10. štev.
Oktober. — 1886.
Letnik IX.
J lil
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
1
2.
„Cecilijino društvo" v Ljubljani
bode imelo po §. li svojih pravil
v četrtek dne 14. oktobra 1886. 1. z naslednjimi točkami:
Ob desetih dopoludne: Slovesna sv. maša v stolnici (F est um s. Callisti J'p. M.) Introitus „Sacerdotes Del", koral. Missa „Panis angelicus" auct. Frid. Koenen za mešani zbor in orgle. Graduale „Inveni David" za meš. zbor zl. Dr. Fr. Witt. Offrrtorium „ Veritas mea" za 3 glase in orgle zl. Ant. Foerster. Communio „Beatus servuskoral.
Ob enajstih: Zborovanje, katero bode obsegalo: a) nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) poročilo glasbenega vodje, e) volitev predstojništva po § 9. društvenih pravil, in sicer: «) predsednika, /9) tajnika, ki je ob eiiein podpredsednik, y) blagajnika, S) glasbenega vodje, in e) drugih odbornikov, f) slučajne nasvete.
3. Ob 4 '/4 uri popoludne: Slovesne večernice z blagoslovom v cerkvi čč. oo. frančiškanov.
K zborovanju vljudno vabi vse društvenike, k cerkvenima slovesnostima pa sploh prijatelje cerkvene glasbe
odbor ,,Cecilijitiega društva".
V Ljubljani, dne 29. septembra 1886.
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši,
(Dalje.)
3. Offertorium.
Po odpetem Čredo mašnik pozdravi ljudstvo z navadnim pozdravom „Gospod z vami" in moli offertorium, ki se mu tudi pravi „Antiphona ad of-ferenda" t. j. antifona k darovanju in ga mora pevski zbor tudi peti.1) Dekret od 1. 1852. tudi dovoljuje: „offertorium in communio se moreta, kadar se (pri maši) orgla, poluglasno izgovarjati, a izpuščati se ne smeta".2)
Za prva stoletja kršanske dobe prejemalo je vse ljudstvo sv. obhajilo in so verni potrebni kruh in vino sami v dar prinašali ter poleg altarja polagali. Med tem darovanjem se je pelo; in sicer sta po antifonariji papeža Gregorija Vel. dva zbora, vrsteč se prepevala eno cmtifono z 2 ali 3 psalmovini vrsticami.3) Ko je pa nehalo skupno sv. obhajilo in vsled tega tudi splošno darovanje od strani vernikov, skrajšalo se je tudi petje, tako, da je ostala od vsega edina antifona, ki je večinoma prav kratka.4) Le-ta kratki ozir na zgodovino prvih časov jasno kaže, da v naši liturgiji smejo pevski zbori samo antifono za petje pri darovanji izbrati, in da skladbe s tekstom „Suscipe sancte pater", „Offerimus tihi pater" i. dr. nijso liturgične, ker so mašnikove molitve in stoprav poznejšega vira.
Edina maša velike sobote nima offertorium-a. Teksti so (ako izvzamemo maše de Beata in kakih 7 drugih maš), vzeti iz starega zakona in imajo često kar plastično obliko, ker svetniki starega zakona, kakor bi bili živi, pred nas stopijo držeč v rokah svoja darila. Oni gledajo v prihodnost, se vdeležujejo prečiste daritve novega veka ter se razveseljujejo nad njeno vonjavo : verniki nove zaveze pak se ozirajo nazaj, govore jezik očakov in spodbujajoč se po njihovih predpodobah dobivajo zaupanje in gotovost. „Sprejmi je (darf), piše Origenes, kakor si sprejel darove pravičnega Abeljna, žrtve našega očeta Abrahama in kadilo Caharijevo". . .5) besede, ki se nahajajo v vsih starih liturgijah in v kanonu našega misala. Tako se kaj lepo izraža vzajemnost obeh dob in edinost darilne ideje vsih časov ravno v offertoriji; in že to je vzrok, da naj ga ljudstvo poje in razumeva. Kadar do tega pridemo da bode mašnik pri slovesni sv. maši čakal, da zbor Čredo do koncaf') odpoje in bode stoprav potem k darovanju pristopil, bode tudi pevski zbor primoran se ofertorijev učiti in jih prepevati. Pevski zbor bode potem moral več skušenj za motete porabiti kakor za ordinarium missae, in ne narobe, kakor se dandanes godi. Ako pa figuralno zloženih offertorijev manjka, najbolje služi koral, za katerega nij treba celega zbora, marveč zadostuje, ako nij drugač, — en sam glas. In dasi tudi je v nekaterih liturgijah med darovanjem ljudstvo molčalo niti nij bilo petja slišati, ima vendar nasprotna navada za-se sivo sta-
') Gl. Battlogg. Die liturgisehen Gesangsgesetze, str. 81. i. d.
2)	Man. decr. str. 183.
3)	Navada je bila različna. Da so se pa psalmi prepevali, je gotovo, ker jih omenja že liturgija sv. Jakoba in apostolske konstitucije: „De Clero" 2, 57.
4)	V ofertoriji maše de Requiem in nekaterih drugih so se psalmove vrstice še ohranile.
5)	Gl. Probst. str. 157.
B) Kar se marsikje ne zgodi.
rost. Odmerjeno je toraj dandanes prepevanju offertorija dovolj časa, da more na dolgost in širokost doneti in da skladatelj svoj veleum lahko razvija v poveličanje Onega, kateremu se najsvetejši dar prinaša.
Morda bode pa kdo tako-le sklepal: „Ker je bil offertorium-u prvotni namen, darovanje vernikov spremljevati, in ker tega darovanja zdaj več nij: toraj je tudi spremljajoče ga petje zdaj brez pomena in zato nepotrebno. Že ta „modri" sklep nas sili da preiščemo še drugo tesnejšo zvezo offertorija z darovanjem mašnikovim.
Če sv. Ciprijan*) bogati ženi očita, ker prihaja k Gospodovi daritvi brez lastnega daru, a vendar jemlje del darov, ki so jih reveži donesli, smemo sklepati, da je mogel posamezni kristijan udeleževati se sv. maše, dasi tudi nij sam ni-kakoršnega daru, niti kruha, niti vina prinesel. Kajti siromaku bi škof tega ne bil očital, in je ta graja veljala le skoposti in lakomnemu mišljenju boga-tinke. Lepo razjasni te besede sv. Irenej rekoč, ,da oni, kateri le po zunanjem prav in zakonito daruje a ne po svojem mišljenju, Boga ne prevari in da mu taka daritev nič ne hasne. Toraj, piše dalje, daritve same človeka ne posvetijo, ker jih Bog ne potrebuje: marveč čista vest posveti darove in stori, cla jih Bog sprejme kakor od prijatelja.**)— Iz teh besedi in iz cerkvene prakse se razvidi, da pri vernikih najbolj to velja, če k mašnikovi daritvi pravo serce seboj prineso. Bog ne zametuje njihove daritve, da le izvira iz resničnega darilnega duha. Kaj pa je to — darilni duh, darilna ideja? — Z daritvijo krulia in vina spoznamo, da je Bog stvarnik in lastnik vsih stvari ter da s kruhom in vinom dušo in telo in vse kar smo od Boga prejeli, njemu izročimo, da sami sebe ponižamo pred veličastvom božjim in da se mu žrtvujemo sami sebe. Prav to pa je naše posvečenje, ker s to samožrtvo Bogu svoje srce odpremo, da more v nas delati, nas posvetiti in sebi enake storiti.	(Dalje prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1886. (po direktoriji ljubljanske škofije)-
(Dalje.)
3. oktobra. Dom. XVI. p. Pent. Sv. rožni venec B. D. M. (Ss. Rosarii B.
M. V.) dup. maj.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 80.
10. oktobra. Bom. XVII. p. Pent. Sv. Gereon in tovariši mučenci (Ss. Ge-
reonis et Soc. Mm.) dup.
Missa „Sapientiam"; glej „ Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 50.
17. oktobra. Bom. XVIII. p. Pent. Posvečenje cerkva (Bedicationis eccles. cath. et. rel. consecr. tot. Bioec.) dup. 1. cl. cum Oct.
Glej »Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 80.
24. oktobra. Bom. XIX. p. Pent. Osmina posvečenja cerkva (Bies oct. Be-
dicat. eccles. consecr.) dup.
Vse, kakor v praznik dne 17. oktobra.
*) Gl. Probst. str. 223.
**) Contra haereses. 4, 18.
31. oktobra. Dom. XX. p. Pent. Sv. Volbank škof in spoznov. (S. Wolf-
gangi Ep. C.) dup. Missa „Sacerdotes tui". Glej „Cerkv. Gl." 1884. L, str. 45. izvzemši. Graduale.
Sacerdotes ejus induam salutari: et sancti ejus exsultati6ne exsultabunt. tr. Illuc producam cornu David: paravi lu-eernam Christo meo. Allel. alleluja. tr. Jurdvit Dominus et non poenitebit eum: Tu es sacerdos in aeUrnum secundum irdinem MelcMsedech. Alleluja.
Duhovnike njegove bodein navdal z zveličanjem: in njegovi sveti bodo veselja poskakovali, t. Od tod bodem pripeljal moč Davidu: pripravil sem svetilo mazi-ljencu svojemu. Allel. alleluja. t. Prisegel je Gospod in ne bode se kesal: Ti si duhovnik vekomaj po redu Melkizedekovem. Alleluja.
1. novembra. Praznik vseh svetnikov (Omnium Sanctorum) dup. 1. cl. cum Oct.
Glej „Cerkv. Gl. 1884. 1., str. 81.	(Dalje prih.)
Nekaj o naših sprednikih, nekdanjih ceciiijancih, in
starih pesnih.
(Dalje.)
Tudi P. Primus Lavrenčič piše leta 1752. v predgovoru svojega prvega kratkega katekizma z molitvami in misijonskimi pesnimi, rekoč: Da vam ustreženi, od vas večkrat prošen in prisiljen, sem ene stare pesni — iz Stržinarjeve zbirke z nespremenjenimi napevi pomnožil in pristavil nove pa zlasti za sledno misijonsko pridigo, tudi za pobožnost k angeljskemu mladen-ču svetemu Alojziju zložil in na svitlobo dal z upanjem: da boste vse posvetne in nesramne pesni opustili, same pa le te nove in svete pesni peli Bogu k časti in k vaših duš zveličanju. Da boste spolnovali povelje svetega Duha Ps. 97. Cantate Domino cantieum novum: Poj te Gospodu] novo pesen, tedaj: Juvenes et virgines . . . mladenči in deklice, starejši in mlajši častite ime Gospodovo. Hvalite Gospoda, predgovarja Redeskini svojo zbirko, zakaj hvalna pesen je dobra: bodi vesela in čedna hvala našemu Bogu, Ps. 146. Slišite kranjski pevci in pevke, kako vas David kronani pevec k petju vabi, kako vas priganja! On ima dober vzrok zato. Med drugimi mora biti ravno le ta vzrok, zavoljo katerega so te pesni v te bukve spisane bile, namreč, da bi se taiste zaljubljene, grde, od pregrešnih reči (katerih sv. Pavel Ef. 5. 3. ne pusti niti v misel vzeti) zložene popevke, ki so jih dosihmal eni sami sebi in drugim k pohujšanju peli, dosihmal vsem s poti in iz glave spravile. Zakaj bi vam bilo treba na poredne pesni misliti, ko se vam svetih manjkalo ne bode ..."
Toraj kadar se skup snidete, držite se nauka sv. Pavla Ef. 5., ki vas tako opominja: Govorite mecl seboj v psalmih in hvalnih pesnih in v duhovnem petju ter pojte in prepevajte Boga in Očeta v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa . . . Tako se boste navadili in pripravne storili k petju v nebeškem Jeruzalemu, kjer boste, kakor sv. Peter v 1. listu I. 8. piše, Gospod Bogu peli ter se boste veselili z neizrečenim in častitim veseljem in konec vaše vere odnesli boste zveličanje svojih duš. Kar nam Bog daj! Amen.

V izgled in poskušnjo naj „ Cerkv. Gl." priobči nekatere pesni z napevi iz omenjenih zbirk. Ne dvomim, da se bode prvotnim napevom prednost pripoznala.
Kakor so besede naših prednikov res navdušljive, goreče in vnetljive za sveto reč, tako so tudi napevi njihovih pesni jako dobro odbrani in pobožni ter skoro brez izjeme dostojni in primerni za ljudsko cerkveno petje. To velja zlasti o Steržinarjevi in Lavrenčevi zbirki, ki obsegate večidel romarske in misijonske pesni, kakoršnih še v „Ceciliji" pogrešamo. Obžalovati je le, da jim je beseda (tekst) še tako okorna, napevom ne dovelj primerna in res premalo pesniško olikana, tako, da jih Safafik ostro obsojuje pišoč o njih: @cuij m--poetifcfje jcf)lecf)te 3teimerei. Vender le se je nekaj teh pesni do dandanes med narodom ohranilo, nekaj v Rihar-jevo zbirko sprejelo in po tej tudi v „Cecilijo", se ve da z nekaterimi spremembami v besedi in v napevih. A v poslednjih so premembe bolj v kvar kakor v korist. Oglejmo torej v prvo le-te in potem po vrsti Stržinar-jeve, Lavrenčič-eve in Rediskinijeve. Ohranjene so te-le:

t=t=
£
bo - di pre - slad-ko i - me
* 0 t -I-) Je - zus i - no i - me Ma - ri - ja.
To so peli za časa A. Stržinarja in P. Lavrenčiča, začetkom in koncem Božje službe; pred preteklim desetletjem pa, kakor znano, po blagoslovu, kadar so peli „sveto".
=t
✓ -1- F-
kruh z ne-bes Ti
pra-vi člo-vek skupin več - ni Bog za - res! Temu sledi v Lavrenčičevi zbirki: Po blagoslovu:
' . I . * i ' . . L
-g -----^
pu-sti nas nik-dar, Je-zus naš Iz-ve-li - čar! Je-zus
naš Iz-ve-li - čar, ne za - pu-sti nas nik - dar!
edanje „Sveto" in „Ne zapusti" je sestavljeno po Redeskini-jevi prvi
(Dalje prih.)
Iz mojega dnevnika.
■t OV	J. L a v t i ž a r.
10. jan. — V stolnici Missa in die Nativitatis Domini zložil Pitoni. Pitoni je živel v 18. stoletju (f 1743), spada toraj vže v razvito dobo prerojeuja (renaissance) cerkvene glasbe. Maša je zložena v osmem (hipomiksolidiškem) tonu, sostavljena večjidel iz
samih trizvokov in precej mučilna za petje. Manjka jej strogega večglasja,*) kakoršno nahajamo pri mojstrih IG. in 17. stoletja. Vsled enakolične homofonije je podobna znanim, silno dolgočasnim Molitorjevim mašam. Imenujejo jo ein fjtftoii^ež ©uttojum.
13. jan. — V mestnem gledišči pri Mozart-ovi operi bie gauberftote. Junak opere je egiptovski princ Tamino, katerega varuje čudovita piščal različnih nevarnosti. Petje prav dobro kakor tudi mnogoštevilni orhester. Lepe vloge ima zlasti višji duhovnik Sa-rastro s krasnimi basovimi arijami, kakor p. pri samospevu:
gn biejen fyeil'gen §atten fiennt man bie Stadje nidjt . . .
17. jan. 1886. — Druga nedelja po svetih treh kraljih in praznik Jezusovega Imena. V stolnici maša Sine nomine, zložil Ludovico Viadana. Lepo je slišati pri Gredo ponavljajoči se tekst:
De - um de De - o
* •'"•* 1" * I
Lu-men de Lu - mi - ne j
r> "-t—	r »—e> : (i—t?- f"	1 <=> 1 (	u	± A ± : »•-* & -
			t ■	
Lu - men de Lu - mi - ne
Viadana je bil rojen 1565 v Lodih na Laškem. Bilje duhovnik (minorit) in kapelnik v Mantovi, kjer je umrl 1650. Pospeševal je s svojimi eno- in dvoglasnimi skladbami s spremljevanjem orgel (Concerti ecclesiastici) propad vokalne glasbe in vsled tega tudi strogega kontrapunkta. On je menda prvi začel pridevati napevom tako zvani bas s o con-tinuo, iz katerega se je porodil generalbas. Da nij bilo treba pisati toliko not, nadome-stovale so se s številkami. Odtod izhaja zaznamek akordov \ § 7 \ \ itd. Vsled tega se je začela razvijati vedno bolj in bolj harmonija. Po pravici se prišteva toraj Viadana glavnim pospešiteljem renesanse. In kaj druzega so njegovi fa l si bor doni, kakor enakomeren postop trizvokov brez tematike ?
18. jan. — Začeli smo v pismenih nalogah gregorijanskemu koralu pridevati sprem-ljevanje z orglami. G. Haberl nam je narekoval pravila, po katerih naj se harmonizuje. V glavnih potezah so ta pravila sledeča: a) Basov glas naj se ravna po izgledu mojstrov 16. stoletja. Kakor so le-ti po kontrapunktiki iskali harmonijo: tako naj bode bas podlaga samo onim akordom, katere nahajamo pri starih." — b) Spremljevanje korala z orglami naj ne zakriva koralnega napeva, temuč naj mu bode le fina podloga (leidjter Uttters gumb), skozi katero se jasno in razločno vidi koralna melodija. — c) Kolikor bolj je koralni napev okinčan, toliko priprosteje bodi spremljevanje. — d) Sklepna nota koralova je tudi sklepna nota basova, da je melodija v oktavini leži in da se konča akord z veliko terco. — e) Spremljevalni akordi so razun trizvoka (5) in sekstakorda (j?) tudi postranski čveterozvoki dotične diatonične škale. Kvartsekstakord se pa v Palestrinovih skladbah jako redko nahaja in le takrat, kadar eden izmed glasov s sinkopo začenja. Glavni čveterozvok
De-um de
De -
i i I
f t?
& &
v svoji prvotni kakor tudi postranski obliki je za spremljevanje izključen, pripušena pa je prehajalna septima pri kadenci ali pri padajoči melodiji. — /) Pri prepisu koralnih not v bele (moderne) note naj velja l on g a za celo, brevis za polovično, semibre vi s za četrtinko. — g) Kjer se odihnejo pevci, pa tudi orglavec naj toliko preneha. Mučilno je namreč poslušati, ako se orgle v enomer vedno glase. Sploh naj je orglavec v najožji zvezi s pevskim zborom, sicer ne bode vse gladko teklo. Zato naj bere tekst, da ne bode prezrl kake fieksije v prednaši. — h) Registriranje naj se ravna po številu pevcev, katerih orgle nikoli ne smejo prevpiti. (Obširneje pri priložnosti.) (Dalje prih.)
Dopis.
V	Gorici dne 23. septembra. — Tu Vam ob kratkem podajam poročilo o III. občnem zboru cecilijanskega društva za Goriško nadškofijo, ki se je vršil 27. avgusta t. 1. v goriškem centr. semenišči.
V	sporedu sicer ni bilo zaznamovane pevske produkcije, kakoršna je pri . občnih zborih v navadi, a bila je vendar. Pred občnim zborom so bile namreč v goriškem semenišči duhovne vaje, katerih se je bilo vdeležilo okoli 120 duhovnov, izmed njih tudi mnogoteri pevci Cecilijanci. Ti so ugodno priliko porabili in pokazali svojim sobratom, kako lepo, veličastno in ginljivo je petje cecilijansko. Peli so namreč pri zvečernem blagoslovu litanije: Treschove (op. 3), A. Foersterjeve (začetek in konec) in nemškorutarske (uglasbil Kokošar), Wittove (op. 16, c); Tantum ergo: Candotti-jev, Waldeckov (dvakrat) Salve Re-gina: Iiothe-jevo in Wittovo (dvakrat). Orglal ječ. g. J. Kokošar, dirigiral pa A. Čargo. Petje je šlo v obče prav dobro in je dopadalo, ker se je gledalo na tehnična znamenja in na izraz. Zadnji večer so krasne Wittove triglasne litanije (op. 16) žele pravi triumf. Še celo nasprotniki so bili iznenadjeni; premil. knezonadškof sam se je bil izrazil, da je bil »globoko ginjen".
Ta povoljni vspeh je tudi vplival, da se je bilo drugi dan k občnemu zboru cec. društva zbralo lepo število udov in poslušalcev. Navzoče je pozdravil preč. msgr. dr. Jos. Gabrijevčič, društvu predsednik ter je v nadaljnem govoru z veseljem naznanil, da se glavno stanje društva utrjuje in da cecilijaustvo na Goriškem napreduje. Omeni pohvalno delovanje odbornikov in visoko priznanje knezonadškofovo za včerajšnje litanije. Na to razloži nekatere pomislike, ki so bili zoper cecilijansko idejo, kateri so pa, hvala Bogu! vže precej izginili. Tem pomislikom je bilo vzrok nepremišljeno delovanje nekaterih organistov in prenapetih Cecilijancev, ki so večglasno umetno petje vpeljavali, a pri tem lepo ljudsko petje zanemarjali, ali celo odstranili. Hvala Bogu, da se morajo ti pregreški šteti le nekaterim v greh, a ne cecilijanskemu društvu, ima po svojih pravilih (§. 2, d) skrbeti tudi za cerkveno petje v domačem jeziku. Tudi prenagli prehod med starim in novim (cecilij.) petjem je tu i tam cecilj. ideji mnogo škodoval. Kjer pa so bili možje, ki so glasb, reformo dobro razumeli, zmožni tudi bili glasbe ceciljanske, tam je povsod ceciljanstvo predrlo. — Ti so bili pomisliki, kakor vidite ne zoper idejo samo, ampak zoper njeno nespametno izpeljavo. II koncu je predsednik omenil, da zaradi drugih opravil ne more cele svoje skrbi posvetiti društvu, zatorej ne mara več biti predsednik; če pa je društvo zaradi predsednika v zadregi, kakor pri zadnjem obč. zboru, hoče iz ljubezni do društva zopet pred-sedništvo prevzeti. — Glasno odobravanje je sledilo predsednikovemu, v vseh obzirih izvrstnemu govoru.
Na to je prečital g. tajnik svoje in za tem tudi blagajnikovo poročilo. Iz poročil posnamemo, da šteje društvo 223 udov, da se je bil lani izdal I. zvezek Cerkv. pesni kot letno darilo (II. zvezek se ravno sedaj tiska pri Milicu), da je bil odbor ustanovil pod-učevalni tečaj za organiste, kterega se je bilo udeležilo nad 30 poslušalcev, nadalje , da je bilo od zadnjega obč. zbora (25. avg. 1884) sem društvenih dohodkov 328 fl. 12 kr., stroškov pa 205 fl. 22 kr., in da ostaja v blagajnici 122 fl. 90 kr.
Pri sledeči točki „nasveti in predlogi", ostane g. J. Kokošar ter nasvetuje, da bi se vpisalo v društvo dosti udov, vzlasti duhovnov. Za tem pobija nekatere ugovore, rekoč, da cecilijanstvo ne zahteva samo latinskega petja, marveč da so tudi oni lahko Cecilijanci, ki celo leto slovensko pri tihih maših poj6, a po cerkvenih določbah. Saj cerkev ne terja, da
mora biti o praznikih peta maša. Nasprotniki še vedno kriče, da zatiramo narodno petje. Izdali smo I. zv. slovenskih cerkv. pesni, nabranih med slov. ljudstvom, pozvali smo vse slovenske omikance, da bi nam pri zbiranju teh pesni pomagali, a samo dva Ce-cilijanca sta se našla, ki sta koščeke narodnega našega pesništva in petja pobrala, da ne poginejo. „Kričati znate, druzega nič" s temi besedami je sklenil vneti g. Kokošar svoj govor. — Kljubu temu je č. g. Fr. Ko dri č nasvetoval, da bi se Cecilijanci ne upirali slovenskemu petju pri „ slovesnostih" (t. j. pri peti latinski maši). G. J. Kokošar odgovori,
da cerkev izrcčno terja latinsko petje pri peti maši, se sklicuje tudi na kuezonadškofove besede, ki je pri zadnjem občnem zboru rekel, da zapusti društvo, ako bi pri petih mašah vpeljevalo slov. petje, ter h koncu opazi, da, kjer se res ne more graduale ali ofertorij peti latinsko, ne veljajo cerkv. določbe. (? Vr.) — Na to nasvetuje č. g. B1. G r č a, da bi se ustanovila v Gorici orglarska šola in da bi se v ta namen poslalo v Kegensburg sposobnega učenca. Po dolgi in živahni debati, katere so se vdeležili gg. Fr. Bajt, dekan Fr. Vidic, tajnik iu predsednik, je bil na zadnje sprejet predsednikov predlog, glaseč se: Naj se novi odbor glede zmožnega učenca, ki bi si imel poslati v Regensburg, posvetuje s preč. knezonadškofijskim ordinarijatom. — II koncu nasvetuje še g. Fr. Bajt, učitelj: 1) naj_ se pri občnem zboru ima tudi pevsko produkcijo, 2) občno ljudsko petje naj vpeljuje po šolskih otrocih; 3) naj se možko petje bolj goji kakor sedaj. Glede 1. in 3. točke ugovarja g. Bajtu tajnik, češ, da je tudi on za pevsko produkcijo, ki naj bi bila pri vsakem obč. zboru, a ne kakor do sedaj, ko se je moralo iz vseh štirih vetrov sklicevati pevce, celo prejšnjo noč s poskušnjami se mučilo in na zadnje je vspeh bil reven in negotov. Bolje bi bilo, ko bi samo en kor se svojim organistom in pevovodjo celo produkcijo prevzel, n. pr. kor orglarske šole, ki bi se ustanovila v Gorici. Nadalje pravi tajnik, da se nikakor ne strinja, da bi se zanaprej možko petje bolje gojilo, ker so možki kori jako težko za sestaviti in ker so taki kori po izreku slavnih muzikov poguba vsega petja. Tudi zaradi efekta in razlike naj se raje goji mešano petje, kakor je vže Bog vstvaril možke in ženske. — Po nekaterih opombah g. predsednika se tudi Bajtovi nasveti vzamejo na znanje. — Zarad premaujkanja časa se h koncu voli nov odbor per acclamationem in sicer po predlogu g. dekana Vidita: msgr. J. Gabrijevčič, predsednik; Hil. Zorn, podpredsednik; dr. Sedej, tajnik; J. Godnič, denarničar; A. Harmel, glasb, vodja; odborniki: Cibič, dekan; Baje, vikar; Likar in Jug, učitelja.
Iz celega zborovanja je bilo spoznati, da se ideje o cecilijanstvu bistrd in da napredujemo. Bog daj!	S.
Sv. Oče Leon XIII. so na prošnjo č. g. Dr. Er. Witta, glavnega predsednika nemškega Cecil. društva vsem udom tega društva dne 15. maja t. 1. dovolili odpustek 7 let in 7 kvadragen, ako v praznik sv. device in mučenice Cecilije, ali nedeljo pred njenim praznikom ali nedeljo po prazniku kako cerkev ali očitno kapelo pobožno obiščejo. Istim udom so sv. oče še odpustek 100 dni za enkrat na dan podelili, ako vsaj se skesanim srcem iu pobožno molijo naslednjo antifono, verzikula in molitev:
Gantantibus organis Gaecilia Domino decantabat dicens: Fiat cor meum immacu-latum, ut non confundar.
t. Ora pro nobis S. Gaecilia.
Ji'. Ut digni efficiamur promissionibus Christi.
Deus, ijui nos proteetione S. Caeciliae Virginis et Martijris laetificas, da ut quam pie veneramur, etiam piae conversationis seguamur exemplo. Per Christum Dominum no-strum. Amen.
—	Predstojništvo cerkveno-glasbene šole v Regensburgu je razposlalo nov razglas gledš šole, ki se bode odslej začenjala s 1. januarijem in bode trajala do 1. avgusta. Stroški v internatu obsegajo kakih 100 mark na mesec. Natančnejši pogoji se nahajajo v razglasu, ki ga predstojništvo (9iei$žftraffe S. 76.) rado zastonj pošlje.
—	Pri Mittermuller-ji v Solnogradu je jela izhajati „J?ir^emnufifa[ifd)e 58iertelja§rf$rift". Vrednik ji je Dr. J. Katschthaler, kanonik in semeniški vodja po 1. gl. na leto in se dobiva v katoliški bukvami v Ljubljani.
Missa in honorem ss. Cordis Jesu. Ad IV voces aequales composita et rev. Domino Mathiae Erjavec, decano et paroeho Vipacensi dedicata auet. Joanne Pogačnik, op. 1. Cena partiture 60 kr. Ta prvi večji poskus se je prav posrečil; originalnih motivov sicer ne išče g. skladatelj, pa tudi se izogiba povsodi vsem težavam. Zato ne bode izpeljava te maše, v kteri nahajamo celo vrsto prijetnih 2-, 3- in 4-glasnih stavkov, nobenemu zboru pretežka, ker je še obseg posameznih glasov povsodi v naravni meji. Tudi bodi še pohvaljena zmerna treznost, ki je vodila pero skladateljevo, pri vseh delih te priporočanja vredne skladbe.
Razne reči.
Oremus.
Pridana je listu 10. štev. prilog.