Letnik II.
v lažnjivi obleki.
Izhaja t mesecu dvakrat, hedar ga je volja. — Yelj4 celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., Četrt leta 60 kraje. . Posamezne številke še dobivajo po 10 kr.' v ;Klerr-ovi bukvarnici na velikem trgu št. ,313.
Slovenščina v uradnijL
Uradnik. Čemu pa žo zopet Oni v kanclijo pridejo? Saj nisb bili forladani !
Zupan. Bom prosil, gospod predstojnik, da se mi ta-le dopis v slovenskem, meni bolj razumljivem jeziku pošlje.
Uradnik. Oho! So bili pa že tudi Oni na taboru, kjer so slovenski švindlarji puntarske govore držali.
Zupan. Prosim, gospod predstojnik,, jaz Se opiram na postavo, ktera v §. 19. veli uradnijam, slovenskemu ljudstvu le slovenske^ dopise pošiljati in slovenske vloge slovenski reševati. Meni pa ste posiali tu na slovensko
Erošnjo nemški odgovor, kterega ne razumem niti jaz niti do drugi v naši srenji. Tedaj si ne vem drugače pomagati, ko da prosim Vas, da bi mi hoteli stvar razjasniti v mojem maternem jeziku.
Uradnik. Hm! Le iz prijaznosti do Njih Jim bom
erkleral erledigungo, pa ne v slovenski, ampak v kranjski Šprahi, ktero tudi zastopim. Naj poslušajo! Oni so tukej ancajgali, da se je Njih gmajna z bližnjo sosesko zglihala za en tal grunta , skoz kterega pelje pecirkna cesta, ktero ima Njih gmajna fliht pošodrati. V glihengi pa ni nič na to riksiht vzeto, ali, bo entveder Njih gmajna šoderngo pezorgala, ali pa tista, s ktero ste se zglihali, ali pa obedve in solidum. Zavolj tega bi lohko ustala kakšna strita med folmohtarji od gmajn ali med glidami gmajne, in nobeden bi ne hotel ceste pošodrati. Zato ta glihenga ne more bit giltovna, ker tak kontrakt po gezecil ni culesik. Alzo je ta handlunga pod štrafengo in gmajne plačajo 5 gold. štrafonge. Oni so kot purgermajster ali Iprštand ferantvortni za vse, kar se v gmajni.,zgodi ali bešlisa v gmajnarski zicungi. Zato se Jim diktira 6 gold. štrafenge, ktero naj potem pri gruntarjih ajntrajbajo.— Vidjo, to je inhalt to cušrifte, in vsak, kdor ima le pisl ferštonda, j.o bo preč kapiral.
Zupan. Ne zamerite, zdaj ravno toliko vem, ko poprej. Samo toliko sem razvidel iz nekterih besed , ki so mi po briču znane, da ste moj dopis napak razumeli.
Uradnik. Kdo Jim jo dal ferbežnost, meni to naprej metati?
Župan. Vaše razjasnilo. Prosim, berite dopis!
Uradnik (jezno.) Tukaj stoji : „Podpisana županija naznanja, da se je v gmajni tik kantonske ceste nekaj zgodilo. Kos zemljo, ki —itd.“ Se to ne reče v bolj za-stopljivi Šprahi, kot je iztuhtana slovenska; „podpisana gmajnarska Županija ali foršteunga ancajga, da je gmajna ali občina, kakor pravite po slovensko, se zglihala ali pogodila za kos grunta zraven pecirkne ceste?, he?“
Župan. Božja milost! Kdo Vas je učil slovenščine? „Gmajna“ pomeni „gojzd“, nikdar „občine“, „pogoditi se“ je kaj druzega ko „zgoditi se“ itd. In zato, ker Vi ne umete slovenskega jezika, boino mi kazen plačevali. Da, vzemite si učitelja, da Vas v slovenščini „abrihta“, jaz mu dam 5 gold. na mesec iz svojega žepa.
pobitega srca se naznanja vsem avstrijskim narodom, da je po dolgem bolehanji ministerstva vsled zadnje sile (krize) na Dunaji Njih ekscelenci ja
minister notranjih zadev, preselil se v boljši stan začasnega, najbrž tudi večnega pokoja, previden s tolažbami cele svoje dosedanje plače.
Slovesni pogreb in sprevod od ministerske palače v privatno stanovanje je že bil.
Zahvalnice se bodo pele v slovenskih, žalostinke pa v nemških in ncmčnrskih krogih.
V spomin se priporoča le nemčnrjem in liberalu-hom, Slovani ga imajo že tako v želodcu. *
Avstrija, rešena sirota.
Blagodušnost.
Človeku srce veselja skaklja, ako sliši dejanje bla-godušnosti, kakoršno je sledeče.
Znano je, da so bili kmetje iz Janjč in okolice te dni obsojeni v težke ječe od 1 do 3% leta,, ker so se s turnarji pretepali. Ubogi kmetje, kteri zavoljo obilnega dela na polji nimajo časa posedati po „kehah“, so se vrlim turnarjem tako zélé smilili, da je to društvo sklenilo, mesto kmetov sedeti, češ, da imajo dovolj prostega časa, in da bi nobenemu turnarju ne škodovalo, če bi nekaj let sedel. Solze so se nam curkoma vlile po obrazu, ko smo ginjenega srca bili priča, kako so se turnarji prepirali, kdo gré v zapor, kajti vsak je hčtel bit prvi. Kes, čudovita blagodušnost!
A s tem blagi turnarji še nišo bili zadovoljni. Skrivaj so pobirali in podpisovali velike zneske, da bi plačali stroške sodnijske preiskave, ktere bi morali po razsodbi plačati ubogi kmetje. Pa nemila policija je ovohala to ne-postavno in kazni vredno početje, in hitro ustavila biro.
Naj še kdo turnarjem kaj reče!
Važna dogodba.
Iz Dunaja se naznanja po časnikih,, da je izstopil dr. Giskra iz kroga ministrov. V Ljub Hani se je zgodila druga stvar, ki stresa svet; gospod Zakrajšek je izstopil iz mestnega zbora.
Kdor je zmožen pretehtevati in pretresati enake do-godbe po skušnjah iz zgodovine, bo hitro uganil, da je med tema možema neka zveza, kajti oba sta se odpovedala ob enem političnemu dejanju. Gospod Zakrajšek v Ljubljani, dr. Giskra na Dunaji.
In res, če pregledamo zgodovino polpretečenega časa, vidi se, da sta bila Zakrajšek in Giskra skoro vedno v dotiki; Zakrajšek je podkriževal spomenice, ktere je minister Giskra prejemal, Giskra je dajal ukaze, ktere je Zakrajšek čul brati in spolnoval; Giskra je bil v nevarnosti, brž mu priskoči Zakrajšek s svojim križem na spomenici in ga navduša, da naj se drži trdno ustave. Zdaj pa, ko se Zakrajšek ni mogel ,več zdržati na mestnem stolu, je tudi Giskra zgubil pogum in zapustil sedež, na kterem se je le s pomočjo Zakrajšekovo obdržal.
_ V zgodovini se nahaja le redko en sam veljaven mož, večidel se prikaže v kratkem drug. Naš liberalen vek je tedaj imeniten po Giskru in Zakrajšeku, ktera sta se žalibog! odpovedala ob, enem javnemu delovanju v korist Avstrije.
Rešpehtarjova kuharca.
Človk je koker en kifelc. Dokler je frišen in mlad, se vse za-njga trga, kder pa se postara, ga vse brca in nazadnje ga dobi berač, to se prav kifelc, ne človeka. Pa sej jest sem še mlada, moj šocelj me ’ma tako rad, koker prov frišen kifelc, in kder mu kterga pomolim , vselej prav: „Oh Spelca, kok s’ ti luštna!“ Zdej ga že dolg ni blo k men, mende mu je preveč šteng do mene in kder bom spet h kakšnem rešpehtarju v dinst pršla , bo že spet hodil, da mu bom dala kak kifelc al pa kakšen piselc prate. O, moj Johan me zlo štemd, zato me zdaj nič ne pesuha, k’ vč, da nimam nič kej dobrega za-nj.
Včeraj mi je pravla Žefa, k’ se nekaj zastopi na politiko, k’ ima kučarja, kter je per regirengi, da so na Dunaj stuhtal eno postavo za taberharje in posle, k’ se ji reče tajč: lonštajarbagerl, ne, kzecl — človk se zmeraj zagovori.
T’ga se je še mankal’! Saj si še Človk tako komaj tolk peršpara, da s’ naprav praznično kikljo, da more v nedeljo na Koženpoh al’ pa v Šiško špencirat iti v gvantu, kakršen se za praznik šika. Zdaj bi pa mogla plačvat davk od tistih grošov, ktere mi gospoda še tako čas dolžna ostane. Pa ne samo od tega, kar dobim Iona, bom mogla plačvat, ampak tud od kvartirja, špiže, pijače in gvanta, če je vse skep 400 gold. vredno.
B6re posel! Zdaj mu bodo v žlico gledal, lonce in kastrole vsteral, špajzo preobrnil, postijo prešacal, gvant pregledal, pa še kvartir zarajtal. Za božjo voljo! Na zadnje bodo res vse to tolk šacal, da bo 400 gld. vredno, pa me bodo pod gruntbuh t djal! Morda bom mogla več davka plačat, ket je ves moj Ion, al pa bom mogla za davk dnar na posodo vzet.
To ne more bit in Slobenerji so se v zicengi spuntal. To so kampeljni, ti Slobenetji! Meškutar še ust ne odprč, da b’ se spuntal prot ministrontom na Dunaj, je boječ ket zaje, pa siten ko bovka in predrzen ko snica. Kder pa je treba kaj strit, da b’ ldem vstregel, se stisne in skrije za tiste ministronte, k’ človk ne vč, kako in kaj je ž njim in kake vere so. Velik ne morjo bit vredni, k’ so še le ministronti.
Ta bi bla lepa, da b' jest plač vala davk od tega, kar zaslužim! Kdo pa skrbi mi za dinst ? Tist financmini-stront mi še ni preskrbel nobene geršoft. Naj me pa vzame sam v dinst, polej mu bom pa plačvala davk, če mi dA 30 gold. Iona na mesec in drujg vse frej.
Koko bo pa tačas , kder je človk brez dinsta, koker sem zdaj jest? Zdaj naj pa plačuje tist ministrant men davke. Ce se bodo take postave sklepale, bomo pa vsi posli aufkindal, pa naj gred6 ministronti služit.
Pa res !:Koker de bi biTčlovk sam zato na svet, da davk plačuje'! Na zadnje še brez folmaht od pecirka ne bo smel nobeden umret, al pa bo še pos štempljan, s kterim grč duša v nebesa, in sv. Peter bo terjal per nebeških vratih groš za vstopnino. Tega se še manka!
Svet se že ves meša, zdaj morevsak cajt prit antekrist!
Ce nam ta davk naložč, se bova s Žefo feršverale in vse naše pekantarce z nama. Nak! v dinst pa že ne gremo več, bodo že vidli rešpehtarji, k’ tak davk diktirajo, kdo jim bo napravljal šniceljne in rosbratlne.
Msmacherjeva pesem.
Hali, halo!	Zdaj maslo Sem prodajal, ;
Želoda dost’ še'bol .	Slovencem , rad nagajal.
Tirolec sem bil rojen., Doma prav slabo sojen.	Hali, halo! itd,
Hali, balo!	Slovenci se jezijo,
Želoda dost’ še bo!	Pa me ne zapodijo.
	Hali, halo! itd.
S Tirolskega pobegnem.	Nemčurjem zdaj jaz strežem
Na Laško se potegnem.	Slovenski kruh si režem.
Hali, halo! itd.	Hali, halo! itd.
Pa tam se slab’, godilo,	Prav tolsti so pišanci,
Ni dost’ želoda bilo.	Pa tud’ slovenski žganci.
Hali, balo! itd.	Hali, halo! itd.
Kopita tam poberem,	In sklep zarad jezika
V gorenske kraje derem.	Se mene ne dotika.
Hali, halo! itd.	Hali, halo! itd.
V Ljubljano se privlečem,	In če me tud’ spodijo,
Nemčurski frak oblečem,	Nemčurji me redijo.
Hali, balo! itd.	Hali, halo! itd.
Slovencev dobro srce	Jaz in kosmat’.moj kužek
Ni dalo meni brce.	Imava že zaslužek.
Hali, halo! itd.	Hali, halo ! itd.
Prijazno me sprejeli,	Dokler nemčurska vlada,
y bolnišnico me vzeli.	Nemčur nikdar ne strada.
Hali, balo! itd.	Hali, halo ! itd.
Tam so mi službo dali	Ko b’ časi se skazili,;
In dobro me plačali.	, Jo bomo potegnili.
Hali, balo ! itd. .	Hali, halo! itd? 9
Zdaj Dežmanovo maslo	Saj ni, da bi do smrti
Je mene dobro paslo.	Bil v Avstriji razdrti.
Hali, halo! itd.	Hali, halo! itd. È
Svefvalca me zvolili	Bo pruska tud’ dežela
Nemčurji so. po sili. .	Kak hrast še za-me ’mela.
Hali, balo! itd.	.Hali,; halo! Želoda dost’ še bo!
Pogovori.
Tine. Slovenpi so v zadnji seji „Slovenije“ sklenili, da se narodna stranka v Ljubljani ne bo udeležila; volitev za mestni zbor.
Jože. Se ti to li čudno zdi? Meni ne. Kedar bo imela narodna stranka možš, kakoršne ima liberalna , jih bo že volila. Zdaj pa nima nikogar, ki bi bil zaslužil, da bi ga med liberaluhe posadila.
Tine. Meni se pa zdi stvar drugačna. Možje narodne stranke, nimajo vsi frakov in pinj, da bi hodili županu in deželnemu predsedniku k godu ali prejemu kakošnega reda srečo volit, druga obleka pa je nespodobna.
Jože. Tvoja je tudi prava.
■ #
* *
Tone. Nemškutarji trdijo, da so Slovenci krivi pretepa na Janjčah.
Jaka. Zakaj? Saj Slovenci niso šli na Janjče in se tudi niso s kmeti pretepali.
*
* *
Jaka. Reši mi to-le uganjko. Kmetje iz Janjč in okolice so dobili, vsi skup 28 let in nekaj mesecev ječe. Koliko pride, če bi te leta razdelil med turnarje, na vsakega? x
Jože. Ce boš dajal take uganjke, bo prišlo tudi nekaj let na tebe.
* *
Jože. Koga boš ti volil v mestni zbor ?
Tone. Jaz? Ranjkega Kajfeža.
Jože,. Ta je mrtev, ne bo mogel nič. delati.
Tone. Saj v mestnem zboru se sploh nič ne dela.
V šoli.
Učitelj. Večkrat slišite besede „liberalnost“, „ustava“, „enakopravnost“, „protest“. Mi vč kdo povedati, kaj pomenijo?
JDeca. Ne; ne! Nobeden ne v6!	,
Učitelj. To se mi je zdelo! Poslušajte tedaj, da ne boste zjali, kakor vol v steno, kedar slišite kako besedo. Liberalnost ali svoboda je naprava,, ktera dovoli vsakemu prosto gibanje v po postavi odmerjenih mejah.
Na to vstane v šoli velik hrup, drug zgrabi druzega za lase in slišati je pok gorkih zaušnic. Eni jokajo, drugi kričijo. Slednjič zgrabi učitelj metlo iz kota in prav krepko udriha po rogoviležih.
Tone. Zakaj nas tepete! Saj ste ravnokar rekli, da je dovoljeno vsakemu v odmerjenih mejah se prosto gibati. Naša meja je šolsko obzidje.
Učitelj. Molči! poslušaj do konca.^ Ustava je naprava, ktera brani prestopke in kaznuje ; vaša ustava je na pr. ta-le metla, s ktero sem vas vsled meni po ustavi pri8toječe oblasti pretepel. Ta ustava mora biti enakopravna, tedaj jih bom naštel vsakemu enako število na hrbet. Ako potem jokate in se branitel je to p r o t e s t, kteri vam pa nič ne pomaga, ker sem jaz močnejši od vas. Ste razumeli?
Zahvalnica.
Štejemo si v ljubo dolžnost, tu jaVno zahvalo izreči vrlemu in umnemu gospodu dr. K as m a ch er ju, ki je na pustno sredo staro babo žagal.
Vsi tisti, kteri so šli gledat, in med tem dobro zabeljene žgance zamudili.
Zdihljej.
Dr. Griskra je b6je šel. Komu bomo zdaj pošiljali zaupnice?	Ljublj. konšt. mestni zbor;
Bister
Prišel je nek nadzornik šol Pot’vaj e po dežel’ okel’
V kmetijsko prosto šolo, ’ Kronika tega ne povč,
Je bil’Zavašnik, ali ne,
Al’ drug z glavico golo.
Učil je ravno katehet,
Nauku krst je bil predmet, Kdo v sili sme krstiti. Nadzornik, radoveden zlo,
Kot sploh nadzorniki vsi so , Brž sklene poskusiti,
Kolk’ deca svetfga nauka zn&, Kak zapopadek da im4 O tem nauku vere.
Da b’ skusil nad njim učenost, Pripraven mu je deček prost, K’ ga iz klopi si zbere. „Razjasni mi, ti deček mlad, Učiš se, vidim tu, prav rad, Vprašanje to-le silno: če b’ sila pritiskala zlo,
Pri roki druzega ne b’lo.,
Ko v poliču vino, —
odgovor.
Bi krst li tak veljaven bil,
Ge b’ dete z vinom ti polil?
Ne b’lo bi to pregrešno ?“ •
A deček mu nasmeje se,
In s krepkim glasom brž začnč: „To ni vprašanje smešno! Lastnost poznati treba bo In tiste, ktéri ga p ijó.
Ni vse enako slabo.
Ge b’ na primer podala mi Sie kapljica, k’ jo p’jete Vi,
Pri krstu ni za rabo ;'
Ge b’ kršeneca z njo oblil,
Prot’ zakramentu bi grešil, Posmehoval se veri.
Ak’ pa podá se mi bokal;,
Ki oče moj ga gostom hval’
In po poličih meri, r’-
K’ mu ušla je čisto vinska moč,
Čeravno se za vino toč’, —
Ne bal bi se pregrehe.
Ta krst veljavo bi imel,
S tim vinom krstit vsak bi smel Se prej , ko s kapom strehe'1.
Za oslovski spominek
so nam do šli sledeči mili darovi:::
Od nekega Senožečana — oslovska dlaka, ktero je tam pohral, kjer se je gospod Demšar valjal.
Od nekega svetovalca — dolga ušesa, ktera je dobil v zadnji seji.
Od gospoda dr. Kasmacheija — oslovska vstrojena koža, na kteri je pisana njegova diploma.
Od ljubljanskih •turnarjev — stara zastava.
Več primernih daril je še na poti.
Pričakuje se, da naš oklic ne bo butal na gluha ušesa, in da bodo doneski prav obilno dohajali.
Vprašanje.
Spominjam se še nekoliko, da je nek nemškutar nekdaj tistemu, kdor dokaže, da so bili turnarji na Janjčah oboroženi, obljubil 1000 gold. Vprašam tedaj: 1. Mi v6 kdo povedati, kje bi jaz dobil tistih 1000 gold., ker je dokazano, da so bili oboroženi?. 2. Ali so ti denarji taki, kakor Bleivreisovih 50 gold. ?	Krakovčan.
Čudo necuveno!
Pri nas v K a s t v i'dobiva se masla iz.ptičjega mleka prav po ceni. Priporoča ga osobito ekspedicija nemčur-jem, renegatom in izdajalcem, kteri ga tudi po znižani ceni dobivajo.
Zeisig, Carlevaris & comp. Marceglia.
Sploh znano svetu ime je moje,
/ Na čelu bil sem marsikje; živim od pravd, pravice iščem, i In kmet skor vsak za-me že vč.
Ce pa mi zadnjo črko vzameš,
Sem mrtev, le še pes Povoha me al revče ubogo v Prodd me ; suh sem ves.
Ge pa zmeniš mi prvo črko,
Mesto nje mi „11“ pridaš,
Me najdeš tam, kjer ni ga pota,
Kjer ropar samce' straš’.
In s črko „G“ sem v trdni zvezi S prejšnjo, pa nikdar na stezi.
Vendar inora prvo trdne druge ’meti, Da zamore med nemčurji mirno ž’veti. (Rešitev prihodnjič.)
Velkonedeljskim radovednežem!
„Brencelj v koledarjev! obleki“ se že izlega,, a tistega ne mislite, da bo za praktično rabo. Nemčurji pravijo, da ni „Brencelj“ za nič, tedaj sploh za nobeno rabo. Znano pa je ; da za slabim le redko kaj boljšega pride, tedaj bo vse za nič, kar je „Brenceljnove“ krvi ali rodovine. Koledarjevo obleko obleče „Brencelj“ le iz jeze do nemškutarjev, ktere bo potem celo leto ne-p r e n eh o m a pikal in ne samo, kakor v navadni lažnjivi obleki, po dvakrat na mesec. Ni Vam tedaj misliti, da bo „Brencelj“ spremenivši obleko postal koristen mrčes , nemškutarji, kteri imajo pn nas besedo, kterih mnenje je tedaj- veljavno, ga ne bodo nikdar hvalili.
„Brencelj“.
Nuznamito g
50 gold.",
ktere je bil dr. Bleivveis obljubil za turnarsko zastavo, se daje na posodo. Več p tem
deželna sodnija.
Prav po nizki ceni
se bodo v kratkem prodali
4: vedri vina,
kteri so bili obljubljeni kmetom na Janjčah za pretep nemškutarjev. Natančneji pogoji se izvedč pri
deželni sodniji.
Na prodaj sti
2 spomenici konšt. zbora,
kteri šti se najdli pod klopjo ministerske .sobe, ko jo je bil Gliskra zapustil. Ker nisti za nobeno rabo, Be bosti z drugim nepotrebnim orodjem vred prodali'tistemu,' kteri več za-nju obljubi.
OskrbniŠtvo Giskrove zapuščine.