Uredništjvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi sc ne'vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4’—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45'— — Insereti po tarifi
Leto I.
Kranj, 4. decembra 1937
Štev. 18.
Ustava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvp je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
Zakon o tisku
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . .
Za — ali proti enotnosti
Ponavljamo še enkrat!
Avstrija ni za Slovence nikakor ograja, ki bi jih, varovala pred Hitlerjevo Nemčijo. Široko razpredena nacistična propaganda je tako obdelala avstrijska tla, da nemškim imperialistom lahko čez noč uspe to, kar so poskušali doseči že 1.1934 s prevratom in umorom kanclerja Dolfusa. Na Karavankah mejimo torej na rjavo nevarnost, v Julijskih Alpah pa smo sosedje črnih srajc.
Rjava nevarnost sanja še vedno kot ! pred vojno Viljem II. o dohodu na Jadransko morje in o svoji poti na vzhod, proti Bagdadu, politiki v črnih srajcah pa bi radi razširili svoj politični vpliv na srednjo Evropo, v Podonavje. In kdo je tem stremljenjem na poti? Kdo je rjavi nevarnosti in črnim srajcam pri tem največji kamen spotike? Nihče drugi nego baš naša Slovenija! Ali imamo kaj razlogov za vero, da se bo pohlep nemških in italijanskih fašistov jistavil pred Slovenijo? Abesinija, Španija, Porenje, raztrgane mednarodne pogodbe, zatiranje lastnega naroda v fašističnih državah — vse to nam preveč jasno spričuje, da je imperialistični pohlep v fašistični obliki brezmejen in strahotno brezobziren.
Gre torej za naš narodni obstoj. Pod fašistično peto bi slovenski narod izginil z zemeljskega površja. To dokazuje usoda primorskih Slovencev, to dokazuje usoda narodnih manjšin v Nemčiji. Kje je naša rešitev pred to fašistično nevarnostjo?
Slovenci se moremo ohraniti kot narod le, če se trdno naslonimo na Hrvate in Srbe. Danes je škodljiva vsaka politika, ki loči nas Slovence od hrvaškega in srbskega ljudstva. Sele sedaj uvidevamo, kako usodno napačna je bila politika največje slovenske stranke ob petomajskih volit vah I. 1935, ko je hrvaški narod v resnici lahko mislil, da ga je slovenski narod izdal v boju proti Jevtičevi diktaturi. Od takrat dalje zija med Slovenci in Hrvati prepad, ki ga noben pomirjevalen poskus še ni mogel premostiti. Da, nekateri znaki, za katere pa slovenski narod ni odgovoren, kažejo celo, da se ta prepad med bratskima narodoma poglablja. V čigavo korist? V korist fašističnih osvajalcev, ki preže na Slovenijo. V čigavo škodo?
V škodo Slovencev, ki jih bodo tuji imperialisti strli in v škodo Hrvatov, ki bodo prišli za Slovenci tudi na vrsto. Samo miren sporazum glede ureditve medsebojnega sožitja vseh narodov v Jugoslaviji more zagotoviti in še celo povečati moč jugoslovanske države, ki bo postala res pravi dom vsem narodom, ki jo sestavljajo.
Druga nujna naloga, ki čaka posebno nas Slovence, pa je, da se združijo vse resnično demokratične sile v boju proti domačemu fašizmu. Naš domači fašizem ni nevaren samo zato, ker nam Je že vzel ali ker nam hoče še v večji meri vzeti demokratične svoboščine, temveč je nevaren še toliko bolj, kolikor je v zvezi s tujimi fašizmi. Te zveze pa obstoje. To dokazujejo razna romanja naših .nacionalnih* politikov v Nemčijo po nasvete in v Italijo po navodila.
Neizprosen boj proti vsem fašističnim skupinam, odločen boj za demokratične svoboščihe — vse to je nujno tudi boj za obstoj slovenskega naroda.
V tem boju pa se mora seveda združiti veš demokratični slovenski narod in zato ne ttiore ih ne sme manjkati v njem širokih katoliških množic, ki so nekoč bile v SLS. Iz nekih pojavov v zadnjem času lahko sklepamo, da te katoliške mnbžice niso pozabile na
Udarci in porazi, ki smo jih v zadnjih letih doživeli, so nas prepričali, da je v naših vrstah nekaj narobe in da ne moremo upati na uspehe, dokler se to ne odpravi. Čas je že, da nas izkušnje zadnjih let vendar izučijo in da pridejo končno tudi tisti, ki do sedaj niso hoteli ničesar slišati o kakšni enotnosti, do spoznanja, da je edino v skupnosti, v medsebojni solidarnosti rešitev iz našega bednega stanja. Posebno lansko leto nas je moralo dovesti do tega prepričanja, ko so bili podjetniki tako pridno na delu za znižanje naših delavskih mezd, povečanje svojih dobičkov, racijonalizacijo svojih obratov, podaljšanje našega delovnega časa, vspostavitev strahovlade po obratih, razbitje naše zaupniške ustanove itd. V tem boju smo morali skoraj na celi črti kloniti. Vzrok je bil v tem, da naše edino orožje nismo mogli in znali izkoristiti. Nasprotno pa so podjetniki nastopali z vso svojo gospodarsko in s tem tudi poliiično močjo. Na njihovi strani so bili tudi zakoni in oblast. In kaj smo mi postavili v tej borbi njim nasproti? Morali bi jim zoperstavili kolikor toliko enak faktor, ako jsmo hoteli sploh doseči kakšne uspehe. Tak faktor v naši borbi more biti edino — naša številčna moč1. In kakšna je bila in je ta naša moč? Bili smo neenotni in razcepijeni v razne grupe. Komu v korist? Ali niso sami podjetniki oni, ki vedno in povsod podpirajo vsako cepljenje naših vrst? Vsaka meščanska politična stranka si je ustvarila svoj privesek v delavskih vrstah, tako da je lahko nastopala in nastopa v javnosti tudi v na-
svoje nekdanje programe, da so pripravljene boriti se z ostalimi demokratičnimi skupinami za bodočnost slovenskega naroda. To bo dalo novih pobud za odločnejše politično delo tudi tistim manjšim demokratičnim skupinam (dr. Lončarjeva, dr. Kukovčeva skupina, socialisti itd.), ki so od 1.1935 dalje ostale zveste svojim demokratičnim idealom. Če se bodo te skupine varovale napake, ki so jo nekoč napravile, ko so se popolnoma zlile druga z drugo, če bodo torej ohranile svojo samostojnost ter tako z bojem za svoje posebne cilje neprestano krepile svoje vrste, tedaj bodo sorazmerno lahko dosegle tiste cilje, za katere se bodo na osnovi jasnih pogodb združile.
In tretjič ne smemo pozabiti, da slovenskega naroda ni brez slovenskega delavskega razreda. Če bomo ta najbolj borbeni, najbolj preizkušeni in najbolj zavedni del našega naroda vedno zanemarjali, tedaj bo naš boj polovičarski, nedosleden in zato tudi brezuspešen. Naše delavstvo je tako lačno demokratičnih svoboščin (svobode združevanja, govora, tiskal), da mu more v resnici samo podlež očitati »manevriranje', kadar se tudi ono bori za demokracijo. Delavskemu razredu v Sloveniji je danes predobro znana usoda, ki je doletela delavca v Nemčiji in Italiji, da bi mu mogla biti gesla .demokracija, mir, svoboda, kruh* samo prazne besede, s katerimi bi hotel preslepariti druge demokratične plasti.
Iz slovenskih demokratičnih vrst mora izginiti nezaupanje enega dela proti drugemu, izginiti mora večno očitanje starih grehov, naseliti se mora v njih vera v moč združenih demokratičnih sil in Zaves! skupnih ciljev, kajti le tako bomo mogli Obenem z demokracijo zagotoviti slovenskemu narodu tudi njegov narodni obstoj in njegovo narodno svobodo.
šem delavskem imenu in to vedno proti nam. Ali bomo res še vedno ostali samo igrača teh političnih struj, ki nas vedno in povsod samo izigravajo, zapostavljajo naše koristi, razdvajajo naše vrste z abstraktnimi (odmišljenimi) frazami, vnašajoč v naše vrste zmedo, spore in sovrašlvo — maneč si pri tem roke v zadovoljstvu nad uspelo komedijo in našo neumnostjo? Ali še nismo prišli do pravega spoznanja, do prave delavske zavesti? Ali bomo mar še vedno samo hlapčevali? Ali ni dovolj lega ponižanja, izkoriščanja, izigravanja in hlapčevanja? Delavstvo celega sveta se danes bori v odločilni borbi za svojo boljšo bodočnost! Ali ni sramotno v tem velikem boju držati roke križem in gledati z upognjenim hrbtom, kako poje bič kapitalističnih mogotcev po naših izčrpanih telesih? Ali nas ne učijo dogodki po celem svetu, da se danes bije boj združene reakcije in nasilja, proti prebujajočemu in zatiranemu ljudstvu, ki se v svojo obrambo in končno zmago, vedno bolj združuje v tem velikem boju. Neizbežne posledice teg« združevanja, te združene množice, ki jo predvodi in mora predvoditi združeno in enotno delavstvo, je in mora biti zmaga ljudske demokracije nad fašizmom, socijalne pravičnosti nad nasiljem in terorjem. Tudi gorenjsko delavstvo stopa in mora stopati v tej veliki svetovni falangi v boj za svoje človeške svoboščine in pravice. In prepričani bodimo, da se bodo tej enotni in čvrsti falangi pridružili tudi ostali delovni sloji, ko bodo videli, da lahko zaupajo v naše vodstvo.
Zato na vkup — pustimo na strani tuje in nam škodljive koristi! Kdor je danes, v tem odločilnem trenutku, ko se imperijalistične sile celega sveta borijo proti ljudski demokraciji, proti enotnosti, je zagovornik nam nasprotujočih sil in sovražnik ljudstva. Nikoli ni bila naša vera, naš nacijonalizem ono, ki bi nam branilo, da se združimo, ampak le agenti naših nasprotnikov, plačanci tujih koristi, ki se igrajo z našimi najsvetejšimi čustvi — z vero in domovino ter stavljajo te svetinje v umazano službo fašizma. Ne vera, ne nacijonalizem, ampak umazani Šovinizem je tisto, ki nam podstavljajo na poti k združitvi in enotnosti!
Izkušnje in vedno večja požrešnost ter lakomnost naših izkoriščevalcev nam dnevno odpirajo oči in budijo našo zavest. Povsod se delavstvo in tudi kmečke množice prebujajo in stopajo na novo pot — na pot medsebojnega bratstva« na pot, ki vodi k enotnosti vsega delovnega ljudstva. Tudi gorenjski kovinarji, tekstilci in kmetje danes že korakajo po tej poti. Samo naprej! Vedno več nas bo! Čim bolj se bomo sami združili, čim čim bolj mogočen bo naš lastni tok, tem hitreje se nam bodo pridružili novi tokovi s kmetov, iz vrst malih trgovcev, obrtnikov, uradnikov in razumništva. Tedaj bo tok ljudske sile In volje ogromen. Ničesar se temu toku ne bo moglo protiviti, vse zapreke, ki danes hromijo gospodarski in družbeni napredek, bodo preplavljene in odstranjene. Človeštvu bo zasijala
—	nova in lepša bodočnost nasproti! Biti moramo ponosni, da smo otroci te znamenite dobe in da moremo biti pionirji te velike stavbe človeštva, ki se gradi, — zato zasukajmo rokave in na delo!
Naš ponos
Janez in Jurij Šubic
Danes šele vemo, kakšne umetnike nam je dala prelepa Poljanska dolina. Velika razstava slikarskih del bratov Šubicev v Ljubljani nam je omogočila približno oceniti ogromno delo, ki sta ga ta dva znamenita Gorenjca izvršila.
2ivela sta v drugi polovici prejšnjega stoletja. Janez se je rodil 1.1850, Jurij 1.1855. Umrla sta jako mlada skoraj drug za drugim: Janez 1. 1889., Jurij 1. 1890. Mnogo sta popotovala po Evropi, ki je prav takrat preživljala razmeroma mirno dobo v svojem razvoju. Kapitalistično gospodarstvo je cvetelo in se širilo po celini, Angliji so polagoma vstajali novi mladi tekmeci, posebno Nemčija. Po francosko-nemški vojni in pariški komuni v
1.1870—71 Evrope do konca stoletja niso pretresale večje družbene eksplozije. Meščan je zidal svoje šole, muzeje, palače itd. ter je zato rabil okraskov, ki mu jih je pričaral slikar. Tudi naše slovenske vasi je objela takrat nekakšna blaginja, tako da si je bogatejši kmet privoščil lahko lastno podobo, vasi pa so si dale olepšati cerkve z umetniškimi slikami.
Na takšnih tleh sta delala Janez in Jurij Šubic. Le tako si moremo razložiti, zakaj sta se mogla vživeti tako v Italiji kot v Franciji, tako v Nemčiji kot v Grčiji. Kamor sla prišla, povsod sta našla nmogo odjemalcev, ki so njuno delo lahko plačali.
Oba sta obvladala slikarsko tehniko do skrajnosti. Ne risba, ne barve jima niso delale težav. Starejši Janez je ljubil bolj mirne barve, zato je bil kot rojen za dekoraterja. Poslikal je muzej v Kaiserslauternu na Bavarskem, Narodno gledališče v Pragi itd. Jurijeve barve pa so bolj žarele, zato je bil tudi bolj dostopen vplivom takratnih modernih francoskih struj, ki so bile že realistične in impresionistične. Vendar pa tudi Jurij ni bil nikak re* volucionar v umetnosti. Šubica sta daleč prekosila vse dotakratne slovenske slikarje in sta slovensko slikarstvo dvignila na tako višino, da se je mirno lahko merilo s takratnim evropskim povprečjem.
Za Janeza so značilne umetnine: Rafaelova smrt, ki mu je 21-letnemu prinesla v Benetkah prvo nagrado, Sv. Martin za Šmartno pod Šmarno goro in portreta matere ter očeta. Med Jurijevimi umetninami pa si moraš zapomniti, če hočeš ali nočeš, lovca, ki si v jutranjem soncu ogleduje puško. Učinkovito Je izrazil duševno razpoloženje na sliki, ki predstavlja osamljeno ženo v sobi.
Tako mirne dobe ni poznal več ne svet, ne Slovenija. Zato sta tudi umetniška Šubica mirna, klasična, Sele za njima so nastopili bolj vročekrvni revolucionarji v umetnosti, ki so že čisto drugače gledali na tudi čisto drugačni svet.
Najprej preglejmo naše lastne vrste in odgovorimo si na vprašanje: kdo je proti nam? Vsi oni, ki stoje izven naših organiziranih delavskih vrst! Vsi oni, ki so proti naši enotnosti! In vsi oni, ki zanašajo v naše vrste zmedo in sovraštvo!
—	In kje stojiš ti? Ali si organiziran ? Znaj, da je neorganiziran delavec dezerter delavskega gibanja. Ali deluješ za enotnost in združitev teh vrst s širokimi kmečkimi množicami? Ali deluješ za medsebojno tovarištvo In slogo?
Ako ne, tedaj na delo: za organizacijo, enotnost, bratstvo in slogo! Naprej in zmaga bo naia
Vojna še vedno divja v Španiji
Junaški narod katoliških Baskov je že davno podlegel premoči italjanskih rednih čet. Za njimi so prišli na vrsto neuklonljivi asturski rudarji. Tragedija iz oktobra 1934 se je po treh letih ponovila. Strojnice kose med ujetniki, trupla bednih delavcev in njihovih žen ter otrok se kopičijo po asturskih gorah. General Franko prevaža sedaj svoje tuje pomočnike pred Madrid, da bi zlomil zadnji odpor vladi zvestih čet. Po guadarramskih gorah je uredil vse potrebno za napade s strupenimi plini. Tolikim grozovitostim, ki jih je doživelo špansko ljudstvo v zadnjih 16 mesecih s strani domačih generalov in tujih napadalcev, se pridružujejo še bolj strahotne nove.
Daljnji vzhod še vedno žari
Svobodoljubni narodi nimajo za sedaj sreče v boju proti brezobzirnim militaristom. To ni nič čudnega. Imperialistični militaristi so se ves čas pripravljali samo na osvajalno vojno, japonske militariste je vedno navdajala samo ena misel — zavladati najprej Kitajski potem Aziji in končno vsemu svetu. To daje japonski vojaški moči njeno prodornost. Ni pa ta prodornost neizmirna. Kljub umiku pri Šanghaju, kljub vsem težkim izgubam kitajski narod ni še obupal. Za japonskim hrbtom vzplamtevajo vedno bolj pogosto plameni partizanskih uporov. Na severu se 8. armada še vedno uspešno bojuje proti japonskemu prodiranju. Stomilijonske kitajske množice morajo končno zmagati, če jih ne bodo ovirale v združitvi cincajoče velesile Anglija in Amerika in če jih ne bodo izdali oklevajoči kitajski generali ter politiki.
Bled in naš tujski promet
Še tako mlad, pa že laže...
»Slovenski delavec" je najprej napovedal in potem tudi zares dobil naslednika, ki mu je rdeče ime »Mi mladi delavci". — Takoj v drugi številki je ta »tudi delavski" list napisal tole:
»Marc je bil izrazit in strasten sovražnik Slovanov. V svojem list „Neue Rheinische Zeitung" je strastno napadal Čehe in Jugoslovane in je z vsem ognjem zagovarjal najbolj kruto nad» vlado Nemcev in Madžarov. Govoril je, da bodo Madjari kmalu »vse te bikoglave narodiče (t. j. Slovane) uničili z njih imeni vred..."
Tako »resnicoljubni mladi delavci". »Neue Rheinische Zeitung- pa je pisala
11.	VIII. 1848: »Kljub patriotičnemu viku in kriku skoro vsega nemškega tiska je »Novi renski list" od prvega trenutka dalje zagovarjal v Poznanju Poljake, v Italiji »Italjane in na Češkem Čehe".
O najbolj »kruti nadvladi Nemcev" je »Neue Rheinische Zeitung" pisala 17. VI. 1848:
»Nemci morajo delati v svoji revoluciji pokoro za grehe vse svoje preteklosti... Francozi so si znali ohraniti priznanje in simpatije celo tam, kamor so prišli kot sovražniki. Nemcev nihče ne priznava, nikjer ni zanje simpatij. Celo tam, kjer nastopajo kot širokogrudni apostoli svobode, jih ljudje odbijajo z bridkim zasmehom.
In to po pravici. Narod, ki se je v vsej svoji preteklosti dal uporabljati kot orodje za zatiranje vseh drugih narodov, tak narod mora šele dokazati, da je v resnici revolucioniran... Revo-lucionirana Nemčija bi se morala —• posebno glede sosednih narodov — odreči vsej svoji preteklosti. Obenem s svojo svobodo bi morala razglasiti svobodo tistih narodov, ki jih je doslej zatirala..."
In kako imenuje »Neue Rheinische Zeitung" Čehe? Mar jih imenuje »bi-koglavi narodič"? V isti številki piše: »...Tisti, ki je najbolj obžalovanja vreden, pa so hrabri Cehi sami. Naj zmagajo ali naj bodo premagani, njihov propad je gotov... potisnili so jih v naročje Rusom... nesrečna usoda je postavila Čehe na stran Rusov, na stran despotizma proti revoluciji".
Ali imamo torej opravka z »mladimi delavci"? Ne, opravka imamo z zelo starimi »delavci" med delavci, toda velikih uspehov jim po njihovem začetku ne moremo prerokovati.
3. Ali Bled napreduje ali nazaduje.			
Najzgovornejša je		v tem	pogledu
statistika obiska lani		in letos:	
Narodnost	1936	1937	
jan.—okt. jan.—okt.			+ ali —
Jugoslovani	6759	5331	— 1428
Angleži	1078	1454	4- 376
Amerikanci	198	213	+ 15
Avstrijci	1655	1053	- 602
Čehoslovaki	2537	1503	— 1034
Francozi	347	516	+ 169
Italijani	388	388	—
Madžari	533	763	+ 230
Nemci	4178	5157	+ 979
Razni	1346	1311	— 35
Skupaj 19019		17689	— 1330
Obisk je znašal 1. 193619.019 tujcev, letos pa 17.689 tujcev, t. j. za 8% manj.
Nočnine	so	zvišale
1931	. .	.	180.000 nočnin
1936	. .	.	177.000	„
1937	. .	.	131.000	»
V	enem letu so torej nazadovale nočnine za 20%. Ali, če računamo, da je povprečno ostal na Bledu 1936 leta vsak gost po 9'3 dneva, je ostal letos le po 7'4 dneva. Torej se je število ekskurzij znižalo.
Za koliko pa je padel dohodek?
O	tem ni točnih podatkov, more se pa ceniti povprečno, da so izgubili napram lani na dohodku
hoteli 30% (ne vsi enakomerno) pensioni in vile 50% (izvzemši židovski rituelni kuhinji) čolnarji, autotaksiji in izvoščki 50%
hotelski personal 30% trgovci in obrtniki 20%
Za 1.1931 navajam 180.000 nočnin. Sicer je bil novi Bled takrat že v glavnem zgrajen, toda vseeno se je število sob povečalo od takrat za najmanj 100, kar zopet za par procentov zniža povprečno zasedbo sob.
Vpoštevati moramo, da so cene živil in vseh potrebščin poskočile od lani za 15—25%. Cene pensionov, hotelov in voženj se pa na Bledu prav nič niso zvišale, narobe, celo padle so za znatno višino. Imamo na ta način nov prirastek poslabšanja.
Poglejmo stanje obiska petih najrazličnejših narodnosti, ki dajo letno preko 1000 gostov:
1936	1937
Angleži	1078	1454	+	376
Avstrijci	1655	1053	—	602
Čehoslovaki	2537	1503	-	1034
Jugoslovani	6759	5331	—	1428
Nemci	4178	5157	+	979
Prirastek pri obisku Angležev je na račun mnogih večjih ekskurzij, ki pa so ostale na Bledu le po par dni.
število stalnih gostov se zvišuje, toda zelo počasi.
Obisk Avstrijcev je padel predvsem radi močne akcije za domača letovišča, posebno ob Vrbskem jezeru.
Čehoslovaki posečajo sicer v rastočem številu naše morje, ki ga doma nimajo, gorska letovišča imajo pa boljše urejena kot pri nas (tudi ne izvzemši Bleda). Mnogo vpliva je imel zelo ntpovoljen razvoj političnih odnosov med Jugoslavijo in ČSR (odtujevanje Jugoslavije od Male antante letos pomladi).
Jugoslovanski gostje, zlasti manj premožni si v zadnjih letih iščejo cenejša letovišča. Bogati pa na Bled sploh malo pridejo, ker najdejo odgovarjajoč komfort le v inozemstvu ali kvečjemu v Dubrovniku.
Obisk Nemcev se je povečal zlasti radi prizadevanja Nemčije, da zmanjša visoki klirinški saldo. Ker se nemškim državljanom vedno bolj zapirajo in ovirajo potovanja v gotove države (Francija, Avstrija, ČSR), se obisk Nemcev v Jugoslaviji in Italiji veča. To povečanje je torej političnega značaja, poleg prvega.
Obisk nekaterih narodnosti, n. pr. Francozov, Madžarov, Amerikancev se je sicer od lani na letos povečal, toda to povečanje ni (za precejšnjo dobo let) odločilno.
Na Bledu so nekateri trdili in še trdijo, da je letošnji obisk samo vsled silno slabših prilik in slučajno tako padel in da bo drugo leto boljše. Res se bo drugo leto obisk lahko dvignil, toda to ni gotovo. Znano pa nam je, da dvig za eno četrtino (v bodoči sezoni napram letošnji) pomeni ne napredek, nego le počasneje propadanje. In tudi i je znano, da še ena taka, oz. slabša sezona, kot je bila letošnja, pomeni katastrofo. Letošnje izgube bo še mogoče preboleti, čeprav so že letos govorili o katastrofi.
Skratka, pokaže se nam zaključek, da tujski promet od 1932 1. dalje počasi, a stalno nazaduje, in s tem se poslabšuje položaj vseh, ki so od tujskega prometa odvisni.
Kje so vzroki?
In kje je rešitev?	Se	nadaljuje
Plačajte naročnino. Vse naročnike in čitatelje, ki prejemajo naš list, prosimo najvljudneje, da nam čimpreje poravnajo naročnino, ker imamo poleg rednih visokih stroškov že čez pet tednov (udi visoke izredne, katerih vzrokj jn P°dlaga leži izven območja upravej
PODLISTEK
Klic divjine
George Grosz je slaven nemški slikar. Njegova največja ljubezen so ljudje, revni in bogati, kakršni so na cesti, v baraki, v gostilni, v pisarni ali v gledališču. V vseh teh mnogoštevilnih položajih se ljudje spreminjajo, da sami ne vedo kdaj in kako. Z nobeno fotografsko kamero ni mogoče ujeti vseh njihovih spreminjajočih se obraznih podob. Prežeče slikarjevo oko kaj takega zmore: Grosz gleda ljudi od strani in riše njihove podobe.
Nekoč je bil Grosz pri predstavi v varieteju, kjer je nedostojno razgaljena plesalka razkazovala svoje umetnine. Ni ga zanimalo. Obrnil se je po gle-davcih. To, kar je videl takrat, je upodobil na papirju.
V	sprednjih vrstah sedijo gospodje okroglih postav in nepremično zro v plesalko na odru. Oči so jim nenaravno izstopile iz očesnih duplin. Spodnji del obraza se jim je čudno zategnil, podaljšal, da je pričel dobivati živalski izraz. Slikarjeva neugnana jedkost je povzročila silo prirodi. George je zahteval ono resničnost, ki jo v življenju nihče ne prenese. Na stolih sedijo gospodje s svinjskimi rilci. Podobi je dal naslov »Klic divjine".
Denimo, da bi bil naš podobar predrzen in bi odnesel to svojo sliko enemu izmed gospodov, ki jih je upo-dobil.
»Tukaj, prosim, to je vaš portret. Odkupite ga!"
A? Gospod bi se začudil. Nekaj
takega! Če bi umetnika na mestu ne vrgel skozi vrata, bi med njima nastal približno takle razgovor.
»Pa kako vendar pridete do take podobe in trdite, da sem to jaz"?
»Videl sem Vas pri predstavi gospod."
»Takega" — »Da, gospod!"
»In kdo je kriv, da sem dobil tako živinski obraz?" —»Vi sami.„ — » ?"
»Tako je! Vi morda mislite na plesalko in hočete nanjo zvreči vso krivdo, toda pozabljate, da bi se v primeri, če bi predstave ne bilo, Vaš dostojni človeški obraz nič ne spremenil. Vi sami ste ustvarili plesalko tako kakršno ste jo gledali in ona je ustvarila Vas takšnega, kot se vidite na tejle podobi. Nisem kriv!"
O, presentljivo bistroumni državljan! Zaježili so se ti lasje, ko si zagledal v duhu drzno sliko, ki ponižuje človeka v žival. Toda umetnik ni kriv, ne, ni kriv! Domovina ga je izgnala, zato, ker jo je moral imenovati divjina. Imenujejo ga podleža, zanikovalca vsega, kar je svetega, kar je po božji podobi ustvarjenega.
Poslušaj! Tudi pred najbolj ostudno podobo, ki jo gledaš pred seboj, moraš kloniti svojo glavo, če je podoba v svojih zunanjih oblikah izraz človeškega srca, ki tli pokopano na dnu ruševin. Ce pa si sam ostuden in zloben, ne boš občutil razen groze in naslade ničesar globljega. Ali veš, da je v dotiku z najnižjim, kar je človeškega, silno težko ostati plemenit in duhovno močen? In kdor ostane tak, tega šele moremo imenovati človeka.
Iz .Razgovori o umetnosti*
V DOMOVINI
Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjanje knjige „Rad-nička klasa i Hrvatski narodni pokret" od Stjepana Livadiča, izdane v Toronto (Italija).
Državno pravdništvo v Zagrebu
je prepovedalo razširjanje sledečih tiskovin: letaka z naslovom „Sugrad-jani", letaka, ki se zečne z »Zašlo pretplatnici nisu ..." a konča z ... narod je nepobjediv"; časopisa »Seljački dom" štev. 47. od 4. nov.; časopisa »Seljački dom“ štev. 48. od 5. novembra.
Nadškof dr. Ante Bauer je kot predsednik konference škofov prepovedal dr. Vlad. Cicak u, predavatelju križarjev, vsako predavanje v katoliških društvih in vsako pisanje v katoliške liste.
Občutno pomanjkanje bencinske mešanice vlada v Mariboru in v Celju ter po celi prejšnji mariborski oblasti. Dognalo se je, da imata Dra-vogradska rafinerija in skladišče tvrdke Motoroil v Mariboru na skladišču ogromne množine bencina in špirita (potrebnega za mešanje), da pa morata že tedne (kjub večkratnim telegr. urgencam), čakati na tehničnega kontrolorja iz Belgrada, ker v Sloveniji nimamo sposobnih in zanesljivih ljudi, ki bi lahko mešanje bencina in špirita nadzorovali.
Milanska Scala je gostovala v zagrebškem opernem gledališču, kjer pa je^ bila izžvižgana ter so obiskovalci že po prvem dejanju pričeli zapuščati gledališče. Ta demonstrativen odhod je bil najprej proglašen za delo protifašistov, ko pa se je podobno ponovilo v Belgradu, pa so tudi merodajni krogi uvideli, da so poslali Italijani k nam četrto (abesinsko) garnituro.
Baldur v. Schirach v Belgradu.
Z letalom je prišel v Belgrad vodja hitlerjeve mladine, Baldur v. Schirach. Obiskal je ministra za telesno vzgojo, ki mu je tudi priredil banket. Obiskal je, kakor piše »Slovenec" prostore JRZ-mladine, ki ga je navdušeno pozdravila pri obisku. B. v. Schirach želi tesneje povezati nemško nacionalsocialistično mladino z jugoslovansko. B. v. Schirach je neusmiljeno razgnal katoliške mladinske organizacije; nemški katoliški mladini ne dovoljuje niti taborjenj preko poletja; v Saarbriicknu je dal aretirati 18 mladih deklet, ker so imele prepise pridig, ki so jih slišale v cerkvi. O takih dejstvih je vedel mnogo povedati nekoč tudi »Slovenec".
Veljavnost uredbe o zaščiti denarnih zavodov je podaljšana do 23. februarja 1938, ker so se glasom uradnih obvestil razmere na denarnem trgu vidno izboljšale.
Naš državni proračun za leto 1936/37 je zaključen s presežkom od 512 miljonov dinarjev, kar je po izjavi g. finančnega ministra najboljši dokaz za umno in previdno gospodarstvo sedanje vlade.
Gener. direkcija drž.^ železnic napoveduje 10—30% povečanje vseh tarif za prevoz blaga.
Gener. direkcija carin je povišala ažijo od Din 12— na Din 13’— za
1	zlati dinar. V procentih je to 8 66% povišanje, efekt pa preračunan na 120 milj. Din.
Univ. prof. Kingberg iz Stockholma, član Lige za reformo kazenskega postopka se mudi že dalj časa v Jugoslaviji in pregleduje naše kazenske zavode. Vsled preobilice posla ne sprejema nikakih obiskov.
V Sremski Mitroviči je bilo imenovanih nekoliko novih občinskih odbornikov, župan Tomič pa je izjavil, da je moral izvršiti tudi velike spremembe pri občinskih nasiavljencih.
V celi državi deluje nad 6000 zdravnikov; od teh jih je po vaseh samo 800.
OUZD v Sarajevu je razpisal dvoje
dnevničarskih služb in dobil samo iz Sarajeva 160 ponudb.
Nova palača Državne tiskarne v Belgradu je bila posvečena 27. novembra in bo stala 40 milj. dinarjev.
Za regulacije Save od Jesenic do Zagreba je dovoljen kredit 4 milj. Din.
Blagajnik občine Kragujevac je bil radi ugotovljenega primankljaja od v, miljona dinarjev suspendiran.
Domače vesti
Rakete in preklje
Angleški pisatelj Oskar Wilde je napisal lepo knjigo z naslovom »Srečni princ in druge pripovedke". Med temi pripovedkami je tudi zgodba o raketi, ki je sanjala, kako visoko bo zletela pod nebo ob poroki mladega kraljeviča z rusko princezinjo in kako jo bo ves svet občudoval, ko se bo razletela v tisoč žarečih isker; raketa pa je bila tako ginjena nad svojo bodočo lepoto in slavo, da je začela pretakati solze in si je pri tem omočila smodnik ; ko pa so pyrotehniki (oziroma pilotehniki, kot je izgovarjala besedo znamenita raketa, ki je morala biti vedno nekaj posebnega) zažgali ognjemet, so se vnele vse žabice in rakete, razen naše znamenite: pyrotehniki so jo odvrgli, češ da ni za rabo. Znamenita raketa pa je razlagala to tako, da jo nameravajo prihraniti še za kako bolj svečano priliko. Ko sta jo nekoč našla dva dečka in jo vrgla na ogenj, ker sta jo imela za trsko, je mislila raketa, da je sedaj prišel njen trenutek in da bo presenetila svet: končno se je vnela, zacvrčala nekaj metrov v zrak in padla med race na mlaki, ki so se v strahu razbežale, češ: »Preklje dežuje", raketa pa je zavzdihnila, ko je ugašala: »Saj sem vedela, da bom napravila veliko senzacijo".
Zadeva je za nas Kranjčane malo zamotana in nejasna; kdor pa srečuje posebno zadnje čase dan za dnem in ob najrazličnejših prilikah vedno več prekelj, ta bo kmalu pogruntal o čem je beseda. Razlika z gornjo lepo po-vestico obstoja le v tem, da se v Kranju niti gosi ne ustrašijo več teh prekelj in da so vse te preklje vsled tega vsak dan bolj razžaljene, najbolj pa seveda visoko spoštovani gospod višji Nadprekljež. Za rešitev gornje uganke bi mi sigurno razpisali kako nagradno tekmovanje, toda nimamo žal za seboj nobene banke, niti hranilnice.
Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda vabi v soboto 4. decembra ob pol sedmi uri v gimnazijsko telovadnico k zanimivemu predavanju s slikami o Kočevju, v kulturnem in narodnem oziru, ki ga bo imel prof. Ivan Kumer, dober poznavalec teh razmer. Narodna dolžnost nas kliče, da se predavanja udeležimo. Brez vstopnine!
Jugoslovansko-čehoslovaška liga priredi v soboto 4. decembra ob 8.30 uri zvečer v gimnazijski telovadnici predavanje z lepimi skioptičnimi slikami o Pragi in Čehoslovaški, ki ga bo imela gospodična ing. Eza Seme-čeva. Kdor se zanima za bratsko čeho-slovaško republiko, ne bo izostal, zlasti še vsak, ki hoče I. 1938. poleteti na vsesokolski zlet v Prago. Brez vstopnine!
Ljudska univerza. V pondeljek 6. t. m. predava ob 8. uri zvečer g. dr. Branko Verčon: »Glavne smeri sedanjega mednarodnega razvoja". Predavanje se vrši v gimn. telovadnici, vstopnina 1 Din.
Miklavžev večer. Pomočniški zbor združenja trgovcev priredi v soboto ob 8 uri zvečer v dvorani hotela Stara pošta tradicijonalni Miklavžev večer; darila se sprejemajo istotam v soboto od 5 ure dalje.
Gledališki oder Narodne čitalnice ponovi v nedeljo dne 5. decembra ob 4. uri popoldne J. Rahovo revijalno opereto »Pesem ljubezni".
Premijera J. Rahove operete »Pesem ljubezni" je izpadla nad vse sijajno. Podrobno poročilo o uprizoritvi bomo objavili v prih. številki.
III.	elitni akademski ples bo 22. jan. 1938. Vsa društva naprošamo, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. jug. akademsko društvo.
Nov advokat. Odbor Advokatske zbornice v Ljubljani je dovolil g. dr. Jarcu Francetu, advokatu v Škofji Loki, Preselitev pisarne v Kranj, in sicer z dnem 1. decembra 1937.
Zakup lova. Pri okrajnem načelstvu v Kranju se bo vršila dne 13. decembra 1937. ob 10 uri dopoldne v sobi ®tev. 5 javna ustmena licitacija lovišča a9rarne zajednice »Planine — Javorji" na področju občine Sv. Katarine. ?*licna cena znaša Din 600, zakupna
°ba pa traja do 31. III. 1950.
Cankarjeva družba že razpošilja svojim članom knjige za leto 1938. Poleg lično opremljenega in z lepimi slikami okrašenega, vsebinsko zelo izpopolnjenega koledarja dobi vsak član še sledeče tri poučne ter zabavne knjige: »Francija in francosko ljudstvo" od C. Petelina, »Ženin iz Amerike" od T. Mačka in »Sinovi predmestja" od Mimice Koničeve. Na podrobno oceno se bomo še vrnili, opozarjamo pa že danes vse Gorenjce, da je Mi mica Koničeva naša gorenjska rojakinja in da bi snov njene globoko realistično zajete povesti »Sinovi predmestja" prav lahko poiskali in dobili kar tu pri nas. Ker je članarina za vse štiri knjige res malenkostna — 20 dinarjev letno — zato naj vsak, kdor le zmore, nemudoma naroči ie knjige in tako podpre idealna stremljena Cankarjeve družbe. Knjige se naročajo pri poverjenikih ali pa direktno pri Cankarjevi družbi, Ljubljana.
Sodišče dobrih ljudi v Travniku je obsodilo — kakor posnemamo iz »Našega Kovinarja" — tvrdko »Ugar, šumsko-industrijsko d. d." v Travniku na izplačilo 8.400 dinarjev odškodnine, ker je ta tvrdka zadrževala nekemu odpuščenemu delavcu delavsko knjižico, ki radi tega ni mogel nastopiti nove službe. — Če bi imeli v Kranju tako sodišče, potem bi bilance naših velepodjetij izgledale povsem drugače — saj kar se odpisov tiče.
Blažena nemščina. Po cestah in javnih lokalih slišimo pri nas v Kranju še vedno toliko nemščine, da mora nepoučen tujec priti do prepričanja, da se nahajamo v osrčju srečne in zveličane Nemčije. Če se poslužuje tega jezika rojen Nemec, ki je prišel po poslih ali na oddih v naše kraje, potem je zadeva popolnoma v redu, sramota pa je, da se različni ravnatelji in strokovnjaki, ki so v Kranju že leta in leta, še vedno niso naučili našega jezika. V Kranju imamo češke, francoske, angleške, italijanske in nemške tečaje, najpotrebnejšega — slovenskega namreč — pa še vedno nimamo. Če prizadeti gospodje — recimo vsled »gmotnega" položaja — ne bi bili v stanju, da bi plačali učitelja tega slovenskega tečaja, potem bi se sigurno našel v Kranju kak lačen in brezposelen idealist, ki bi vodil te tečaje — brezplačno.
Prejšnji župan g. Pirc ni prejemal skozi celih petnajst let nobene županske plače, sedanji župan g. Češenj Karol, ki je obenem tudi ravnatelj tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke in prisilni upravnik dr. Šemrovovega deleža Mayr-jeve elektrarne pa prejema samo od občine čistih 3000 dinarjev mesečno. Javna ogrejevalnica, v kateri bi si ubogi brezposelni delavci sicer ne mogli utešiti žeje in lakote, pač pa bi si vsaj lahko ogreli premrte ude, bi sigurno ne stala občine več kakor tritisoč din mesečno.
Za narodov blagor. V noči od srede na četrtek so »priforikali" s prazničnega izleta po bližnji okolici — obloženi z vsemi dobrotami tega sveta — trije zelo državotvorni in posebno zadnje čase zelo ugledni voditelji naroda v mesto. Zasedli so eno postojanko sa drugo in se potem, ko so ugotovili, da je »vse naše", zopet pošteno oddahnili od trudapolnega izleta. Utrujeni od težkih, toda hvala Bogu že izvršenih nalog »za narodov blagor", so si privoščili še en polič terana in začeli globoko ter temeljito debato o žalostnem položaju naših kmetov in delavcev. V pogovor se je vtaknil tudi znan posestnik iz bližnje okolice, ter skušal navzoči gospodi pojasniti, da njihovo mnenje o kmečkem stanu naj-brže ne bo držalo. Toda naletel je slabo, naš zagovorntk kmečkega stanu namreč. Tako poštenih pač še ni slišal v svojem življenju: Mi ne rabimo kmeta, po kaj pa prihaja kmet v mesto, kmet je živina in podobno se je vsulo iz ust enega teh vnetih pobornikov kmečkih pravic. Debata pa se hvala Bogu ni završila preveč tragično, ker je bil kmet poučen, da je alkohol važna olaj-šilna okolnost posebno za gospodo, ki je zelo državotvorna in ker je vedel, da pravica vedno zmaga. Upamo, da volitve radi tega nepomembnega incidenta ne bodo preložene.
MIKLAVŽ
KUPUJE LEPA O ARU. A V LETOS OTVORJENI MODNI TRGOVINI
IVO UIENDLIHO-HRHHI
Lepa izbira damskega in moškega perila. — Prikladna, C e n e—n. !.* k. *! lepa darila: damska torbica, nogavice, rokavice, svi- Blago dobro« leni šali, pidžama, lepo predtiskano ročno delo itd. Po»tnib> solidna!
Kam s pošto? To pereče vprašanje rešujemo že leta in leta. Mislimo, da je celo mesto soglasno v tem, da dosedanji prostori absolutno ne odgovarjajo in da je skrajni čas, da se to prometu in zdravju poštnih uslužbencev škodljivo stanje čimpreje odpravi. Ravnotako bi morali vsi soglasno zahte vati, da naj poštna direkcija ne kupi katerokoli že obstoječe poslopje, ampak da naj država že vendar enkrat po devetnajstih letih sezida vsaj eno poslopje tudi v Kranju, od koder je prejela in še vedno prejema težke mi-ljone za davke in druge dajatve. Osebni interesi in profitarstvo naj se saj v tem vprašanju umakneta javnim potrebam, da ne bomo tudi sedaj zopet enkrat izigrani in da ne bo ostalo samo pri obljubah. Odločujoči krogi pa ne smejo pozabiti na dejstvo, da bo poštna direkcija vsled sedanjih nemogočih razmer na kranjski pošti, še bolj pa radi bližine Brda v najkrajšem času primorana preskrbeti si primerne nove prostore in tozadevni svet kupiti, če se ji ga ne bo — podarilo.
Dirkališče v Kranju. Vsakomur sigurno ni znano, da imamo v Kranju poleg tako modernih pridobitev kakor je kopališče, asfaltirane ceste, brezhiben vodovod itd. tudi več javnih dirkališč. Vstopnine se ne pobira, zato si te dirke ogledajo lahko tudi brezposelni. Vrše se dnevno v jutranjih in večernih urah, prevladujejo kolesarji, nastopajo pa tudi motorji in avtomobili. Merodajne faktorje pozivamo, da postavijo osobito na Cojzovi cesti svarilne tablice z napisi: Hoja za pešce prepovedana!, pešce same pa svarimo, da ne prezro teh tablic, na katerih bo jasno napisano, da bo vsak pešec, kogar se zaloti na tej poti, najstrožje kaznovan. Torej še enkrat vsem in vsakomur brez izjeme: Ne hodite peš po Cojzovi cesti, ker bodete morali posledice sami sebi pripisati in ker naša vestna občinska uprava v tem pogledu ne pozna nobenih šal!
javna varnost. Tekom zadnjih desetih dni smo imeli v Kranju dva vloma in en roparski napad. Kljub našim ponovnim opominom, naj se policijska straža pomnoži, se do danes ni še ničesar ukrenilo. Upamo, da bodo saj zadnji dogodki pospešili rešitev vprašanja varnosti prebivalstva.
Škofja Loka
Državni praznik I. dec. se je tudi letos praznoval v Šk. Loki najsloves-neje. Tuk. »Sokol" je na predvečer proslavil praznik z lepo uspelo akademijo. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Svečano službo božjo v mestni župni cerkvi je povzdignil celoten orkester godbe I. pl. polka. Zvečer se je vršil običajen obhod vojske in godbe po mestu, kateremu se je priključilo tudi precej občinstva.
Miklavž pride tudi letos v Sokolski dom v nedeljo dne 5. decembra ob pol 9. uri. Darila sprejema hišnik. Vsi prijatelji vabljeni!
Jesenice
Vprašanje g. Križmanu Andreju, kaplanu na Jesenicah. List »Slovenski delavec", ki ga Vi urejate, je napisal v svoji 5. številki: „Prirejati izlete, plačati nekaj hehktolitrov vina, pozdravljati udeležence, v časopisju se spomniti kake obletnice, pa s kolektivnimi pogodbami istočasno ob časih najboljših konjunktur znižati plače, je načrtno varanje mas, istih mas, katerim se oznanja evangelij sožitja". Ali bi nam ne mogli povedati, g. kaplan, v katerem kraju se to dogaja in kdo ne samo oznanja, temveč tudi praktično izvaja znameniti »evangelij sožitja" ?
Begunje
Gasilska četa priredi na praznik 8. decembra ob 8. uri zvečer zabavno kmečko komedijo »Slaba vest" v treh dejanjih.
Žir o'v nica-Breznica
Sokolsko društvo priredi prvo javno prireditev v novem domu v nedeljo 5. dec. ob 15. uri pop., ob 20. uri zvečer pa Miklavžev večer.
ŠPORT
Nogometno prvenstvo
Kranj : Jadran 2:1 (0:0). Jadran je tisto moštvo, ki je v prvi polovici tekmovanja na svojem igrišču vzelo Kranju eno točko in je bilo radi tega tudi v revanžni tekmi pričakovati napetega boja. Trnovčani imajo dobro vigrano enajstorico, ne brez tehničnih fines in so prišli v Kranj očividno s trdno voljo izboljšati svoje stališče v v tabeli na račun Kranja, kar bi se jim tudi domala posrečilo, če bi ne bilo tistih »nesrečnih" enajstmetrovk. Zaigrali so lepo povezano, pa tudi izredno požrtvovalno, vendar brez surovosti, le rutine jim manjka. Enajstmetrovke se v prvenstveni tekmi ne strelja kar tja v tri dni, kajti dovolj važna zadeva je, da se splača pripraviti se nanjo in poiskati za izvedbo najsigurnejšega strelca v moštvu. Z nervozno naglico je Jadran zastreljal enajstko in z njo morda eno piko ali pa celo obe, kajti pri sterilnem kranjskem napadu kot je bil v nedeljo, bi bil Jadran po uspešno izvedeni enajstki z drugačno taktiko morda držal rezultat, do nadaljnih enajsik pred Jadranovim svetiščem bi morda sploh ne prišlo in ... no, kar je, to je. Posl festum je za ugibanje odprta pot. Kranj je rešil obe točki z enajstmetrovkami, kar ni baš najbolj častno, tudi zaigral ni bogve kako, kar pa končno tudi čudno ni, če upoštevamo dejstvo, da da je nastopil s šestimi rezervami, povečini še celo juniorji. Saj niso slabi ti naši dečki, nasprotno, pridni in požrtvovalni so do skrajnosti, tudi tehnično dokaj podkovani (In čez eno (ali dve leti bodo fantje od fare na zelenem polju, zaenkrat pa so prvorazredne prvenstvene tekme zanje še pretrd oreh in le skrajna sila jih je privedla v moštvo. Pa še dobro, da smo jih imeli ,v zalogi", kajti brez njih bi Kranj najbrže ne prezimoval na prvem mestu na tabeli. Kolo sreče se je namreč v nedeljo tako zavrtelo, da je Hermesu, po ljubljanski verziji najresnejšemu kandidatu za prvo mesto, Slovan, to je nojvečji revček v tabeli, odščipnil eno točko in ga posadil čez zimo na sigurno drugo mesto. Tretje, četrto in peto mesto si bodo delili: Svoboda Reka ter Jadran in ker je nedeljski rezultat tekme na Jesenicah Bralstvo : Mars 2:0 (0:0), se našemu sosedu ni bati, da bi ga dohitela zadnja dva na koncu tabele. Če je odpravil Marsa, ki ni igral slabo, z gornjim rezultatom, si bo najbrž privoščil še koga in morda napravil še precej zmešnjave v tablici. Srečni strelec obeh zgoditkov v tem srečanju je bil Trifunovič, poleg njega pa je v moštvu briljiral Kovačevič v golu. — Kranj je z nedeljsko tekmo zaključil jesensko tekmovanje, dočim ima Bratstvo v zastanku še tekmo s Svobodo. Čeprav mu morda v nedeljo ne bo šlo po sreči, sta oba gorenjska predstavnika z doseženimi rezultati lahko kar zadovoljna. Dokazala sta, .da je tolikrat podcenjevani in omalovaževani »provincijalni" nogomet sedanjemu »prestolniškemu* vsaj enakovreden.
l
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Uradne ure podzveze. Sporočamo vsem klubom in društvom podzveze, da je naša prvotna objava uradnih ur spremenjena v toliko, da se iste vršijo samo ob sredah od 3/s 19 ure do 22 ure. Opozarjamo posebno jeseniške klube, da lahko ta dan izvršijo osebno dostavljanje dopisov in podobnega.
Seznam saveznih sodnikov za tek, smuk in slalom na področju GZSP: Bežič Lojze, Lukman Pavel, Cinkovic Jože, Ručigaj Tone, Smolej Janko, Zupan Jože, Černe Miha, Kržišnik Janko, Štraus Pavel, Ravnikar Ludvik, Jagodic Stene, Volčini Jože, Odar Franc, Rabič Minca, Serajnik Jože, Rabič Maks, Kramar Janko, Tomažič Janko, Cesar Drago, Bitenc Janez, Jalen Vinko, Torkar Jože, Katnik Lojze, Sega Boris, Cop Jakob, Langus Anton, Ravnik Stanko.
Seznam saveznih sodnikov za
skoke na področju GZSP: Kramar Janko, Smolej Janko, Korenini Drago. Serajnik Jože, Božič Lojze, Černe Miha.
Seznam saveznih učijeljev na področju GZSP: Rabič Maks, Praček Ciril, Katnik Lojze, Jakopič Albin, Zore Zdravko. Poleg vseh navedenih se je letos pokrenila akcija od strani saveza, da se izmed sposobnejših tekmovalcev izbere gotovo število novih kandidatov za smuške učitelje. Po prijavah prizadetih klubov se je sestavil za GZSP sledeči seznam : Rus Tomo, Eržen Stefan, Rabič Jože, Oitzl Hubert, Košir Friderik, Smolej Franc, Moderc Stanko, Žnidar Fmil, Žvan Lojze, Urbar Slavko.
V tečaj za smuške sodnike, ki ga organizira GZSP pa so se prijavili sledeči: Ažman Drago, Zupan Jože, Rus Tomo, Eržen Stefan, Klofutar Peter.
Uprava GZSP.
Vsakovrstno
zimsko, moško in damsko
Ecrilo,
iiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuii nogavice, rokavice, kravate, damske torbice itd. dobite v modni trgovini
IVO WEND£ING
Jenkova ulica
Miklavževa in BoZICna
PARILA
oglejte si razne steklene ali porcelan servise jedilni pribor (krom ali rje prost) pri
COLNAR-JU
kjer dobite za majhen denar veliko darilo
Kupujte
PRI TVRDKAH, KI INSERIRAJO V .SOBOTI!"
Ne pozabite na naš
TEDEN OSTANKOV
od 3. do 10. decembra
Razni ostanki volnenih bla-gov, barhenta, flanela itd.
Crobath — Kranj
(Pri Franceljnu)
OBVESTILO
Naznanjam o, da je gospod ŠTEFAN VARL, KRANJ, Klanc, s 1. decembrom 1937 zopet prevzel glavno zastopstvo našega zavoda ter mu je poverjen inkaso in sklepanje vseh
poslov.
DUNAV
zav. del. družba v Zagrebu podružnica v Ljubljani
Nakup
surovih svinjskih kož
Kakor vsako leto tako kupujem tudi letos po najvišjih dnevnih cenah
svinjske, goveje in telečje kože
ZUPAN LEOPOLD
usnjar	KRANJ
Nepremočljivi
mmmumBammmmmmmmmmmammmmmmmm
Hubertusi
Ogromna izbiral Tovarniške cenel
Suknjiči,
obleke itd.
Ogled
_SNMIUir KUHI
II
Prešernova 11
DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI
KUPUJTE LE
DOMAČE BLAGO
Domače pa je le ono blago, katerega izdela naš domač obrtnik, naš domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovec!
MALI OGLASI
Vsaka beseda Din 1'—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve Iri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote- Kranj, Bletweisova 7
Mizarskega vajenca
in mlado pomožno silo za vsa dela sprejme solidno mizarsko podjetje. Naslov v upravi lista
Tkalka Išče
stalnega mesta; sprejme tudi drugo delo. Naslov v upravi.
Mlad močan fant
pripraven za vsako delo, tšče čimprejšnjega zaposlenja. — Naslov v upravi.
Hov radio-aparat
znamk« ' Blaupunkl, 8 cevni, zelo poceni proda A. Lipar, Cerklje.
V Kranlu
išče mirna gospodična sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo „Sobote“ pod,,Cent-
Odda se
s 15. decembrom meblirana soba s posebnim vhodom. Naslov v upravi.
Oddam
takoj lepo meblirano sobo v središču mesta. Naslov v upravi lista.
Stanovanje dveh sob
s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi za »Zračno-,
Motor
znamka Maister 100 ccm,, vo-žen samo 120 km, prodam pod lastno ceno. A. Lipar, Cerklje.
Vpeljana zavarovalnica
išče agilnega zastopnika za organizacijo Gorenjske s sedežem v Kranju ali Radovljici-Ponudbe na upravo Poct ,,Podjeten“.
Kupim
dobro ohranjen boljše znamke, upravi lista,
pisalni stroj Ponudbe na
Iščem prostor
za skladišče, lahko tudi hlev, za shrambo embalaže. Hlebš Kranj.
Gospod
s sigurno eksistenco želi dopisovati s trgovsko izobraženo gospodično z nekaj kapitala, staro do 30 let. Dopise pod „Lep dom- na upravo „Sobote“.
Šivalne stroje
najboljših nemških znamk in dvokolesa prodajam tudi za hranilne knjižice. A Lipar, Cerklje.
France Benedik
gostilna
Stražišče
Najpripravnejša izletna točka. Udobni prostori. Dobra vina! Primeren prigrizek po izbiri! Domača solidna poslreibal
I
Tiskarna »Sava* d. d.
Hrani
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljk Zaloga vseh Šolskih potrebičin
brezobvezen
Tavčarjeva 6
Haloi Halo!
Vsled preselitve, splošna razproda J a
vsega manufakturnega blaga, perila, trikotaže in galanterije
Posebno ugoden nakup radi nizkih cen!
Tisti, ki na Savnikovi razprodaji kupuje, sam sebi srečo kuje! Zato pa vsi po razno blago k
Savniku
V ŠKOFJO to KO
IGNACIJ MAJNIK
splošno strojno ključavničarstvo
KRANJ, BIEIUIEISOVJ DLICA 29
Prvo podjetje na Gorenjskem za napravo
jeklenih valjčnih zastorov
Izdeluje tudi OTOdja Za SODČIB
plahte, Skarlasta omrežja, Štedilnike, železna vrata, okna Itd.
Cene zmerne! Izdelava prvovrstna! Postrežba solidna in točfra!
Urejuje Čolnar Lojze - Z. konzorcij .Sobole- Čolnar Lojze, Kranj, Bleiwelsov. 7. - Tiskarn. .Sava' d. A, Kranj. - Za tiskarno Vllie Pešl, Kranj