucije poosebljali. DAMJANA STAMEJCIC 6. STRAN - NOVI TEDNIK mmmmammmmmmmmm 23. JUNIJ 1983 Za praznik nov gasilsiii dom v Nazarjah, središču indu- strije v Gornji Savinjski doU- ni so ob praznovanju prazni- ka krajevne skupnosti pre- dali namenu nov gasilski dom, katerega vrednost pre- sega milijardo starih dinar- jev. V tednu, ko so se spomi- njali prvega množičnega od- hoda mladih fantov v parti- zane, so organizirali še vrsto kulturnih in športnih prire- ditev, podelili pa so tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom, društvom. Z otvoritvijo novega gasil- skega doma so v Nazarjah dobili še en porriemben ob- jekt, ki so ga v tem trenutku rtajbolj potrebovali. Po- membno je tudi, da dom sto- ji blizu velikega kompleksa lesno predelovalne industri- je Glin Nazarje, s čimer bo v slučaju požara omogočena hitra, pravočasna intervenci- ja. Tako kot pri izgradnji De- lavskega doma in vsega, kar so v Nazcirjah naredili v pre- teklih letih, so tudi pri tej investiciji poleg drugih z de- lom in sredstvi pomagali krajani in delovne organiza- cije, s prostovoljnim delom pa so se še posebej izkazali gasilci društva iz Nazarja, Glina in GD Gorica ob Dre- ti... Ob otvoritvi gasilskega doma je za prizadevno delo v gasilskem društvu pet gasil- cev prejelo republiška, prav toliko pa tudi občinska odli- kovanja. Priznanja krajevne skup- nosti so prejeli: Anton Bi- tenc, Jože Bitenc, Ivan Blat- nik, Marjan Dobrave, Ro- man Krajner, Avgust Križ- nik, Franc Planovšek. Jožica Pečovnik, Anica Spende, Osvald Šverc, Zdravko Tevž in Jože Urank. R. PANTELIC Ceste In vodovod pridobitve v Vojniku že drugič sta krajevni skupnosti Vojnik in Skofja vas praznovali krajevni praznik skupaj. Prvič je bi- lo lani v Škofji vasi, letos pa je prišel na vrsto Vojnik in tako bo tudi v bodoče. Pripravili so bogat pro- gram, ki je trajal ves teden. Medtem, ko je bila prva po- lovica tedna namenjena izk- ljučno športnim priredi- tvam, veselemu večem in otvoritvi razstave, pa so v drugem delu otvorili nekaj novih pomembnih komunal- nih objektov, ki so jih zgradi- li iz sredstev samoprispevka ter prostovoljnim delom kra- janov. Tako so pridobili no- ve ceste Bratov Jančar v Voj- niku, asfaltirali doslej maka- damski odsek Vojnik-Š- martno, obnovili ceste v Ro- ve, Male Dole in Crešnjevec do križišča Jankove. Izred- nega pomena je tudi pridobi- tev vodovoda v Arclinu. Marjan Pojavnik, predsednik sveta KS Voj- nik: »Pri letošnjih komunal- nih delih so krajani opravili več kot 800 prostovoljnih ur. Pridobili smo tudi obnovlje- no banko. Zdaj že razmišlja- mo o novih akcijah. Največji problem je obnova kulturne- ga doma ter telovadnica Par- tizana. Letos smo pridobili 25 telefonskih priključkov v razširjeni centrali. Priprav- ljamo adaptacijo Merxove tr- govine. Poteka tudi akcija za predajo pokopališča Komu- nalnemu podjetju v Celju v nadaljne upravljanje. Sanira- ti moramo plazove Bovše, Konjsko, Gabrovec, razširiti pošto. Do leta 1990 načrtuje- mo novo telefonsko centralo s 700 priključki za potrebe Vojnika, Smartna, Frankolo- vega in Strmeča. Razmišlja- mo o novi veleblagovnici, re-' gulaciji Hudinje, že omenje- ni skrbi za kulturni dom in dom Partizana, kako bo z za- zidalnimi conami...« TONE VRABL Brigadlrjl- krvodajalcl Nesreča rudarjev v Alek- sincu je pretresla tudi mla- de na zvezni mladinski de- lovni akciji Kozjansko 83. Razmišljali so, kako bi tudi oni lahko pomagali, čeprav daleč stran, so se odločili za krvodajalsko akcijo. V torek zjutraj, na deže- ven dan, ko tako ali tako ne bi mogli na delovišče, je av- tobus iz brigadirskega na- selja Jože Perčič v Šentvi- du pri Planini odpeljal na transfuzijski oddelek v celjsko bolnišnico 33 briga- dirjev. Tako so znova doka- zali, da vedo za humanost in solidarnost ih da so se je v veliki meri naučili prav v brigadirskih vrstah. V Letušu zaključili praznovanje »Od lanskega do letošnje- ga praznovanja je bilo delo v naši krajevni skupnosti za- dovoljivo. Asfaltirali smo od- sek ceste v dolžini 150 m, na desnem bregu Savinje gradi- mo vodovod za 40 gospodinj- stev, pridobili pa smo tudi 12 telefonskih priključkov,« je, dejal predsednik sveta KS Janez Brinovec. Podelili so priznanja, ki so jih prejeli Rudi Navodnik, Anton Ma- rovt in Zora Dobnik, ki je prejela še posebno priznanje in nagrado za 30 letno uspeš- no delo" v društvih in organi- zacijah za poučevanje na po- družnični osnovni šoli Le- tuš. Bronasta priznanja OF pa so prejeh Drago Cizej, Ja- ni Omladič, Norbert Rezar in Marija Jager. Za uspehe, dosežene v le- tošnjem letu, so prejeli tudi republiško priznanje sekre- tariata za ljudsko obrambo Slovenije, za ustvarjalno de- lo ter dosežene uspehe pri razvijanju splošne ljudske obrambe. Na sliki: Zora Dobnik ]e- poleg priznanja krajevne skupnosti prejela posebno nagrado za 30-letno uspešno delo v kraju. T. TAVCAR Dan civilne zaščite v Preboldu Osrednja vaja civilne zaščite v žalski občini je bila prejšnjo soboto v Preboldu. V vajah so sodelovale enote civilne zaščite iz organizacije združenega dela in krajevne skupno- sti. Prva ocena je, da je taktična vaja uspela, v naslednjih dneh pa bodo o uspešnosti vaje pripravili še obširnejšo analizo, ki bo prav gotovo opozorila tudi na nekatere po- manjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. J. V. Razstava Izdelkov konjiških malčkov v otroških vrtcih se otroci nauče lepih reči, še zlasti so zanimivi njihovi likovni izdelki. V tem času so sicer v večini vrtcev pripravili letne razstave, v Slovenskih Konjicah pa so pripravili v avli kulturnega doma tudi razstavo izdelkov vseh otroških vrtcev v občini. Takšno razstavo so pripravili prvič in radovednih obiskovalcev ni manjkalo. Številne po- glede pa je pritegnilo tudi izložbeno okno z umetni jami najmlajših. Vaja dela mojstra Ob lepem vremenu se učenci osnovne šole Franja Malgaja iz Šentjurja za uro likovnega pouka napotijo v naravo. Slika- nje, oziroma risanje na prostem ima svoj mik, samo roka včasih kar noče ubogati, zato mora biti tudi radirka vselej kje v bližini. Sicer pa velja, da vaja dela mojstra: MATEJA PODJED Srečanje starejših krajanov Vitanja v Vitanju se bodo spet zbrali starejši krajani. Krajevna organizacija Rdečega križa tako ohra- nja že nekajletno vsem ljubo srečanje starejših s predstavniki kraja in mla- dimi. V krajevni skupno- sti živi 205 krajanov, ki so že dopolnili 70 let, večina med njimi pa se bo goto- vo odzvala povabilu na nedeljsko srečanje. Delovno v Lokrovcu - Dobrava o tem sta pripovedovala predsednik sveta KS Ostrožno Drago Hempt (na sliki desno) in tajnik KS Ostrožno Pavel Sotenšek: Krajevna skupnost Ostrož- no ima 2580 prebivalcev, v njej pa so trije večji zaselki: Lopata ima 600 prebivalcev, Dobrova 800 in Lokrovec 600. Gre za pretežno kmetij- sko področje, kjer še posebej prednjači Lokrovec, med- tem ko je tega nekoliko manj na Dobrovi. V Lokrovcu in na Dobrovi je trenutno 28 re- gistriranih in neregistriranih traktorjev ter cela vrsta dru- ge kmetijske mehanizacije. Leta 1979 so dobili prvi te- lefon, danes pa je v Lokrov- cu že 18 telefonskih priključ- kov in nekoliko več na Do- bravi. Imajo tudi odbor za SLO. K Lokrovcu spada še Mir- na dolina z desetimi hišami in vodo na »štepih«, Dobro- vo delimo na Zgornjo pri Smartinskem jezeru in Spodnjo Dobrovo, na spod- nji strani avto ceste pa je še zaselek Dobrova vas. . Med večjimi komunalnimi deli v letošnjem letu je uredi- tev ceste v dolžini 750 me- trov do Smartinskega jezera. Tam je strnjeno naselje in ob njem prašna cesta, pa veUk promet. Krajani so se odloči- li, da bodo problem rešili ta- ko, da bodo sto starih milijo- nov »vzeli« iz tretjega občin- skega samoprispevka za kra- jevne ceste in ga namenili za to cesto. Pa tudi sami bodo prispevali denar. Cesta naj bi bila gotova v dobrem tednu. Ob tem bodo poskrbeli še za krajevno cesto z odcepom Seničar v dolžini 120 metrov. Sredstva bodo dobili iz ob- činskega samoprispevka. Vse delijo s prispevkom kra- janov in ostalih ter s prosto- voljnim delom. Elektrifikacijo so si s svoji- mi prispevki sami zagotovili. Iz referendumskega progra- ma je za KS Ostrožno name- njenih deset milijonov dinar- jev, od tega za Ostrožno in Lopato po dva milijona, prav toliko za Lokrovec in štiri milijone za Dobravo. Ta sredstva so in bodo porablje- na za ceste in kanalizacijo. Največji problem pa pred- stavlja pomanjkanje vode, ki jo vozijo s cisternami. To bo ena najzahtevnejših nalog v prihodnjih letih. T. VRABL z avtovlakom letos tudi prikolice Iz turistične poslovalnice TTG so nam sporočili, da z današnjim dnem tudi v Celju sprejemajo rezervacije za avto- vlake, ki v počitnicah vozijo v Split in Pulo. Avtomobile in letos prvič tudi prikohce, bodo nakladali v Mariboru, samo osebne avtomobile pa tudi v Celju, v kolikor bo interesentov za posamezni dan vsaj 10. Zanimanje za prevoz z avtovlaki je veliko, tako da so zmogljivosti prevoza prikolic za julij že skoraj zasedene. Okvirna cena prevoza avtomobila v eni smeri je do F*ule 817 din, do Splita pa 1207 dinarjev. Popusta pri ceni po- vratne vozovnice za prevoz avtomobilov ni. 1000 km po Sloveniji 12 članov kolesarske sekcije EMO Celje je od prejšnjega petka do torka zvečer prevozi- lo s kolesi 1000 kilometrov po Sloveniji. V akciji so sodelova- li: Miran Prezelj, Emil Gregor- čič, Roman Kristan, Renato Vrečar, Srečko Audič, Rudi Jure, Daniel Grubenšek, Sreč- ko Smeh, Črtomir Kos, Rudi Skapin (zdravnik), Igor Mer- nik in Drago Zulič, v »kartci« pa jih je spremljal in za njih vsestransko skrbel Fran j o Pe- temel. Štartali so pred poslov- no zgradbo EMA v Celju, pot dolgo 1000 km pa končali na Tomšičevem trgu v centru Ce- lja. TV 23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Pri avtomobilskem zavarovanju ne pozabimo na prikolice in dodatno opremo Čeprav fe avtomobilsko zavarovalne meti mlajšimi vrstami zavarovanj, pa ventlar lahko govorimo o aokaj visoki zavarovalni kulturi Za zavarovanje vozila ob- staja kasko zavarovcinje, s katerim lahko lastnik oziro- ma voznik v celoti aU delno zavaruje svoje voidlo. Pri za- varovalni skupnosti TRI- GLAV, Območni skupnosti Celje lahko sklene poLno ka- sko zavarovanje z izbiro pri- mernih lastnih deležev (od- bitnih franšiz) v nošenju ne- varnosti ali pa delno kasko zavarovanje. Pri delnem ka- sko zavarovanju je obseg za- varovalnih nevarnosti manj- ši, vendar je glede na premi- jo dostopno vsakomur in je kar dobro nadomestilo pol- nemu kasko zavarovanju. Polno kasko zavarovanje zagotavlja zavarovalno za- ščito pred uničenjem, po- škodovanjem ali krajo za- varovanega vozila, v zvezi s temi nevarnostmi pa tudi stroške prevoza vozila do mehanične delavnice ali do doma. Poleg prometnih ne- sreč, ki so najpogostejši ra- zlog poškodovanja ali uni- čenja vozila, ne manjka tu- di drugih nevarnosti, ki so vključene v zavarovanje in nam na vozilu lahko pov- zročijo škodo. To so lahko požar, vihar in podobno. Poudariti kaže, da daje za- varovalna skupnost TRI- GLAV do 40 odstotkov po- pusta za dobre voznike, prav tako je znano da daje zavaro- valna skupnost TRIGLAV po 10 odstotkov popusta na leto na zavarovalno premijo tistim zavarovancem, ki niso uveljavili škod iz svojega av- tomobilskega zavarovanja. Ponavadi je tako, da ima- mo pri zavarovanju avtomo- bila, pa naj gre za polno ali delno kasko zavarovanje, v mislih vedno osebna vozila. Ni odveč spomniti se, da takšno zavarovanje lahko sklenemo za traktor, delovni stroj in drugo, pri čemer je pri delovnih strojih z dopla- čilom mogoče še zavarovati ga proti strojelomu. Četudi letos ne bomo na veliko dopustovali, pa so tu- di nasprotna mnenja, da si bomo Slovenci privoščili približno enako morsko ali planinsko dopustovanje, Morda bomo zaradi bencin- skih bonov ubrali krajše raz- dalje. Kljub temu bomo mo- rali upoštevati, da je počitni- ških prikolic na naših cestah in vsakršnih letoviščih vse več in zaradi mnogih nevar- nosti potrebujejo ustrezno zavarovcdno zaščito. Tudi za prikolico lahko sklenemo polno kasko zavaovanje. Ta- ko znaša za prikolico, ki sta- ne na primer do 150.000 di- narjev, premija za polno ka- sko zavarovanje letno 1.886 dinarjev z lastnim deležem 1.000 dinarjev. Za prikolico, ki je ne prevažate, pa lahko sklenete zavarovanje delne- ga kaska, pri čemer v nave- denem primeru plačate za- njo komaj 378 dinarjev letne premije. Tudi dodatno avtomobil- sko opremo, ki odstopa od serijske izdelave vozila, lah- ko vključite v zavarovanje. Ob polnem kasko zavarova- nju vozila znaša letna premi- ja za dodatno opremo 4,45 odstotka od dogovorjene za- varovalne vsote, to je od vre- dnosti zavarovane dodatne opreme. Sicer pa si danes pobliže oglejmo delno kasko zava- rovanje, ki je med zavaro- vanci in sklenitelji avtomo- bilskih zavarovanj manj poznano. Najprej naj pou- darimo, da ne bo pomote, da je s tem zavarovanjem mo- goče zavarovati pred nevar- nostmi, ki se zavarujejo s polnim kasko zavarova- njem, v nobenem primeru pa ne za škode iz prometne nesreče. Kadar pa imate vključeno v zavarovanje delenega ka- ska nevarnost tatvine vozi- la, so vanj vključene vse škode, ki nastanejo v zvezi z njo (tudi prometna ne- sreča). Ob sklenitvi zavarovanja se dogovorite za zavarovalno kritje v okviru ene ali več skupin nevarnosti; - pred nevarnostmi poža- ra, ekspolozije, strele, vihar- ja, toče, snežnega plazu, ma- nifestacij, padca letala ali ta- tvine; - pred nevarnostmi ra- zbitja stekla na motornem vozilu (razen stekla luči in ogledal) in tudi škode, ki jo povzroči divjad in domače živaU; - proti nevarnosti razbitja stekla na osebnem motor- nem vozilu, razen stekla svetlobnih teles in ogledal - zavarovanje za stroške vleke oziroma prevoza oseb- nega vozila, ki so posledica okvare ali prometne nesreče, ter stroške vrnitve oseb, ki so se vozile v poškodovanem vozilu, vendar največ do šte- vila registriranih mest. Ta oblika zavarovanja av- tomobilskega kaska vam po- kriva celotno škodo, brez lastnega deleža (franšize). Pa še nekaj podatkov, ki nam jih je za celjsko območ- no zavarovalno skupnost Triglav posredoval vodja od- delka avtomobilskih zavaro- vanj Tone Pavšer. Lani so združena sredstva iz kasko zavarovanja presegla 86 mili- jonov dinarjev, od tega je bi- lo v 1.912 zavarovalnih, ško- dnih primerih, izplačanih 56,5 milijonov dinarjev. Za- varovalniški delavci poudar- jajo, da vsa združena sred- stva vendar niso namenjena zgolj za izplačila škod, am- pak jih znaten del usmerjajo v preventivo, za večjo pro- metno varnost in za vzgojo. ANGELOSBAŠ SAVINJSKI SPLAVARJI 46 od začetka 20. stoletja do 1941 'Cerkveni krst, poroka m pogreb so bili do nemške okupacije 1941 povezani z vpisom v matično knjigo in tako tudi po zakonu obvezni.) Od božjih poti so hodili v času stare Jugo- slavije največ na Brezje, medtem ko so predvsem v obdobju avstro-ogrske monar- hije marsikdaj romali na Višarje. Za leta iied svetovnima vojskama je sporočeno, da ^' zgornji Savinjski dolini in Zadretju »radi obiskujejo božje poti. katerih je v bližini dovolj". Naj povemo to neposredneje: po- gosto so hodili na božje poti tudi v Novo Štifto, Kokarje, Mozirje-(k sv. Roku) in na .^ele vode. Redkejša so bila po ohranjenem Ustnem izročilu romanja na Limbarsko go- ■"o. v Nazarje, na Goro Oljko in v Celje (k sv. Jožefu). Na božjo pot so hodili (povečini Peš) skorajda vsako leto. Ponajveč so roma- li v večjih ali manjših skupinah (prav tako Po več družin skupaj, pa tudi skupine iz več •krajev). Izpričano je. da so hodile na božje Poti v splošnem bolj ženske kakor moški. . Glede nagibov za udeležbo na božjih po- ^'h je med mlajšimi po ohranjenem ustnem '2ročilu daleč prevladovala želja po bližjih ^tikih z dekleti oziroma fanti, ki je bila v ^otnačem kraju precej težje in manj ure- sničljiva kakor na romanjih. Sicer so hodili |ia božje poti v veliki men zavoljo izletov ali l^rizma, ki se je ponašal z dolgim izročilom, ^ko da je romanje v tem primeru pomenilo tradicionalno vrsto družabnega življenja in razvedrila, ki je bilo oboje združeno z večjo ali manjšo spremembo okolja. Šele za temi nagibi so bile koristi, ki so si jih obetali od udeležbe na božjih potih, in pa občutek verniške dolžnosti za romanje. Vernost v zgornji Savinjski dolini in Za- dretju, kakor smo jo ugotovili za leta med svetovnima vojskama, se je po ohranjenem ustnem izročilu nekoliko razločevala od do- be pred prvo svetovno vojsko, ko so se tamkajšnji prebivalci še nekaj številneje in redneje ali pogosteje udeleževali -kultnih dejanj«. Nakazana sprememba pa na tem ozemlju in na splavarskih vožnjah ni bila enotna. Medtem ko je šlo v zgornji Savinj- ski dolini in Zadretju v navedenem pogle- du le za majhne razločke, so bili na splavar- skih vožnjah ti razločki večji. V slednjem primeru ni šlo toliko za to, da so na splavih ob redkih nedeljskih postankih samo vča- sih hodili k maši, ker je to bilo le do neke meje mogoče, temveč za določeno opušča- nje molitve pri jedi, deloma pa tudi opušča- nje križanja pri tej priložnosti. Takšne ra- zmere pred prvo svetovno vojsko na spla- varskih vožnjah v poglavitnem niso sporo- čene, prav tako ne med svetovnima vojska- ma v splavarskih naseljih ali domovih, se pravi tudi po vrnitvi s splavov ne. V okviru pričujoče obravnave se ni treba ukvarjati z vprašanjem, kaj je povzročilo nakazani razvoj v obsegu vernosti (ki je bil po prvi svetovni vojski na Slovenskem splošen), pač pa moramo razložiti zadevne razmere na splavarskih vožnjah. - Vernost, kakor smo jo spoznali v zgornji Savinjski dolini in Zadretju v času stare Jugoslavije, je sestajala iz določenega izpolnjevanja da- nih cerkvenih norm, ki so bile močno zako- reninjene in bolj ali manj stroge narave. Ljudje so se ravnali po teh normah deloma zavoljo samih norm, deloma pa zavoljo so- cialnega priznanja, ki ga je prinašalo takšno ravnanje (število slednjih je bilo razmero- ma zelo visoko). Ta podoba je docela umlji- va. saj so bila dejanja, ki je bilo o njih spregovorjeno, tako rekoč vsem na očeh. Drugače pa je bilo na splavarskih vožnjah. Tu se je potrjevalo pravilo, da ustreza konformno ravnanje stopnji njegove javno- sti. Neposredneje: kjer je skupaj manjše število ljudi, ki se vrh tega pobliže poznajo, je stopnja javnosti pri njihovem ravnanju ali možnost socialne kontrole manjša: to pa dovoljuje odmike od konformnega ravna- nja. Natanko tako je bilo z.vernostjo ali. bolje, z molitvijo na splavarskih vožnjah. Medtem ko so doma molili pri jedi že zavo- ljo otrok, katerim so dajali ustrezen zgled, predvsem pa zato, ker je vedelo o tem sko- rajda vse naselje, so bili splavarji (po dva. štiri, do šest) na vodi sami med seboj, ne da bi kdo drug spremljal njihovo početje. V takšnem okolju se je lahko nakazano naza- dovanje vernosti kazalo drugače kakor v domačem kraju, kjer je bila socialna kon- trola v tej smeri mogoča do malega zmerom in povsod. Samo po sebi se razume, da je bila obravnavana sprememba omejena po veliki večini na mlajše splavarje: ti so bili dosti manj pod vplivom starejšega izročila kakor starejši splavarji, ki se je njihova ver- nost precej dokončno oblikovala še pred prvo svetovno vojsko. Nadalje je molitev na splavih v vseh dobah nekoliko omejeva- lo to. da je štelo okolje na vožnji za preho- dno, zlasti pa to, da je bilo splavarsko delo takšne narave, da je bilo treba zavoljo njega m.arsikdaj pretrgati vse druge opravke na splavu in se usmeriti k enemu samemu opravilu ali h kar.najbolj zbrani vožnji. V Šmartnem ob Dreti so obložili rezana splava z deskami (ok. 1933) 8. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1982 V SLG Celje - »za vsakogar vse!« Zadovoljni gledalci in ustvarjalci Pogovor z gledalci o izte- kajoči sezoni, ki ga že vrsto let zaportKl pripravlja SLG Celje, je tudi letos potekal v razmeroma ozkem krogu udeležencev, vendar pohval- no s strani sodelujočih o de- lu gledališča v pretekli sezo- ni. Se posebej so bili v gleda- lišču veseli pohval s strani organizatorjev kulturnega življenja, ki so poudarili, da zlasti v zadnjih dveh sezonali z-animcinje z^ delo gledališča v njihovih okoljih raste in da je vse manj tistih, ki bi bili po predstavah v SLG neza- dovoljni. Govorili so tudi o tem, da se je zanimanje za odprte vstopnice povečalo tudi z.a 100 odstotkov. Upati je torej, da se bo ta interes občinstva z.a gledališko ustvarjanje v prihodnji sezo- ni še stopnjeval. Dmgo kar je pokazala okrogla miza pred tednom dni, je ta, da je bila sezona v celoti izredno pestra in kvali- tetna. Pri večini je prevlado- valo mnenje, da je bila naj- uspešnejša predstava Ama- deus, da pa tudi ostale niso bile nič manj kvalitetne, če- prav nekatere manj odmev- ne: niti Let na mestu, kakor tudi ne Rajanje, Mor. pol. kvalif. tov. Gubca, za katero je bilo posebej poudarjeno, da je bila izredno aktualna in pogumna in da je posebne vrednosti tudi sodelovanje SLG s Cankarjevim domom, v katerem so poleg Gubca realizirali tudi Vaje v slogu. Lepo je bila sprejeta tudi otroška predstava Magnetni deček, za katero so sicer uči- telji zatrdili, da so jo mladi iz različnih socialnih in geo- grafskih okolij dokaj različ- no sprejemali. Razprava je potrdila, da je gledališče tudi v sezoni 82/83 s svojimi osmimi različnimi uprizoritvami opravilo po- membno kulturno poslan- stvo tako v domači hiši kot na gostovanjih, ki jih je bilo letos skoraj 40 odstotkov. V gledališču so z doseženim za- dovoljni predvsem zato, ker je bilo zadovoljno občinstvo. H kulturni ponudbi v osred- nji gledališki hiši pa je po- trebno prišteti tudi 129 pred- stav drugih gledališč, tako da so bili gledalci informira- ni tudi o ustvarjalnosti dru- gih gledaliških hiš, kar je da- lo gledališki sezoni svojevr- sten pečat. Z repertoarjem za nasled- njo sezono, o čemer so tudi govorili na skupnem sreča- nju, pa želi SLG Celje nada- ljevati začrtano pot pod ge- slom: "7.a vsakogar vse« in ne »za vsakega nekaj.« MATEJA PODJED Paragrafizem ali ekonomska ukrepomanija Razstava karikatur B. Zupančiča v razstaviščnem prostoru delpvne organizacije Libela Ce Ije je do 13. julija odprta razstava karikatur B. Zupančiča ir sicer gre za kolekcijo karikatur na temo GOSPODARJI BESED. Obisk glasbenikov iz Čuprije Sodelovanje s pobratenim mestom Čuprijo se doboro razvija. Srečali so se predstavniki Glasbene pole »Dušan Skovran« in kolektiv celjske glasbene šole, ki jih je sprejel v nedavno na novo urejeni stavbi. Glasbeniki so s tem vTnili obi.sk. Pi-i tem ne gre samo za srečanje kolektivov, temveč tudi za izmenjavo strokovnih izkušenj in spoznavanje kulture enega in drugega mesta. Gostje so obiskali Pokrajinski muzej, in Logar- sko dolino. Goste je spremljal in jih seznanil z življenjem in delom Celja- nov, podpredsednik IS Janko Poklic, ekskurzije pa se je udele- žil tudi predsednik občinske konference SZDL Drago Medved. RavTiatelj celjske glasbene šole prof. Vid Marčen pa je orisal vizijo razvoja glasbenega šolstva v sklopu kulturnih prizadevani mesta Celja. STEFA ZVIŽEJ Nasprotia med dejanskim in načrtovanim Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je edina samo- stojna knjižnica v občini in je splošnoizobraževaina. Po naravi in obsegu dela pa knjižnica Edvarda Kardelja v Celju opravlja tudi naloge, ki sodijo sicer med naloge šolskih, univerzitetnih in zlasti specialnih knjižnic. Podatki kažejo, da nad polovico uslug bralcem na našem območju opravi splošna izobraževalna knjižnica, ki je stro- kovno dovolj sposobna pripraviti ustrezne kataloge tudi za študijsko gradivo v slovenskem in v tujih jezikih. V občini Celje bi moralo biti vodilo, da knjižnica Edvarda Kardelja opravlja v precejšnji meri izposojo gradiv, ki so potrebna, ne samo pri splošnem izobraževanju, temveč zlasti pri univerzitetnem izobraževanju. To pomeni, da opravlja tudi v določenem obsegu naloge šolskih in specialnih knjižnic ter univerzitetne knjižnice. Ne bi bilo smotrno in gospodarno, če bi bile v vseh občinah knjižnice s toliko strokovnega kadra, s študijsko literaturo in literaturo v ostalih jugoslovanskih jezikih. Upoštevati pa je tudi treba potrebe delovnih organizacij in drugih uporabnikov strokovne Literature, ki se jim ne iz- plača imeti lastno strokovno knjižnico, urejeno po knjižni- čarskih normativih in standardih. Samo v celjski občini je nad 300 takih delovnih organizacij, ki jim bolj ustreza specialna knjižnica, kot je to v praksi knjižnica Edvarda Kardelja. Le-ta pa se pri svoji dejavnosti srečuje z mno- gimi problemi. Menjava dela je omejena predvsem na menjavo s kulturno skupnostjo občine Celje, oddelki za izposojo nimajo dovolj delavcev, zato so, zlasti v izposoji, preobremenjeni. Zaradi manjka sredstev je nabava knjiž- ničnega gradiva omejena in ne more biti dovolj sistema- tična. Načrtovanja razvoja in stvarnosti sta si v nasprotju, regijsko usklajevanje razvoja je otežkočeno. Knjižnica se bije tudi s prostorsko stisko in pomanjkanjem dodatne opreme, potrebovala bi tudi nekaj devr, za uvoz strokovne literature. ivlATEJA PODJED Godalci so se razšli Uspešno sezono so sklenili z nastopom v Rogaški Slatini s celovečernim koncer- tom v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini je Celjski godalni orkester sklenil še eno uspešno sezo- no igranja. Za program tega večera so izbrah Vivaldijeve Štiri letne čase, ki jih izvaja- jo skupaj z gostom, sohstom Tomažem Lorenzem, Ro- munske plese Bele Bartoka, Serenado Benjamina Ipavca, Mascagnijev Intermezzo in Flbichov Poem. Po toplem aplavzu so dodali še Anitrin ples norveškega skladatelja Edvarda Griega. Z letošnjo sezono so iahko prizadevni godalci resnično zadovoljni, saj so pod vod- stvom marljivega in požrtvo- valnega dirigenta Radovana Mar/ina v jeseni zastavljeni načrt celo presegh. V pičlih osmih rhesecih so naštudira- li dva celovečerna koncerta in še poluren program. Zavi- danja vreden uspeh za glas- benike, ki jim je edino in naj- lepše plačilo za ure trdih vaj topel sprejem in navdušenje občinstva. Že ob Novem letu so pri- jetno presenetih, ko so se z Žabami spojih v revijski or- kester in pripravili popula- ren koncert. Višek uspešne- ga programa letošnje sezone pa predstavlja prav gotovo delo italjanskega baročnega skladatelja Antonija Vivaldi- ja - Štirje letni časi, ki ga je orkester prvič zaigral na svo- jem majskem koncertu in požel val navdušenja. Veliko zaslug z.a imenitno izvedbo teh izredno lepih, a zahtev- nih štirih koncertov, ima tu- di soUst, znani violirust To- maž Lorenz, ki je za simbo- Učno plačilo žrtvoval veliko prostega ča-sa za skupne vaje in nastope S tem delom je orkester že in bo tudi pSihod- nje leto gostoval sirom po Sloveniji. Nasploh Celjski godalni orkester vsako sezono sode- luje s katerim od znanih slo- venskih virtuozov na tem ali onem instrumentu (prihod- nje leto si obetajo sodelova- nje z Acijem Bertoncljem), ki redko odrečejo sodelova- nje, čeprav je orkester »le« amaterski. Ob tem pa se čla- ni sprašujejo, zakaj v njem nočejo sodelovati poklicni glasbeniki iz Celja. Člani orkestra, ki so ga le- tos pomladili trije no\-inci, so se torej razšh. Toda le za dva meseca. Že sredi avgu- sta bodo znova pričeh vaditi, saj jih jeseni čakajo novi na- stopi. _________ NADAEIJMER Samo pesem Zrečanom ne zadošča Ob pevskih zborih vse boj razvijajo gledališko dejavnost Zreče so bile že od nekdaj znane po dobrih pevcih, kaže pa, da bodo kma- lu tudi po živahni gledališki dejavno- sti. Da pri teh in drugih kulturnih dejavnostih ne bo pršlo do zastoja, bodo sicer morali še zagotoviti ustrezne prostore, ki bodo nadome- stili sedanji kulturni dom, a ob poslu- hu krajanov, zlasti pa še delavcev Uniorja in Cometa, bodo verjetno tu- di pri tem uspeli. Kulturno dejavnost v Zrečah pove- zuje delavsko prosvetno društ\'o Svo- boda. Največji delež v njej ima še ve- dno zborovsko petje. Moškemu pev- skemu zboru z dolgoletno tradicijo se je pridružil še ženski pevski zbor, oba zbora pa včasih tudi skupaj zapojeta. Da bosta zbora lahko še napredovala tako po številu članov kot po kakovo- sti petja, zagotavlja vedno boljši pod- mladek iz mladinskega pevskega zbo- ra osnovne šole Borisa Vinterja. Gledališka dejavnost je v Zrečah že prebrodila nekajletno krizo. V zadnjih dveh letih so pričeli vzgajati mlade že v osnovni šoli v okviru pionirskega kulturno umetniškega društva. V tem času so Zrečani pripravili tudi mladin- ske igrice, s katerimi so zabavali otro- ke ob novoletnih praznovanjih po vsej občini. Z nadaljevanjem dela pri mla- dih bodo Zreče lahko kmalu imele tu- di gledališko skupino nekoliko starej- ših članov. Poleg teh dveh osrednjih dejavnosti, pa v Zrečah tudi dobro skrbijo za knjižnico, na srednji šoli kovinarske usmeritve pa je pognala folklorna sku- pina in recitatorji. Za vso to dejavnost, ki jo uspešno usklajuje društvo Svo- boda, pa potrebujejo tudi primerne prostore. Vse kaže, da bodo stari kul- turni dom izgubili, ker ga potrebuje Unior zaradi izvozne proizvodnje. Se letos načrtujejo pričetek izgradnje na- domestnih prostorov, ki bi naj bili vsaj tako dobri kot so sedanji, imeli pa bi naj tudi nujne dodatne prostore. Ku' turni dom je predviden tudi v progra- mu samoprispevka, od koder naj bi dobili pretežni del sredstev, ostala pa bo zagotovil Unior zaradi nadomesti- tve sedanjega doma, in pričakujejo pa tudi pomoč občine in njenih delovnih organizacij, saj so tudi Zrečani poma- gali pri izgradnji drugih kulturnih do- mov v občini. ZcU-adi razvejane kulturne dejavno- sti v občini kulturna skupnost ne more zagotavljati večine potrebnih sredstev V Zrečah tako največ prispevata de lovni organizaciji Unior in Comet, k: sta tudi pokroviteljici zborov. Delavc v obeh kolektivili so za kulturno življe nje vedno pripravljeni izdvojiti po trebna sredstva, saj se zavedajo, da j<; to edina možnost, da ga imajo. MILENA B.POKLKU SLG v Sibeniku Na renesančnem trgu v Sibeniku poteka 23. me- dnarodni festival otroka. V teh se na prostem že vrstijo številne predstave domačih in tujih odrov. Med konkurenčnimi predstavami je selektor za nastop na tem zname- nitem festivalu izbral tudi Slovensko ljudsko gleda- lišče Celje, ki se bo tam- kajšnjemu občinstvu predstavilo v pKjnedeljek zvečer z uspelo igrico Mi- lana Dekleve Ma^^tni deček, ki jo je na oder po- stavila Helena Zaje. V privlačni igri o pri- vlačnosti igrajo: Zvone Agrež, Jože Pristov, Igor Sancin, Matjaž Arsenjuk. Miro Podjed, Nada Boži- čeva. Drago Kastehc in Milada Kalezičeva. O gostovanju ansambla bomo več poročah v pri- hodnji šte\'ilki tednika. MP Poezija in proza mladih src Veliko je načinov kako iz- povedati svoja občutja, del- ček svoje notranjosti. Neka- teri se poslužijo bar\% drugi gline ali lesa, tretji pa izlije- jo svoja občutja na papir in jih prelijejo v zven strun. In v to tretjo skupino sodijo tri mlade Šentjurčanke, Breda in Emilija Kladnik ter Tanja Gobec. Tri leta je že tega kar so se, skupaj z Zdravkom Zidar- jem, zbrale in pripravile ve- čer lastne poezije in proze, ki sta ga Emih ja in 2^dravko fx)- pestrila še z viohno in kitaro. Nastopili so na občinskem tekmovanju »Tito-revoluci- ja-mir« in kot najboljši pred- stavljali šentjursko občino na regijskem tekmovanju v Gornjem gradu. Ampak to je že zgodovina, bi lahko rekli, in zato si rajši oglejmo, kaj počno mladi kulturniki iz Šentjurja danes. Njihova cik- tivTiost ni zamrla, saj se jim je pridružilo še nekaj mla- dih, ki so prav tako zagreti za kulturno področje. Letos so pripravih večer pesmi Marka Pavčka, predstavili Srečka Kosovela in sodelovah s Breda, Tanja in Emilija med nastopom na mladinski pol Učni šoli v Šentvidu pri Planini knjižničarko Tatjano Cmok pri pripravi knjižničnih raz- stav. Sodelujejo tudi na vseh mladinskih prireditvah, kot so naprimer januarska mla- dinska politična šola v Šen- tvidu pri Planini, številni kvizi in seveda v mesecu ma- ju priprave na sprejem zvez- ne štafete, še prej pa priredi- tve ob 27. aprilu, praimiku dela in 4. maju. Vehko so ži naredili, veliko še načrtujejo ob vsem tem pa bi si želel malo več pozornosti in razu mevanja pri možeh, odgt vomih za šentjursko kultu ro. Kar prav bi bilo tako, sj se Sentjurčani, razen neka svetlih izjem, ne morajo poh vahti z bogatim kulturni živ Ijenjem. IVANA FIDLEl 23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Bogata podoba Obrazov Dvojna številka, barvni reproilukcUl Izšla je dvojna številka li- terarne revije Obrazi, ki jo izdaja Kulturna skupnost v Celju. Poezijo objavljajo: Anka Krčmar, Drago Me- dved, Ivanka Begulin, Miro- slav Slana. Sonja Koranter, Samo Simčič, Pavla Rovan, Jani Jerant, Maja Natek, Ve- no Dolenc, Marija Kalčič, Milica Zuža, Tadej Zupan- čič, M. K., Danijel Bedrač, Darja Kolar, Rudi Miškot in Iva Klepec. Prozo so napisali Jana Kvas - Urankar (Trava (seno) pogorišč), Marjan Ro- žanc (Kako sem vzljubil knji- ge ali France Bevk), Drago Medved (Obešenci, Za zvez- do), Alojz Mušič (Obnemeli so pastirci na pohorskih pla- njah. Zatajilo je sonce - svita se v dušah). Na področju pu- blicistike sta samo dva pri- spevka in sicer Drago Me- dved: kinopodjetje kot kul- turna ustanova z možnostjo vpliva na repertoar in kultur- no politiko ter Tadej Zupan- čič: Svetlana Makarovič: So- sed gora (poskus obračuna z zahtevno tematiko pesmi Svetlane Makarovič). Milena Moškon piše o akademskem slikarju Milanu Lorenčaku, ki je opremil dvojno številko Obrazov. Kaj lahko rečemo o tej šte- vilki? Predvsem to, da se je zJasti pri poeziji pojavilo mnogo novih imen, da je še vedno suša pri proznem delu in da publicistika še vedno nima pravega programa, ki bi omogočal kljub dvakrat letnemu izidu dvojnih šte- vilk kontinuiteto prikaza bi- stvenih dogodkov v kultur- nem življenju in življenju kulturne politike. Likovna oprema je ostala na visoki ravni, prijetno pa so presene- tile reprodukcije, posebni dve v barvah, kar je v Obra- zih redkost. Za barve je vse manj denarja, še sreča, da življenje samo ni čisto črno belo. D. M. Že vrsto let je med najboljšimi v občini in tudi irven nje desetina gasilcev veteranov, ki deluje v sklopu Industrijskega gasilskega društva EMO Vitanjska kniižnica je idobro obiskana Knjižnica v Vitanju ni veli- ka, pa tudi dolgo je še nimajo. Pred sedmimi leti so jo ustano- vili kot enoto konjiške občin- ske knjižnice, v njej imajo 2000 Icnjig, vpisanih bralcev pa 350. '.Obisk v knjižnici je dober, naj- pogosteje pa prihajajo otroci in starejši krajani. Ravno za njih pa nimajo ustrezne vsebinske 'izbire, saj jim pri sicer dobri izbiri manjka preprostejše, laž- je razumljive literature. Se bolj *cot to pa pogrešajo ustrezen erostor, saj je sedanji vse pre- lažen, pa še dobro ga ni mo- goče ogreti. Knjižnica je odprta dvakrat tedensko, njeno delo pa skrbno vodi Danica Klemene. mbp Gneča pred mesnico v Titovem Velenju Pa ne zaradi mesa ali kave, temveč zaradi razstave, ki jo na tem mestu stalno prireja Foto galerija iz Titovega Velenja. Tako je mesnica vsaj z zunanje strani vedno dobro obiskana... LOJZE OJSTERSEK Požarna varnost v EiViO je dobra Industrijsko gasilsko društvo v delovni organiza- ciji EMO je bilo ustanovlje- no že leta 1936 in ima danes 76 članov, od tega 25 članic. V celjski občini je petindi- strijskih gasilskih društev in sicer v Železarni Store, Aeru, Metki, TVO Skofja vas in EMO, ki je med najstarejšimi in tudi najdelavnejšimi. Do- bro se je tudi zasidralo v de- lovni organizaciji, kjer opravlja pomembna dela. Trenutno je v tem industrij- skem društvu 76 članov in med njimi 25 članic, predse- dnik je inženir Franc Vrabič, poveljnik že osmo leto Emil Zlender in tajnik Emil Oštir. Edinstven primer je, da so prav vsi člani tudi člani ga- silske civilne zaščite in tako lahko izobraževanje poteka enotno. Emil Žlender: »Skrbimo za kompletno zagotovitev požarne varnosto za delovno organizacijo. Dežurstvo opravljamo prostovoljno. Imamo svoj prostor, kombi- nirano vozilo TAM 5500, oro- dno vozilo IMW in tri motor- ne brizgalne ter seveda še ostalo potrebno gasilsko opremo. Vsako nedeljo opra- vimo tedenske preventivne preglede ročnih aparatov in hidrantnega omrežja. Skrbi- mo za izobraževanje s po- dročja požarne varnosti za ti- ste delavce, ki so zaposleni na požarno občutljivih de- lovnih mestih. Nudimo prvo pomoč v nočni izmeni in v času rem.ontov, ki so ob praznikih ter poskrbimo za prevoz ponesrečencev v bol- nišnico ali k zdravniku. Veli- ko delamo na preventivi, za- to tudi imamo tako malo po- žarov. « Se udeležujete tudi tek- movanj? Emil Žlender: Lani smo na občinskih prvenstvih osvojili več prvih mest, saj so zmagali člani nad 30 let. veterani ter obe enoti moški in ženske gasilske CZ.« T. VPJ^BL Gasilci še vedno tekmujejo Zbrali so se na stadionu na Lipi v Storah na občinskem pivenstvu, kjer so tudi postavljali norme za nastop na republi- škem prvenstvu, ki bo jeseni v Mariboru. Prijavljenih je bilo 61 desetin iz vseh celjskih gasilskih društev, nastopilo pa jih je nekaj manj. Pomerili so se v šolskem trodelnem napadu v suiii izvedbi, v štafetnem teku, raznoterostih in vaji s hidrantom. Okoli 80 odstotkov vseh nastopajočih je izpolnilo norme za nastop v Mariboru, kar kaže na dobro pripravljenost. Po daljšem času je izven konkurence nastopila tudi desetina Zavoda za požarno varnost iz Celja ter tudi izpolnila normo za republiško prvenstvo. Rezultati: med industrijskimi gasilskimi društvi do 30 let 1. Železarna Store I, Metka, Železarna Štore II in Cinkarna, IGD nad 30 let Metka, Železarna Štore, EMO in Cinkarna, veterani EIMO, Železarna, Teharje, Skofja vas. Strmec in Vojnik, članice do 25 let Skofja vas, Lokrovec - Dobrova, Strmec in Šmartno, nad 25 let Vojnik, Železarna. Prožinska vas in Metka, člani do 30 let Prožinska vas I, Skofja vas, Lokrovec - Dobrova, Vojnik, Strmec itd. (nastopilo je 17 desetin) in nad 30 let Teharje, Dobrna, Skofja vas, Gaberje, Lokrovec - Dobrova 11 itd. (nasto- pilo je 14 desetin). TV Preventivna akcija v občini 2alec je uspela v soboto je svet za preventivo in vzgojo \- cestnem prometu pri skupščini občine Žalec \- sodelovanju z ZSAM Žalec, postajo Milice Celje in Žalec ter pionirji miličniki in njihovimi mentorji pripravil akcijo -Pešec in kolesar v pronietu-. Akcija je potekala v \-sej občini z veliko prizadevnostjo vseh sodelujočih. Pokazal je, da os\-eščenost pešče\- in kolesai-jev še vedno ni na zadovoljivi ravni. Na sliki: Pionir miličnik pomaga stai-ejši ženici s kolesom čez prehod za pešce. TONE TAVČAR POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI IN SVOBODNIH POKLICEV Tudi ta pravilnik je spremenjen in dopol- njen. Gre pa za pravilnik o posojilih obča- nom za pospeševanje gospodarske dejav- nosti in opravljanja svobodnih poklicev na podlagi namenskega varčevanja ali vezave dinarskih sredstev in prodaje konvertibil- nih deviz. Ljubljanska banka Splošna banka Celje daje po določilih tega pravilnika posojila občanom, ki z njo poslovno sodelujejo na podlagi dolgoročnega namenskega varče- vanja dinarskih sredstev za vezavo privar- čevanih dinarskih sredstev, oziroma na podlagi vezave dinarskih sredstev ali di- narske protivrednosti prodanih konverti- bilnih deviz. Posojilo po tem pravilniku lahko dobe občani, ki že opravljajo ali bodo opravljali dejavnost z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov v skladu z obrtnim zakonom in občanom, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. Občani, ki opravljajo gospodarsko dejav- nost kot postranski poklic ne morejo dobiti posojila po tem pravilniku. Banka pa daje posojila po tem pravilniku za naslednje namene: 1. pospeševanje obrtne dejavnosti in storitev za: nakup poslovnega prostora od OZD ali fizične osebe, za graditev, dograditev, re- konstrukcijo ali adaptacijo poslovnega prostora, ZA DOGRADITEV. PREUREDI- TEV TER NABAVO OPREME ZA TURISTIČ- NE SOBE PRVE KATEGORIJE PRI ZASEB- NIH GOSPODINJSTVIH, za nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja za opravljanje obrtne dejavnosti ali storitev: 2. opravljanje svobodnega poklica 7a: nakup poslovnega prostora za opravlja- nje svobodnega poklica od OZD ali fizične osebe, za graditev, dograditev, rekonstruk- cijo ali adaptacijo prostora za opravljanje svobodnega poklica. Banka t>o dajala posojila za prednostne namene po ugodnejših pogojih. Za pre- dnostne namene po tem pravilniku se štejejo: deficitarne storitvene dejavnosti; proi- zvodne obrtne dejavnosti, usmerjene v izvoz in nadomeščanje uvoza ter gostin- ska dejavnost, usmerjena v povečanje prenočitvenih in prehrambenih zmoglji- vosti. Privarčevani, oziroma vezani znesek mo- ra biti tako visok, da dobi občan najmanj 30.000 dinarjev posojila. Najvišji znesek posojila je 1,000.000 din, najvišji znesek posojila za prednostne namene pa 2,500 000 din. Najdaljša doba vračanja posojila je odvi- sna od namena in znaša do 10 let za nakup ali graditev, dograditev in rekonstrukcijo poslovnih prostorov, do 10 let tudi za po- sojila za deficitarne storitvene dejavnosti ne glede na namen ter do 6 let za vse ostale namene po tem pravilniku. Vezani znesek banka obrestuje po 1% letni obrestni meri, posojila pa daje po 16% letni obrestni meri. Če se občan od- pove obresti m na vezana sredstva, je obrestna mera za posojilo 15% letno. Let- na obrestna mera za posojila za prednost- ne namene je 12% ali 13% letno, na vezana sredstva pa 0% ali 1% letno. Letna obrest- na mera za posojilo za deficitarne storitve- ne dejavnosti je 8% ali 9%, na vezana sredstva pa 0% ali 1%. Obrestna mera za sredstva, ki jih veže za obrtnika sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov je 12°/o letno, za posojilo, ki ga dčbi obrtnik pa 19% letno, ne glede na namen posojila. In še to: vse ostale podrobnosti o tem pravilniku dobite v vseh enotah Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1983 Izsuševalna dela v lokrovški Mirni dolini se bližajo h koncu in 30 hektarjev bo dajalo boljši pridelek Gasilci rešulelo živinorejo Zaraai pomanjkanja votJe se razlega mukanje govedi ?>e prvi vtisi na obisku v Lokrovcu pri Cellju, najbolj kmetijskem zaselku na obrobju mesta Celje, opozar- jajo na prvi problem Lokrov- ca: to je pomanjkanje vode,' ki je prejšnji teden popolno- ma presahnila v vseh pipah. O tem smo se največ pogo- varjali na kmetiji Tuničevih, Ivana in Marije Turnšek. Naj bi . govorna sta bila to )ot n. ;oka, tako gospodar : van, ki ta čas vodi še melio- • acijski odbor v Mirni dolini n njegov sin Marjan, ki bo kmetijo Tuničevih vodil kot :iladi gospodar. Da nadvse esno misli je dokazal tudi s em, ko je pred slabim mese- •^em v hišo pripeljal še »ta- iilado«, ženo Ivico. Sicer pa - ;ta imela Tuničeva dva še ivoje otrok: Janka, ki se je Tipisal med obrtnike in Ma- i-iko, ki se še drži domače ,iiše. Izučena cvetličarka je v jlužbi v zavodu Golovec v Celju. »Vode nam primanjkuje že štirinajst dni,« je bil zaskrb- ljen gospodar Ivan, ko smo ga zalotili pri obračanju se- na, vsi njegovi doma pa so že nestrpno pričakovali gasil- sko cisterno z vodo, saj se je živina iz hleva zaradi žeje že glasno oglašala. Ironija je v tem, da Lokro- veo ni tako brez vode, le da so v starem izviru, nedaleč od Tuničeve kmetije v Mirni dolini ugotovili, da je voda oporečna glede sanitarnih razlogov. Gospodar Ivan je prepričan, da bi dober izvir kazalo bolje obdelati, ga ure- diti, poglobiti in očistiti, po- leg tega pa zaradi bližnje me- lioracije vse doline najbrž odpade tudi onesnaževanje tega izvira s slabo talno vo- do. S priključitvijo starega lokrovškega izvara bi pove- čali vodni pritisk v vodovo- dnem omrežju in vode najbrž ne bi zmanjkovalo ob sušnih dnevih. »Saj človek si nekako po- maga, najhuje pa je za toliko glav živine,« ga je dopolnil mladi Tunič in še nam se je orosil pogled na 29 glav go- vedi s telicami vred v hle'/u, pa zraven nismo niti šteli dve mlajši kobili-lipicanki. Obdelovalne zemlje irnajo pri Tuničevih 12 hektarjev, skupaj okrog 20, vendar pre- cej raztresene vse do Smart- na v Rožni dolini. Gospodi- nja Marija ima na kuhinj- skem koledarju lepo za vsak, dan zapisane oddane litre mleka, ki ji ga je treba voziti v medloško mlekarno: dnev- na številka oddanega mleka se ne pomakne pod 60 litrov. S ceno 15 dinarjev za liter še zdaleč ni zadovoljna, skupaj s sosedo menita, da bi bila odkupna cena blizu 18 dinar- jev tista prava. Kakšnih 30 hektarjev Mir- ne doline bo kmalu osuše- nih, nekaj koruze so že pose- jali v njej, še več pa je bodo, ko se bodo umaknili gradbe- ni stroji, ki so ob času našega obiska brneli ves dan. Tuničeva rž nam je že se- gala čez glavo, tudi pšenica, ki so jo posejali na večjih po- vršinah kot prej, lepo kaže. Poleg brajde, ki je značilnost prisojnih leg Lokrovca, ima- jo Tuničevi za lastno upora- bo še vzorno žičnico v vino- gradu. Večino krmijo svojo živino pri Tuničevih z doma- čo krmo, tudi telet ne kupu- jejo in jih sami vzrejajo. De- cembra so od celjske kmetij- ske zadruge v kooperantski najem vzeli dve mladi kobili- lipicanki, pa jih bodo najbrž kaj kmalu odkupili, čeprav imajo še časa najmanj šest let. Najbrž bo Marjan prav zaradi njiju kmalu popravU stari koleselj in se podjetno popeljal po vaškem asfaltu. Malo zares, malo pa v spo- min na stare čase. Verjamem tudi, da bo dal za pijačo, ko živina zaradi žeje v Lokrov- cu ne bo več mukala. MITJA UMNIK Tole sicer niso vsi Tuničevi oziroma Tumškovi, večina pa le. Od leve proti desni: gospodinja Marija, Ivica, ki še nima enomesečnega staža pri hiši, Marjan in oče Ivan. GOSPODARNO KMETOVANJE Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž. Začenjamo z novo redno rubriko, ki smo ji dali na- slov GOSPODARNO KMETOVANJE. S prispevki v tej rubriki želimo prikazati gospodarsko uspešnost po- sameznih načinov pridelovanja hrane. Namen gospodarjenja je doseči kar najboljši po- slovni uspeh. To velja tako za delovne organizacije, kakor tudi za kmetije. Tega se moramo pri pospeševa- nju proizvodnje hrane dobro zavedati. Uspeh lahko dosežejo le takšni pospeševalni ukrepi, ki prinesejo kmetiji večji dohodek, družbi pa večje količine tržiih viškov hrane. Za nove načine gospodarjenja na kmetijah se seveda ne moremo odločati na pamet. Strokovno moramo dobro poznati tehnologije pridelovanja hrane. Prav tako pa nam ne sme biti tuja ekonomika kmetijske proizvodnje. Naš namen je opozoriti na najpogostejše napake in pomanjkljivosti gospodarjenja na kmeticah in to tudi ekonomsko izvrednotiti. Zavedamo se, da je to precej težka naloga, saj se pogoji gospodarjenja na posameznih kmetijah močno razlikujejo. Hitro pa se spreminjajo tudi cene repromateriala in kmetijskih pridelkov, kar predstavlja še dodatno težavo pri izde- lavi kalkulacij v kmetij stvoi. Zato bodo od številk po- membnejše same metode kalkulacij, po katerih bodo kmetovalci lahko sami ugotavljali gospodarsko uspeš- nost svojega načina kmetovanja. Katera pa so merila uspešnosti poslovanja, bomo zvedeli v prihodnji številki. Sklad za intervencije opravičil svol obstoj Kljub temu bo treba še združevati denar Vezano na program repu- bliškega intervencijskega sklada v kmetijstvu so lani v Mozirju za kmete uveljaviU za nekaj več kot 1,5 milijarde starih din premij in regresov. Izplačali so okoli 1000 premij za povečanje staleža krav, za obnovo čred plemenskih te- lic in za privez telet za pita- nje. Letošnji republiški pro- gram za pospeševanje proi- zvodnje hrane zajema premi- ranje povečanja osnovne črede, proiz\'odnjo mleka in pitovno proizvodnjo. V Mozirju pa bodo poleg tega republiškega programa, znotraj občinskega sklada regresirali tudi nabavo naj- primernejše semenske koru- ze, kolektivno zavarovanje živine, umetno osemenjeva- nje, izobraževanje kmetov, analizo tal in krme, čebelar- stvo, melioracije in mogoče še kaj. Višina teh regresov je še vprašljiva, saj še ne vedo točno, koliko sredstev bo po- trebno zagotoviti v občini, da bi pridobili tudi republi- ška sredstva. Zaenkrat je znano le to, da bodo morali iskati sredstva tudi pri po- rabnikih njihovih kmetij- skih pridelkov, saj se 80 od- stotkov mleka in 50 odstot- kov mesa porabi izven ob- čine. Kljub lanskoletni zamudi zaradi ustanavljanja, je mo- zirski intervencijski sklad v kmetijstvu upravičil svoj ob- stoj. Rezultati se že kažejo v višji kmetijski proizvodnji, z nekaterimi dodatnimi pro- grami regresiranja pa bodo po napovedih proizv\'odnjo še izboljšali. R. PANTELIC Žetev - pričakujemo več zrnja pa najbrž povprečne kakovosU Danes je še težko napove- dati, kdaj se bo na celjskem začela žetev. Pričakujemo lahko povprečno kakovost zrpja, čeprav ga bomo s polj več pobrali kot lani. Tega več pa bo najbrž za približ- no 200 ton, vsaj tako raču- najo pri organizatorju od- kupa, Mlinsko predelovalni industriji sozda Merx, ki ga v svoje silose namerava z domaČih njiv odkupiti pri- bližno 3000 ton. To so ugotavljah tudi na območnem posvetu, ki ga je sklical repubhški komite za . kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen posveta je bil, preveriti še zadnje pri- prave in načrte v zvezi z od- kupom letošnje žetve, če- prav se ni moč ogniti očit- kom, da so praviloma najbrž odveč »Licitacije« površin in predvidenega pridelka med predstavniki komiteja in ob- čin. Te podatkovne netočno- sti se pojavljajo vsako leto, tudi lani ni bilo drugače. V glavnem so priprave na žetev 1983 na Celjskem soli- dne, čeprav se utegne zatika- ti pri rezervnih delih za kom- bajne in zaradi vreč. Več kot polovico jih pridelovalci na- mreč niso vrnili in sedaj or- ganizator odkupa svari, da bo zaračunaval trikratno vre- dnost vreče. Hkrati s tem svarilom zaradi vreč, pa or- ganizator odkupa, sozd Merx, obljublja takojšnje obračune in izplačila za od- kupljeno pšenično zrnje ozi- roma, da bo to nalogo opra- vil v tednu dni. Razprava je opozorila, da je treba pšenično zrnje skrbno razvrščati v kako- vostne razrede, da ne bi pri tem priz.adeli interesov pri- delovalcev in pšenico zame- njavati s koruzo v dogovorje- nem razmerju. Koruze je do- volj, pravijo v Merxu, in po- polnoma neosnovane so bile govorice, da nimajo dovolj koruze za zamenjavo s pšeni- co, za kar je na celjskem ob- močju vehko zanimanje. Poseben poudarek je bil namenjen doslednemu ure- sničevanju vseh žetvenih na- črtov, v katere se morajo v vseh občinah vključiti stro- kovne in poUtične moči. V jeseni lahko pričakujemo težje razmere pri setvi, ker bo najbrž primanjkovalo de- viz, ki jih kmetijstvo še ni ustvarilo. Kako dragocena je vsaka tona pšeničnega zrnja, pa jo že skoraj odveč ponav- ljati, saj smo končno v Jugo- slaviji spoznah, kako neu- mno je ob naših naravnih možnostih žito uvažati in zanj odštevati vsak dan draž- je devizne denarje. Dobro pa bi bilo tudi razči- stiti nekatere probleme, ki so v zvezi z manjšim zanima- njem družbenega sektorja za setev pšenice. Temu manjše- mu zanimanju za setev pše- nice je krivo namreč to, da družbeni sektor kmetijstva pšenice ne more zamenjati za koruzo. MITJA UMNIK Čas je za dognojevanje koruznih posevkov V prvih tednih po vzniku je rast koruze zelo počasna, zato je tudi potreba po hralnilnih snoveh, še zlasti po dušiku, majhna. Ko pa rasthne dosežejo višino okoli pol metra, nastopi obdobje zelo hitre rasti, zato mora biti posevek dobro oskrbljen s hranilnimi snovmi. Medtem ko oskrbirho koruzne posevke s celotno potrebno količino fosfora in kalija praviloma že pred setvijo, pa gnojimo z dušičnim gnojilom v dveh obro- kih: ob setvi s tretjino do polovico skupne potrebne količine, ostalo količino pa potrosimo, ko je koruza visoka okoli pol metra (ko seže do kolen); s tem prepre- čimo nezaželeno izpiranje dušika iz tal in zato pove- čamo učinkovitost gnojc; Za dognojevanje uporabimo KAN ali urejo. Na hek- tar potrosimo 250 do 400 g KAN-a ali 150 do 240 kg ureje, v odvisnosti od izdatnosti spomladanskega gno- jenja z dušikom in z organskimi gnojili, naravne rodo- vitnosti tal in pričakovanega pridelka. Gnojilo potro- simo med redi posejane koruze in ne poprek, sicer koruzo ožge. Ce uporabimo urejo, jo s plitvim okopa- vanjem zagrebemo v zemljo, da preprečimo izhlapeva- nje dušika. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE Kokošja farma v Hanjskem daje lepe rezultate Drugo leto že teče proizvod- nja valilnih jajc na kokošji far- mi v Hanjskem. Zaradi začet- nih težav so bUi lanski rezultati slabi, letos pa že lahko govori- mo o dobrem in učinkovitem gospodarjenju. Lani je bilo zgrajenih šest objektov za 30.000 plemenskih kokoši angleškega porekla, se- daj pa sta v gradnji še dva ob- jekta, vsak z zmogljivostjo 10.000 kokoši. V bodoče bo mogoče proi- zvesti 6 milijonov vaUlnih jajc, polovica te proizvodnje pa je namenjena za izvoz. Delo na farmi je zahtevno, vsaka najmanjša napaka se lahko, hudo maščuje. Zato so potrebni sti okovno usposob- ljeni kadri, takšni pa danes na farmi v Hanjskem so. O tem govorijo tudi dobri rezultati tej proizvodnje v okviru temeljna organizacije Kmetijstvo prij Kmetijskem kombinatu Šmar- je pri Jelšah. M. A 23. JUNIJ 1983 NOVI TEOMK - STRAN 11 Nimamo prave turistične propagande Ob okrogli mizi so Iskali nosilce turistične propagande Na Celjskem smo imeli pred deseti- mi leti manj turističnih prenočitvenih zmogljivosti, vendar je bila dobro ra- zvita propaganda, ki je te zmogljivosti tudi polnila. Danes imamo znatno viš- je, predvsem pa kakovostnejše zmog- ljivosti, vendar propagcinde, vsaj tiste, ki bi na enoten način ponujala turistič- ne storitve našega območja, nimamo več. Številke, ki kažejo na vztrajno upadanje nočitev, so dovolj zgovoren dokaz, da je temu res tako. Te uvodne misli so služile za iztočni- co k razpravi o turistični propagandi na našem turističnem območju. Okro- glo mizo na to temo je v okviru turi- stičnega tedna pripravilo Turistično društvo Celje... Se več zanimivih in za udeležence okrogle mize presenetljivih podatkov o zgodovini uspešne turistične propa- gande in prodaje na našem območju je nanizal Zoran Vudler, podpredsednik Celjske turistične zveze. Vendar, osnovna ugotovitev pa je ta, da po letu 1973, ko je prenehalo financiranje turi- stične propagande pri Celjski turistič- ni zvezi, na tem področju ni bilo več sistematičnih rešitev. S tem, ko smo razbili turizem na VTsto institucij, je propaganda zblede- la. Vsakdo se je ukvarjal le s svojo dejavnostjo, vsak je bil prepuščen last- ni iznajdljivosti. Kdo je pravzaprav za- dolžen za razvoj turizma, ali poslovna skupnost za turizem, ali Celjska turi- stična zveza, ali poslovna skupnost na- ravnih zdravilišč, sozd Merx ali gospo- darska zbornica, se je spraševal Stane Bizjak, direktor zdravilišča Dobrna. Kdo naj bi ob tem, da ni pravega kon- cepta razvoja turizma, skrbel za enot- no ponudbo? Ob tem so, pri iskanju dogovora izrazili različna mnenja o po- slovni skupnosti za turizem in hkiati obravnavali tudi vprašanje funkcio- nalnosti novih institucij. Kajti, če z nji- hove strani ni koristi, so krivi tudi tisti, ki jih financirajo, kai' pomeni, da sami ne vedo, kaj bi pravzaprav radi. Na seji so se dogovorili, da bodo skušali najti način in obliko za izbolj- šanje turistične propagande, o tem, da ni važno, pod kakšnim imenom in v okviru katere institucije naj bi izvaja- lec deloval, saj gre v bistvu za opera- tivno zadevo, za enoten dogovor nosil- cev turistične ponudbe. Posebna ko- misija, imenovana izmed udeležencev posveta, je izdelala organizacijsko za- snovo turistične propagande, kjer kot nosilca medobčinske turistične propa- gande predlagajo turistično poslovno skupnost, občinska turistična propa- ganda pa naj bi imela svoj sedež pri Celjski turistični zvezi aU pri turistični poslovni skupnosti. Seveda je to le predlog, ki ga je komisija poslala ob- činski skupščini Celje, medobčinski gospodarski zbornici in poslovni skupnosti za turizem v Celju. Preveč smo v turizmu neorganizira- nost skrivali z reorganizacijami, ob tem pa nismo in še vedno nimamo razčiščenih odnosov sodelovanja go- spodarstva in negospodarstva v turi- zmu. Ob tem se bo, čimprej potrebno izjasniti, kakšna so celjska turistična hotenja in k temu dodati tudi politično oceno stanja. Brez jasno začrtane poti razvoja ni pričakovati. r. pantelic 5. turistični teden zakllučen Tudi 5. celjski turistični te- den je za nami. Pri turističnem društvu Celje so se potrudili in z Zavodom za kulturne prire- ditve pripravili teden, bogat z nastopi plesnih in folklornih skupin, ansambli narodno za- bavnih in ročk skupin, pred- stavitvijo dela amaterskih kul- turno prosvetnih dnaštev, kon- certom komornega zbora, kra- marskim sejmom ter teniškim turnirjem. Za vsakogar nekaj! Pa vendar, ali je bila udeležba, ob tem, da Celjani niso zado- voljni z zabavnim in kulturnim utripom mestnega življenja v poletnih mesecih, dovolj do- bra. Verjetno ne, kljub temu, da propagandi pred pričetkom turističnega tedna nimamo kaj očitati. Verjetno bi bile priredi- tve bolje obiskane, če bi orga- ni7.atorji povabili k sodelova- nju zveneča imena našega za- bavnega življenja. Vendar so raje povabili tiste, ki so jim kultura, ples in tudi petje Ijubi- teljstvo, to pa jim bo ostalo tu- di v prihodnje. P. P. Kramarski sejem je pač kramarski sejem Le en dan je trajal, pa bi lahko celo pDletje, so bile ocene nekaterih obiskovalcev letošnjega kramarskega sejma. Le 18 razstavljalcev, je premalo, so si bili enotni drugi. V skupno veselje vsem pa vsaj to, da je prizadevnim organizatorjem uspelo ohraniti tradicijo, seveda z željo, da bi tudi drugo leto v Celju lahko videli in kupovali izdelke domače obrti. Tudi tistih izdelovalcev, ki nimajo statusa obrtnika, pa se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo. Kič gor ali dol, tudi ta mora biti, sicer o kramarskem sejmu sploh ne bi mogli govoriti. Okusi so razUčni, zadovoljna pa bosta oba, tisti ki je kupil majico z odtisnjenim superme- nom, kakor tisti, ki je kupil izdelek, nagrajen na republiški razstavi domače obrti. PP Ali bodo Golte pozimi zasedene? Prejšnji teden so se v Mozir- ju na pobudo Splošnega zdru- ženja gostinstva in turizma SRS zbrali člani odbora za agencije, predstavniki mozir- ske in velenjske občine ter re- gijskih organov in organizacij, zadolženih za razvoj turizma v mozirsko šaleškem in celj- skem območju. Osnovni na- men razgovora, na katerem so se udeleženci seznanili tudi s potekom sanacije RTC Golte, je bil dogovor o enotnejšem nastopu in vključitvi ponudbe RTC Golte ter Gornje Savinj- ske doline v programe turistič- nih agencij. Predstavniki vseh večjih tu- rističnih agencij, prisotnih v slovenskem in jugoslovan- skem prostoru so ponudili pro- dajo turističnih zmogljivosti regijskega smučarskega sredi- šča in Gornje Savinjske doline na 200 prodajnih mestih v vsej državi. Zal pa se je na sestanku izkazalo, da na našem celj- skem turističnem območju še vedno ni prav,^', povezave pri enotni prodaj,!,, turističnih zmogljivosti, ki bi Goltem omogočile rentabilno poslova- nje. Pripravljenost regije, da s skupnimi močmi reši Golte iz- gub in jim pomaga zapluti v mirnejše poslovne vode, je le- tos večja kot kdajkoli, vendar pa bi takšna morala biti tudi enotnost pri prodaji vseh pre- nočitvenih zmogljivosti. Zato so se v Mozirju dogovorili, da bodo skupno ponudbo celjske regije za prodajo turističnega centra Golte zbrali pri tozdu RTC Golte v T. Velenju in jo še ta teden posredovali turistič- nim agencijam. To je tudi zad- nji rok za prodajo zimske sezo- ne 83/84, saj bodo zimski pro- grami turističnih agencij tiska- ni že konec tega meseca. Upajmo, da pomeni dogo- vor, sklenjen v Mozirju, korak naprej pri poenotenju naše tu- ristične ponudbe in da bodo časi, ko sp v posiuneznih hote- lih skrbeli le za svojo prodajo, ko je vsaka gostinsko turistič- na organiz.acija skrbela le za polnitev svojih zmogljivosti, pozabljeni. S tem, ko ne bo več zmede, neenotnih informacij pa tudi podvajanja kapacitet bo največ pridobil turizem. R. PANTELIC OBVESTILO Vse koristnike našega Zvoda SRC Golovec obveščamo, da zaradi letnega remonta in letnih dopustov zapiramo svoje objekte po sledečem vrstnem redu: POKRITI BAZEN - 17. junija in se ponovno odpre 15. septembra KEGLJIŠČE - 26. junija in se ponovno odpre 8. avgusta SAVNA , - 26. junija in se ponovno odpre 1. septembra ŠPORTNA DVORANA - 26. junija in se ponovno odpre 8. avgusta GOSTINSKI OBJEKT - 26. junija in se ponovno odpre 8. avgusta DISCO - 17. junija in se ponovno odpre 1. septembra Vse usluge, želje in informacije vam ponovno nudimo od 8. avgusta naprej. PRVIČ V CELJU Danes, v četrtek ob 20. uri v dvorani Golovec, junak EVROVIZUE DANIJEL Z Jako Šraufcigrom in drugimi gosti. PRIREDITVE Likovni salon v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava, na kateri si lahko ogledate dela likovnih umetnikov iz severne Primorske. Razstava bo odprta do 25. junija. Kino Vojnik v kincMlvcjrani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 26. junija ob 17. in 19.30 uri ameri.^ko ljubezensko dramo Ljube- zen brez konca. Knjižnica Edvarda Kardelja v obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu so v torek odprli razstavo, ki jo jeorganizirala knjižnca Edvarda^ Kardelja. Razstavo z naslovom Prosti čas in rekreacija ter zbirko celjskih trim značk si lahko ogledate vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 8. septembra. Revija NZA v Vojniku v soboto, 25. junija se bo ob 18. uri pričela 9. revija narodno- zabavnih ansamblov. Revija bo na prostem pred gasilskim domom v Vojniku. Letno gledališče Griže v letnem gledališču V Grižah bo v nedeljo, 26. junija gosto- vala operna hiša iz Maribora. Uprizorili bodo opero Jjikova Gotovca Kro z onega sveta. Razvojni center Celje v avU Razvojnega centra je od včeraj odprta razstava olj slikarke - samouka, Veronike Svetina iz Zavodenj pri Šošta- nju. Flazstava bo odprta do 10. julija. Likovna galerija Mozirje V likovni galeriji v Mozirju je v teh dneh odprta razstava likovnih del Romana Makaroviča. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. in 16. do 18. ure, omogočila pa jo je Zveza kulturnih organizacij Mozirje. Zdraviliški dom Rogaška Slatina v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo danes ob pol devetih zvečer nastop plesno-ritmičnih skupin Osnovne šole Boris Kidrič ter gojencev glasbenih šol. Dvorana Golovec v dvorani v Golovcu se bo danes ob 20. uri predstavil Daniel Popovič, kot gosti večera pa bodo nastopili Jaka Sraufciger, plesni duo Vesna Cetina in Maja Zupanovič in drugi. Muzej revolucije .•\lojz Pongrašič iz Aera v Celju s svojimi kiparskimi deli že davno ni več neznan. Svoja dela razstavlja v prostorih muzeja revolucije, kjer je še do sobote na ogled 12 del. Jutri pa bodo v prostorih nove kemije v Ipavčevi ulici odkrili njegovo skuipturo iz lesa in mavca, ki io je avtor izdelal ob dnevu samoupravljalca in predstavlja enotnost. Likovna predstavitev ob morju Likovna amaterja Niko Ignjatič in Drago Zmrzlak iz Celja se s svojimi deli vključujeta v turistično ponudbo v Portorožu. Razstavo je omogočil tamkajšnji hotel Riviera, kjer se Niko Ignjatič predstavlja z novim ciklusom gravoir. Drago Zmrzlak pa z akvareli. Razstava je prodajnega značaja in bo odprta tri tedne. Žalska noč v soboto, 25. junija se bo ob 15.30 uri pričela v Žalcu turi- stična prireditev Žalska noč. Gasilci bodo prevzeli moderno gasilsko vozilo in prikazali svoje spretnosti. Ob 17. uri bo povorka folklornih skupin iz Savinjske doline s prikazom starih običajev, mažoretk iz Žalca in mladinskega pihalnega orkestra ter konjenikov Konjeniškega kluba iz Gotovelj. Ob 18. uri bodo pred hotelom Golding-Rubin atraktivni skoki padalcev, pol ure kasneje pa bodo na igrišču Športnega parka nastopile mladinske glasbene skupine. S pestrim sporedom se bo ob 19.30 uri pričela Žalska noč. na kateri bo nastopila vrsta priznanih umetnikov, pred Savino- vini razstavnim salonom bo tekma z oslički, prav tako pa tudi ne bo manjkalo družabnih iger z lepimi nagradami. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri ob 19 uri odprli razstavo Sodobno ročno tkalstvo, ki ga je pripravil Ivo Marine in člani društva inženirjev in tehnikov tklalcev iz Celja. V kulturnem programu ob otvoritvi bo sodeloval oktet Stu- denček. Kino Šmarje Četrtek in sobota, ob 20, uri: ameriški \-ojni fibn - Podmor- nica. Petek ob 20. uri in nedelja ob 18. uri: ameriški pustolovski film Kuba. Sreda, 29. 6. ob 20. uri: ameriška detektivka - Zlati Salaman- der. Polotok Brezova na Smartinskem jezeru v nedeljo, 26. junija prireja Ribiška družina Celje tekmova- nje za starejše člane (upokojence) m članice v ribolovu. Tek- movanje se bo pričelo ob 7. uri na polotoku Brezova na Smar- tinskem ježem, zbor tekmovalcev pa je ob 6. uri. Hotel Dobrava Zreče Hotel Dobrava Zreče pnreja v nedeljo, 26. junija ob 17. uri na bazenu Revijo v dvigovanju uteži in atletske gimnastike za pokal Unior - Zreče. Program bo popestril nastop ansambla Srebrna krila. V slučaju slabega VTemena bo prireditev v hotelu. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 2: Kako je dimnikar postal »Dobri človek« Maš rojak hnm Kramberger se Je naučiš pisati pri vojakih, aanes pa Je velik konstruktor In darovalec umetnih ledvic »Vsega imam, samo zdravja ni. Dvajset let sem preživel v tujini. Mlad sem šel in zdrav, vračam se milijonar, a brez zdravja. Nikomur ne bi svetoval, da gre v tujino. Tam si in ostaneš tujec. Narediti moraš veliko, veliko več kot drugi, da te priznajo.« Ivan Kramberger, doma iz Negovskega jezera, je to veliko več naredil. S svojimi rokami, s svojo glavo, predvsem pa s svojim srcem. Z njim si je pridobil vzdevek DOBRI ČLOVEK, zaradi njega se njegova slika pojavlja po vsem svetu, zaradi njega je nemški Die Welt napisal: »Ko pride dobri človek iz Duisburga, se dviga prah izpod nog.« Se pisati nisem znal Kako daleč so že tista leta. Leta, ki jih je mali Ivan pre- živel v revni družini skupaj s še desetimi otroci, do tistega večera, ko so ga starši v te- mni noči odnesli k malo pre- možnejšemu kmetu. Štiri le- ta je pri njem spal v hlevu in delal, delal... Štiri leta so minila, da je spet našel star- še, štirinajst let, da so odkri- li, da še pisati ne zna, da v šolo m hodil. Zamujena šol- ska leta mu je povrnila Jugo- slovanska ljudska armada. Naučila ga je pisati, naučila ga je še - eč: »Takrat sem spoznal bratstvo, spoznal enotnost, spoznal, da smo le skupaj lahko močni.« To no- vo spoznanje ga je napotilo tudi na progo Titograd-Bar. Daleč so ta leta, tako daleč, kot tistih šest let dimnikarje- nja v Celju. Dcdeč, a še vedno del človeka. Poznavanje be- de in nemoči je vzpodbudilo življenje, katerega cilj je to premagati, spoznanje brat- stva med ljudmi je pri tem izbrisalo državne, jezikovne in druge umetne pregrade človeštva. Spomin ^na Celje, na veliko poplavo, ko so de- lali noč in dan v vodi, se je vtisnil v telo. Ledvica mlade- ga Ivana nosijo še danes ta pečat. Kot v pravljici se je pričelo Nemiren duh ga je pripe- ljal v Nemčijo. Pravega zna- nja ni imel, pa je pral avto- mobile, pometal ceste. Da je fant bister, je spoznal njegov delodajalec. V šole ga je po- slal. Potem pa je šlo naprej, silovito in strmo. Do evrop- skega specialista za umetne ledvice. Njegovi patenti in stroji so po vsem svetu. Pa niso vseh pokupili. Veliko jih je daroval. Ker je sam le- dvični bolnik, ker ga čaka podobna usoda kot tisoče, ker ve, da so dializni aparati dragi, ker jih vsi ne morejo kupiti. Potrebujejo jih za živ- ljenje. To pa je svetinja, ki jo je vredno čuvati. Kjerkoli. Toda: »Ljubim domovino. Celo, ne le Slovenijo. Podaril sem že umetne ledvice Srbi- ji, hotel sem jih že Celju, a ponujati jih nisem hotel. To- liko pisem prihaja, iz vseg^ sveta. Iz Celja ga še ni bilo.« Pisma prihajajo. Včasih na- slovljena kar z »Dobri člo- vek«, pa zadošča. Pisma od pomoči potrebnih ljudi, od zdravnikov, od zdravstvenih delovnih organizacij. Pa Ivan ne čaka vedno nanja. Ve, kje je pomoč najpotreb- nejša. Kar pošlje jo. Na Polj- sko je poslal že več kot 400 paketov zdravil in opreme. Priznanje so mu izrekli vlada in ljudje: »Vem, da pomoč potrebujejo. Ni mi mar poli- tika, ne hvala." »Res se ne brigam za politi- ko. Mislim, da sem pravi ko- munist po srcu. Ponosen sem na našo politiko, pono- sen na njeno skrb za delov- nega človeka. Vsi smo lahko na to ponosni. Ko se bom vrnil, in to bo kmalu, se bom tudi sam vključeval v to borbo. Ko sedaj še bolj od zunaj opazujem stabiliza- cijska prizadevanja vidim. A vtomobil, s katerim se prevaža »Dobri človek« vzbuja povsod veliko zanimanja. Lep in nena vaden je. Kot njegov lastnik, ki ga je z lastnim znanjem in rokami naredil iz delčkov dotrajane medicinske opreme. da ljudje še preveč samo ki- majo, namesto da bi razmiš- ljali s svojo glavo, postav- ljali vprašanja. To bi mora- li, tako kot stabilizacijo mo- ramo izpeljati.« NI vse zlato, ker se sveti »Ne, nisem si predstavljal, da so na bogatem zahodu ta- ko velike socialne razlike, da je tod toliko siromakov, toli- ko izkoriščanih. Med tujimi delavci je tega največ, a tudi drugje.« Ko je to videl in spoznal, je gledal samo še to. Človeka, ki mu je treba po- magati. Na njegovo pobudo so v Duisburgu ustanovili društvo za pomoč brezpo- močnim ljudem. Ivan Kram- berger je delo v njem opustil, saj lažje, predvsem pa veliko hitreje, opravi vse sam. Z ne- posredno pomočjo ali pa s pritiskom na javnost. Časo- pisne in televizijske hiše mu pri tem pomagajo in vzdev- kov za »Dobrega človeka« je vedno več. Borec za pravice mu tudi pravijo. Ne, ni pro- blema, ki ga ne bi bilo mogo- če rešiti. Tako je njegovo prepričanje in ravnanje, za- radi katerega so ga tudi predlagali za nemško najviš- jo medaljo za socialno delo. Njegove želje so vezane na njegovo življenje. Pomagati, pomagati... Rad bi podaril dvoje umetnih ledvic nekam v primorje, da bi tudi ledvič- ni bolniki lahko uživali pravi dopust, rad bi, da bi v njego- vo gostilno, ki jo je zgradil v domovini, prihajali dobri lju- dje. Mi pa si lahko želimo le, da bi bilo čimveč tako do- brih ljudi, kot je »Dobri člo- vek«, pa čeprav brez tako zvenečega naslova. Veseli vitanjski otroci Kot velja za otroške vrtce v konjiški občini, velja tudi za vrtec v Vitanju - lepo in domiselno je urejen, v njem so veseli, otroci, ki se pod vodstvom svo- jih vzgojiteljic naučijo tudi mnogo ko- ristnega in zanimivega. Otroci v Vita- nju so povedali, da raje pojejo, kot go- vorijo, da se pa radi smejijo, lahko sa- mi vidite. Lep nov vrtec imajo v Vitanju šele od leta 1978: Danes ga redno obiskuje 45 otrok in dve skupini po 29 otrok v meili šoli. Zanje skrbijo tri vzgojitelji- ce: Karolina Kotnik, Magdica Kos in Marjana Pesjak, imajo pa še varuhinjo in čistilko. Dela imajo kar precej, saj je vrtec odprt vsak dan od pol šestih do šestnajstih. Ampak z dobro voljo to sploh ni težko. MBP POD SVETC Pozdravllei Naslednji dan je za našo ekspedicijo zgodovinski. Po poti skozi jesensko obarvan gozd pridemo v področje Rolwaling. To je soteska, ki se ndaljuje do vasi Beding. Ta vas je tudi zadnja v tej dolini. Prebijemo se do ozkega kanjona, ki vodi naravnost do južne stene Gaurishan- karja. Tu nekje bomo morali najti prehod do stene. Domačini govorijo vse mo- goče. Nič kaj spodbudno ne izgleda. Kaj, če ni prehoda do stene, naju glodajo dvo- mi. S takšnimi občutki pla- nem naprej po poti, zaženem se po pobočju, ki daje nekaj upanja. Pridem na sedlo. Ves sem opraskan, saj sem si prebijal skozi gosto podrast- je. Tako nadaljujem z grebe- na na greben. Pravim si, sa- mo še tega. A radovednost in raziskovalni duh me neu- stavljivo vlečeta naprej, do- kler nisem nagrajen za nekajurno hojo. Z zadnjega grebena se mi odpre pogled v mrtvo dolino pod južno steno. Globoko pod mano kot kača vijuga droben poto- ček. Cisto nekje izpod stene izvira. Po strmih pobočjih ni niti enega samega živega drevesa - vse je suho. Kot uročen strmim v to do- lino. Tisočere misli mi burijo domišljijo., Ko se pretrgajo sive megle, ga zagledam. Gaurisbankar! Tako nemo, divje in ponosno stoji na koncu doline, da dobim kar cmok v grlo. Pozdravljen le- potec I Sem smo prišli, da si pogledamo iz oči v oči. Veli- ko časa, upanja in ljubezni ti polagcimo pred noge. Veliko ur bomo s tabo, tudi doma, K983 NOVI TEDNIK - STRAN 13 ristični teden rez) frappšjev ^ji teden so v Celju le- \veščali turiste in Ce- i je v našem mestu pe- ični teden. V okviru \)il v hotelu Evropa te- iic in frappejev. Frap- vežilna pijača iz sadja, la in mleka. Naj vas ne > ste frappe zahtevali n so vas nadvse »pri- atakarji poučili, da ga j/ii mogoče naročiti. do sva si s prijateljem te osvežilne pijače, I se napotila v Evropo, a je natakarica osomo 'ila, da frappejev ni- ra bila predrzna in za- pojasnilo. Omenjena ?a je menila, da naju € briga, ker je to, boj- r hotela. t sva bila odločena, da dobiva, zato sva pov- šefa strežbe, zakaj ni- vežilnih napitkov. Ne 'erjeli; zatrdil je, da majo. Vprašal je nata- takaj nama ni hotela- ta pa je izjavila, da že 'n gostom ponavljajo, ejev nimajo. Po nekaj minutnem prerekanju, v kate- rem je natakarica imela glav- no besedo, sva ga končno le dobila Pričakovala sva, da ga bodo sedaj imeli vsaj ob koncu turi- stičnega tedna. Naslednje ju- tro sva bila zopet v Evropi. Natakarje pojasnil, da še niso odšli na trg po sadje, zato frappejev nimajo. Vrnila sva se ob trinajsti uri in ker tudi takrat nisva dobila frappeja, sva končno obupala. Na kate- ro tržnico hodijo vrli gostinci iz hotela Evropa, da v petih urah ne uspejo kupiti sadja, ki ga potrebujejo? Ko sva odhajala, sva skri- vaj, da ne bi bila zopet delež- na grdih pogledov natakarice, pškilila še na polico, kjer naj bi se bohotile sladice. Razen štirih vrst tort, nisva opazila ničesar drugega. Skromna za- loženost v tednu, ki naj bi bil turistično obarvan, gotovo ni v ponos hotelu Evropa. Sok in kavo lahko pijete tu- di drugje, tam, kjer se boste izognili zadirčnosti natakar- jev. NATAŠA GERKEŠ Borec za prihodnost brsica po pretelclosti Ce vam človek, navajen velemesta, tega da se na njegov ukaz zberejo okoli njega in predvsem pred njim čete in bataljoni, nenadoma izjavi, da mu je osrednja ulica v Vitanju pre- hrupna, potem vam nehote šine skozi možgane beseda posebnež in izje- mnež. Posebnež ne toliko, izjemnež pa za- gotovo, je Janez Iršič, pristni Pohorc, ki mu rod izvira s Skomarij, kjer je bil doma tudi Jurij Vodovnik. Izjemnež zato, ker je kot visok časnik »pribežal« iz velemestnega vrveža v mir podpo- horskega kraja, zato, da kot eden od čuvarjev domovine za prihodnost, zdaj vneto brska po preteklosti. Kaj vse je v njegovih zajetnih ma- pah, zbirkah in zapiskih, bi dneve ne prelistali. Začelo se je tako, da ga je najprej zanimal njegov rod, od kod je, od kod mu ime in kaj je vse previharil. Precej tega je bilo v dosedaj dognanih osmih rodovih, ali nekako od prvih let po nastopu 18. stoletja, neštete vojne, pa kuga in črne koze, španska, suše, požari in še veliko tega. Rod je raziskal tako daleč nazaj, da naleti na prednike že brez priimka, kar je bila v tistih časih značilnost, kajti preden je postal rod Iršičev, je bil znan neki »Andrej na travniku«. Zanimovo je ugibanje o priimku. Morda, razmišlja, so bili nekoč Jelen- ki, pa so jih prekrstili v Hirsche in izpeljali v slovansko, pomanjševalnico Hirschitz (H - Iršič). Ali pa je bil kateri od prednikov tako hudimanovo slab strelec, da je večkrat zgrešil na lovu, pa so ga za smehovali, da je Irr Schiitz, kar v pomeni v prevodu strelec ki zgreši... Kakorkoh že je, prvi znani Iršič je bil Luka, rojen v letu 1665, ki je z ženo - Uršulo imel sedem otrok; prvi je bil rojen 1699. leta. Toliko o Iršičevem rodu. Zdaj še o zgodovinopisju kraja. Z ženo Faniko, ki odlično obvlada drobno pisano goti- co, zato marljivo prevaja stare listine in dokumenta, sta izbrskala vehko za- nimivega o kraju: o vitcjijski komuni, ki jo je po katastrofalnem požaru usta- novil grajski gospod, o hudi epidemiji, ki je baje leta 1758 leta v fari umorila (menda griža) 235 oseb, med njimi 180 otrok pod 10 let starosti. Še veliko tega je v predalih in mapah, kot je njun dom skrbno okinčan s starinami, od orodij do orožja, slik in podobnih predmetov iz meščanskih hiš Vitanja, kot kmečkih domačij. Kako je Janez Iršič sam živel? Iršiči so nekam radi zlezli v uniforme, brat mu je bil žandarmerijski častnik. V bivši Jugoslaviji je služil kot vojaški častnik po vsej državi, bil v ujetništvu^ pobegnil in se pridružil partizanom, ter bil operativec v 14. diviziji in 4. operativni coni. Po vojni je pomagal vzgojiti generacije mladih časnikov. Ko sta se z ženo Faniko vzela, res ni bil več rosno mlad, vendar hudirjevo na nogah, saj je prepešačil celo serijo transvezral, zato ima kar svoj žig, da mu ni treba toliko pisariti po knjigah. In da se vrnem k začetku. »Ce bi imela kolesa«, bi tole hišo porinil nekam v samoto, je pripovedo- val, medtem je v eni uri obiska komaj dvakrat malo bolj zaropotalo mimo oken - kak težak gozdarski tovornjal pač. Človek, ki je spal med bobnenjen topov in grmenjem najtežjih vojaški! strojev. JURE KRASOVEC RO GAURISHANKARC ||iUliS|;i 10 spet prišli; ko ivljeni, da se spo- tabo. 0 do tabora me 1 od zanosa. Pri- ele v mraku in ■> čemeren. Hotel iskati. dan je deževalo, no nosače, razen asanga, seveda. Išel s Pasangom 1 kasneje mi je pripovedoval o šerpovski vasi 11 hribi. Ta je Pa- še boljši prehod nor ki enemo tež- ko otovorjeni. Pozno popol- dan se namestimo pod veli- ko previsno skalo, ki bo kot nalašč za bazno taborišče. Pod steno, ki je ekstremno težka, smo ostali deset dni. Vsak dan jo opazujemo. Pri prvem poskusu, sva med vzponom do stene v megli popolnoma zašla. Nato me je tri dni bolel zob, da nisem bil za nobeno rabo. Se za pogo- vor ne. Slavko mi je kljub temu vsak večer pel pesmi iz svojega res širokega reper- toarja. Po naročilu, seveda. Tako sem si opomogel. Ra- ziskala sva še najugodnejši dostop do stene in tam pusti- la vrv, ki jo bomo potrebova- li, ko bomo zares naskočili goro. Tako sva nekega dne lah- ko rekla, da je vse tisto, zara- di česar sva prišla v Nepal, opravljeno. Z ogljem sem na skalo napisal »Welcome YU EX 83«, potem smo se vrnili. Pasang je že daleč spredaj, midva pa se kar ne moreva ločiti od mrtve doline. Tako naju nekje na pol poti ujame noč, ki jo morava prebivaki- rati v majhni vdolbini. Pri- dno nalagava na ogenj, a vseeno prezebava. Ko se po- topijo zadnje zvezde v sivino novega dne, sva zdelana kot dva ujetnika. Počasi se pre- bijeva do poti, ki vodi v Be- ding. Nasproti nama pride Pasang. S čajem in ves pre- plašen. Celo noč ni spal, ker ga je skrbelo." Nekaj dni kasneje sva se lotila še plezanja na 5.700 metrov visok Yalung Pik. Po dolgem gazenju v sipkem snegu in dolgih, mrzlih no- čeh v zasilnih bivakih, ki so mi malone izpile vse upanje, sem se že v mraku povzpel na vrh. Pozabim na ves na- por. Nekje za sveto goro Gaurishankar je zašlo sonce. Sedaj se tam na obzorju odvija pravljica enkratna, neponovljiva igra svetlobe in senc. Boj dneva z nočjo. Slavko me zdrami iz za- maknjenosti. V trdi temi se vrneva do najine luknje v snegu. Se ena noč v osrčju Valunških gora. V dveh dneh prideva v čisto drug svet. Tu spravljajo ljudje svoj skromni pridelek in se zahvaljujejo bogovom za stvari, s katerimi bodo preži- veli do naslednje žetve. Zavem se; samo še malo in vse skupaj bo samo še spo- min. Skoraj neverjeten! Konec Piše Jože Zupan Gaurishankar (7145 m) - Južna stena je ostala nepreplezana, na vrhu te gore pa sta doslej stali le dve odpravi. Pollaki niso uspeli Ivctošnjo pomlad je v južni steni Gaurishan- karja plezala skupina štirih poljskih alpini- stov: VVieslavv Grzybow- ski, Lech Kiedrowski, Andzej Wirga in Tadeusz Preyzner. Plezati so začeli 18. aprila in po petih dneh so dosegli višino 6.100 metrov, ko so naleteli na velike tehnične težave. Imeli pa so tudi izredno slabo vreme, zato so se morali umakniti v do- lino. Na vrhu Gaurishan- karja sta doslej stali le dve alpinistični odpravi, pred poljsko odpravo pa so morali že pod vrhom odnehati Avstrijci, Spanci in Japonci. Južna stena, cilj jesen- ske odprave celjskih al- pinistov je torej ostala nepreplezana. Poljaki, ki so v svetu znani kot do- bri alpinisti, ki so se pro- slavili že z nmogimi od- mevnimi vzponi na hi- malajske gore, so morali odnehati približno 1.000 metrov pod vrhom. Da je stena tehnično zelo za- htevna, sta med lansko ogledno odpravo ugoto- vila tudi Jože Zupan in Slavko Cankar. Celjaiu- torej čaka v jeseni za- htevno in trdo delo v ste- ni, morebitni uspeh pa bi imel tudi veliko težo in bi predstavljal še en ve- lik uspeh slovenskega in jugoslovanskega alpini- zma. č odpiaMi 'e na jesensko himalajsko odpravo Celja- polnem teku. Trenutno je največ težav s 1 delom priprav, saj so stroški, zaradi pada- losti dinarja, večji, kot so alpinisti sprva li. ti so doslej z lastnim delom zaslužili že liarjev, trenutno pa spet delajo. V šempetr- !du Aera vsak popoldan barvajo žično ►tem pa se bodo lotili še barvanja dimnika v tozdu kemija ob Dečkovi cesti v Celju. Do- ► je tudi že barvanje spodnjega dela 100- i cinkarniškega dimnika, alpinisti pa se ijo še za nekatera druga dela. Zgled, vreden ija! ■e delovne organizacije 'in posamezniki na so z denarnimi in drugimi prispevki za ie pomagali celjski odpravi. Alpinisti raču- jim bodo priskočili na pomoč še drugi. !h, ki bodo v obliki reklam ali kako drugače i za prvo celjsko himalajsko odpravo, bomo udi v našem časopisu, ava bo odšla na pot z letalom. To je najce 4a, če se za takšno potovanje prijavi dovolj iipina potnikov. Ker je celjska odprava za hiia (enajst članov), alpinistični odsek vabi iresirane, ki si v treking ekspediciji želijc ndijo, da se pridružijo poletu. Informacije i Planinskem društvu Celje, Stanetovž 9o telefonu 22-192. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1983 Smrt sodelavca Izvedeli smo za smrt in se poslovili od našega tovariša Zajka Ahmetoviča iz Žalca, gradbenega delavca GIP In- grad Celje, GO Žalec. Ostaja nam tolažba, da lah- ko zastavimo odprto vpraša- nje tov. Maksu Gajšku, di- rektorju Tozda GO Žalec in to: Zakaj našega tovariša Zaj- ka ni spremljal noben pred- stavnik DPO iz Ingrada na zadnji počitek in tudi nobe- den od njegovih sodelavcev iz podjetja? Zakaj tov. Zajka ni mogla spremljati njegova družina in bližnji sorodniki, ki so prišli iz Bosne v Slovenijo, da bi ga prevzeli in ga sprem- ljali do večne hiše, ampak so morali potovati z vlakom, ne glede, ali bodo prišli pravo- časno na pogreb, ali ne? Ali se tovariš Gajšek zave- da, da je pokojnik delal v na- šem kolektivu več kot 10 let in četudi je pokojnik južnak, Bosanec in še povrh vsega cigan, da je vreden spoštova- nja tudi takrat, ko je prene- hal dihati in delati v naši družbi. Prosimo za konkretne od- govore. 14 PODPISNIKOV Uredništvo: Vznemirljivo pismo po- kojnikovih sodelavcev, zato pričakujemo pojasnilo vseh okoliščin ob smrti in pri- pravah na pogreb za pokoj- nim Zajkom Ahmetovičem. Kako se obnašajo profesorji? Težko se odločam za pisa- nje te graje. Toda, ker mora- jo tudi otroci najti kotiček zavetja, v katerem naj bi si ohladili mlada srca, pišem. Današnji časi so tako težki, da ne veš več komu verjeti in kaj storiti. Sem mati 17-letne ličerke, ki obiskuje drugi let- nik ŠC za blagovni promet v Celju. Profesorjem je gotovo težko vzgajati veliko učen- cev, ker je pač pouka veliko in obvezne prakse malo. To- da, če so profesorji dobri pe- dagogi, bi morali dajati učencem zgled in voljo do učenja in dela z.a njihovo pri- hodnost. Tega pa ni dovolj. Razrednik naj bi bil tudi do- ber prijatelj učencev, da bi mu ti lahko zaupali svoje te- žave. Pa se to ne uresničuje. Razrednik, o katerem pišem, se pred razj-edom zelo nesramno izraža, preklinja, jim govori, da jim pač m po- trebno hoditi v šolo, itd. Učenci se nimajo komu pri- tožiti, ker jih tudi ravnatelji- ca noče poslušati, učitelji pa držijo skupaj. To gotovo vpliva na delo učencev in živci marsikoga bodo fuč preden se bodo usposobili za poklic, z.a katerega se usmer- jajo. Obupani se zatekajo k staršem z občutkom, da jim tudi mi ne verjamemo. Star- šem je težko, ko tolažimo otroke naj potrpijo, da pride- jo do poklica. Poklic zahteva šolo in zato prigovarjamo, da bo kmalu bolje, naj se le uči- jo. To pa je gotovo premalo. Želela bi, da se oglasi še več staršev, ki želijo, da šola njihovim otrokom ne bi bila mučilnica, da bi jim bili pro- fesorji prijatelji in vzor za njihov pravilen razvoj. Brez podpisa (naslov bralke je v uredniš- tvu). Uredništvo: Strinjamo se z ugotovi- tvami naše bralke, ki je v strahu pred morebitnimi ši- kanami nad svojo hčerko hotela ostati anonimna. Verjamemo, da se na šolah pogosto pripetijo primeri, o kakršnih je govora v pismu. Zato prosimo bralce, profe- sorje in vodstvo šole, da o takšnih primerih še pišejo in da tudi podobne primere razsvetlijo z druge plati. Lačna vrana sito pase Pred nekaj leti smo si štir- je interesenti z Resnika, fi- nančno najšibkejši, kar trije upokojenci, zgradili vodo- vod. Po takratnem statusu občine Slovenske Konjice bi nam morali prispevati četrti- no celotnih stroškov, toda dobili nismo niti dinarja, ne od občine in ne od krajevne skupnosti Resnik. V tem ča- su pa je tukaj nekaj premož- nejših kmetov dobilo vodo- vod na račun občine in kra- jevne skupnosti. Sprašuje- mo, če je to prav, kaj imamo od samoprispevka, saj misli- mo, da gre za izkoriščanje. FRANC FALNOGA, Resnik Uredništvo: Težko je na daljavo soditi o tem, kako je bilo z izgrad- njo vašega in vodovoda ostalih krajanov v vaši kra- jevni skupnosti. Prav pa je, da imate tekočo vodo v vsem kraju. Ker bi vpraša- nje radi razčistili, prosimo krajevno skupnost Resnik za pojasnilo. Ceste, ceste Zanima me, kam gredo sredstva, ki so namenjena za krajevne ceste in, ki so v ta- kem stanju, da jih ni mogoče uporabljati za promet. Pri občinskih upravnih organih obstojajo komisije, ki bi si take ceste ogledale in dale strokovno mnenje, če so še sposobne za promet. Nekdo mora biti odgovoren za brez- hibno varnost cest za pro- met. Kdo pa bo odgovoren za okvare strojev (traktorjev, prikolic), ki niso poceni. Imamo zakon, ki pravi, da mora biti cesta varna za pro- met in za vsa vozila, ki se uporabljajo v javnem pro- metu. Moram omeniti kako so iz- koristili sredstva, ki so jih namemenili za popravilo ce- ste Vrh-Velike Grahovše. Slišati je, da je dalo GG La- ško 300 tisoč din sredstev za to cesto. Kje so, kam so šla? Tudi kmetje in delavci pri- spevajo vse dajatve in izpol- njujejo obveznosti do druž- be. Zaselki, ki so oddaljeni od prometnih in urejenih cest so prav tako del naše družbe in naj bi bili deležni enakovrednih delitev sred- stev. Ne smemo le govoriti, da zapuščajo mladi zaselke, kot je omenjeni. Veliko go- vorimo, da izboljšujemo kmetijstvo, pa ga na tak na- čin ne bomo, saj so nekateri družbenopolitični organi gluhi in slepi za takšne pro- bleme. Vse odgovorne organe, predvsem pa člane iz\Tšnega sveta občine Laško prosim., da pridejo na ogled proble- matične ceste, saj poznamo rek, da mora vsak dirigent Z NOVŠM TEDMIKam TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vestnikovih kioskiii dobro poznati svoj orkester. Sele potem lahko vidi, kdo narobe piha v svoj instru- ment. AVGUST PECNIK, Trate Uredništvo: Pismo, ki ga objavljamo, je bilo naslovljeno na izvrš- ni svet občine I^ško kot de- legatsko vprašanje. Ker pa je bilo naslovljeno tudi na nas, prosimo pristojne orga- ne za primeren odgovor. Rojaki na obisku Kot zvesta bralka »Novega tednika« v tujini, se vam oglašam iz ReutUngena v ZR Nemčiji. Tukaj nas živi okoli 500 Slovencev, od tega pre- cej iz okolice Celja. Zbiramo se v našem klubu SKUD »Triglav« Reutlingen, ki sla- vi letos 10-letnico obstoja. Imamo tudi slovenski dopol- nilni pouk, ki ga obiskuje okoli 60 učencev. Naš ponos pa je gotovo ze- lo dobra folklorno-umetni- ška skupina, ki jo že dolga leta vodi Pavla Falamič. Tu- di naša dramska sekcija je že naštudirala dve igri: »Župa- novo Micko« in »Obtoženega volka«, z manjšimi točkami pa sodeluje tudi ob prosla- vah. Poleg tega imamo še ročnodelsko sekcijo, šahov- ski krožek in ke§ljače. Nekaj let smo imeli tudi učiteljico slovenskega do- polnilnega pouka Celjanko Heleno Deisinger. Z njo smo organizirali pred štirimi leti šolski izlet v Celje. Še danes se otroci radi spominjajo go- stoljublja, ki so ga doživeli v našem lepem mestu. Pred leti smo dobili kot svojega pokrovitelja v domo- vini občino Tržič, s katero pa razen šolskega letovanja ni- smo doslej imeli nobenih po- sebnih stikov. Novi odbor na.šega kluba in pa tov. učite- ljica Mira Turk so skupno s SZDL in osnovno šolo Hero- ja Bračiča iz Tržiča vzposta- vili stike in pripravili 17. 6. 1983 izlet našega kluba v Tržič. Ta izlet bomo združili tudi z obiskom Titovega Velenja. Član našega kluba Branko Gradišnik, ki nam s svojim ansamblom večkrat tukaj v tujini pričara košček domo- vine, je Velenjčan. Ne samo da odlično interpretira slo- vensko glazbo, tudi bogati jo s svojimi kompozicijami. Pred leti je posnel ploščo »Lepa Slovenija«, letos pa je z mešanim zborom našega kh ba posnel novo ploščo, na kateri v ritmu valčka opeva goro jurišev - Graško goro in polko »Titovo Velenje«. Plo- šča »Graška gora« bo v na- slednjih dneh izšla pri Jugo- tonu. Skupščina občine Titovo Velenje nam je omogočila izlet in prijetno sobotno po- poldne na velenjskem re- kreacijskem centru Trebeli- ško, za kar se moraino z.ahva- liti posebej tov. J^eceju. Upa- mo, da nam bo tudi vTcme naklonjeno. JOŽICA BAUMGARTNER »POLZELA« tovarna nogavic, Polzela DSSS komisija za delovna razmerja OGLAŠA prosta dela in naloge POMOČNIK VODJE FINANČNO- EKONOMSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom zahte- vamo od kandidatov, da izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje: - da imajo končano visoko šolo ekonomske smeri - da imajo štiri leta delovnih izkušenj na fin. eko- nomskem področju in pri vodilnih delih in nalogah - da so družbeno politično aktivni in neoporečni. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje prijave v 8 dneh po objavi v NOVEM TEDNIKU na naslov »Polzela« tovarna nogavic, Polzela, ali pa jih osebno prinesejo v kadrovsko službo. Vlogam je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, sicer vloge ne bodo obravnavane. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek v skladu z pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku. Gradovi in graščine na slovenskem Štajerskep§ 105 Piše: dr: IVAN STOPAR Prebold (Pragwaid), graščina PrevoUska graščina Na strmem pomolu ob robu stare- ga naselbinskega jedra, Prebold 10. Občina Žalec. Preboldska graščina se do 2. pol. 16. stol. ne om.enja, vendar je tu vsaj že v 15. stol. stal dvor. 1437 (1457) je dobil Jorg Eckelheimer kot celjski zajem dvor pri »sv. Pa- vlu v gozdu« s kmetijami in domci ter grad Liebenstein s pritiklina- mi. Graščina Prebold je bila bržčas pravni dedič omenjenega dvora, morda pa tudi Liebenstei- na. Župnija oz. cerkev sv. Pavla se je namreč prej (1392) označevala kot s. Pauli prope Liebenstain, potem pa s. Pauli prope Prag- wald. 1491 (1492) je dobil Lasla (Ladislav) Prager, oskrbnik Žov- neka in Mozirja, za svoj sedež ple- miško prebivališče - sitz zu s. La- renzsen in dem Seentall in s tem pomirje, ki se v ojstriškem urbarju 1585 imenuje Prevvaldt. Oblika prvotnega nemškega imena dopu- šča možnost, da gre za izvedenko iz slovenske besede, ki naj bi po- menila graščino ob Voljski. Poz- nejšo nemško obliko imena Prag- wald izvajajo od Pragerjev, ki naj bi bili stavbo pozidali. Vendar pa Pragerji niso bili dolgo posestniki gospoščine. Že pred 1519 jo je po- sedoval Koloman Windischgrat- zer, 1542 pa Krištof Windischgrat- zer. Za časa Windischgratzov naj bi uporni kmetje 1539 tedanjo gi-a- ščino Prebold oplenih in požgali. V letih 1571-1591 srečamo v pose- sti graščine gospode Wagne, nato pa je bila od 1628-1807 v rokah rodovine Schrottenbach. Ob veli- kem kmečkem puntu 1635 so gra- ščino, ki jo je takrat posedoval Hans Friderik Schrottenbach, puntarji razdejah, njene prebival- ce pa, ki se z begom niso utegnili rešiti, so pobih. Graščino so poz- neje na novo pozidali. 1706 jo je ponovno zadela nesreča, ko je v njej izbruhnil požar. Celjski stavb- ni mojster Tomaž Lepošek je ta- krat ocenil škodo na 5448 fl. Schrottenbachom so kot lastniki graščine 1807 sledili Vogli, njim pa 1855 Rudolf baron pl. Hackel- berg-Landau, ki je o. 1860 stavbo temeljito obnovil in prezidal. 1908 mu je sledil grof Rudolf Fiinfkirc- hen, 1910 Jakše, 1917 Hudovemik. Danes so v stavbi stanovanja in sladiščni prostori tekstilne tovar- ne Prebold. Današnja graščina je že druga, če ne celo tretja fevdalna posto- janka na tem mestu. Zasnova ima v tlorisu obliko pravokotnika, ki se približuje kvadratu in je na vo- galih okrepljena s pravokotnimi stolpi. Pozidana so tri krila, ki ob- dajajo prostrano notranje dvori- šče, medtem ko je četrto, vzhodno stranico oblikoval danes večidel podrti zid. Krila niso niti po zasno- vi rt!ti po funkciji enaka. Najime- nitnejše je gosposko, dvonad- stropno, dvanajstosno severno krilo, ki z.dvema kratkima podalj- škoma oblikuje tudi del vzhodne in zahodne fronte graščine. Pod vzhodnim podaljškom je mogoč- na grajska klet, katere obok poči- va na masivnem pravokotnem slo- pu. Kletni portal je polkrožen in ima posnet rob. Prostori v sever- nemi krilu so v priličju in delno tudi v nadstropju obokani, pred- vsem pa je v nadstropju tudi veU- ka reprezentančna dvorana s stro- pom, ki je okrašen s kvalitetnim štukom - listno vitičje s pticami, putti in grbi - iz o. 1730 in istoča- snimi slikami na stropu. Gre za osem mitoloških prizorov, shka- nih v tehniki oljne tempere. Sta- novanjskim namenom rabi tudi dvonadstropni, enajstosni zaho- dni trakt z osrednjim grajskim vhodom; ta je bil nekdaj baročno oblikovan, zdaj pa je od njega ostala le obokana veža. Trakt je na dvoriščni strani v pritličju delno arkadiran. V njegovi obokani, pritlični kleti se v severnem delu kažejo izpod delno odluščenega beleža figuralne freske, ki jih do- polnjuje rastlinska omamentika (vidni sta med drugim dve goli moški figuri). Na hodniku druge- ga nadstropja tega trakta je na spodnjem delu stene ohranjen fragment dekorativne sUkarije z li- stovjem in letnico M.D.C.XXXIIII., ki sodi nemara v isti čas. Mesto in značaj slikarije kažeta, da so ta trakt nekoč vsaj v južnem delu preetažirali. Južni trakt je enonadstropna stavba po- možnega gospodarskega značaja. Ohranjene svetlobne hne na nje- govi zunanji fasadi imajo značaj poznorenesančnih strelnic. Vogalni stolpi niso enako veliki. Severna sta zaradi spuščajočega se terena za nadstropje višja, obe- nem pa segata s svojimi strešina- mi za o. 1,5 m nad strešine traktov. Južna stolpa, ki sta tlorisno pri- bližno enaka, sta s trakti višinsko izravnana. Fasade stolpov in kril so temeljito predelane in oropane vsega nekdanjega renesančnoba- ročnega arhitekturnega okrasja. Prebold, graščina oh koncu 17. stoletja 23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 15 Velika počitniška akcija že veš, kje boš preživel počitnice? Nameravaš ostati kar doma. Brez skrbi! Ne boš se dolgočasil, če se boš vključil v našo veliko, veselo počitniško akcijo. Kako? Preprosto! Očka in mamica verjetno ne bosta imela nič proti, če boš za nekaj dni povabili k sebi prijatelja Vrtiljaka. Pošlji nam svoj naslov. Objavili ga bomo, vrstnik, ki bo želel letovati pri tebi, pa ti bo pisal. Pozor! Vsi, ki boste odgovarjali na naslove v našem kotičku, morate tudi sami povabiti svojega gostitelja k sebi. PA ŠE NEKAJ JE POMEMBNO! OGLASILO SE VAM BO VERJETNO VEC PRIJATELJEV, KOT JIH BOŠ LAHKO SPRE- JEL. VSE NASLOVE TISTIH, KI JIM NE BOŠ MOGEL PONU- DITI POČITNIKOVANJA, POŠLJI NA NAŠ NASLOV. OBJA- VILI JIH BOMO V OKVIRU VELIKE POČITNIŠKE AKCIJE. Posebno obvestilo za Nevenko iz Kozjega in Jasno iz Šentjurja! Tudi za vaju velja zgornje obvestilo. Če se vama je oglasilo več vrstnic, kot jih lahko sorejmeta, nam pošljita preostale naslove. Naš naslov je NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CE- LJE! Pripišite še ZA VELIKO POČITNIŠKO AKCIJO. Pri ostarelih Ostarelim ljudern, ki so v do- movih, je dolgčas. Veseli so, ka- dar jih obiščemo otroci. Večkrat smo jih že obiskali in jim pripra- vili kratek program. Navdušeni so ob nastopih mladih članov fol- klorne skupine. Se večkrat jih bomo obiskali. BISERKA SAJNKAR, 4. a OŠ Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE IVioj prijatelj Moj prijatelj je Mirko Djakovič iz 6. b. Je majhen in prijazen. Je odličen učenec. Doma je v Celju. Včasih se igrava na dvorišču ali pa igrava nogomet. Rad igra tudi košarko. Posebno rad dela ali sadi rože. Najine skupne poti so, če greva skupaj na nogometni trening ali pa v kono. Mirko je moj najboljši prijatelj. BOŠTJAN KOSTOMAJ os Ivan Kovačič-Efenka CELJE Odhajamo... Sedim v sobi in strmim skozi oloio. Misli mi uidejo za osem let nazaj, v tisti čas, ko sem se prvič podala na pot, pot v šolo. Spominjam se tistega dne, ko sem ponosno, s torbico na laini korakala proti šoli. Takrat je bil zame velik dan. Pred šolo smo se zbrali vsi, od nas, prvošolčkov. do tistih, ki jih je čakalo zadnje leto šolanja. Takrat si nisem mo- gla predstavljati, zakaj st osnio- šolci tako veselijo zadnjega leta šolanja. Kaj kmalu sem to obču- tila na lastni koži. Sedem let je hitro minilo. Bilo je lepo, čeprav so bili vmes tudi žalostni trenut- ki. Kar naenkrat sem se znašla v osmem razredu. Prve dni je bilo prelepo, a kmalu so se začele v redovalnici nabirati ocene. Sprva so napolnile prvi predalček, nato se je pričel polniti še dragi, j^e po veselih zimskih počitnicah so se v tretjem predalčku zasvetlikale modre in rdeče številke. Tu in tam je padla kaka slaba ocena, ki pa si jo lahko popravil, če si se pridno učil. Toda dnevi so tekli in vse več je bilo za nami kontrol- nih nalog in spraševanja, v redo- valnici pa sled našega pridnega ali malomarnega učenja. Prišla je težko pričakovana po- mlad. Z njo se je začel polniti še zadnji predalček redovalnice. Minil je marec in april in tudi maj. Sedaj je tu junij. Zadnji dnevi pouka. Vsi se že veselimo izleta, ki smo si oa nekateri bolj, neka- teri manj zaslužili. Ni pa vse tako veselo v teh zadnjih dneh, saj se' ne spominjamo samo lepih tre- nutkov iz preteklosti, ampak nam misli uhajajo tudi v prihod- nost. Kar vsi po vrsti lahko priz- namo, da nas skrbi, kako bo jese- ni. Mogoče bo lepo. Toda ločili se bomo od starih sošolcev, ločili po somih letih. Ostali bodo spomini na dni, ko smo skupaj prestopili prag šole, se skupaj učih, se vča- sih tudi sprli... Ostali bodo spomini na lepo mladost v osnovni šoli. Za ve- dno ... KLARA PUSTOLEMSEK, 8. b OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Nalivnik Danes smo prvič pisali z naliv- nikom. Pisali smo črke. Nalivni- ke bomo pazili, da se ne bodo pokvarili. NINA JEVSEVAR, 1. d os ŠENTJUR Gospodinjil sem Zjutraj sern našel mamo bolno. Takoj sem vprašal, če kaj želi. Nato sem odhitel v. trgovino in nakupil stvari. v šoli sem mislil, kako je z ma- mo. Ko sem prišel domov, je bilo že bolje. Začel sem pripravljati kosilo, sestra in brat pa sta nare- dila ostalo. Malo sem bil nero- den, ker pa rad kuham, sem zmo- gel. Kosilo ni bilo okusno, a me je mama kljub temu pohvalila. Nato sem ji kuiial ra-me čaje Pri večerji mi je šlo že bolje, kot pri kosilu. Tudi bolj okusna je bila. Mama je kmalu ozdravela, jaz pa sem nehal s svojimi umetni ja- mi v gospodinjstvu. Upam, da se bom naslednjič bolje izkazal, ker se bom do tedaj kaj naučil. TADEJ VOLF, 6. a OS Slavko Slander CELJE Matematika Matematično tekmovanje je vodila tovarišica Tatjana Sešler. Imeli smo težke naloge. I7 ga razreda smo bili Goran, Mm«. Mitja, Jure in jaz. Bih smo v ma- tematični učilnici. Na koncu nas je tovarišica vprašala, če so bile težke naloge. KLAVDIJA MLAKER, 2. b COS Fran Roš Celje Iskal sem jajca BUi smo v Mokronogu pri teti. Teta ima kokoši. Mamica mi je rekla, da bi šel še po topla jajca, da bi jih surova spila. Tudi atek pije surova jajca. Dmgi dan mi je teta rekla, naj grem spet po jajca, da jih bo skuhala za rr^ico. ' Jaz sem rad hodil po jajca. TOMA2 PATRU, 1. r OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KDNJICE Na dvorišču Kuža Žuža in mačka Klepetačka po dvorišču norita, petelinčka podita. NATAŠA KRHEN, 3.a OS Slavko Slander CELJE iviama kokoška Vsako pomlad se pri nas izvali- jo mladi piščančki. Letos je prva začela kokati rjavka. Odločili smo se, da jo damo valit. Mama je šla na podstrešje in prinesla ko- šaro, v katero je dala slamo. Na njo smo položili 15 jajc. Rjavka je razširila svoje peruti in sedla na jajca. Pridno je sedela, in ko so minili trije tedni, se je izvalil prvi piščanček. Bil je drobcen, ru- men. Naslednji dan je bilo okoli koklje vse polno jajčnih lupin, čivkalo pa je 10 piščančkov. Zad- nji se je izvalil čm piščanček. Zdaj že pridno hodijo za kokljo, ki jim je skrbna mamica. STANKA KOROŠEC, 4. r OS STRANICE Dragi prijatelji! šolsko leto se izteka in tudi naš Vrtiljak se bo počasi ustavil. Ne povsem, saj bom tudi med počitnicami mi- slila na vas in vam skušala pripraviti kakšno zanimi- vost. Vem, da komaj čakate počitnic, in da zdaj ne boste več imeli toliko časa za pisanje. Vesela pa bom, če se mi boste kdaj pa kdaj oglasili s kakšno razglednico ali s prav posrečeno počitniško zgodbico. Seveda bo skozi vse poletje še tekla naša VELIKA POČITNIŠKA AKCIJA, čeprav se do zdaj niste kaj prida odzivali nanjo. Vendar ste imeli še polno glavo šolskih skrbi in malo časa za misli na počitnice. Vrtiljak bo torej dobil novo počitniško preobleko, ki bo nekoliko skromnejša - seveda samo po obsegu, ne pa po vsebini. Nekateri ste bili z njim bolj zadovoljni, drugi manj. Septembra, ko boste dopisniki spočiti in polni novih idej, bomo skušali stran oblikovati še bolje. Vesela bom, če mi boste že zdaj pisali o predlogih, kako našo stran narediti še bolj pestro in zanimivo. Navada je, da ob koncu vsakega dela pogledamo nazaj in ocenimo, kar smo naredili. V vrtiljaku ste se oglašali dopisniki z vseh koncev celjskega območja. V naše ure- dništvo so prihajala pisma s kar petintridesetih osnov- nih šol. To pa ni malo. Z nekaterih šol ste se oglašali pogosteje, z drugih bolj poredko, kolikor ste pač imeli časa. Vsekakor se je vsak teden nabralo toliko prispev- kov, da večine nisem mogla objaviti. Žal. Vem, da sem tako marsikoga razočarala, toda verjemite, da sem de- lala po svojih najboljših močeh in prepričanju. Ob koncu moram seveda nameniti še posebej besedo tistim, ki se poslavljajo od našega Vrtiljaka. To so učenci, ki so končali osmi razred in se podajajo na novo pot. Dragi (zdaj že bivši) osmošolci, v svojem in v imenu Vrtiljakovih bralcev se vam zahvaljujem za vaš prispe- vek in vam seveda želim čim več uspehov tudi vnaprej. Vsem ostalim pa vesele, lepe in vroče počitnice vaša Nadja Moj konjiček 2e od zgodnjega otroštva 3em zelo rad gledal slike v slikanicah in revijah, pa tudi v časopisu. Nekega dne mi je v roke prišel fotoaparat. Sitnaril sem, naj mi razložijo to, potem ono, skratka, hotel sem slikati. Skupaj z očetom sva začela z resnim delom. Leto kasneje sem že samostojno razvijal sUke. Slikanje je postalo moj bobi. KupU sem si nov povečevalnik. Trudim se, da so slike čim kvalitetnejše. O fotografiranj, m že skoraj vse. Toda ne mirujem. Z očetom sva kupil;. Ijim; ko kamero in vse kar sodi zraven. Začel sem z novim deiom in upam, da bom tudi pri tem uspešen. Objavljeni posnetek je nastal v ljubljanskem živalskem vrtu, ki so ga obiskali laški osnovnošolci (opomba urednice). TEODOR ORTL OS Primoža Trubarja LAŠKO Atkina zanka UČENCI! Za počitniške dni so vam v prodajalni »ELEKTRO« nasproti hotela Evropa pripravili: - modele letal, čolnov, makete, načrte in strokovno literaturo za pomoč pri izdelavi - modelarsko in rezbarsko orodje, žagice, balza - poseben les za modele, lepila, barve, japan papir VSE ZA MODELARSTVO v prodajalni »ELEKTRO« Kovinotehna Tudi geometrija je lahko prav zabavna. Iz navadnega kvadrata je mogoče narediti smešnega možiclja. Kva- drat prerežite po belih črtah, tako da boste dobiU se- dem različnih likov. Iz njih sestavite možiclja po nari- sani shemi. Pri tem morate uporabiti vse Uke, med seboj pa se ne smejo prekrivati. Rešeno sestavljanko nalepite na dopisnico in jo poš- ljite na naslov: NOVI TEDNIK Trg V. kongresa 3 a, 63 000 Celje. Pri žrebu za nagrado AERA bomo upošte- vali vse rešitve, ki bod(; prispele do torka, 28. junija 1983. Geslo uganke iz prejšnje številke je POČITNICE, rešitev posameznih besed pa: slaP, vOda, moCa, pri- den, Tlaka, Naš, silen. Cene, smEt. Nagrado bo dobil: Sašo Stante, 63220 STORE 141 16. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1982 Rokometne vzporednice Piše: Vlado Bojovič ^ v petek smo dobili prvi turnir za »Nagrado Celja«, ki bo"^ poslej tradicionalen. Ob sodelovanju prvoligaša Sloga Bo-, snaprevoz iz pobratenega mesta Doboja in tradicionalnega j tekmeca Kolinske Slovana iz Ljubljane, je bila prikazana ] dokaj kvalitetna igra glede na to, da je prvenstvenih tek- j movanj že konec. Igralo se je brez obremenitve, sproščeno, I tako da so gledalci lahko resnično uživali ob kvalitetnih j igrah moštev in posameznikov, ki jih v vrstah sodelujočih j ni manjkalo. .j V uvodni tekmi smo prepričljivo nadigrali Slogo Bosna-i prevoz 35:25 (17:12), ki bo zastopala Jugoslavijo v pokalu ' evropskih pokalnih zm.agovalcev. V drugi tekmi je Sloga Bosnaprevoz po razburljivem zaključku premagala Kolinsko Slovana 20:18 (8:8). Višek turnirja je bila vsekakor tekma z Kolinsko Slova- nom, ki smo jo zasluženo dobili 25.23 (12:11). Tekma je bUa ves čas razburljiva, z dosti preobrati. Pokazala pa je, da je v Sloveniji dosti dobrih rokometašev, še posebej rnlajših, ki bodo že v naslednji tekmovalni sezoni pokazali ob igranju težkih tekem svojo vrednost. Najboljši strelec turnirja je bil Savčič (Doboj) s 14. za- detki. Vlado Brglez iz Ljubljane najboljši \Tatar, novinarji pa so izbrali tudi najboljšo sedmerko turnirja: Brglez, M. Bojovič, Savčič, Mahne, Anderluh, Memič, V. Bojovič. Ob slavnostnem zaključku pa so bila podarjena tudi darila Kleču, ki odhaja v JLA in Lesjaku ter Selčanu, ki sta v soboto stopila v zakonski stan. Nagrajen pa je bil tudi trener Tone Goršič, kateremu gredo velike zasluge, da je s svojim delom pripomogel k vrnitvi moštva v 1. ZRL, ka- mor tudi po kvaliteti objektivno spada. Skratka bil je to ob velikem odzivu gledalcev res lep zaključek uspešne letošnje tekmovalne sezone. V uvodnih tekmah pred začetkom glavnega turnirja so naše mlajše selekcije gostile vrstnike iz Goteborga na Švedskem. Pionirji so jmagali 14:9 (8:5), mlajši mladinci 22:19 (9:7) in starejši mladinci 21:18 (12:9). Prikazali so dobro igro in opravičili delo strokovnjakov, ki si prizade- vajo za njihov razvoj. V Ribnici pa so v finalnem delu na področju SR Slove- nije mladinci Aera osvojili 1. mesto! S svojo igro so izsto- pali in bUi deležni vseh pohval. Premagali so Partizana iz Slovenj Gradca 15:13 (8:5), Usnjarja iz Litije 24:11 (13:6) in igrali neodločeno z domačim Inlesom 11:11 (6:5). Začasno se bom od bralcem Novega tednika poslovil, prihaja pač čas dopustov, mi pa bomo začeli s priprav^ami za naslednjo sezono nekje koncem julija. Start je 24. sep- tembra, ko bomo že v uvodni tekmi igrali s Kolinsko Slovanom v Ljubljani. Derbi na začetkul Do takrat pa vam žehm vesele počitnice in na svidenje! ^ Branko Vivgd le dobil stavo Z malo treninga In pri 39 letih le nekdanll državni reprezentant vseeno dobil stavo s prot. Bogdanom Borčičem, ko le na stadionu AD Kladivar preskočil višino 200 cm Prijetno sobotno popoldne je bilo znova živahno na sta- dionu Atletskega društva Kla- divar. Tokrat ni šlo za '-normal- no« atletsko tekmovanje, tem- več za izvršitev dogovorjene stave med prof. Bogdanom Borčičem, ki poučuje na ljub- ljanski likovni akademiji in Brankom Vivodom, zaposle- nim v Zlatarni Celje, sicer pa še pred leti poznanim kot od- ličnim atletom. Zakaj je prišlo dostave? Prav letos mineva dvajset let, kar je Branko kot prvi Slovenec pre- skočil takrat magično višino dveh metrov. Kasneje se je povzpel celo do višine 214 cm, s čimer je bil republiški in ju- goslovanski rekorder. Branko zadnja leta ni več aktiven, kljub temu pa je obljubo uspešno izpolnil. Na stadionu se je na priredi- tvi »šport - prijateljstvo« zbra- lo preko 500 gledalcev, da bi videli uspešen ali neuspešen Vivodov nastop. Prvi so začeli prihajati že ob 14. uri in so ne- kako čudno gledali na prazen stadion. Potem je prišel Branko v svetlo modri trenirki, si sam prinesel vse potrebno za ska- kanje, se pozdravljal s prihaja- jočimi ter se nekaj po tretji uri popoldne odpravil na stranski del stadiona na ogrevanje. Tekmovanje se je začelo okoU pol četrte ure, glavni so- dnik je bil zadnji Vivodov tre- ner Andrej Peterka (tudi ne- koč sam odličen atlet), častni pa znani slikar iz Slovenj Gradca Jože Tisnikar. Vse je bilo pripravljeno za začetek. Vivodov prihod na skakališče so ljubitelji atletike in atrakci- je pozdravili z aplavzom. Prva višina 180 cm. Koncen- tracija, kratek zalet in uspešno čez letvico. Druga višina 185 cm. Tretja Uspešen poskus na višini 200 cm po dvajsetih letih višina 190 cm. Četrta višina 195 cm. Vse v prvem poskusu. Lahkotno, prepričljivo, za vse je nagrada aplavz. Na stadionu zavlada tišna, ko dvignejo le- tvico na dogovorjenih 200 cm. To pokažejo tudi preko sema- forja. Branko ne odlaša. Sleče trenirko, podaljša zalet. Zdaj je na travi. Rahla koncentraicja z menjavo pogleda v tla in na letvico. Bo ali ne bo? Vse je odvisno od prvega skoka. Ta da pogum! Moč. Voljo! Sklo- njena glava, ob telesu rahlo stresajoči roki. Zalet, močan odriv in Branko je tudi v pe- tem poskusu čez letvico. Nav- dušenje na stadionu! Branku je uspelo. Bil je prepričljiv, saj je pri tej višini imel še nekaj rezerve. Sesti poskus je opravil na vi- šini 202 cm, v prvem podrl, se rahlo poškodoval in končal. Kakorkoli že, cilj je bil dose- žen. Čestitke, upravičene, pri- hajajo z vseh strani. Od umet- nikov Četkoviča, Borčiča, Ti- snikar j a do Milanke Bavcon in Boruta Mencigerja, Tatjane Dremelj, Draga Bradača, Igor- ja Zupančiča, Miča Mijača, Bo- risa Čopa, novinarjev Festiča, Kavalarja, Kramerja, Tavčarja, Kuzme, da o mnogih drugih sploh ne govorimo. Mimo in s polno zavestjo lahko napišemo, da je bil prije- ten atletsko rekreativni dogo- dek, ki bi lahko z raznimi do- datki služil za model, kako vra- čati ljudi tudi na atletski sta- dion. Vsa zavist nekaterih po- sameznikov je odveč, kajti vsak naj poskusi nekaj naredi- ti, seveda, če le zna! Branko je v tem uspel, najbolj pa je uspel z dokazom, da ješe pri 39 letih sposoben preskočiti dva me- tra, kar bi pomenilo še vedno lepo uvrstitev na mnogih naših domačih tekmovanjih v seda- njem času. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR Kopitar in Rozman najboilša v Saralevu v Sarajevu je bilo finale Atletskega pokala Jugoslavi- je, kjer so nastopili tudi atleti celjskega Kladivarja in iz Ti- tovega Velenja. Med Celjani so bili najuspešnejši nasled- nji atleti: Kopitar, ki je zma- gal s poprečnim rezultatom v teku na 400 m ovire, bil tretji na 400 m in peti na 110 m ovire. Rozman je zma- gal v teku na 5000 m ter bil osmi na 1500 m. Šimunič je bil drugi v troskoku z novim republiškim rekordom 15,96 m. Odličen je bil tudi Prezelj v skoku višino, kjer je z 210 cm osvojil četrto me- sto. Vidnejše uvTstitve med moškimi iz Celja so še dose- gli Gaber, Lisec, Rebernišek, Rener, Lotrič, štafeta... Med Velenjčani moramo omeniti Rezka, Popetrua, Anica... Med atletinjami Kladivarja je bila najboljša Babičeva s tretjim mestom na 3000 m, točke pa so dodale tudi Na- gličeva, Selešova, Jazbin- škova. Ekipni vrstni red moški: 1. Crvena zvezda 262, 4. Kladi- var 132,5 (najboljša sloven- ska ekipa!), 12, Velenje 32 točk itd. Ženske: 1. Slavonija 159, 11. Kladivar 45 točk itd. TV EMO iii»d Rogaško in Kovinarjem Končan je spomladanski del prvenstva v Območni keglja- ški skupnosti Celje, tekmoval- na podkomisija za II. Ugo. So- deluje 14 ekip, vrstni red pa je naslednji: EMO Celje, »Roga- ška« Rogaška Slatina, Kovinar Štore, Avto Celje, Obnova, Obrtnik, TIM Esot Laško, Cin- karna, Kovinotehna, TVD Par- tizan Šentjur, KUma, Žična, LIK Savinja in Libela Celje. Rekordi sezone po kegljiščih: v Štorah Kovinar Štore 5117 kegljev, v Golovcu (konusovi keglji) EMO Celje 5045, v Šent- jurju Obrtnik Celje 4941 in v Golovcu (schmidovi keglji) Obnova Celje 4893 kegljev. Najboljši posamezniki po kegljiščih; Golovec (konusovi keglji); Koštomaj KUma, Sal- mister Cinkarna, Orešnik Ko- vinotehna, Grilanc EMO, Poči- val šek Obnova itd. Golovec schmidovi keglji); Grilanc EMO, Ojsteršek Obnova, Ko- šar Avto Celje, Anžin Laško, Brglez EIVIO itd. Šentjur; Ko- štomaj Klima, Oman Laško, Špoljak, Strašek, Dole (vsi Ro- gaška) itd. Štore; Drobne, Gru- h^nšek, Kačičnik (vsi Kovi- nar), Hajnšek, Šantelj (Avto Celje) itd. MARTIN OJSTERŠEK strelci v Skofji vasi Po daljšem času so pripravih strelsko tekmovanje v Škofji vasi, kjer je nastopilo šest ekip. Rezultati ekipno; SD Škofja vas, ZRVS Škoja vas, SD Voj- nik, ZRVS Vojnik, sekcija Etol in sekcija TVO. Med posamez- niki je zmagal Željko Lamut 171 pred Branetom Žnidarjem 171, Antonom Petkom 161 itd. FANI KLOKOČOVNIK iVIiadinke Rogaške najboljše Končan je spomladanski del v repubhški košarkarski ligi - vzhod za mladinke, kjer nasto- pa sedem ekip. Prvakinje pr- vega dela so brez poraza posta- le mlade košarkarice Rogaške, ki so v zadnjem kolu visoko 112 ; 63 premagale Pomurje. Drugi je Marles in tretje Po- murje, v ligi pa še nastopajo Metka iz Celja, Drava iz Ptuja, Šentjur in Maribor. S tekmo- vanjem bodo nadaljevali je- seni. MILAN VIRANT Sprejem pri predsedniku skupščine v Šmarju V letošnjem letu so na po- dročju telesne kulture v šmar- ski občini dosegli enega naj- večjih uspehov nasploh, saj so se košarkarice ŽKK Rogaška po zmagi v republiški ligi uvr- stile v II. zvezno ligo. Ob tem uspehu jim bo čestital tudi predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dtm- bek, ki pripravlja jutri, v petek, ob 16. uri za njih in ostale športnike sprejem. Na sprejem so vabljeni tudi košarkarji, no- gometaši, šahisti, karateisti, igralci tenisa, taborniki, pla- ninci, strelci, kegljači, moto- krosisti, predstavniki Parti- zanskih in ŠŠD društev iz ce- lotne občine. TV Celjske šahovske vesti Obiskali smo celjski šahov- ski klub, kjer se počasi pri- pravljajo na poletne počitnice. V prihodnjem tednu bo v Ptu- ju letošnje republiško mladin- sko prvenstvo. Na njem bosta iz Celja sodelovala Tine Pri- slan, ki je bil zadnja leta vedno med najboljšimi in ima prilož- nost celo za naslov prvaka in mladi Miran Štucl. Zadnji hitropotezni turnir pred počitnicami bo zadnji če- trtek v juniju. Kljub vabi k so- delovanju vse šahiste celjske regije. Potem bomo še videU šahovsko tekmovanje ob praz- novanju občinskega praznika! Odmora pa ne bosta imela celj- ska šahista Franc Pešec in Matjaž Mikac, ki bosta igrala kot gosta v drugi hgi. Pešec za ekipo Ptuja in Mikac za Iskro. Celjani pa zaman čakamo že pet let, da bi postali prvaki Slo- venije in se uvrstili med drugo- ligaše. J. K. Lovci so tekmovali na Rinki člani Lovske družine Žalec so tudi letos v počastitev kra- jevnega praznika Gotovlje pri- pravili veliko meddruštveno strelsko tekmovanje pri svoji lovski koči na Rinki nad Go- tovljami. Sodelovalo je kar 25 ekip in šestnajst posamezni- kov, ki so se pomerili v strelja- nju na glinaste golobe, jelena in merjasca. Rezultati ekipno 1. LD Rečica pri Laškem, 2. LD Skale, 3. LD Prebold, 4. LD Žalec, 5. LD Krško itd. Po- samezniki; 1. Mišo HorJ£ik Re- čica pri Laškem, 2. Miro Finkšt Mozirje, 3. Polde Trauner Ska- le itd. v tarči na srnjaka; 1. Jože Papotnik Krško, 2. Ervin Mi- klavžina Skale, 3. Stane Filčič Nazarje itd. Podobno tekmovanje bodo na Rinki pripravUi tudi v nede- ljo, 26. junija, ko se bodo ob 8. uri zjutraj pomerile samo lov- ske družine iz žalske občine za pokal skupščine občine Žalec. T. VRABL iVIiadi streici vse boijši v Ljubljani je bilo republi- ško prvenstvo z MK puško, ki so se ga udeležili tudi številni tekmovalci s celjskega območ- ja, v ekipni konkurenci so med pionirkami zmagale pred- stavnice SD »MROŽ« iz Tito- vega Velenja. Med pionirkami posamezno je zmagala Denis Bola - T, Velenje, z 229. krogi. Odlična druga je bila Mojca Fedran iz Griž, ki je dosegla 216 krogov. Pohvaliti velja tu- di Vikico Dvanajščak, pionir- ko iz Griž, ki se je z 203. ki-ogi uvrstUa na 5. mesto in tudi iz- polnila normo za nastop na dr- žavnem prvenstvu, ki bo v Ti- togradu. Med pionirji je tudi slavila ekipa SD »MROŽ« iz T.Vele- nja. Med posamezniki je osvo- jil bronasto medaljo pionir Si- mon Veternik, T.Velenje, z 222. krogi. Lep uspeh so dose- gle mladinke SD »CELJE«, ki so prepričljivo opravile z osta- limi ekipami. Celjanke so na- stopile v sestavu; Vesna Čuček 429, Darja Kačnik 454 in Bar- bara Jager 466 krogov. Med posameznicami je med mla- dinkami že drugo l^to zapored zmagala Barbara Jager, odlič- na druga je bila Darja Kačnik, kar je izredno presenečenje. Med mladinci posamezno si zasluži pohvalo Darko Turn- šek iz Griž, ki se je s 458 krogi uvrstU na 4. mesto. Pri mladin- cih sta bila dokaj solidna tudi Celjana Robi Hostnik s 429 in Dušan Čuček s 428 krogi. Med članicami posamezno je Ce- Ijanka Alenka Jager osvojila srebrno medaljo s 485 krogi, zlata medalja pa se ji je za las izmuznila iz rok. V ekipni kon- kurenci članov je SD »KOVI- NAR« Štore zasedla solidno 4. mesto. Ekipo Kovinarja so tvo- rili; Franc Hočevar 448, Bran- ko Malec 496 in Vili Dečman 497 krogov. S petim mestom pa so hudo razočarali Celjani, ki so lansko leto bili še zmago- valci. V ekipi Celja so nastopi- li; Ervin Seršen 466, Tone Ja- ger 484 in Jože Jeram 490 kro- gov. Celjani so tako izgubili pri- mat, ki so ga imeli v Sloveniji, izgubljajo ga tudi v naši občini, saj jih vse pogosteje premagu- jejo prizadevni strelci iz Štor. Med člani posamezno je ViU Dečman zasedel sedmo, Bran- ko Malec pa osmo mesto. T. J. Dvakrat Ceije in enkrat Store čeprav se počasi približujejo časi dopustov, pa zanimanje za naše šahovske nagradne igre ni nič manjše kot v ostalih mese- cih. Tokrat so nagrajenci., 1. nagrada: ALBINA JAVORŠEK, Vojkova 4, Celje, 2. nagrada; TANJA AI.EGRO, Kajuhova 7, Celje in 3. nagrada; SAŠO ŠTANTE, Štore 141, Štore. Nagrajuje TTG Celje, vsi nagrajenci pa v tej poslovalnici lahko dvignejo nagrede. Gost v zadnji oddaji je bil Zvone Mirt, direk- tor TTG Celje, pravUni odgovor pa Zvone Dežnak, ki je bil prvi gost v Radiu Celje januarja 1980, ko smo začeli s šahovsko nagradno igro. TV ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 42* Knjiga ŠAH SKOZI STOLETJA je največje svetovno znano šahovsko delo, katerega avtorje znani slovenski šahist. Kateri? MILAN VIDMAR BRUNO PARMA JANEZ S1UPICA Tokrat nagrajuje Aurea Celje. Dopisnice s kuponom in obkroženim avtorjem ter naslovom pošljite na naše uredništvo najkasneje do 10. julija! 23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 17 NOČNE r CVETKE : • Mirko Z. se je pred meseci razve2:al, toda očitno s prejšnjo ženo ni razčistil vseh računov. Po razvezi ji je večkrat grozil in jo tudi trikrat pretepel: enkrat jo je Icižje, dvakrat pa huje ranil. Ker so grož- nje postale tako resne, so posegli vmes miličniki in prejšnji četrtek dopoldan prijeli Mirka in ga prived- li preiskovalnemu sodni- ku, ki je zanj odredil pri- por. • V petek popoldan je neznanec vlomil v stano- vanje na Mariborski cesti 49 v Celju. V stanovanje je prišel tako, da. je na vhodnili vratih izbil klju- čavnico, odnesel pa je 9000 dinarjev. Vlomilec je nosil rokavice - očitno se spozna na to »delo«, ali pa pogosto gleda kriminalke na televiziji. • V petek zvečer je na drsališču v Mestnem par- ku igral ansambel •>ŠOK<>. Prireditev je bila pravihio prijavljena pri pristojnih organih, ven- dar pa je nekaj Celjanov motil močan hrup, ki so ga povzročali m.uzikantje. Tako so se trije pritožili na postajo milice, da ne morejo spati. Kakšen slušni šok so doživeli šele tisti, ki so »Sok« poslu- šali na drsališču od blizu... • V noči na torek je neznanec vdomil v samo- postrežno trgovino Cen- tra in kiosk v Trubarjevi ulici. Plen ravno ni bil obilen, po načinu vloma pa miličniki sklepajo, da gre za izkušenega vlomil- ca, z^to so takoj začeh br- skati po kartotekah takš- nih tičev. • Prejšnjo sredo pono- či je neznanec vlomil v garažo v Laški vasi. Na- kradel je nekaj rezervnih delov za avtomobil, kar v tem času, ko tega blaga manjka v trgovinah, ni nič čudno. Huje bo, ko mu bodo prišli na sled miličniki. Osumljeni prodaje štorskih traktorjev mimo vrstnega reda Trenutno so ¥ priporu trlle delavci Iz štorske tovarne In še trije drugI osumllenci V Celju se v zadnjem te- dnu dni širijo govorice o ne- pravilnostih pri prodaji trak- torjev v štorski tovarni trak- toijev, zato sta Temeljno so- dišče Celje (preiskovalni od- delek) in UNZ Celje dala in- formacijo za javnost. Celjski javni tožilec je prejšnji torek zahteval prei- skavo zoper tri delavce štor- ske tovarne: Silvo Zelič, re- ferentko prodaje, Franca Gornika, skladiščnika in Iva- na Mastnaka, vodjo prodaje. Vsi trije s.o osumljeni kazni- vega dejanja neupravičene- ga prejemanja daiil. Sodišče se je odločilo, da obdolžence pripre, ker je nevarnost, da bi na prostosti vplivali na priče, uničili dokumentacijo in ovirali preiskavo. Prav ta- ko pa so v pripona in prei- skavi še trije obdolženci: Franjo Sklezur, poslovodja trgovine Poljoprivredne za- druge Veliko Trgovišče, Fra- njo Capar, nabavni in pro- dajni referent v tej trgovini in Franc Meglic, šofer Knie- tijske zadruge v Slovenski Bistrici. Ti trije so obdolženi kaznivih dejanj neupraviče- nega dajanja daril in nedovo- ljene trgovine. Ostaja utemeljen sum, da naj bi Silva Zelič, Ivan Mast- nak in Franc Gornik v letih 1980-1983 kot odgovorne osebe v štorski tovarni spre- jemali darila, v zameno pa so organizirali naikupe traktor- jev mimo vrstnega reda. Predpostavlja se, da so na ta način prodali približno 200 traktorjev iz Stor. Pri tem pa obdolženci niso bili nič kaj izbirčni; kupci so dobili pre- dnost pri nakupu traktorjev, če so jim odšteli dinarje ali devize, obdolženci pa so je- mali tudi meso, kavo, vino, kuiilno olje, les in druga da- rila. Ostali trije obdolženci so utemeljeno osumljeni, da so spravljali v stik posamezne kupce traktorje s skladiščni- kom Francem Gornikom in komercialistom Ivanom Mastnakom. Posredovali naj bi sklenitev pogodb o naku- pu traktorjev mimo vrstnega reda, Ivanu Mastnaku in Francu Gorniku pa naj bi da- jali darila kot protiuslugo za sklenitev poslov. Potrebno je upoštevati, da je bilo v tem času povpraševanje po štor- skih traktorjih veliko, proi- z\'odne zmogljivosti tovarne traktorjev pa premajhne, da bi zadostili povpraševanju. Zaslišane so že bile neka- tere priče - oškodovanci, največ so to kmetje koope- ranti kmetijskih zadrug. Na- vajajo, da so bili prisiljeni, da so dali za traktor več, kot je bila navedena cena na faktu- ri. Ker je verjetno krog oško- dovancev širši, UNZ Celje prosi vse kupce štorskih traktorjev, ki menijo, da so bili ob nakupu izigrani oziro- ma oškodovani, da to prijavi- jo Upravi za notranje zadeve v Celju oziroma najbližji po- staji milice. Celjsko sodišče pa v sporo- čilu javnosti še dodaja, da se je kazenski postopek šele za- čel, in kasneje se bo izkazalo, ali bo tožilec vložil obtožni- co, ali pa odstopil od nadalj- njega kazenskega pregona. S. SROT Tožilec je preillagal visoko varšCino Pred sodiščem v Titovem Velenju se je nadaljevalo sojenje Janku in Emi Meh. Na ziidnjo obravnavo ni bilo predsedmka tehnične komjsije, ki je opravila te- hnični pregled puranjc farme v Pazinu, zato tudi grad- beni in finančni izvedenec nist mogla dokončati dela. Pač pa je tokrat sodišče obravmavalo predlog Janka Meha, da bi se vrnil iz ZRN v Titovo Velenje, če bi se lahko branil s prostosti. Odvetnik se na obravnavi ni izjasnil o tem vprašanju, namestnik javnega tožilca pa se je strinjal z odpravo pripora z^ Janka Meha, če bi ta prej položil varščino v višini tri milijone dinarjev. O tem bo odločal izven sodne obravnave senat treh so- dnikov. Sicer pa je bila s sklepom že odvzeta prejšnja var- ščina - 500.000 dinarjev - ki jo je položil Janko Meh, potem pa pobegnil v ZRN. Vendar pa sklep o odvzemu varščine še ni pravnomočen, ker se je Janko Meh pritožil. Na obravnavi je Ema Meh tudi zaprosila, da se ji vrne potni list, ker bi morala v tujini nabaviti nekaj rezerv- nih delov (Ema namreč še vedno opravlja obrt). Toži- lec je nasprotoval, sodišče pa o tem še ni odločilo. Sojenje Janku in Emi Meh se nadaljuje danes. ______ S.SROT Kako nastane iz mulie slon Pred nekaj tedni so trije fantje opih srednješolko in jo posilili v skupnih prosto- rih enega izmed celjskih sta- novanjskih blokov. Kasneje so se jimi pri posilstvu pri- družili še trije fantje, po kon- čanem dejanju pa so dekle zaklenili v prostor in odšU. Posilstva ponavadi psihič- no precej prizadenejo žrtve. Zanje je tudi v večini prime- rov neprijetno, če za dejanje izve okolica. Na sodišču so zato obravnave proti posilje- valcem praviloma tajne. Tu- di mi smo se v tem primeru, skupaj s celjskimi miličniki, odločili, da vesti o posilstvu ne bomo objavili v časopisu. Kljub temu je dogodek v manj kot tednu dni obletel vse mesto. »Cenčarski infor- macijski sistem« je deloval hitro in kot ponavadi s pre- cej pretiravanja. Tisti, ki so za dogodek sUšah, so ga še malo »zasoUli«, da so se s senzacijo lahko postavili pred sosedom, prijateljem, znancem. Po približno tednu dni je število posiljevalcev že »na- rastlo« (največ na dvanajst), še kasneje je bilo dekle »huje ranjeno«, v naslednji čenči že »v kritičnem stanju v ljub- ljanskem Kliničnem cen- tru«. Nekaj tednov po tem dogodku je v Celju že krožila vest, da je dekle umrlo. Govorice so prišle na uše- sa tudi miličnikom, ki so po- sumili, da je bilo v Celju še eno posilstvo, pa ga niso od- krili oziroma ga ni nihče pri- javil. Ko pa so stvar raziskali, so ugotovili, da gre le za čen- če. Iz muhe je nastal slon. Podobno je bilo pred ne- kaj več kot tednom dni, ko so tri delavce iz štorske To- varne traktorjev in še tri dru- ge priprli. Ker ni bilo ura- dnih informacij, so se spet začele širiti govorice in števi- lo priprtih je nezadržno »na-" raščalo« - vse do števila dva- najst. Tudi kazniva dejanja, ki naj bi jih izvršili, so posta- jala vsak dan hujša. Včasih, ko še ni bilo toliko pisane besede, radia, televi- zije in drugih informacijskih sredstev, je bilo ustno izroči- lo pomemben način obve- ščanja. Toda na tak način se informacija kaj hitro izkrivi, še posebej, če njeni prenašal- ci težijo k senzacionalnosti. Vsak, ki je novici nekaj do- dal, da bi se lahko postavil pred drugimi, je s tem za- vestno storil krivico neko- mu, ki se ga ta vest tiče. In tako nastajajo iz muhe sloni. Ta dva primera sta samo ena izmed mnogih, ki pa se tičeta našega mesta oziroma prebivalcev. Toda podobnih vesti, ki nepreverjane priha- jajo med ljudmi, in se potem vsak dan bolj izkrivljajo, je še veliko. Prav zato je v takih primerih pomembna takojš- nja, primemo napisana ura- dna informacija. SREČKO ŠROT Trije poškodovani Voznik osebnega avtomobi- la FRANC PUKMAJSTER, 25, iz Zabukovice je v kraju Rjavi- ca prehitro pripeljal v desni ovinek, zato ga je začelo zana- šati. Oplazil je osebni avtomo- bil, ki ga je nasproti pripeljala ANKA 2ELEZNIK, 45, iz Tr- bovelj, nato pa je trčil še v vozi- lo-mešalec. Pri nesreči, pri ka- teri je škode za okoli 80.000 di- narjev, sta se huje poškodova- la voznik Pukmajster in nje- gov 4-letni sin, lažje poškodbe pa ima žena Viktorija. PRAVNIKI ZA BRALCE Novosti na poilročju invaliiiskega zavarovanja (Nadaljevanje in konec) Namen tega sestavka seveda ni, da bi pokazal, ali odkril bistvene razlike, ki gotovo so in bodo pov- zročale negodovanje med posameznimi delovnimi invalidi. Dejstvo pa je, da že samo definiranje invali- dnosti, kakor tudi ostalih pojmov v okviru te defini- cije po novih predpisih v bistvu odpravlja doseda- nje kategorije delovnih in- validov na delovne invali- de I, II in III kategorije. Sestavek želi opozoriti le na nekaj konkretnih stvari, o katerih se bomo morali izjasniti v teh dneh, ko je še odprta raz- prava in ko v organizaci- jali združenega dela raz- glabljamo, kdo je delovni invalid in kdo ni in kako bo v bodoče. Zvezni za- kon je ponovno uvedel pojem »neposredne ne- varnosti za invalidnost« in dodal še čisto nov pojem, ki pa gotovo izhaja iz prakse in iz potrebe, na- mreč pojem "Spremenje- na delovna zmožnost«. Ni odveč dodati, da se hoče verjetno ra\'no s tem zad- njim pojmom »odpraviti« ali vsaj občutno zmanjšati prejšnje izpostavljene pri- mere delovnih invalidov III. kategorije. Oba pojma pa sicer osnutek zakona; natančno obrazlaga in to Piše Edvard Centrih_ vse \-erjetno z namenom, da zagotovi enotnost teh dveh pojmov v uporabi oziroma v praksi. Že po- jem neposredna nevar- nost za nastanek invali- dnosti bo namreč zahteval od delovnih organizacij, da s samoupravnim sploš- nim aktom določijo pogo- je in načine, kako bo npr. delavec, pri katerem je podana neposredna ne- varnost za nastanek inva- lidnosti ali spremenjena delovna zmožnost, preraz- porejen na druga dela in naloge in katera so tista dela in naloge, ki ustreza- jo njegovi strokovni izo- brazbi oziroma z delom pridobljenim delovmim zmožnostim. Takemu de- lavcu pa po zakoniti do- ločbi ne gre prav nobena dodatna pravica iz inva- lidskega zavarovanja, kar je novost in je to vpraša- nje bilo prej ugodneje ure- jeno za delavca. Ker pa za- kon govori, da je takega delavca potrebno obvez- no prerazporediti in ker običajno tak delavec pri- de na slabše (nova dela so npr. nižje vrednotena kot prejšnja), se že tu pojavlja potreba, da se vsi delavci zedinijo in v samouprav- nih splošnih aktih, tudi ob upoštevanju načela soli- darnosti, predvidijo, da takemu delavcu pripada pravica do ustreznega de- narnega nadomestila, ker tega iz naslova invalidske- ga zavarovanja skupnost ne bo več krila. Ce pa to vprašanje v samouprav- nem splošnem aktu ne bo urejeno, bo tak delavec obvezno ostal brez nado- mestila. Isto velja tudi za j primer delavca, pri kate-1 rem bo ugotovljena spre-j menjena delovna zmož-1 nost. Ta pojem zakon defi- j nira tako, da je pri delav-' cu tako stanje podano te- daj, če delavec, zaradi traj- nih sprememb v zdrav-1 stvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z na- daljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, ni več zmožen opravljati svojega dotedanjega dela. lahko pa bi opravljal dm- ga dela, ki sicer ustrezajo njegovi strokovmi izobra- zbi, oziroma z delom pri- dobljeni delovni zmožno- sti. Tak delavec tedan ni delovni invalid in če ne bo v samoupravnem sploš- nem aktu določeno, da ima tudi tak delavec pra- vico do nadomestila oziro- ma razlike, je ne bo mogel niti uveljaviti. Ob vsem povedanem je tako jasno, da bo v bodoče kar pre- cejšnje število delavcev med tistimi, ki bi sicer lahko bili »delovni invali- di«, a zaradi novih defini- cij oziroma novih pojmov »neposredne nevarnosti za invalidnost« in »spre- menjena delovna zmož- nost" tega statusa nimajo. Prav pa bi najbrž bilo. da bi v OZD tako delavci imeli pravico do ustrezne- ga denarnega nadomestila v primeru manjšega OD. Morda pa bi to tudi vezali na naslov minulega dela tako, da bi to nadomestilo pripadalo \'saj tistim, ki že imajo nekaj let delovne dobe, če že ne vsem. Oče obtožen, da je umoril svojo hčer Maks Mlakar ie sprva priznal, kasneje pa spet vse zanikal Celjski javni tožilec je vlo- žil obtožnico proti 27-letne- mu Maksu Mlakarju iz Celja, Saranovičeva 4, ki je obdol- žen, da je umoril svojo pol- drugo leto staro hčer Majo. Poleg tega tožilec bremeni še za več drugih kaznivih de- janj: da je s silo spolno obče- val s še ne štirinajstletno de- klico, in da je izvršil več ta- tvin. Maks Mlakar je bil precej nemirerf! Nekaj časa je bil v tujski legiji, ko pa se je vrnil, ni v nobeni službi zdržal dol- go. Na delovnih mestih je ponavadi tudi kradel. Tako ga obtožnica bremeni za dve nadaljevani kaznivi dejanji tatvine (kradel naj bi v REK SIPAK v Titovem Velenju in EMO. tozd kotli, kjer je bil nazadnje zaposlen) in tatvi- no žice v Libeli. Lani decembra je storil tu- di kaznivo dejanje, ko je spolno občeval z osebo na- sprotnega spola, ki še ni bila stara štirinajst let. Ker se mu je dekle upiralo, jo je večkrat udaril. Sedmega januarja letos pa je umoril svojo hčer Majo. I^recej podplutb in oteklin kaže na to. da je hčer že prej pretepel, verjetno v stanova- nju. Nato jo je odnesel h bre- gu Savinje pod Gričkom in jo začel slačiti. Otrok se je verjetno upiral, ker je bilo ta- krat precej mrzlo. Poškodbe pričajo, da jo je verjetno ne- kaj časa vlačil po tleh, pre- den jo je vrgel v vodo. pa jo je še davil. Hčer je vrgel še živo v Savinjo, tako da je umrla zaradi utopitve. Maks Mlakar na zaslišanju sprva ni priznal dejanje. Po- vedal je. da se spominja le posameznih dogodkov. Tako je menil, da je bilo nekaj na- robe že doma dopoldan, ko ^ta bila sama s hčerjo. To sklepa zaradi tega, ker je že- na zvečer našla v stanovamju Majine lase in mokro kopal- nico. Hčer naj bi oblekel v smučarski kombinezon in jo odnesel proti Gričku. Menil je, da je bil precej vinjen, saj je pred tem. kupil dve stekle- nici vodke. Maja naj bi ga spraševala, kaj m.u je in me- ni, da je že takrat čutila, da se bo nekaj zgodilo. Bil je v »šunku" in tudi sam je vedel, da se bo nekaj zgodilo. Spominjal se je še, da je Maji vzel šal. Prosila je, naj ji ga vrne. Potem se je spet spominjal san^io še, kako je brodil v vodi in iskžd hčer. Ker je ni našel, je odšel proti mestu in spotoma bruhal. Doma je rekel ženi. da je Ma- jo odpeljal brat v Maribor, naslednje jutro pa je spet od- šel proti Gričku. Videl je Ma- jine nogo, ki je gledala iz vode. Maks Mlakar se je vpraša- njem na zaslišanju pogosto izmikal z odgovori, da se ne spominja, na zaslišanju pred približno mesecem dni pa je zanikal, da bi umoril Majo. To naj bi storil nekdo drug, ki pa mu noče škodovati, za- to je krivdo vzel nase. je izja- vil. Obtoženca sta pregledala tu- di izvedenca psihiatra, ki menita, da ne gre za alkoho- lika, niti za narkomana. Pri Mlakarju tudi nista našla simptonov duševne bolezni, duševne zaostalosti ali or- ganskega obolenja. V času umora pa naj bi bil Mlakar zmanjšano prišteven. vendar ne bistveno. S SROT 18. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1983 23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 bodeči iMUOMK DOBRO ZA NAS Merx (KZ Laško) bo kmalu Izvozil na tuje prvo pošiljko kuncev. Svežih kuncev. Živih - s kožuhi vred. Pri nas še nimamo ustrezne klavnice, kjer bi lahko klali za izvoz. Tista, ki je, je dobra le za klanje za nas! ŽETEV 83 V Celju je bil prete- kli teden razgovor pred letošnjo žetvijo pšenice. Tovariši z republiškega komite- ja so prišli, da bi od tovarišev z občin zvedeli točne podat- ke o tem, koliko pše- nice bodo poželi in odkupili. A kaj ko marsikate- ri od teh niti sam ni vedel pravih številk. LJUDJE NEGODUJEJO - CENE PA SE LEPO DVIGAJO NAPREJ! PRAVOČASNO Na celjskem izvršnem svetu so šele te dni raz- pravljali o pripravah na letošnjo turistično sezo- no v celjski občini. Če govorimo o pripra- vah na sezono tedaj, ko je sezona že na pragu, rri čudno, če nam toliko tu- rističnih sezon pobegne. MITING ENEGA Imamo gledališče enega, orkester enega, Branko Vivod pa je v soboto pripravil na celj- skem atletskem stadionu še miting enega. Na tem mitingu so bili tudi taki gledalci, ki jih sicer na stadionu ni videti. IZJAVA Ko smo po Vivodovem uspelem skoku zna- nega celjskega poznavalca atletskih razmer Draga Bradača vprašali, kako imenuje to prire- ditev je rekel, da je to Cirkus. Potem pa je šel hitro čestitati glavnemu na- stopajočemu. čE... Če je bil to res cirkus, potem je bilo v areni veliko pomembnih ljudi. Tudi takih, ki sicer radi rečejo, da nimajo časa, če jih kdo povabi na kaj drugega. ZANIMANJE Na izpolnjevanju stave sta bila tudi direktor Zlatarn Stane Seničar in direktor Topra Zvone Dežnak. Čudno, saj se (z delovnima organiza- cijama) bolj zanimata za zimske športe. Sicer pa je res bilo v soboto dokaj hladno! PRI NAS JE ŠE PREVEČ TAKIH, KI BI RADI, DA JIM BI VSAK DAN DIŠALO IZ KROŽNIKA, ČEPRA V JIM DELO SMRDI! REGULACIJA PROTI VODI Regulacija Savinje bo Celjane rešila pred poplavami in jim zagotovila mirnejše spanje. Nekateri pa se ob tem bojijo, da bo regula- cija Celjane »rešila« tudi pitne vode. Zaradi tega ne spijo vsi mirno - ali vsaj smeli ne bi! OGLED Kot smo neuradno zvedeli, pri nekaterih turistič- nih agencijah že razmišljajo o posebnih izletih na Roglo. Tu bodo namreč lahko obiskovalci videli prave krave. Odločitev pa še ni dokončna. Bojijo se, da bi si hotel kdo vzeti kak večji muka- joči spominček z izleta. PISANI BALON V Laškem so pripravili v soboto veselo prireditev za mlade. Poimenovali so jo Pisani balon. V Celju pa so bili nekateri pisani od jeze, ker tu ne spravijo skupaj kaj takega. SPET NA ČRNO Komaj so na celjskem območju odpravili eno zaposlitev na črno, že je tu nova. Novi družbeni pravobranilec samoupravljanja Al- bin Cocej še ni imenovan v vseh občinah, za katere opravlja to delo! ENI KOMAJ ČAKAJO, DA DRUGI SHODIJO - DA JIH LAHKO POTEM VODIJO ZA ROKO! UIcroCeni piaz ob Savinji Dela pri saniranju plazu ob Savinji bodo trajala še kakš- ni dve leti. Odstranjena bo nevarnost, za katero marsi- kateri Celjan sploh ni vedel, in končno bo nehala zevati v bregu Anskega vrha grda ra- na. Pred približno štirimi leti je začel plaz groziti, da bo zaprl Savinji pot in povzročil poplavo. Zato so se odločili, da se mora sanacija čim prej začeti. Na pomoč so poklica- li strokovnjake Zavoda za raziskavo materialov iz Ljubljane. Ti so ugotovili, da je pesek iz plazu dobro upo- raben v gradbeništvu. In- grad se je zavezal, da bo za- stonj saniral plaz, če bo lah- ko odpadni pesek njegov. Tako je našel plaz svoj mir pod cestami, v zasipih moč- virij in branah (samo pod za- hodno celjsko obvoznico je približno 120 000 kubični metrov peska iz plazu). Na Ingradu trdijo, da se jim to precej splača. Čeprav ni samo pridobivanje peska nič cenejše kot na primer v Laškem, prevoz v okolico zmanjša končno ceno, tako da je pesek iz plazu cenejši tudi od odpadnega materia- la, ki ga ponujajo nekatere tovarne. Vsekakor je to naj- cenejši material za spodnje sloje cest, ki ga dobijo. Ker se zaradi vsem znanih težav število gradenj iz dne- va v dan manjša, zaostaja tu- di odvoz peska s plazu. Preostalih 80 000 kubičnih metrov bodo odvažali še ne- kaj let. Vendai- pri Ingradu trdijo, da lahko vsa dela zak- ljučijo že drugo leto, če bodo to zahtevali celjski urbanisti. Tabornilci se bodo zbraii na Sutiesici Ob 40-letnici boja na Sutjeski bo od 1. do 10. juhja organiziran osmi zlet tabornikov Jugoslavije. Med 6000 udeleženci bo tudi 40 tabornikov iz celjskega območja. Le-ti so imeli v soboto na Gričku zadnji zbor in pregled opreme. Tabornike I. celjske četa bo vodil načelnik Vlado Mlakar iz Zveze tabornikov Slovenske Konjice. Zbor na Gričku pa je organiziral odred Dveh jelenov, ki jim je bil ta tabor tudi priprava na poletno taborjenje v Savudriji. Ročk veselica Griček V petek so ob (slabi) organi-' zaciji občinske konference ZSMS in centra za klubsko de- javnost iz Celja nastopile na Gričku nekatere celjske ročk skupine. Večer slabo izvajane glasbe je rešila skupina Kaya s svojim že rahlo komičnim, a dobro izvajanim nastopom. Od 18. do 23. ure je bil prostor pred gostilno polno zaseden. Resnici na ljubo pa se je muče- nje mikrofona vršilo za voga- lom. Zato organizatorjem v ' opomin: mlado Celje je žejno prireditev a to vseeno ne po- meni, da ie zadovoljno z vsem, kar dobi pod nos. Za takšne prireditve pa naslednjič izpu- stite vsaj pobiranje vstopnine. GB OBČINSKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE ŽALEC obvešča vse občane občine, da bodo delili BONE ZA GORIVO za vozila na motorni pogon - v skladu z uredbo Zveznega in republiškega izvršnega sveta o omejitvi porabe motornega in dizelskega goriva - na sedežih vseh KRAJEVNIH SKUPNOSTI v torek 28. in sredo, 29. junija 1983 od 12. do 19. ure. Občane naprošajo, da dvignejo bone na sedežih svojih Krajevnih skupnosti. Za zamudnike, ki iz upra- vičenih razlogov ne bodo mogli dvigniti bonov, bo delitev potekala naknadno na sedežu Občinskega sekretariata za notranje zadeve Žalec ob sredah od 12. do 16. ure. Natančnejše informacije o delitvi bonov, dobijo ob- čani svojih Krajevnih skupnostih. »MONTANA« Proizvodnja nekovinskih in kovinskih rudnin Zaloška Gorica Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. Enega knjigovodja II 2. Enega nadzornika 3. Treh strojnikov težke mehanizacije 4. Enega mehanika 5. Enega ključavničarja I 6. Enega vrtalca Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji: pod 1 - srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj, pod 2 - delovodska šola rudarske ali gradbene sme- ri, opravljen strokovni izpit in dve leti delovnih izku- šenj, pod 3 - poklicna šola strojne ali gradbene smeri, izpit za opravljanje z gradbeno mehanizacijo, 6 me- secev delovnih izkušenj. pod 4 - poklicna šola za avtomehanika in 6 mesecev delovnih izkušenj, pod 5 - poklicna šola za strojnega ključavničarja, po možnosti opravljen varilski tečaj in 6 mesecev delov- nih izkušenj, pod 6 - končana osnovna šola. Delo bo sklenjeno za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v 8 dneh po objavi v NT na naslov »MONTANA" Zaloška Gorica 63301 Petrovče. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 15 dni po poteku objave. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNU 1983 Obleka - vreča Poletje prinaša nekaj mo- dnih novitet. To sezono je najaktualnejša obleka ~ vre- ča. V vročih dneh so cjbleke z naramnicami in poudarje- nim gornjim delom, ki so po- dobne oblekam iz obdobja šestdesetih let. Potem so tu še obleke - srajce, zelo udob- ne, enostavne, brez dodat- kov. Najdemo tudi romantič- ne obleke z asimetričnimi volani. Dolžine so izpod ali iznad kolen. Karakteristični so globoki y izrezi na hrbtu in se zavezujejo s križnimi trakovi. Ponovno prihajajo do izraza životki in korseti. Obleke So v p()vsem svet- lih, pastelnih barvah v kom- binaciji z belo in črno. Pripravlja Duška Som Romantične obleke so na- rejene iz muslina, svile, voal satena in angleške čipke. Spoilne obleke pa so nareje- ne iz rustikalnih tkanin; to so: lan, juta in sprani bom- baž. DOMAČE PASME LOVSMH PSOV. Balkanski gonič Balkanski gonič je v naši državi poleg kratkodlakega istrskega in posavskega go- niča najbolj razširjena pa- sma lovskih psov. Ta pasma je razširjena po vsem Balka- nu, močno podobne pa so ji tudi nekatere pasme lovskih psov v drugih državah (Fin- ska, Švedska, Švica) kar da sklepati na tesno sorodstvo oziroma skupen izvor. Balkanski gonič je močan, srednje velikosti, rjastorjave ali rumenorjave barve z več- jim ali manjšim črnim pla- ■ ščem, ki pa sme segati naj da- lje do tilnika. Je kratkodlak. Je odličen gonič in zaradi svoje ostrosti uporaben tudi pri lovTj na divje svinje in zveri. Je izredno vztrajen ter primeren zato za težko pre- hodna lovišča ker ne odneha preje dokler ne prižene div- jadi lovcu na stojišče. Pri go- nji divjadi ima močan in več- krat tudi zelo globok glas ta- ko, da lovec uživa ob večgla- snem »zvonenju« goničev na sledi divjadi. Ni redkost, da si lovci v naših južnih repu- blikah podaljšajo užitek po- slušanja gonje svojih psov na ta način, da nekaj časa po tistem ko spustijo pse še po- sedi j o skupaj pri ognju in popijejo kavico ali pokadijo pipo ter zaverovano s slu- hom zasledujejo gonjo svo- jih ljubljencev. Sele čez ne- kaj časa se mimo podajo na stojišča kjer dostikrat več ur vztrajno in mirno čakajo, da jim goniči priženejo divjad na strel. Dostikrat se zgodi, da strelja samo posamezen lovec ali celo nihče, toda lov- ci zadovoljni zapuščajo lovi- šče, če so le njiliovi goniči dobro in ubrano gonili. Balkanski goničev v Slo- veniji ni vehko, ker se jih mnogi lovci izogibajo zaradi izredne vztrajnosti pri gonji srnjadi. Tisti lovec pa, ki uspe balkanskega goniča iz- šolati tako, da divjadi, ki je ne streljamo na pogonih (srnjad, gamsi, jelenjad) ne goni, ima najboljšega lovske- ga pomočnika. S. K. HORTlkULTURNI KOTIČEK Vrt v juniju V.zelenjadnem delu vrta zdaj v glavnem okopavamo, zalivamo ter pobiramo pridelek. V tem mesecu je tudi čas za nekatere ponovne setve: jedilna pesa, korenček, zimska redkev, zimska endivija, kumare za vlaganje, nizki grah in dmgo. Zdaj je tudi čas, zlasti ob koncu tega meseca, za setve cvetlic: spominčic, mačeh in marjetic. V okrasnem vrtu smo verjetno že izkopali tulipane in ostale čebulnice ter jih vskladiščili do jeseni. Grede smo zasadili s poletnim cvetjem. Ce tega še nismo štorih, je zdaj zadnji čas, da to opravimo. Trato redno kosimo in dognojujemo, saj jo z obilno košnjo izčrpa- vamo, zato je gnojenje nujno vsaj trikrat v sezoni. Ob sušnem vremenu trato tudi zahvamo. Ostale okrasne nasade okopavamo, predvsem pa z rednim škroplje- njem uničujemo škodljivce in bolezni. Predvsem velja to za vrtnice! Odstranjujemo odcvetele cvetove na vrt- nicah! Cvetje na oknih in balkonih tudi zahteva redno oskrbo. Se posebno je pomembno zalivanje, saj rast- line v posodah še bolj potrebujejo redno preskrbo z vodo. Obiramo tudi odcvetele cvetove, predvsem to velja za petunije pa tudi za pelargonije. Cvetje v poso- dah pa zahteva redno gnojenje. Najprimemejše gnojilo je CVETAL, ki hitro in učinkovito deluje. Delo v društvu Razgibano v vsakem pogledu. Zadnji čas je veljal tekmovanju za lepo okolje, ki poteka med učenci osnovnih šol. Sicer pa se v akcijo zelo uspešno vklju- čujejo tudi malčki iz vrtcev. Rezultati tekmovanja bodo znani ob koncu meseca, slavnost ob podelitvi priznanj in nagrad pa bo jeseni. Veliko je zanimanje med člani tudi za avtobusne izlete, ki so v rokah turi- stične agencije Izletnika. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE ZDRAVIUIE RASTUNE Detelja - meilena Predstavnike rodu medene detelje najdemo kot go- jene krmne rastline in kot divje rastoče plevele. Me- dene detelje imajo po navadi bele ali mmene, z medom bogate cvetove, ki se zdmžujejo v tanka, nežna in klasu podobna socvetja. Domovina tega rodu so zmerno topli predeli Evrope in tropski ter zmerno topli predeli Azije. Mi si bomo ogledali zdravilno medeno deteljo (Meli- lotus officinalis L.) To je eno do dvoletna rastlina, ki zraste do en meter visoko. Ima močno glavno korenino in trojnate liste, slične navadni detelji. Lističi so na- robe jajčasti in podolgovati. Metuljati cvetovi so ru- meni in kasneje obledijo. Rastlina zelo lepo diši po medu, a je sluzavega in grenkega pekočega okusa. Vsebuje kumarin, melilotsko kislino, smolo, tanin, kumarinsko kislino laktonmelolotol in razne soli. Cveti julija in avgusta, ko zel tudi nabiramo. Sušimo jo v senci na prepihu. Včasih so medeno deteljo zelo cenili za zdravljenje obolele kože, za čiščenje prebavil kot klistir, in to v zelo majhnih količinah: po kavine žličke posušenih cvetov se prelije s skodelico vrele vode - danes pa je njena uporaba še v ljudskem zdravilstvu. Posušeno deteljo namočimo čez noč in dmgo jutro odcedimo in odcejeno vodo nekoliko segrejemo. Takšen napitek naj bi dobrodejno deloval, če nas muči revma, z njim si lahko pripravimo zdravilne klistirje in z njim Omogo- čimo črevesju da se očisti črevesnih stmpov. Zunanje kot obkladki zmanjšujejo bolečine, in otekline. V ta namen se kuha medena detelja v polovici jabolčnega kisa in vode in se topli obkladki dajejo na bolne sklepe, ki jih je prizadela revma ali giht. Rahel poparek medene detelje pospešuje potenje in izločanje seča. V zelo razredčeni obliki se uporablja homeopatsko proti migreni, krčem v želodcu, krvave- nju iz nosu, težavah pri odvajanju vode. Zunanje pri- poroča ljudska modrost medeno deteljo kot vlažen topel obkladek za mehčanje tvorov, čirov, za zdravlje- nje vnetih dojk. Medeno deteljo lahko namočimo v aLkoholu in sicer SI lahko pripravimo 20% tinkturo. To si vliramo v obolelo kožo, zlasti tam, kjer je koža oziroma sklep otečen od revme ali gihta. Poparek medene detelje dodamo tudi kopelim, če smo zelo utmjeni in če imamo obolelo kožo. Medeno deteljo ponekod kuhajo v vinu, dodajo med in dobljeni medeni napitek priporočajo za zdravljenje prehladnih obolenj dihalnih organov, ker čisti pljuča sluzi in pospešuje potenje. Vendar s čajem iz cvetov medene detelje ne smemo pretiravati in ga ne smemo piti v večjih količinah ker prisoten kumarin deluje škodljivo in nas sili na bmha- nje. Homeopatsko zdravljenje pa priporoča da se pije le ena skodelica čaja po majhnih požirkih čez ves dan. BORIS JAGODIC 13. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 21 Komisija za prodajo kmetijskih zemljišč Kmetijske zemljiške skupnosti občine Celje, razpisuje na podlagi čl. 60 Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79 in 19/76) in čl. 3 Pravilnika o postopku in pogojih za prodajo kmetijskih zemljišč občanom, ki se po Zakonu o kmetijskih zemlji- ščih ne štejejo za kmete, po sklepu skupščine KZS občine Celje z dne, 12. 4. 1983 javni natečaj za prodajo kmetijskih zemljišč, ki bo 13. julija 1983 s pričetkom ob 8. uri v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Celje, Kocbekova 5, Celje. Vsak ponudnik mora varščino v višini 10% od izklicane cene vplačati tri dni pred javno dražbo na žiro račun Kmetij- ske zemljiške skupnosti občine Celje šte- vilka 50700-661-16 in potrdilo o tem na dan dražbe predložiti komisiji. Pismene ponudbe morajo biti vložene najpozneje do 5. julija do 8. ure in naslov- ljene na Kmetijsko zemljiško skupnost, Kocbekova 5, Celje. Nepremičnine bodo oddane najboljšemu ponudniku. O izidu dražbe bodo ponu- dniki obveščeni na dan dražbe z izdraž- bovalci, z najugodnejšimi ponudniki pa bodo sklenjene kupne pogodbe v 20 dneh po oddržani dražbi. Zdražitelj je dolžan celotno kupnino pla- čati ob sklenitvi pogodbe, v katero se vračuna tudi varščina. Varščine ostalih ponudnikov bodo po oddržani dražbi vr- njene na njihov naslov. Ponudbe je poslati v zapečateni ovojnici na naslov Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje, Kocbekova 5, Celje. Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Pravočasno prispele pi- smene ponudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne 6. julija 1983. Če ponudnik v natečaju uspe, ka- sneje pa odstopi od ponudbe, zapiade varščina v korist Kmetijske zemljiške skupnosti občine Celje in nosi vse stro- ške razpisa. V izklicani ceni ni vključen prometni da- vek in eventualne druge dajatve s proda- je, ki jih bo moral plačati kupec sam (stroške javne dražbe, stroške cenitve, prometni davek in vse ostale obveznosti prenosa zemljišča na kupca). Na ovojnici je treba označiti: »Javni natečaj za kmetijska zemljišča« Vse ostale informacije o teh zemljiščih in druge pogoje dobe interesenti vsak po- nedeljek in sredo od 8. do 14. ure pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Ce- lje, Kocbekova 5, Celje. »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija CELJE DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA TKANIN razpisuje prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Proizvodnja tkanin Pogoji: - zahteva se visoka ali višja izobrazba tekstilne ali . organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih ■ Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis morajo pred- ložiti program dela in opredeliti lastno vlogo v njem za naslednje mandanto obdobje. Vsem kandidatom so podatki o delu, poslovanju in razvoju TOZD-a Proizvodnja tkanin na voljo v delov- ni organizaciji. V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politi- ki v občini Celje se za razpisana dela in naloge zahtevajo še naslednji pogoji: - širša družbenopolitična aktivnost, - samoiniciativnost pri delu, ustvarjalnost in spo- sobnost vodenja - znanje enega tujega jezika. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija Celje, Ipavčeva 22, Celje s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po izbiri »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija CELJE DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODENJE RAZVOJA IN TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA Pogoji: - zahteva se visoka izobrazba ekonomske ali tekstil- ne smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah v skladu z Družbenim dogovorom o kadrovski politi- ki v občini Celje se za razpisana dela in naloge zahtevajo še naslednji pogoji: - širša družbenopolitična aktivnost - samoiniciativnost pri delu, sposobnost vodenja in ustvarjalnost - znanje enega tujega jezika. 2. VODENJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA Pogoji: - zahteva se visoka izobrazba tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. V skladu z Družbenim dogovorom o kadrovski politi- ki v občini Celje se za razpisana dela in naloge zahtevajo še naslednji pogoji: - širša družbenopolitična aktivnost - sposobnost vodenja, ustvarjalnost in samoinicia- tivnost pri delu - znanje enega tujega jezika 3. VODENJE FINANČNO- RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: - zahteva se visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah v skladu z Družbenim dogovorom o kadrovski politi- ki v občini Celje se za razpisana dela in naloge zahtevajo še naslednji pogoji: - širša družbenopolitična aktivnost - samoiniciativnost pri delu. ustvarjalnost in spo- sobnost vodenja Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis morajo pred- ložiti program dela in opredeliti lastno vlogo v njem za naslednje mandatno obdobje Podatki o poslovanju, delu in razvoju sektorja so vsem kandidatom na voljo v jielovni organizaciji Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo.štirih let Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: "METKA« tekstHna tovarna m konfekcija Celje. Ipavčeva 22, Celje s pripisom »za razpisno komisijo« Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po izbiri SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA KS V OBČINI ŽALEC razpisuje naslednja prosta dela in naloge RAČUNOVODJA s končano najmanj srednjo ekonomsko šolo ter tri leta delovnih izkušenj - za nedoločen čas Za navedeno delo in naloge se zahteva moralno-politič- na neoporečnost kandidata Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na skupno stro- kovno službo KS v občini Žalec Krajevna skupnost Žalec Hmeljarska 3 O izidu izbire bomo prijav- ljene kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. 22. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 198 ^23. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JUNIJ 1983 Dvojni praznile pri Rotovnikovih v Vitanju sta si pred ne- davnim še enkrat izmenjala zlata prstana Justina in An- ton Rotovnik. Prvič sta si ob- ljubila zvestobo v Konjicah, ko je bilo nevesti 20, ženinu pa 36 let. Od tedaj sta previ- harila mnoge viharje na kmetiji, ki je nekaj kilome- trov odmaknjena iz Vitanja. Oba navezana na zemljo sta se poprijela kmetovanja na 12 hektarjih obdelovalne zemlje, ob kateri je še prav toliko gozda. Čeprav sta še vedno čila in zdrava, je vajeti gospodarjenja v glavnem prevzel v svoje roke starejši sin, ostalih pet otrok pa se tudi rado vrača v domače gnezdo. Včasih se zbero vsi, je pri- povedovala mam.a Justina in tedaj je okrog hiše pravi živ- žav. Zato poskrbijo mlajši vnuki in pravnuki. Ko so se pri Rotovnikovih pripravljali na zlato poroko, slavili so jo kajpak v domači hiši, je bilo že čutiti praznič- no vzdušje. Moški so imeli opraviti s kolinami, ženske so imele polne roke dela s peko in drugimi pripravami. »Naj bo to pravi domači praznik«, je dejal sin Bo- gdan, ko je odiral kožo 170 kilogramskemu pujsku. Z nasveti pa mu je stal ob stra- ni oče Anton, za katerega pravijo, da je bil vselej vese- ljak in dobre volje. »Otroci so zato, da se učijo od starej- ših«, se je namuznil, ko je dajal »povelja«, kaj vse je treba še postoriti. MATEJA PODJED Pujsek je padel v čast zlati poroki in v veselje otrok Pri tečajih prve pomoči bi se morali naučiti - kako se rešiš utapljanja v dol- govih. Nič čudnega, če se delavci toliko zate- kajo v gostinske lokale - ko pa njihovi šefi delajo račune brez krčmarja. Kaj pomaga, če se je koncem aprila vreme izboljšalo, ko pa v gospodarstvu ih preskrbi vse spominja - na bližnja neurja s točo. Največje ribe pri nas ne živijo v vodah, ampak - v vikend hišicah. Eden od ukrepov za povečanje produk- tivnosti bi bil tudi, da bi hkrati vse go- stince poslali na kolektivni dopust. TOZD - Taktično odiranje zavedenih delavcev. KAVA - Kratkotrajni argumenti vlada- joče administracije. DEPOZIT - Državljanom edino preo- stane odrekanje zaradi interesov ta-viš- jih. ZAKON - Za administracijo kazen ostaja neznanka. BON - Bitka okoli nafte. MARJAN BRADAČ i Železova kislica izpod gore Olševe Obiskovalce Logarske do- line opozorijo domačini na »Klemenčo kislo vodo«. Vi- soko izpod Olševe teče, ne- koliko pod Panoramsko ce- sto voda, ki jo domačini že od nekdaj poznajo kot osve- žujočo in »železno«. Gre za mineralno vodo, ki bi lahko postala zanimiva v naši turi- stični ponudbi. Zato je Razi- skovalna skupnost občine Mozirje naročila znanstveno raziskavo, ki jo je zelo priza- devno opravil docent za bal- neologijo na Medicinski fa- kulteti v Ljubljani, sicer pa v Celju živeči dr. sc. mgr. dr. med. Janez Kraševec. Iz obsežnega dela navaja- mo nekatere zanimivosti. Ze F. Rolle je leta 1856 v opisu Solčave in njene okolice opozoril na vrelec pri kmetu Gradišniku (debelo uro od Solčave), ki da vsebuje z že- lezom bogato kislico. Hkrati pa povezuje ta pojav z vrelci oftkraj Olševe, v Železni ka- pli. Omenja podoben vrelec ob potoku Jezera. Zanimivo je morda tudi to, da je že ta- krat predlagal Rolle ureditev izletniške poti do \Telca pod Olševe. Znani prijatelj in ob- čudovalec naših planin dr. J. Frischauf pa leta 1877 v svojem potopisu obsežnej- še omenja vrelec pri kmetiji Klemenšek, kako uro in pol daleč od Logarske doline. Pisec študije opozarja na dejstvo, da so geološki sesta- vi Olševe in okoliških gora pogoj ili tekom časa nastaja- nje z železom bogatih voda. To pričajo vrelci onkraj dr- žavne meje, pa tudi kraj Kse- lica, kjer se je nekoč razvilo naravno zdraviUšče, sedaj pa je nižje v Železni kapli. Zani- mivo je dalje, da se hrib nad Macesnikovo in Strgarjevo kmetijo v Solčavi imenuje Železnik, kar potrjuje naha- jališče železnih rud. Navaja- jo se nekatera ustna izročila, med drugim tudi tisto, ki ga je podal sedanji gospodar na kmetiji Zibovt. Povedal je, da »Klemenčo kislo vodo« niso nikdar pili iz zdravstve- nih nagibov, pač pa je bila čislana v času košnje, žetve in kmečkih opravilih na sploh, za »žejo«. Bila je »ki- sla« in hladna. Tudi domači- ni so opazili, da izgubi okus kisle vode kmalu, če stoji. Vedno so opazovali značilno rdeče-rjavo vsedlino v poso- di ali okoli izvira. V lesenih posodah (sodih) je bolj ob- stojna. Baje je povoden leta 1926 kakovost vode znatno poslabšala. Izginil pa je tudi soroden studenec v bližini. Doc. dr. Kraševec opisuje dalje značilnosti železovih mineralnih voda, nahajališča v Evropi in v naši državi ter takšne vrelce v sosedstvu. Navaja dalje pomen železa pri človeku, geološki klima- tološki opis področja, orga- noleptične in mikrobiološke preiskave, balneokemično analizo in sklepe o uporab- nosti železnokisle mineralne vode. Posebno nazorno opo- zarja na nijožnosti koriščenja vode, ki vsled male količine (1 liter na minuto) ne more služiti zdravihškim name- Odločitev mozirske Razi- skovalne skupnosti, da se primer vrelca pod Olševo strokovno razišče je pohvala, saj manjkaj odločno turistič- ni ponudbi tega predela Slo- venije, izvenpenzionske po- sebnosti, ki so za obiskoval- ce zanimive, ne glede na to, ali so na počitnicah, ali pa so le na izletu. Ce bi pobudo doc. dr. Kraševca upoštevali in okolje vrelca ustrezno ure- dili, bi kaj lahko ta točka za- slovela in pritegnila v to lepo okolje vedno nove obisko- valce. To tembolj, ker leži vrelec v bližini ceste, ki je zaradi lege in razgleda za lju- bitelje lepega okolja že sedaj znana. A. VIDECNIK Pisani balon - enkrabio uspela prireditev Najzgovornejša ocena za Pisani balon je: posnema- nja vredna prireditev za otroke, ki je enako zanimiva za starše kot za otroke. Pod starim gradom v Laškem se je dogajalo toliko zanimivih reči, da bi jili bilo težko vse našteti! V kulturnem programu smo videli domala vse kulturne dejavnosti mladih Laščanov, program pa je neutrudno vodil Mito Trefalt. Dare Valič je zapel tisto znano o hudi mravljici, ansambel Vokali pa je z glasbeno spremljavo podkrepil dogaja- nje na odru. Na pobočju pod gradom so otroci lahko tekmovali v raznih družabnih igrah. Po štiriumem programu lahko rečemo le, prvi Pisani balon je uspel. Vidimo se prihodnje leto. VVE V kletni etaži VELEBLAGOVNICE T vam je poleg prehrambenih in delikatesnih izdelkov na voljo lepa izbira posode, vse vrste PVC posode za gospodinjstvo in kampiranje, papirna galanterija in drugo. Dobite pa tudi čistilna in pralna sredstva. Skratka, vse kar potrebujejo gospodinje v kuhinji. AMADEUS POROČA Oh, kako je zrak morski omamen in čist in velika izbira rib ter črnega vina, srečna sem, da nisem vaše gore list, ker ob dinarju bi vse to bila le skomina.