Celje - skladišče D-Per glasilo delovne organizacije emo celje LETO XXXVII - ŠT. 22-23 - 15. DECEMBER 1987 Kako smo gospodarili Izvajanje sprejetega sanacijskega programa v DO EMO Celje tudi v letošnjem letu poteka v močni odvisnosti od zaostrenih pogojev gospodarjenja. Za njih je značilna 130 % letna inflacija, omejevanje rasti cen in osebnih dohodkov, zmanjševanje domačega povpraševanja, tako pri investicijski kot široki potrošnji, težave na področju ekonomskih odnosov s tujino ter notranja finančna nedisciplina kot posledica nelikvidnosti gospodarstva. Precejšen vpliv na področju vrednotenja družbenega premoženja in ugotavljanja uspešnosti poslovanja pa je imel tudi spremenjen obračunski sistem v letošnjem letu. Ne glede na predvidene spremembe, ki jih je prinesel protiinflacijski program ZIS, bo uspešnost poslovanja v naši delovni organizaciji odvisna predvsem od nas samih. Da bi ohranili trend izboljševanja poslovnih rezultatov iz leta 1986 bi morali storiti precej več na konsolidaciji poslovnih funkcij znotraj DO, saj v letošnjem letu, razen preživetja, nismo dosegli bistvenih premikov. OCENA POSLOVNEGA REZULTATA DO EMO Osnovne značilnosti poslovanja delovne organizacije v 9 mesecih letošnjega leta so naslednje: - Proizvodnja izražena v bruto cenah kot v tonah kaže na njen padec v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Ravno tako, zaradi izpada v III. kvartalu, že zaostajamo za 9 mesečnim planom za 2 %. Znižanje obsega proizvodnje je posledica delna uinitve proizvodnje avtokoles v TOZD Odpreski, padca naročil v na produktivnost pa ni v celoti dosegla stopnje inflacije. Oskrbljenost proizvodnje s surovinami je bila razen nekaterih izjem, v celoti vzeto dokaj dobra. - Eksterna prodaja, zaradi izpada v II. in III. kvartalu že zaostaja za 9 mesečnim planom za 5 %, v primerjavi z lanskim letom pa je precej pod inflacijo. Pomeni, da smo prodali manj kot smo proizvedli, to pa je tudi vzrok močnega povečanja zalog gotovih proizvodov konec obravnavanega obdobja. Najbolj očiten izpad prodaje je prisoten v Odpreskih, zaradi že omenjenega ukinjanja programa avtokoles, Radiatorjih, Emokontejnerju, Posodi in delno Fritah, zaradi padca kupne moči in konkurence. Poleg tega in zaradi omenjenih vzrokov', tudi nismo uspeli s cenovno politiko slediti inflaciji. - Za ekonomske odnose s tujino je značilno, da je izvoz po primerljivem tečaju na lanskoletnem nivoju in da je programu kotlov, radiatorjev in TOZD Emokontejner ter delne spremembe proizvodnega programa. Iz istega vzroka je padla fizična produktivnost za 4,7 % (od tega samo v proizvodnih TOZD le za 1 %), vrednostno izraže- Preglednica ustvarjenih poslovnih rezultatov po TOZD TOZD Štev. zaposl. Celotni prihodek % CP v DO Frite 78 4.700 10 Posoda 1.292 16.794 36 Radiatorji 161 3.930 8 Kotli 194 6.219 13 Odpreski 59 1.369 3 Orodjarna 131 1.427 3 Vzdržev. in ener. 219 4.137 8 Emokontejner 190 3.158 7 ERC 29 310 1 SIT 66 1.311 3 DSSS 565 3.751 8 DO EMO 2.984 47.106 100 uvoz manjši od lanskoletnega. Kar 89 % izvoza je usmerjeno na konvertibilni trg, s tega področja pa smo realizirali 82 % celotnega uvoza. Kljub dohodkovni nezanimivosti smo, zaradi potrebne evidenčne devizne pozicije in zastoja prodaje na domačem trgu presegli planiran izvoz za 7 %. - Celotni prihodek je bil dosežen v višni 47.106 mio din in zaradi novega obračunskega sistema ter izpada prodaje porastel le za 84 % v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Precejšen vpliv je tudi imel ukrep omejevanja cen. Delež izvoza v celotnem prihodku znaša 12 %, delež interne realizacije v celotni fakturirani realizaciji pa 22 %. - Porabljena sredstva so za 12 indeksnih poenov zaostala za rastjo celotnega prihodka predvsem zaradi (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE Kako smo gospodarili (Nadaljevanje s 1. strani) precejšnjega porasta salda zalog kot odbitne postavke, manjše vrednosti porabljenega materiala in neobraču-nane amortizacije odpisanih OS v temeljnih organizacijah z izgubo. Večji pa so stroški za porabljeno energijo, transportne storitve, investicijsko ter tekoče vzdrževanje delovnih sredstev, za reklamo in propagando ter za povračilo materialnih stroškov DSSS. - Dohodek je tako za 124 % višji kot lani. Rast dohodka je nekje usklajena s stopnjo inflacije, vendar nas to ne sme zadovoljiti. Vso potrebno skrb moramo posvetiti že prej omenjenim stroškom poslovanja in nad-planski slabi kvaliteti, ki je povzročila izpad dohodka v višini 782 mio din. Kvalitativni kazalci poslovanja vezani na ustvarjeni dohodek kažejo, da smo v povprečju komaj uspeli ohraniti lani doseženo izboljšanje poslovanja. - V strukturi delitve dohodka je opazen povečan delež prispevkov iz dohodka (+ 1,3) in znižan delež za OD in akumulacijo (-3,3 strukturne točke). Povprečni mesečni čisti osebni dohodki na delavca, izplačani v obdobju I. do IX. 87, so znašali 195,5 tisoč din. - Rezultati doslej omenjene problematike poslovanja je pozitivni finančni izid oz. ustvarjena akumulacija na nivoju DO v višini 261 mio din. Ustvarjeno je bilo 513 mio din akumulacije pri šestih temeljnih organizacijah od katerih je omembe vreden le rezultat TOZD Frite. Z izgubo pa sta poslovali dve temeljni organizaciji in sicer Radiatorji ter Kotli. Medtem ko smo v III. kvartalu uspeli UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din ELEMENTI Izvršitev Plan Izvršitev Indeks 1. 9. 86 1.9. 87 1.9. 87 3: 1 3:2 0 1 2 3 4 5 CELOTNI PRIHODEK 25.579.392 48.457.390 47.105.520 184 97 R4 SKUPAJ 20.011.001 34.358.504 34.440.647 172 100 PORABLJENA SREDSTVA 19.549.265 34.812.349 33.606.619 172 97 DOHODEK 6.030.127 13.645.041 13.498.901 224 99 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.328.625 5.243.053 5.671.577 244 108 ČISTI DOHODEK 3.701.502 8.401.988 7.827.324 211 93 Izguba na ČD 172.287 251.403 146 Del ČD za OD 3.401.191 7.471.042 7.284.226 214 97 Del ČD za stan. sklad 110.785 398.697 281.299 254 71 Ostanek za sklade (saldiran) 189.526 532.249 261.799 138 49 IZGUBA 229.406 251.403 Rezervni sklad 107.622 268.187 Sklad za druge potrebe 29.598 648 Poslovni sklad 281.712 244.368 IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA ELEMENTI Izvršitev Struktura Izvršitev 1-9/86 1-9/87 0 1 2 3 Povprečno število zaposlenih 2.992 3.002 Število delovnih dni 199 199 Število plačanih dni 205 205 1. Opravljene ure 3.580.069 73,7 3.577.885 - proizvodne 1.837.357 37,8 1.840.230 - režijske 1.742.712 35,9 1.737.655 2. Nadure 133.449 129.578 - proizvodne 99.198 98.904 - režijske 34.251 30.674 3. Neopravljene ure 1.145.998 23,6 1.178.121 - odmor 232.570 4,8 232.282 - državni prazniki 133.816 2,7 155.050 - redni letni dop. 422.832 9,1 453.977 - hranarina 318.324 6,6 31 2.854 - ost. plač. izost. 18.456 0,4 23.953 4. Refundacije 10.614 0,2 6.495 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavar. 22.187 0,5 18.027 6. Porodniška 89.397 1,8 109,198 7. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 10.067 0,2 6.042 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 4.858.332 100 4.895.768 SKUPNO ŠTEVILO UR 4.991.781 5.025.346 PROIZVODNJA v 000 din Izvršitev 1 . 9. 86 Plan 1. 9. 87 Izvršitev 1 . 9. 87 Indeks TOZD ton Vrednost Ton Vrednost Ton Vrednost 5 : 1 5:3 6:2 6:4 0, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 FRITE 5.815 2.047.045 6.028 4.445.394 5.862 4.184.570 101 97 204 94 POSODA 7.166 13.643.849 7.747 32.235.556 7.351 31.957.589 103 95 234 99 RADIATOR 3.366 2.749.612 3.157 5.395.745 3.022 4.815.224 89 96 175 89 KOTLI 2.415.648 5.003.694 4.181.796 173 89 ODPRESKI 2.524 1.364.384 969 1.186.949 970 1.228.928 39 101 90 104 ORODJARNA 502.871 1.233.122 1.444.348 287 117 KONTEJNER 5.899 1.645.698 6.141 3.516.611 5.579 3.496.234 94 91 213 100 VZDRŽEVANJE 2.066.717 3.785.642 4.070.927 197 108 ERC 139.394 271.955 309.230 222 114 SIT 668.117 1.026.428 1.305.872 195 127 SKUPAJ 24.770 27.243.335 24.042 58.101.096 22.784 56.994.718 92 95 209 98 INOVACIJSKA DEJAVNOST Obravnavani predlogi TOZD Novi predi. I M SP KP Tl Skupaj Gospodarska korist Nadomestila v din POSODA 43 1 7 15 4 27 25.287.463 1.030.670 ODPRESKI 1 2 3 253.351 32.085 KONTEJNER 43 1 9 2 12 3.544.500 232.430 RADIATORJI 10 1 11 4 4 20 3.350.619 273.430 KOTLI 3 5 5 3.562.236 146.643 FRITE 2 1 1 1 3 25.000.000 228.270 DSSS 8 6 6 ORODJARNA 5 2 2 1.277.400 110.670 VZDRŽEVANJE 2 2 408.000 37.310 ERC 26 22 22 30.787.500 689.205 SIT SKUPAJ 141 2 1 27 60 12 102 93.471.069 2.781.257 I - izum, M - model, SP - smiselni predlog, KP - koristni predlog, Tl - tehnične izboljšave. odpraviti izgubo v TOZD Od-preski, znižati izgubo v TOZD Kotli, se je izguba v TOZD Radiatorji povečala,v TOZD Emokontejner pa so se pojavile motnje v poslovanju, saj ni ustvaril akumulacije. V temeljnih organizacijah z izgubo oz., motnjami so že bili sprejeti predsana-cijski programi s predlogi ukrepov za njihovo odstranitev. Osnovni vzrok slabih rezultatov v omenjenih TOZD je, poleg tržne situacije in notranjih slabosti, dodatna obremenitev stroškov poslovanja zaradi revalorizacije družbenih sredstev. Zaradi tega se lahko celotna izguba pokrije na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o celotnem prihodku in dohodku, tj. v breme revalorizacijskih odhodkov. - O večini sprememb kvalitativnih kazalcev poslovanja in bilance stanja v primerjavi s stanjem 30. 9. in 31. 12. 86 smo že govorili. Naj ponovno opozorimo na zaskrbljajoč porast zalog, predvsem gotovih proizvodov, predvsem v letošnjem letu. Iz znanih razlogov otežene prodaje je najbolj opazen porast teh zalog v programu posode, radiatorjev in emokontejnerja. Poleg tega terjatve od kupcev še vedno hitreje naraščajo kot obveznosti do dobaviteljev, kar je posledica nepoenotenih plačilnih pogojev oz. finančne nediscipline. Poleg porasta zalog oz. izpada planirane prodaje ter porasta neto terjatev, je vplival na poslabšanje likvidnosti tudi neto odliv sredstev na račun obresti in tečajnih razlik v skupni višini 3.640 mio din. Slednje nas opozarja na še vedno veliko odvisnost od tujih virov, kot posledico neakumulativnosti v preteklih letih, ne glede na dejstvo, da smo uspeli v enem letu dodatno zvišati strukturni delež lastnih virov poslovnih sredstev iz 28 % na 38 %. - Posebej velja omeniti precejšen porast inovacijske dejavnosti, saj je bilo v letošnjem letu danih 141 novih predlogov, medtem, ko je bilo v enakem obdobju lanskega leta le-teh 79. Gospodarska korist je dosegla 93,5 mio din, kar je približno za 200 % realno več kot v enakem lanskem obdobju. Najuspešnejši predlogi so povezani s spremembami na stroju za nanašanje emajla na pokrove, dvoročnega vklopa na varilnih strojih, tehnologije v vlačilnem od- ZAPOSLENOST a) Stanje zaposlenih b) Fluktuacija Stanje zaposlenih 31.12. 1986 Prišli v obdobju Odšli v obdobju Stanje zaposlenih 30. 9. 1987 c) Planirano število zaposlenih - povprečno plan. št. zap. - dejansko štev. zaposl. Indeks delku, konstrukcije in montaže naprave na ograjo kotla, konstrukcije novega stroja za varjenje vzdolžnih zvarov, izboljšave kvalitete frit in usposobitve terminalov PAKA. V DO EMO smo v letošnjem letu z namenom pospešitve inovacijske dejavnosti, uvedli stimulativnejše nagrajevanje koristnih predlogov in pristopili k širši animaciji zaposlenih. Kljub poslabšanim pogojem poslovanja smo v letošnjih devetih mesecih dosegli vrsto pozitivnih premikov, predvsem na področju zunanjetrgovinske menjave ter inovacijske dejavnosti, uspeli smo povečati del poslovnega sklada za obratne namene in s tem izboljšati strukturni delež lastnih virov poslovnih sredstev, upoštevati družbene usmeritve na področju delitve čistega dohodka in ne nazadnje, ohraniti pozitivni fi- 3012 225 219 3018 2992 3002 100 30. 9. 86 31. 12. 86 31.3. 87 30. 6. 87 30. 9. 87 5:1 Indeks 5:2 5:3 5:4 1 2 3 4 5 3000 3012 3011 2982 3018 101 100 100 101 nančni rezultat. Ker pa s tem ne moremo biti zadovoljni je nujno potrebno vložiti dodatne napore v izvajanje sprejetih sanacijskih ukrepov iz leta 1986, predsanacijskih ukrepov v temeljnih organizacijah z izgubo v letošnjem letu in sprejetih ukrepov v zvezi z izboljšanjem likvidnosti DO. Ukrepi se nanašajo na zahteve po zniževanju deleža slabe kvalitete, tekoči izterjavi neplačane realizacije, obvladovanju višine zalog, boljšem koriščenju kapacitet, hitrejšem prilagajanju zahtevam trga, poenotenju plačilnih pogojev, sprotnem prilagajanju cenovne politike inflacijskim gibanjem, hitrejšem uvajanju novih proizvodov, boljšem koriščenju kadrovskih potencialov, ustreznejši prilagodit- vi novemu obračunskemu sistemu in še posebej zniževanju materialnih stroškov, stroškov za investicijsko in tekočo vzdrževanje delovnih sredstev, za porabljeno energijo in transportne storitve, za režijska dela, oz. z drugimi besedami povedano, potrebno je varčevanje na vsakem delovnem mestu. Zavedati se moramo, da lahko le s prizadevanjem vseh zaposlenih, dosežemo kvalitativni preskok v uspešnosti poslovanja, se dvignemo nad povprečje panoge in si zagotovimo hitrejši razvoj. V nasprotnem primeru nas bodo tržne razmere prisilile v omejevanje obsega poslovanja, kar pomeni omejitve tako v kadrovski ko vseh ostalih poslovnih funkcijah. IZGUBA ZARADI SLABE KVALITETE v 000 din TOZD PROGRAM PROIZVODNJA Od tega % slabe Izguba slaba kvalitete nad planom Enota Skupina kvaliteta slabe kvalitete FRITE trite kg 5.862 9 0,16 4.279 reklamacije POSODA alu-program ton 194 3,4 0,2 4.874 emajlir. posoda ton 5.353 909,0 17,0 670.610 sanitarije ton 1.547 80,5 0,5 5.687 reklamacije 3.418 izmet 55.000 SKUPAJ 739.589 RADIATORJI reklamacije emocentral kom. 6.314 56 0,89 trika ton 793 10 1,26 emoterm ton 596 44 7,38 EOR ton 197 2 1,06 98 styria kom. 455 46 10,11 2.107 SKUPAJ 2.205 KOTLI reklamacije 2.327 ORODJARNA reklamacije 13.327 ODPRESKI kolesa kom. 9.946 29 0,29 odpreskl ton 680 3 0,44 reklamacije 16.222 KONTEJNER reklamacije 3.818 SKUPAJ 781.767 STROŠKI v 000 din ELEMENTI Izvršitev Plan Izvršitev indeks 1.9. 86 1.9. 87 1. 9. 87 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabljene surovine in ma- terlal 11.330.440 18.238.006 18.671.661 154 91 - odstop plan. cen - 573.992 -2.107.837 Porabljena energija 872.556 1.464.935 1.655.407 190 113 Transportne storitve 155.021 299.297 324.895 209 108 Stroški za vars. pri delu 130.503 274.462 249.048 191 91 Amortiz. po pred. stopnji 813.000 1.551.887 839.784 103 54 Povrač. na delo In z dela 69.401 126.687 145.989 210 115 Izdatki za prehrano delav. 153.140 547.246 433.735 283 79 STROŠKI R4 SKUPAJ 20.012.057 34.358.504 34.444.029 172 100 PRIMERJALNI KAZALNIKI ZA OBDOBJE 1.-9. 1987 ELEMENTI 1. 9.86 Frite 1. 9. 87 Indeks 1. 9. 86 Posoda 1.9. 87 Indeks 1.9. 86 Radiatorji 1.9. 87 Indeks 1.9. 86 Kotli 1.9. 87 Indeks Celotni prihodek v 000 din 2.878.448 4.699.931 163 8.701.930 16.794.427 193 2.433.618 3.930.364 162 3.140.594 6.218.659 198 Dohodek v 000 din 758.023 868.363 115 1.981.667 5.312.088 268 329.220 550.066 167 201.419 1.014.812 504 Čisti dohodek v 000 din 525.586 483.136 92 1.153.871 2.986.175 259 179.313 230.486 128 - 332.959 - Ustvarjena akumulacija 222.050 239.723 108 8.896 183.959 - 2.879 - - _ - - Izguba v 000 din - - - - - - - -118.645 - 229.406 132.757 58 Dohodek na delav. v din 10.106.973 11.132.859 110 1.529.064 4.111.523 269 2.083.670 3.416.559 164 - - - ČD na delavca v din 7.007.813 6.194.051 88 890.332 2.311.281 260 1.134.892 1.431.590 126 _ _ _ OD in sred. SP delavca v din 4.009.640 3.120.679 78 880.750 2.062.234 234 1.116.670 2.203.242 197 926.275 1.716.284 185 Ustvar. akumulacija delav. v din 2.960.667 3.073.372 104 6.843 142.383 - 18.222 _ - _ _ _ Povpreč. štev. zap. na podi. vkalk. ur 75 78 104 1.296 1.292 100 158 161 102 186 194 104 ELEMENTI 1.9. 86 SIT 1.9. 87 Indeks 1. 9. 86 Odpreskl 1. 9. 87 Indeks 1. 9. 86 Orodjarna 1. 9. 87 Indeks Emokontejner 1.9.86 1.9.87 Indeks Celotni prihodek v 000 din 675.798 1.310.653 _ 1.589.018 1.368.656 86 515.504 1.426.708 _ 1.889.821 3.157.559 167 Dohodek v 000 din 213.7Ž8 340.137 - 275.020 301.651 109 273.312 667.560 - 468.244 901.476 192 Čisti dohodek v 000 din 153.959 214.514 - 172.726 182.986 106 173.073 408.238 - 257.971 442.094 171 Ustvarjena akumulacija Izguba v 000 din 39.271 2.377 - 45.906 28.021 61 4.619 34.321 - 40.355 - - ČD na delavca v din 2.405.610 3.250.212 - 1.676.951 3.101.458 185 1.430.355 3.116.320 _ 1.441.179 2.326.810 161 OD in sred. SP delavca v din 1.719.656 3.057.484 - 1.231.262 2.626.525 213 1.392.181 - - 1.215.732 2.326.810 191 Ustvar. akumulacija delav. v din 613.609 36.015 - 446.689 474.932 106 38.438 261.992 - 225.447 _ _ Povpreč. štev. zap. na podi. vkalk. ur 64 66 - 103 59 52 121 131 - 179 190 106 ELEMENTI Vzdrževanje 1. 9. 86 1.9. 87 Indeks 1. 9. 86 ERC 1.9. 87 Indeks 1. 9. 86 DSSS 1.9. 87 Indeks 1.9. 86 DO EMO 1.9. 87 Indeks Celotni prihodek v 000 din 2.149.108 4.137.337 193 139.411 309.772 222 1.466.143 3.751.454 256 25.579.393 47.105.520 184 Dohodek v 000 din 487.498 975.789 200 78.162 195.435 250 963.834 2.371.524 246 6.030.128 13.498.901 224 Čisti dohodek v 000 din 330.435 605.156 183 52.540 128.740 245 759.145 1.812.842 239 3.701.502 7.827.324 211 Ustvarjena akumulacija 19.500 531 3 4 7.097 23.623 333 - - - 389.334 512.555 132 Izguba v 000 din - - - - - - - - - 229.406 251.403 110 ČD na delavca v din 1.544.089 2.763.269 179 1.811.724 4.439.310 245 1.411.050 3.208.570 227 1.249.241 2.623.098 210 OD In sred. SP delavca v din 1.428.215 2.760.845 193 1.609.741 3.444.448 214 1.411.050 3.049.556 216 1.195.266 2.441.095 204 Ustvar. akumulacija delav. v din 91.121 2.425 2 104.931 814.586 776 - - - 131.399 171.768 131 Povpreč. štev. zap. na podi. vkalk. ur 214 219 -102 29 29 100 538 565 105 2.963 2.984 101 Srečanje jubilantov Za prijetno počutje naših jubilantov dela so že takoj na začetku poskrbeli člani godbe na pihala Iskrene čestitke ob jubileju in še veliko delovnih uspehov Jubilante je obiskal ob mizah direktor delovne organizacije Franci Gazvoda, z njimi pokramljal o tem in onem, vsem pa na koncu zaželel obilo osebnega zadovoljstva ter, da bi tudi v bodoče s skupnimi močmi dosegali čimboljše delovne rezultate Ob podelitvi so slavljencem čestitali predsednik delavskega sveta DO Adi Ko-zovinc, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikata DO Slavko Adamič, pomočnik glavnega direktorja za področje kadrov, organizacijo in poslovno informatiko Radovan Štajn-pihler in glavni direktor DO Franci Gazvoda. Po končanem uradnem delu, oziroma podeljevanju je sledila še skromna zakuska oziroma tovariško srečanje. Oglasili so se vedri zvoki, jubilanti so zaplesali in pokramljali, skratka dvorano je zajelo vedro in prijetno vzdušje. Letošnje srečanje delovnih jubilantov je za nami, ostali pa so spomini na prijetno preživeto popoldne med dolgoletnimi sodelavci. V. K. V jedilnici obrata družbene prehrane je bilo v petek, 27. novembra svečano. Natančno 344 je bilo letos tistih emovcev, ki so slavili delovne jubileje. Poleg jubilantov in tistih, ki so prejeli po- sebna priznanja delavskega sveta DO, so se srečanja udeležili tudi predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, vodstev TOZD in vodstva delovne organizacije. V uvodnem delu je zbranim jubilantom spregovoril glavni direktor delovne organizacije, ki je med drugim posebej poudaril pomen njihovega dela za celoten kolektiv, njihov prispevek k razvoju delovne organizacije in dolgoletno pripadnost našemu kolektivu. Sledila je slovesna podelitev nagrad, oziroma priznanja našim sodelavkam in sodelavcem za deset, dvajset, trideset in več let zvestobe naši delovni organizaciji, oziroma za vse tisto, kar so v vseh teh letih storili za razvoj in napredek EMA. Letošnjih jubilantov, ki so slavili deset, dvajset, petindvajset, trideset in več let dela je bilo kar 344 Brez plesa in prijetnega vzdušja tudi tokrat ni šlo 27. november je bil tudi letos dan, ki smo ga namenili našim jubilantom. Srečanje je bila enkratna priložnost za pogovor o prehojeni poti, o večkrat težkih trenutkih, ki jih je delovna organizacija preživljala in o uspehih, ki jih v preteklosti tudi ni bilo malo Priznanje, ne glede na to ali je pismeno ali zlati znak ali kaj podobnega, je skromna oddolžitev in zahvala za leta in desetletja vestnega dela, za vzorno opravljanje delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih nalog Ob podelitvi so slavljencem čestitali predsednik delavskega sveta Adi Kozovinc, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikata DO Slavko Adamič, direktorji TOZD, pomočnik glavnega direktorja za področje kadrov, organizacije in poslovne informatike Radovan Štajnpihler in glavni direktor delov- ne organizacije Franci Gazvoda Podeljena priznanja delovne organizacije Na svečanosti organizirani v čast našim delovnim jubilantom so bila podeljena tudi pismena priznanja s katerimi je delavski svet naše delovne organizacije nagradil enajst naših zaslužnih sodelavcev za leta in desetletja vestnega dela, za vzorno opravljanje delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih nalog. Pismena priznanja za izjemne delovne dosežke, ki so rezultat trajnega in nadpovprečnega prizadevanja in imajo velik pomen za našo delovno organizacijo so letos prejeli: Horvat Leopold, Pinter Jože, Žmder Helena, Hempt Drago, Štante Franc, Maček Franc, Murko Slavko, Božič Franc, Krivec Jože, Kozovinc Adi in Kukovič Silvo. PREDSTAVLJAMO VAM PREJEMNIKE LETOŠNJIH PRIZNANJ DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE. Franc Božič Franc Božič (24. 1. 1940) -TOZD Orodjarna - pismeno priznanje Zaposlen v EMO od septembra 1957 v TOZD Orodjarna na delih in nalogah orodjarska opravila. S svojim prizadevnim delom na delovnem mestu in s svojo aktivnostjo v samoupravnih organih, kakor tudi zaradi izjemnega čuta odgovornosti, si je ustvaril zaupanje med sodelavci, saj so njegove bogate dolgoletne izkušnje, kakor tudi strokovno znanje izredno dragocene za naš kolektiv. Leopold Horvat VK strojni ključavničar, zaposlen v naši delovni organizaciji od 1.9. 1964. V tem času se je spoprijemal s številnimi in najrazličnejšimi deli in nalogami strojnega ključavničarja na vseh stopnjah zahtevnosti in si pridobil vrsto dragocenih izku- Leopold Horvat (13. 6.1949) -TOZD Posoda, obrat kovinske predelave - pismeno priznanje šenj. Od leta 1980 dalje vodi oddelek vlačilnice in večstopenjske stiskalnice v obratu kovinske predelave TOZD Posoda. Odlikuje se kot dober organizator dela, kar se kaže v zglednem izvajanju planske discipline in kot dober sodelavec, ki svoje delo opravlja vestno in marljivo, s polno mero odgovornosti in čuta do dela. Ob akciji »Inventivni zvezek«, ki je potekala v letošnjem letu, je oddelek, ki ga vodi predvsem po njegovi zaslugi, zasedel prvo mesto. Za svoje dolgoletno in uspešno delo na inovacijskem področju je leta 1982 prejel tudi posebno priznanje. Ob vsem delu in opravljanju zadolžitev na delovnem mestu pa že vrsto let opravlja številne funkcije v samoupravnih organih TZD in DO. S svojim ustvarjalnim delom je doprinesel pomemben delež pri razvoju delovne organizacije. Jože Krivec Jože Krivec (12. 4. 1947) -TOZD Kotli - pismeno priznanje Zaposlen v naši delovni organizaciji od 8. 12. 1970. V tovarni energetske opreme v Šentjurju, kjer opravlja dela in naloge »specialistično varjenje tlačnih delov« je v svoji delovni sredini cenjen kot delavec z izjemnim čutom odgovornosti do dela. Predstavlja vzor ostalim delavcem v skupini, saj je dober tovariš in prijatelj, ki vedno in vsakomur ponudi svojo pomoč, bodisi da gre za nasvet ali praktično pomoč pri varjenju ali pri drugih opravilih, ki se nanašajo na izgradnjo kotlov. Prenašanje znanja so prav gotovo vrlina človeka, ki mu je samoljubje tuje in iracionalna stvar. Franc MAČEK Franc Maček (1. 10. 1935) -TOZD Vzdrževanje - pismeno priznanje Zaposlen v naši delovni organizaciji od 1. 9. 1952. leta kot strojni ključavničar, sedaj kot delovodja strojne delavnice TOZD Vzdrževanje in energetika. Ves čas zaposlitve v naši tovarni je zvest svojemu poklicu in je s svojimi inventivnimi predlogi in idejami kreator številnih novih metod na področju tehnologije in modernizacije postopkov pri popravilih in obnovi strojnega parka v EMO. Kot delovodja je korekten in dosleden, priljubljen pri svojih prijateljih in sodelavcih. Redoljubnost, resnica in pošten odnos do dela so njegov življenjski moto. Silvo KUKOVIČ Zaposlen v naši delovni organizaciji od 1961. leta. Kot mlad in prizadeven delavec je kmalu napredoval do vodje skupine v emajlirnici TOZD Posoda, kjer je delal Silvo Kukovič (18. 11. 1943)-TOZD Frite - pismeno priznanje na pripravi emajlov. Na teh delih je ostal 8 let, pri tem pa si je seveda pridobil dragocene izkušnje. Leta 1978 je pričel v TOZD Frite opravljati tehnološka dela in se izkazal kot izredno uspešen pri reševanju reklamacij ter uvajanju novih frit in emajlov v proizvodne obrate naših kupcev doma in v tujini. V svoji delovni sredini je cenjen kot delavec z izjemnim čutom odgovornosti do dela. Pri opravljanju zadanih nalog je zelo prizadeven in zainteresiran za čimhitrejše in čimkvalitetnejše reševanje problemov s katerimi se spopada. Z ozirom na dolgoletne izkušnje pristopa k delu zelo samozavestno in samoiniciativno, rezultati njegovega dolgoletnega truda oziroma kvalitetnega dela pa se kažejo tudi v povečanju našega izvoza frit, oziroma v dobrem poslovnem rezultatu TOZD. Helena ŽNIDER Helena Žnider (1. 4. 1943) -TOZD Posoda, obrat emajlirni-ca - pismeno priznanje V naši delovni organizaciji se je zaposlila 1.10. 1961. Kot marljiva in prizadevna delavka je že po enem letu napredovala in postala na-nosilka emajla. To zahtevno in težko delo je opravljala več kot 20 let. Sedaj opravlja dela in naloge pri pripravi emajla za nanašanje. Vseskozi je aktivna tudi v samoupravnih organih TOZD in DO, sodeluje pa tudi pri Prostovoljnem gasilskem društvu EMO. Med sodelavci je cenjena in uživa velik ugled. Franc Stante (31. 8. 1943) -TOZD Servis in trgovina - pismeno priznanje Jože Pinter (26. 2. 1942) -TOZD Posoda, obrat emajlirni-ca - pismeno priznanje Strojni tehnik, zaposlen v naši delovni organizaciji od 15. 1. 1965. V tem času je opravljal vrsto del in nalog. Pričel je v oddelku montaže, nato prešel v tehnologijo na področju priprave embalaže, kjer je bil izredno uspešen in je uveljavil tudi vrsto inovacij, sedaj pa vodi oddelek montaže in embaliranja v obratu emajlirnica TOZD Posoda. Ob vsem delu in opravljanju zadolžitev na delovnem mestu pa je vseskozi izredno angažiran tudi na področju samoupravljanja v naši DO, na terenu pa je aktiven v kulturno prosvetnih društvih. Franc ŠTANTE Zaposlen v naši delovni organizaciji od 11. 7. 1958. V začetku ga je pot vodila skozi vrsto 'delovnih procesov v naši tovarni, od leta 1978 dalje pa opravlja dela in naloge serviserja v TOZD Servis in trgovina. Pri delu je izredno prizadeven in obvlada tudi zelo komplicirana servisna opravila. Delo opravlja vestno in natančno, ter jena terenu pri strankah ugleden predstavnik DO. Kljub terenskemu delu je aktiven tudi v samoupravnih organih in samoupravnih oz. sindikalnih delovnih skupinah. Med sodelavci si je ustvaril zaupanje, saj so njegove bogate izkušnje kakor tudi strokovno znanje izredno dragocene za naš kolektiv. Slavko MURK Slavko Murk (27. 6. 1960) -TOZD Orodjarna - pismeno priznanje skozi vrsto delovnih procesov, saj je opravljal številna zahtevna dela in naloge. V vseh sredinah, kjer je delal, je pokazal izredno prizadevnost in se razvil v vrhunskega strokovnjaka, ki izredno kvalitetno obvladuje tudi poslovodsko in poslovno področje. V razmeroma kratkem času vodenja TOZD Servis in trgovina je poskrbel za ureditev poslovnih prostorov, parkirišča, obnovo voznega parka, izboljšanja opreme in orodja serviserjev. Skratka ima pomemben delež zaslug v zvezi z modernizacijo TOZD, predvsem pri ADI KOZOVINC Adi Kozovinc (2. 5. 1941) -DSSS, Področje materialne oskrbe - pismeno priznanje Pravnik, zaposlen v Področju materialne oskrbe DSSS, na delih vodje po-slovnice repromateriala. V EMO je zaposlen od leta 1965 dalje. V vsem tem času se je spoprijel z vrsto različnih del in halog, saj ga je pot vodila skozi različne sredine in različne delovne procese v naši tovarni. Opravljal je dela in naloge v metalurškem laboratoriju službe kontrole kvalitete, v času od 1981 do 1986 je opravljal delo sekretarja samoupravnih organov, sedaj pa že dve leti uspešno vodi poslovnico repromateriala v službi nabave. Svoje delo vseskozi opravlja vestno in dosledno, saj ga odlikujejo resnost pri opravljanju nalog, dobri tovariški odnosi, pripravljenost pomagati sodelavcem, samoiniciativnost. Veliko je prispeval k uveljavljanju določil zakona o združenem delu v praksi, predvsem pa velja izpostaviti njegovo dolgoletno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Skratka je dober delavec, sa-moupravljalec in izreden tovariš v svojih ustvarjalnih letih, z dušo in telesom predan svojemu delu in našemu kolektivu. KV orodjar, zaposlen v naši delovni organizaciji v TOZD Orodjarna od 1. 8. 1978 na delih in nalogah orodjarska opravila. Kljub svoji mladosti in kratki delovni praksi si je pridobil sloves prizadevnega in cenjenega sodelavca. Ustvarjalnost in angažiranost se pri njem izražata s hitrim in sprotnim razreševanjem tekoče problematike pri izdelavi orodij, pri njihovem osvajanju in uvajanju v proizvodnjo. Njegova iznajdljivost in delovne izkušnje se kažejo v praksi v kvalitetnem izpolnjevanju delovnih nalog. Je izredno priljubljen med sodelavci, sicer pa vzoren in sočuten tovariš in prijatelj, ki nikoli ne stoji ob strani, kadar je komu potrebna pomoč. Drago HEMPT Zaposlen v TOZD Servis in trgovina na delih in nalogah vodje TOZD. V naši delovni organizaciji je zaposlil 1.10.1963. V n času ga je pot vodila Drago Hempt (18. 2. 1939) -TOZD Servis in trgovina - pismeno priznanje izboljšanju delovnih pogojev, kar je bil v servisni službi vseskozi velik in nerešljiv problem. Kot vodja, oziroma direktor TOZD je dokazal, da v celoti obvladuje problematiko vodenja, kar je razvidno tudi iz ugodnih rezultatov poslovanja TOZD. TO JE TO Del tovarniškega okolja so zelenice. Čemu so namenjene, bi bilo verjetno odveč pojasnjevati. Zapišemo pa lahko zakaj jih ne bi smeli uporabljati, pa jih nekateri kljub temu. V zadnjem času je na žalost med nami vse več sodelavcev, ki jih uporabljajo tudi za parkiranje svojih vozil. Kdo so ti najbolj vztrajni, boste lahko ugotovili s pričajočih fotografij, saj verjetno dobro poznate »grešna« vozila pa tudi njihove lastnike. Običajen odgovor za takšno početje je, da drugje pač ni bilo prostora. Vendar pa temu ne moremo verjeti in jim lahko le zastavimo vprašanje: »Ali je res potrebno tako, ali ne gre drugače?« Zakaj tako? Odprta zahodna magistrala V petek, 27. novembra 1987 je bil odprt še zadnji odsek hitre ceste skozi mesto, ki je tako povezal že zgrajena odseka med Teharjem in Medlogom. Zadnji odsek ima štiri vozne pasove, vmesno zelenico in vse pripadajoče elemente sodobne, hitre ceste. Cesta je bila zgrajena v rekordnih štirih mesecih in bo omogočila tekoč promet, brez zastojev, kar je gotovo izredno pomembno tudi za mnoge izmed naših sodelavcev, saj jo bodo lahko s pridom uporabljali pri prihodu oziroma odhodu z dela. Slovesnosti ob otvoritvi nove magistrale so se udeležili tudi predstavniki naše delovne organizacije, manjkala pa ni tudi naša godba na pihala, ki je s svojim izvajanjem precej popestrila otvoritveno svečanost. Sicer pa je naša godba na pihala v zadnjem času že tako postala stalen gost takšnih in podobnih prireditev. Pa naj še kdo reče, da naši godbeniki niso sila. Na slovesnosti ob otvoritvi nove zahodne magistrale je zaigrala tudi naša godba na pihala Aktivni odmor med delom Zveza sindikatov Slovenije je pobudnik za večjo organiziranost vsakodnevne športnorekreativne dejavnosti zaposlenih, kamor nedvomno sodi aktivni odmor med delom. Zaradi vedno večje specializacije proizvodnega procesa se pri opravljanju del pojavljajo isti gibi, ki pri delavcih pozvročajo psihofizične težave, ki jih lahko omilimo z dobro programiranim aktivnim odmorom. Medicina razpolaga z mnogoštevilnimi podatki, kateri ukazujejo na to, da telesno aktivne osebe živijo dlje in bolje. Telesna aktivnost ima preventivni in terapevstki značaj za niz bolezni, dviguje delovno sposobnost posameznika in menja njegovo kvaliteto življenja. Zaradi modernega načina življenja bi morala telesna aktivnost biti naš vsakdan oz. naša potreba. Tega se zaveda le malokdo. Že antični zdravnik Klavdij Galen je dejal: »delo je najboljši zdravnik, ki nam ga je dala narava in je za človekovo srečo odločilnega pomena.« Časi, ko je sodilo telesno delo k načinu vsakdanjega življenja pa so minili. Ogrožajo nas obolenja civilizacije kot so: obolenja srca in ožilja, gibal, bolezni endokrinih žlez, presnove in duševne motnje, številne poškodbe in maligna obolenja. Pri delu se vse bolj pojavljajo statične obremenitve in ponavljajoča gibanja. Delo na tekočih trakovih je na sedanji stopnji mehanizacije in organiziranosti proizvodnje skoraj nepogrešljiv način za doseganje čimvečje proizvodnosti in ekonomskih uspehov. Delo v prisilni drži obremenjuje samo določene skupine mišic in sklepov, takšno delo prav tako utruja čutila in živčne centre v možganih. Marx je v svojem Kapitalu rekel, da je obdobje velike industrije samo povečalo index profesionalnih obolenj delavcev. Kronične degenerativne bolezni so v zadnjih letih prodrle v sam vrh patologije prebivalstva. Predvsem je opaziti porast bolezni kosti in gibal, ki povzročajo veliko odsotnost z dela. Pri proučevanju invalidnosti je opaziti, da so kronične degenerativne bolezni kar v 86 % vzrok delovne invalidnosti. Kar35 % delovnih ljudi z sedečim delom in 47 % fizičnih delavcev toži za bolečinami v hrbtenici. Vse te bolezni so povezane v največji meri z nefiziološkimi prisilnimi držami delavcev, pri sklanjaju, dvigovanju in prenašanju bremen. Moramo se zavedati, da obolenja gibal niso samo problem za prizadetega posameznika, ki je dolgo časa v bolniškem staležu ali na zdravljenju, ampak predstavljajo ta obole- nja tudi ekonomsko negativne posledice. Čeprav je Ramazzini že leta 1700 postavil temelj nauke o profesionalnih obolenjih je bilo potrebno še 200 let, da se je pričelo gledati na obolenja z drugega aspekta, to je preventivnega. Šele 1884 se je pojavil prvi »Zakon o zaščiti na delu« s postavljenimi nalogami za medicino dela. Te naloge so naslednje: 1. Pravilna ocena delovne sposobnosti in razporeditev delavcev na odgovarjajoča delovna mesta; 2. Zaščita delavcev od bolezni, ki so posledica slabih delovnih pogojev; 3. Zaščita od nevarnosti na delu; 4. Prilagoditev dela človeku in vsakega človeka njegovemu poslu; 5. Določitev mer zdravljenja in rehabilitacije poškodovanih in obolelih. Tako določene naloge zahtevajo interdisciplinarno dejavnost. Vidno mesto bi v tem prostoru morala najti sredstva telesne kulture oz. kineziologije kot njene znanosti v smislu pre- ventivne dejavnosti. Mere moramo preduzeti takrat, ko so spremembe organizma še reverzibilne. Misel, da bi se moral vsakdo krepiti in razgibati s telesno vadbo je prvi skušal uveljaviti danski higienik J. P. Muller, ki je leta 1904 sestavil program gimnastičnih vaj v knjigi »Moj sistem«. Nedvomno nam je danes telesna vadba še bolj potrebna kot v časih J. P. Mullerja. Bolj kot kdajkoli v zgodovini človeštva smo potrebni gibanja, zato je pozdravljena sleherna pobuda aktivnosti. Danes v sistemu preventivnih mer zavzemajo vidno mesto organizirani medicinski programirani odmori - MPO in programirani aktivni odmori med delovnim časom - PAO. Žal ta stvar pri nas še vedno ni naletela na tako rodovitna tla kot bi si želeli. Praksa je pokazala, da PAO-ji zmanjšujejo število spontanih pavz, osnovni cilj pa je definiran: a) s poboljšanjem subjektivnega počutja delavcev b) z odklanjanjem subjektivnih težav, ki so posledica dolgotrajnega monotonega dela c) s povečanjem efektivnosti dela d) z zmanjšanjem števila spontanih pauz e) s povečanjem produktivnosti. Namen vaj, ki je postavljen v pauzah, ki naj nebi trajale dlje kot 15 minut je usmerjen na: - povečanje kardiovaskular- Aktivnost v vrstah ZK Volilno programske konference osnovnih organizacij zveze komunistov v naši delovni organizaciji Do konca decembra se bodo v vseh OOZKS v naši delovni organizaciji zvrstile volilno programske konference. Osrednja vsebina dnevnega reda bo seveda posvečena obravnavi poročila o delu organizacije, njenega vodstva in članov v minulem obdobju, programu dela v prihodnje ter v nekaterih osnovnih organizacijah tudi izvolitvi novega vodstva. Seveda pa bodo komunisti spregovorili tudi o sedanji gospodarski situaciji in položaju v katerem se nahaja naša delovna organizacija oziroma podali oceno družbenopolitičnih, samoupravnih, družbenoekonomskih in varnostno političnih razmer v okolju kjer delujejo. REFERENDUM USPEL V nedeljo, 22. t. m. so Celjani ob izredno visoki udeležbi (89,9 %) glasovali o ponudenem programu 4. samoprispevka v korist pospešene posodobitve bolnišnice. Referendumski izid je potrdil upravičenost programa, saj se je zanj izreklo 55,61 % glasovalcev. Proti so bili le v 3 do 25 KS in sicer v Gaberju (49,54%), Vojniku (46,86%) ter Šmartnem v R. dolini (48,39 %). Protiinflacijski ukrepi terjajo naglo prilagajanje Pregovor »pohitimo počasi« tokrat ne pride v poštev. Treba je hiteti kar se da. Hitro moramo reagirati na nastalo situacijo, katere posledice utegnejo biti izjemno globoke in boleče. Zato moramo že sedaj razmišljati tudi za naprej, in sicer o situaciji, ki bo nastala po napovedanem 6-mesečnem obdobju. Protiinflacijski program je predvsem zbir načelnih usmeritev. Ocen, kaj bodo prinesli omejevalni ukrepi, še ni mogoče ponuditi. Malodušje, ali celo obnašanje »morali bi, pa ne bomo« nam bo najmanj koristilo. Za odločilne spremembe se bo treba še izboriti. Edini recept je: brez omahovanja izpolniti predpisano in sproti popravljati, kar se ne bo izkazalo kot dobro. Tudi v sindikalnih organizacijah si moramo odločno prizadevati za takšno motiviranje delavcev, da bodo upoštevali protiinflacijske usmeritve. Ne z varljivimi obljubami, pač pa z njihovim vključevanjem v takšne aktivnosti, ki bodo kolikor največ bo to mogoče, omilile povečan stroškovni udar. In prav tega ne bo mogoče prenesti brez popolnega izkoristka vseh notranjih rezerv in odločnejšega vstopa na tuja tržišča. ZAVEDAMO SE TEŽAV, ZATO NAPNIMO VSE SILE ZA URESNIČITEV GOSPODARSKEGA NAČRTA nega in respiratornega sistema - aktiviranje neobremenjene muskulature nog in telesa - relaksakcija statično obremenjene muskulature vrata in hrbtenice kot tudi dinamično obremenjene muskulature prstov rok in podlahti - ohranitev pravilne telesne drže - povečanje aktivnosti goblji-vosti zglobov - razbramenitev centralnega živčnega sistema, - subjektivno dobro počutje in motivacija za delo. Program vaj obsega več kompleksov z 6-7 vajami, ki imajo korektivno kompenzatorni karakter katere pokrivajo celotni lokomotorni sistem. Vaje so prilagojene delavcem oz. skupini z tipičnimi delovnimi mesti: a) delovna mesta pri katerih prevladuje statična obremenitev in kjer se delo opravlja v sedečem oz. stoječem položaju b) delovna mesta pri katerih prevladuje dinamično mišično delo z: - srednjo intenziteto - večjo intenziteto c) delovna mesta pri katerih so oteženi delovni pogoji zaradi neadekvatne fizikalne okolice. Če bi analizirali vsako od navedenih skupin in podskupin, bi lahko utrdili določene specifičnosti. Zaradi tega se v programu PAO-ja koristijo takšni položaji in takšne vaje, da se aktivirajo tisti deli telesa in tisti organski sistemi, ki pri delu niso angažirani. Večina raziskovanj iz področja aktivnega odmora pri nas in zunaj naše zemlje je potrdila, da telesna vadba v delovnem procesu pozitivno vpliva na sub- jektivni občutek, osebno zadovoljstvo, povečanje motivacije za delo in osvežitev. V kolikor ni bila večja proizvodnja oz. kvantiteta dela je bila večja in uspešnejša kvaliteta dela. Programirani aktivni odmor v procesu je odvisen od strokovnega postavljanja in izvedbe, ki je mora realizirati skupina strokovnjakov v timskem delu: zdravnik spec. medicine dela, industrijski psiholog, prof. telesne kulture oz. kineziolog, socialni delavec, strokovnjak za varstvo pri delu in tehnolog. Njihovo delo mora biti sestavni del organizacije dela vezan za napredek proizvodnje in večjo delovno storilnost. Programirani aktivni odmor ni samo zabava in razvedrilo prepuščeno sindikalni ali športni organizaciji, zato je nujno, da so nosilci akcije najodgovornejše strukture delovne organizacije katera bo izvajala aktivni odmor. Topole Brigita prof. telesne kulture Analiza izvajanja sanacijskih ukrepov V nadaljevanju podajamo analizo izvajanja sanacijskih ukrepov po posameznih področjih poslovanja. Sanacijske ukrepe, ki smo jih sprejeli zaradi poslovanja z izgubo v letu 1985, smo ob priliki sprejetja plana za leto 1987 revidirali. Področje razvoja in investicij Investicijska vlaganja Investicijska vlaganja potekajo po razpoložljivih finančnih sredstvih. Omejitev za investicijska vlaganja je zakonski predpis o vlaganju v negospodarske investicije. Z ozirom na razpoložljive finančne vire pa je omejitev likvidnostna situacija naše delovne organizacije. Kljub temu se izvajajo naslednja dela: - pripravljalna dela za izgradnjo tovarne frit, - uvajanje v proizvodnjo boutique posode, - pripravljalna dela za zamenjavo električne peči s plinsko pečjo, - investiranje v ostale TOZD poteka po dinamiki, razen v DSSS zaradi zakonskih omejitev in interne zamrznitve neproizvodnih investicij. Inovacijska dejavnost Inovacijska dejavnost se je močno povečala, kar je razvidno iz podane tabele: Štev. predlogov Gospodarska korist I—XII - 1986 79 din 22,8 mio. I—IX - 1987 141 din 93,5 mio. Razvoj novih izdelkov Razvojne naloge za vse programe potekajo po predvidenem planu razvoja. Za vse razvojne programe so v izdelavi predprojekti in sicer za: -Toplotno tehniko (široka potrošnja) so že izdelani. - Emajlirstvo-posoda bodo končani do konca novembra letos. -Transportno tehniko bodo končani do konca letošnjega leta. Področje materialne oskrbe Koeficient obračanja zalog se je povečal za 1,2 dni zaradi nedoseganja planirane porabe v poletnih mesecih. Obračanje so v tem obdobju izboljšali TOZD Radiatorji, Kotli in Orodjarna, občutno pa poslabšali TOZD Vzdrževanje in SIT. Porast cen repromaterialov in kooperantskih delov se je v obdobju 1-9 gibal nekoliko iznad okvirjev zastavljenih ciljev in sprejetega plana (postavljenega 15. 11. 1986). Posebno izstopajo bakelitni deli s 176 % povečanjem, kartonska embalaža 164%, kemikalije in rezervni deli 180%. Uvoženi material (barve, pločevina, nerjavna posoda, kopalne kadi itd.) odstopajo od predvidenega planskega povečanja in so se povečale za povprečno 40 % iz razloga porušenega razmerja $ - ostale valute. Zahteve po višjih cenah s strani dobaviteljev smo reševali oz. usklajevali z vodstvi TOZD. Pri podražitvah smo zniževali zahtevke dobaviteljev, v primerih nenormalno visokih zahtevkov pa smo z dobavitelji oz. kooperanti detaljno pregledali njihove normative in kalkulacije. Področje za proizvodnjo - Kot je kazalo že ob analizi polletnih rezultatov, se je tudi po devetih mesecih delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku napram letu 1986 zmanjšal od 76,4 % v letu 1986 na 71,3 % v letu 1987. Tudi letna rast porabljenih sredstev je bila počasnejša od rasti celotnega prihodka. Največji delež v strukturi porabljenih sredstev predstavljajo porabljene surovine in materiali. Tu je indeks rasti izredno nizek (154) in je posledica koriščenja odstopov planskih cen, kakor tudi razmeroma ugodnih nabavnih cen zlasti pri črni metalurgiji. Ostale visoke postavke v porabljenih sredstvih (obresti, negativne tečajne razlike, amortizacija) je težko primerjati z letom 1986, saj se je zaradi spremembe obračunskega sistema slika precej zameglila. Zelo visoko postavko pa tukaj predstavljajo stroški porabljene energije in investicijskega vzdrževanja ker pri porabljeni energiji največ povedo fizični kazalci, (na cene imamo majhen vpliv) bomo analizirali le-te. Poraba elektrike je za 3 % nad planom in je vzrok verjetno v povečanem koriščenju IWK žarilne peči v TOZD Posoda. Poraba zemeljskega plina je za 1 % nad planom. Povečanje gre na račun večje porabe v topilnici TOZD Frite zaradi dela ob nedeljah in praznikih. Ugodno pa je stanje pri koriščenju toplotne energije, saj smo jo porabili za 7 % manj kot lani. Investicijsko vzdrževanje je sicer poraslo z indeksom 201, delalo se je v glavnem le na nujnih posegih na strojih in opremi, precej stroškov pa izhaja tudi iz raznih prestavitvenih del zaradi urejanja proizvodnih prostorov. (TOZD Posoda, TOZD Orodjarna). K povečanju stroškov v letu 1987 znatno pripomore tudi pozicija izdelave novih orodij, kjer je indeks povečanja kar 522. Pri tujih storitvah smo cilj zmanjšanja le-teh dosegli pri TOZD Emo-kontejner, Radiatorji in delno pri TOZD Vzdrževanje, pri TOZD Odpreski gre tudi za občutno absolutno zmanjšanje zaradi manjšega obsega poslovanja, precej pa so porasle tuje storitve pri TOZD Orodjarna (indeks 1987/1986 = 344) in pri TOZD Kotli (indeks 1987/1986 = 313). Pri TOZD Orodjarna je to še nekako razumljivo zaradi povečanega obsega poslovanja, pri TOZD Kotli pa se povečanje pojavlja predvsem na objektih, v sami proizvodnji pa se tuje storitve zmanjšujejo. - Stroje, naprave in orodja smo v tem obdobju ažurno vzdrževali tako, da nekih večjih zastojev v proizvodnji zaradi teh vzrokov ni bilo. - Velik problem je še vedno pravočasna izdelava mesečnih in kvar-talnih planov prodaje in proizvodnje, saj je zaradi težkega plasmana naših izdelkov na tržišču otežavljeno tudi kvalitetno planiranje za 3 mesece vnaprej. Analize asortimanskega izvrševanja planov nam praviloma kažejo večje ali manjše odstope od kvartalnih planov, saj se skušamo v proizvodnji v največji meri prilagajati trenutnim potrebam tržišča. - Stanje na področju slabe kvalitete je v mejah sanacijskih ciljev v vseh TOZD, izjema je program emajlirane posode, kjer je položaj še slabši kot v preteklih obdobjih. Zlasti izstopa lahka posoda, kjer je slabe kvalitete dvakrat več od planirane. Poglavitni vzrok za tako visok delež predstavlja napaka cundranja na EKO pečeh (preko 50 %), kar je glede na stanje opreme težko odpraviti. Boljše rezultate lahko pričakujemo šele po zamenjavi peči EKO 1, ne glede na to pa je potrebno dosledno izvrševanje ukrepov, ki so bili pripravljeni ob polletju in vsaj pri težki posodi dajejo ugodne rezultate. - Minimalnih tehnoloških serij v proizvodnji posode ne dosegamo, saj se je v dani situaciji nujno potrebno prilagajati tržišču. - Pri urejanju tehnoloških normativov smo dosegli določen napredek, saj sedaj že po vseh programih lahko planiramo proizvodnjo s pomočjo računalnika in na osnovi planov določamo materialne potrebe. Seveda se v normativih še vedno pojavljajo določene napake, ki jih tekoče odpravljamo. - Fizična produktivnost za proizvodne TOZD je v 3. kvartalu sicer boljša kot v polletju (indeks 99,09 napram letu 1986), skupni indeks za DO pa je nižji in je produktivnost za 5 % slabša kot lani. Ker smo v letu 1987 planirali 5 % rast produktivnosti, zaostajamo torej za ciljem za 10 indeksnih točk, to pa je tudi najbolj realen pokazatelj naše delovne uspešnosti. Produktivnost se je najbolj poslabšala v TOZD Radiatorji in TOZD Kotli, praviloma pa je tako slaba produktivnost posledica zniževanja proizvodnih planov z izjemo TOZD Frite, kjer so prodajne potrebe bile večje od proizvodnih možnosti. Področje trženja Ekonomski moment, na splošno tržna situacija, je naredila svoje tudi na področju cenovne politike. Glede na inflacijske trende se maksimalno prilagajamo tržni situaciji, vendar je vedno bolj opažati padec kupne moči in enostavno cenovna politika ni več v skladu z normalno tržno situacijo. Ne samo cenovna politika, predvsem na področju plačilnih pogojev, se je situacija več kot poslabšala, saj so neto plačilni roki 90 dni postali že normalni pogoji plačevanja, vedno bolj pa se dodatno pojavljajo zahteve, celo po konsignacijski prodaji, vključujoč neto plačilne roke do 60 dni. Smatramo, da je prišel skrajni čas, ko bo potrebno narediti temeljite stroškovne analize, kajti enostavno po sistemu naraščanja stroškov ni več možno usklajevati tudi cenovne politike. Kvaliteta in naš širok asortiman ne zadostujeta več za opravičevanje oz. za pritisk na višje cene, ki so presegle okvir tržnih možnosti oz. absorbcijske moči trga. Koordinacija na področju planiranja in izkoristka kapacitet v skladu s tržnimi potrebami je sicer zadovoljiva, vendar je opaziti še vedno neorganiziranost v organizaciji dela, predvsem pri TOZD Posoda se pojavljajo vedno večje zaloge dekorjev, za katere prodaja niti ni obveščena in tako ni v stanju pravočasno reagirati - poskušat kupcu nuditi standardne dekorje, ki jih imamo na zalogi. Optimalno obračanje zalog gotovih izdelkov ni zagotovljeno, kar je odraz predvsem tržne situacije in delno tudi neusklajenosti planiranja proizvodnje oz. zamikov v mesečnih planih proizvodnje in prodaje. Cilji ekonomske propagande, predvsem pa agresivnejšega pristopa na tem področju, so realizirali in se EMO vedno bolj uveljavlja na področju trga kot celota, da je slogan EMO kot proizvajalec emajlirane posode dokončno prešel v slogan, ki zagotavlja Informiranost o celotnem proizvodnem programu EMO. Informacijski tokovi še niso urejeni, liste zalog in analitične kalkulacije so še dokaj neredno izstavljene, prav tako pa ni sproveden sistem prodaje na osnovi naročil. Na tem področju bo potrebno postoriti še marsikaj, predvsem pa zagotoviti ažurno evidenco zalog, kot koordinacijo proizvodnja - skladišče gotovih izdelkov - odprema - prodaja. Za takšno sprovajanje je potrebno predvsem v bodoče zagotoviti tudi organizacijsko sprovajanje cilja prehoda skladišča gotovih izdelkov v Področje trženja, da bo tako zagotovljena maksimalna prodaja - asortimansko in vsklajevanje zalog. Področje energetske oskrbe Ob polletni izgubi so bili sprejeti določeni dodatni ukrepi, kateri so pripomogli k temu, da je TOZD Kotli v lil. kvartalu posloval pozitivno in s tem pokril tudi del izgube. Kljub vsemu pa s temi rezultati še zdaleč ne smemo biti zadovoljni, saj je naš cilj, da zaključimo leto 1987 brez izgube. Pogoj za to pa je, da pokrijemo še ostanek izgube iz obdobja l-IV. Analiza dosedanjega dela pri realizaciji ukrepov nam pokaže naslednje rezultate: - Močno smo zmanjšali zaloge materialov na skladiščih. Zmanjšali smo tudi zaloge polizdelkov, predvsem na programu kotlov na trda goriva. Poudariti pa moramo, da nam ne uspeva povečati obsega prodaje in s tem zmanjšati stroške na enoto proizvoda. Opažamo celo nasprotno, to je, da se tržišče vse bolj zapira in obseg prodaje s tem zmanjšuje. Vezano na to so bili sprejeti določeni ukrepi, rezultati katerih pa kratkoročno niso opazni. - V TOZD Kotli smo zmanjšali delež tujih storitev in hkrati povečali obseg dela s pridobivanjem poslov iz naslova prostih kapacitet. - Zaposlili smo dipl. oec. za finančno spremljanje objektov in s tem še ojačali možnosti za delo na finančnem inženiringu na području energetske opreme. Poleg realiziranih, pa imamo tudi nerealizirane predsanacijske ukrepe in sicer: - V sami proizvodnji še nismo v celoti vzpostavili medfazno kontrolo, kar bi pripomoglo k boljši kvaliteti naših izdelkov. - Premajhen je poudarek na strokovnem usposabljanju naših proizvodnih delavcev. - Še vedno ni vzpostavljen sistem kvalitete spremljave naročniške proizvodnje, od podpisa pogodbe do izvedbe. - Dogovorili smo se za cene na izvozu, vendar pravih rezultatov s področja izvoza še vedno ni. Službo izvoza je potrebno takoj dopolniti in programsko zaokrožiti, saj z domačo prodajo v naslednjem letu ne bomo zasedli proizvodnih kapacitet. - V okviru Inženiringa moramo povečati aktivnosti na področju razvoja in plasmaja fluidnih kotlov. - Glede na zmanjšan obseg prodaje, ki zahteva v konstrukciji in pro-jektivi precej operativnega dela, bomo v naslednjem obdobju dali večji poudarek razvoju kotlov na trda goriva, glede na razpoložljive potenciale. Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko - Realizacija nalog in ukrepov Kadrovskega razvoja Kvalifikacijska struktura delavcev Stopnja Stanje dec. 86 % Sept. 1987 % Plan 1987 (sred. pl. % I. in II. 1945 64 1905 63 1812 59 III. in IV. 495 17 514 17 566 19 V. 420 14 439 15 468 15 VI. 89 3 91 3 122 4 VII. 63 2 69 2 92 3 EMO SKUPAJ 3012 100 3018 100 3060 100 Kvalifikacijska struktura delavcev se v obdobju devetih mesecev sicer ni spremenila v relativnih razmerjih. Premiki pa so na vseh stopnjah v smeri postavljenih ciljev za leto 1987. Tako ob skoraj enakem stanju zaposlenih glede na konec preteklega leta, sledimo zmanjšanju delavcev brez izobrazbe in postopno povečevanje števila delavcev od IV. do VII. stopnje zahtevnosti. To izboljšanje strukture smo na nižjih stopnjah dosegli z zaposlitvijo lastnih štipendistov, pri višjih pa s posebno akcijo pridobivanja visokostrokovnih kadrov. Pomemben delež ima pri tem tudi umirjanje odhodov strokovnih kadrov iz DO v primerjavi z letom 1986 oz. 1985. V devetih mesecih je v DO nastopilo delo 225 delavcev, odšlo pa je skupaj 219 delavcev. % fluktuacije je glede na tako gibanje 6,76; v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (7,98) je nižja za 1,22 % kar pomeni, da je bilo za 41 delavcev manj odhodov. V tretjem kvartalu se je zaključil razpis za podelitev kadrovskih štipendij in razpis ugodnosti za študij ob delu. Odziv na razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88 je bil (v primerjavi s preteklimi leti) velik. Od 178 razpisanih štipendij je bilo podeljenih do oktobra 103 tako, da se je skupno število štipendistov z novim šolskim letom dvignilo na 215 od 152 - stanje koncem prejšnjega šolskega leta. V tem povečanem številu je 74 štipendistov na višjih in visokih šolah. Tudi na področju študija ob delu beležimo letos izrazit porast. Od skupaj 69 delavcev, ki se šolajo ob delu, se je letos na novo vpisalo 29 delavcev, kar predstavlja skoraj dvakrat toliko kot v preteklih letih. - Sistem KU s faktorji vplivnosti na poslovanje se tekoče neguje in dopolnjuje, njegovo delovanje pa je imelo bistven učinek na nivo OD režijskih delavcev zaradi slabših poslovnih rezultatov v lil. kvartalu. V pripravi je predlog prehoda preseganja norm na enako osnovo v vseh TOZD, kar je v TOZD Orodjarni že bilo izvedeno. Tudi v III. kvartalu ni bilo večjih premikov na področju programske organiziranosti, aktivnosti pa so vključene v pripravo kadrovsko-organiza-cijskega plana za leto 1988. Omeniti velja postopen pričetek programsko organiziranega dela proizvodnega področja (analitična kalkulacija, ažu-riranje cen materialov, itd.) - Na področju informatike je bilo izobraževanje v III. kvartalu (dopusti) ustavljeno, nadaljevalo se bo v IV. kvartalu. Od večjih projektov je pričela poizkusno delovati glavna knjiga s pričetkom 1.1. 1988, ter dopolnitve kadrovskega informacijskega sistema. Začelo se je s konkretnim urejevanjem terminalskih informacij za poslovodne delavce, začelo se je planirati na osnovi analitične kalkulacije (še ne v vseh TOZD), po projektu proizvodnega informacijskega sistema pa se že planirajo globali proizvodnje za leto 1988. Poseben poudarek je bil dan tudi uvajanju in konkretni uporabi osebnih računalnikov (PC) v DO. - V projektu povečanja učinkovitosti logističnega sistema se že pričenjajo konkretne operativne naloge »ureditev notranjega transporta« in »ureditev logističnega procesa od montaže, pakiranja izdelkov do odpreme za TOZD Posoda«. Področje ekonomike Nov model kalkulacij za vse vrste EMO proizvodov, tako imenovana »analitična kalkulacija« po posameznih izdelkih, grupah in TOZD, je vpeljan. Nujno pa bo potrebno sprotno ažuriranje tehnoloških postopkov (normativ dela ter materiala) in tekočih nabavnih cen v »BAZI« podatkov. Model spremljave proizvodnje na osnovi planov prodaje že uporabljamo, potrebna pa bo določena časovna prilagoditev sistema planiranja in ažu-riranja šifer. V končni fazi je tudi izdelava modela tekočega spremljanja eksterne prodaje po metodi »poslovnega pokritja«. - Sistem celovite spremljave naročniške (objektne) proizvodnje, vključno z dohodkovno in stroškovno spremljavo v Inženiringu in TOZD Kotli, je bil Izdelan ter sprejet v začetku leta 1987, vendar izpeljava sistema še ni v celoti zadovoljivo stekla. Drobne zanimivosti Je hrana iz mikrovalovne pečice bolj zdrava? Če imate radi hrustljajočo slanino, si jo pripravite v mikrovalovni pečici. Tako pripravljena slanina je enako okusna in hkrati manj škodljiva za zdravje kot, če bi jo spekli v navadni ponvi. Do takega zaključka so prišli ameriški znanstveniki, ki so primerjali količino nitrozaminov, ki se tvorijo pri praženju v ponvi in pripravljanju hrane v mikrovalovni pečici. Nitrozamini so snovi, za katere je ugotovljeno, da povzročajo raka pri različnih poskusnih živalih. V želodcu nastajajo iz nitritov, kijih uporabljajo pri konzerviranju slanine in kuhanega mesa. Barbara Miller z Nacionalnega centra za toksikološke raziskave v Jeffersonu v Arkansasu je s sodelavci izmerila količino dveh različnih nitrozaminov, ki se sprošča pri kuhanju. Gre za N-nitrozometilamin in N-nitrozopirolidin. Po 45 sekundah kuhanja v mikrovalovni pečici v slanini še ne najdemo nitrozaminov. V slanini, ki smo jo pražili ali pekli v ponvi, pa nastane v tem času že takšna količina nitrozaminov, za katero je znano, da povzroča nastanek tumorjev pri podganah. Kemiki so našli večjo količino nitrozaminov tudi v tobaku, ki ga prekajujejo nad odprtim ognjem, kot v tistem, ki ga sušijo na zraku. V tem primeru nitrozamini nastanejo iz nitritov v gnojilih. William Chamberlain z oddelka za raziskovanje v kmetijstvu v ZDA je v tobaku, ki so ga prekajevali, našel petkrat večje količine nitrozaminov, kot v tistem, ki so ga sušili na zraku. SILICIJSKI ČIPI ZA VEČNAMENSKO UPORABO Silicijski čipi z integralnim vezjem, ki jih projektira britanska firma Walmsley Microsystems, se lahko uporabljajo za projektiranje, svetovalne potrebe, proizvodnjo in nakupovanje. Firma, ki jih proizvaja, je specializirana za analogne in digitalne NMOS, CCD in SMOS LSI/VLSI tehnologije. Trdi, da se od drugih proizvajalcev razlikuje po tem, da drugi izdelujejo le za eno ali dve navedeni tenologiji, kar ne more zadovoljiti optimalnih zahtev niti glede stroškov oziroma cene izdelkov niti glede performanc. Projektivne storitve na področju čipov obsegajo kompletno konstrukcijo oziroma projektiranje najmanjšega možnega čipa za dano funkcijo (s tem pa tudi najcenejšega izdelka). Najsodobnejši način uporabe računalnikov v te namene omogoča projektiranje po zahtevi uporabnika tudi, ko gre za maloserijsko proizvodnjo. Njegova prednost je v tem, da je RO za proizvodnji! papirna » kartonske ambataže ivica Lovinčič ZAGREB povodom četrdesete godišnjice rada dodjeljuje priznanje za dugogodišrtju poslovnu suradnju Zagreb, 30. Hstopada 1987.godine m**™ *> ra*««* **«*ai*«* , fcvvifaaccb • t vsaka konstrukcijska rešitev namenjena izključno temu uporabniku (kar pomeni, da tuja konkurenca ne more zlahka posnemati sistemov, ki se projektirajo), ob največji možni stopnji integracije sistema. Na voljo so tudi čipi, pri katerih se uporabljajo standardne celice - poprej furmulirane analogne in logične celice, ki jih vsebuje datoteka računalnika. Tako dosežejo visoko stopnjo optimalizacije čipa ob majhnem tveganju. Najcenejši so tisti sistemi čipov, pri katerih uporabljajo vrste gejtov (v obliki ploščic, na katerih so logični elementi, za katere je neogibna le shema povezovanja, da bi čip usposobili za določeni specifični namen). Široka paleta sodobnih MOS procesov s silicijevim gejtom obsega CMOS z 1,2 2 in 5/um in NMOS z 2 in 5/um kot tudi CCD po 5/um. Zavitki, ki so na voljo, obsegajo sisteme kerierov dilmona, cerdipa, plastičnih in kerierov samega čipa. V prostorih firme oziroma proizvajalcev opravljajo obsežne električne in druge raziskave, s čimer zagotavljajo kar najbolj natančno doseganje performanc, ki se zahtevajo v proizvodnji čipov. tovarna kovinskih izdelkov In opreme Šentjur pri celju podeljuje ob 3D-letnici EMO-TOZD POSOCA CELJE za uspešno poslovno sodelovanje Se«!|u> p,, Colju n n»; ViMo« m.usia.i u pi ,«i