Za tvojo reklamo novi Telefon 0432/731190 *^S8v/ tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 22 (961) Čedad, četrtek, 3. junija 1999 Scuola biìinrT^ -^ " Mi-S P*rifÌ Ss- Mittelteatro mladih za mlade je priložnost za spoznavanja V petek, 4 junija bo nastopila tudi špetrska dvojezična šola Letos Tudi špetrska dvojezična šola bo sodelovala na Mittelteatru, ki se je začel v ponedeljek, 31. maja in so bo končal v petek, 4. junija. Prav v petek, ob 17.45 uri, bojo v gledališču Ristori mladi učenci dvojezične šole predstavili igro "Nediža naše sonce". "Mittelteatro mladih za mlade" poteka že tretjo leto v Čedadu in vse kaže, da pobuda vedno bolj raste, saj bo letos sodelovalo 526 učencev (srednjih šolah večinoma, a tudi osnovnih) ter 49 učiteljev, ki prihajajo iz različnih držav: predvsem seveda iz Italije -in sicer iz Čedada, Spetra, Cente, Rezije, S. Daniela, Premariacca, Orsarie, Moi-macca in Bočna - ampak tudi iz Slovenije (Bovec), Avstrije (Villach), Madžarske (Budimpešte) in Romunije (Arad). Velja tudi podčrtati, da so vsi gostje v teh dneh sprejeti po domovih čedajskih vrstnikov. beri na strani 3 Letos imamo spet v gosteh pevski zbor iz Budimpešte I113 giugno si rinnova anche l’assemblea di Strasburgo Quello europeo è un voto che non va sottovalutato A poco più di una settimana dall’appuntamento e-lettorale, la campagna per le elezioni al Parlamento europeo sembra essersi finalmente ravvivata. La gente appare distratta da altri e-venti, primo fra tutti la guerra nei Balcani che stenta a trovare uno sbocco. Più delle elezioni europee fanno notizia le bombe sganciate nell’Adriatico quale inutile e “innocua” zavorra per gli aerei di ritorno alle basi, mentre la stagione turistica suscita, in circostanze simili, previsioni poco entusiasmanti. Poi, come se non bastasse, ci si mette anche il terrorismo ad occupare i titoli delle prime pagine. E’ anche vero che sono soprattutto le elezioni amministrative, con questioni più concrete e vicine alla popolazione, a catalizzare Pattenzione della gente. Comunque, il 13 giugno riceveremo tre schede elettorali, una delle quali per votare i candidati all’assemblea di Strasburgo. I collegi elettorali per le europee comprendono più regioni collegate assieme e il nostro, quello del Nordest, riguarda, oltre al Friuli Venezia Giulia anche il Veneto, il Trentino Alto Adige e l’Emilia Romagna. Quindi non appare semplice o scontato eleggere un rappresentante della propria regione. Altrettanto impegnativo il compito di eleggere candidati sensibili alla realtà locale, in particolare ad una politica di sviluppo e di collaborazione transfrontaliera. segue a pagina 4 Delegacija SDS pri slovenski manjšini Obisk iz Slovenije V torek je delegacija Socialdemokratske stranke Slovenije bila na obisku v Dvojezičnem centru jantarjeva pot Včeraj so v dvorani občinskega sveta v Čedadu predstavili program letošnjega Mittelfesta, ki se bo odvijal v Čedadu v dneh od 17. do 25. julija. Pravzaprav so poleg letošnje izvedbe predstavili triletni vsebinski ciklus Mittelfesta z naslovom ”Partire, Tornare" (Odpotovati, vračati se), ki bo od letos do vključno leta 2001 simbolično poimenovan s tremi potmi, ki so v zgodovini zaznamovale srednjeevropsko civilizacijo: "Jantarjeva pot“ (1999), ”Pot svile" (2000) in "Pot soli" (2001). Organizatorji so tako želeli vsebinsko povezati in simbolično osmisliti triletje prehoda v novo tisočletje. Gre nedvomno tudi za poudarek na teritorij naše dežele, ki je bil in je še vedno v različnih razdobjih križišče mnogih kulturnih srečevanj in in ustvarjanj. Na včerajšnji predstavitvi je bil Mittelfest opredeljen kot najvidnejša kulturna manifestacija v naši deželi, letos pa doživlja že deveto izvedbo. O programu so spregovorili predsednik združenja Mittelfest in obenem predsednik vidmske Pokrajine Giovanni Pelizzo ter člani umetniškega vodstva Carlo De Incontrerà, Giorgio Pressburger, Mimma Gallina, Cesare Tomasetig in Roberto Piaggio. V osmih dneh Mittelfesta se bo po čedajskih trgih, dvoranah in ulicah zvrstila serija predstav s področij gledališča, glasbe, poezije, plesa in filma. Ponovila se bo tudi vrsta lutkovnih predstav, ki se bodo pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Nadiških dolin predvajale v številnih vaseh beneških občin. Na letošnjem Mittelfestu bodo sodelovale skupine iz 14 evropskih držav in obiskovalcem se vsekakor obeta velik kulturni užitek. Bacio delle croci a Monteaperta É un rito le cui radici affondano nella notte dei tempi, ma che è ancora oggi pieno di significato e vissuto con intensità dalla comunità dei fedeli di Monteaperta e di tutte le frazioni vicine. É il bacio delle croci che si è ripetuto domenica 30 maggio davanti alla chiesetta della SS. Trinità dove si sono incontrate le croci di Uccea - Beli patok, Bardo/Luse-vera, Zavarh/Villanova delle Grotte, Vizont/Chialminis, Tipana/Taipana, Brezje/Montemaggiore, Platišče/Plati-schis, Prosnid/Prosenicco. Ad accoglierle tutte, naturalmente, quella di Viskorša/Monteaperta. L’incontro e la solidarietà delle comunità, rappresentate dalle croci, si è saldato nella prima parte della cerimonia alle rogazioni, all’invocazione della protezione di Dio di fronte ad ogni male e calamità. » Sopra il saluto alla croce di Viškorsa, qui accanto l’omaggio di una capretta al celebrante Ai canti ed alle preghiere in processione attorno alla chiesa si sono intrecciate le letture in italiano, friulano, sloveno e dialetto sloveno locale. Poi è seguita la messa, officiata dal decano di Caporet-to, monsignor Franc Rupnik, assieme ai sacerdoti Mario Totis, Luigi Battistutta, Luciano Slobbe, Renzo Calligaro e Luigi Gloazzo, assistiti dal diacono Fiorino, mentre i canti all’insegna della più profonda spiritualità slovena sono stati eseguiti dall’ottetto Simon Gregorčič di Capo-retto. La celebrazione si è conclusa in modo davvero corale con il canto “Lepa si roža Marija”. * segue a pagina 4 četrtek, 3. junija 1999 Presentato a S. Pietro il volume dello Slori *1 diplomati della Slavia” Cez dva tedna bodo evropske in krajevne volitve. Predvolilni hrup odvrača pozornost drugam, toda v Rimu se medtem za nas dogajajo pomembne stvari. Ustavna in šolska komisija senata, na skupni seji, s pospešenim ritmom zaključujeta odobravanje okvirnega zakona o pravicah 12 “zgodovinskih manjšin” vzdolZ apeninskega polotoka. Če bodo nadaljevali s tem ritmom, ki ga pospešuje predvsem ministrstvo za dežele Katie Bellillo, bo okvirni zakon objavljen v uradnem listu še pred poletjem. S tem bodo nekatere temeljne pravice že sedaj na razpolago in jih bo mogoče uveljavljati tudi pri nas, predvsem v Benečiji, kjer doslej niso veljala druga pravila, ne ukazi ZVU, niti londonski memorandum, še manj pa ostali zakoni, ki jih je Italija sprejela za Slovence, kot na-primer zakoni o šolstvu. Manjšinskim jezikom se bodo odprla vrata vrtcev in obveznih šol, a tudi krajevnih uprav, občinskih svetov. Zakonite bodo dvojezične table pred vasmi. Ni tvegano trditi, da bo uvajanje pravic, ki jih določa okvirni zakon o “zgodovinsih manjšinah”, dejansko prvi korak postopnega prilagajanja Benečije in Rezije razmeram, ko bo začel veljati specifični zakon o zaščiti slovenske manjšine. Ta gre sedaj svojo pot v komisiji za ustavna vprašanja Montecitoria. Odkar je bil dosežen kompromis o popravkih Ljudske stranke in je tudi ta prižgala zeleno luč, je naše upanje, da bo zakon prišel do cilja še letos, sedaj močnejše in trdnejše. Njegovo uveljavljanje bo trajalo nekaj let, dokler ne bodo razmere “evropsko normalne” tudi v naših krajih. Tedaj ga bomo lahko popravljali, izboljševali, nadgrajevali. Interpelacija proti ministru za kmetijstvo Res si nismo pričakovali, da se bo v Sloveniji sprožila nova afera. Tokrat pod pritiskom je kmetjiski minister Ciril Smrkolj, proti kateremu je skupina poslancev vložila interpelacijo, da bi objasnil njegovo delo in odgovornost. Poleg poslancev Združene liste so interpelacijo podpisali še dva poslanca Demokratične stranke upokojen-cev-Desus (ta stranka sedi z ministrom Smrkoljem v vladni koaliciji) ter poslanka Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc. Podpisniki so vložili interpelacijo zaradi spornega ravnanja kmetijskega ministra pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč. V interpelaciji sta omenjena dva taka primera na področju občin Rače-Fram in Lukovica, ki po mnenju podpisnikov zbujata upravičen sum, da gre za zlorabo položaja ali najmanj za nestrokovno in nevestno opravljanje dolžnosti. V občini Rače-Fram naj bi se 20 hektarov kmetijsk-ga spremenilo v zazidalno zemljišče. Del omenjenega zemljišča je last Antona Bergauerja, sedanjega ministra in Smrkoljevega strankarskega kolege, ki je bil v času spreminjanja namembnosti zemljišča župan občine Rače-Fram. Iz tega, piše v interpelaciji, je mogoče sklepati, da gre za utemeljen sum zlorabe položaja kmetijskega ministra in kršitev zakona o kmetijskih zemljiščih. Podobno se je zgodilo tudi v občini Lukovica, kjer so želeli pozidati kvalitetna kmetijska zemljišča. Za to se je zavzemal tudi Ciril Smrkolj, ki je bil takrat predsednik občinsega sveta Lukovice. Zadevo je sicer preprečil takratni minister za kmetijstvo Jože Osterc. Zaradi povedanega Ciril Smrkolj podpisniki interpelacije zahtevajo, da se ministra razreši. Predsednik Združene liste Borut Pahor je na tiskovni konferenci povedal, da ni interpelacija politično motivirana in da ni namenjena proti vladi, niti proti Ljudski stranki ali proti Cirilu Smrkolju osebno, ampak so se zanjo odločili, da bi tako v Državnem zboru odprli potrebno razpravo o spornem ravnanju kmetijskega ministra. Sam minister ni še komentiral interpelacije (to pišemo v ponedeljek). Pristavil je le, da spreminjanje namembnosti zemljiških površin pripravlja ministrstvo za okolje, sprejema ga vlada, kmetijsko ministrstvo pa daje k temu le soglasje. Težko je napovedati, ali bo interpelacija prodrla v parlamentu. Vladna koalicija ni enotna, saj so interpelacijo podpisali tudi člani Desusa, ki sedijo v Drnovškovem kabinetu. Vprašanje je, kaj bodo rekli liberalni demokrati ter opozicijski desni stranki, Janševa SDS in Peterletova SKD. Glede LDS se lahko zgodi, da se bo “oddolžila” Ljudski stranki, ki je pred dobrim mesecem skupaj z opozicijo volila za zamenjavo notranjega ministra Mirka Bandlja, (r.p.) Contingente sanitario in Albania 50 anni di radio Koper-Capodistria Cinquant’anni fa, il 25 maggio, ha iniziato a trasmettere radio Koper-Ca-podistria che per festeggiare il mezzo secolo di vita ha organizzato un ricco programma, culminato nella manifestazione tenutasi sabato scorso nel rinnovato anfiteatro dell’Auditorium di Portorose. In ambito sloveno, radio Koper ha introdotto la tolleranza, la cultura del dialogo, del rispetto delle differenze ha sottolineato tra l’altro l’ospite d’onore, il Presidente della Repubbli- ca Milan Kučan. Tabacco macedone L’industria del tabacco “Tobačna Ljubljana” ha firmato il contratto d’acquisto dell’azienda di lavorazione del tabacco macedone Tutunski Kombinat di Skopje. Con un investimento di circa otto milioni di marchi ha acquisito il 96% della proprietà. Si tratta del terzo grosso investimento sloveno in Macedonia dopo quello dell’industria farmaceutica Lek e di quella alimentare Kolinska. In missione in Albania Sabato è partito dal porto di Capodistria un contingente dell’Esercito sloveno diretto in Albania. Si tratta di un contingente sanitario, composto da 15 soldati, 8 sottufficiali e 2 ufficiali. Il loro intervento sarà rivolto sia alla popolazione civile che agli esponenti delle forze internazionali, impegnate nell’azione umanitaria. Clinton in Slovenia Il presidente degli Stati Uniti Bill Clinton sarà in visita ufficiale in Slovenia il prossimo 21 e 22 giugno. Parteciperà al vertice del G8 a Colonia e da lì raggiungerà Lubiana. Momento centrale della sua visita sarà un discorso pubblico nella capitale slovena. Slovenia al primo posto Tra i dieci paesi europei che sono in prima fila per entrare nell’UE, la Slovenia si colloca al primo po- sto. Il dato emerge dall’analisi delle dinamiche economiche compiuto da Carlos Silva - Jauregui, autore dello studio sulle trasformazioni della Slovenia in campo economico ed il suo cammino di avvicinamento all’UE, realizzato per conto della Banca mondiale. Tasso di crescita, prodotto interno lordo, inflazione, bilancia dei pagamenti: questi alcuni degli indicatori presi in esame. Tra i punti deboli secondo l’eco- nomista della Banca mondiale il modesto afflusso di investimenti stranieri. Aumenta la benzina Il governo ha ceduto alle pressioni dei produttori ed ha ritoccato il prezzo della benzina. Da sabato quella verde a 91 ottani è stata aumentata di 5,8 talleri, quella a 95 ottani invece di 3,1 talleri. Secondo le previsioni del ministro Senjur l’aumento dovrebbe aumentare l’inflazione del mese di maggio di appena cinque centesimi di percentuale, mantenendo l’inflazione semestrale al livello del 3%. I giovani e l'identità, un’attenta radiografia Tra il 1997 ed il 1998 risolti, ma fotografare una realtà”. Il quadro che emerge non è sconfortante, anche se occorre fare i conti con il processo di dissoluzione demografica, nonostante qualche segnale positivo riscontrato negli ultimi anni. Anche riguardo il senso di appartenenza ad una specificità slovena, Ruttar rileva che “il più giovane non nega più la sua appartenenza, anzi cerca di rivalutarla, magari recuperarla, per e attraverso i figli”. La presentazione del volume, intitolato “I diplomati della Slavia”, è stata anche occasione per un dibattito sui giovani e l’identità, con interventi dei ricercatori E-midio Sussi, Bruno Tellia e Gabriele Blasutig. Quest’ultimo in particolare ha svolto un’attenta analisi sui dati della ricerca, dando anche u-na risposta alla domanda se l’identità rappresenta, per i giovani delle Valli, un problema. “Paradossalmente no - ha detto - per due motivi opposti tra loro: da una parte l’assimilazione silenziosa, dall’altra elementi positivi come l’aumento del livello di istruzione e la larga accettazione di realtà come la scuola bilingue di S. Pietro”. Per Blasutig nel futuro occorrerà maggiormente impegnarsi nella valorizzazione delle risorse umane e in un grande sforzo di apertura nelle attività sociali e culturali. (m.o.) Od nekdaj so me učili, da so kompromisi nujni, če želimo uresničiti nekaj konkretnega, vendar puščajo grenak priokus v usith. Zdi se mi, da tokratni kompromis ni slab in da bo priokus izginil. Vendar moram svoj optimizem popraviti s pogojnim stavkom, ki je v tem primem takorekoč obvezen: “Ce hudič ne da svojih krempljev vmes...” Čez dva tedna bodo krajevne in evropske volitve. Na krajevni ravni potrebujemo domače, enotne uprave, ki bodo občutljive za posledice evrospske integracije v naših krajih. Da se potrdi pozitivni vtis, ki so ga beneški župani pustili v Rimu, med avdicijami. Potem so tu evropske volitve. Večji premik, kot na-primer zmaga desnice, bi najbrž pretresli državo in vlado. Berlusconi bi zahteval predčasne volitve, ki bi se jim D’Alema le stežka izognil. Postopek sprejemanja našega zakona bi spet klavrno propadel. Se nikoli nismo tako utemeljeno potrebovali politične stabilnosti. Zato tudi moj poziv bralcem, naj gredo na volišča in učvrstijo levosredinsko večino. Iz koristoljubja? Da. quattrocentosette persone residenti nelle Valli del Na-tisone, diplomatesi tra il 1975 ed il 1997, hanno risposto ad un questionario che intendeva svelare il rapporto tra persone, soprattutto giovani, con un livello medio-alto di istruzione, e la propria identità e senso di appartenenza culturale. I risultati dello studio, condotto da Riccardo Ruttar per conto dello Slori (Istituto sloveno di ricerche), sono ora raccolti in un volume che è stato presentato venerdì a S. Pietro al Natisone. La ricerca rappresenta la radiografia Da sinistra Blasutig, Ruttar, il sindaco di S. Pietro Marinig, Sussi e Tellia di questa comunità su questioni importanti come il lavoro, i problemi di un’area marginale, l’identità etnico-linguistica, il rapporto con il mondo scolastico. Dati che “non hanno la presunzione di dare soluzioni né di proporre chissà quali rimedi per risolvere problemi finora ir- ima Stojan SpetiC novi matajur Četrtek, 3. junija 1999 Il coro “Nove stazice" durante la presentazione del compact-disc a Lasiz di Pulfero, sotto la copertina del cd “Nove stazice”, un bel traguardo É già un grande traguardo, anche se si spera il primo di una serie, quello realizzato dal coro di Lasiz “Nove stazice” che domenica ha presentato, nella propria chiesa parrocchiale, il compact-disc “Muzika pod turman”. L’opera, che si presenta ottimamente anche dal punto di vista grafico, comprende dodici canzoni tradizionali slovene, eseguite dal coro, più un incipit ed una chiusura da parte dei “tonkaCi”, gli scampanotta-tori. Il cd, che contiene al l’interno del cofanetto anche i testi dei canti in sloveno con le traduzioni in i-taliano, è stato registrato poco meno di un anno fa, esattamente il 15 luglio 1998, nella stessa chiesa di Lasiz, durante l’esibizione inserita nel programma del Folkest. Proprio il Folkest, assieme al circolo culturale Studenci, è lo sponsor dell’iniziativa. Durante la presentazione di domenica sono intervenuti il presidente del circolo Studenci, Renzo Matte-lig, il parroco di S. Pietro e Pulfero, don Mario Qualiz-za, e Andrea Del Favero, organizzatore del Folkest. Da tutti sono giunti stimoli perché il coro continui a cercare, attraverso i canti tradizionali della propria terra, i “nuovi sentieri” che possono rappresentare la continuità ed il futuro. A proposito di identità, don Qualizza ha affermato, durante un intervento molto partecipe, che “non abbiamo bisogno che nessuno ci riconosca ciò che già siamo”, ricordando come “il patrimonio più profondo che possediamo sono le nostre radici”. Quindi c’è stata l’applaudita esibizione delle “Nove stazice”. Del coro fanno parte Anna Gubana, Catia Clavo-ra, Fabrizio Cemotta, Fran- cesca Banchig, Francesca Cemoia, Uaria Banchig, Liliana Specogna, Massimo Medves, Paolo Lirussi, Roberto Pensa, Silvia Spa-gnut, Teresa Battistig, Tiziano Onesti, Valentina Raccaro e Vanda Flaibani, che sono diretti dalle maestre Teresa Costaperaria e Carla Franzolini. I “tonkači” sono invece Andrea Birtig, Davide Rossi e Giovanni Rossi. Slovenski toponimi Izšel je priročnik prof. Merkuja Pred nekaj tedni je izSel pri založbi Mladika v Trstu nadvse koristen priročnik slovenskih krajevnih imen v Italiji. Avtor dela je prof. Pavle Merkù, etnomuzikolog, slovenist, gotovo eden od najboljših specialistov jezikovne in siceršnje stvarnosti v NadiSkih in Terskih dolinah, v Reziji in Kanalski dolini, ki je bogato zaobjeta v priročniku. Pri tem obsežnem in ne lahkem delu so mu pomagali Številni informatorji, Se posebej pa se Merku zahvaljuje Banchigu, Cernu, Dapitu, Mauriziu Mizzi, Silvani Paletti in Božu Zuanelli. Knjiga je torej strokovno zanesljiva, ima pa še drugo kvaliteto in sicer, da je zelo uporabna. Glavni del sestavlja Imenik, v katerem je prof. Merku vzel v poštev po abecednem redu vsa slovenska krajevna imena v Italiji ne glede na to, če gre za kraje na slovenskem etničnem območju ali zunaj njega (Oglej, Benetke, Pad, Rim...). V priročniku je najprej simbol, ki označuje vrsto krajevnega imena (če je ime naselbine, ali vzpetine, sedla, jame površinske vode in podobno). Ob krajevnem imenu je, kadar se močno razlikuje od knjžnega, tudi narečna oblika. V oklepaju je italijansko uradno ime in po potrebi še v drugih krajevnih jezikih in narečjih (furlanščina, tergestinščina itd.). Sledijo drugi sklon, pridevnik in ime prebival-ca/ke. Obstaja tudi poseben znak, ki označuje zgrešene, nezgodovinske ali mistifi-cirane oblike imen, ki so rezultat - pravi avtor - “narodnjaške vneme iz prejšnjega stoletja”. Tu pride v poštev primer Redipulja (Redipuglia) in ne Sredipo-lja, za katerega Merku trdi, da je paraetimološka hiper-korektura. V ta sklop sodita Gumin (Gemona, Glemone v furlanSčini), pri čemer je Humin le ena od rezijanskih govornih variant ali pa v pravilni obliki vrh Sart in ne mistificiran Zrd. Kar se tiče Rezije in Benečije se je prof. Merku izognil knjiženja krajevnih imen, ki bi lahko postala nespoznavna in je obdržal domačo, narečno obliko kot v primeru Bardo v Terski dolini. Knjiga je namenjena tudi italijanskemu in furlanskemu bralcu, zato ob dvojezičnem naslovu in uvodu je tudi seznam italijanskih imen, ki mu sledita seznam furlanskih imen in nato (v glavnem za Kanalsko dolino) Se seznam nemških imen. (jn) Mittelteatro je priložnost, da se mladi srečujejo s prve strani Mittelteatro je tako velika priložnost, da se srečujejo in spoznajo mladi, ki živijo v različnih krajih in imajo različne kulture. ”Samo tako - pravijo organizatorji - bo možno zgraditi evropsko kulturno zavest, ki se bo lahko razširila preko meja Evropske S peter občinska dvorana v petek 11. junija ob 20. uri Zaključni koncert Glasbene šole Vsi vabljeni unije. Pri tej pobudi gre na nek način za “napoved” Mittelfesta, seveda z bolj didatično valenco. “Mittelteatro” je nastal pred tremi leti in odtakrat tisti, ki se je vedno zanimal za pobudo je Andrea Martinis, profesor na če-dajski srednji šoli De Ru-beis, ki je tudi glavni organizator. “Mittelteatro - pravi Martinis - ob tem da ponuja mladim priložnost za srečevanje, ima tudi namen spodbujati javno mnenje in krajevne inštitucije, da bi več pozornosti posvetile mladim in skrbeli za pomanjkanje prostorov, njim namenjenim”. Med predstavami, ki so se nadaljevale in se nadaljujejo na odru Ristorija, so nekatere res kvalitetne in bi jih lahko predlagali za Mittelfest. Na primer kocert zbora, ki prihaja iz Budimpešte in šteje 40 pevcev, avstrijsko glasbeno skupino iz Beljaka, ali lutkovno predstavo iz Bovca in koncert orkestra umetniškega liceja iz Ara-da. Cedajska srednja šola De Rubeis bo pa jutri zvečer imela svojo predstavo z naslovom “Pretty fly? Siamo fatti così”, na kateri sodeluje sedem razredov. Vesele štorije iz Istre zaživijo v Podutani Besieda “Savrinke” nas pelje v drug ambient, v kraje slovienske Istre. V času naših non so se žene v tistih krajih nosile na musu, osličku, na glavi so imiele jer-base, nieke sorte pletenice, an so kupovale (po domače temu pravijo šavriniti) po vaseh Istre jajca, moko, špeh, kokoši an vse tuole so nosile prodajat v Trst. Sistem življenja se je povsie-rode spremenu, hvala bogu, tudi na buojš. Je pa naobar-no, de se s spremembami zgubijo še sledi zelo zanimive an bogate ljudske kulture, ki je bila špiegu an rezultat tistega cajta. Pru s telim namienam so v vasici Gradišče blizu Kopra tri lieta od É stata inaugurata sabato nella Beneška galerija di S. Pietro la mostra dell'artista tarcentino Carlo Vidoni. Sono ospitate opere in terracotta e vetroresina, oltre a quattro fotografie, realizzate negli ultimi mesi. La mostra rimane aperta al pubblico fino al 24 giugno, con orario 17-19 esclusi i giorni festivi tega ustanovili kulturno društvo “Savrini in anka Savrinke Gradišče”, ki čez kak tiedan pride v naše doline. Na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko bo v saboto 19. junija ob 20. uri v Podutani, v prostorih domačega kulturnega društva večer z naslovom “Taku je b’lo ambot” (Takuo je bluo ankrat). Savrini an šavrinske - v društvu je kakih 25 članu an med njimi so tudi nekateri otroci - nam bojo v njih liepem domačem jeziku an z muziko ramonike, basa, gra-blji, pera od radiča an še... pravli “štorije”, ki so jih doživeli njih ljudje, kadar recimo so glihal za jajca, al pa so sierak čužil, kadar so se napravjal za ojcet al pa so se preperjal... Za se posmejat bo Sigurno an Sigurno bo živuo, saj se nam ponuja nieke vrste gledališča, ki prikazuje življenje an tradicije, vse se pa prepleta s piesmijo an muziko. četrtek, 3. junija 1999 4 I113 giugno si rinnova l’assemblea di Strasburgo II voto europeo è importante dalla prima pagina Nella scorsa legislatura furono eletti al parlamento di Strasburgo soltanto due rappresentanti dalla nostra regione, Luigi Calligaris per Forza Italia e Gastone Parigi per Alleanza Nazionale. E non si può dire che i due rappresentanti di destra si siano particolarmente distinti nell'affrontare le problematiche della nostra comunità, semmai é stato il contrario. Il centro sinistra e la sinistra nel Friuli-Venezia Giulia candidano per le e-lezioni di domenica 13 giugno diversi candidati, tra i quali emerge come personaggio molto in vista anche fuori dalla nostra regione il senatore Demetrio Volčič. Eletto, come noto, al senato alle elezioni suppletive dopo la scomparsa del senatore Darko Brati- na, Volčič, oltre ad essere l’unico rappresentante sloveno al parlamento italiano, é membro della commissione parlamentare permanente agli affari esteri e all’emigrazione. Svolge i-noltre l’incarico di membro effettivo della delegazione italiana presso l’UEO e fa parte anche della delegazione italiana all’assemblea del Consiglio d’Europa. Il consigliere regionale Bruna Zorzini Spetič candida al parlamento europeo nella lista dei comunisti i-taliani e sloveni, mentre lo storico Jože Pirjevec è candidato sulla lista della SVP altoatesina come rappresentante dell’ Unione slovena. A questi tre candidati si aggiungono il consigliere provinciale di Gorizia Damjan Primožič (comunisti italiani e sloveni), il collaboratore del quindici-naie Dom Gianpaolo Go-riup (Partito popolare) e il consigliere comunale triestino Igor Canciani per Rifondazione comunista. Vanno menzionati inoltre personaggi di spicco del mondo della cultura quali il poeta Leonardo Za-nier (Democratici di sinistra) e lo scrittore Predrag Matvejevič (Comunisti italiani) o del mondo economico come Flavio Pressac-co (Democratici). izročila, ki je aktualno in kot nalašč za vse, ki jim je ljudska kultura pri srcu. Mislim na glasbo, na ustno izročilo, na navade, na dogodke in dogodivščine ljudi, ki so v svoji preprostosti večkrat izjemni in pretresljivi. Ko to pišem ne morem mimo zapuščine Izidorja Predana. Kot malokdo je znal združiti, oziroma razumeti, čustvene, miselne in človeške globine, ki se skrivajo za še tako preprostimi dogodki. Sporočila so izzvenela nenavadno aktualno, saj jih je Predan ubesedil tako, da se je tudi tradicija pokazala kot skrajno moderno sporočilo. Mislim, da je v tem skrivnost ljubiteljske kulturne dejavnosti in da ima prav Benečija veliko možnosti, da se uveljavi s še ne poznanim bogastvom. To sporočilo naj bi jasneje odmevalo v Gorici, Trstu in seveda v Ljubljani, kjer mnogi nosijo čudna očala. Na eno oko vidijo le prste svojih rok in nog, na drugo pa Nemčijo in Ameriko. Sosede pa spregledajo, tudi če govorijo isti jezik in imajo marsikaj povedati. ZELENI LISTI J? Ace Mermolja Bogastvo ljubiteljske kulture V soboto je bil v Trstu II. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev. Naj mi bralci ne zamerijo, če sem v uvodu oseben, vendar moram zapisati, da sem po mnogih letih pustil predsedstvo in da mi je nasledila Nives Košuta. Ni moj namen pisati kronike, vendar je vsaj ta osnoven podatek nujen. Pomembno pa se mi zdi naglasiti, da ima ljubiteljska kultura še veliko bodočnosti in to tudi v Benečiji. Po mojem osebnem mnenju nosi ljubiteljska kultura, tudi tista najbolj preprosta, v sebi veliko globokih misli in čustev. Zato je nikakor ne primerjam s folklornim kičem. Tudi glede besede folklora bi lahko marsikaj povedali. Obstaja folkora kot pristen ljudski izraz s svojo plemenito tradicijo in obstajajo irhaste (usnjene) hlače, ki jih izdelujejo v Hong Kongu, prodajajo pa v kakem grškem hotelu, kamor zahajajo Nemci in Avstrijci. S slabševalnim pomenom besede mislimo predvsem na Indijance, ki jih oblečejo v paradno uniformo zato, da zadovo-lijo turiste. Vse to nima nič kaj opraviti z ljubiteljsko kulturo. Slednja je, kot sem zapisal, nosilka mnogih misli, čustev in seveda dejanj, ki so pomembna in izražajo podobo posameznika in skupnosti. Osebno nisem izjemen poznavalec Benečije, kar pa poznam, mi vliva še poseben optimizem. Kljub vsem zgodovinskim viharjem, ki so pustošili in izpraznjevali beneške doline in Rezijo, je na območju ostalo veliko “blaga", lepše povedano, PLANINSKA DRU2INA BENEČIJE obveSča, 1. da bo 13. junija na Koroškem, blizu Celovca 28. srečanje obmejnih planinskih društev. Kdor bi se ga rad udeležil, naj pokliče Romino (tel. 716149) al pa Igorja (727631) do torka 8. junija; 2. da je v pripravi s Planinskim društvom iz Kobarida planinsko taborjenje za otroke, ki bo od 26. do 30. junija. Prijave pri Igorju ali na tajništvu Dvojezične šole (tel.727490) do 10. junija. La festa della Sveta Trojica di Monteaperta D bacio delle croci dalla prima pagina Una festa sentita quella della Sveta Trojica di Monteaperta, si diceva. A tal punto che anche trenta e più anni fa quando era stata abbandonata, diversi fedeli spontaneamente raggiungevano la chiesetta e continuavano a festeggiare la ricorrenza. Poi, subito dopo il terremoto, è stata ripresa su iniziativa di Renzo Calligaro, Arturo Blasutto, a cui si era unito da Caporetto Frane Rupnik assieme ad altri sacerdoti. E di anno in anno la festa è cresciuta, ha coinvolto sempre più persone ed oggi rappresenta, come ha sottolineato nell’omelia mons. Rupnik, un momento di crescita, di rispetto delle diversità di lingua e cultura e di consapevolezza di essere tutti figli di un unico padre. Accanto al momento religioso c’è stata anche la festa paesana alla cui buona riuscita hanno collaborato e lavorato moltissime persone che hanno saputo accogliere tutti con squisita ospitalità. Po vsieh naših kamunah kandidirajo občinske liste Gremo n apri s predstavitvijo kandidatnih list po kamunah našega obmejnega pasu, ki smo ga začel v prejšnji številki. Nie nimar lahko jasno opredelit usmeritev list, ki so povsi-erode občinske, nieso pa vse ku ankrat progresisti-čne. Tisti, ki so uredni podpuore pa po našem so kandidati, ki imajo znanje za pejat napri kamunsko aministracjon an le grede kažejo tudi interes an ljubezen do domače zemlje, do nje kulture an jezika, ki mislijo, de je bogastvo za valorizat an ne pa kiek špotljivega za skrivat al pa takuo nepomembno za za-mučat. Kandidat za župana, ki mu je domača Rezija z nje kulturnimi posebnostmi zelo par sarcu, je Luigi Paletti, ki je do sada modro an pamento vodu kamunsko aministracjon. Njega protikandidat je Sergio Barbarino na čelu bolj sredinske liste. Luigi Paletti - Rezija Dario Molaro - Bardo Lettera al Direttore Ulteriore precisazione Ho avuto modo di leggere l’articolo “Nomi e liste dei candidati corretti” sul Novi Matajur del 27 maggio 1999. Vi voglio segnalare due ulteriori errori per quanto riguarda la lista civica “U-niti per rinascere” in competizione a Taipana. I nomi dei candidati sono: Cristian Levan e non Cristina Le-van, Lasorsa Paola e non La Sorsa. Confidando nella vostra professionalità, vi ricordo un proverbio latino: “Errare è umano, perseverare è diabolico”. A. Berrà V občini Tipana na listi, ki nadaljuje dielo dosedanje liste, je kandidat za župana Paolo Tomasino. Na drugi listi se spet predstavlja nekdanji župan Elio Berrà. Tudi v Naborjetu se predstavljata dvie krajevne liste. Na prvi, ki je sredinsko opredeljena, je kandidat za župana Alessandro Oman, na drugi listi, ki je bolj levosredinska je kandidat za župana Edoardo Kravanja. Zone di sviluppo, Stregna si attiva II Comune chiede di partecipare alle trattative Il consiglio comunale di Stregna ha approvato all’unanimità, di recente, un ordine del giorno relativo alla creazione di zone di sviluppo agevolato transfrontalie-ro. Nel documento si ricorda, tra l’altro, come un protocollo d’intesa firmato nel dicembre del 1996 dal Presidente del Consiglio e dai rappresentanti dei vari ministeri assieme al rappresentante della Regione e altri enti preveda “l’istituzio- ne di zone industriali-artigianali miste frontaliere per la promozione della cooperazione e lo sviluppo delle imprese lungo la fascia confinaria di Friuli-Venezia Giulia e Slovenia”. Il Comune di Stregna chiede di partecipare quindi, assieme agli altri comune della fascia confinaria ed alla Provincia di Udine, alle trattative che riguardano azioni ed incentivi previsti per le proprie zone. ip 0 0 0 0 0 n H 00 ELLE immob di IUSSIG LUCIO S. PIETRO AL NATISONE (UD) Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 CIVIDALE DEL FRIULI - Prima periferia - Vendesi al piano terra, in posizione tranquilla, mezza bifamiliare tricamere, posto auto scoperto. Prezzo interessante. S. PIETRO AL NATISONE -Frazione limitrofa - Vendesi casa indipendente con corte ed alcuni lavori da eseguire. Possibilità di ricavare 2 unità immobiliari. jy , novi matajur ^ Kronam ^3.^1999 3 5 >" 'À'>-.V5 -éi v 4. • , v*K-v - Zadnji krat, ki je bil Papež v Afriki, je Su obiskovat no vas takuo rievno, de otroc nieso mogli Se stat na konac od lakot. “Oh kajsni lepi otroc”, je jau Papež grede, ki jih je buožcu. “Ce bota pridni vam dam lepe darila za se norčuvat, adno igraCo (giocattolo) vsakemu”. Lačni otroc so ga žalostno an milo gledal na se kumamo daržal. “Nu, nu, bodita veseli. Pogledita tle, kaj-Sne lepe darila sem vam pamesu!” An skof, te čarni, je poviedu Papežu, de otroc nieso nič jedli ne tist dan, ne tist priet. “Aaah... birikini, niesta jedli? Ce je takuo tele darila jih nesem drugim, ki so buj pridni ku vi an so sniedli vso juho!!!” *** Giovanin, njega Zena Milica an njih trije otroc so imiel iti hitro v Čedad. Giovanin je Su pra-Sat Mohorina dost pride kostat taxi za jih pejat do Čedada. - Ben nu, prijatelj Giovanin, trideset tau-žint za te an tojo žene, an otroke pa gratis. - Dobrò, alora ničku pejajmi otroke. Ist an Milica pridema pa z bi-čikleto. *** An turist je teu pre-pasat jezero Tiberiade, an je praSu barkarulna dost pride koštat. “Tri-stuotaužint”, jau mož. “A ste znoreu? Je previe draguo!” “More bit, de je draguo pa zmislite se, de je po teli vodi hodu Jezus Kristus!” “Oh se na pru nič čudvam, je pogo-demju mož, Sigurno de se j’ muoru previdat na kajšno vižo, če so ga praSaltarkajsudu!!!” . *** Kadar miedih Trainit je biu v Skrutovém, ga je biu paršu obiskat an njega parjatelj iz Vidma. Zvičer sta bla Sla na sprehod po vasi an vsi judje so ga pozdra-vjal: “Dobro vičer, ga-spuod doktor!” Tudi Beputu pas, kadar ga je sreču: “Dobro vičer, ga-spuod doktor!” “Oh vse sajete”, je jau mož, “a de tuole je an čudež. Se pas te sa-ludava!” “Oh ne nie obednega čudeža. V takuo majhani vasici se vsi poznamo!!!” pošjala pismo. An na koncu vam predstavimo še Hlodukin nov, mladi rod. Tuole diete, ki se takuo sladkuo smieje, je Giuliana, čičica Annali-se an navuoda Marije. Posebno nji an vsi družini Zelmo vse narbuojše... An pisajta nam Se. Premio za 40 liet diela Ce sta imiel potriebo kupit kako blaguo, arjuhe al pa kake tendone v veliki čedajski butigi, ste Sigurno imiel parložnost ga srečat an ga spoznat. An tudi pre-guorit po sloviensko z njim, če je bluo trieba. Se ni nikdar potegnu nazaj. Lino Tomasetig - Bi-znarju iz Briega v dreskem kamunu, ki pa že puno pu-no liet živi v Cedade, je biu nimar dobre volje an parpravjen se tudi posmejat. Takuo nasi ljudje so bli puno cajta vajeni hodit dol h njemu za kupovat blaguo. Za potalažt žejo an lakot pa v gostilno, ki jo je puno liet daržala njega družina v Čedadu. Malo cajta od tega je Lino Tomasetig Su v penzion, za njega 40-lietno di-elo v čedajski targovini pa so mu dal posebno priznanje. Premio od Trgovinske zbornice (Camera di Commercio) iz Vidma je prejeu na veliki manifestaciji, ki je bla v nedieljo v novem videmskem teatre. Pohvalil so na tolo vižo velike an majhane impreže naSe province, pohvalil pa so tudi vsakdanje dielo pridnih di-elucu, ku je biu Lino. Komplimenti! Lepe novice prihajajo z druge strani sveta Hlodukin rod tam v Kanadi K muoiju se gre s koriero Ankrat za se posmejat smo pisal “Rosina gre na muorje” an nasi brauci so viedel, de smo imiel v mislih koriero. Sada Rosine nie vič, le napri pa vozijo koriere iz Čedada pruoti muorju. Sevieda tuole se gaja le v polietnem cajtu, kadar radi gredo na plažo an na muorje tudi tisti, ki nimajo možnosti al pa samuo cajta ne za iti dol na ferje. Kada vozijo koriere?. Parvo kar je trieba reč je, de tel umik vaja za praznike od 6. junija do 29. avgusta, za delovne dni pa od 15. junija do 31. avgusta. Lahko se odločite za Linjan al pa za Gradež. V Linjan gre koriera dol s Čedada ob 7.30. uri zjutra (7,37 Premarjag, 7.41 Orsaria, 7.47 Bura, 7.50 Caminetto, 7.54 Manzano semafori, 7.57 Manzano ponte, 8.01 S. Giovanni al Natiso-ne) an pride v Linjan pineta ob 9., v Sabbiadoro pa ob 9.05. Nazaj gre ob 18. uri an se varne v Čedad ob 19.35. V Grado gre ob 8. zjutra an glih takuo pobiera ljudi po vaseh. Dol pride ob 9.30, nazaj se vame pa ob 17.10 an pripelje v Čedad ob 18.40. Začenja se polietna sezona na svetišču Svetih Višarij Žičnica bo obratovala od četrtka 3. junij a do 5. septembra H santuario di Lussari II 3 e 4 giugno si apre ufficialmente la stagione estiva del santuario di Monte Lussari (1850 mt.). La funivia inoltre sarà o-perativa il 5 e 6, il 12 e 13 giugno. Da sabato 19 giugno fino al 5 settembre sarà in funzione ogni giorno con il seguente orario: dalle 9 alle 17.15 nei giorni feriali, dalle 8.30 alle 18.15 le domeniche ed i giorni festivi. Tre le messe la domenica e precisamente alle 10, 11 e 15, mentre nei giorni feriali sarà alle ore 12. naliso nardil liep purton na Stier kolone v čisti beneški tradiciji. Na drugi fotografiji je lepa noviča Annalisa kupe z možem, ki se kliče Flavio Zovatto, njega korenine so tam blizu Benetk. Blizu njih sta na levi oča od noviče, ki je Emidio Vogrig - Hlodukin iz Platea, na drugi strani je pa mama Maria, ki nam je V četrtek in petek 3. in 4. junija se bo uradno začela poletna sezona na svetih ViSarjah, kjer je skrb za svetiSče, kot je dobro znano našim braucem, prevzeu monsinjor Dionisio Mateucig. Na praznik Svetega ReSnjega Telesa bo kabinska žičnica sprejela goste s posebno ponudbo (za vožnja s kabino v obe smeri bo trieba plačat samo 10 taužent lir). Tudi lastniki gostiln an počivališča na varhu svetih Višarij so pripravili za goste in romarje posebno presenečenje. Žičnica bo obratovala ob sobotah in nedeljah Se 5. in 6. junija, an tisti tie-dan potlè 12. an 13. junija. Od sabote 19. junija do 5. septembra bo žičnica obratovala vsak dan. Urnik obratovanja ži- čnice bo v letošnji sezoni nekoliko daljši in sicer od 9 do 17.15 ob delavnih dnevih, od 8.30 do 18.15 v nedeljah an prazničnih dnevih. Iz svetišča, ki leži na višini 1850 mt an je kraj, kjer se srečujejo slovenski, nemški an italijanski vier-niki, spročajo, da bo v poletnem času možnost spovedi an maša ob 12. uri v-sak dan. Vsako nediejo pa bodo darovali tri maše: ob 10., 11. an 15. uri. “Dragi Matajur...”, ki krat se takuo začne pismo, ki nam ga pošijajo naši brauci iz delega sveta. An je lepuo, zak nam pišejo ku kakemu bližnjemu, kakemu od družine, ki je ostu v domači vasi. An “Matajur” je ratu tist par-stan, ki darži kupe naše ljudi doma an po sviete, kjer dober del beneške družine zavie, kaj se gaja našim judem, dobrega an žalostnega. Vsako pismo nas veseli an še posebno radi smo bli telega, ki nam je tele dni paršlo iz Kanade z liepimi novicami. Posijala nam ga je Maria Qualizza Vizon-tova iz Kravarja z željo narest lepo sorprežo nje družini an posebno nje hčeri Annalisi, ki praznuje drugo oblietinco od nje poroke. Ojcet, kot rečeno, je bla že dvie liet odtod, pa v kraju, kjer živi se jo šele spominjajo. Pomislite v glavnem kanadskem mi-estu, v Ottawi, so za An- te foto albuma Hlodukine družine v Kanadi četrtek, 3. junija 1999 6 L’evoluzione della scrittura dal segno all’alfabeto -1 Dai dipinti di Altamira alle scritture moderne Il confine tra la preistoria e la storia si fa coincidere con l’invenzione della scrittura, che a quel punto costituisce la principale fonte della conoscenza e della ricostruzione del passato. La storia della scrittura si presenta come una successione evolutiva di sistemi comunicativi grafici, con i passaggi dalle prime forme sincretiche dei messaggi - con un elevato grado di ambiguità interpretativa - alla fase conclusiva in cui abbiamo il testo scritto, al quale attribuiamo un alto livello di comunicatività, ossia di chiarezza per la comune comprensione, ma soprattutto per la capacità di ‘tradurre’ con esattezza il discorso orale nella forma scritta. Proviamo a considerare u-na storia della scrittura nelle sue fasi iniziale e finale. Se prendiamo in considerazione i dipinti preistorici - per e-sempio le pitture rupestri delle Grotte di Altamira - abbiamo tutti la possibilità di ‘leggere’ la scena grazie al realismo figurativo, senza che sia necessaria alcuna conoscenza della lingua dei pittori paleolitici. Come davanti un quadro - prendiamo come esempio “L’Ultima Cena” di Leonardo - possiamo inter- pretare l’evento illustrato, con la differenza tuttavia che ci è perfettamente noto il contesto narrativo e culturale del Vangelo. Così sulle pareti della caverna di Altamira possiamo interpretare la scena e tutti i particolari - il bisonte inarcato, la grande cerva, il grande bisonte maschio - a prescindere dal contesto culturale e dalla bellezza del dipinto. Il contesto narrativo e culturale è invece sfuggente, poiché non abbiamo in merito alcun racconto o testo, sebbene le scene offrano, implicitamente, interessanti informazioni e sulle motivazioni di queste grandiose realizzazioni pittoriche. Esse suscitano numerose ipotesi, anche contrastanti, sulla vita e sul pensiero dell’uomo preistorico. Qui mi limito a riportare l’interpretazione che vede nelle pitture magdaleniane la realizzazione di un luogo appartato, permeato della sacralità di un santuario, per la presenza delle grandiose figure degli animali, dai quali dipendeva la vita del gruppo. Nello stadio iniziale dovremmo prendere in considerazione piuttosto le numerose forme di comunicazione grafica, facilmente paragonabili ad alcuni semplici mezzi segnaletici modemi, come i se- gni rossi per indicare i sentieri alpini, i paletti segnati per le piste innevate, eccetera. L’avvento della scrittura, riconosciuta come comunicazione per mezzo di segni grafici di varia natura, risale a circa tremila anni prima della nostra era, inventata in Mesopotamia e nel Mediterraneo orientale. L’invenzione della scrittura rispose all’esigenza reale di disporre di un mezzo di comunicazione trasferibile a distanza e nel tempo, dunque archiviabile («verba volant scripta manent»), presso le società neolitiche organizzate, presso le quali era sorta la necessità di una documentazione amministrativa e commerciale. Le prime ‘scritture’ furono appannaggio di pochi. Richiedevano scribi specializzati al servizio di caste dirigenti o di elevato grado sociale, in specie sacerdoti -funzionari dell’apparato dei sovrani dei primi imperi a-grari. Nello stadio maturo della scrittura troviamo il testo storiografico. Esso, come le epigrafi e le iscrizione, offrono invece all’occhio soltanto una sequenza di tracce o ghirigori grafici privi di significato figurativo. Questi segni sono accessibili solo a chi padroneggia sia il meccanismo e la chiave della scrittura, che la lingua in cui il testo è scritto. In compenso costui avrà una comunicazione dettagliata e completa sul contenuto del messaggio, ricaverà subito circostanziate informazioni sull’evento, con i suoi elementi ed i particolari completi di nomi, date, descrizioni - spesso oltrettutto ridondanti, o addirittura inventati e intenzionalmente mistificati, come è facile osservare anche nell’attuale pubblicistica - con fuorvian-ti commenti in proposito e, ohimè, a sproposito. Senza la conoscenza della scrittura e della lingua il testo scritto rimane assolutamente privo di senso. Diverse migliaia di anni separano le espressioni grafiche preistoriche sopra descritte dalla scrittura vera e propria e possiamo osservare come questo intervallo di tempo è occupato da numerosi passaggi nell’elaborazione di messaggi grafici caratterizzati - diversamente dalle pitture della grotta di Altamira - da intenzionalità strettamente comunicative. Questo intento comunicativo si osserva quando il disegno prende il posto non solo dell’oggetto che vi è raffigu- II grande bisonte della Grotta di Altamira e un testo in scrittura latina nello stile onciale maiuscolo del IVsecolo d.C. TK.ANSIC IVO h i 1C*5TUl i ao; èr loAbRCueMoscsiqe pppulup'' etuiMSur >rueiu?ò/\ui< 'čfNOUČ et ctrui rato, ma della parola che lo esprime. La fase storiografica si dispiega nella sua completezza per mezzo della scrittura che, nelle sue diverse forme, traduce la lingua parlata, espressa con segnali fonici, in lingua scritta, e-spressa con segni visivi. O-gnuno oggi considera la lingua come un’entità duplice, p /v* VT _.-Ji che presenta un’espressione orale ed una scritta. Quando si tratta di una lingua che conosciamo bene, la traduzione dall’una all’altra forma è tuttavia un riflesso immediato, dovuto all’apprendimento. (Scrittura, 1) Paolo Petricig K. Fòldes-Papp - Dai graffiti all’alfabeto - Jaca Book, Milano 1985 Beneške križanke (Guidac) 7 8 14 17 26 28 134 35 37 Horizontal Vodoravno I - Dežela, zaradi katere je vojska. 6 - Se narde tu cemine. 9 - Ruski bregi. 10 - Muroz an muroza se imata... II - Znana igralka Rachele. 12 - Vse, kar je taknu je ratalo zlato. 14 - Ažla, Hrastovje, Ošnje. 15-Oca. 16 - Kadar. 17 - Takuo se reče za zganit konja. 18 - Peje kri do sarca. 19 - Smrieka. 20 - Jo oblieče dielovac za iti v fabriko. 21 - Atencjon! 22 - Se jo j’ nucalo za runat liesinca. 23 - Odkru je cepivo antipoljo. 24 - Časnikar Novega Matajurja Obit. 25 - Sleute, nore. 26 - Tamak... v Cedade. 27 - V Italiji je ta stara, v Sloveniji ta Nova. 28 - Tole tle. 29 - Cesare, pisatelj iz Torina. 31 - So jedli opudan. 32 - Takuo se začne... kepati. 33 - Iti po... majhani pot. 34 - Jug... v Cedade. 35 - Sojih ušafal iskalci zlata. 36 - Lipera. 37 - V spovednic se uničajo! 38 - More bit od lasi al od listja. 39 - Se jo lože za župo kar na nose jajc. 40 - Ciganke, zingare. Vertikal Navpično 1 - Deželo, ki jo je bil napadu Saddam Hussein 2 - Se jih klade tu gubančanje. 3 - Zadnja Republika Musolinija. 4 - Občina Livek Kobarid. 5 - Vicenza na avte. 6 - Beneški “sedaj”. 7 - Zenske ime, ima gostilno v Oblici. 8-Da. 10 - Tista... Da Cascia je sveta. 12 - Nie dost. 13 - V... tistim miestu igra Juventus. 15 - Jospi Broz. 16 - Majhana koza. 18 - Beneška juha. 19 - None. 20 - Je bluo brez šumenja. 21 - Amerikanska plesalka Heather. 22 - Glavno misto, kapital od Peruja. 23 - Sonce... za Lahe. 24 - Hari, znana špia. 25 - Jih daje vsak tiedan Novi Matajur. 27 - Umoriti. 29 - Brez rapotat. 30 - Atu je targ vsako saboto. 31 - Znano miesto Slovenije. 32 - Predsednik Republike Slovenije. 33 - Dežela, kjer so bli Inca. 34 - Ce zmanjka se umarje. 35 - Perinca, Gineta, Katja. 36 - Dispari v “kaditi”. 38 - Takuo se začne piesam “... Božime”. Šport novi matajur četrtek, 3. junija 1999 7 Vinto dagli over 35 della Valnatisone il “19 Memorial Angelo Specogna” Un calcio tra i ricordi Una bella serata di sport caratterizzata dal triangolare con Torreanese e Cividalese Un gol di Massimo Miano risolutivo nell’unico match che non si è chiuso in pareggio Come era nelle previsioni il “1. Memorial Angelo Specogna” è stata una occasione, per i calciatori e dirigenti, di ritrovarsi e passare assieme una sana serata di sport, rispolverando i ricordi che li hanno visti di recente protagonisti dei campionati dilettantistici. Il risultato finale ha premiato gli Over 35 della Valnatisone, presentatisi in grandi forze all’appuntamento, ma un plauso va anche alla Torreanese ed alla Cividalese. Per la Torreanese sono scesi in campo Rino Graf-fig, Andrea De Brumatti, Lucio Zorzenone, Domeni- co Passoni, Elvi Zappetti, Gianfranco Canalaz, Luigi Juretig, Loris Pavan, Lino Puppin, Walter Pallavicini, Enrico Mosconi, Roberto Montanino, Aldo Cacciani, Livio Feletig, Silvio Mas-sera, Franco Petrigh e Paolo Marseu. I biancorossi di Cividale erano rappresentati da Foto di gruppo per i sanpietrini vincitori del memorial Claudio Moratti, Luca La-varoni, Walter Bartolacelli, Giorgio Mesaglio, Giorgio Cicuttini, Giorgio Beuzer, Bruno Moricchi, Mauro Orgnacco, Claudio Di Cecca, Arnaldo Venica, Aldo Marangone, Roberto Cavi-na e Renato Tuzzi. Infine la numerosa colonia dei padroni di casa: Walter Beuzer, Mario lussa, Dante Franzolini, Tiziano Manzini, Guido Costa-peraria, Bruno lussa, Fabio Zilli, Luciano Bellida, Franco Carbonaro, Giovanni Clignon, Paolo Cencig, Fulvio Degrassi, Flavio Chiacig, Lauro Vosca, Daniele Stacco, Amo Marcuz-zi, Cesare Pinatto, Ivano Martinig, Terry Dugaro e Massimo Miano, Ad dare il via alla ker- messe calcistica è stata la Torreanese, che si è misurata con la Cividalese. L’incontro si è chiuso a reti inviolate. Ai calci di rigore la vittoria per 5-3 è andata alla Torreanese. Nella seconda partita la Valnatisone ha vinto sui biancorossi ducali grazie ad una rete messa a segno al 15’ del primo tempo. La segnatura è scaturita da un cross dalla fascia di Lauro Vosca per Massimo Miano che, con un colpo di testa in tuffo, ha messo il pallone alle spalle dell’incolpevole Claudio Moratti. L’ultimo match tra la Torreanese e la Valnatisone è terminato con un risultato di parità 0-0 che ha permesso agli azzurri di conquistare l’ambito trofeo. Sono seguite le premiazioni con la consegna del trofeo dalle mani della signora Clementina a Walter Beuzer. Il torneo “Mocarini” va alPOpicina OPICINA FIUME VENETO Opicina: Recidivi, Giacomelli, Gemiti, Volo, Issich, Galati, An-dreassich (Katala), Cipolla, Tuntar, Leone, Ferluga. Fiume Veneto: Morson, Federico Vecchio (Somera), Cipolat, Davide Alba, Fabrizio Vecchio, Sist, Mo-dolo, Cocozza, Mascarin (Berton), Del Bel Belluz, Gobbo. San Pietro al Natisone, 29 maggio - La premiata ditta Leone-Tun-tar regala il titolo regionale Junio-res all’Opicina, che si è dimostrata squadra degna di aggiudicarsi la Finale del 5. torneo “Angelo Mocarini”. I primi cinque minuti sono stati fatali ai neroverdi, che hanno subito l’uno-due dei giuliani con Ferluga e Leone. Passati sul doppio vantaggio, i gialloblu amministravano il gioco centrando con Gemiti un clamoroso palo. Nella prima mezz’ora della ripresa i pordenonesi riuscivano a riportarsi in parità grazie a due prodezze di Modolo. I neroverdi, sulle ali dell’entusiasmo, cercavano il colpo del k.o. ma a dieci minuti dalla fine capitolavano: Leone serviva un buon pallone a Tuntar, che mandava la sfera alle spalle di Morson. Restava il tempo per l’espulsione di Fabrizio Vecchio ed un palo colpito da Leone prima del triplice fischio del signor Ceccotti di Udine, arbitro che opera sui campi di gioco della Serie C. Naturalmente stati d’animo opposti alla consegna dei trofei. AlPOpicina è andato il trofeo “Angelo Mocarini”, agli avversari il trofeo “Angelo Specogna”, mentre Emiliano Leone si è meritato il trofeo “Walter Blasigh” quale migliore giocatore della manifestazione. Prvo mesto osvojila jadrnica 2M iz Slovenije Rekordna udeležba za regato Trst-Brioni Konec prejšnjega tedna je slovensko jadralno društvo Sirena iz Barkovelj pri Trstu organiziralo 2e 14. regato Trst - Brioni skupaj z jadralnim klubom Vega iz Pulja. Tekma se prireja vsako leto spomladi in letos je zabeležila rekordno udeležbo 48 jadrnic. Od teh je tekmo dokončalo le 21, druge so namreč prispele na cilj več ur po maksimalno določenem času. Za tak rezultat je bilo krivo pomanjkanje vetra, tako da je bila letošnja regata ena od najpočasnejših doslej. Prvo mesto je osvojila jadrnica 2M iz Slovenije s krmarjem Mitjo Simčičem. Druga je bila Alien iz Tržaškega kluba SVBG (krmar Bettiolo), tretja pa barka Xrey, prav tako iz tržaškega društva, ki jo je vodil Orioli. Od zamejskih predstavnikov je bil najboljši jadralec društva Cupa Frandolič na jadrnici z imenom Isadora. Zal nihče od Sireninih jadralcev ni končal nastopa. Zaradi pomanjkanja vetra pa so se morali vsi jadralci zelo potruditi. H Real strappa il biglietto per le finali Con la sconfitta casalinga di domenica contro il Mereto/Don Bosco (2-4) gli Allievi della Valnatisone hanno concesso agli avversari il lasciapassare per la finale del torneo Celso Masarotti. Gli azzurri non si sono ripresi dalla immeritata-sconfitta subita nella finale provinciale dopo i calci di rigore. Superati per due volte dagli ospiti, hanno saputo reagire ritornando alla momentanea parità grazie alle due reti siglate da Gabriele Gorenszach. Nei minuti finali il Mereto è riuscito a mettere al sicuro il risultato con due veloci contropiedi. I Giovanissimi dell’Audace iniziano domenica, a Monfalcone, le finali regionali per società pure domenica a Monfalcone. I ragazzi allenati da Luciano Bellida saranno ospiti dell’A-ris San Polo. Le finali, per gli azzurri, continueranno domenica 13 a Merso di Sopra, ospite la compagine pordenonese del Fagnigola, e si concluderanno domenica 20, sempre sullo stesso terreno, con l’Esperia di Trieste. II Reai Filpa di Pulfero ha strappato il biglietto di qualificazione alle finali UISP grazie al risultato ottenuto domenica a Canneto sull’Oglio (Mantova), dove ha stravinto (16-1) sui malcapitati avversari, i rappresentanti della Valle d’Aosta. Hanno firmato la goleada Covace-vic (4 reti), Antonio Dugaro, Mirko Vosca, Liberale (3 a testa), Macorig, Bar-biani e il portiere Tami, che ha segnato su rigore. Ultimo atto per la Poli-sportiva Valnatisone Bar Ducale di Cividale, sconfitta dalla Rojalese. I ragazzi del presidente Pietro Boer hanno subito due gol per tempo siglando con Faenza (su rigore) la rete della bandiera. A Liessa la seconda edizione del Giro delle otto frazioni La Pro loco di Grimac-co, con il patrocinio del Comune, organizza a Liessa il 2- Giro delle otto frazioni, manifestazione podistica non competitiva, a-perta a tutti, su un percorso di sette e tredici chilometri. La gara si disputerà domenica 20 giugno con partenza ed arrivo presso la palestra di Liessa. L’orario di partenza va dalle 9 alle 10. Il tempo massimo a disposizione dei podisti è fis- sato per le 13. Il percorso si snoda nel comune di Gri-macco, su strade asfaltate, sterrate e sentieri nel bosco. Le iscrizioni si ricevono dal 1® giugno presso Mario Bucovaz (tel. 0432-725192) o sul luogo di partenza entro le 10. Al gruppo più numeroso andrà il trofeo del comune di Grimacco, coppe e targhe a tutti i gruppi presenti con almeno 15 iscritti. Durante la cena sociale della sezione di Cividale del Tiro a segno sono state consegnate medaglie e riconoscimenti ai tiratori che si sono distinti per bravura e assiduità: tra questi Pierandrea Picotti, Gianni Cignacco, Rino Cornelio, Ennio Dal Bo e Giorgio Nadalut. Il presidente Paussa ha sottolineato anche l'impegno della rappresentanza rosa formata da Elena Morgante, Barbara Nadalut e Luisa Zanuttini Četrtek, 3. junija 1999 SPETER Se je rodiu Matteo Simone, ki bo imeu pet liet otuberja, kar je biu sam domà nie viedu s ku-om se norCinat. Takuo mama Lucia Zanutto iz Spietra an tata Sergio Zanon iz Čedada, sta poStudierala mu Senkat adnega bratra-ca. An takuo se je zgodilo, de se je rodiu Matteo an mu paršu dielat družbo. PuobCju, njega bratru Simonu an vsi družini, ki živi v Čedadu, želmo vse narbuojše v življenju. PODBONESEC Bjača Novici v vasi V saboto 29. maja po-pudan je bluo vse veselo tle v naši vasi an kar maki-ne so zaCele tulit, tudi po drugih vaseh podbonieške-ga kamuna so zastopil, de imamo novice. V luštni cierkvi v Lan-darski jami sta se oženila naš vasnjan Roberto Lau-retig (ki je po rodu Lenk-cjove družine iz Gniduce) an Alessia Di Nardo. Alessia je parsla zavojo dieia živet v Vidam iz Abruzza an v telim mieste je zapo-znala Roberta. Takuo je šlo, de seda sta ratala mož an žena. 2i-viela bota v Petjage, kjer napravjata lepo hišo. Zelmo jim, de bi bla ni-mar sreCna an vesela, ku seda, ki sta šele frišna novica. SOVODNJE Bli smo v Mirabilandii V saboto 29. maja smo otroc iz sauonjskega kamuna (parluožu se nam je an kajšan parjatelj iz drugih kraju) kupe z našim družinam preživiel an dan, takuo, ki vsi otroc sanjajo: smo se igral, tolil an veselil od zjutra do nuoC, brez imiet nic druzega po glave. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associalo all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% BARDO Naša stara imena Po vaseh barškega kamuna so zadnje cajte zaCel postavljati posebne table s starimi imeni, toponimi, za vsak kot od vasi. Table so iz liesa an rjave, maron farbe. Človek, ko pride v Bardo, Zavarh ali pa SedlišCa an v kako drugo vas vesoke Terske doline, hitro vidi, de tu živijo ljudje, ki imajo svojo posebno kulturo, svoj jezik an so orgoljožasti, ponosni na nje. An de jih na skrivajo vic. Ne samuo, želijo jih daržati žive. Kamunska aministracjon Maurizia Mizza je to parvo poklicala narbuj velikega specialista, ki je prof. Pavle Merkù, mu naročila študijo, ki jo je tudi publikala an sada je postavila po va- seh še tabele. Bravi! Sli smo v Mirabilandio, blizu Ravenne. Za tel liep izlet, gito, se muormo zahvalit naši pro-loco VartaCa, ki ga je or-ganizala. Troštamo se, de tisti, ki “komandierajo” v naši pro-loco se zmislejo vickrat na nas otrokè an nam šenkajo še take lepe dneve. Zapustile so nas tri naše lene V par dnevu so nas za nimar zapustile tri naše žene. V videmskem Spitale je umarla Margherita Coren, poroCena Cernoia, imiela je 84 liet. Margherita je ži-viela par Cedrone kupe z nje možam Zanetam. Blizu njih živi tudi hci Grazi-ana z nje družino, ki jo je pru lepuo gledala. Z nje smartjo je Margherita na telim svietu zapustila nje, drugo hci Ra-isso, ki živi v Vidme, sina Giovannija, navuode an vso drugo Zlahto. Druga dva sinuova, Giordano an Aldo, staji umarla šele zlo mlada. Margherita bo venCni mier počivala v Sauodnji, kjer je biu nje pogreb v sriedo 26. popudan. *** Smo dajal zadnji pozdrav Margheriti, kar smo zaviedel, de nas je za ven- CERCO ragazza disposta a trasferirsi a Parigi come baby-sitter per bimbo tre anni e aiuto lavori domestici da settembre 1999 a luglio 2000. Alloggio indipendente disponibile, mattinate libere per eventuali studi. Contattare Rina Fantig (telefono 0432/726178) o Genni Fantig (tel. 0432/731760). Cno zapustila še adna druga naša vasnjanka. V videmskem Spitale, kjer so jo pejal tisto viCer priet, je umarla Pierina Medveš - TapatiCova po domaCe. Imiela je 83 liet. Od družine sta ostala dva brata, Alessio an Na-daljo, kunjada an navuodi. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Sauodnji v petak 28. maja zjutra. Mašera Zbuogam Erminia H zadnjemu počitku smo jo spremljali v Cetar-tak 27. maja popudan. Čedad Dreka - Čedad Smart mladega mola V nedieljo 30. maja zjutra je po hudi boliezni umaru Pietro Lunari, vsi so ga pa poznal ko Pierino. Biu je puno puno premlad za zapustit tel sviet, saj je imeu samuo 51 liet. V veliki žalost je pustu ženo Meri Crainich -Matjonova iz Kraja, smuova Andrea an Ivano an vso drugo Zlahto. Pogreb je biu v torak 1. junija v Duome v Cedade an je pokazu, kuo je biu Perino parljubljen an spoštovan, saj se je zbralo ries puno ljudi iz naših dolin an iz Laškega za mu dat zadnji pozdrav. Naj v mie-ru počiva. V Cedajskem Spitale je 26. maja umarla Erminia Dus, poroCena Massera, Sikova iz naše vasi. Imiela je 83 liet. Zapustila je moža Valentina, hCere Mario, Pio an Anito, ki živi v Kanadi, zeta, navuode, brata, sestre an vso drugo žlahto. VENDO due letti singoli, completi di rete e materasso, un comodino e un armadio tutto in legno, seminuovi, e due lampadari. Prezzo da stabilire. Telef. 733358 (ore serali) VENDESI attività commerciale in San Pietro al Natisone, tab. 14. Telefonare in orario negozio allo 0432/726067. Il Patronato Inac di Cividale informa che, per ritardi dovuti a disguidi postali, il pagamento della pensione belga avverrà nel corso della prossima settimana. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD5. DO 11. JUNUA Sriednje tel. 724131 - Prapotno tel. 713022 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske Številke Bolnica Cedad........... 7081 Bolnica Videm............5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinjerji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281