matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 46 (1327) Čedad, četrtek, 4. decembra 2008 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it V zvezi z zmanjšanjem finančnih prispevkov Slovenija prepričano podpira našo manjšino Slovenija je v zadnjem obdobju pri obravnavanju problemov slovenske manjšine v Italiji naredila kar nekaj korakov naprej. V preteklosti je bila v odnosih do Italije večkrat premalo odločna in naših vprašanj ni obravnavala dovolj poglobljeno. Letos je imenovala ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Boštjan Zekš, ki je to funkcijo uradno prevzel pred desetimi dnevi, je takoj naredil dober vtis. Podrobno je bila v teh dneh analizirana krizna situacija manjšine zaradi načrtovanih krčenj italijanskih prispevkov in zamud pri izvajanju zaščitnega zakona. Na podlagi sklepov, ki jih je v torek, 2. decembra, soglasno sprejela parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi Miro Petek, naj bi Slovenija skušala prepričati italijansko vlado, naj spremeni svoj odnos do šibkejših členov italijanske države. Predsednik državnega zbora Pavle Gantar bi moral o negativnih posledicah ukrepa italijanske vlade govoriti s predsednikom senata Schifanijem, premier Borut Pahor z italijanskim kolegom Berlusconijem, zunanje ministrstvo in ministrstvo za zamejce pa zita-lij anskim veleposlanikom v Ljubljani. Napovedano krčenje za več kot milijon evrov bi bilo za slovensko manjšino pogubno, za Italijo pa je to v bistvu nepomemben znesek in ne more soditi med varčevalne posege v času splošne finančne in ekonomske krize, kot je omenil tudi minister Žekš, ki je na enak način obsodil tudi zmanjšanje prispevkov italijanski manjšini v Istri. Slovenija nobeni manjšini ne bo krčila podpor, enako pa bi morala storiti tudi Italij a. Če bi bili posegi pri italijanskih oblasteh neuspešni, pa bi morala po Zekševih besedah manjšini finančno pomagati Slovenija. (T.G.) Na prvo an drugo miesto sta paršli tketa (na levi) an Beti, na tretje pa skupina Cunjarji iz Barda dolzdol z garmiškim šindakam Canalazom Tel je biu narbuj mlad an živ Senjam od vsieh do sada Biu je narbuj mlad Senjam beneške piesmi od vsieh 28, ki so bli do sada. An verjetno tudi najbolj dober po kvaliteti. Manifestacija kulturnega društva Rečan, ki se je rodila že lieta 1971, kadar malomanj vsi tisti, ki so v soboto an nediejo piel an godli v telovadnici na Liesah nieso bli še v sanjah njih staršu, seje pokazala, deje dobra, zanimiva an šele aktualna. Mladim je vseč an lietošnji senjam je biu zaries njih. Z njih energijo an z veseljem, ki je biu na njih obrazih, kadar so bili na odru, so pokazal, kuo imajo radi muziko. An še buj so tolo ljubezan pokazal z njih piesmi, ki so bile zanimive takuo za besiede ko za glasbo. Predsednik društva Rečan Aldo Clodig an vsi, ki so dielal za Senjam so žihar veseli za tel liep uspeh. beri na strani 6 an 7 Quinto mercatino di Natale a S. Pietro Tradizione unita alla solidarietà Domenica 7 e lunedì 8 dicembre si svolgerà a San Pietro al Natisone la quinta edizione della tradizionale mostra mercato dell’artigia-nato artistico delle Valli del Natisone e della Valle del-l’Isonzo “Gesti antichi per un nuovo Natale”. La mostra è organizzata dalla Pro loco Nediške doline in collaborazione con il Comune di San Pietro al Natisone, la Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio, la Kmečka Zveza ed il Kulturno društvo Ivan Trinko e si terrà al coperto, nella palestra ed ex biblioteca dell’Area Centro Studi. Il mercato di Natale verrà inaugurato domenica mattina alle 10.00 e sarà aperto fino alle 18.00. Durante la giornata si svolgeranno anche delle dimostrazioni di artigianato artistico. Lunedì invece la mostra si concluderà mezz’ora prima, cioè alle 17.30. È previsto anche uno speciale programma per i visitatori più piccoli. Alle 11.00 e alle 14.00 i bambini potranno divertirsi con l’elfo Ursus nel suo laboratorio del legno dove potranno costruire dei giocattoli in legno. È previsto anche un servizio di ristoro con bevande calde e dolci. All’esposizione di oggettistica parteciperanno gli Artisti Artigiani delle Valli del Natisone, la Kmečka Zveza, la Turistična Zveza Gornjega Posočj a, le scuole dell’infanzia e primarie delle Valli del Natisone, la Scuola primaria Simon Gregorčič di Caporetto, l’AUSER e la CA-RITAS di San Pietro al Natisone, le Missioni combo-niane Kenia, la Protezione civile, la Comunità di Mer-sino, la Legambiente e l’Ur-sus Animazione. segue a pagina 2 Approvato il 28 novembre l’assestamento del bilancio Comunità montana, attenzione alle fonti energetiche rinnovabili Importante seduta dell’assemblea della Comunità montana Torre Natisone Collio, convocata la settimana scorsa per approvare le variazioni al bilancio 2008. Si tratta di un’operazione significativa che riguarda in entrata e spesa circa 726 mila euro e che porta il pareggio del bilancio a poco più di 9 milioni 250 mila euro. La seduta si è svolta in un clima stanco e quasi di disarmo, in un’aula semivuota dopo essere iniziata con oltre un’ora di ritardo. segue a pagina 4 Občinska dvorana občine Garmak v soboto 6. decembra 2008 ob 17. uri predstavitev CD Paole Chiabudini STOJI, STOJI LIPICA CRESCE, CRESCE UN PICCOLO TIGLIO spregovorila bosta prof. Pavle Merkù in prof. Andrea Rudi Igrali bodo učenci prof. Paole Chiabudini špetrske Glasbene šole Glasbene matice Na koncu pride Sv. Miklavž Kulturno društvo Ivan Trinko Glasbena šola Špeter Beneško gledališče L’Istituto invitato in Sardegna Promossa dalla Regione Sardegna, si è svolta dal 28 al 30 novembre a Macomer in provincia di Nuoro un’interessante conferenza sulla diversità linguistica e sull’identità declinata «al presente e al futuro, al plurale e al solidale» come ha detto l’assessore regionale Maria Antonietta Mongiu. Vi hanno partecipato studiosi provenienti da diversi paesi europei per discutere di Sardegna, Italia ed Europa. A rappresentare la comunità slovena del FVG è stata invitata Bruna Dorbolò, presidente dellTstituto per la cultura slovena. PRODAJNA RAZSTAVA IZDELKOV UMETNE OBRTI :'»k»uiw| N PIETRO AL NATISONE 7-8 DICEMBRE 2008 Qesti ajitùclù ter “Stava,cLeia, zadaMAmji MOSTRA MERCATO DELL’ARTIGIANATO ARTISTICO DELLE VALLI DEL NATISONE E DELLA VALLE DELL’ISONZO (SLO) 1 .V’ IZ NADISKIH DOLIN IN SOSKE DOLINE Četrtek, 4. decembra 2008 2 Presentata istanza al tribunale per la nonnina del liquidatore Fine ingloriosa del Consorzio Arengo Fine ingloriosa del Consorzio Arengo per lo sviluppo turistico delle Valli del Na-tisone e di Cividale. All’assemblea straordinaria, convocata dal presidente Davide Clodig, per accertare se c’erano i presupposti per avviare la ricapitalizzazione della società oppure decretare la sua liquidazione, hanno partecipato appena 6 soci su 36. E quindi il consiglio d’amministrazione ha dovuto presentare istanza al Tribunale perchè nomini un commissario liquidatore. La pessima gestione del Consorzio Arengo negli ultimi anni era apparsa subito chiara al nuovo presidente. Eletto alla fine dell’anno scorso, Clodig insieme agli altri componenti valligiani del consiglio d’amministrazione Mario Domeniš, Daniel Bu-covaz e Matteo Strazzolini, si era prefisso la rivitalizzazio-ne di questo importante strumento per la promozione turistica e lo sviluppo del territorio, spostandone l’asse verso le valli del Natisone, da dove era partito l’impulso per A S. Pietro quinta edizione del mercatino di Natale segue dalla prima Alla tradizionale mostra mercato dell’artigia-nato artistico delle Valli del Natisone e della Valle delTIsonzo di domenica e lunedì prossimi a S. Pietro al Natisone sono previste una cinquantina di entità espositive. Come ci ha raccontato Luisella Goria, responsabile della mostra dell’arti-gianato artistico, ad animare il mercato sarà il concetto di bellezza. “Tutti i prodotti sono naturali e il nostro scopo è unire tradizione e innovazione creativa e il mercatino è anche un momento di incontro tra tutti i nostri artigiani e le varie associa-zioni.“ Alla mostra mercato saranno presenti anche due stand di promozione turistica della Pro loco Nediške doline - Valli del Natisone e della Turistična Zveza Gornjega Posočja e verrà distribuito il calendario per il 2009 dove sono incluse tutte le manifestazioni tradizionali organizzate dalle associazioni delle Valli. dar vita al Consorzio e che poco o nulla hanno avuto in questi anni. “Credevo di trovare una situazione di bilancio in pareggio, in realtà non ho fatto e potuto fare nulla”, dichiara Davide Clodig, “se non verificare e prendere atto della situazione debitoria che non appariva dai bilanci ed è emersa da un giorno all’altro”. Il bilancio approvato a giugno di quest’anno evidenziava una perdita di 19 mila euro. 6 mila sono dovuti al fallimento del Consorzio Friuli Turismo, altri debiti derivano dalla cattiva gestione, per esempio, di Friuli Doc. “Ma quel che è più grave”, sottolinea Clodig, “è che è stato azzerato il capitale sociale che era di 13 mila euro”. Il giudizio politico di Clodig è molto severo, il suo commento molto amaro. Ad essere maggiormente penalizzate in questa vicenda sono le Valli del Natisone che negli anni hanno avuto ben poco dal Consorzio. Ma oltre al danno c’è anche la beffa, sottolinea, perchè oggi ci troviamo senza uno strumento necessario per gestire la materia turistica a livello locale. Formalmente il Consorzio Arengo era stato costituito il 1. dicembre 2000 con lo scopo di promuovere lo sviluppo turistico delle Valli del Natisone e di Cividale dopo mesi e mesi di lavoro, coordinato da Boris Stocca per l’URES - Unione regionale economica slovena di Cividale. 36 i soci che gli hanno dato vita, tra questi tutte le amministrazioni locali, compreso il comune di Cividale e la Comunità montana, la maggioranza era però costituita da soci privati, associazioni, ditte e consorzi, realtà significative come la Latteria di Cividale o il Consorzio vini dei Colli orientali. Tra i più convinti sostenitori e primi soci è stata Silvia Raccaro con l’associazione B&B. Il primo presidente del consiglio d’amministrazione dell’Arengo è stato Stefano Piccini. A lui è subentrato nel 2002 l’allora vicesindaco di Cividale Pieralberto Feletig che lo ha retto fino al 2007, quando gli è subentrato Davide Clodig che non ha potuto fare altro che accompagnare il Consorzio alla sua fine, ormai segnata. Pismo iz Rima Stojan Spetič Minule dni so se v Trstu zbrali ekonomisti, med njimi več Nobelovcev, da bi razpravljali o finančni krizi, ki pretresa svet. Soglasni so bili v oceni, da je huda, čeprav ne tako kot leta 1929. Tedaj je ameriški predsednik Roosevelt reagiral s svojim new deal, za katerega so mnogi trdili, da je bil podoben socializmu. Bolj verjetno je, daje le udejanjal Keynesova spoznanja, da trg vendar ne more samodejno reševati vseh problemov in da je torej potreben poseg države v gospodarstvo. Tokratna kriza je dokaz, da so se motili zagovorniki popolne tržne svobode, tako imenovani Chicago boys, ki so svojo politiko vsiljevali celemu svetu pod krinko boja za demokracijo. J. M. Keynes je gotovo najsodobnejši med klasičnimi ekonomisti in bi ga morali, po mojem, spet prebirati tudi naši politiki. Gotovo ga ni bral Silvio Berlusconi, kije pripravil paket protikriznih ukrepov, za katerega bi težko rekel, da bo bolj učinkovit kot obliž na rani. Velikih j avnih del ne predvideva, razen tistih, ki so bila načrtovana. In vendar je EU tokrat dovolila prekoračitev meja zadolženosti, da se z javnimi deli daje več zagona gospodarstvu in rešuje problem zaposlenosti. Lahko bi izdelali načrt modernizacije železnic ali splošnega popravila šolskih poslopij, pa bi zadostovalo. Pač pa je vlada uvedla kartico z miloščino 40 evrov popustov za družine, ki ne dosežejo 500 evrov mesečnega dohodka. Saj ji ne nasprotujem, toda predstavljam si, kako jih bodo delili na jugu države, ker bodo spomladi upravne volitve. Vlada obljublja zamrznitev tarif, vendar ne za energijo (elektrika, plin), niti za avtoceste. Glede na to, daje cena nafte padla od sto na 50 dolarjev, bi jih morali znižati. Voda pa bo najbrž dražja. Posojilo 5 tisoč evrov za rojenega otroka je neslana šala, saj ga bodo morali revni starši vračati, banke pa bodo dobile od države obresti. Naravnost grotesken je dodatni davek na pornografijo, saj je jasno, da bodo kupci šli na trg ponarejenih kaset, medtem ko je sklep o obdavčitvi satelitskih televizijskih programov na plačilo (torej Sky) le Berlusconijevo maščevanje konkurentu, ki s krizo nima nič kaj opraviti. A vemo, da volk dlako menja, svojih navad pa ne. Obtožbe iz Finske glede vojaške opreme Patria Nekdanji direktor finskega podjetja za vojaško opremo Patria, ki je Sloveniji prodala vojaška terenska osemkolesna vozila, Jorma Wiitakorpi, je bil po deset dni aretacije, izpuščen iz pripora. To je na okrogli mizi Društva novinarjev Slovenije v Ankaranu povedal producent finske javne televizije YLE Matti Virtanen. Zatrdil je, da je bila oddaja finske televizije YLE, v kateri so nekdanjega premiera Janeza Janšo obtožili prejemanja podkupnine s strani finske Patrie, narejena za finsko in ne slovensko občinstvo. "Nismo vedeli, da bodo v Sloveniji volitve.” Po njegovih besedah niso vedeli, da bo imela njihova oddaja takšen odziv v Sloveniji. Na vprašanje, ali je običajno, da se obtožuje državnike, ne da bi se predstavilo dokumente, je finski urednik odgovoril, da “imamo dokaze, da je Patria plačala J in da je J Janša”. Dodal je, da bodo dokaze predstavili na sodnem procesu v Helsinkih. O virih glede oddaje “Resnica o Patrii” je povedal, da so v njej nastopili nekateri njihovi slovenski viri, a je dodal, da njihovi viri niso zgolj nastopajoči v oddaji. Imeli so veliko stikov s slovenskimi viri, tako pred kot po oddaji, je pojasnil. Po njegovih besedah so med njihovimi viri tudi politiki in poslovneži. “Videl sem dovolj dokumentov, da lahko rečem, da so dejstva, ki smo jih prikazali, pravilna.” Na vprašanje, ali je bil Janša v finski oddaji omenjen kot tisti, kije prejemal ali dal podkupnino, je Virtanen odgovoril, da je to pretiravanje. Dodal je, da se sicer ne spomni na pamet, kako so se izrazili v oddaji. Prepričan pa je, da v oddaji “nismo rekli nič več, kot vemo”. Po Virtanenovem mnenju “ni treba dokazati, daje Janša osebno dobil denar v gotovini v svoj žep, da bi prepričali finske kriminaliste,” in dodal, da je na slovenski oblasti, da storijo, kar hočejo oziroma kar zah- Janez Janša tevajo slovenski zakoni. Ko je poleti po oddaji Resnica o Patrii v tedenski dokumentarni oddaji finske javne televizije YLE novinar Magnus Berglund o domnevni korupciji v finskem državnem podjetju Patria objavil podatek, da črka »J« v nekem dokumentu vodi k osebi v Slovenijo, so se za primer začeli zanimati slovenski mediji. Odtlej na Finskem o korupciji v Patrii poteka policijska preiskava. Na Finskem postanejo dokumenti iz policijske preiskave javni tisti trenutek, ko se začne sojenje. Znano je, da Finska slovi kot najmanj korumpirana država v Evropi, to pa še ne pomeni, da korupcije v severni državi ni, je povedal skandinavski novinar v Ankaranu. Dosedanji slovenski premier Janez Janša je glede hudih obtožb, ki prihajajo s Finske, izrazil pričakovanje, da bodo odgovorni posredovali dokumente, ki ga obtožujejo korupcije v primeru Patria. V pogovoru za finsko televizijo je Janša povedal, da so obtožbe v oddaji finske televizije YLE, da naj bi prejel podkupnino od Patrie ob slovenskem nakupu finskih osemkolesnikov, tudi stvar finske vlade, ki je večinski lastnik podjetja Patria. Finska vlada naj torej odgovori, ali so dokumenti, ki so bili omenjeni v televizijski oddaji in ki naj bi dokazovali obtožbe proti njemu, objavljeni za javnost, tako da se bo na podlagi teh dokumentov lahko tudi branil. (r.p.) Rupel entra nel gabinetto del premier Rupel rimane al governo Il premier sloveno Borut Pahor ha nominato l’ex ministro degli esteri Dimitrij Rupel suo delegato particolare per gli affari esteri. La scelta non tocca assoluta-mente le competenze del ministro degli esteri, ha chiarito, anzi è stata operata in sintonia con il ministro Samuel Žbogar. Il sapere e la preziosa esperienza di un uomo che dopo l’indipendenza ha messo in piedi la diplomazia slovena, ha presieduto l’OCSE ed il Consiglio d’Europa, saranno utili al premier, ha detto Pahor. La decisione, che appare in contrasto con quella assunta dal presidente Tùrk che non aveva voluto nominare Rupel ambasciato-re a Vienna, ha però suscitato malumori all’interno della maggioranza e nelle stesse file del partito socialdemocratico di Pahor. Nessun commento invece dalla presidenza della repubblica. Dimitrij Rupel ha assunto il nuovo incarico nel gabinetto del presidente Pahor lunedì 1. dicembre. La forza della voce ungherese Il 29 novembre del 1958 è stata trasmessa in Slovenia, nell’oltre Mura (Prekmurje) dove vive la minoranza nazionale unghere la prima trasmissione radiofonica in lingua ungherese. Era un notiziario della durata di 10 minuti. La prima trasmissione Tv in lingua ungherese è stata trasmessa il 25 ottobre 1978, era un programma di 20 minuti che ha poi accompagnato settimanalmente la vita della comunità. Il cinquantesimo della radio ungherese ed il trentesimo della tv ungherese in Slovenia sono stati festeggiati solennemente a Lendava, alla pre- senza del capo del governo Borut Pahor. Questi ha evidenziato l’impegno a rispettare le diversità, ad educare le giovani generazioni nello spirito del multiculturalismo, si è impegnato inoltre a dare garanzie alle istituzioni delle minoranze in Slovenia che non saranno toccate nonostante l’incertezza dovuta alla crisi che impone a tutti misure di austerity. Nuovo sindacato di polizia Sabato 29 novembre è stato costituito un nuovo sindacato di polizia, il sindacato dei poliziotti sloveni (SPS) che si affianca al già operante Sindacato della polizia slovena. Al congresso costitutivo ha partecipato anche la ministra degli interni Katarina Kresal che ha auspicato l’instaurarsi di rapporti istituzionali basati sul dialogo. Controlli severi La polizia slovena intensificherà nel mese di dicembre i controlli degli automobilisti cercando di allontanare dalle strade quelli alcolizzati. Il progetto è stato deno- minato “L’alcool uccide - il più delle volte degli innocenti”. L’iniziativa è partita dalla constatazione che nel mese di dicembre si verifica un maggior numero di incidenti provocati da automobilisti sotto l’effetto dell’alcool rispetto agli altri periodi dell’anno. Sotto la soglia di povertà L’11,5% degli Sloveni nel 2007 era sotto la soglia della povertà con un reddito quindi inferiore a 495 euro al mese, secondo l’Ufficio centrale di statistica. Per quasi il 36% dei casi si trattava di disoccupati, il 20,1% erano donne pensionate ed il 19,1% altre persone non attive. Četrtek, 4. decembra 2008 V Čedadu razstava avantgardista Bambiča V petek, 12. decembra, bo ob 18. uri v cerkvi Chiesa Santa Maria dei Battuti v Čedadu razstava posvečena tržaškemu slikarju Milku Bambiču. Naslov razstave bo “Milko Bambič državljan Evrope”. Razstavo prireja Občina Čedad s pokroviteljstvom videmske univerze in kluba Unesco iz Vidma ter s podporo Pokrajine Videm. Milko Bambič (1905 -1991) je bil svojevrstna osebnost. Umetnostna zgodovina ga uvršča med avantgardiste med dvema vojnama. Njegov profesor na gimnaziji, prav tako pomemben slikar, Lojze Spazzapan je učenca označil kot futurista in avantgardista. Med primorskimi slikarji so bila med dvema vojnama izrazito prisotna evropska avantgardna gibanja. Pomislimo le na Černigoja, na že omenjenega Spazzapana, nato na Mušiča in Spacala, ki sta bila nekoliko manj prevzeta od avantgardnih skrajnosti. Povsem vpet v futurizem je bil takrat tudi slikar Rudolf Saksida, ki je bil med protagonisti futurističnega gibanja v Gorici, h kateremu je pristopil tudi Bambič. Milko Bambič pa je bil vsestranski talent. Zelo pomembno je njegovo ilustra-torsko delo. Narisal je prvi slovenski strip Buci Bun. Izdelal je figure, ki so zelo podobne svetovno uspešnemu Mickeyju Mousu (Topolino). Ob bogatem ilustratorskem deluje bil Bambič tudi pionir slovenske reklame. Njegovo najbolj znano delo so “tri srca” na steklenicah Radenske vode. Ta znak poznamo vsi, avtor pa gaje narisal, ko ni bilo avtorskih pravic. Bambič je bil tudi izumitelj in seje ukvarjal z inovacijami v elektroniki, na pisalnem stroju in celo pri puški. Ob vsem tem je še prevajal, poznal je devet jezikov in je rad krožil po Evropi. Posebno mu je bil pri srcu Pariz. Na razstavi v Čedadu bodo na ogled Bambičeve slike, risbe in video posnetki, kijih je naredil Luca Altavilla. Slovenska pesem se je oglasila v središču Benetk Zbor Pod lipo je zapel v baziliki Sv. Marka V baziliki Svetega Marka na istoimenskem trgu v Benetkah seje v nedeljo, 23. novembra, oglasila slovenska pesem. Med glavno mašo, ki se začne opoldan, je ubrano zapel mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa. Pod vodstvom dirigenta Nina Specogne je zapel mašo po slovensko in še nekatere Marijine pesmi iz nadvse bogate tradicije beneške nabožne pesmi. Duhovnik se jim je toplo zahvalil in po- vedal vernikom, da prihaja zbor Pod lipo iz Nadiških dolin, daje zapel po slovensko, prebral je tudi prevod kitice pesmi Marija skoz’ življenje... Tisto nedeljo je bilo čudovito vreme, sončno in Benetke so plavale v soncu, prav tako tudi otok Burano, kamor so se peljali za kosilo in še naprej uživali v prelepem okolju in v prav tako lepi prijateljski atmosferi. Spominska slika zbora pred baziliko Sv. Marka (foto R. C.) Božični koncerti lietos Tudi lietos je Gorska skupnost Ter Nadiža an Brda organizirala Božične koncerte, ki nas v pravi atmosferi pri-pravjajo na praznik, držijo živo bogato tradicijo božičnih piesmi an le grede povezujejo doline an naše vasi, ki so nimar buj zapuščene posebno tiste buj v brie-gu. Lietos bo sodelovalo 12 pevskih zborov, ki bodo nastopili na štierih koncertih. Prvi bo v soboto 13. decembra ob 20.30 v Gorenjem Tarbiju (Srednje). Zapeli bodo Mali lujerji za njimi pa moški zbor Matajur an pevski zbor Vesna iz Križa pri Trstu. Drug koncert bo v nedie-ljo 14. decembra ob 15.30 v cerkvi v Prosnidu (Tipana), kjer bojo pieli Nediški puob-je, zbor Tri doline an zbor Rečan. Tretji koncert bo an tie-dan buj pozno, v saboto 20. decembra ob 20.30 v Ruon- cu. Prvič tle par nas bomo lahko poslušal zbor San Adalberto iz Krmina an pot-le še zbora iz Svetega Lie-narta an Naše vasi iz Tipane. Zadnji koncert bo v ne- dieljo 21. decembra ob 15.30 na Krasu v dreškem komu-nu, kjer bojo božične piesmi zapieli zbor Sedej iz Stever-jana, zbor Cividin an zbor Pod lipo. Pred novimi izzivi pomembne ustanove Martina Kafol predsednica SSG Skupščina Slovenskega stalnega gledališča je na seji, kije bila v četrtek, 27. novembra, izvolila za novo predsednico SSG Martino Kafol. Slednja je nasledila Borisa Kureta, kije po štirih letih predsedovanja odstopil letošnjega septembra. Nova predsednica edine slovenske poklicne umetniške ustanove je diplomirana slavistka in ima dolgoletne izkušnje kot prevajalka in profesorica ruskega jezika in književnosti na Liceju Franceta Prešerna v Trstu. Širša javnost jo pozna kot avtorico in voditeljico številnih radijskih in televizijskih oddaj po Radiu Trst A in na Televiziji Koper, kjer več let vodi oddajo Brez meje. Martina Kafol je podpisala številne reportaže in dokumentarne filme. Sodelovala je z gledališkimi in filmskimi režiserji, kot sta Giorgio Presburger in Želi-mir Žilnik. Organizirala je tudi več pomembnih prireditev in proslav, med njimi velja omenit projekt Raz/se-ljeni. Leta 2007 je prevzela vlogo urednice in odgovorne za stike z javnostjo pri Založništvu tržaškega tiska. Skupščina SSG, ki jo sestavljajo Dežela FJK, Občina Trst, Pokrajina Trst in štirje člani Društva slovensko gle- Ladinsko - furlanski Inštitut Pre Checo Placereani praznuje svojo dvajsetletnico V petek, 5. decembra, bodo v kraju Co-derno di Sedegliano, v Turoldovem domu, praznovali dvajsetletnico ustanovitve La-dinsko-furlanskega Inštituta Pre Checo Placereani. Temu dogodku je posvečena že tradicionalna jesenska manifestacija inštituta z naslovom Puints (Mostovi). Inštitut so leta 1988 ustanovili v Co-droipu, da bi ovrednotili in uveljavljavili furlanski jezik in kulturo, a z novim pristopom. Že samo ime inštituta nakazuje smernice delovanja, je napisal predsednik William Cisilino. Po eni strani je od samega začetka razvijal dejavnosti podobne tistim, ki so jih prirejali v ladinskih dolinah pokrajin Trento in Bočen. Istočasno sije za- dal nalogo, da širi ideale in poglede duhovnika Pre Checa Placereanija (1920 -1986), kije odigral zelo pomembno vlogo v furlanskem političnem gibanju, saj je bil med drugim tudi med ustanovitelji stranke Movimento Friuli. Izredno pomembna in dragocena je bila njegova kulturna vloga, skupaj z duhovnikom Pre Pierijem Be-linejem je namreč prevedel Sveto pismo v furlanščino. Inštitut je v teh letih posvetil precejšnjo pozornost raziskovalnemu in založniškemu delu, veliko je naredil tudi za promocijo furlanščine v medijih. Od leta 2004 ima na spletu (www.lenghe.net) dvojezični časopis. Prireditev ob 20-letnici inštituta se bo začela ob 20.30. Martina Kafol dališče, je na seji, ko je bila izvoljena predsednica, odobrila tudi proračun. Člani skupščine so soglašali pri oceni, da je vodstvo gledališča dobro opravilo svoje delo. Slednjega je vsebinsko predstavil podpredsednik Janez Povše, finančno pa ravnatelj Tomaž Ban. Različne pa so bile ocene glede prihodnosti gledališča. V bistvu je proračun upošteval postavke, kot je npr. upravljanje Kulturnega doma, ki naj bi jih po zakonu morale finančno kriti krajevne ustanove (Dežela, Občina in Pokrajina), vendar se to za Slovensko stalno gledališče ne dogaja. V bistvu gre za paradoks, da dve gledališči, to je tržaško stalno gledališče v italijanskem jeziku in SSG, kije po zakonu italijansko stalno gledališče s slovenskim jezikom, ne uživata istega tratmaja. Krajevne javne ustanove krijejo vse, po zakonu predvidene, stroške gledališča Rossetti, tega pa ne delajo v korist SSG. Gre torej za dolgoletno pravdo, ki jo bodo morale ustanove sporazumno rešiti, drugače se bo delo Slovenskega stalnega gledališča ustavilo, česar seveda ne želimo ne gledališču ne njegovi novi predsednici, ki se bo z ostalimi člani upravnega sveta očitno lotevala osnovnih vozlov te, za vse Slovence zgodovinsko pomembne umetniške ustanove . Convegno a Cividale su un secolo inquieto Promosso dal Comune dal 4 al 7 dicembre nella Chiesa di S. Maria dei Battuti Tempietto Longobardo (particolare) L’Amministrazione Comunale di Cividale del Friuli ha promosso il primo convegno della rete dei siti facenti parti della candidatura nella World Heritage List Unesco “Italia Langobardo-rum: centri di potere e di culto (568-774 d.C.)”, programmato per i giorni 4, 5, 6 e 7 dicembre 2008 presso la Chiesa di Santa Maria dei Battuti. Le giornate di studio, curate nella parte scientifica dal prof. Valentino Pace dell’Università di Udine, godono del patrocinio di molte istituzioni pubbliche e private ed, in primis, del Ministero per i Beni e le Attività Culturali. Durante le quattro giornate di questo convegno verranno trattati temi di cruciale importanza per la storia dell’arte e per la storia culturale del tempo, indagandone situazioni specifiche e comparative dalle Isole britanniche e dalla Scandinavia fino all’Italia meridionale e alla Siria islamica, dalla Spagna islamica e cristiana all’Adriatico orientale bizantino. Il secolo inquieto è l’VIII secolo che vide l’apogeo e la caduta del Regno longobardo in Italia; l’affermarsi della dinastia carolingia e, al suo concludersi, la nascita del nuovo impero cristiano; lo scoppio dell’iconoclastia e la temporanea restaurazione iconodula; l’espansione islamica in Spagna e la resi- stenza del regno cristiano delle Asturie; la rimodulazione dell’assetto ecclesiastico neUTtalia meridionale ‘bi- zantina’ e la compresenza di Longobardi e Bizantini; l’apogeo e la caduta degli Omayadi di Siria e l’ascesa degli Abassidi. A Cividale, sede del convegno, l’VIII secolo significa il “Tempietto”, l’altare di Ratchis e il Battistero di Callisto, tre testimonianze di messaggi figurativi e di arte che per apice qualitativo o per conflagrante diversità linguistica sono straordinari ed eccezionali monumenti. È dunque la città stessa a dare in primo luogo ragione a questo evento di cultura, ma saranno le relazioni del convegno ad evidenziare i più diversi aspetti dell’arte di questo secolo e delle sue implicazioni ideologiche ed estetiche. Una cinquantina di relatori provenienti da tutto il mondo (dalla Norvegia all’Inghilterra, dalla Francia alla Germania e alla Svizzera, dalla Croazia e dalla Serbia alla Georgia, da Israele agli Stati Uniti e al Canada), oltre che naturalmente dall’Italia, con docenti e studiosi dalle università della nostra penisola dalla Sicilia e dalla Sardegna al Piemonte e, ovviamente, al Friuli-Venezia Giulia parleranno di questo secolo non ancora indagato. Un tale convegno di Storia dell’arte, centrato sul solo Vili secolo, è il primo del genere e per la qualità dei relatori e per lo spessore tematico delle conferenze, si profilerà come una tappa centrale degli studi in questione. Aktualno Approvato l’assestamento di bilancio per il 2008 Comunità, attenzione all’energia rinnovabile Convocata per le ore 20 a S. Pietro al Natisone, alle 20.30 c’erano ancora troppe assenze perchè l’assemblea della Comunità montana Torre Natisone Collio potesse svolgersi. A seguito di diverse telefonate del presidente Corsi, alle 20 e 40 arriva il sindaco di Dolegna del Collio, ma i presenti sono ancora solo 15. Si attende ancora. Alle 21 si procede all’appello e sembra ormai chiaro che la seduta dovrà essere aggiornata. Il presidente giustifica l’incresciosa situazione dicendo che diversi sindaci sono impegnati con gli assestamenti di bilancio dei propri comuni. Dai banchi dell’opposizione il rappresentante di Civida-le, Cortiula, denuncia invece la mancanza di responsabilità di diversi amministratori nel ricoprire il proprio ruolo politico ed amministrativo in seno all’assemblea dell’ente. La responsabilità politica è della maggioranza e del direttivo, rincara, che com’è evidente non hanno i numeri per governare. Intanto arriva trafelato il delegato del sindaco di Nimis, sono lo 21 e 10 e l’assemblea può finalmente iniziare con l’opposizione a garantire il numero legale. L’argomento principale all’ordine del giorno era l’assestamento del bilancio per il 2008 che è stato illustrato dall’assessore Gabriele Verona e riguarda in entrata ed uscita quasi 727 mila euro. Dal Fondo montagna per Tanno in corso, appena approvato dalla Regione, poco meno di 354 mila euro saranno destinati a contributi per la riduzione dei costi di riscaldamento, a 280 mila ammontano gli aiuti alle imprese commerciali montane, 180 mila sono destinati alla costituzione di un parco progetti cantierabili da presen- Compiuto il 75. anno di età il presule friulano ha rimesso il suo mandato al Papa L’arcivescovo mons. Brollo si è dimesso Mons. Pietro Brollo ' Consiglio Foraniale Mercoledì 10 dicembre, dalle ore 20.30 alle ore 22, presso la canonica di san Pietro al Natisone si terrà il Consiglio foraniale. Sarà aperto alla partecipazione di chi lo desidera, come comunicano il parroco don Mario ed il direttore Simone Bordon, per renderlo un laboratorio per la Pastorale della nostra comunità. Il tema proposto è quello del tempo “che abbiamo e pensiamo di non avere e non abbiamo e pensiamo di avere.” Da lunedì 1. dicembre il monsignor Pietro Brollo non è più arcivescovo di Udine. In occasione del suo 75. compleanno ha dovuto infatti, secondo il Codice di diritto canonico, presentare la sua rinuncia al Sommo Pontefice. Mons. Brollo ha espresso attraverso i media diocesani, “la Vita Cattolica” e Radio Spazio 103, i suoi sentimenti riguardo questo giorno particolare per il suo apostolato. “Personalmente non la vivo come una scelta esclusivamente mia, ma come un momento che metto nelle mani dei miei superiori, attraverso i quali passa la volontà del Signore. Non cambia per me nulla di particolare. Due sono le passioni che ho scelto per la mia vi- ta: Cristo e la Chiesa. Queste cose restano: un domani cambierà la modalità di impegno e di servizio che sono chiamato a dare, ma non la sostanza. Le dimissioni riguardano un servizio particolare, non l’essere vescovo, non l’essere impegnato a lavorare per Cristo, per la Chiesa e per la nostra Chiesa Udinese in particolare". Le dimissioni per raggiunti limiti d’età non danno automaticamente il via alle procedure per la nomina di un nuovo vescovo, dunque fino alla decisione del Papa, nulla cambia ai vertici della diocesi. Avviata la campagna di tesseramento per il 2009 che è rivolta a tutte le persone che credono nell’impegno della nostra Associazione. Dopo 63 anni dalla Liberazione, l’ANPI Provinciale di Udine nel 2008 conta ancora 2737 iscritti, nel 2009 l’ambizione dell’Associazione è quella di superare i 3000 iscritti grazie alla partecipazione dei giovani antifascisti. È questo un compito d’onore dei veterani per far rivivere i valori della Resistenza e della Costituzione in un momento difficile della vita della nostra Repubblica. È un preciso impegno e dovere di tutti rafforzare la nostra prestigiosa Associazione che si è sempre battuta contro ogni azione squadrista, razzista, contro il separatismo e la costante riabilitazione del fascismo, imperversanti nel nostro Paese. Facciamo che il 2009 sia Tanno della grande adesione all’ANPI dei combattenti della libertà, dei giovani antifascisti e mantenendo sempre la nostra importante caratteristica unitaria. Non bisogna dimenticare che Tunica fonte di vita è il tesseramento che permetterà di continuare l’opera della nostra Associazione e pure per sensibilizzare i più giovani agli ideali della Resistenza come etica del proprio vivere e battersi con i veterani per una società più civile e democratica. Niso imeli slovenskih šol in najmanjše osnove za učenje slovenskega knjižnega jezika. Brez vsake retorike je bil “greh” Slovencev v videmski pokrajini v bistvu v tem, da govorijo jezik, ki ni italijanski in da so torej “različni”. Zgodba se nadaljuje do danes. Če so bili Slovenci v Trstu in Gorici zgodovinsko tudi aktivni antagonisti italijanskim nacionalnim vzgibom in nato apetitom, Benečani te vloge niso odigrali. Doživeli pa so še bolj trpko usodo, ne da bi naredili karkoli proti državi in njenim zakonom. Bili so na svoji večstoletni zemlji ter govorili drugačna narečja, ki so se vezala na slovenščino vendar brez kake izrazito politične pretenzije. Tudi povojni nastanki beneške organiziranosti niso imeli ideoloških predznakov, združevali so duhovnike in laike, kot cilj pa so imeli ohranjanje jezika, navad in korenin. Kljub temu so postali žrtev italijanskega nacionalizma in iredentizma. Na poti do vrha Matajurja tare sui fondi strutturali europei, 90 mila al capitolo cultura, con cui si intendono in primo luogo valorizzare le iniziative proprie dell’ente, come ha spiegato l’assessore Verona, 32.500 sono previsti per interventi nel settore culturale orientati alla valorizzazione delle culture locali ed altri 25 mila per gli insegnanti in zone montane. Un altro capitolo importante riguarda gli Aster dove è previsto un intervento di circa 1 milione per la diffusione degli impianti fotovoltaici presso gli edifici pubblici. Altri 150 mila euro saranno destinati a contributi a privati per l’installazione di impianti a biomasse forestali, mentre 289 mila euro per lo sviluppo dell’agricoltura montana saranno destinati all’abbattimento di spese notarili. Infine 80 mila euro saranno utilizzati per la sistemazione del piazzale antistante la sede della Comunità montana. Diverse le voci di dissen- so in assemblea sulla scelta della Regione di deviare i fondi per l’attività agrituristica alle Provincie. Le competenze sono delle Comunità montane che però non si sono viste trasferite le risorse finanziarie. Il problema è che mentre nel resto del territorio montano, per il quale c’è evidentemente un occhio di riguardo, gli agriturismi sono stati realizzati, sul nostro terriorio le richieste sono molte e le domande rimangono inevase. Altro argomento al centro dell’attenzione i 344 mila euro destinati ai comuni sloveni in base alla legge di tutela o meglio al famoso articolo 21 della legge 38 che da due anni non vengono erogati. Il presidente deve andare in Regione, chiarire dove sono finiti e pretendere che sia la Comunità montana a gestire questi fondi, è stata la richiesta di Firmino Marinig che ha proposto, come anche sul punto precedente, un documento dell’assemblea. Nezaželena V Benečiji in Reziji zgodovinsko jezik ni bil politična kategorija, vsaj ne s strani govorcev. Rezijanska in beneška narečja so politizirali drugi. Trditev bom skušal obrazložiti na najbolj enostaven način. Dva razloga sta botrovala, da se Benečija (ob tem mislim tudi Rezijo, ki je še posebnost zase) ni aktivno vključila v pomembna narodna gibanja v 19. in 20. stoletju. Prvi razlog je, da je leta 1886 prešla pod italijansko upravo, medtem ko so drugi Slovenci ostali pod Avstrijo. Drugi, verjetno odločilni, razlog pa je bil v sami sestavi populacije, saj so bili ljudje pretežno kmetje ali drobni obrtniki, ni pa bilo pravega meščanstva oziroma intelektualcev, trgovcev, večjih obrtnikov. Ti so bili hrbtenica slovenskega čitalniškega gibanja in nato slovenskega taborskega gibanja. Tu pa je bil jezik narodno-politična kategorija. Prvo slovensko čitalnico so ustanovili v Trstu leta 1861, njen tajnik pa je bil znani slovenski pisatelj in časnikar Fran Levstik (potovanje od Litije do Čateža, Martin Krpan itd.). Čitalnice so se najprej razvile v večjih slovenskih mestih (Maribor, Ljubljana, Celje, Gorica itd, nato pa so se razmnožile tudi v manjših središčih. Kmečko prebivalstvo, ki je bilo v Sloveniji večinsko, se gibanja ni udeležilo. To je razumljivo. Cilj čitalnic je bil krepiti narodno gibanje, njihova osnova pa sta bila prosveta in kultura, skratka, uvajanje slovenskega knjižnega jezika. Čitalnice so imele celo knjižnice, pevske zbore in godbe na pihala. Prirejale so recitacije, predavanja, govorica koncerte, vse pa se je ponavadi zaključilo s plesom-veselico. Te oblike delovanja danes poznamo. V Benečiji pa za podobno razširjeno dejavnost v tistem času verjetno ni bilo pogojev. Čitalništvo se je izostrilo v politično gibanje z nastopom slovenskega taborskega gibanja, ki je trajalo v letih 1868-1878, nakar so ga avstrijske oblasti prepovedale. Osnova taborom je bil program Zedinjene Slovenije (1848). V bistvu so takrat Slovenci zahtevali združitev slovenskih dežel v eno samo državno (?) skupnost, ki bi imela v Avstriji veliko avtonomijo. Na Tržaškem, kjer je bila močna tudi hrvaška in češka prisotnost, se je gibanje razvilo v duhu slovanske enotnosti. Zgodovina tržaških Slovencev je bila namreč povezana s prisotnostjo Čehov in Hrvatov. V Trstu in Gorici se je slovensko narodno prepo-rodno gibanje soočalo, in to tudi ostro, z italijanskim. Podobno je bilo v Gorici, kjer se je v začetku prejšnjega stoletja odvijal spor tudi s Furlani, o katerih se slovenski politik Henrik Tuma ni prav nič prijazno izražal. Dejansko smo bili v Trstu in Gorici do prve svetovne vojne priča političnemu narodnemu sporu. Cilj je bil v tem, kdo bo prevladal v Trstu in Gorici: Italijani ali Slovani? V Trstu se je gospodarska moč Čehov, Hrvatov in Slovencev v bistvu pred prvo svetovno vojno izenačevala z italijansko. Posledice takratnega spora so vidne še danes. Spor sta namreč ojačila fašizem in povojna politika. Slovenci v Benečiji in Reziji v omenjenem dogajanju niso bili udeleženi. Bilo je nekaj izjem, med katerimi je najslavnejši msgr. Ivan Trinko. On se je zavedal slovenskega narodnega preporoda, naučil se je slovenskega knjižnega jezika, bil je v stiku z mnogimi osrednjimi slovenskimi intelektualci, vendar je zagovarjal sožitje med narodi. Takoimenovana Trinkova pot pa je bila za navadne beneške ljudi težko razumljiva. Kljub temu, da niso Benečani in Rezijani nikoli predstavljali kake politične nevarnosti in da svoje govorice niso postavljali kot politični problem, so bili tarča grobih napadov. Nad Benečani so se znašale že italijanske oblasti takoj, ko je Benečija prišla pod Italijo. Beneški ljudje so bili žrtev fašizma. Po drugi svetovni vojni so doživeli najrazličnejša preganjanja: od tragične gospodarske politike in izseljevanja do ustrahovanja s strani skritega Gladia in odkritih oblasti. Aktualno Drugi niz predavanj v Špetru na pobudo Inštituta za slovensko kulturo Slovenskemu knjižnemu jeziku bližja beneška kot druga narečja 1—~ 1 BENEŠKI KULTURNI DNEVI Incontri culturali della Benecia »ODKRIVAJMO NAŠ JEZIK« «Scopriamo la nostra lingua» OTtAPimoALNJiM čelrtek/giovedi 11.12.2008 obanska dvorana / sala consiliare . _ ob/alle 18 30 Miroslav Kosata, poem /pesnik Ivan Trinko in slovenska književnost Ivan Trinko e la letteratura slovena Roberto DapR, UNIVERSITÀ Dl udine/ univerza vvidnu La letteratura dialettale contemporanea Sodobna narečna ustvarjalnost Inštitut za slovensko kulturo I Istituto per la cultura slovena Po lepem uspehu, ki sta ga imela pred dvema tednoma prva predavatelja na letošnjih Beneških kulturnih dnevih, profesorja Zif-fer in Stabej, je tudi četrtkov drugi niz predavanj v špetrsko občinsko dvorano privabil številno publiko. Tokrat je bil govor predvsem o lokalnih govoricah, zlasti beneških, poslušalcem pa sta o tej temi spregovorila profesorja Matej Šekli in Rosanna Benac-chio. Profesor Šekli, slavist in primerjalni jezikoslovec, ki poučuje tako v Trstu kot v Ljubljani, je govoril predvsem o razlikah med lokalnimi govoricami in knjižnim jezikom. Slovenščina je tisti jezik, ki ima največ narečij, saj je teh preko štirideset in so zbrana v sedmih narečnih skupinah. Ena izmed teh je primorska narečna skupina, v katero sodijo obsoško, rezijansko, tersko, nadiško, briško, kraško, notranjsko in istrsko narečje. Slovenska narečja so se spreminjala in razvijala preko tisoč let, vsa pa izhajajo iz praslo-vanščine, čigar naslednica je bila v naših krajih alpska slovanščina. Iz praslovanščine seje v istem obdobju razvila tudi stara cerkvena slovanščina, ki pa je predhodnica makedonščine in bolgarščine, gotovo pa ne beneških narečij. »Beneška narečja so nedvomno slovenska, ni- Živa Gruden, Matej Šekli in Rosanna Benacchio ti ne gre za arhaične govorice ali, kot nekateri trdijo, za oblike stare cerkvene slovanščine. Mislim, da bi bilo res neverjetno, če bi se v 21. stoletju še uporabljal jezik, ki so ga govorili med devetim in enajstim stoletjem. Beneška narečja so se prav tako razvijala, vendar bolj počasi od tistih v osrednji Sloveniji. To pa je povsem naravno, saj se jezik v krajih, ki se nahajajo na obrobju, vedno spreminja bolj počasi oziroma kasneje. Prav zaradi tega imajo z določenega vidika slovenska narečja, ki se uporabljajo v videmski pokrajini, več skupnih točk s slovenskim knjižnim jezikom, kot jih ima na primer gorenj-ščina,« je poudaril slovenski strokovnjak. Slovenski knjižni jezik je namreč nastal kot umetna tvorba, neke vrste kompromis med posameznimi slovenskimi narečji, ki so iz skupne slovenske baze nastala po 13. stoletju. Enotni slovenski knjižni jezik pa je nastal šele po letu 1848, medtem ko so se prej uporabljali razni pokrajinski knjižni jeziki. Pri sestavi knjižnega jezika pa so se ob spremembi pisave jezikoslovci odločili za bolj arhaične slovnične oblike, poleg tega pa so skušali tudi odpraviti tiste besede, ki so se v posameznih narečjih uveljavile zaradi vpliva tujih jezikov, predvsem nemščine, italijanščine in madžarščine. Raje so za knjižni jezik izbrali besede podobne tistim, ki so se uporabljale v drugih slovanskih jezikih. Benacchiova, ki v Padovi poučuje slovansko filologijo, pa je primerjala polo- žaj slovenske manjšine v videmski pokrajini in hrvaške v Moliseju. Ugotovila je, da imajo narečja, kijih uporabljata ti dve skupnosti precej skupnih točk. Hrvaška manjšina pa ima na splošno precej več težav. Hrvatov je namreč manj, pisne produkcije skoraj ni, prav tako pa ni narečne literature, ki je v videmski pokrajini med Slovenci zelo razširjena. Hrvaško narečje se nikjer ne uporablja niti v cerkvi. V osnovnih šolah, kjer je predviden tudi pouk hrvaškega narečja, ni veliko otrok, tako da so razredi večkrat združeni. Na nižjih srednjih šolah pa dogovor s hrvaško vlado omogoča učenje knjižne hrvaščine, to pa žal hrvaški skupnosti v Moliseju ne pomaga ohraniti njenega narečja, tako da še sami nad to pobudo niso najbolj navdušeni. Kot sta ob zaključku srečanja poudarila oba predavatelja, pa poznavanje in uporaba knjižnega jezika gotovo nimata za posledico izginotja narečij, ki se jih človek navadi in uporablja predvsem v zasebnih krogih, medtem ko se knjižnega jezika nauči v šoli. »Tako tudi beneška narečja ne morejo izginiti zaradi slovenskega knjižnega jezika,« je dodal Šekli, »poznavanje več jezikov ali jezikovnih različic pa je za vsakogar obogatitev.« (T. G.) L’evoluzione della lingua slovena dai primi insediamenti fino alla creazione artificiale della lingua standard La lingua slovena è, come tutte le lingue slave, una discendente del protoslavo (utilizzato tra il 550 e T800) dal quale si sono sviluppati sia lo slavo alpino che il paleoslavo, predecessore della lingua bulgara e macedone, ma non dello sloveno. La lingua slovena è nata infatti intorno agli anni 1000 dallo slavo alpino che veniva utilizzato dagli slavi che si sono insediati sotto le Alpi nei due secoli precedenti. Fino al dodicesimo secolo la lingua slovena era comune, nel tredicesimo secolo invece sono nati i diversi dialetti che si sono poi evoluti nel tempo. Lo sloveno è la lingua con il numero maggiore di dialetti. Ne ha infatti più di 40 divisi in sette gruppi dialettali. Lo sloveno letterario è nato inve- ce più tardi come creazione artificiale, un compromesso tra i singoli dialetti. Già nei primi manoscritti, quelli di Frisinga, Klagenfurt, Stična e Castelmonte, ci sono forme linguistiche sopradialettali, il primo esempio di sloveno letterario si trova invece nel Catechismo e nell’Abeceda-rio di Primož Trubar, padre della let-taratura slovena. Durante il periodo della Riforma è stata pubblicata anche la traduzione della Bibbia di Jurij Dalmatin e la grammatica slovena di Bohorič. Allo stesso periodo risale anche il primo vocabolario. Dopo la Controriforma si sono sviluppate nelle varie parti del territorio abitato dagli Sloveni diverse varianti letterarie locali. Solo dal 1848 è possibile parlare di un nuovo sloveno standardizzato e comune a tut- ti. Per creare questo “nuovo” sloveno si è deciso di cambiare ed unificare il tipo di scrittura, di usare nuove forme grammaticali, di eliminare alcune forme linguistiche più moderne tipiche dei dialetti più evoluti e di rinunciare a tutte le parole prese in prestito da altre lingue romanze o germanofone. Si è preferito infatti usare le parole che già si utilizzavano nelle altre lingue slave (ad esempio pivo per indicare la birra, mentre prima si usavano le parole pir o bira). In generale comunque si è scelto di usare prevalentemente forme più arcaiche ed è per questo che da un certo punto di vista i dialetti delle zone più marginali sono molto più simili allo sloveno standard di quelli centrali che si sono evoluti più in fretta. Razpisa Urada Na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in Uredbe o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete je Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu objavil dva razpisa: Javni razpis za razpisno področje A: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2009 in Javni razpis za razpisno področje B: finančna podpora Slovencem po svetu v letu 2009. Dokumentacija navedenih javnih razpisov je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si/ in spletnem portalu www.Slovenci.si. Skrajni rok za oddajo vlog je 19.12.2008. Občni zbor SSO ocenil položaj slovenske manjšine 10. decembra v Čedadu bo izvršni odbor po vsej verjetnosti potrdil dosedanjega predsednika Štoko V petek, 28. novembra letos je imela na Opčinah pri Trstu svoj občni zbor krovna organizacija Svet slovenskih organizacij (SSO). Uvodno poročilo je podal dosedanji predsednik Drago Štoka, ki je najresnejši kandidat še za naslednjo mandatno dobo. V svojem posegu se je Štoka osredotočil na trenutni položaj slovenske manjšine. Omenil je težave, napovedana krčenja sredstev manjšinskim organizacijam in prepočasno izvajanje zaščitnega zakona. Spregovoril je tudi o položaju v Benečiji. Štoka je dejal, da Berlusconijeva vlada v bistvu nima negativnega odnosa do slovenske manjšine, jo pa preprosto ignorira, kar je še huje. Del svojega posega je Štoka namenil odnosom med SSO in drugo krovno orga- k nizacijo, to je SKGZ. Uvodoma je povedal, da ni pogojev in v bistvu niti potrebe, da bi prišlo do združevanja obeh krovnih organizacij. Sodelovanje s SKGZ je označil kot dobro in brez posebnih preprek. Štoka vidi potrebo po združevanju v politiki, to je v političnem subjektu, ki naj bi bil skupna hiša vseh Slovencev. Vi- Predsednik SSO Drago Štoka zija v bistvu že desetletja nasprotuje tezam in dejanjem tistih Slovencev, ki se odločajo za vstop in delovanje v italijanskih strankah, ne pa v etnični stranki, konkretno v Slovenski skupnosti. Ob raznih posegih in pozdravih je na Štokovo izvajanje najdirektneje odgovoril Rudi Pavšič, to je pred- sednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Tudi Pavšič je označil sodelovanje med SSO in SKGZ kot dobro. Vendar je tu naglasil tudi pomembno limito. Za Pavšiča so odnosi plodni v “zunanji politiki”, to je v nastopanju obeh organizacij (predvsem obeh predsednikov) v odnosu do italijanske države in vlade, do deželne vlade FJK in do Slovenije in njene vlade. Nezadostno pa je sodelovanje v “notranji” politiki manjšine. Pavšič je opozoril, da bi morali organizaciji skupno razmišljati o bodočnosti slovenske manjšine in njene organiziranosti. Ta razprava pa je v bistvu prešibka, saj bi bilo potrebno prilagoditi manjšinske strukture časom, kar se, dodajamo, dogaja predvsem zaradi objektivnih zunanjih pritiskov in razmer. Občni zbor je izvolil iz- vršni odbor SSO, ki se bo sestal na svoji prvi seji 10. decembra v Čedadu in izvolil predsednika. V odboru so za tržaško pokrajino: Drago Štoka, Igor Švab, Matjaž Rustja, Jelka Cvelbar in Marij Maver; za goriško pokrajino so v odboru: Ivo Cotič, Walter Bandelj, Julijan Čaudek, Janez Povše in Bernard Špacapan; za videmsko pokrajino pa so v odboru: Giorgio Banchig, Rudi Bartaloth, Riccardo Ruttar, Larissa Borghese in Loretta Primo-sig. Nadzorni odbor sestavljajo: Miha Coren za videmsko pokrajino, Andrej Vogrič za goriško in Robert Petaros za tržaško pokrajino, v razsodišču pa so Sandro Quaglia za videmsko, Kristjan Tommasi za goriško in Aleksander Furlan za tržaško pokrajino. Senjam beneške piesmi Beti Strgar je s svojimi Sanjami paršla na drugo miesto. Ona je prebila led, saj je parva paršla piet od tapotinkraj konfina Simone Clinaz poje svojo piesam Spomin od deleča Protagonisti Sejma lietos so bili te mladi, vsi lepi an zlo barki, an njih bandi. Videl an poslušal smo jih kar sedem: DSL, Sons of gun, Shape, Born for mušic , ki so vsi iz Rečanske doline, an potle’ še “Cunjarje” Igorja Černa iz Barda v Terski dolini, sedemčlansko skupino 15-letne kantavtorice Beti Strgar, kije na Senjam prišla z drugega briega Idrijce, iz Kambreškega an na koncu še BK evolution Davida Klo-diča, ki so bili glavni steber ciele prireditve. Z izborom piesmi našega nepozabnega Checca an starih festivalov, ki so jih predkratkim posnel na Cd, so nam v saboto ponudili še liep koncert v koncertu. Na sejmu je bluo 12 novih, originalnih piesmi, ki so jih posneli tudi na Cd. Nar-lieuše je po svojem okusu zbrala publika, saj so lahko vsi glasovali. Na parvo miesto se je uvarstila pesem Zadnji poz- 28. Senjam beneške piesmi je udobila Ikeia Feletig s piesmijo Zadnji pozdrav Senjam mladih za mlade Protagoniste so bile skupine, videl an poslušal smo jih sedem BE s. \ j ' Posebno pohvalo zasluži tudi Stefania Rudi, ki je z Margherito povezovala program an kar je korlo tudi zaigrala drav, ki jo je super zapiela Ikeia Feletig iz Čedada. Na drugo miesto Beti Strgar s pesmijo Sanje, ki jo je sama napisala, na trecje pa skupina Cunjarji s piesmijo Igor- Zadnji pozdrav Ti, ki me na poslušaš in si atu, ki me gledaš, ti, nies še zastopu, de življenje nie na igra. Ist na viem, ki ljubem, kar ist ljubem te, v koga ist vierjem, kar vierjem na te. Sada muoram iti, ne morem vič ostati. Počasi sada umiera tele dan, pa ne moreš čut mojih besied, ti živiš v tvojih žalostnih sanjah, ne iskaj me vič, če me češ zaries. Gledi samuo an majhan blisk ljubezni, če na znaš pogledati v sarce, ti, ki živiš v tvojih žalostnih sanjah, ne iskaj me vič, če me češ zaries. Ti ne moreš viedet, ki dost san te iskala v narbuj močnih barvah od spomina, ki je šu mimo. Ist na viem, ki ljubem, kar ist ljubem te, ist na vien, ki videm, kar ist videm te. Sada je prepozno, ne morem vič ostati. besiede: Luciano Feletig; glasba: Luciano Feletig, Dario Causerò Na vrh GORE Sem pot končal, jo zdaj šele začenjam? Samo navòn hodim (sonce, drevo, tičje, rože, trave...) na vrh gore. Bom paršol gor? Ali bom speka vstal vmes.... Samo navòn hodim, to more betè, na vrh gore. besiede an glasba : Igor Cerno ja Černa Na vrh gore. Najliepše besiede po oceni strokovne žirije je napisu Davide Tomasetig, naslov njega pesmi je Čakat an drugi dan, najboljšo glasbo za pesem Zadnji pozdrav pa Luciano Feletig an Dario Causerò. Sanje Po mavrici naprej, vse do konca, Ker hočem vedet, kje začetek je sonca. Levo, desno, sploh ni važno kam, Skupaj z vetrom daleč stran. In ko že obupam in svetu se predam, Se zavem spet daljnih sanj. Sanje, hočem sanjati, Naprej v prihodnost, v svet brez mej, Po mavrični poti do nebes, Kjer plesala bi svoj nori ples. Sanje, ki peljejo me tja, Kjer domišljija željam roko poda In kjer vse mogoče se zdi, V prostoru kjer iluzija zaživi. Po mavrici naprej, na drugo stran. Ker hočem vedet, kje dež pride spet na dan. Na vzhod, zahod, res ni važno kam. Letim pač nekam, kjer želje niso zaman. Sploh ne vem, kam so se izgubile, Vse poti, ki so včasih me vodile. In upanje vztrajno se izmika še naprej, Ni več izhodov, kaj naj zdeeeeeej. Vprašanja vsepovsod, odgovorov nikjer In ko dokončno izgubim pravo smer, Samo še Sanjam, sanjam še naprej, V začaranem krogu, kjer ni mej, Po mavrici stopam do nebes, Kjer plešem ta svoj nori ples. Samo še sanjam, sanja še naprej,... besiede an glasba : Beti Strgar “Mislim, da smo lahko ponosni” Predsednik društva Rečan Aldo Clodig Za uspeh 28. Sejma beneške pesmi nosijo največ zaslug njegovi prireditelji, to so člani Kulturnega društva Rečan, ki je praznik beneške pesmi prvič priredilo že 25. julija leta 1971. Društvo samo pa je aktivno že od leta 1969 in bo naslednje leto slavilo 40-letnico svojega delovanja v korist slovenske manjšine. O zgodovini Sejma beneške pesmi in o samem društvu Rečan smo se pogovorili z njegovim predsednikom Aldom Klodičem. Zakaj ste se pred več kot petintridesetimi leti odločili, da boste začeli prirejati ne- ke vrste festival beneške glasbe? “Takrat še zelo mladi člani društva Rečan smo iskali način, da bi še bolj utrdili rabo svojega narečja. Naš glavni cilj je bil namreč že od samega nastanka ohranitev tradicij in narečja. Tako smo pomislili, da bi priredili Praznik beneške pesmi, kot smo ga namreč na začetku imenovali. Besedilo pesmi je moralo biti obvezno v narečju ali slovenščini, kar se tiče glasbe, pa ni bilo nobenega posebnega določila. Ni bilo lahko organizirati tako pomembno prireditev, takrat so bili za nas zelo težki časi, smo pa bili zelo motivirani.” Kdo je takrat sodeloval na prazniku? “Najprej smo nastopali predvsem člani društva, a se je kmalu razširil po vsej Benečiji in do Rezije in Trbiža.” Koliko ljudi jev vseh teh letih nastopilo na sejmu? “Sodelovalo je že približno sedemdeset avtorjev glasbe ali besedil, predstavili pa smo približno tristo petdeset novih pesmi. Mislim, da smo lahko ponosni, saj smo za naše narečje res naredili vse, kar je bilo mogoče.” Sejma že nekaj let ni bilo, prej pa je potekal dokaj redno. Zakaj je potem vse zamrlo? “Tudi v preteklosti nam ni vedno uspelo praznika naše pesmi organizirati vsako leto. Večkrat ni bilo denarja, leta 1976 ga nismo priredili, ker so imele naše družine zaradi potresa druge skrbi, včasih nismo imeli skupine godcev ali smo bili zasedeni z drugimi pobudami. S prostovoljnim delom je pač tako. Vsakič se lahko pri čem zatakne. Kljub temu pa nam je uspelo prvih sedemindvajset sejmov organizirati dokaj redno. Od teh jih je bilo štiriindvajset lahke glasbe (letošnji je bil 25.), trije pa so bili posvečeni cerkveni glasbi. Po letu 2000 pa so stvari zamrle predvsem zato, ker ni bilo več večine glasbenikov in tistih, ki so dotlej najbolj skrbeli za naš sejem. Med temi bi omenil predvsem Francesca Bergnacha - Checca, ki je bil v bistvu duša naše prireditve, saj je za glasbeni del skrbel praktično le on.” beri na strani 7 Senjam beneške II. SENJAM XXVIII. SENJAM BENEŠKE PIESMI IIESA :e piesmi XX Vili BENEŠKE PIESMI XXVII SENJAM BENEŠKE PIESMI XXVIII. SENJAM BENEŠKE PIESMI XXVII BENE* Ljudi se je zbralo zaries puno takuo v saboto ku v nediejo BK evolution so zapiel an majhan koščič iz njih CD, ki so ga kumi posnel pa nie še paršu na dan Vseh dvanajst piesmi so pred Sejmam tudi posnel na CD de bojo še napri živiele Dva mlada pievca prvič na Sejmu, Martina Canalaz... ... an Nicola Simaz Skupina Sons of a gun pri oci an na stuojse bat, smo tle». Skupina Shape Že puno liet je dobra prijateljica Sejma Anita... ...an ku ona tudi kantavtor Daniele Capra, ki je za Senjam napisu puno liepih piesmi s 6. strani Zdaj ste pa pomembno prireditev spet obnovili. “Ja, na srečo imamo zdaj po zaslugi podružnice Glasbene matice v Spetru spet skupino mladih glasbenikov, ki so uglasbili nekaj novih pesmi. Upam, da bodo s tem nadaljevali tudi v naslednjih letih in da bo naš Senjam spet zaživel in se bo redno ponavlj al tako kot se je pred tolikimi leti. Lepo bi bilo, če bi ga lahko priredili vsaj vsake dve leti. Vem pa, da ne bo enostavno, saj nas je vedno manj. Samo v občini Grmek nas je bilo pred petdesetimi leti še 1500, zdaj pa nas je manj kot 500.” Letos ste pesmi posneli tudi na CD. Kako pa je s starejšimi pesmimi? So tudi te kje ohranjene? “Če je bilo za to dovolj denarja, smo vsakič pesmi posneli na kaseto. Poleg tega pa smo tiskali tudi brošure z besedili vseh pesmi. Izdali smo tudi dve zbirki, ob desetletnici in ob dvajsetletnici našega festivala.” Od kod črpate denar za organizacijo? “Prispevek dobimo od Dežele, iz Sklada za Benečijo, pomaga pa nam tudi matična država. Potrebno je precej denarja. Zdaj stane namreč organizacija takega tipa festivala približno 10.000 evrov.” V čem so glavne razlike med letošnjim in starejšimi izvedbami Sejma? “Pesmi obravnavajo danes čisto drugačne teme. Starejša generacija je pela o ljubezni in domotožju, saj je bil takrat izredno občuten problem izseljenstva. Da- nes ima mladina drugačne težave in imamo tako pesmi tudi o mamilih, alkoholu in revščini.” Naslednje leto slavi KD Rečan 40-letnico delovanja. Boste jubilej proslavili na kak poseben način? “Nekaj idej že imamo, do- končen program pa bomo sestavili, ko bomo videli, koliko denarja imamo na razpolago. Gotovo pa bomo ob običajnih pobudah priredili še kaj posebnega”. Katere so vaše običajne prireditve? “Redno prirejamo srečanja pesnikov in pisateljev iz treh dežel, junija kres, pohod na Livek, razstavo strašil, v predbožičnem času pa tudi Devetico.” Koliko je članov in koliko vas je v odboru? “Letos se je včlanilo 58 ljudi, sicer pa imamo ponavadi približno sedemdeset članov. V odboru nas je približno devet, pa si delo delimo tudi z ostalimi člani. Za vsako pobudo je odgovorna različna skupina ljudi.” Tjaša Gruden škepiesmi SENJAM XXVIII. SENJAM BENEŠKE PIESMI Začelo se je ku nimar, s siglo od Sejma beneške piesmi, s tisto Rosico neba, ki jo je biu napisu monsinjor Valentin Birtič an vsem nam, ki smo parjatelji Sejma, nam zgane kiek v sar-cu, zak že malomanj od začetka nam oznanja nov praznik naše piesmi. Je ku na zlata nit, ki nas veže, ki se vlieče iz lieta v lieto an še se bo. Lietos je trieba reč so bile piesmi skarbno napravje-ne, no recimo malomanj vse. Poskarbjeno je bluo za glasbo, kar more bit je bluo buj lahko, saj v mladih lie-tih človek živi z muziko an v muziki. Pozna pa se tudi, de je naša mladina šuolana. Glasbena šuola je dobro opravila svoje dielo. Bluo je tudi pravo veseje gledat tolo mladino, kuo so bili živi an prepričani v njih piesmi, kuo so užival na odru pred publiko. Telekrat so se srečale an izpolnile želje mladih an tiste od kulturnega društva Rečan, ki jim je Pruzapru je uduobu Rečan Parljubljena manifestacija je privabila na Liesa riespuno ljudi na šaroko odparlo urata. Pohvalit pa je trieba an besiede piesmi, ki niso bile pru nič banalne, ali romantične ali podobne tistim, ki jih že poznamo. V njih so bile misli, sanje, skarbi an strah, ki so tipične za do-našnjega mladega človieka. An v puno od telih piesmi so bile misli tudi lepuo povie-dane an zložene. Pa tudi provokacije nieso manjkale... Ja slovienski jezik seje zdeu na ustih telih pieucu-doma, na pravem miestu, ku kiek povsem navadnega, vsakdanjega. Tudi zmagovalka, Ikeia, ki je iz Čedada an na zna po sloviensko je zlo zlo lepuo interpretirala svojo piesam. An tuole je tudi znamenje spoštovanja do nas an naše kulture. Na koncu bi prepisala besiede od piesmi, ki jih je napisu Simone Gomatu an se mi zdijo zaries liep program. «U tami an u nadlogah združeni se na bomo zgubil, nič ku za- Aktualno Dvojezična knjiga je izšla na pobudo slovenskega središča Planika O Rudolfovi želenici, kije povezovala Trbiž z Ljubljano Slovensko kulturno središče Planika je pred kratkim izdalo novo knjigo z naslovom “Bohinjska proga - La Transalpina”. Avtor je časnikar Maurizio Bait, ki si trenutno deli dneve med Trstom in Ovčjo vasjo. Rodil se je v Trstu materi Italij anki in očetu slovenskega izvora: njegov ded Andrej in babica Pepca sta bila iz Mosta na Soči, ponosnega kraja, ki ga moči še mlada Soča, in slavnega po tistem kmečkem orožju, ki izstopa na grbu tamkajšnje občine in opominja na Tolminski punt v letu 1713. Kot časnikar je opravil vajeništo pri Messaggera Venetu, nato je prešel k dnevniku Il Gazzettino, kjer je delal celih 17 let, najprej kot urednik, nato kot namestnik glavnega odgovornega za kroniko. Skrbel je tudi za deželno kulturno stran. Trenutno je za isti časopis posebni poročevalec. Maurizio Bait je napisal veliko število strani, člankov, mnenj, pripovedi o meji in o potrebi, da vdahne življenje odprti dražbi s trojno slovansko, latinsko in germansko istovetnostjo na tem neponovljivem koščku Evrope, BOHINJSKA PROGA LA TRANSALPINA naphanem z zgodovino, a tudi navdahnjenem z mogočnimi izzivi nadnacionalnih ekipnih iger: nekakšno branje preteklosti v prihodnosti. Pred tremi leti je s kulturno stranjo osvojil nagrado Premio Craf (Centro ricerche fotografia v Lestansu) za posnetek strani in letos poleti nagrado Premio FriulAdria (prva izdaja) za širjenje znanja in dialoga med italijansko kul- turo in onimi iz Podonavja in Balkana. Na straneh Gazzet-tina je bilo v začetku leta objavljenih kar nekaj člankov z njegovim podpisom, v katerih je italijanskim bralcem predstavil pisateljski opus prof. Borisa Pahorja. Kot sam piše v knjigi, mejo pojmuje kot priložnost in ne omejitev. Kdor se zapre vase, zapečati svojo usodo. Knjigo je v slovenščino prevedel Aldo Rupel. Knjiga je torej dvojezična in napisana v pesniškem slogu, kot je sicer avtor vajen pisati. Tekst knjige je nastal ob stoletnici Bohinjske proge, rdeča nitje vsekakor železniška proga, seveda ob takoi- menovani Rudolfovi železnici, ki je povezovala Trbiž z Ljubljano in tekla skozi severno vzhodno ozemlje Kanalske doline. Hkrati avtor v knjigi obuja na pesniški in zelo berljivi način spomine na svoja otroška in najstniška leta. Vsebini daje potem še priokus zgodovine in njegovo gledanje na dogodke, ki so se odvijali v preteklosti v srednji Evropi, s spremljajočo mislijo, da mora biti zgodovina napisana do kraja, brez obsodbe vrednih opuščanj z ene in druge strani. Središče Planika je knjigo izdalo ob finančni pomoči krajevne gorske skupnosti. Rudi Bartaloth Odlomek iz knjige Bohinjska proga - La transalpina Maurizia Baita Iz kotline se je počasi premikala pošast ... Valter Egger, dragi prijatelj s Fužin, sedaj že ostareli potomec zadnje nemško govoreče družine iz Weissenfelsa, spremlja moža, kije nekoč bil fantek in je še vedno fantič, po nepodačenem snegu železniške proge. Star gozdar dela, kot tega ne počne več nihče - po stari šegi. Živi v drugačni življenjski razsežnosti, kjer ne štejeta navideznost in sociali-ziranje, temveč bivanje in gozd. Valterjev dom, tisti pravi, so stečine in steze v njegovih rodbinskih gozdovih, kjer ni drevesa, ki bi ga ne poznal, ni pripovedi, ki bi mu bila megleno nepoznana. Rudolfova železnica Ljubljana - Trbiž mu teče nad glavo že od rojstva, še prej pa je tekla nad očetovo in dedovo... Zgodovina je pustošila med narodi in je razrila zemljo, toda mostovi so ostali neoporečno na svojem mestu, pogosto na drogovih tudi električni izolatorji iz porcelana. Železnico so zasnovah leta 1870 in odprli pred božičem, kmalu po revolucionarnem prodora skozi mestna vrata Porta Pia v Rimu in padcu papeške posvetne oblasti, dve leti pred odprtjem Tabeljske proge. Projekt je uresničilo podjetje, kije tekmovalo z Južno železnico in je od samega začetka povezalo potrebe gospodarstva (prvo med vsemi dobave za jeklarno Weissen-fels/Fužine) z očitnimi napovedmi alpskega turizma, ki se je pionirsko in snobistično širilo na ozemlju avstro ogrskega cesarstva. Podeželane so seznanjali z novostjo, da bo puhanje parne lokomotive spremenilo njihova življenja, njihove denarnice, njihova upanja v boljše in oprijemljive reči. Toda kmetje po Dolini od Rateč navzdol so seje zelo bah. Še vedno srednjeveški red letnih časov, letin in domačih Živah, porok in rojstev je tvegal popolno preobrazbo. Vsi, sicer zvesti podložniki, a genetsko samoupravni že zaradi ozemeljskega reliefa, so kmalu razumeh, da se ne bodo mogli upreti jeklenemu konju. Sprejeli so ga s težkim srcem, a tam v Ratečah, takoj za Kranjsko goro proti Trbižu, Ig er naj stoji postaja daleč od hiš, kot če bi lahko sodobno nevarnost nadzorovah ah zarotili. Na tistih postajah so začeh izstopati elegantno oblečeni moški, namenjeni na raziskovalne izlete, in gospe v dolgih oblačilih. Izstopah so tudi Julius Kugy in njegovi plezalni tovariši, ki so se podajah v gore, da bi alpinističnemu občestvu odkrili čudesa Juhjcev. Zrasla je gostilna s prenočiščem Ivana Jalena, tamkajšnjega gostilničarja in trgovca, ki je znal zavohati novi čas, prednika že z mitičnim izročilom, ki ga pravnuk Igor Jelen, geopolitolog v Trstu, opisuje v zanosni a znanstveno zastavljeni knjigi La valle dei tre confini (Dohna treh meja) kot o prednji straži sodobnosti.!...) Človeške strasti in med njimi strah pred možnostjo, da ne bo mogoče ohraniti tistega, kar je bilo na razpolago tohko časa, so postale osrednje zanimanje družbenega življenja, ki se je širilo v svet z izseljevanjem ob vsekakor trdnem sistemu družbenega nadzora/zaščite alpskega naselja. Ostale so skupne prednostne pravice do sečnje in paše, ki jih je dodelila revnim alpskim podložnikom Marija Terezija, ostala je pravica do kopanja gramoza za pridobivanje apna, potrebnega za gradnjo domov in hlevov. V tistih časih seje iz Ljubljanske kothne, kot se dogaja dandanes drugod s hitrimi evropskimi vlaki, počasi premikala pošast, ki je pretresala travnike in tišino, v zameno pa je nudila delo in zna-nje.(...) Valter hodi enakomerno po železniškem snegu. Prekoračila sva komaj zaznavno razvodje med Donavo in Donavo, med Savo Dolinko, ki se pod Beogradom izhje v Donavo, a se tu rodi v Planini med mlakami in iz peči pod Poncami, Mangartovimi skalnatimi dekleti, in v povirju hudournika, ki se steka v Mangartsko jezero (jezeri sta dve in med seboj povezani) in se prav tako spušča z Mangarta in iz njegovih ogromnih Koritnic. Potok se zhva v Ziljico, ki jo čez mejo v Kokovem Slovenci prav tako imenujejo Ziljica; ta se prehje v Ziljo, slednja pa v Dravo; daleč bolj na vzhodu pri zmaličenem Osijeku Drava izgine v Donavo. Seveda, Donava, kajti voda je ženska, ki rojeva življenje. Ziljica preskakuje hudourniške pregrade spodnjega predela Trbiža in si med novo ter staro glavno trbiško železniško postajo utira pot skozi čeri skalnate soteske. Smaragdno zelena in kot žensko tarnanje jezna voda teče osemdeset metrov pod kovinskim mostom Rudolfove železnice, ki ima tu svojo zadnjo postajo po skoraj sto kilometrih častne službe in neprekinjenega vzpenjanja. Sem jev tragičnih dneh, ko je v septembru 1943 kralj Vittorio Emanuele zbežal in je general Badoglio podpisal premirje, prispel s Koroške zunanji minister von Ribbentropp z nabasanim vlakom SS enot. Sešel se je še zadnjič s pred- stavniki italijanskih oblasti, od katerih je zahteval prepričljiva pojasnila. Ledeno mrzel stik je potekal pod nepremičnimi očmi bronastega spomenika, ki se dviga nad postajo: habsburški vojak s puško v rokah stoji na straži in zdi se, da gleda proti Naborjetu, od koder je prišel tisti hudič, tisti Bonaparte s svojim birmancem in italijanskim podkraljem. Nekaj minut kasneje je von Ribbentropp dal znak, da hoče nazaj in vlak je odpeljal proti Avstriji, ki je medtem s priključitvijo leta 1938 postala Nemčija. Prihajal je konec. V kratkem je skozi sončna vrata v Kokovem dospelo nekaj bataljonov vojakov in oklepnikov. Pospravili so z zadnjo italijansko obrambo v vojašnici Italia, tam gor v Ulici Romana na Trbižu. Nato so preplavili dolino. V Zabnicah, Camporosso za Italijane zaradi velikega krvne- ga doprinosa v bojih proti Napoleonovi Armadi na travnikih, koder danes smučamo in gradijo privlačna počitniška stanovanja za več družin, je skupina lepih deklet v značilni noši sprejela Hitlerjeve vojake z metanjem cvetic SS-ov-cem na konjih, ki so stopali z dolgim korakom po glavni cesti. Velik napis je z dvema samima nemškima besedama sporočal nad glavami Žabni-čanov in Žabničank bistveno misel: Dobrodošli osvoboditelji- Na Trbižu kot v Trstu, na Sabotinu in v Kobaridu ah na Piavi, tako v prekletem Trnovskem gozdu kot na beh mejni črti med hišami in sredi pokopališča v Gorici, v Rižarni pri Sv. Soboti kot v Bazovici mora Zgodovina biti napisana do kraja, brez obsodbe vrednih dopadljivih opuščanj z ene in drage strani. Človek nosi v sebi mnogo moralne bede in malo plemenitosti. Šolske knjige -vse knjige vseh šol vse naše mladine teh naših obmejnih ozemelj - niso na višini tolikšne tukajšnje Zgodovine. Tu gor ljudje govorijo vsevprek venec govoric romanskega, slovanskega in germanskega izvora, nekakšna nova lingua franca, ki jo lahko sproti spreminjajo kot tisto med Križarji iz vse Evrope v Sveti deželi. Tedaj so jo imenovati Čezmorščina. Prevladovala je frankovščina z dodatki kata-lonščine, nekaj italijanskih besed pomešanih s severnjaškimi iz Severne in Srednje Evrope, pokristjanjene celine, ki je v božjem imenu prebadala z meči ljudi nekega dragega boga. $ J =. c ca 110 g-£f Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi V ’ J m cca 110 ■lÉ r fr, 4-r- K - r ■T 3 -jffk i_>m *Sf7f fr.f 9=t 1 &yj 9= fa/ Iniziamo da questa settimana la pubblicazione a puntate di una serie di articoli e di ricerche sui canti popolari sloveni della provincia di Udine. Si era finora affermato che nel Friuli esisteva come forma quasi esclusiva di poesia popolare, la villotta, come ebbi già occasione di provare nello scorso congresso delle tradizioni popolari tenuto in Udine. Ora, per dimostrare ciò che il prof. Michele Barbi sostiene e dimostra per le altri parti d’Italia e in particolare per la Toscana, che, cioè, la vecchia dimensione geografica che segnava l’espansione della poesia popolare epico-lirica nella nostra penisola (vedere per es. il Nigra) non ha nessun valore, mi sto occupando di una raccolta di tale poesia in Friuli, raccolta che è già ben avviata. Finora la maggior parte delle mie ricerche si sono estese nella vallata di Forame d’Attimis, cioè circa nel centro di quella zona della Slavia Friulana compresa tra Tar-cento e Cividale. E qui ho trovato molto interessante stabilire un confronto tra la poesia popolare dirò italiana, intendendo con questo la poesia infiltrata lassù dalla pianura sottostante (e perciò anche la friulana e la veneta), e la slo- vena, la quale, forse per la difficoltà di superare le barriere montuose, o forse per l’isolamento in cui in cui si trovano questi slavi di confine dal ceppo centrale, è in proporzione molto inferiore di fronte a quella, sebbene essi parlino raramente e male l’italiano, che imparano a scuola, e poco e male il friulano. Per questo ho iniziato anche una ricerca di poesia popolare slovena nella vallata di Forame, di cui nessuno ancora si è occupato. La raccolta che ora presento non ha certo la pretesa d’essere completa: ci saranno, senza dubbio, diversi altri canti, che cercherò di raccogliere diligentemente in seguito, pubblicandoli insieme a questi, ma in modo più organico e con le relative varianti, le quali sono spesso notevoli per il lungo cammino percorso dai canti stessi per giungere fino a quei paesi remoti. Intendo aggiungerci anche uno studio comparativo già in corso con i veri e propri canti sloveni d’oltre confine, aiutandomi anche con le raccolte già pubblicate. (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre-dicembre 1932) -1 - La mamma è Angela Dorbolò di Biarzo, il papà è Luca Mauro di Latisana Quattro cuginetti per la piccola Martina! In una grande famiglia dopo quattro vispi maschietti, è arrivata questa splendida bambina, Martina! Con gioia lo annunciano i cuginetti Alessandro e Matteo (nella foto), Michele e Matteo. Martina è nata il 20 novembre all’ospedale di Udine. E’ la prima bimba di Angela Dorbolò di Biarzo (San Pietro al Natisone) e di Luca Mauro di Latisana. Da ottobre la giovane famiglia vive a Sanguarzo, così per i nonni Dino e Assunta di Biarzo sarà più facile andare a coccolare la loro ni-potina, ma di certo non man- Alessandro art Matteo Dorbolò so pru veseli, de imajo adrto kužino za varvat! cheranno di venire a trovarla anche i nonni di Latisana, Amalia e Gino! Martina sarà ora la “principessa” della famiglia, ma i cuginetti non sono per nien- te gelosi, anzi! Sanno perfettamente che i loro papà e le loro mamme, nonché gli zii e le zie, ma soprattutto i nonni, hanno sempre tanto amore per tutti! A Martina gli auguri di una vita serena da nonni, zii e zie, cugini, parenti ed amici tutti. E a tutta questa grande famiglia... un sereno Natale e felice 2009! La famiglia Blasetig - Talotti festeggia la laurea di Andrea! A coronamento degli anni di studio trascorsi in laguna e dopo non pochi viaggi a/r con il treno Udine-Venezia, giovedì 13 novembre, presso la sede della Facoltà di Lettere e Filosofia - Università Ca’ Foscari, Andrea si è laureato in Filosofia discutendo la tesi “La meravigliosa favola orientale di un santo ignudo - estetica musicale nelle opere di W. H. Wackenroder”. All’avvenimento non hanno voluto mancare i soddisfatti genitori Ines e Pin e nemmeno una copiosa pioggia che accompagnata dall’alta marea ha reso Venezia quanto mai burrascosa. Nella foto i nostri eroi soddisfatti dopo le congratulazioni della commissione d’esame e prima... della doccia di ritorno! V nediejo bo sveta Barbara Na fotografiji sveta Barbara lieta 1999 (iz arhiva Novega Matajurja) MIK*'; Zadnji dan lieta v San Stino! V nediejo 7. dičemberja naši bivši rudari, ex minatori an njih družine počastijo njih pomočnico, sveto Meditazione sui cuori gemelli e trattamenti dimostrativi di pranic healing incontro del 11.12.2008 con festina augurale presso canonica di Azzida (Stm Pietro al Natisone) dalle h 19.30 Info: Danila 339 3116666 Alessandra 333 7797264 Barbaro. Za organizat srečanje, kije tradicionalno, poskarbi Zveza slovenskih izseljencev - Slovenci po PRODAJAMO VENDESI Prodam domače ek-stradeviško olje iz sort belica in leccino iz oljčnika nad Miljami. Vendo olio extravergine di oliva, qualità bianchera e leccino, coltivate in zona Mug-gia. Tel. 0432-727631 svetu. Ob 11. bo sveta maša v Špietre, v cierkvi svetega Kvirina, zak te veliko po-strajajo. Po maši se zberejo pred spomenikam minatorju pred špietarskim kamunam, kjer se zmislejo na vse naše može an puobe, ki so kopal karbon v belgijanskih mi- VENDESI da stallone nelle Valli del Natisone ottimo concime per campi e orti. Telefonare 0432/723147 ore pasti nierah an kijih nie vič na telim svietu. Po kozarcu vina v Špietre puodejo na kosilo v Dolegna del Collio, k Vi-niciu. So poskarbiel tudi za muziko. Cajt za se vpisat je do donas popudan, četartak 4. dičemberja. Pokličita na 0432/732231, 0432/730153 al na 335/5497797. VENDO buona legna da ardere anche piccole quantità. Telefonare al numero 340/7846185 Se parpravjamo na silvestrovanje, za se veselit na zadnji dan lieta. Vsak gleda preživiet lieuš, ki more tel poseban dan, nie važno, im-portant kje, more bit doma al pa kje po sviete.... vsi pa se troštajo bit v družbi svojih te dragih al pa pravih parjatelju. Takuo tisti, ki so v “Associazione pescatori sportivi Alborella”, ki ima svoj sedež na Čemurju so organizal silvestrovanje v San Stino di Livenza. Bo vičerja z ribami an je odparta vsiem, naj sta člani (soci) al pa parjatelji tele skupine. Iz Čemurja se popejeta s koriero ob 18.30. Kar prideta v ristorant bota vičerjal an, sevieda, tudi se veselil. Na Čemur se varneta... drugi dan, parvega ženarja 2009, okuole dvieh zjutra. Za se vpisat (80 evro, ko-riera an vičerja) pokličita na tel. 0432/714117 (Alberto) al pa na 0432/723377 (Aldo). Moreta tudi iti na Čemur, kjer ima sedež asocjacjon. Za se vpisat imata cajt do 24. dičemberja, pohitita de na zgubta tele parložnosti! nedieja 14. dičemberja BRUNICO ogled miesta an božični targ ob 6.00 odhod iz Sauodnje - ob 10. pridemo v Brunico an pregledamo miesto - za kosilo vsak naj poskarbi za se - ob 17. odhod iz Brunica - ob 22. se vamemo v Sauodnjo Vpisovanje do 5. dičemberja za Sauodnjane, potle dokjer je pre-stor pa za fureste' Daniela 0432/714303 - 731190 Sabrina 0432/714304 - bar Crisnaro Savogna 0432/714000 v Sport Četrtek, 4. decembra 2008 Risultati Prossimo turno 1. Categoria Maranese - Valnatisone 3:0 Juniores Cormons - Valnatisone 3:3 Amatori Pozzuolo - Filpa rinv. Pizzeria Le Valli - Pizz. Al sole 2 2:0 Dinamo Korda - Sos Putiferio 1:4 Savognese - Friulclean rinv. Pol. Valnatisone - Plaino rinv. Calcetto Merenderos - Boca Juniors 6:2 Paradiso dei golosi - EAP Udine (ree.) 16:5 Pizz. Moby Dick - Essicatoio Dorbolò 6:8 Essicatoio Dorbolò - Dlf Abr. Imp. (ree.) 1 -3 Pallavolo maschile Aurora Volley - Poi.S.Leonardo 3:0 Pallavolo under 13 misto Pol. S. Leonardo - Pav Udine 0:3 1. Categoria Valnatisone - Codroipo Juniores Valnatisone - Azzurra Go Allievi Valnatisone - Brugnera Moimacco - Cussignacco Giovanissimi Sacilese - Valnatisone Valnatisone - Pasianese Esordienti Valnatisone - Itala San Marco Amatori Filpa - Drag Store FT (6/12) Calcetto Pizzeria da Raffaele - Merenderos Paradiso dei golosi - Artegna Modus - Essicatoio Dorbolò Classifiche 1. Categoria Aquileia 28; Maranese 27; Union Pasiano 21 ; Cjarlins Muzane 20; Valnatisone 19; Sesto Bagnarola 16; Codroipo* 15; Prata 13; Ancona, Paviese 11; Palazzolo, Aurora Buo-nacquisto, Torreanese 10; Ricreatorio Latisana 9; Varmo*, Risanese 6. Juniores Forum Julii 21 ; Valnatisone*, Pasianese 20; Serenissima* 19; Cormons 16; Sedegliano*, 15;Tre Stelle** 11;Torreanese*, Varmo**, S. Gottardo 9; OI3** 6; Azzurra Go* 5; Asso-sangiorgina 4; Fortissimi 0. Allievi Regionali Donatello 23; Brugnera, Pordenone, Virtus Corno 21; Sanvitese 18; San Luigi 16; Cor-mor 12; Extra 10; Valnatisone 9; Pro Cer-vignano 8; Pomlad, Fincantieri 2. renissima*, Poi. Lestizza* 6; Cussignacco* 4; Rangers 3; Pagnacco 0. Giovanissimi Regionali (gir. B) Ponziana*, Ancona** 22; Azzanese**, Itala S. Marco** 16; Sacilese** 12; Trieste calcio**, Valnatisone** 10; Bearzi** 9; Tolmezzo Carnia* 3; Aquileia** 0. Giovanissimi Regionali (gir. C) Donatello 24; Com. Fiume Veneto Bannia, Tamai 21 ; Moimacco 20; Sanvitese 13; Pasianese 10; OI3 8; S. Giovanni 6; Latisana Ricreatorio 5; Pro Romans 3. Giovanissimi Sperimentali Donatello 21; Bearzi 17; Pasianese, Ancona 16; Nuova Sandanielese 12; Tolmezzo Carnia 11; Valnatisone, Reanese*, Man-zanese 8; Pagnacco, S. Gottardo 7; Azzurra* 3. Amatori U.I.S.P. Filpa Pulfero 12; Drag Store FT, Mereto di Capitolo 11 ; Bagnaria Arsa 10; Bar Centro 9; Pozzuolo 6; Hot And Cool, Rangers Terzo 4; Rangers Monfalcone 3; E. S. Rojalese 0. Amatori Collinare (2. categoria) Pizzeria Le Valli 14; Sos Putiferio, Rojalese 13; Campeglio 11; Axo Buja*, Billerio/Magnano 10; Pizz. al sole 2*, Dinamo Korda* 8; Sammarden-chia*, Colugna 5; Reai Buja 4; Gemona 3. Amatori Collinare (3. categoria) Bleus Fc, Collerumiz 11 ; Piaino*, Savognese 9; Montegnacco*, Colloredo*, Poi. Valnatisone 9; Pingalongalong, Racchiuso**, Tuttomeccanica Trep** 7; Friulclean* 5; Il Savio* 3. Calcetto Amatori U.I.S.P. Paradiso dei golosi* 11; Santa Klaus 10; Merenderos 9; Boca Juniors 8; Santa Maria* 7; Cussignacco 6; Citta di Carlino*, La Viarte*, EAP Udine, Pizz. da Raffaele 5; Artegna** 4; Copia e Incolla*, Reai Feletto** 3. Calcetto Amatori Collinare Crazy Team Feletto* 12; Artegna, Modus* 10; Dlf Abramo Impianti* 9; Abs 8; Essiccatoio Dorbolò* 6; Pizz. Moby Dick 5; Vil-lage Centro Fitness**, Pizzeria Cantina Fredda* 4 ; Fustsal Udine, Forever** 0. *Una partita in meno; ** due in meno. Allievi Provinciali (5/12) Bearzi, Tre Stelle 24; Union 91 17; Come-(8/12) tazzurra 16; Forum Julii 14; Moimacco 13; (5/12) Azzurra* 12; S. Gottardo 10; Buttrio 9; Se- Nel week end condizionato dal maltempo nel campionato amatoriale di seconda categoria protagoniste le valligiane Pizzerìa Le VaDi e Sos Putiferio avanti tutta Sconfìtta la Valnatisone a Marano - Merenderos e Paradiso dei golosi protagoniste nel calcetto amatoriale La formazione dei Pulcini dell’Audace di S. Leonardo Nel campionato di Prima categoria la sfida tra la seconda della classe Maranese e la Valnatisone si è chiusa con il successo dei padroni di casa. Grande rammarico per i valligiani guidati da Ezio Castagnaviz che hanno iniziato bene, procurandosi tre nitide palle gol, la prima con Miano che si vedeva respingere il pallone di piede dal portiere avversario, successivamente con Iuretig che aveva superato anche il portiere, ma il pallone veniva respinto da un difensore prima che varcasse la linea, infine Petrello in acrobazia calciava il pallone di poco a lato. Passata la paura la Maranese andava in vantaggio al 27’ siglando un’eurogol. All’inizio della ripresa ancora il portiere di casa protagonista: prima alzava sopra la traversa un colpo di testa di Petrello e poi bloccava una conclusione di Miano. La Maranese metteva al sicuro il risultato al 12’ favorita da un rimpallo. La Valnatisone si spingeva in avanti sfiorando il gol al 20’ con Quercioli che mandava alto da buona posizione. Due minuti più tardi puntuale la beffa per i valligiani. Un contrasto tra un attaccante locale e Pelizzari (entrambi finivano a terra) veniva sanzionato dall’arbitro con un calcio di rigore, trasformato dai maranesi. La Valnatisone non ci stava cercando fino alla fine il gol della bandiera rischiando la capitolazione in due occasioni, ma il bravo portiere Me-nichino riusciva a rimediare. Rocambolesco finale degli Juniores della Valnatisone sul campo di Cormons. I ragazzi guidati da Pietro Dorigo, sotto di un gol, hanno rimediato con due gol di Giovanni Tropina portandosi in vantaggio. I padroni di casa riuscivano a riportarsi in parità prima di subire la terza rete siglata da Aldijan Aljka-novic. Con due giocatori in meno a seguito di due cartellini rossi i padroni di casa riuscivano a riequilibrare le sorti della partita siglando il definitivo pareggio nell’ultimo minuto di recupero. Per il programmato turno di riposo non hanno giocato gli Allievi Regionali, Provinciali, i Giovanissimi Regionali, Sperimantali per gli impegni delle rappresentative. A tale proposito da segnalare che nella formazione di Udine, che ha superato Trieste 4-0 e Cervignano 3-0, hanno giocato quattro ragazzi valligiani: Gabriele Go- sgnach centrocampista del Moimacco, Emanuele Fle-bus centrocampista della Valnatisone, Fabio Leonardi, attaccante della Virtus Corno che ha fatto centro una volta contro Trieste e due contro il Cervignano e Marco Crast centrocampista della Forum Julii. Sono state rinviate a causa del maltempo e dei terreni impraticabili le gare degli Esordienti della Valnatisone e dei Pulcini dell’Audace di San Leonardo. Stessa sorte a Pozzuolo, dove era in programma la ga- ra della Filpa di Pulfero, del campionato UISP. Nel campionato di Seconda categoria amatoriale del Friuli collinare prosegue la corsa di testa della Pizzeria Le Valli che ha superato la Pizzeria Al sole 2 con un rotondo successo. Primo tempo ben giocato dai padroni di casa che però non sono riusciti a creare delle buone occasioni da rete. Al 20’ Iuretig Graziano si trovava da solo davanti al portiere ma tirava centralmente. Nella ripresa la formazione allenata da mister Caiati spingeva di più ed al 20’ Rossi centrava la traversa degli avversari. Passavano alcuni minuti e stavolta a creare una azione da gol toccava a Daniele Rucchin che superava il portiere calciando a colpo sicuro nella porta sguarnita, ma il prodigioso recupero di un difensore avversario respingeva il pallone prima che superasse la linea bianca. Dopo lo scampato pericolo gli ospiti si rendevano pericolosi con una conclusione con il pallone diretto all’incrocio dei pali, ma il bravo portiere Ciocchiatti riusciva a deviare la sfera in calcio d’angolo. Alla mezz’ora Pomarico fuggiva in azione di contropiede sulla fascia destra, entrava in area dove veniva atterrato da un difensore. L’arbitro concedeva la massima punizione che lo stesso calciatore trasformava, portando in vantaggio Le Valli. Subita la rete gli ospiti cercavano il pareggio sbilanciandosi in avanti ed a cinque minuti dal termine Vidic, servito da Besič, segnava la rete della sicurezza. In questo girone viaggia nelle prime posizioni la Sos Putiferio che, con il largo e meritato successo ottenuto a Campeglio, si mantiene nelle posizioni di vertice della classifica ad una lunghezza dai “cugini” di Drenchia. Mi- chele Osgnach autore di una doppietta, Roberto Clarig e Massimo Congiu hanno firmato la quaterna dei savo-gnesi. Nella terza Categoria le partite in programma per la Savognese e la Polisportiva Valnatisone di Cividale sono state rinviate a causa della impraticabilità dei campi di gioco di Savogna e Podpoliz-za di Pulfero. Il Collinare nel prossimo week-end osserverà un programmato turno di riposo che potrebbe consentire il recupero della gara di Savogna, se le condizioni del tempo e del terreno di gioco lo permetteranno. Nel campionato di calcetto U.I.S.P. vittoriose le due formazioni di San Pietro al Natisone. I Merenderos hanno superato la Boca Juniors, mentre nel recupero con la EAP Udine il Paradiso dei golosi ha travolto gli Udinesi. Nel calcetto amatori l’Es-sicatoio Dorbolò di San Pietro al Natisone ha rimediato una vittoria ed una sconfitta. Paolo Caffi Nel campionato di Prima divisione maschile i ragazzi della Polisportiva San Leonardo sono ritornati a mani vuote dalla trasferta udinese con l’Aurora. I padroni di casa si sono imposti 3-0 (25:12, 25:20, 25:18). Il campionato di Prima divisione nel prossimo week-end osserverà un turno di riposo. La Polisportiva ha iniziato il campionato under 13 misto ospitando la Pav Udine. Gli udinesi si sono imposti con il risultato di 3-0. Per la seconda giornata di campionato la formazione valligiana ha giocato a Fae-dis martedì sera. Classifiche Prima divisione maschile U.S. Friuli 15; Pippoli team Up. 13; Aurora volley Udine 12; Aspa Lg Computer 10; Polisportiva Blu volley, Caffè Sport, Mcf Pasian di Prato 9; Flusystem Pra-damano 8; Volley Ball Udine 7; Rojalese 6; Polisportiva San Leonardo 5; Volley Codroipo, Stella volley 1; Edildue Ausa pav 0. Under 13 misto Pallavolo Faedis, Pav Udine 3; Danieli 2; Il Pozzo 1; Polisportiva San Leonardo, Aurora volley nero 0. ŠPORT PO SLOVENSKO atletika D1SK - MET DISKA - ©/VVoTčr? Četrtek, 4. decembra 2008 Veseu rojstni dan, mama Tonina! MAMMA... Quando al mattino il sole vi sveglia / voi siete foglia fragile / aggrappata con tenacia / alle nostre radici / in fondo al vostro cuore / dove si annidano i desideri / fermi nel tempo passato / ricordi induriti dal dolore / che non passa mai / storie tristi / raccontate come una musica / ai nostri cuori fragili / che non sanno ascoltare / oggi che ancora c’è tempo / domani non si sa / grazie mamma / di aver seminato nei nostri cuori / fiori di saggezza e amore / di aver donato la luce / di un giorno sempre nuovo / di fronte al cielo della vita. (Gabriella) L Vsak bi podpisu za prit do 95 liet takuo “in gamba” ku Antonia Crainich! Sta lepuo prebral, Antonia Crainich, uduova Tomasetig - Tonina Potpotnikova v sriedo 10. dičemberja dopune 95 liet. Tonina je iz Dreke, nje mož je biu Pepo Flipacou iz Dubenijega. Imiela sta devet otruok, samuo še dva sta ostala: Gabriella v Čedade, an Gianni v Staranzanu. Do malo cajta od tega je Tonina živiela sama v nje hiši, an čeglih nje otroc so jo hodil pogostu gledat, še posebno Gabriella, ki stoji buj blizu Dreke ku Gianni, je skar-biela sama za se. Pa ne samuo: skarbiela je za nje otroke, za nje navuode an za pranavuoda. Seda je že nomalo cajta, ki živi par hčeri Gabrielli an nje družini, pa tuole na pride reč, de na die-la nič! Mole za vso nje družino, prebiera, gleda te-levižjon an vie vse, kar se na sviete gaja, an še kuo zna lepuo poviedat, kaj misli! Die-la “na unčinet”, ku de bi imiela šele dvajst liet. An zlo, zlo je vesela, kar se okuole nje zbere vsa družina. Jih je zaries puno! An part se jih vide an na teli fotografiji: s čeparne roke so navuodi Marco, Stefano, Barbara, pranavuod Alessandro, nona Tonina an še navuodi Luca an Andrea. Na 12. novemberja Tonina je ratala še ankrat bižno-na: rodila seje Alessia. Mama od čičice je nje navuoda Barbara, tata se kliče pa Giuseppe, nono je Gianni J (sin od Tonine), nona pa Renata Simonelig, ki je le iz Dreke. Vsi žive v Staranza-ne. Draga Tonina, puno dobrega vam želijo vaš otroc Gabriella an Gianni, zet Gino, neviesta Renata, navuodi an njih družine an vsi tisti, ki vas imajo radi. Buog vam di še puno zdravja an kuraže za iti takuo napri! Maria Drejova ima stuo liet! » Maria Bergnach è nata a Lase di Drenchia il 2 dicembre 1908, e quest’anno ha compiuto 100 anni! La sua non è stata una vita facile. Rimasta sola con sei figli ha lavorato giorno e notte per crescerli. Purtroppo due, Mario e Bruna, non ci sono più. Maria ora vive con la figlia Alma che vede della mamma come lei ha visto di loro quando erano piccoli. Molto vicine le sono anche le altre figlie Mirella, Albina e Maria, e tutta la famiglia. Una famiglia grande con nipoti e pronipoti che ancora una volta vogliono dirle che le vogliono tanto bene e la ringraziano per tutto quello che ha fatto per loro. La famiglia ringrazia il dottor Quargnolo che in tutti questi anni ha seguito e segue la loro cara mamma, nonna e bisnonna. V torak 2. dičemberja Maria Bergnach je dopunla 100 liet! Maria je med tistimi ženami, ki nam j e težkuo za-stopit, kakuo so mogle prenest vse težave, ki so jih imiele v njih življenju. Rodila se je v Tinacovi družini na Lažeh v dreškem kamunu lieta 1908. Se je oženila v Gorenjo Dreko, nje mož je biu Pepo Drejou. Imiela sta šest otruok. So bli težki cajti, mizerja je bla po vsieh naših dolinah an ku puno drugih naših moži tu- di Pepo je šu dielat v Belgijo. Maria je ostala sama tle doma an sama je veredila nje veliko družino. Dielala je nuoc an dan v gruntu, v hlie-ve an tan doma za de nje otroc bojo imiel zajest, za se oblieč an obut. Puno krat študieramo, kakuo so mogli naši judje, an še posebno žene same, prenest vse tuole. Za šigurno puno jim je pomagala viera, an tudi Maria je bla zlo vier-na. Lieta so šle napri, Maria je ratala tudi nona an bižno-na. Pomislita, te parvi pranavuod ima “že” 30 liet! Na žalost sin Mario an hči Bruna staji že umarla. Ostale so ji štier čeče: Alma, Mirella, Albina an Maria. Vse žive tle po Laškem. Te narbuj blizu Dreke je Alma, ki stoji blizu Čedada an pru ta par nji Maria živi že puno liet. Sevieda, lieta so lieta, stuo so stuo!, an Maria nie vič dobrega zdravja. Lepuo skarbi za njo Alma: nuoc an dan, takuo ki je mama Maria skarbiela za njo, za nje bratra an za nje sestre. Kajšan krat Buog povarne dobre, ki ga nardiš v življenju. Maria, stuo liet ste učakala! Srečna ste, ki imate take barke otroke, ki vas lepuo varjejo an ki s sarcam vam še ankrat diejo: veseu rojstni dan, draga mama, nona an bižnona an Bohloni za vse, kar ste za nas nardila. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato airUSPI PODBONESEC Ruonac - Špeter Oblietinca Je bluo na 9. dičemberja 2001, kar nasje zapustu naš dragi Roberto Trinco - Bobo. Veliko praznino je pustu miez vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo mama, tata, brat, kunjada, vsa žlahta an parjatelji. Sette anni fa ci ha lasciati il nostro caro Roberto Trinco - Bobo. Con amore e tristezza lo ricordano la mamma, il papà, il fratello, la cognata, gli zii e le zie, i cugini e tutti quelli che gli hanno voluto bene. Guband ddld Nonna Produzione artigianale di dolci tipici delle Valli del Natisone Fraz. Azzida - 33049 San Pietro ai Natisone (Ud) Tel/Fax 0432.727234 CESTI NATALIZI - CONFEZIONI REGALO Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi | RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU. ABBIGLIAMENTO TEL. 00386 31 837 218 Uomo-donna-articoli reaalo domenica 14-21 e lunedì 8 dicembre aperto B.go S. Valentino - Azzida - S. Pietro al Natisone. Tel. 0432.727751 V dvojezični šuoli v Špietre učitelj ca je dala za šolsko nalogo (compito in classe): “Povejta ka vam seje zgodilo tu adan tiedan, kjer muoreta imenovat vsieh sedam dni”. Pet minutu potle Pe-rinac je že dau njega pismo učiteljci: “To preteklo nediejo muoj tata je šu na j ago an je ubu ad-nega zajca takuo velikega, de smo ga jedli tu pandiejak, torak, sriedo, četartak, petak an saboto!”. ★ ★ ★ Grof an grofica sta se griela za velikim ognjam an se pogovarjala gor mez njih staruost. - Kadar adan od nas dvieh umarje - je j ala grofica - ist puojdem živet v muoj grad gor na vesoko goro! ★ ★ ★ Adna žena je šla na vizito h miedihu ginekologu. Potle, ki jo je pazljivo (attentamente) previ-zitu, ji je jau: - Gospa, imam lepe novice za vas! - Nisem gospa, go-spuod dohtor, sem gospodična! - Alora imam slave novice za vas! ★ ★ ★ Adna liepa čeča z mi-nikrilam se j’ parbližala h adnemu možu, kije se-deu na sofa v hali od znanega hotela an mu je ja-la: - Če hočete me pejat spat v vašo pastiejo, mi muorete dat dviestuo evro! - Dviestuo evro? Al si znoriela? Ti dam narvič dvajst evro! - Niti za sanjo! Al dviestuo al nič! - je po-tardila čeča. - Alora nič! - je od-guoriu mož. Kajšan dan potle le tisti mož je šu nazaj v tist hotel z njega ženo pod paško. Ku gaje zagledala liepa čeča z minikri-lom je smehe vzkliknila: - Al si videu, ka si do- biu za dvajst evro?!? ★ ★ ★ Adan Amerikan, adan Niemac an adan Italijan so hvalil vsak svoj narod. - Mi drugi - je jau Amerikan - imamo nebotičnike (grattacieli) ve-soke, ku brieg Everest! - Zniži, zniži! - Beh, manjkajo narvič dva parsta! - Pa mi drugi - je jau Niemac - smo izdielali an tondin duh, ku ekvator! - Zniži, zniži! - Beh, manjkajo narvič dva parsta! - Mi drugi - je jau Italijan - imamo... žene, ki rode otroke po rit... - Zniži, zniži! - Beh, manjkajo narvič dva parsta... Četrtek, 4. decembra 2008 Anna an Leonardo, prava beneška ojcet! Liepa, mlada an elegantna je vstopila v cierkvu svetega Sinžiliha v Koz-ci, na 4. otuberja, novica Anna Ber-nich iz Dolienjanega, kjer jo je čaku nje zaljubljen novic Leonardo Crai-nich iz Lies. Pred utarjam jih je čaku pa mons. Marino Qualizza za začet mašuvat in požegnat njih poroko, an tudi dvie priče poroke: Simone Tomasetig iz Kozce za novičo, in Matij až Gregorčič iz Kobarida za noviča. Slavnostna (solenne) je bila maša an ganljiva (commovente) je bila pridga od mons. Marina, pa le buj ganljivo je bluo, kadar novič Leonardo je nataknu rinko na tresoči (tremante) parst od noviče Anne, ki glih tenčas sta ratala mož an žena. Pred cierkvijo se je zbralo ries pu-no ljudi: žlahta, vasnjani an puno, pu-no parjatelju, ne samuo iz Benečije, pa tudi iz Laškega an Slovenije, ki so zamedli noviče z rajžam, de jim bo nosu srečo v njih življenju kupe. Malo dol mimo so čakal za branit novičam pa Franco Bernad, Maurizio Tarbjan an Fabrizio Šimul, ki so jim storli zažagat tajšan tard hlod, de sta se maltrala obiuno uro! Kadar sonce je že zahajalo za brieg, smo se pobral vsi v Podbunie-sac, v gostilno Škof za vičerjo, ki je bla ries posebno dobra. Za muziko an za ples so poskarbiel “Trije prašički”, an znani ansambel iz Zgonika blizu Tarsta. Veliko veseje pa je ratalo, kar so paršli harmonikari iz vse Benečije, kolegi an parjatelji od noviče. Med njimi tudi znani Stefano Mašerucu, Ezio Kalutu, Cristopher Čižguju. Puno veseja so parnesli tudi parjatelji od Pusta iz Sriednjega v njih tradicjonalnih obliekah in “glasnimi zvončki”. Tudi parjatelji od Beneškega gledališča so parnesli smešna darila novičam. Vse tuole je šlo napri do štierih po-punoči, kadar vsi trudni an veseli smo se pobral pruot duomu. Draga pranavuoda Anna, in dragi Leonardo vam želim te narvenč dobre na sviete an... puno otročiču liepih an barkih ku tata an mama. Guidac Planinska družina Benečije Tečaj smučanja v Podkloštru konec januarja / februarja 2009 corso di sci ad Arnoldstein fine gennaio / febbraio 2009 Predvpisi do 15. decembra, potrditev do 10. januarja Preiscrizioni entro il 15 dicembre, conferme entro il 10 gennaio info: Flavia 0432/727631 (ore serali) Daniela 0432/731190 (ore ufficio) - 714303 (ore serali) Anna an Leonardo sta zlo poznana miez naših ljudi. Leonardo pieje v naših zborih, Anna gode na ramoniko (tudi na nje poroki: namest vasnjani zagost noviči, je noviča zagodla vasnjanom!) an igra v Beneškim gledališču. Vsi jim želmo srečno življenjeI VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Suhe tokove bo jutri zamenjala atlantska fronta. Austria Slovenit Slovenia Veneto Veneto Adriatico Adriatico Četrtek, 4. decembra Danes bo v glavnem jasno, delno oblačno bo le na vzhodu. Zjutraj bodo tudi v nižinah poledice, ponoči pa megla. Petek, 5. decembra Jutri bo v glavnem oblačno s padavinami. Na vzhodu so možne nevihte, na zahodu pa bo padavin manj in popoldne bi se lahko tudi zjasnilo. Nad 700 metrov bo snežilo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) -3/0 2/5 Najnižja temperatura (°C) 3/6 6/9 Najvišja temperatura (°C) 8/11 9/12 Najvišja temperatura (°C) 6/9 8/11 Srednja temperatura na 1000 m: +2°C Srednja temperatura na 1000 m: 0°C OBETI V soboto bo oblačno in spremenljivo vreme. V nižinah in dolinah bo ponekod megla. V nedeljo se bo vreme izboljšalo, tudi v nižinah pa je nevarnost poledice. Srednja temperatura na 2000 m: -3°C Srednja temperatura na 2000 m: -4°C .. - . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s z' >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 9 DICEMBRE 2007/7 GIUGNO 2008 Iz Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00,10.00,11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30,10.30,11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan 18.45, Nujne telefonske številke Bolnica Čedad................7081 Bolnica Videm................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji .................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad.................705611 URES-INAC..................730153 ENEL ............. .167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad ...............700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ...........717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka......................721021 Grmek .....................725006 Srednje....................724094 Sv. Lenart.................723028 Špeter ....................727272 Sovodnje ..................714007 Podbonesec.................726017 Tavorjana..................712028 Prapotno ..................713003 Tipana ....................788020 Bardo......................787032 Rezija ..............0433-53001/2 Gorska skupnost ___________727325 Kam po bencin / Distributori di turno v NEDELJA 7. DECEMBRA Api Čedad (na pot pruot Manzanu) PONEDELJEK 8. DECEMBRA Api Čedad (na pot pruot Manzanu) Esso Čedad (na pot pruot Vidmu) Tamoil v Karariji Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 5. DO 11. DECEMBRA Sriednje tel. 724131 - Čedad (Fornasaro) tel. 731175