15. V.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO X./ŠTEVILKA 3-4/APRIL 198G
Inovatorji, hvala vam!
Dobro delo — najboljša čestitka za praznik dela
Ob dnevu Inovatorjev so bile številne proslave, predavnja, razstave in druge prireditve po vsej naši domovini. Ob tej priložnosti je bilo veliko zapisanega, veliko je bilo tudi pohvalnih in vzpodbudnih besed.
V tem članku ne želim ponavljati kako so inovacije pomembne za našo stabilizacijo, razvoj, napredek itd., saj je bilo to že neštetokrat zapisano ali povedano.
Kot predsednik skupne inovacijske komisije v delovni organizaciji bi se ob tej priliki želel zahvaliti vsem inovatorjem, ki so v letu 1985 številno sodelovali v akciji »Predlagaj tudi ti nekaj koristnega, izboljšaj delovne pogoje sebi in svojim sodelavcem«. Glede na to, da smo o izidu akcije že pisali v eni od prejšnjih številk našega glasila, naj dodam le, da so bili vsi predlogi za katere je kamisija ugotovila gospodarsko korist nagrajeni. Nagrade sicer niso bile visoke, vendarle pa toliko vzpodbudne, da so se stvari na področju inovativne dejavnosti premaknile tudi v naši delovni organizaciji.
Tudi sicer je naša inovacijska komisija v zadnjih letih obravnavala številne predloge delavcev iz naših temeljnih organizacij. Skupno je v tem času več kot 30 inovatorjev prijavilo preko 50 inovacijskih predlogov. Največ i-novacij ima TOZD Transservis, na drugem mestu so Perutninske farme, sledi Tovarna krmil, TOK in DSSS. V času dela naše komisije je bilo nagrajenih okrog 50 inovacij, dva avtorja pa sta se nagradi odpovedala. Čeprav je v glavnem šlo za manjše inovacije, je treba reči, da so tudi te za začetek zelo pomembne in pohvale vredne. Še posebej je vzpodbudno dejstvo, da je med inovatorji največ KV delavcev in ostalih delavcev iz neposredne proizvodnje.
Na žalost sta med predlagatelji le dva z višjo in niti enega z visoko strokovno, izobrazbo Res škoda! Kje je torej praktično znanje naših strokovnjakov, ali je res tako malo idej ali pa
so preskromni, da bi dali predlog. Na tem mestu bi želel ponovno spodbuditi tiste inovatorje, katerih uspele izboljšave dobro delujejo pa inovacije niso prijavili ali predlog ni prispel na provi naslov, da predlog ponovno posredujejo inovacijski komisiji.
Seveda bi bil krivičen, če bi kar posploševal. Na tem mestu je potrebno kot veliko inovacijo omeniti izdelavo valilniške opreme za valilnico staršev v Markovcih in izdelavo linije za transport mesne moke v tovarni krmil. V obeh primerih je šlo za zelo učinkovito akcijo in vzorno sodelovanje naših strokovnjakov iz TOZD Transservis, Perutninske farme in Tovarne krmil. Tudi v prihodnje mora postati taka oblika timskega dela osnova našega razvoja.
Vsaka inovacija je provokacija obstoječemu stanju
Sprijazniti se je potrebno z dejstvom, da je vsaka inovacija hote ali ne hote provokacija obstoječega in za marsikoga edino možnega. Ravno zato je vsak inovator postavljen pred dejstvo spoprijeti se z obstoječo miselnostjo in navadami. Dosti lažje je z novostmi prodreti tam, kjer so predpostavljeni elastični, razgledani in dovzetni za novosti. Na žalost pa imamo tudi pri nas še nekaj »vsevedov«, ki smatrajo, da je edino njihov pristop pravilen in tako hote ali nehote zavirajo kreativno razmišljanje. Posledica takšnega »mojstrskega« gledanja je velikokrat dejstvo, da bolje prosperirajo poslušni in pohlevni izvajalci nalog, kot tisti, ki želijo sprovesti kakšno novost. Takšen pristop seveda ne vzpodbuja inovativnega in kreativnega timskega dela, ki pa lahko edino vodi k hitrejšemu napredku.
Od ideje do realizacije
Ta pot je najtežja. Idej je veliko, nekaterim se same porojijo, drugi jih poskušajo kopirati pri konkurenci, eni imajo celo to srečo, da lahko do ideje pridejo v inozemstvo. Velikokrat pa ostane le odlična ideja, saj je ravno
od ideje do tega, da jo v danih okoliščina spravimo v življenje najtežja pot. Zato sama ideja še ni inovacija, ampak postane inovacija takrat, ko je noviteta uporabna, ko daje določeno gospodarsko korist. Smatram, da je vsaka novost, ki jo je nekdo prinesel v firmo od koderkoli inovacija in jo je potrebno nagraditi, če jo je pri nas posameznik ali skupina spravila v življenje in je njena funkcionalnost boljša od oblike, ki smo jo uporabljali pred tem. To nam mora biti v prihodnje osnovni moto oz. osnovna usmeritev.
Področij kjer je možno še kaj izboljšati, dopolniti, dodelati oz. predlagati je v naši delovni organizaciji še zelo dosti, od tehnologije, tehnike, izplenov do organizacije, administracije itd.
Glede na to, da je za naslednjih nekaj let predvidenih malo
investicijskih vlaganj v razširitev proizvodnih kapacitet, bo potrebno z raznimi izboljšavami v prvi vrsti bolje izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti. Gradnja nove perutninske klavnice bo v naslednjih letih pomenila v našem razvoju rahel zastanek oziroma korak nazaj, da bi lahko naredili dva koraka naprej. Zato bodo stopnje rasti v delovni organizaciji v naslednjih nekaj letih v glavnem odvisne od iskanja boljših rešitev in s tem boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmogljivosti. To dejstvo naj bo osnovni izziv za vsakega posameznika, da se čimprej vključi v vrste tistih, ki razmišljajo o naši bodočnosti, v vrste inovatorjev. Vsaka še tako skromna izboljšava je korak k napredku, korak k nadaljnjemu uspešnemu razvoju naše delovne organizacije.
Tone ČEH
FRANC VRABER
PERUTNINARSTVO V ZDA
Organiziranost in obseg proizvodnje perutninske mesa v ZDA
(NADALJEVANJE)
Organiziranost proizvodnje perutninskega mesa
Ameriška perutninska proizvodnja je skoraj v celoti organizirana v obliki vertikalno integriranih korporacij. Velikost teh korporacij še vedno narašča, in sicer na račun povečanja proizvodnje kakor tudi na račun odpadanja manjših proizvajalcev, ki v veliki konkurenci niso sposobni vzdržati.
Običajno so proizvajalci matičnega materiala ločeni od proizvajalcev mesa, ki svojo dejavnost največkrat začno z nakupom valilnih jajc za brojlerje. Velikokrat so ločeni tudi proizvajalci čistega matičnega materiala, tki. »breederji«, ki svoj krog zaključujejo s prodajo staršev, ločeni so tudi proizvajalci DSP — broj-lerjev.
Največje korporacije za proizvodnjo mesa običajno začno svoje delo pri nakupu staršev in ga končajo s prodajo mesa oz. predelanih proizvodov. Razumljivo je, da v svoje področje dela zajemajo tudi proizvodnjo krmil in valilnice. Ob takšni organizaciji so glede izbire provenience mnogo manj odvisni in se o njej odločajo sproti glede na potrebe svoje nadaljnje predelave in seveda tudi glede na splošne lastnosti in kvaliteto posamezne provenience. V takšnih pogojih so v ZDA povsem običajne in normalne pogoste menjave provenience in pa istočasna prisotnost več različnih provenienc znotraj ene korporacije. Zelo značilna so križanja med posameznimi proveniencami, ki se zelo dobro obnesejo in so celo
pogostejša od križanj znotraj iste provenience. Prevladujejo križanja Peterson M x Arbor Acres 2; Peterson M x Hubbard 2; Peterson M x Ross 2; Peterson M x ISA Vedette 2 itd. Čiste provenience so v manjšini. V zadnjem času se je ponovno začel v večji meri pojavljati brojler Ross zaradi odlične kon-formacije za proizvodnjo mesa; vendar je pri proizvodnji valilnih jajc tako neuspešen, da se ne more uveljaviti. Trenutno prevladuje v ZDA provenienca Arbor Acres, ki zajema preko 60% starševske proizvodnje, sledi Hubbard in nato ostali.
Za organizacijo matične proizvodnje sta značilni dve obliki;
—- proizvodnja čistih linij in starih staršev je skoraj v celoti v lastnih farmah proizvajalcev matičnega materiala raznih provenienc,
— proizvodnja staršev — torej valilnih jajc za brojlerje je v glavnem organizirana preko pogodbene reje s farmarji — delno pa tudi na lastnih farmah proizvajalcev. Takšno organizacijo v veliki meri omogoča redka naseljenost na podeželju in odsotnost kakršne koli domače perutnine.
Brojlerska proizvodnja je prav tako organizirana na dva načina: prevladuje kooperacijska oz. pogodbena proizvodnja s pomočjo farmarjev; v zadnejm času pa se pojavlja vse več velikih farmar-skih kompleksov za proizvodnjo brojlerjev — tudi po 100 in več objektov na istem mestu, ki so last korporacij. Takšna oblika je bila doslej v glavnem le na za-
padu ZDA — zlasti v Kaliforniji, kjer ni toliko farmarjev.
Značilno za kooperacijsko organizirano proizvodnjo — tako matično kakor tudi brojlersko — je, da se odvija v glavnem v starih, slabo vzdrževanih objektih, velikokrat s prav zastarelo opremo. Objekti se v glavnem malo in le najnujneje obnavljajo.
Izgradnja novih objektov pri farmarjih je zelo redka. Tako nastaja nova proizvodnja v glavnem v obliki večjih farm, ki so direktna last korporacij. Razlog za takšno stanje je izredno slaba finančna situacija farmarjev in visoka cena investicijskih sredstev, na drugi strani pa dejstvo, da organizatorji proizvodnje delo farmarjev izredno slabo plačujejo. Tako se rejci komaj prebijejo skozi stroške, za kakršnokoli obnovo ali celo novogradnjo objektov pa ni možnosti. Prav tako je značilno, da se korporacije glede na sicer dobro pozicijo perutninarstva počutijo neodvisne in sigurnejše ob vlaganjih v lastne objekte. Gradijo jih v velikih koncentracijah in v čim manjših razdaljah od klavnic in tovarn krmil. Tako močno zmanjšujejo tudi transportne stroške, ki so zelo visoka postavka v strukturi lastne cene. Pri odločitvah za proizvodnjo brojlerjev v opisanih velikih koncentracijah je zelo pomembna produktivnost dela, ki jo ponekod spravijo do pravih skrajnosti, npr. ko mož in žena oskrbujeta 16 objektov po 15.000 brojlerjev. Omembe vredno je ob tem tudi, da je na tak način lažje organizirati lovljenje in nakladanje, ki je zaradi pomanjkania delovne sile velik problem. Tudi nakla-
danje na farmah je stvar organizatorja proizvodnje, ki ima za to specializirane ekipe ljudi in opremo.
V organiziranosti in izvajanju perutninske proizvodnje je veliko podobnosti med ameriško in našo. Razlika je le v tem, da imamo mi v našo dejavnost vključeno tudi prodajo na veliko in na malo. Ameriški proizvajalci svoje prodaje nimajo, ker se ta opravlja izključno preko trgovine. Glede prodaje imamo mi vsekakor pomembno prednost in velikokrat sem lahko ugotovil, da nam jo zavidajo.
Dovoljenja za ogled žive proizvodnje pri večini organizacij, ki sem jih obiskal, ni bilo mogoče dobiti. Kjer pa je bilo to možno, v glavnem glede na prejšnje poznanstvo ali zaradi posebnega interesa firme (Peterson, Hubbard, Arbor Acres), pa je bilo povsod posvečeno veliko pozornosti razkužitvi. Objekte starih staršev je bilo možno videti v glavnem le od daleč — običajno iz avtomobila. Pri obisku ostalih objektov smo se preoblačili in temeljito razkuževali zlasti obutev, ki smo jo ne samo namočili v dezobariero in razkužilo, ampak vsakokrat tudi očistili in oribali s krtačo v močnem razkužilu.
Izkušnje ob izbruhu aviarne influence pred tremi leti, ki je zahtevala izredno velike izgube v proizvodnji, so v vseh ZDA privedle do predpisov o omejitvi gibanja med objekti oz. med proizvajalci. Obiske, ki so bili pred tem po mnogih izjavah strokovnjakov vse preveč liberalizirani, so povsem ukinili. Zelo omejeno je tudi gibanje lastnega kadra v okviru iste firme, saj je znano, da so prav terenske službe ob površnem delu lahko največji prenašalci bolezni. Preoblačenje in ponekod tudi tuširanje in seveda redno umivanje rok in razkuževanje obutve je povsem normalni del vsakodnevne službe njihovih »serviserjev« ali po naše »terencev« oz. tehnologov.
Zelo veliko pozornosti je posvečeno redni in stalni spremljavi imunološkega statusa zlasti vseh matičnih, pa tudi brojler-skih jat. Tehnika te spremljave in serološke raziskave so povsem nove — zlasti so hitrejše in s tem dejansko aktualne.
Obseg proizvodnje perutninskega mesa
Iz doslej objavljenega je bilo moč razbrati podatke o vrednosti ameriške perutninske proizvodnje, o cenah in o potrošnji perutninskega mesa. Naslednji podatki nam prikazujejo skupne količine proizvodnje perutninskega mesa v ZDA in pregled nekaterih največjih proizvajalcev. Podatki so za leto 1984, iz njih pa je razvidno tudi koncentriranje proizvodnje perutninskega mesa ob vseh večjih predelovalcih,
Čestitamo in želimo prijetne praznike
27. april ustanovitev OF 1. maj praznik dela 9. maj dan zmage
ki kupujejo manjše firme in blago plasirajo pod svojim skupnim imenom. Doseči dobro ime na tržišču pomeni zagotovitev prodaje v ZDA, zato vlagajo te firme ogromna sredstva za stalno in velikokrat prav vsiljivo propagiranje svojih izdelkov v vseh medijih obveščanja in še zlasti na televiziji. Znano je, da v ta namen porabijo ogromna sredstva, ki gredo tudi v dese-
likokrat večja kakor so vlaganja v obnavljanje proizvodnje. Večina Američanov tako dobro pozna perutninske proizvode pod blagovnim imenom CON AGRA, TY-SON FOODS, FRANK PERDUE, HOLLV FARMS itd., le zelo malo pa jih ve, da se za tem skriva trud številnih rejcev perutnine, ki se morajo za svoj obstoj stalno bojevati s temi zvenečimi
tine milijonov dolarjev in so ve-Stopnjo koncentracije proizvodnje		imeni. prikazuje	naslednja	preglednica
Število firm	1980	1981	1982	1983
4 največje	23,1 %	24,8 %	27,4 %	34,0 %
Število klavnic	34	29	31	39
8 največjih	38,9 %	41,4 %	43,5 %	48,8 %
Število klavnic	60	63	64	70
20 največjih	65,6 %	66,0 %	69,2 %	73,0 %
Število klavnic	104	104	107	109
Pregled nekaterih največjih perutninskih proizvajalcev mesa in izdelkov v ZDA v letu 1984
Ime firme
Letna proizvodnja Povprečna kom. ton mesa živa teža
1.	CON AGRA, INC.
(24 klavnic)	440milij.	553.850 ton	1,90 kg
Klavnice in predelava so v sledečih krajih: El Dorado, Athens, Enterprise, Clinton, Milford, Dalton, Gainsville, Arcadia, Natchi-tochles, Shreveport, Hurlock, Oueenstovvn, Chattanooga, Ballvvin, Batesville, Clinton AR, Macon, Marshall.
2.	TVSON FOODS
(18 klavnic)	385 milij.	515.290ton	1,80kg
Klavnice in predelava so v sledečih krajih: Springdale, Benton-ville, BeroyvilIe, Green Forest, Nashville, N. Litle Rock, Rogers, Cumming, Springhill, Monett, Neosho, Shelbyvill.
3.	GOLD KIST
(11 klavnic)	370 milij.	506.210 ton	1,82 kg
4. HOLLV FARMS			
(10 klavnic)	290 milij.	464.000 ton	2,10 kg
5. PERDUE FARMS	255 milij.	381.000 ton	2,00 kg
6. LANE PROCESSING	175 milij.	247.000 ton	1,85 kg
7. CONTINENTAL GRAIN	140 milij.	208.000 ton	2,00 kg
8. PILGRIM INDUSTRIES	140 milij.	195.000 ton	1,85 kg
9. SEABARDS FARMS	135 milij.	190.000 ton	1,87 kg
10. FOSTER FARMS	100 milij.	158.000 ton	2,10 kg
32. PETERSON INDUSTRIES	30 milij.	43.000 ton	1,90 kg
36. ROSE HILL POULTRV	30 milij.	36.000 ton	1,77 kg
V ZDA je bilo v letu 1984 proizvedeno skupaj 4,131 milijarde kom. brojlerjev in proizvedeno 5,62 milijona ton mesa perutnine.
Za primerjavo: Proizvodni plan Perutnine Ptuj za leto 1986 predvideva vzrejo 30,500.000 kom. brojlerjev in proizvodnjo 36.500 ton mesa.
Svečano in v Ormožu
V	mesecu marcu letošnjega leta je minilo 10 let odkar je začel delovati Svet tehnologov jugoslovanske industrije za proizvodnjo in predelavo perutninskega mesa. Svet je bil ustanovljen
10.	in 11. marca 1976 v Ormožu.
Matičarji Sveta so pred 10 leti bili: Jugoslovanski inštitut za tehnologijo mesa Beograd, Me-sokombinat Perutnina Ptuj, Koka Varaždin, Klavnica perutnine Velika Plana, Zvezni tržni inšpektorat in Jugoslovanski zavod za standardizacijo. Od posameznikov, ki so Svetu dali svoj pečat, velja omeniti tov. Mica Radovanoviča — Velika Plana, tov. Zvonka Košiča — Koka Varaždin, dr. Milenka Patpariča — Zvezni tržni inšpektorat, dr. Života Živko-viča — Zvezni zavod za standardizacijo, dolgoletnega predsednika Sveta dr. Cirila Varga, tov. Vlada Curiloviča in ne nazadnje dr. Rada Trumiča ter Milenka Isakova, oba iz Jugoslovanskega inštituta za tehnologijo mesa Beograd.
Svet je svoj jubilej proslavil v mestu ustanovitve 27. in 28.
3.	1986. Jubileju je bil posvečen le manjši del delovnega sestanka. na katerem so bila podeljena priznanja ob 30. obletnici delovanja Jugoslovanskega inštituta za tehnologijo mesa Beograd. Srebrno plaketo je prejel med drugimi tudi dr. Ciril Varga, Perutnini Ptuj TOZD Mesna indu-striaj pa je bila podeljena plaketa Inštituta. Drugi del sestanka je bil kot običajno deloven, kot je bilo preteklih vseh 52 sestankov v preteklih letih, na katerih je sodelovalo 1050 strokovnjakov iz vrst članic Sveta kot tudi številni predstavniki inšpecijskih in za-konodajskih organov.
V	začetku je v Svetu tehnologov bilo včlanjenih 13 proizvajalcev, danes po desetih letih dela pa je včlanjenih 26 organizacij,ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo perutninskega mesa. To pomeni, da je v Svetu združenih več kot 95 % vseh proizvajalcev iz vse Jugoslavije.
Delo Sveta poteka po vsakoletnem planu znanstvenoraziskovalnega dela, poleg tega pa se sprejema še poseben načrt operativnega dela z določenimi nalogami, ki se rešujejo preko strokovnih delovnih skupin ter komisij, rezultati pa se predisku-tirajo na Svetu, da bi tako dobili kar najširšo strokovno osnovo za uporabo v praksi. Večina praktičnih in raziskovalnih del je opravljena v sami proizvodnji in lastnih laboratorijih, prav tako pa v laboratorijih Inštituta za tehnologijo mesa, ki ima za vsako področje ustrezno zasedbo in opremo. Na področju sprejemanja zakonskih predpisov je Svet v preteklem obdobju aktivno sodeloval pri pripravi pravilnikov s področja perutninske proizvodnje kot tudi pri pravilnikih, ki
delovno
urejajo način dela v proizvodnih objektih, kvaliteto in higiensko neoporečnost mesa in izdelkov ter veterinarsko sanitarni nadzor nad proizvodnjo.
Delo pri priparvi vseh pravilnikov je bilo zelo obsežno, s tem pa je bil dosežen cilj, ki ga Svet zasleduje v vsem obdobju delovanja, to je, da zakonodajno področje normativno uredimo v skladu z našimi možnostmi, znanstvenimi dognanji, sodobnimi zahtevami higiene in tehnologije na eni strani kot tudi z zahtevami držav uvoznic perutninskega mesa in izdelkov na drugi strani.
Obsežno in kontinuirano delo pri pripavi zakonskih predpisov je nujno terjalo tudi znanstveno raziskovalno delo v sami praksi, saj smo le tako lahko trdno stali za predlogi zakonskih predpisov. Na raziskovalnem področju je bilo v praksi opravljeno obsežno delo s področja industrijskega razreza trupov, higiene in sanita-cije opreme in prostorov, kvalitete mesa in izdelkov, kvalitete in uporabe strojno izkoščenega mesa ter načina hlajenja mesa v zvezi z obstojnostjo v prometu. Proučeni so bili tudi vpliv stradanja piščancev pred zakolom na kvaliteto, problematika mikrobiološke neoporečnosti — predvsem glede salmonele, problematika enotne embalaže, možnost uporabe CO pri hlajenju trupov in posameznih delov ter niz drugih problemov, ki vsakodnevno pestijo našo proizvodnjo. Pri vsem tem ne moremo mimo tega, da je Svet aktivno sodeloval tudi na področju predelave piščančjega mesa in uporabi strojno izkoščenega mesa v izdelkih iz perutninskega mesa. Rezultati številnih kemijskih, bakterioloških in senzornih analiz so vgrajeni v novi predlog pravilnika o kvaliteti perutninskih izdelkov.
Delo, ki ga je Svet opravil v preteklem obdobju, predvsem pa rezultati, ki so osnova za sprejemanje zakonskih predpisov, dovolj zgovorno kažejo, da je obstoj take inštitucije za jugoslovansko perutninarstvo opravičen in potreben. Tesno sodelovanje Sveta s predstavniki inšpekcijskih in zakonodajnih organov na republiški in zvezni ravni pa je garancija za dobro delo v bodo-če.
Boris PELCI, dipl. vet.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata FRANCA KLEMENČIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Mesna industrija za darovano cvetje. Še zlasti se zahvaljujem za pomoč sodelavcem iz predelave.
Anica Petrovič
Kooperacija pred dvajsetimi leti
Nakladanje piščancev pod novim nadstreškom
Kooperanta in družino Pišek z Brega pri Majšperku dobro poznamo, saj smo ga v našem glasilu že predstavili. O njem smo pisali tudi, ko je prejel plaketo Zadružne zveze Solevnije, člani družine pa so tudi med redkimi kooperanti, ki so se oglasili v Perutninarju s svojimi sestavki.
Kaj posebno novega bi težko zapisal o tej kooperantski družini, ker smo veliko — zlasti pozitivnega — že zapisali. Vsekakor pa je zanimiv podatek, da je bil začetnik kooperacijske reje piščancev v Halozah. Prvi piščančki pa so na njegovem dvorišču začivkali 14. aprila 1966, torej natančno pred 20. leti. To je bil razlog, da smo se odločili ponovno pisati o kooperantih in družini Pišek.
V tistem času je Roman Pišek z ženo Frančiško začel »vkup soravljati« material, da bi zgradil lopo za stroje, ki jih je bilo škoda pustiti na planem. Prišli pa so predstavniki sedanje TOK Hajdina in ponudili naj bi začeli kooperacijsko rejo piščancev. Odločtev ni bila lahka, vendar je Pišek kot napredni kmet bil vajen uvajati novosti, zato je pristal, še prej pa sta si šla ogledat rejo k takratnemu kooperantu Dabiču v Mihovce. Začeli so z adaptacijo starega hleva, kamor so 14. aprila 1966 prvič vhlevili 1.600 dan starih piščancev.
»Bil je to lep sončni dan« se spominjata Piškova, »vendar neke treme, nekega strahu ni manjkalo, saj je bilo to za naju nekaj čisto novega. Odločila sva se toda kako bo dalje. Prvi mesec skoraj nisva spala. Kurili smo takrat na navadne železne peči, kasneje smo ogrevali z infra žarnicami, zato sva dobesedno dežurala pri jati.«
Delo je bilo takrat naporno. Krmili so ročno, vreče s krmili, ki jih je bilo treba nositi v hlev pa so tehtale 60 kg in to 80 ton na turnus. Tudi vodo so od vodnjaka nosili v vedrih. Kasneje so si zgradili domači vodovod.
Čez 10 let, ko je bil že večji tudi sin Roman so zgradili novo farmo za 14.000 kljunov enkratne vhlevitve. Vgradili so krmilni trak, vodo pa so dobili iz krajevnega vodovoda.
Roman mlajši je rastel in razmišljal je o novi družini, zato so se odločili za razširitev farme na zmogljivost 23.000 na turnus. S to razširitvijo je leta 1979 Perutnina dobila še drugega kooperanta Romana Pišeka.
S Silvo sta se nameravala vzeti na (takrat še) Kmečki ohceti v Ljubljani, vendar nista bila izbrana, čeravno sta med prijavljenimi pari bila edina kmeta. »Najbrž sva bila midva kriva, da so kasneje prireditev preimenovali v Ljubljansko ohcet«, se je pošalil mladi mož.
Vodijo namreč pravo knjigovodstvo. Pogled v obračune je bil zanimiv.
Prvi obračun je izdalo Trgovsko podjetje Perutnina Ptuj, kot se je takrat naša DO imenovala. Iz tega obračuna je razvidno, da so piščance pitali 57 dni, in dosegli poprečno težo 1,40 kg, za kg prirasta pa so pokrmili 2,59 kg krmil. Za primerjavo letošnji obračun, ko so piščanci dosegli poprečno težo 1,78 kg v 42 dneh reje, za kar so pokrmili 2,01 kg
krmil za 1 kg prirastka. Najboljši uspeh 1,79 kg pa so dosegli v 45 dneh pri porabi 2,00 kg krmil za 1 kg prirastka.
Doslej so vhlevili 1,313.302 komadov piščancev, v zakol so oddali 1,238.125 komadov v skupni teži 2,194.048 kg za kar so pokrmili 4,773.497 kg krmil. Res zavidanja vredne številke, ob tem pa je najpomembnejše pov-dariti to, da v vseh 20 letih niso zabeležili niti enega negativnega turnusa.
»Med turnusi so sicer nihanja, vendar so ta pri vsaki proizvodnji, še zlasti pri živi. Zavedati pa se moramo, da je z jato treba živeti, slediti navodilom strokovne službe in se nenehno učiti. Poleg nasvetov pospeševalcev in seminarjev, ki jih organzira Perutnina Ptuj, se največ naučiš, iz prakse, če si pozoren do dogajanj v hlevu«, je bil zaključek teh uspešnih kooperantov.
O jubileju 20-letnici sodelovanja iskreno čestitamo
Uredništvo
naša aktivnost?
Komunisti! Kakšna je
Po končanih volitnih sejah, od katerih so bile nekatere organizirane s precejšnjo zamudo, se je ponekod naredilo kaj več, drugod manj, v nobeni osnovni organizaciji pa toliko, da bi lahko bili zadovoljni. Tudi volilne seje akcijske konference nismo izpeljali menda, zaradi preobremenjenosti predsednika konference.
Da bi stanje izboljšali smo se sekretarji dogovorili, da se akcijska konferenca sestane 17. aprila, v počastitev 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije. U-deležba je bila dobra, saj so bile zastopane vse OO razen Trans-servisa. Sodelovala sta še oba
člana občinskih partijskih organov, predsednica KO ZSMS in namestnica predsednika konference OO ZSS.
Ocenili smo dosedanje delo, s katerim ne moremo biti zadovoljni. V prihodnje moramo bolj aktivno spremljati proizvodno problematiko, pri pripravi samoupravnih dokumentov in sprejemanju le-teh nismo opravili svoje naloge, mladih sodelavcev ne vključujemo dovolj, medtem ko nekateri izstopajo iz organizacije.
Ugotovili smo, da je za izboljšanje stanja potrebno poživiti delo akcijske konference, ki naj
med drugim tudi spodbuja k delu neaktivne sekretarje.
Za predsednika smo predlagali Stanka Lepeja (Ptujska tiskarna), za njegovega namestnika pa Igora Galiča (Mesna industrija). O obeh kandidatih naj razpravljajo komunisti v vseh osnovnih organizacijah, da se bo na prvem sestanku akcijska konferenca konstituirala.
Le z boljšim delom in zgledom bomo opravičili pričakovanja sodelavcev in uresničevali sklepe
10.	kongresa Zveze komunistov Slovenije.
Poslali smo tudi pozdravno pismo delegatom 10. kongresa ZKS.	Urednik
O aktivnosti v organih upravljanja, aktivu mladih zadružnikov in drugod ter o priznanjih za dobro delo in uspešno sodelovanje Piškovih smo že pisali, tokrat pa nekaj številčnih primerjav.
26. aprila - vsi po poteh revolucije
Samoupravni organi in vodstvo DPO
DELAVSKI SVET DO
1.	BEZJAK Franc (TK)
2.	LAH Kondrad (TK)
3.	FIRBAS Branko (PF)
4.	VIRAJ Slavica (PF)
5.	ZUPANIČ Ivan (PF) predsednik
6.	BABUSEK Brariko (TOK)
7.	HENTAK Marija I. (TOK)
8.	FREŠER Leopold (koop.)
9.	GOLOB Janez (koop.)
10.	PEVEC Jurij (koop.)
11.	SVENSEK Karl (koop.)
12.	KAMENSEK Franc (MI)
13.	KMETEC Dragica (MI)
14.	KUKOVEC Vlado (MI)
15.	LOVRENČIČ Matilda (MI)
16.	MOTALN Hedvika (MI)
17.	NOVAK Anica (MI)
18.	TEŽAK Ivan (MI)
19.	ŽUNKOVIČ Janez (MI)
20.	BRGLEZ Adolf (TS)
21.	ČUS Franc (TS)
22.	KODRIČ Branko (TS)
23.	BAUMAN Mirko (COM) namestnik predsednika
24.	STROPNIK Edi (COM)
25.	SUBOTIČ Ema (COM)
26 CIGLAR Ivan (PT)
27.	KRAJNC Franc III. (PT)
28.	DREVENŠEK Anica (DS)
29.	KOSI Janko (DS)
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO
1.	JAVERNIK Irena (TK) namestnik predsednika
2.	KOSTANJEVEC Alojz (TK)
3.	BEBER Katarina (PF)
4.	ČUŠ Jakob (PF)
5.	KRUMPAK Marija TOK)
6.	PEČOVNIK Aleksander
(koop.)
7.	GALIČ Igor (MI)
8.	KOLARIČ Ivan (MI)
9.	LIPAVŠEK Janez (TS) predsednik
10.	KOSAR Anton (TS)
11.	KMETEC Dragica (COM)
12.	VIDOVIČ Ivan (COM)
13.	KRAJSEK Ivan (PT)
14.	PODGORŠEK Dušan (PT)
15.	BELŠAK Albina (DSSS)
16.	PETEK Kristina (DSSS)
SKUPNA DISCIPLINSKA
KOMISIJA DO
1.	MERC Zvonko — predsednik
2.	SOK Drago — namestnik predsednika
3.	KRAMBERGER Vinko — namestnik predsednika
4.	ARNUŠ-PELCL Jelka — zunanji član
5.	MISLOVIČ Jože — zunanji član
6.	VILČNIK Janko — zunanji član
7.	ŽIŽEK Ivan — zunanji član
8.	GAVEZ Ivan (TK)
9.	HORVAT Slavko (TK)
10.	HORVAT Marija (PF)
11.	KOREZ Terezija (PF)
12.	BRODNJAK Silva (TOK)
13.	SATLER Anica (TOK)
14.	POPOŠEK Ana (MI)
15.	POTOČNIK Milena (MI)
16.	SAGADIN Franc (TS)
17.	TEMENT Branko (TS)
18.	BOŽIČ Andrej (COM)
19.	SUBOTIČ Erna (COM)
20.	HORVAT Slavko (PT)
21.	MIHAČINOVIČ Matilda
(P
22.	HORVAT Anica (DSSS)
23.	PLOHL Olga (DSSS)
Izvršilni organi delavskega sveta DO
Odbor za gospodarstvo:
1.	STRELEC Vladimir — TK predsednik
2.	MEZNARIČ Janez — TS namestnik predsednika
3.	PELCL Boris — DSSS
4.	KRAVINA Franc — PT
5.	TOVORNIK Alojz — CO
6.	PIŠEK Anton — TK
7.	BABUSEK Branko — TOK
8.	SLANA Mirko — Ml
9.	KOTER Andrej — Ml
10.	CIMERMAN Milivoj — FA
11.	GAVEZ Anica — FA
Kreditni odbor PFS
1.	GAJSER Justina — DSSS predsednik
2.	VIDOVIČ Marjana — PF namestnik predsednika
3.	KMETEC Dragica — CO
4.	MOHORIČ Anica — PT
5.	ZOBIČ Anica — TK
6.	TEMENT Stanko — TOK
7.	TERGLAVIČINIK Erih — Ml
8.	KOLARIČ FEFKA — TS
Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard:
1.	CIGLAR Franc — DSSS predsednik
2.	ZAGORŠEK Franc — Ml namestnik predsednika
3.	BOHINC Zinka — PT
4.	CAFUTA Kristina — CO
5.	STERMŠEK Bojan — TK
6.	KRALJ Franc — Ml
7.	MURŠIČ Ciril — TOK
8.	REŽEK Mladen — PF
9.	ŠERUGA Ludvik — TS
Izdajateljski svet Ptujskega perutninarja
1.	VISENJAK Slavko — PF predsednik
2.	ŠKRIPAČ Janja — Ml namestnik predsednika
3.	TURK Štefka — DSSS
4.	ŠIROVNIK Vinko — PT
5.	BOŽIČ Andrej — CO
6.	MIKULEC Olga — TK
7.	ZAJC Simon — TOK
8.	AUER Zinka — Ml
9.	VRTIČ Marjan — TS
Uredniški odbor Ptujskega perutninarja
1.	CAJNKO Alojz — DSSS predsednik
2.	ŠIROVNIK Marija — PT namestnik predsednika
3.	TARBUK Jovo — DSSS
4.	BAUMAN Mirko — CO
5.	ŠPRAH Dušan — TS
6.	MIKULEC Olga — TK
7.	BRGLEZ Alenka — Ml
8.	REISMAN Jože — TOK
9.	JURŠIČ Rahela — PF
Za glavnega urednika Ptujskega perutninarja se imenuje CAJNKO Alojz, za odgovornega urednika pa TARBUK Jovo.
TOZD TOVARNA KRMIL Delavski svet:
1.	BRAČIČ Jože — predsednik
2.	ČELIGO Srečko
3.	DREVENŠEK Cvetka
4.	GRAHL Ivan
5.	KOROŠEC Miran
6.	PETER Stanko
7.	ROGINA Janko
8.	ROZMAN Stane namestnik predsednika
9.	ZAJŠEK Viktor
Odbor za delovna razmerja
1.	GAJSER Albin
2.	HORVAT Anton
3.	KOREN Ivan
4.	MIKULEC Olga namestnik predsednika
5.	MOHORKO Marjan
6.	STRELEC Vlado predsednik
7.	ŽNIDAR Jože
Odbor delavske kontrole
1.	ČEH Lovro
2.	GEČ Alojz
3.	JAVERNIK Irena
4.	KOSTANJEVEC Alojz
5.	MARINIČ Miran
TOZD PERUTNINSKE FARME
Delavski svet
1.	CIGULA Franc
2.	GAVEZ Anica
3.	GLASER Marija
4.	GORIŠEK Magda
5.	LAMBERGER Jožica
predsednik
6.	LEPOSAVIč Tomislav
7.	MESARIČ Roman
8.	PODGORŠEK Anica
9.	TURNŠEK Terezija
10.	VIDOVIČ Marjana
11.	ZAGORŠEK Vlado
12.	ZEMLJIČ Mihael namestnik predsednika
13.	ZUPANIČ Marija
Odbor za delovna razmerja
1.	BEBER Katarina
2.	BEDRAČ Hilda
3.	GEREČNIK Marta
4.	KOLEDNIK Anton
5.	JEZA Anica
6.	VIDOVIČ Marjana
7.	ZUPANIČ Marjan
Odbor delavske kontrole:
1.	BLAŽEK Marija
2.	HORVAT Anica
3.	MARINIČ Jože
4.	MEDVED Anton
5.	VALENTAN Ivan
TOK HAJDINA
Zbor delegatov TOK Hajdina:
1.	DOMITER Anton
2.	INTIHAR Jožica
3.	MURŠIČ Ciril
4.	PŠAJD Ivan
5.	RIBIČ Marta
6.	SATLER Anica
7.	VESENJAK Slavko, pred.
8.	BELŠAK Slavko, nam. pr.
9.	BRGLEZ Karl
10.	FATUR Janez
April 1986
11.	JEROVŠEK Ivan
12.	KOLAR Stanko
13.	KONEČNIK Ivan
14.	KOROŠEC Mira
15.	KOVAČ Milan
16.	LEVART Ivan
17.	PLEČKO Alojz
18.	POŽEGAR Franc
19.	PUČKO Franc
20.	ŠPURAJ Majda
21.	TRUNK Franc
Odbor za delovna razmerja
1.	BRODNJAK Franc
2.	KOSAR Anica
3.	RIBIČ Marta
4.	ŠTUMBERGER Anton
5.	TKALEC Andrej
Odbor delavske kontrole:
1.	FIDLER Anton
2.	GOSAK Franc
3.	HANŽELJ Franc
4.	KAMPL Štefka
5.	LORBEK Franc
6.	LOVRENČIČ Leopold
7.	OSTROŠKO Boža
8.	OZMEC Marija
9.	PŠAJD Ivan
TOZD MESNA INDUSTRIJA Delavski svet:
1.	BRGLEZ Alenka
2.	BREG Milan
3.	HAJŠEK Katica
4.	KELENC Anton
5.	KOROŠEC Marija
6.	MAJCEN Anton
7.	MOTALN Hedvika
8.	NEMEC Martin
9.	PODGORŠEK Miran, nam. preds.
10.	REBERNAK Viktor predsednik
11.	SILAK Katica
12.	ŠTAUBER Ciril
13.	VIHER Silva
Odbor za delovna razmerja:
1.	KOREN Anton
2.	KUMER Ivan
3.	MATJAŠIČ Karl
4.	PLOHL Vlado
5.	SAGADIN Martina
6.	SPEVAN Danica
7.	ZAGORŠEK Franc
Odbor delavske kontrole:
1.	KOLARIČ Ivan
2.	KOLETNIK Helena
3.	KRAJNC Jožica
4.	MARKEŽ Ignac
5.	PERŠUH Angela
TOZD TRANSSERVIS Delavski svet:
1.	ČUŠ Franc
2.	DREVENŠEK Marjan
3.	FEGUŠ Marjan
4.	GRDŽAN Zlatko predsednik
5.	KAMPL Štefan
6.	KODRIČ Branko namestnik predsednika
7.	KOROŠEC Franc
8.	KRAJNC Ivan
9.	KRAJNČIČ Janez
10.	MERC Marjan
11.	POLANEC Franc
12.	ŠIROVNIK Rozika
13.	TURNŠEK Valentin
Delegacije za zbor združenega dela
Odbor za delovna razmerja:
1.	BRLEK Avgust namestnik predsednika
2.	CIGULA Janez
3.	GAVEZ Mirko
4.	HAZENMALI Martin
5.	PETEK Edi
6.	ŠPRAH Dušan predsednik
7.	VIDOVIČ Marjan
Odbor delavske kontrole:
1.	KOJC Karl
2.	LIPAVŠEK Janez
3.	MIKŠA Martin
4.	TEMENT Marjanca
5.	TRAFELA Slavko
Vodstvo mladine:
1.	DOMANJKO Franc predsednik
2.	KELENC Majda — tajnik
3.	JAKOLIČ Majda — blagaj.
TOZD COMMERCE Delavski svet:
1.	CAFUTA Kristina
2.	DUNDOVIČ Josip
3.	KAMPE Marija
4.	MAČEK Franc
5.	MIKOLIČ Božo
6.	PESEK Anica
7.	PEŠTERAC Mileva
8.	PIGNAR Rajko
9.	SUBOTIČ Erna namestnik predsednika
10.	STROPNIK Edi predsednik
11.	TURNŠEK Franc
12.	ZOREC Konrad
13.	ŽNIDARŠIČ Janez
TOZD PTUJSKA TISKARNA Delavski svet:
1.	CIGLAR Ivan
2.	JAKOMINI Stanko
3.	KOČEVAR Samo
4.	KRAJNC Franc III, pred.
5.	LEPEJ Stanko
6.	LESJAK Franc, nam. pred.
7.	ROZMAN Nada
&.	SLUGA Jože
9.	VALENT Milica
10.	VIDOVIČ Vili
11.	ZELENIK Angela Odbor za delovna razmerja:
1.	AMBROŽ Ivan
2.	KRAJNC Danilo, nam. pr.
3.	KRAJNC Franc II, pred.
4.	LEPEJ Erika
5.	PRELOG Boris
6.	RIMELE Kristina
7.	SLUGA Darja Odbor delavske kontrole:
1.	BOHINC Zinka
2.	DREVENŠEK Dragica
3.	KRAJŠEK Ivan, nam. pr.
4.	MUZEK Bogdan
5.	PODGORŠEK Dušan, pred.
DSSS
Delavski svet:
1.	FERČEC Marjan
2.	GAJSER Ida
3.	ILOVŠEK Jože, preds.
4.	MARINKOVIČ Živorad
5.	MERC Alfred
6.	MILOŠIČ Marija
7.	OREŠEK Angela
8.	PEČNIK Renata
9.	ROGELJ Tatjana
10.	STOPINŠEK Anica, nam. preds.
11.	ŠPEHONJA Julijana
TOZD TOVARNA KRMIL
1.	BEGAN Franc namestnik predsednika
2.	GAVEZ Ivan
3.	HENTAK Janko
4.	PIŠEK Anton
5.	ROGINA Janko
6.	ROZMAN Stane
7.	ŠERUGA Marjan predsednik
TOK HAJDINA
1.	ČRNKO Slavko
2.	HORVAT Friderik
3.	INTIHAR Tončka
4.	MOHORIČ Marica
5.	SATLER Anica
6.	ŠERUGA Janez
7.	TKALEC Andrej
TOZD PERUTNINSKE FARME
1.	BERANIČ Frančka
2.	BOMBEK Angela
3.	GORIŠEK Magda
4.	HORVAT Marija
5.	LAMBERGER Jožica
6.	OMLADIČ Mihaela
7.	SVENŠEK Ivan
TOZD MESNA INDUSTRIJA
1.	BAKAČ Zlatka
2.	CARTL Franc
3.	ČEH Franc
4.	GALIČ Igor
5.	IVANČIČ Stanko
6.	KUHAR Hedvika
7.	POTOČNIK Milena
TOZD TRANSSERVIS
1.	HENTAK Ivan predsednik
2.	KOLARIČ Anton
3.	KOLARIČ Fefka
4.	KOSAR Anton namestnik predsednika
5.	OSTROŠKO Franc
6.	PURG Milan
7.	PRELOG Andrej
TOZD PTUJSKA TISKARNA
1.	CMREČNJAK Dragutin
2.	GAJSER Silvo
3.	HAMERŠAK Anica
4.	MEGLIČ Marija
5.	MOHORKO Erika
6.	NESTOROV Jovo
7.	ŠTALCER Verica
TOZD COMMERCE
1.	GAJSER Janez
2.	GODEC Zdenka
3.	JAUK Marija
4.	KOVAČEC Ivan
5.	SUBOTIČ Erna
6.	TOVORNIK Alojz
7.	ZAJŠEK Terezija
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1.	BER Franci
2.	HAJDUK Magda
3.	LETONJA Klotilda predsednik
4.	LONČARIČ Rozika
5.	MLAKAR Martin
6.	RAKUŠ Kristina namestnik predsednika
7.	ROJKO Marija
Skupne delegacije Samoupravne interesne
Odbor za delovna razmerja:
1.	BAUMAN Mirko namestnik predsednika
2.	BOHAK Maks
3.	GAISER Janez predsednik
4.	GODEC Zdenka
5.	KOVAČEC Ivan
Odbor delavske kontrole:
1.	ČEH Ivan
2.	GALOVIČ Dragica
3.	KOSTANJEVEC Terezija
4.	NAHBERGER Jožica
5.	NIPIČ Janez
Odbor za delovna razmerja:
1.	BRGLEZ Kristina
2.	ERJAVEC Neža namestnik predsednika
3.	GAJSER Justina, preds.
4.	KIRBIŠ Jelka
5.	KLASINC Anton
6.	KUZMA Majda
7.	TOMAŽIČ Tončka Odbor delavske kontrole:
1.	BEZJAK Mira
2.	CVETKO Frančka
3.	DRAŠKOVIČ Marija
4.	PERNAT Stanko
5.	STAJNKO Anton
skupnosti na ravni DO
STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
1.	STERMŠEK Bojan (TK)
2.	MLAKAR Katarina (PF)
3.	ŠTUMBERGER Anton (TOK)
4.	KOKOL Franc (MI)
5.	LACKO Boris (TS)
6.	ČEH Ivan (COM)
7.	PODGORŠEK Dušan (PT)
8.	RIJAVEC Marija (DSSS)
TELESNA KULTURA
1.	NOVAK Branko (TK)
2.	MAJCENOVIČ Rozika (PF)
3.	DOMITER Anton (TOK)
4.	TRAVNIKAR Milan (MI)
5.	VRBNJAK Štefan (TS)
6.	TOVORNIK Alojz (COM)
7.	KOS Branko (PT)
8.	JURKOVIČ Peter (DSSS)
SOCIALNO SKRBSTVO
1.	GAVEZ Ivan (TK)
2.	LOZINŠEK Anica (PF)
3.	PAVLINEK Marija (TOK)
4.	DIMIČ Nada (MI)
5.	MERC Marjan (TS)
6.	JAUK Marija (COM)
7.	GREIFONER Mira (PT)
8.	GROS Terezija (DSSS)
KULTURA
1.	ZOBIČ Anica (TK)
2.	MAČEK Veronika (PF)
3.	MURŠIČ Ciril
4.	VAUPOTIČ Stanko (MI)
5.	MIKŠA Martin (TS)
6.	BOMBEK Marjana (COM)
7.	MOHORIČ Anica (PT)
8.	POLANEC Feliks (DSSS)
RAZISKOVALNA SKUPNOST
1.	STRELEC Vladimir (TK)
2.	HORVAT Štefka (PF)
3.	BRODNJAK Franc (TOK)
4.	FARAZIN Aleksander (MI)
5.	MEZNARIČ Janez (TS)
6.	STROPNIK Edi (COM)
7.	ROZMAN Blaž (PT)
8.	BEDENIK Janja (DSSS)
POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE
1.	TUMPEJ Slavko (TK)
2.	ŠIROVNIK Anica (PF)
3.	INTIHAR Jožica (TOK)
4.	LAURA Štefan (MI)
5.	VESELIC Alojz (TS)
6.	ŽGEČ Mirko (COM)
7.	ROGINA Silva (PT)
8.	PLAVEČ Brigita (DSSS)
OTROŠKO VARSTVO
L DREVENŠEK Cvetka (TK)
2.	MURKO Štefka (PF)
3.	SAGADIN Bojana (TOK)
4.	IVANČIČ Nada (MI)
5.	TEMENT Marjanca (TS)
6.	MURKO Nada (COM)
7.	GRMIČ Zvonko (PT)
8.	MEGLIC Mojca (DSSS)
ZDRAVSTVO
L GEC Alojz (TK)
2.	BABUSEK Marija (PF)
3.	KOSAR Anica (TOK)
4.	CENTA Ciril (MI)
5.	KELENC Majda (TS)
6.	NAHBERGER Jožica (COM)
7.	BRKIČ Anica (PT)
8.	GOJKOVIČ Marija (DSSS)
ZAPOSLOVANJE
1.	CEH Lovro (TK)
2.	ŠOŠTARIČ Milan (PF)
3.	KAMPL Štefka (TOK)
4.	GALOVIC Vlado (MI)
5.	ŠPRAH Dušan (TS)
6.	GAJSER Janez (COM)
7.	BRUNCIC Maks (PT)
8.	KANCLER Katica (DSSS)
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
1.	BEZJAK Franc (TK)
2.	MALINGER Silva (PF)
3.	HENTAK Marija II (TOK)
4.	MLAKAR Vinko (MI)
5.	ROŠKAR Branko (TS)
6.	CAFUTA Kristina (COM)
7.	BRGLEZ Stanko (PT)
8.	KOLAR Marija (DSSS)
Sindikalna vodstva
KONFERENCE OOZK PERUTNINE PTUJ
PREDSEDSTVO
L PIŠEK Anton (TK)
2.	PEŠEC Marija (DSSS)
3.	ŠEGULA Martina (DSSS)
4.	KOROŠEC Miran (TK)
5.	HABJANIČ Marija (PFA)
6.	ŠAFRANKO Anton (TOK)
7.	NOVAK Boris (MI)
8.	MERC Janko (TS)
9.	TURNŠEK Franc (CO)
10.	KLEMENČIČ Jože (PT)
11.	KRAJNC Nada (DSSS)
12.	MLAKAR Ciril (DSSS)
—• predsednik konference
—	namestnik preds. konf.
—	sekretar konference
—	član konference
—	član konference
—	član konference
—	član konference
—	član konference
—	član konference
—	član konference
—	član konference
—	član konference
KOMISIJE PRI KONFERENCI OO ZSS
a) KOMISIJA ZA ŠPORT
L VRBNJAK Štefan
2.	ROJIC Boris
3.	BEZJAK Franc
4.	DOMITER Anton
5.	JURŠIC Rahela
6.	KOČEVAR Samo
7.	MLAKAR Vinko
8.	TOVORNIK Alojz
b) KULTURO
L POLANEC Feliks
2.	BOMBEK Marjana
3.	BRODNJAK Franc
4.	GAJSER Albin
5.	KLASINC Edi
6.	KOLEDNIK Anton
7.	MIKŠA Martin
8.	VAUPOTIČ Stanko
—	predsednik, TS
—	nam. predsednika, DSSS
—	član, TK
—	član, TOK
—	član, PF
—	član, PT
—	član, MI
—	član, CO
—	predsednik, DSSS
—	član, CO
—	član, TOK
—	član, TK
—	član, PT
—	član, PF
—	član, TS
—	član, MI
c) SLO	. i 1	-	: ,.. ..
L BAUMAN Mirko 2.	CIMERMAN Milivoj 3.	CMRECNJAK Drago 4.	HORVAT Ivan 5.	KOKOL Franc 6.	MURŠIČ Ciril 7.	PODLESNIK Janko 8.	ZEMLJARIČ Konrad	—	predsednik, CO —	član, PF —	član, PT —	član, TK —	član, MI —	član, TOK —	član, DSSS —	član, TS
d) IZOBRAŽEVANJE	
1.	CIGLAR Ivan 2.	CAFUTA Kristina 3.	DREVENŠEK Cvetka 4.	KUZMA Majda 5.	PLOHL Zdenka 6.	ŠERUGA Ludvik 7.	ŠTUMBERGER Anton 8.	ZAGORŠEK Franc	—	predsednik, PT —	član, CO —	član, TK —	član, DSSS —	član, PF —	član, TS —	član, TOK —	član, MI
e) ODLIKOVANJA	
1.	KOVACEC Ivan 2.	BEGAN Franc 3.	LIPAVŠEK Janez 4.	MEDVED Jožica 5.	MLAKAR Ciril 6.	ŠIROVNIK Vinko 7.	SLANA Mirko 8.	VESENJAK Slavko	—	predsednik, CO —	član, TK —	član, TS —	član, PF —	član, DSSS —	član, PT —	član, MI —	član, TOK
f) INFORMIRANJE	
1.	GALOVIC Vlado 2.	BEBER Katarina 3.	GROS Terezija 4.	HRGA Milan 5.	JAUK Marija 6.	KOSAR Anica 7.	SLUGA Jože 8.	ŠPRAH Dušan	—	predsednik, MI —	član, PF —	član, DSSS —	član, TK —	član, CO —	član, TOK —	član, PT —	član, TS
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta Štefana ZAFOŠNIKA se zahvaljujem vsem sodelavcem Perutninske farme DE Kidričevo za izrečeno sožalje in pomoč. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, enako zahvala velja 10 OOS TOZD Farme za darovano cvetje in izrečeno sožanlje.
Hči Marica Vodušek z družino
Novoizvoljeni člani 10 in NO OOZS v TOZD v letu 1985
TOZD MESNA INDUSTRIJA — IZVRŠNI ODBOR
1.	NOVAK Boris — predsednik
2.	CENTA Ciril — namestnik
3.	VAUPOTIČ Stanko — blagajnik
4.	KMETEC Dragica
5.	GALOVIČ Vlado
6.	VAUPOTIČ Danica
7.	DIMIČ Nada
8.	POPLATNIK Terezija
9.	PETEK Boris
10.	SPEVAN Danica
11.	IVANČIČ Nada
NADZORNI ODBOR
1.	MLAKAR Vinko — predsednik
2.	SAGADIN Martin
3.	KUMER Ivan
TOZD PERUTNINSKE FARME — IZVRŠNI ODBOR
1.	HABJANIČ Marija — predsednik
2.	BEBER Katarina — tajnik
3.	BEDRAČ Hilda
4.	BERANIČ Frančka
5.	BURJAN Ernest — namestnik predsednika
6.	KAISESBERGER Nada
7.	PLOHL Zdenka
8.	STRMŠEK Ingrid
9.	SVENŠEK Tomo
10.	ŠIBILA Albina
11.	VERNIK Miran NADZORNI ODBOR
1.	AUER Alojz
2.	PETEK Janko
3.	ZAGORŠEK Slavica
TOZD COMMERCE — IZVRŠNI ODBOR:
1.	TURNŠEK Franc — predsed.
2.	GODEC Zdenka — tajnik
3.	JAUK Marija
4.	TOVORNIK Alojz
5.	PLOHL Vlado NADZORNI ODBOR:
1.	SUBOTIČ Erna
2.	BOMBEK Marjana
3.	MURKO Nada
TOZD TRANSSERVIS — IZVRŠNI ODBOR
1.	MERC Janko — predsednik
2.	TURNŠEK Valentin — nam.
3.	BEDENIK Janko
4.	MIKŠA Martin
5.	HENTAK Ivan
6.	SAGADIN Martin
7.	VRTIČ Marjan
NADZORNI ODBOR
1.	KODRIČ Branko — predsed.
2.	GRDŽAN Zlatko
3.	FUREK Branko
TOZD TOVARNA KRMIL — IZVRŠNI ODBOR
1.	KOROŠEC Miran — predsed.
2.	BRAČIČ Jože
3.	MIKULEC Olga
4.	HERGA Milan
5.	GRAHL Ivan
6.	KRAJNC Bruno
7.	MOHORKO Marjan
8.	ZUPANIČ Alojz NADZORNI ODBOR:
1.	DREVENŠEK Cvetka — pred.
2.	FRAS Vlado
3.	JAVERN1K Irena
DSSS — IZVRŠNI ODBOR
1.	KRAJNC Nada — predsednik
2.	VINDIŠ Milena — namestnik
3.	VUK Ljubica
4.	FERŠEC Marjan
5.	HRENKO Danica
6.	POLANEC Feliks
7.	JEROMEL Gorazd NADZORNI ODBOR:
1.	SOK Drago — predsednik
2.	KUREŽ Anica
3.	FRAS Majda
TOZD PTUJSKA TISKARNA — IZVRŠNI ODBOR:
1.	KLEMENČIČ Jože — preds.
2.	AMBROŽ Ivan
3.	SLUGA Darja
4.	PRELOG Boris
5.	ARNUŠ Zdenka
6.	BRGLEZ Stanko
7.	KUMER Marija
NADZORNI ODBOR:
1.	HORVAT Slavko
2.	ROZMAN Blaž
3.	HAMERŠAK Anica
TOZD TOK HAJDINA — IZVRŠILNI ODBOR
1.	ŠAFRANKO Anton — preds.
2.	RIBIČ Marta — tajnik
3.	SAGADIN Bojana
4.	URBANJA Vinko
5.	TKALEC Andrej
NADZORNI ODBOR:
1.	MURŠIČ Ciril
2.	BRODNJAK Silva
3.	GODEC Marija
Sekretarji 00 ZKS Predsedniki ZSMS
V	petek, 31. januarja 1986, smo se poslovili od Marije Kamenšek, fakturistke v TOZD Commerce in nadvse priljubljene sodelavke.
Marija je prišla v našo sredino leta 1973 iz tedanjega trgovskega podjetja MERKUR Ptuj. Pri nas je opravljala najrazličnejša dela, od blagajničarke do kontrolorja faktur. S svojo umirjeno naravo je veliko prispevala k tovariškemu in delovnemu razpoloženju med sodelavci. Se posebej je izstopala s svojo pošteno-tjo in skromnostjo. Nobene zadane naloge se ni branila. Z veseljem je izpolnjevala vse obveznosti, ki jih ni bilo malo.
V	trenutkih, ko je zaradi bolezni odhajala v predčasen pokoj, smo še naprej gojili upanje, da ji bo razbremenitev olajšala stanje. Toda prišlo je drugače. Naša bolečina je toliko večja, če se spomnimo, da se ji je nit življenja pretrgala v najlepših letih, v času, ko jo je družina najbolj potrebovala.
Njen lik je živel z nami in nas bo vedno znova spominjal na prijateljstvo, ki smo ga čutili do nje.
Ob njenem odhodu je nastala velika praznina. Spominjali se je bomo takšne, kot smo jo poznali, mirne, poštene in priljubljene sodelavke.
Sodelavci
Minulo leto je bila komisija za kulturo pri konferenci sindikata aktivna, kot že oolgo ne. Razstave so si kar sledile (tudi posnetek je z ene izmed njih). Tudi letos je prva razstava fotografij že za nami, člani komisije pa že razmišljajo, kaj organizirati v počastitev pred-stoječih praznikov.
Pred nami je tudi Pohod po poteh revolucije v Mostje, ki bo v soboto 26. aprila in osrednja proslava ob prazniku dela. Delavci Perutnine se bomo aktivno vključili v obe akciji.
Občinski svet ZSS Ptuj organizira proslavo ob prazniku dela 30. aprila ob 18. uri pred gasilskim domom v Ptuju. Po kulturnem programu, med katerim bodo podeljeni srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije, bo kresovanje s tovariškim srečanjem.
Na svidenje!
TK — MARINIČ Miran FA-TOK — MURŠIČ Ciril Ml — GALIČ Igor TS — LEBAR Vlado CO — SUBOTIČ Erna PT — ŠIROVNIK Vinko DSSS — CAJNKO Alojz
TOZLAK Janja — predsednica koordinacije za DO NESTOROV Jovo — TK in PT 1RGL Vlasta — PF in TOK MLAKAR Vinko — MI DOMANJKO Franc — TS MEGLIČ Mojca — CO in DSSS
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame MARIJE JANŽEKOVIČ
se prisrčno zahvaljujem sodelavcem TOZD Mesna industrija za besede tolažbe, darovano cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Jožica
Naši delavci zaposleni v Zagrebu radi prihajajo na Ptuj zlasti za dan perutninarjev in na občne zbore pa tudi sicer. Letos so se odločili drugače.Zaradi visokih stroškov prevoza so se odločili, da sami organizirajo »občni zbor sindikata« oziroma članski sestanek. Tej odločitvi je najbrž botrovala želja, da bi se kolektiv poslovil od Franca Kača, dosedanjega vodja maloprodaje, ki se bo upokojil.
Najprej so kritično spregovorili o poslovni problematiki. Vodja skladišča Božo Mikulič je sodelavce podrobneje seznanil s problematiko DO kot celote in opozoril na to, da v sedanjem času pač brez težav ne gre ter, da se marsikje ubadajo še z veliko večjimi težavami.
Da morajo marsikaj postoriti sami, posebno šoferji in skladi-
ščni delavci se mu zdi normalno, saj bi včasih ne imeli dela, zlasti ko ni blaga, stroški za vzdrževalno delo pa bi se povečali.
Razprava je bila živahna, vendar so si bili enotni, da se da z dobro voljo marsikaj storiti.
Vodja skladišča se je nato zahvalil vodji maloprodaje Francu Kaču za velik prispevek, ki ga je nesebično vložil v razvoj prodaje mreže v Zagrebu in ne le v Zagrebu. Tudi na beograjsko tržišče je Perutnina našla pot prek skladišča v Zagrebu.
Ni bilo treba govorov. V prostem razgovoru so mu bolj toplo izrekli zahvalo za vložene napore. Vsaka od starejših sodelavk se je spomnila kakšne podrobnosti, da bi se mu zahvalila. Najbolj pristen pa je bil Božo, rekoč: »Bogami mnogo puta nije
bilo lako. Trebalo je reševati probleme, a sa Perutninom je znalo biti teško, još gore pak sa in-špektorima. Neznam kako bi išlo, da nije drug Kac muško odlučio na svoju ruku, makar je time išao po vruči kestenj. Vidite od
tih odluka imamo sada široku prodajnu mrežu i hleba.«
»Tovariš Kac, hvala vam — pogrešali vas bomo!« so bile iskrene besede, ko so mu zaželeli zdravje in dobrega počutja v življenju.	L. C.
Zagrebčani ga bodo pogrešali
Ta čas je naš; mi
nimamo drugega
časa ...
Mi mladi smo, obstajamo in tudi vemo, kaj hočemo. Rastemo v tej družbi, moti nas marsikaj, vsak v sebi se bori, čeprav samo v mislih in ne upa tega izjasniti. Iz svojih izkušenj vemo, da nihče ne more imeti monopola nad revolucijo, nad resnico . . . Želimo polno zaživeti v sedanjosti, ki jo bomo ustvarjali in spreminjali mi. Toda to nam v večini primer-rov ni omogočeno. Mimo nas gre marsikatero spreminjanje v ozkih krogih delegatskega sistema pomanjkljivosti pri delu v skupščinah [zaupni materiali, dolgi različni sestanki . . .). Vse to pa povzroča nezainteresiranost nas mladih za vprašanja naše delovne organizacije in razvoja našega sistema. Od tod je tudi naša predstava, da so najvišji organi edini sposobni predlagati in sprejeti vse najugodnejše rešitve. Zato je delegatski sistem težko uresničljiv.
Proti temu bi se morali mi mladi boriti, saj bomo nosili glavno breme napačnih odločitev.
Zato je naše prvo vprašanje, kako vrniti odločanje o družbenih vprašanjih v samoupravno okolje. Še vedno obstaja namreč dvojnost —■ na eni strani šef oziroma direktor — na drugi pa delavec, delegat in delavski svet.
Delavec je takoj več ali manj postavljen v položaj najemne delovne sile. Zanima ga le plača ne pa delovanje in kvaliteta odnosov, v katerih živi. Tako je dejansko objekt in ne subjekt vladanja. Z njegovim delom oziroma rezultati dela razpolagajo drugi. ZSM se mora dosledneje
boriti za to, da bodo delegati v ZD odgovorni delavcem, da bodo prenašali njihova stališča, da jih bodo obveščali o vseh spremembah na nivoju DO.
Mladi se moramo vključevati tudi v vloge sis-ov. Problemi kot so štipendiranje, izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjska problematika ... so tudi problemi mlade generacije. Morali bi prebresti socialne razlike in si pomagati s skupnimi močmi. Boriti bi se morali, da bodo uporabniki kritično delovali v skupščinah sis-ov, da njihovi popravki ne bo-
do le kozmetične dodelave vnaprej pripravljenih gradiv.
O vsem je ogromno napisanega, razčlenjene so teze, toda mi v naših osnovnih organizacijah ZM bi morda rešili le drobec tega. Zato apeliram na sindikat, ZK, mentorje in simpatizerje mladine, da nam pomagajo reševati naše probleme. Sami do sedaj nismo veliko spremenili, čeprav je bilo za posameznike vedno dovolj nalog. Upam, da bo sedaj z reelekcijo 00 ZSMS naše DO prišlo do bolj vidnih premikov v delu in življenju mladih
v sicer uspešnem podjetju, kot je Mesokombinat Perutnina Ptuj. Morate se zavedati, da nas je mnogo in da ima vsak kakšen problem ali problemček.
Vse mlade in simpatizerje mladine, pozivam naj se s svojimi problemi oglasijo pri vodstvih 00 ZSMS v svojem TOZD-u.
Mnogo sreče in uspehov novim predsednikom!
Predsednica koordinacijskega sveta JANJA T.
Boj proti alkoholizmu
Faze postopkov in ukrepov za priprave alkoholikov na zdravljenje
K širjenju alkoholizma še vedno prispevajo zmotna stališča o koristih alkohola. Mnogi menijo, da zmerno popita količina alkohola daje moč za delo, to pa zato, ker daje varljivi občutek moči, ki pa hitro upade.
Svojci alkoholikov se pogosto pritožujejo, da so povesm brez moči, ker v delovni organizaciji, kjer je alkoholik zaposlen, navadno nočejo ukrepati. Ko se napotijo v delovno organizacijo po pomoč, dobijo odgovor, da pri njih še kar v redu dela, morebitne izostanke pa opraviči z dopustom. Skratka, nobenih razlogov nimajo, da bi lahko kaj ukrepali. Dejstvo namreč je, da alkoholik od začetka zelo spretno skriva svoje nagnjenje do alkohola.
V vsaki delovni organizaciji se ubadajo s številnimi proizvodnimi problemi, ki nedvomno obstajajo, probleme alkoholizma pa potiskajo na stran zaradi nepoznavanja te problematike, ki je v veliki meri tudi povzročitelj proizvodnih problemov.
1. PRVI POGOVOR VODJA Z ALKOHOLIKOM
Kolikor pride delavec vinjen na delovno mesto, ga je treba v skladu s predpisi nemudoma odstraniti z delovnega mesta in mu zabeležiti neopravičen izostanek. Ko naslednji dan pride v službo, mu je treba odkrito in mirno razložiti napake in pomanjkljivosti pri njegovem delu (zamujanje, površnost, neučinkovitost, slabi odnosi), ki jih je treba predhodno evidentirati. Edino z dokumentiranimi napakami in prekrški ga lahko soočimo z njegovo situacijo in tako lahko učinkovito vodimo morebitni postopek pred sindikatom, 00 ZK, disciplinsko komisijo in sodiščem združenega dela. Med pogovorom mirno
vztrajamo pri dokazih in mu povemo, da preveč pije, da pretirano pitje povzroča nezbranost pri delu in da zato dela napake. Svetujemo mu, da naj prebere kakšno knjigo o alkoholizmu in razmisli, kaj mu je storiti. Vsekakor pa mora prenehati z napakami in prekrški na delovnem mestu. Važno je, da ta del pogovora poteka tako, da delavec niti za trenutek ne pomisli, da smo ga poklicali na razgovor zaradi pretiranega pitja. Bistvo razgovora mora potekati o napakah in prekrških pri njegovem delu. Delavec — alkoholik po tem razgovoru ne sme dobiti občutka, da je s svojimi sprenevedanji in zanikanji ukanil svojega vodjo, ki ga je poklical na razgovor. Zdravljenja alkoholizma v tej fazi še ne omenjamo.
2. PONOVNI POGOVOR VODJE Z ALKOHOLIKOM
Po prvem pogovoru bo delavec
—	alkoholik najverjetneje za določen čas spremenil način pitja. Med delovnim časom ne bo pil, ne bo prihajal vinjen v službo ali pa bo celo nekaj časa abstiniral. Potem se bo spet vrnil na stara pota in ponavljal stare napake, ki jih bo spet treba evidentirati
—	ponovno morebitno vinjenost in kot posledico odstranitev z delovnega mesta.
Preden delavca spet povabimo na razgovor, se predhodno pogovorimo z njegovim zakoncem oz. svojcem, ki ga seznanimo s situacijo. Iz tega razgovora bomo lahko ugotovili, v kateri fazi alkoholične deformacije je že njegova družina. Zakoncu oz. svojcu damo jasno vedeti, da bomo alkoholika morali slej ko prej odpustiti z dela ,če bo tako nadaljeval.
Potem alkoholika ponovno pokličemo na razgovor in mu pove-
mo, da smo z njegovim stanjem in obnašanjem seznanili njegove bližnje oz. zakonca. Omenimo mu, da se njegove napake v zvezi s pitjem spet ponavljajo in da bo verjetno potrebno zdravljenje. Svetujemo mu, da se v tej zvezi oglasi pri socialnem delavcu, ki bo uredil vse potrebno za zdravljenje.
Po tem pogovoru spremljamo vedenje in delovno učinkovitost alkoholika, evidentiramo njegove napake in pripravljamo natančen scenarij ukrepov, s katerimi bomo alkoholika skušali pripraviti na zdravljenje.
Scenarij obsega naslednje postopke:
—	obravnava alkoholikovega vedenja v sindikatu ali 00 ZK,
—	disciplinski postopek,
—	ustrezno sodelovanje zdravnika, ki naj alkoholiku jasno pove, da zaradi posledic alkoholiz-
ma ne bo več dobival bolniškega staleža.
Na koncu moramo poudariti, da pri alkoholiku s prepričeva-nejm, prošnjami in rotenjem navadno ničesar ne dosežemo. Nujni so torej ukrepi, ki alkoholika spravijo v stisko in razmišljanje, ter k odločitvi za zdravljenje. Ukrepanje v navedenih smereh je humano in ponuja možnost rešitve prizadetega iz zasvojenosti z alkoholom, medtem ko pasivnost do alkoholika lahko označimo kot prikrito agresijo proti jnemu, kar ga zagotovo privede v propad.	M. R.
OBVESTILO
Srečanje Perutninarjev Slovenijo bo 31. maja v ABC Pomurka v Murski Soboti.
Tekmovali bomo v naslednjih panogah: mali nogomet, kegljanje in odbojka (moški in ženske).
Vodji posameznih panog so dolžni prijaviti ekipe, za posamezna tekmovanja.
Za ustrezna pojasnila se obrnite na vodje posameznih panog.
Komisija za šport in rekreacijo
Fotografija najbrž najbolj zgovorno priča, kako pravilna je bila odločitev, da se pristopi k rekonstrukciji farme Breg. Če primerjamo ledene sveče na desnem — obnovljenem — objektu s pravcato ledeno steno na levem — neobnovljenem — objektu, najbrž ni potreben komentar o toplotnih izgubah skozi neizolirano ostrešje.
Pravilnost odločitve o obnovitvi farme pa opravičujejo, kot zagotavljajo v tej delovni enoti, tudi proizvodni rezultati reje.
Ocena delovanja delegatskega sistema v obdobju 1982-1986
Če bi za tretji mandat delegatskih skupščin interesnih skupnosti družbenih dejavnosti iskali vzporednico v šolskem sistemu, bi sedaj moral delegatski sistem opraviti zrelnostni izpit. In nobenega dvoma ni, izpita, včasih smo mu rekli matura, ne bi opravil.
Čeprav naj bi za tretji mandat veljale pozitivne izkušnje in spoznanja prejšnjih dveh, ki bi jih naj uporabili za dograjevanje delegatskega sistema, žal tudi po dvanajstih letih znova ugotavljamo podobne slabosti in težave, o katerih se zdi, da jih je celo več. In včasih gre kar verjeti tistim, ki zatrjujejo, da je bil prvi mandat še najboljši.
Samoupravna interesna skupnost je oblika samoupravnih socialističnih odnosov in združevanja dela. ki zagotavlja zadovoljevanje skupnih potreb, ne več prek države kot proračunsko administrativni odnos, ampak kot resnično samoupravljanje delavcev v združenem delu. Vse prevečkrat razpravljamo le o oblikah delegatskega sistema in izgubljamo besede, papir, energijo in čas o ustreznosti posebnih, združenih ali splošnih delegacij o konferencah delegacij, o ločenih zasedanjih zborov skupščin, o pre-pogostosti sej, o dolgih dnevnih redih, nerazumljivih gradivih . . . Kot temelj in izhodišče za boljše delo pa bi nam morala biti vsebina, zakaj uveljavljanje svobodne menjave dela terja drugačne odnose, ki jih včasih bolj, včasih manj uspešno uresničujejo v SIS kot dogovorjeni obliki za neposredni vpliv, za odločanje o dogajanjih v družbenih dejavnostih. SIS so sestavni del združenega dela, eden od elementov celovitega razvoja naše družbe. Ko bomo resnično dojeli vsebino kot odnos medsebojne odgovornosti za samoupravno določanje skupnih ciljev, ko bomo resnično presojali rezultate družbenih dejavnosti in soodločali pri delitvi družbenega dohodka, se bo oblika za uresničevanje tega odnosa podala več ali manj sama.
Opozoriti velja, da se je opredeljevanje potreb in interesov v razpravah o programih SIS družbenih dejavnosti preveč razdrobilo. Tako tisti, ki odloča, nima pregleda nad celotno družbeno reprodukcijo. Prisiljen se je odločiti parcialno, v SIS, le redko širše, npr. v zboru združenega dela. V vseh teh letih delegatom nismo uspeli zagotoviti celovite informacije, edina stalna oblika obveščanja je še vedno skupščinsko gradivo in občasno sredstva javnega obveščanja.
Res je tudi, da so delegati v skupščinah preobremenjeni z zadevami, ki jih sicer narekujejo obstoječi predpisi (npr. prispevna stopnja), kar pa z resničnim odločanjem in dejanskim vplivom nima nič skupnega. Tako je vpliv
delegatov danes zanemarljiv. Odločajo o programih, katerih naloge so posledica izvajanja zakonskih določil za posamezna področja družbenih dejavnosti, o višini sredstev zanje, ki jih običajno omeji izvršni svet, o prispevnih stopnjah, sprejemajo zaključne račune in še bi lahko naštevali formalnosti, ki jim pravimo samoupravno odločanje. Na vprašanja o razvojni politiki, pogojih uresničevanja svobodne menjave dela in spremljanja kakovosti uresničevanja programov delegati nimajo bistvenega vpliva.
V večini okolij so delegacije prepuščene same sebi. Čeprav so za svoje delo odgovorne OZD in KS, ki so jih izvolile, le-te niso kaj dosti zainteresirane za to, kaj in kako delaio njihove delegacije. Raziskovalna skupnost je enkrat v tem mandatu povprašala za vzrok vse vodilne delavce in družbenopolitične organizacije OZD in KS, katerih delegati se niso udeležili ene od sej skupščin. Kot je bilo pričakovati, ni bilo nobenega odgovora. Komu je torej delegat odgovoren?
To je le nekaj vzrokov, ki pogojujejo nizko udeležbo delegatov na sejah skupščin in njihovih organov. Največkrat se kot predlagatelj gradiv na skpuščinah pojavljalo organi skupščin, potem še republiške SIS, družbeno politična skupnost in izvajalci. Nismo pa zabeležili niti ene pobude delegacij oziroma konference delegacij, ki bi zahtevala obravnavo določenega problema kot samostojne točke dnevnega reda. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in pristojnega upravnega organa so se sej skupščin udeleževali le izjemo-
stanja v delegacijah in konferencah delegacij, ker je nanj odgovorilo le 15,21% anketiranih. Ali je tako nizek odziv posledica nezainteresiranosti, neodgovornosti ali nemoči delegacij in konferenc delegacij?
V letu 1984 je želela komisija pripraviti poročilo, ki bi predstavilo delo funkcionarjev posamezne skupnosti — njihove težave, predloge in možne rešitve za boljše izvajanje delegatskega sistema. Saj bi prav njihov prispevek bil dragoceno izhodišče za četrti mandat delegatskih skupščin. Tako poročilo naj bi pripravili predsedniki s skupščn in zborov ter predsedniki odborov. Od 55-tih je poročilo pripravilo 8 funkcionarjev. Le-ti ugotavljajo, da prostora za dajanje pobud in predlogov skoraj ni. Gradivo pripravi strokovna služba največkrat na osnovi predpisov in zahtev pristojnega upravnega organa ali izvršnega sveta (sredjeročni in letni programi), tako da mane-verskega prostora za drugačno odločitev ni. V skupščinah je vse preveč formalnega odločanja, kar slabi Interes delegatov. Premalo se v razreševanje problemov vključujejo upravni organi. V skupščinah naj bi razpravljali in sprejemali le temeljne doku-
mente (samoupravni splošni akti, sredjeročni in letni programi, usmeritve za nadaljnje delo), vse naloge okrog izvajanja programov, določanju in spreminjanju prispevne stopnje ter druge naloge pa prepustiti organom skupščine, ki so tudi sestavljeni iz predstavnikov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Družbenopolitične organizacije vse premalo upoštevajo SIS. Rednih stikov z delegacijami ni bilo, ampak le občasni, medtem, ko so bili stiki z izvajalci dokaj redni.
Skupna komisija za delegatski sistem je v obravnavanem obdobju pripravila dvoje poročil: »Nekaj skupnih ugotovitev o delovanju delegatskega sistema« (1982) in »Ugotovitve o delovanju delegacij«, povzete iz vprašalnikov o delu delegacij« in konferenc delegacij. V prvem poročilu je bilo izvajanje delegatskega sistema predstavljeno glede na spremembo v oblikovanju delegacij, konferenc delegacij in delegatskih mest v skupščinah v primerjavi s prejšnjima dvema mandatoma. Torej z vidika statističnih podatkov (število sej, udeležba na sejah, število delegatskih vprašanj, ki jih je zbirala strokovna služba). V drugem poročilu so predstavile izvajanje delegatskega sistema delegacije oziroma konference delegacij same. V odgovorih na vprašanja o njihovem delu so delegati opredelili težave, slabosti in predloge za boljše izvajanje delegatskega sistema. Teh slednjih je bilo zelo malo. Žal pa tudi z vpražalnikom ni bilo mogoče dobiti dejanskega
In kaj lahko zapišemo kot sklep? Če se je udeležba delegatov v zboru uporabnikov (izvajalski zbor je ponavadi sklepčen) v začetku mandata kljub konferencam delegacij v primerjavi z letom 1981, ko le-teh še ni bilo, dvignila, je proti koncu mandata postajala sklepčnost nekaterih skpuščin vedno bolj problematična. Zagotoviti jo je bilo mogoče, kljub pravočasno poslanemu gradivu, le s posebnimi telefonskimi posredovanji. Kako kvalitetno je potem zasedala taka skupščina, najbrž ni potrebno izgubljati besed. Še vedno je nekaj delegacij, ki do konca mandata niso uspele ugotoviti, h kateri konferenci sodijo, velika večina delegatov še vedno prihaja brez pooblastila, kar kaže na sicer tako znano resnico, da se delegacije in konference delegacij sploh ne sestajajo, delegati pa v njihovem imenu zastopajo svoje osebne interese. Tudi splošna družbena klima ima podcenjujoč odnos do delegatov za SIS in sklepi skpuščin se le težko uveljavljajo.
Kako torej razrešiti odnos med delavci materilane proizvodnje in delavci družbenih dejavnosti? Povezuje jih naj seveda svobodna menjava dela. Ta se lahko uresničuje in usklajuje le z delegatskim sistemom, zasnovanem na demokratični pravici slehernega posameznika, da v samoupravnih oblikah svojega okolja, od temeljne organizacije do krajevne skupnosti, voli svoje delegate, prek katerih lahko in mora neposredno vplivati in odločati o uresničevanju svojih lastnih interesov na vseh področjih družbenega življenja.
Veliko je bilo že sprejetih izhodišč in predlogov za boljše de-
lo.	Tudi ni bilo malo mnenj o tem, da se bodo SIS-i ukinili. Mnogo tega razkriva »Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Vendar vsega ne gre metati v en koš. Zato je težko zapisati recept za uresničevanje delegatskega sistema kljub vrsti ugotovitev in izkušenj. Mogoče le nekaj splošnih usmeritev:
—	družbeno-politične organizacije bi se morale bolj kot doslej zavzemati za to, da bi delegati odgovorno opravljali svoje naloge, redno prihajali na seje, sodelovali pri oblikovanju stališč, dajali več pobud in predlogov ter zahtevali, da se stališča in sklepi skupščin povsod dosledno upoštevajo:
—■ izobraževanje delegatov še vedno ni postalo stalna oblika dela z delegati;
—	delegacijam kot neločljivim delom samouprave je treba zagotoviti enakraven položaj v vseh okoljih in jim omogočati, da bodo bolje obveščene, povezane z vsemi samoupravnimi organi ter neposredno vključene v razreševanje in uresničevanje nalog na področju, za katerega so bile izvoljene;
—	funkcionarji skupščin skupnosti skupaj z delegati bi si morali prizadevati za take odnose, v katerih bodo lahko prišle pobude, zahteve, potrebe in predlogi delegatov do polne veljave;
—	predsedstva skupščin bi morala programe skupščin oblikovati tako, da bi le-ti zajeli resnično vsa tista vprašanja, ki najbolj neposredno vplivajo na delo in življenje delovnih ljudi in občanov na posameznem interesnem področju;
—	za uspešno izvrševanje delegatskih dolžnosti, pa bi bilo nujno potrebno izpopolniti sistem informiranja v občini, kjer gre predvsem za celovitost in uporabnost informacij, ki jih delegati potrebujejo, če hočejo uspešno spremljati dogajanja in se odgovorno odločati za najboljše možne rešitve.
PRIPRAVILA: N. V.
SKUPNA KOMISIJA ZA DELEGATSKI SISTEM
LABIRINT
Kako bo prišel zajec do zelja, n« da bi se srečal s psom.
Kako bi s štirimi peticami napisali število 50?
Janezje kupil vrečko bonbonov, tretjino jih je dal prijateljem okrog sebe, dve tretjini ostanka ja pojedel sam, ostalo mu jih je ša osem. Koliko bonbonov je bilo na začetku v vrečki?
Vzemite prazno steklenico, spustite vanjo kovanec in jo zamašite. Kako bi dobili kovanec spet iz steklenice, ne da bi potegnili iz nje zamašek in ne da bi jo razbili?
Po neki potki gredo v gosji vrsti medved, medvedka in medvedek. Kateri od teh treh se lahko obrne in reče: »Za mano gresta medveda?«
3
fj 1 1 ! L,
sf 1 1 1 ll_
ej|
7]
eri i i ti i r
io
lil 1 I 1 I I
12
13
VRETENO
l.prva črka abecede, 2. oslov glas, 3 .ločilni veznik, 4. maroga, pega, 5. izloček žlez v ustih, 6. bazen za pridobivanje soli, 7. plošče iz cementa in azbesta za pokrivanje streh, 8. gostinski lokal, 9. strokovnjak za anglistiko,
10.	stelja, 11. seznam, spisek,
12.	manj pogosto iglasto drevo,
13.	voščena tvorba v čebeljem panju, 14. avtomobilska oznaka Trsta, 15. kemični znak za žveplo.
Vodoravno: 1. ime našega boksarja Parlova, 3. nekdanji Kersnikov grad pri Lukovici, 5. prostor, kjer se opravljajo pisarniški posli, urad, 7. stavčni člen, izražen z osebno glagolsko obliko, 9. prostor za volitve, 10.
ime slovenskega pesnika Koviča (»Pesmi štirih«), 12. vojaški čin, za stopnjo višji od poročnika,
14.	draženje kože, ščegetanje,
15.	del telesa.
Navpično: 1. manjša mapa, 2. delavec, ki teše les, 4. pripetljaj, dogodivščina, 6. pecivo iz oblatov v več plasteh z nadevom, 8. nočni metulji, 9. planina nad Bohinjem, 10. posoda, kjer seme kali, 11. jeklenka za gorilni plin butan, 13. del ptičjega krila.
Rešitve iz prejšnje številke:
Uganke: 1. jaz, 2. arestanti, 3. nogo, 4. voda, 5. črka a — Slikovna uganka: r, strok, proga, tlak, krava, sliva— Rebus: Delavski svet (del a v s k i Svet — Rebus: paradni nastop (para d n inas top) — Križanka: tarok, ameba, napad, KR, a, m, George, sla, Tatar, bar, artikel, Ada-na, Oto, tmeza, Valonka, Boyd, Te, Aten-ka, IP, otoček, NN, Limahl, talka, cin, A, Ira, anker, Jagger, capa, prase.
PTUJSKI PEFDUTNTNAR, glasilo delovnega kolektiva m kooperantov Meso kombinata Perutnina Ptuj, iizdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Alenka Brglez, Lojze Cajrtko — predsednik, Rahela Juršič, Olga Mikulec, Jože Reisman, Marija Širovnik — namestnik predsednika, Dušan. Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2200 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Sloveniije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.