Poštnina platana v ootovtnft	■»	Cena	Din	1*-*
jMuhiuom
StEU. 1G7
V fiublfaiu, v petek, 24. gulila 1936
leto 1.
Važna izjava poveljnika revolucijonarnih čet o ciljih desničarskega upora
Uporniki nočejo vzpostaviti monarhije
Rabat, 24. julija, o. General Franco jo dal yčeraj zastopnikom inozemskega tiska daljšo izjavo, v kateri razlaga cilje _ in namene svoje Hstaje. V njej je ponovil prejšnje izjave o španskem narodnem in ljudskem značaju desničarskega upora. Na vprašanje, kakšno obliko vladavine mislijo uporniki po siroji zmagi v Španiji uvesti, je odgovoril general, da ni namen tega upora, da bi se upostavila v Španiji monarhija. Tudi ne nameravajo desničarji uvesti tiranske diktature, kakor to razglaša evropsko socialistično časopisje. Španski narod ve, kaj je vojaška in kaj je socialistična diktatura. Španska armada se bo po doseženi zmagi vrnila v vojašnice k svojemu pravemu delu in se. ne bo bavila s politiko. Za politično vodstvo so poklicani drugi, ne generali.
S to svojo izjavo si je poveljnik uporniških čet pridobil simpatije tudi pri omahujočih in pri tistih, ki so bili prepričani, da pomeni sedanji upor poizkus za obnovo monarhije. S to izjavo so je vodja desničarjev slovesno obvezal, da ne bo v primeru morebitne zmage zasledoval ne monarhističnih in ne diktatorskih ciljev.
Pregled sedanjega stanja
Madrid, 24. julija, o. Včerajšnji dan jo bil kljub bitkam dan zastoja na obeh vojskujočih se straneh. Tako desničarji, kakor vlada so sicer ves čas poročali o svojih uspehih, vendar trdijo nepristranski opazovalci, da_ je bil včera j položaj v glavnem tak, kakor prejšnji dan. Kljub temu, da so vsi pričakovali včeraj odločitve, ni prišlo do jasnosti glede tega, kdo bo gospodar Španije.
Vlada bi bila na boljšem od upornikov, čc bi lahko vladno bojne ladje kje v Španiji dobile kuriva, orožja in hrane. Toda to ni mogoče v nobenem obalnem mestu, kljub zatrjevanjem vlade, da so pristanišča v njenih rokah. Tudi so ne ve, koliko bojnih ladij ima vlada še na svoji straui. Letalsko silo, ki so ostale vladi zveste, so pravfako neznatne tako, da na resne naskoke na središča upornikov ne prihajajo v poštev. Čc bi vlada razpolagala z vojnimi ladjami in letalstvom,
(lotcin bi vprašanje zmage ne bilo nič več dvom-jivo.
General Molla, katerega so vladno radijske postaje že dva dni proglašale za mrtvega, je živ in vodi svoje operacije iz Pampclono. Hudi boji se vrše za Saragosso, katero oblega nekaj tisoč mož, ki so sami oboroženi civilisti. Uporniške čete so ujele znanega republikanskega voditelja in poveljnika vladnih čet na severni fronti, kapitana Artura Menendeza. Katalonske prostovoljske čete za zdaj Se sodelujejo z vlado, kljub anarhističnim in komunističnim nemirom v Barceloni. Reuterjeva agencija poroča, da je treba pričakovati prihod oddelkov generala Molle v Madrid jutri 25. julija.
Bojne ladje, ki so morale na zahtevo tanger-ske mednarodne uprave zapustiti Tanger, so poslale madridski vladi brezžično vdanostno izjavo.
* Vladne čete, kolikor jih vlada lahko pošlje iz Madrida, se zbirajo v pogorju Sierra de Guada-rania v bližini Madrida. En oddelek vladnih čet gre proti Avili, drugi proti Segoviji.
Madrid ima še za dva dni hrane
Madrid, 24. julija, o. Kljub temu, da se je vladi posrečilo skoraj v celoti zadušiti bojo v prestolnici, vendar ni njen položaj zaviden. V mestu se že javlja pomanjkanje hrane, ker je ves dovoz od morja in iz Francije onemogočen. Madridsko amerikansko poslaništvo je včeraj nujno brzo-javljalo po radiu v Ameriko, naj vlada pošlje na pomoč vojne ladje za amerikansko državljane, ker sc v mestu oglaša lakota in ima Madrid hrane komaj še za dva dni. Vlada je sicer odredila zaplembo vseh hranil, toda za milijonsko mesto to ne pomeni nič. Kmetje v okolici Madrida simpatizirajo z uporniki in ne prinašajo na trg že ves čas bojev ničesar. Če bo vlada prišla v obupen položaj bo to zaradi toga, ker bodo izbruhnili divji neredi v Madridu samem zaradi lakote.
Katalonija - samostojna republika?
Drugo težko vprašanje pa je za vlado, kako pomagati bojnim ladjam, ki so docela negibne. To vprašanje je postalo kočljivo zlasti še, ker Angleži ne puste, da bi španske ladje v Gibraltarju sploh še nadalje pristajale. Angleško poveljstvo je zagrozilo, da bo daio takoj bombardirati vsako ladjo, ki bi se približana Gibraltarju. Iz tega se da sklepati, da Angleži na tihem podpirajo uporniška stremljenja, ker ne marajo v zaledju Gibraltarja imeti komunistične države.
Barcelona, 24. julija, o. Katalonska prestolnica je bila v začetku bojev docela mirna. To se da razlagati iz tega, da smatrajo katalonski nacionalisti, ki prevladujejo v ogromni večini, razraču-navanja med desničarji in levičarji kot izključno špansko zadevo. V kolikor je katalonska avtonomna vlada moralno in stvarno podpirala madridsko vlado je zaradi lega, ker se Katalonci zavedajo, da bi morebitna vpostavitev monarhije v Španiji takoj prinesla konec katalonske avtonomije.
Barcelona pa, ki je znana kot središče evrop-t skega anarhizma, je v naraščajoči revoluciji postala deloma plen neodgovornih elementov, ki so začeli zadnje tri dni požigati cerkve, samostane in javne zgradbe. Požgali so tudi sedež nemške delavske organizacije ter nemško šolo. Anarhistom so se pridružile tudi komunistične tolpe, proti katerim se je katalonska vlada borila in se še bori z delavsko milico.
Kljub vsej krutosti bojev v Barceloni, katerim je avtonomna vlada kos zaradi zavednosti katalonskega ljudstva, vendar no predstavljajo ti boji za madridsko vlado največje nevarnosti. Nevarnost loži v tem, da utegnejo katalonski nacionalisti, katerim pripada vsa katalonska mladina in več članov sedanjo vlade, izrabiti boje in zmešnjavo v Španiji zato, da uresničijo svoj davni cilj: da okličejo svobodno katalonsko republiko. Z ozirom na dogodke v zadnjih petih lotili in na dejstvo, da so že ob Oktoberski revoluciji leta 1934. to storili, so zdi, da je treba tudi zdaj pričakovati podobnih korakov. Predsednik avtonomno katalonsko vlade jo Luis Companvs, ki jo 1934 sani po radiu oklical neodvisno katalonsko republiko.
V	tem primeru bi ji bilo treba računati z razpadom enotno Španije, kakršna jo obstajala že sto in sto let.
Francija na pomoč španskim levičarjem
Pariz, 23. julija. AA. Včerajšnji »Ordre« trdi, da je francoska vlada dobila prošnjo od španske vlade, naj bi španskim vojaškim letalom stavila
na razpolago francoska letališča v Alžiru in Maroku, dokler bo trajala sedanja meščanska vojna. To zahtevo je francoska vlada odklonila, pristala pa je na to, da se španske vojne -ladje smejo zalagati v severno afriških francoskih pristaniščih z gorivom. Obenem je francoska vlada dovolila izvoz večjih količin vojnega materijala, kakor letalskega, topniškega itd., ki ga je bila naročila španska vlada.
Rdeči teror po Španiji
Lizbona, 24, julija. AA. DNB poroča iz Villa Reala na južnem Portugalskem, da slišijo iz sosednjega španskega mesta Ajamonta močno streljanje. Največja cerkev lega mesta je vsa v plamenih. Po vesteh iz Huelve izvajajo pristaši skrajne levice strašen teror. Zažgali so vse cerkve, stanovanja meščanov, ki so pristaši desničarskih strank, pa ropajo.
Pariz, 24. julija. AA. V nekih krogih skrajne levice zahtevajo, naj bi francoska vlada izgnala GKla Roblesa, ki se sedaj nahaja v Biarritzu. Ti krogi trde, da sodeluje Gill Robles iz Biarritza aktivno z voditelji sedanjega upora na Španskem.
Madridska vlada javlja uspehe
Madrid, 24. julija. Ministrski predsednik je izjavil dopisniku Havas, da je položaj od ure do ure za vlado boljši. Vladne čete bodo popoldne končno zavzele Albaceto. Posamezna uporna središča v Maroku ostro bombardirajo naše vojne ladje, in se bodo morali uporniki kmalu udati.
Madrid, 24. julija. AA. V svoji izjavi dopisniku Havasa je ministrski predsednik rekel, da so bili v bitki pri Guadajarali ubili general Valen-cuela in neki viceadmiral, čigar imena pa ministrski predsednik ni povedal. Oba sta bila že v preiskovalnem zaporu in v kazenski preiskavi zaradi neke zarote. Sedaj jima je pa uspelo, da sta pobegnila iz ječe in se pridružila upornikom. V tej bilki so bili ubiti ludi vsi ostali uporni častniki, in sicer osem po številu. Jetniki so bili odvedeni v Madrid. Nazadnje je ministrski predsednik izjavil, da je državnim organom uspelo stopiti v telefonsko zveao z nekim uradnikom na glavni pošti v Sevilji, ki poroča, da je v mestu
Sevilji izbruhnila splošna stavka. Tamkajšnji uporniki so že dva dni brez hrane.
Madrid, 23. julija. Finančni minister je izjavil, da je španska mornarica davi bombardirala Ceuto in Melillo. Pristavil je, da so bili včerajšnji boji v Guadalaharu najbolj krvavi, kar jih je bilo v sedanjem uporu. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih.
Madrid, 23. julija. AA. (Havas). Notranje ministrstvo poroča, da so vladne čete potolkle upornike severno od Guarara v bližini Madrida. Kolona vladnih čet pod poveljstvom polkovnika Mau-cade prodira proti Avili. Kolona je pregnala upornike in zavzela Lagranio. Sedaj prodira proti Segoviji.
Za prostovoljne bolničarke se je doslej prijavilo 5000 madridskih žensk in deklet.
Snoči je kreltila prva kolona ljudske milice proti Saragosi. Kolona šteje 4000 meščanov. Druga kolona je odšla danes.
Uporniki poročajo o napredovanju
Gibraltar, 24. julija. V zvezi z odhodom vojnih ladij španska vlade iz gibraltarskega pristanišča, poročajo, da je načelnik vojaške pisarne gibraltarskega guvernerja prišel snoči na eno izmed španskih ladij in tamkaj v guvernerjevem imenu sporočil najstarejšemu pomorskemu oficirju, da bi morale angleške vojaške oblasti izdati energične ukrepe, če bi v bodoče španske ladje v angleških vodah izvajale sovražnosti proti komurkoli. Po tem sporočilu so španske vojne ladje odplule in angleških voda. Uporniki smatrajo ta odhod kot svoj veliki uspeh, kar kaže angleške simpatije do uporniškega pokreta.
Gibraltar, 23. julija. AA. (Reuter). Ker je angleški guverner v Gibraltarju pozval španske vojne ladje, naj se v angleških vodah vzdrže vsakega sovražnega dejanja proti komurkoli, so španske vojne ladje, ki so se nahajale pred Gibraltarjem, od-
plule proti Malagi. Španske ladje so se hotele v Gibraltarju najprvo s pomočjo angleških oblastev, nato pa s pomočjo posameznih trgovcev in drugih zasebnikov, založiti z gorivom in živili, vendar s tem niso uspeli.
Tanger, 24. julija. AA. (Havas). Včerajšnji incidenti med španskimi uporniki in angleško mornarico so se odigrali tako-le:
Neko uporniško letalo je vrglo dve bombi na neko angleško trgovsko ladjo meneč, da prevaža živila za španske vladne čete. Nato je angleška križarka, ki se je nahajala v bližini napadene ladje, oddala tri topovske strele na uporniško letalo in ga pognala v beg.
Gibraltar, 23. julija. Havas poroča: Tukaj se izjavlja, da je popolnoma neresnična vest, da bi vladne čete zavzele Algesiras in Laline. Nasprotno so uporniške čete povsod napredovale.
Novi boji v Abesiniji
Pariz, 24. julija. Današnji »Excelsior« javlja iz Džibutija, da tamkaj ni mogoče preveriti poročil
o	bojih okrog Addis Abebe. Prav tako ni mogoče } dobiti podrobnih poročil o pravem položaju v abesinski prestolnici. V Džibutiju pa govore že tedne l
o	tem, da je bivši abesinski poslanik v Parizu j Tekla Havariate dobil od cesarja Haile Selasia na- | •!og, naj v pokrajini Harar in vzdolž železniške j proge izvede pogoste napade, če bi Abesiniji v ! Ženevi ne ustregli. Načrte za napade je sestavil 1
Zadeve okoli Gdanska
Gdansk, 24. jul. V zvezi z demonstracijami v Varšavi in drugih poljskih mestih proti svobodnemu mestu Gdansku, je prosil predsednik senata diplomatskega zastopnika poljske republike v Gdansku, pooblaščenega ministra Papea, naj ga obišče.
Danes dopoldne se je v kabinetu predsednika vršila konferenca, na kateri je predsednik Greiser navedel pritožbe Gdanska in protesliral proti takim manifestacijam. Na podlagi izjave poljskega ministra je predsdnik Greiser izjavil, da je Gdansk pripravljen smatrati demonstracije, ki so brez dvoma imele protigdansko ost, kot da niso motile dobrih odnošajev med Gdanskom in poljsko republiko.
Rekordna sefa v zbornici
London, 24. julija. Seja spodnje zbornice, ki se je začela včeraj ob 14.45, je trajala vso noč in danes ob 11 dopoldne še ni bila končana. Verjetno je, da bo ta seja prekosila rekord seje spodnje zbornice, ki je bila februarja t. 1.
Katastrofa v Budimpešti
Budimpešta, 24. julija. Danes se je zrušilo v Rakocijevi ulici, v neposredni bližini glavne (vzh.) železniške postaje, štirinadstropno poslopje. Vzroki katastrofe še niso znani. Tudi število žrtev ni znano. Boje se pa, da je nesreča zahtevala večie število človeških žrtev.
osebno Havariate z dedžasem Imrujem, da bi oslabil italijanske sile s pogostimi četniškimi napadi.
Ras Imru se nahaja po teh poročilih v pokrajini Doria. Pravijo, da je ras Imru poslal de-džasmača Makonena v London, da bi dobil od ne-guša potrebna gmotna sredstva za vodstvo bojev v zapuščenih krajih Abesinije, Ti boji se bodo začeli, kakor hitro se dedžasmač Makonen vrne s potrebnim vojnim materijalom, ki ga namerava pripeljati čez Egipt in Sudan.
Najnovejše iz Avstrise
Dunaj, 24. julija. A.A. Korbiro poroča: Zvezni predsednik dr. Miklas je snoči podpisal ukaz o amnestiji političnih zločincev, ki jo je svoječasno že napovedal zvezni kancler.
Pariz, 24. julija. Nemška vlada je v smislu sporazuma med Avstrijo in Nemčijo včeraj dovolila uvoz gotovega števila avstrijskih listov. Ti časopisi se že danes prodajajo v Berlinu. Avstrijska vlada je „v istem obsegu dopustila uvoz v Avstrijo večjega števila nemških časopisov iz rajha.
Dunaj, 24. julija. Po izvršitvi ukaza o amnestiji. bo ostalo v Avstriji v zaporih oziroma ječah vsega še 224 oseb, ki so bile obsojene za politične zločine,. Do konca meseca bo objavljena tudi amnestija za sodbe, ki so jih izrekle administrativne in policijske oblasti, to je amnestija za internirane v kocentracijskih taboriščih.
/
Vihar vrgel podmornico na suho
Tokio, 24. julija, o. Na zapadnem Japonskem je besnel včeraj tajfun, ki je preprečil vsak promet. Železniška proga, telefonske in brzojavne naprave in ceste so razdejane. Več sto hiš je popolnoma uničenih. Število človeških žrtev je veliko.
Med strašnim tajfunom, ki je divjal na Japonskem, je vrglo japonsko podmornico štev. 77 na obalo. Posadka je rešena, pač pa je podmornica neporabna. V bližini Kobeja je vihar močno poškodoval zgodovinski grad Himel. Železniški promet je na več krajih prekinjen.
Najnovejše iz Španije
Barcelona, 24. julija. AA. Havas poroča: Včerajšnji dan je bil eden najhujših tekom borb med uporniki in vladnimi četami. Predsednik katalonske vlade Companis je ostal na svojem mestu od 6. zjutraj in do petih popoldne in ije sam osebno vodil operacije. Poleg njega je bil kapitan Esco-fet, ki ije bil od prejšnjega režima obsojen na smrt in ki se je v sedanjih borbah posebno hrabro boril. Tekom včerajšnjega dne so aretirali nekaj oseb, ki so hotele izkoristiti okoliščine in povišati cene živežu.
Barcelona, 23. julija. AA. Havas poroča: Včeraj ije bil proti upornikom v Saragosi poslan drugi oddelek protifašistične milice. Vse metalur-gične tovarne v Barceloni delajo noč in dan in blindirajo avtomobile, ki prevažajo čete v notranjost Španije.
Pariz, 24. julija. AA. (DNB) poroča: Po vesteh iz Madrida so vladne čete potolkle upornike na celi črti v oblasteh Sumosijeve. Pri tem so ujele 400 upornikov in okoli 20 kamionov.
Potniki, ki so prišli iz Španije, so v Bayonneu izjavljali, da uporni nacionalisti v vsej Španiji delajo po načrtu in brez naglice. Lahko se smatra, da je zmaga upornikov zagotovljena.
Pariz, 24. julija. AA. DNB poroča: Potniki, -ki so prišli v Francijo na meji pri Perpignanu, so izjavili da -izglodajo ulice v Barceloni strašne. Po njih leže še trupla ubitih, ki jih niso mogli odstraniti. Mrtve konje zažigajo na licu mesta. Lekarne so brez zdravil, bolnišnice pa so prenapolnjene.
V	mnogih delih mesta se vidijo sledovi strašnili borb.
General Molo pred Madridom
Pariz, 24. julija. AA. DNB poroča iz Hendeja: Trdi se, da so vladne čete zopet zavzele San Sebastijan. Neka španska križarka je celo dopoldne bombardirala hotel Marije Kristine, v katerem se ije zabarikadiralo okoli 150 upornikov. Po 14. uri pa ni bilo več slišati topniškega streljanja. Neki španski uradnik, ki je prišel na francosko mejo, je izjavil, da se general Molo na čelu močne kolone nahaja približno 35 km pred Madridom. Radiopostaja v Albaceti, ki je v rokah upornikov, je objavila popoldne vest, da jc skupina upornikov začela bitko z vladnimi četami v bližini Sterina in jih pognala v beg. Uporniki so pri tem ujeli mnogo vojakov in mnogo topov.
Gibraltar, 24. julija. AA. Havas poroča: General Kindelin, ki je prišel z motornim čolnom iz Algesirasa, sc je v imenu generala Franka opravičil pri angleškem guvernerju zaradi’ včerajšnjega bombardiranja angleških vojnih ladij iz zraka.
Olimpijska plamenica na poti
Atene, 23. julija. Iz Larise poročajo. Za Delfi so morali tekači z olimpijsko plamenico teči čez puste in slabo naseljene kraje. Še pred sončnim zahodom je štafeta prispela v zgodovinske. Termopile. Odtod je vodila pot skozi razsežne oljčne gozdiče, nakar je prispela štafeta v Lamijo, kjer so bile na tamošnjem trgu Svobode velike svečanosti. Pri svečanostih v Larisi je sodelovala tudi vojska. Štafeto je spremljal do glavnega trga oddelek konjenice. Tekač je položil plamenico na pripravljeni oltar, častna četa pa je pri tem izvršila pozdrav. Godba je nato zaigrala olimpijsko himno.
Atene, 24. julija, m. Štafetni tekači, ki prenašajo baklo v Berlin, so včeraj prispeli v Lamijo, kjer je bila na trgu Svobode prirejena velika svečanost. Prav tako so na zelo svečan način sprejeli baklo v Larisi, kjer je bil ob tej priliki navzoč tudi ves drugi armadni zbor. Svečanosti so se udeležili tudi visoki cerkveni dostojanstveniki. Za tekači je stopala najprej konjenica, ki jih je spremljala do Glavnega trga. Danes ponoči ob eni je na jugoslov.-bolgarski meji sprejel naš odbor olimpijsko baklo. Danes zjutraj so pa delegati olimpijskega odbora odpotovali z avtomobilom, ki bo spremljal olimpijske tekače skozi našo državo. V tej delegaciji so dr. Žana Spasojevič, Maks Amesk, Čolič in Spremijak.
Vesti iz Belgrada
Zemun, 24. julija, m. Včeraj zvečer je zemunska Sparta ob deževnemu vremenu premagala dunajski Rapid z 2:1 (0:1).
Belgrad, 24. julija, m. Uprava BASK-a je uvedla disciplinsko postopanje proti Glaserju in Vu-jadinoviču, ki se ne udeležujeta zadnjih tekem.
Belgrad, 24. julija, m. Ob vodometu na Tera-zijah v Belgradu so zgradili olimpijski žrtvenik, na katerem bo zaplapolal ogenj v ponedeljek zjutraj, ko bodo tekači, ki prenašajo baklo iz Aten v Berlin dospeli v Belgrad.
Venizelisti za parlamentarno vlado
Solun, 24. julija, m. Vse venizelistično časopisje pripravlja teren za setavo parlamentarne vlade v Grčiji, kar naj bi se izvršilo v jeseni. Ce predstavniki drugih skupin ne bi pristali na sestavo koncentracijske vlade, so venizelistični listi mnenja, da bo tako vlado sestavil Sofulis s pomočjo same liberalne stranke.
Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani bo
priredila v nedeljo dne 26. julija od 11.15 do 13 promenadni koncert v oktogonu na palači Kreditne banke. Koncert bo izvajala godba 40. pp. Triglavskega pod vodstvom kapelnika g. kapetana 2. 2i-vanoviča.
Spored koncerta bo:
Ifchpold: Bajrah, koračnica.
Strauss: Na lepi modri Donavi, valček
Fučik: Marinarella, uvertura.
Dolinar-Bernard: V Zarji jutranji, venček slov. narodnih pesmi.
Tijardovič: Zbor in pesem iz opte. »Mala Floramye«.
Gleisner: Iž Wagnerjevih oper.
Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček.
Fučik: Florentinska koračnica.
Ponesrečeni Vido Janša
Kamniška Bistrica, 24. julija.
Včeraj smo že poročali v »Slov. domu«, da jc morda vendarle še iskrico upanja, da se pogrešana mlada turista Janša in Mikšič verldarle nista ponesrečila. Ko pa je včeraj prispela vest, da so oha našli med skalovjem v Malem Hudem grabnu, je ugasnilo še to upanje.
Odkritje
Ko sta včeraij okoli 10. dopoldne brata Prane i-n Peter Erjavec preiskovala teren nad Malim
1	ludim grabnom, sta pod steno, kakih 150 m pod seboj zagledala dve črni piki na precej široki polici. Takoj sta vedela, da gre tu za dve trupli ponesrečencev. Takoj sta odšla v Kamniško Bistrico ter obvestila Slov. planinsko društvo v Kamniku, da sta našla sled za pogrešencema. Odtod se je hitro raznesla žalostna vest naprej.
Žalosten prizor
Bilo je danes zjutraj okoli 4, ko so si v Kamniški Bistrici pred kočo oprtali s cepini in vrvmi bratje Erjavci ter se podali na reševalno pot proti Kokrškemu sedlu. Pri koči na Žagani peči so sc jim pridružili še štirje drvarji, in nemi sprevod zadnjih pogrebcev je krenil proti pečinam. Kmalu so krenili s poti na desno, na stezo, ki vodi proti Kokrškemu sedlu, ter se podali v žleb, ki , prihaja z Malega Hudega grabna. Po dvcurnem
Ponesrečena turista najdena
Reševalna ekspedicija bratov Erjavškov je včeraj našla trupli ponesrečenega Vida Janše in Mladena Mikšiča
napornem plezanju čez skaline so končno prišli na malo polico* kjer sta ležali trupli. Mem potjo so si reševalci nasekali tudi primernih drogov, da bi si iz njih sestavili nosila. Ko so prispeli na kraj, kjer sta prenehali biti dve mladi življenji, se jim je nudil grozen prizor. Na kaki 200^ m dolgi polici sta na gorski ruši ležali dve sključeni tru- i pli. Obe sta bili obrnjeni z obrazom proti tlom, | eno od njih je klečald. Glavi sta imela ponesre- j čenča čisto blizu skupaj. Zaradi težkih prask, ki jih je eden od ponesrečencev imel na hrbtu, se j je dalo sklepati, da je v smrtnem padcu moral udarjati z večjo silo ob skale. Tudi drugi ie imel zelo težke poškodbe vsepovsod na telesu.
Pod štrlečim skalovjem
Reševalci so takoj začeli s težkim in utrudljivim delom. Trupli so položili na nosilnice. Mrtveca so zagrnili še prej s plahto, nato pa jih privezali k nosilnicam, vsakega na en drog. Na koncih drogov so pritrdili vrv ter začeli počasi spuščati bremena po skalovju navzdol. Eden od reševalcev pa je med tem splezal po steni navzgor, kjer je izruval iz zemlje cepin, ki sta ga ponesrečenca pustila zapičenega med skale. Stena, po kateri sta plezala ponesrečenca ic bila nenavadno strma in polna štrlečega skalovja. Človek, ki pogleda ta nenavadni teren, je prepričan, da te skale zahtevajo trdnih živcev in da sem ne more turist, ki jc količkaj vrtoglav. Vsi so se čudili, kako sta mogla mlada planinca zaiti na ta kraj. Pot nad poslednjim počivališčem mladih turistov ni markirana. Verjetno je da sta v megli zašla, ko sta se hotela vrniti na Kokrško sedlo.
Naporno delo reševalcev
Ekspedicija je začela spuščati trupli počasi in s težavo v dolino. To je bilo okoli sedmih zjutraj. Spuščanje trupel pa je nevarno in od sile naporno. Planinec, ki se hoče sam spuščati tod po skalovju mora vedno paziti, da ne strmoglavi v dolino. Koliko težje pa je še spuščanje, ako nosi človek poleg tega še dve težki trupli. Spuščati se mora preko stene, ki je visoka kakih 10 do 20 m. Pri tem delu si reševalci pomagajo na ta način, da spuste po vrvi do naslednje police najprej eno truplo. Eden od reševalcev spleza po ovinkih za spuščenim truplom, ga spodaj odveže ostali reševalci pa potegnejo vrv nazaj, na katero navežejo drugo truplo in ga spuste preko stene. Šele sedaj morejo splezati tudi rcševalci navzdol. Tako delo je seveda skrajno ' naporno in zamudno.
Trupli pripeljejo popoldne v Ljubljano
Ko so spravili trupli v dolino, so reševalci z gotovostjo zatrjevali, da bodo mogli morda že do 12 priti do Kamniške Bistrice. To pa je zelo dvomljivo in jc verjetno, da bodo prispeli tja šele sredi popoldneva.
V	Kamniško Bistrico so pripeljali tudi že krste, domačini pa so pripravili mnogo cvetja, ki bo ponesrečencema zadnji pozdrav iz planin. Oba bodo še da.nes z avtomobilom prepeljali v Ljubljano.
Nov veličasten trg v Zvezdi
Nekaj o počitniških popravljalnih izpitih
Ljubljana, 23. julija.
Zdaj, ko skoro tri četrtine dijaštva veselo uživa počitnice in ko se jih je kakšnih deset odstotkov že sprijaznilo z usodo ponavljanja, se ostalih dvajset odstotkov s skrbjo ozira v bodočo jesen: delali bodo namreč popravne izpite. Nekateri so se z užaljenim ponosom takoj po Vidovem dnevu vrgli na delo, drugi (že navajeni) so 'mirnodušno vrgli knjige v kot, ker mislijo zadnjih štirinajst dni vse opraviti, tretji zopet so se oprijeli rešilnih bilk — po časopisih so brali reklame za pripravljalne tečaje, ali pa so si — premožnejši — najeli lastnega inštruktorja. V glavnem delajo v Ljubljani štirje taki tečaji: Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov na osnovni šoti pri Sv. Jakobu; 1. skupina srednješolskih profesorjev na stari šoli v šiški; II. skupina srednješolskih profesorjev na Ledini. Lansko leto je deloval še tečaj gospe Lerch iz Zagreba, ki ji pa letos niso dovolili učiti v Ljubljani, kjer imamo itak dovolj lastnih moči na razpolago. So-t"udnik Vašega lista se je oglasil pri odboru za prvi tečai ter se informiral o ustroju dela. DBPK prireja tečaj za dijake in dijakinje srednjih in meščanskih šol . ki imajo popravne izpite, in sicer za vse šol. predmete. Pričetek je bil 20. julija ter bo tra ai! do začetka popravnih izpitov Studi; je dijakom sistematiziran 'n s tem olajšan, uspeh pa zagotovljen (od rednih prijavljenih lani pri izpitu ni nobeden padel!). Tečaj organizirajo z veščo roko in ga vodijo sami kvalificirani profesorski j kandidati, ki so usposobljeni poučevati na vseh J srednjih šolah.
Tečaj se vrši tako, da je učenec dnevno eno uro pri predavanju, dve uri pa pod nadzorstvom dela vaje oziroma snov ponavlja. Ce gojencu ni kaj jasno, mu je pomoč takoj pri rokah. Na ta način obsega tečaj preko 80 učnih ur (29 učnih dni), torej nič manj kot jc bilo šolskih učnih ur. Poleg tega se tu dela na enem, kvečjemu na dveh predmetih pri posamezniku in to strnjeno. Prednost tega pouka je pa predvsem v individualnem delu: če se iz istega razreda in obenem iz istega predmeta javi več dijakov, se razdelijo v skupine (maksimalno po peti). Metoda pouka jc torej vsekakor na višku. Učitelji predavajo snov iz vsega šolskega leta pri vsakem predmetu. Učenci pišejo celo šolske naloge. Dobijo tudi kontrolne knjižice, da starši vedo, kje in koliko časa so otroci bili, da tega ne zlorabljajo. Torej je tudi v vzgojnem oziru staršem olajšano delo. Celoten prispevek za ves tečaj je minimalen in znaša za vsak predmet le Din 250 (torej približno 3 Din za uro!). Vpisnina znaša 10 Din.
Potrebo tečaja je uvidel tudi krajevni šolski odbor, ki je na predlog upravitelja osnovne šole pri Sv. Jakobu dal na razpolago vse prostore v pritličju. Tečaj je za javnost poučen tudi s socialnega vidika: jc namreč dokaz agilnega dela naših mladih brezposelnih inteligentov. Starši s svoje strani pa imajo priliko, da izkažejo do njih svoje simpatije in razumevanje. V prihodnjem šolskem letu pa bodo starši svoje otroke že pravočasno našeškali in spravili k učenju, da jim ne bodo poleg šolnine in različnih taks nalagali še posebnih stroškov.
Celjske novice
Celje, 23. julija.
Pulnikovi avtobusni izleti. Vsa znamenja kazijo, da je mestno avtobusno podjetje naredilo z nabavo novega odprtega avtobusa Celjanom veliko uslugo, ker se ga prav radi poslužujejo. Skoraj dnevno je avto v prometu na daljših progah. Tako je prav v zadnjih dneh naredil že nekaj voženj pa Brezje. Vožnja z novim avtobusom je namreč zelo udobna in ne predraga. Z novim avtobusom je sedaj organiziral Putnik v Celju tri daljše in zeio zanimive izlete. Prvi izlet bo od 1. do 2. avgusta k Belopeškim jezerom in bo vozil avtomobil na progi Celje - Kranj - Rateče - drž. meja - Fužine in nazaj. Odhod iz Celja bo dne 1. avgusta ob 14. oz. 12. opoldne. Drugi izlet bo od 14. do 16. avgusta na (irossglockner in nazaj (proga: Celje - Podkoren -Beljak - Spittal - Iselberg - Heiligenblut - Frarfz JosefshOhe (Veliki Klek - Grossglackner). Odhod iz, Celja bo 14. avgusta ob 14. izpred kolodvora. Tretji izlet bo pa od 6. do 8. septembra na progi Celje - Kranj - Trbiž - Tolinezzo - Dolomiti (Cortu-na d’ Ompezzo - Misurina - Toblach - Lienz - Celovec - Celje. Odhod iz Celja ob 6. zjutraj. Za drugi in tretji iziet se je treba prijaviti čimpreje. Vse tri ture so zelo zanimive in vlada že sedaj zanje precejšnje zanimanje. Nadaljnji program izletov je sledeči: v sredi meseca septembra na Doberdob, in za časa velesejma v Gradec.
Drugi avtobus mestnega avtobusnega podjetja, ki bi moral dospeti v Celje že ta teden, pride po najnovejših vesteh šele 31. julija.
Poštni nabiralnik v Gaberju. Končno se je
uresničila dolgoletna želja prebivalcev v Gaberju. Poštna uprava je namreč namestila pri Golmajer-ju nabiralnik. Pošto pobira pismonoša vsak dan ob 5. popoldne.
Akcija za justično palačo. Kakor je Celjanom dobro znano, je sedanji mestni svet pokrenil tudi akcijo, da bi Celje dobilo reprezentativno palačo, v kateri bi bil prostor za vse urade, ki spadajo pod ministrstvo pravde. V četrtek dopoldne je bil komisijski ogled vseh v poštev prihajajočih prostorov. Komisija si je ogledala staro Kresijo, Glazijo, Majdičev travnik pri zdravstvenem domu in Šp. Lanovžu. O prostoru, kjer se bo zidala justična palača, bo definitivno odločal mestni svet. Upamo, da je stvar prišla z mrtve točke in da ne bo ostalo samo pri komisijskem ogledu.
Žrtve nesreč. Plavščak Franc, izdelovalec brusnih kamnov od Sv. Roka ob Sotli se je vračal z dela, padel je in si zlomil desno roko. — Petletni sinček kuharice, Dečman Štefan je doma v Celju padel in si zlomil levo roko. — Eno leto starega Cilenška Norbeta, sina delavca iz Trbovelj, je sestra vzdignila tako nesrečno, da sta pri tem oba padla. Otrok si je pri padcu zlomil desno nogo.
Obdukcija hlapca Peska Franca. Zaradi nekaterih govoric, na podlagi katerih bi bila smrt Srne-čevega hlapca Peska Franca nekoliko sumljiva, je drž. tožilstvo odredilo obdukcijo njegovega telesa. Obdukcija je bila v četrtek dopoldne, ki z ozirom na Peskovo smrt ni prinesla nobenih novih momentov in jc torej Pesek umrl za prvo konstatacijo, to je, da ga je zadela kap.
V	Ljubljani, dne 22. julija 1936.
Med Zvezdo, Prešernovo, Selenburgovo in Wolfovo ulico leži velik blok. ki je na zunanji strani zazidan s še dokaj lepimi stavbami, znotraj pa je natrpan z majhnimi poslopji, barakami in nerodnimi skladišči, vmes pa je še vse polno lepega, neizrabljenega stavbnega sveta. Mestni gradbeni urad je že dolgo premišljeval, kako naj bi se ta blok izrabil na eni strani za poslovno življenje Ljubljane, na drugi strani pa za promet, ki sedaj zastaja tako v ozki Prešernovi ulici, na drugi strani pa v vijugasti Wolfovi ulici. Arhitekt Plečnik je napravil velikopotezen načrt, ki bi na eni strani ves ta blok odprl prometu, obenem pa dal Ljubljani velik reprezentativen trg s kakršnim se ne bi moglo ponašati vsako mesto.
Po tem načrtu naj bi se po sedanjem vrtu Zvezde potegnil 45 m širok in 107 m dolg trg, ki bi se v stavbi Mestne hranilnice končal v prehod na Prešernovo ulico. Povprek pa bi tekla široka pasaža, ki bi omogočala najkrajšo zvezo od zgornjega mostu na Marijinem trgu do Knafljeve ulice, ki bi zelo razbremenila Prešernovo ulico, katere z nobeno umetnostjo ni mogoče razširiti in Wolfovo ulico? ki jo bo tudi treba izravnati. Da bi tako nastali trg dobil pravo reprezentativno lice bi ga moralo na obeh straneh oklepati lepe tri-nadstropne hiše zidane vse enotnem slogu z lepimi arkadami v pritličju. Znotraj obeh blokov, ki bi tako nastala na vsaki strani trga, pa hi bile pritlične ali kvečjemu visoko-pritlične stavbe, da bi bil ves prostor ekonomično izrabljen. Na ta način bi mesto pridobilo veliko lepih prostorov primernih za pisarne, trgovine, restavracije itd. in
ni nobenega dvoma, da bi se za nje našlo dovolj odjemalcev.
Drevored Zvezda bi v bistvu ostal kakršen je danes, ohranile bi se tudi navskrižne diagonale, ki jih promet po Zvezdi nujno zahteva. Preuredil bi se le srednji uel, da bi se tako odprl kolikor mogoče prost p>ogled na Novi trg. Pred vhodom na trg, naj bi stal tudi spomenik kralja Aleksandra 1. in priznati je treba, da lepšega prostora za ta namen skoro ni mogoče najti.
V zvezi s tem načrtom je predvidena tu Ji regulacija Dvornega trga, ki v veliki meri upošteva sedanje stanje, to je višinske razlike severnih in južnih zgradb. Ob obeh straneh trga bi se za pešce napravile stopnice, srednji de! pa bi bil še vedno primeren za manjši vozni promet, samo preuredil bi se, da bi bil pogled nanj nekoliko bolj estetičen.
Regulacija Zvezde je predvidena že v prihodnjem proračunu, izvedba celotnega načrta pa jo odvisna od lega, s kakšnim razumevanjem bodo prizadeti lastniki sveta reševali razmejitvena vprašanja, ki bodo ob tem nastala, in s kakšnim razumevanjem bo ljubljansko meščanstvo celotno misel sprejelo. Tak trg bi bil za Ljubljano nova privlačna točka, s katero bi se mogel meriti kvečjemu trg Sv. Marka v Benetkah, zato obstoja upravičeno upanje, da bodo vsi, ki jim je napredek Ljubljane pri srcu, misel pozdravili in vsak v svojem delokrogu sodelovali, da se čimpreje izvede. Denarne žrtve, ki bi jih bilo z zvezi s to preureditvijo treba sprejeti, bi kmalu rodile svoje sadove, saj vsi vemo, da je^urejenost in lepota kakega mesta, prvi pogoj tudi za njegov gospo tarski napredek.
ion
ii n ii jolj
i
N
Mariborska morilca aretirana ¥ Avstriji
Maribor, 23. julija.
Poročali smo pred kratkim iz Maribora, da je bil 8. julija na svojem stanovanju umorjen finančni preglednik Ivan Strajnšek. Morilci so ob tej priliki odnesli precejšnjo vsoto okoli 30.000 dinarjev. Iz dopisnice, ki jo je pisal osumljeni Kotar iz Avstrije v Maribor, jo postalo jasno, da sta on in drugi osumljenec Karl Štern pobegnila v Avstrijo. V Oberzehringu je orožniška patrulja včeraj oba imenovana že videla, vendar pa jih ni prijela, ker na njih ni videla ničesar sumljivega, ko še tudi ni prejela brezžične brzojavke iz Jugoslavije. Sedaj pa, ko je ta brzojavka prispela, so začeli orožniki znova stikati za osumljencema. Včeraj se je orožnikom posrečilo, da so oba morilca prijeli. Pri njih so našli dve zapestnici in dve dozi za puder, denarja pa nič. Morilca sta končno priznala svoje dejanje. Ob tej priliki je Štern tudi dejal, da jo prosil umorjenega StranjŠka za stanovanje, ko pa ga je ta odpeljal v sobo, je zahteval od njega denar. Ko je Stranjšek šel ponj v drugo sobo, se je vrnil s sabljo, katero mu je pa Štern izbil iz rok in ga nato zadavil. Tak je bil Sternov zagovor. Morilca so >danes izročili okrožnemu sodišču v Leobnu, dokler jih ne izroče jugoslovanskim oblastem.
Mrtvec v Dravi
Maribor, 24. julija.
Danes dopoldne je opazil g. Ervin Pernalh za Huttarjevo tovarno v Meljah moško truplo, ki ga je nosila s seboj Drava. Na glavi utopljenca je bilo videti belo čepico, na sebi pa ni imel nobene obleke, temveč le modre kopalne hlačice. Truplo so opazili tudi drugi ljudje, vendar ga niso mogli potegniti na suho, ker niso imeli pri roki nobenega čolna in ga je tako Drava odnesla naprej.
Tedensko redni vlaki iz Prage na naše morje
Na Sušaku že nekaj dni traja konferenca predstavnikov naših, češkoslovaških in madžarskih železnic in prometnih ustanov. Na konferenci 60 sklenili, da se bodo uvedli posebni turistični vlaki iz Prago (Jadran-vlaki) na Split in Sušak, in sicer vsako soboto. Redni vlaki se bodo uvedli šele prihodnje leto, za letos pa je bilo sklenjeno, da bodo ti vlaki pričeli voziti iz Prage šele letošnjo jesen. Češkoslovaška delegacija se je pritoževala nad slabo organizacijo restavracij na jjostajah zagrebške železniške direkcije, ker se tako potniki ne morejo preskrbovati med vožnjo. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se bodo prihodnje leto vsem takim izletniškim vlakom priklopili jedilni vagoni. S temi vlaki se bo prav gotovo občutno dvignil obisk v naših primorskih letoviščih. Sicer so predstavniki primorskih mest stavili še ta predlog, naj bi poleg sobotnega vlaka iz Prage vozil še tedensko en vlak, vendar se ta predlog zaradi tehničnih ovir mogel uresničili.
Avtomobilist povozil otroka
Celje, 23. julija.
V	četrtek po 6. uri zvečer je na Sp. Hudinji povozil neki zagrebški avtotaksi, ki je vozil iz Celja proti Vojniku nekega 8 letnega otroka. Fant je tekel čez cesto, ne da bi bil videl avtomobil, ki je v hitrem diru prihajal po cesti. Fant je priletel s tako silo v avto, da je razbil luč, na kar je avtomobil dečka odbil. Otrok je odležal na mestu, avto* se je pa ustavil in odpeljal otroka takoj v celjsko bolnišnico. Otrokova poškodba je težkega značaja natrlo ima tudi lobanjo.	’
Prebrisani tatovi
Predvčerajšnjim so v Zagrebu prijeli zelo nevarnega vlomilca slascicarskega pomočnika Stje-pana Kovačeka, starega sicer komaj 23 let, vendar pa že pogostega znanca policije in še bolj zaporov. Kovaček je bil dosedaj obsojen že več kakor 80 krat za svoje tatvine, vlome in prevare. Mož je bil zelo spreten in zvit. Običajno je uporabljal trik s prstanom. 1’ako je neka trgovsko pomočnica pred neka j tedni srečala Kovačeka na ulici. Kovaček ji je ponudil prstan v prodajo, češ, da je zlat in zahteval za njega 100 dinarjev. Dekle ga ni hotelo kupiti, pa je zato kar znižal na polovico. Dekle ga je potem kupilo. Ko pa je prišlo na dom, je spoznalo, da prstan ni zlat, temveč le meden, šla je in prijavila prevaro policiji. Toda Kovaček je bil tako prebrisan in drzen, da je prišel k njej na dom in ji denar vrnil ter prstan zopet vzel. Imel pa je še druge trike. Vrgel je na cesto ta svoj prstan in čakal, kdaj ga bo kake dekle pobralo. Cim je zapazil, da se katero dekliško oko ozira po prstanu, je skočil in ga preje pobral. Nato pa se vrnil do dekleta s prošnjo, naj ga ne prijavi oblastem, če najdenega prstana ne bo nesel v najdeniški urad.
S tem pa je že navezal stike odnosno pogovor z dekletom, nakar sta odšla v bližnjo gostilno. Kmalu je dekle opazilo, da jo je ta družba drago 6tala, vsaki je zmanjkala torbica ali pa kak drug vreden predmet. Pri taki tatvini so ga predvčerajšnjim zalotili m vtaknili v zapor.
.. ?.re.d nekal dnevi pa so v Zagrebu prav tako prijeli dva nevarna vlomilca, ki sta praznila v prvi vrsti izložbe. V kratkem času sta oplenila kar štirinajst zagrebških trgovin. Vedno sta znala pobrati iz izložb le ti6to, kar je bilo dragoceno.
Uboj zaradi vode
Sremska Mitroviča, 24. julija, m. Včeraj je prišlo v Sremski Mitroviči do gnusnega umora. Brata Nikola in Djordje Lončarevič sta ubila svojega soseda Stanka Sučeka, samo zaradi tega, ker je imel na svojem posestvu vodnjak in ni dovolil, da bi iz njega črpala vodo. Brata Lončarevič sta prišla k vodnjaku s sodom, da si vanj natočita vode. Ker pa jima je to Suček prepovedal, je prišlo najprej do PrePir®- n5to Pa do hudega pretepa, pri katerem je Nikola Lončarevič z nožem prerezal Sučku vrat. Nesrečnik je bil na mestu mrt*—
Belgrad, 24. julija, m. Napredoval je viš. vet. pristav Ivan Kapus, na okrajnem načelstvu v Radovljici iz 7. v šesto položajno 6kupino
Štev. 167.
»SLOVENSKI DOM«, dne 24. julija 1936.
Stran 3.
Liublfana danes
Koledar
Danes, 24. julija: Kristina.
Jutri, sobota, 25. julija: Jakob.
*
Nočno službo imajo lekarne: mr. Piakarčič, Sv )akoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in mr Gartus, Moste.
*
Klub železničarjev Jugoslovanske radikalne zajednice Ljubljana sklicuje za 27. julija t. L ob j 16 v hotelu »Metropol« širšo sejo odbora kluba in zastopnikov oziroma delegatov zunanjih klubov. Radi važnosti seije in dnevnega reda sc vabijo vsi tov. odborniki da se je seje zanesljivo udeleže, zunanji klubi se pa prosijo, da pošljejo svoje opolnoinočene delegate. Poslovnik, ki ga odobri glavni odbor JRZ v Belgradu, velja tudi za naše območie in naše klube in s tem m klub stopil v novo fazo svojega delovanja, o čemer sc bo poročalo na tej seji.
Celoletne štipendije za Jugoslovane - dijake češkoslovaških visokih šol. Češkoslovaško ministrstvo šolstva in narodne prosvete razpisuje za študijsko leto 1936-37 20 celoletnih štipendij po Kč 5000 jugoslovanskim dijakom, ki so že vpisani na kaki češkoslovaški visoki šoli in izpolnjujejo sledeče pogoje:
1. Da do 20. oktobra t. 1. vložijo pni dekanatu svoje šole prošnjo, naslovljeno na to ministrstvo in opremljeno s a) curriculum vitac, bi spričevalom o jugoslovanskem državljanstvu, el potrdilom, da je kandidat vpisan kot redni dijak na katerikoli čsl. visoki šoli, d) spričevalom o imovinskih prilikah, staro največ 1 leto, c) dokazilom o študijskem uspehu zadnjega leta.
2. Da so njihove imov,inske prilike take, da ne morejo brez težav kriti izdatkov za visokošolski študij na Češkoslovaškem.
3. Da navedejo v prošnji, ali že uživajo kakršnokoli štipendijo ali ugodnosti socialnih institucij in katere take ustanove podporo uživajo.
Štipendije se bodo podelil e za ves čas študija, dokler kandidat redno študira ter cv. še t ali
2	semestra po podelitvi absolutorija.
Originalni razpis je na vpogled v Jugoslovan-sko-čcškoslovaški ligi v Ljubljani, Knafljeva 10.
•
Na resti Kočevje—Sušak je vrh vasi Fara pri Kostelu še vedno strni vzdolžen klanec, na katerem se je zgodilo že veliko nesreč. Organizacija JRZ iz Fare pri Kostelu prosi, da bi se pričelo z urejevanjem onega klanca. To bi bilo zelo potrebno in zelo koristno, ko bi saj nekaj ljudi prišlo do kruha. Na drugi strani pa bi bilo tujskemu prometu zelo pomagano, če bi dotični klanec preložili.
Za preložitev klanca pri Fari na državni cesti št. 52 je že odobren tehnični elaborat (rekonstrukcija drž. ceste št. 52 od km 78.000— 79.890). Prva licitacija za to rekonstrukcijo se je vršila 10. julija 1936 ter je uspela. Kraljevska banska uprava je že slavila ministrstvu za gradbe predlog, da se delo odda najnižji ponudnici Stavbni družbi d. d. iz Ljubljane za izlicitirano svoto 2,848.298.30 Din.
Načrti za elektrifikacijo Štajerske
Iz razgovora z ravnateljem KDE ing. Ruehom
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, 24. julija: 1*2.00 Virtuozi igrajo (ploščo) 112.45 Poročila, vreme 13.00 Čas, spored, obvestila 13.15 Naše narod ne pesmi (plošče) 14.(10 Vreme, borz«. 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: Življenje im Hvaru (Silva Mili Čič iz Bolgrada) 19.50 Vokalni koncert Adc Sari (pločfre) 20.10 Ženska ura: Žena in zadružna misel (ga. Pavla Hočevarjeva) 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Ncnat. Solist:	Karlo	Rupel	‘22.00
Čas. vreme, poročila, »porod 22.20 Citraški koncert (plošče) ‘22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 24. Julija: Belgrad: /..-	20.00 Prenos iz
Zagreba 2L.00 Radijski orkester — Belgrad 11.: 20.»K)
1 ii.ii pisatelji o lepotah Jugoslavije (I)iučič) — Zagreb:
20.00 Celo 20.30 Vokalni koncert 21.00 Klavir 21.30 Tamburico 22.15 Ruske romance in arije — Dunaj: 19.30 Zabavni koncert 21.00 Schubertov koncert 22.10 Verdijeva o-pern «E.rnani« 23.40 Dunajske viže — Budimpešta:
20.00 Koncertni orkester 22.0 Plošče 23.00 Ciganska glasba — Trst-M Han: 17.15 Vokalni koncert 20.40 Glasbena komedija 21.15 Violina, nato plesna glasba — tlim-Bari: 20.40 Valent.ejeva opereta ^Zabavni filmi« — Praga:	20.(Ml V prirodi (koncert češke filharmonije)
21 Šchvvahova zgodovinska igra «Meščani iz Ka.le« 22.20 Klavir 23.00 Prenos iz Tal renske Lomnice — Varšava:
19.00 Veliiki simfonični koncert poljske glasbe 21.05 Orkestralni koncert 23.00 Plesne plošče — Berlin: 20.10 Zabavni koncert — Vsa Nemčija: 20.10 Pester večer (iz Konigsurnsterliausna) 22.30 Plesna glasba (iz Berlina) — BcromUnster: 20.00 Narodna glasba 20.40 Igra 21.10 Orgle 21.45 Vojaška godba — Straussbourg: 20.30 Klavir 21.00 Orkestralni in vokalni koncert 22.45 Nočni koncert.
Počitniški tečaj za zborovodje
Maribor, 22. julija.
Od 3. do 8. avgusta se bo vršil v Mariboru tečaj za zborovodje, ki bo važen za voditelje pevskih zborov, njihove namestnike, učitelje in učite-ljiščnike, dijake in pevce, sploh za vse, ki se hočejo podrobneje pečati z ljudskim petjem. Imeli bodo sedaj priliko, da izkoristijo redko priložnost ter si poglobijo znanje, oziroma si pridobijo dopolnilno znanje, ki je potrebno za uspešno vodstvo pevskega zbora in za mladinsko, oziroma šolsko petje. Tečaj prireja Ipavčeva pevska župa v Mariboru, vodili in poučevali pa bodo na njem priznani naši glasbeni pedagogi. Ipavčeva župa pošlje interesentom na zahtevo podroben pregled učnega načrta z vsemi pojasnili, dooim dobe udeleženci iz mesta in okolice pojasnila pri prof. Vasiliju Mirku.
Hruševski klanec treba izravnati
Hrušica, 23. julija.
Kadarkoli pride do nas poročilo, da se tu in tam modernizirajo ceste, prelagajo klanci, izravnavajo ovinki, vsakokrat se spomnimo tudi našega slavnega, strmega hrušenskega klanca, ki je poleg strmine sredi vasi, tudi še nevaren, ker ima na spodnjem koncu ovinek in tani stoječa hiša zapira vsak pregled ceste. Koliko nezgod ee je že pripetilo na tem mestu, za katere javnost niti zvedela ni. Ravno pred nekaj dnevi sta trčila ekupaj , dva avtomobila, eden je bil iz Češkoslovaške, drugi domači. Razen materijalne škode ni bilo druge ne- : sreče; vprašanje pa nastane, kaj potem, ko bi bile tudi človeške žrtve? In vendar se bi dalo ta nevaren klanec tako lahko odbiti, saj če imata dve 1 železniški progi prostor, bi se našel tudi za cesto, i Avtomobilski promet pa je tu velik. Saj smo pred nekaj dnevi brali, da je Korensko sedio pasiralo letos že nad 000 avtomobilov. In vsa ta vozila, poleg drugih, ki vozijo v Italijo, na Vršič, v Mojstrano itd. mora pasirali hrušenski klanec z onim nevarnim ovinkom.
Treba bo misliti, da se tudi ta nedostatek odpravi.
Maribor, 23. julija.
Banovinskega referenta za elektrifikacijo in ravnatelja KDE ing. Rueha vidimo zadnje čase precej pogostokrat v Mariboru. Njegovi prihodi so vedno v zvezi z konferencami na mariborskem magistratu in s številnimi izleti v mariborsko okolico. Pri teh konferencah in izletih pa gre za važne, dalekosežne stvari. Banska uprava pripravlja velikopotezne načrte za elektrifikacijo severnega dela Slovenije. Ko se je včeraj ing. Rueli zopet mudil v Mariboru v družbi ing. Murija ter je imel na magistratu daljšo konferenco s podžupanom 2e-botom ter inženjerjem Saxom in Kšelo od mestnega elektriškega podjetja, smo ga zaprosili za krater razgovor o teh elektrifikacijskih načrtih. G. ravnatelj nam je dal radevolje pojasnila na nekatera naša vprašanja.
Na vprašanje »Kako daleč je napredoval načrt za elektrifikacijo Pesniške doline«, je izjavil:
»Elektrifikacija se bo izvedla še letos. Mestna občina mariborska je pripravila vse načrte in proračune za daljnovod in za krajevna omrežja vseh
v	poštev prihajajočih krajev. To so predvsem Rošpoh, Sv. Jurij ob Pesnici, Spodnja in Zgornja Sv. Kungota in Svečina. Daljnovod visoke napetosti 10.009 voltov se bo začel pri Kamnici ter bo vodil čez Rošpoh poleg banovinske ceste v Pesniško dolino. Daljnovod in omrežje bo gradila ali banovina, ali mestna občina mariborska. Po izjavi podžupana Zebota je mariborska občina pripravljena prevzeti gradnjo in obratovanje daljnovoda, seveda pod pogojem, če pomaga banovina in krajevni činitelji. Gotovo bo mariborski občinski svet odobril načrt, da prevzame elektrifikacijo mestna občina, ki bo s tem pokazala tudi razumevanje za gospodarski napredek okolice, od katere je mestno gospodarstvo itak odvisno. Poleg tega pa je tu elektrifikacija obmejnih krajev fudi važno nacionalno vprašanje, ki ga ne smemo prezreti.«
»Bodo elektrifikacijska dela zvezana z velikimi stroški?«
»Gradnja daljnovoda bo stala 400.000 Din. Daljnovod bo dolg 12 in pol kilometra. Predvidene so štiri transformatorske postaje: V Rošpohu, pri Sv. Juriju ob Pes. V Zgornji in Spodnji Kungoti in Svečini. Elektrifikacijo je mogoče izvesti samo s prispevki banovine in krajevnih faktorjev. Banska uprava je že obljubila 100.000 Din kot svoj prispevek. Podžupan Zebot je izrazil željo, da bi se zvišal prispevek na 200.000 Din, kar bo morda šlo. Banovina da podporo pod pogojem, da ne plača
nobenega prebitka na temeljno ceno toka za svoje posestvo in šolo v Svečini. Prispevek krajevnih faktorjev pa se bo izplačal na isti način, kakor se je to zgodilo pri elektrifikaciji krajev med Domžalami in Kranjem. Predviden je enkratni prispevek v višini 38% od osnove direktnih davkov leta 1930. Pod direktnimi davki razumemo zemljarino, zgra-darino in pridobnino. Ta prispevek morajo plačati prizadeti kraji naprej, najamejo pa ga lahko v obliki posojila, ki ga amortizirajo s posebnim pribitkom na temeljno ceno električnega toka.«
»Kakšna je ta temeljna cena?«
»Kakor jo predvideva tarifa KDE: luč Din 3.25 za kilovatno uro, obrtni tok 1 do 2 Din, nočni tok 0.60 Din, tok za gretje in kuhanje Din 0.80, industrijski tok	pa se	bo	računal po	posebni po-
godbi ter se bo ravnal po jrorabi, na vsak način jra bo kw ura pod 1 Din.«
»Ali bo sodelovala pri elektrifikaciji Fala?«
»Samo v	toliko,'	da	nam dobavi električno
energijo za isto ceno, kakor jo dobavlja Velenje — to je po Din	0.35 za kilovatno uro.	Fala je pristala, da nam	dobavi	tok	po tej ceni	za vsa pod-
ročja, ki jih še nameravamo elektrificirati.«
»Tedaj je elektrifikacija Pesniške doline samo začetek večjega programa?«
»Da. Banovina ima velikopotezne načrte za elektrifikacijo Štajerske. Začeli smo s tem, da smo pridobili Celje in Savinjsko dolino, ki jo zalagamo s tokom iz Velenja. Druga etapa je sedaj načeta. Z elektrifikacijo Pesniške doline bomo začeli prodirati v Slovenske gorice. Dajnovod, ki bo zgrajen do konca Sp. Kungote, bo napravljen tako, da se nanj priključita daljnovoda proti Št. liju ter proti Št. Lenartu v Slov. gorice. S tem bo zajet pretežen del Slov. goric ter se bo jrotem lahko vse območje tudi v podrobnostih elektrificiralo. Obenem začne falska elektrarna sama letos z elektrifikacijo Dravinjske doline. S tem bodo elektrificirana vsa največja fiodročja Štajerske. V vidu imamo še druge načrte, ki se bodo postopoma izvajali. Banovina bo posvečala elektrifikaciji vso pažnjo in se seveda ne bo omejevala samo na kranjski del, temveč bo v enaki meri upoštevala tudi štajerskega, kjer so itak podani vsi pogoji za najširšo elektrifikacijo. Kajti s tem, da je falska elektrarna pripravljena dejati banovini tok pod istimi pogoji, kakor ga daje velenjska elektrarna, je rešeno glavno vprašanje — preskrba električnega toka. Tega ima Fala dovolj.«
Londonski listi o kralju Petru El.
London, 24. julija. AA. Londonski »Baily Maik, ki izhaja v dveh milijonih dnevno, je priobčil v nedeljo v svoji številki krasen članek o Nj. Vel. kralju Petru II. Članek je opremljen z. najnovejšo sliko jugoslovanskega vladarja. List piše med drugim:
Mladi jugoslovanski vladar, ki je moral zaradi tragične smrti svojega očeta prekiniti šolski pouk v Velikj Britaniji mnogo prej, kakor bi bil to sicer storil, ima v dvorcu na Dedinju vse možnosti rednega dijaškega življenja. Dobro ve, kaj se pra-
vi	podrejati se strogi disciplini svojih učiteljev, pripravljati vsak večer šolske naloge, zabavati se na zraku in soncu, kakor tudi po najslabšem vremenu in igrati ob vsakem letnem času nogomet s svojimi šolskimi tovariši. En ravnatelj in osem profesorjev, zbranih iz vseh krajev Jugoslavije, skrbe za šolski pouk in vzgojo mladega kralja. Pouk se vrši v mali hišici na dvorskem posestvu na Dedinju. Po končanem pouku se kralj vrne v svoje prostore v dvorcu, kjer dela pod nadzorstvom svojega skrbnika.
Kralj Peter se ravna po rednem šolskem pouku svojih vrstnikov, glavni predmeti pa so srbsko-hrvatski jezik in književnost, angleški, francoski in nemški jezik, matematika, geometrija in fizika. Trikrat tedensko ima kralj Peter telovadno uro z enako starimi člani Sokola, ki je nacionalno združenje za pospeševanje telesne vzgoje. V okolici
Še nekaj o sleparskem pisaču Blažu
Nekatere podrobnosti v prejšnjih poročilih je treba popraviti. Zakotni advokat France Blaž je svoje žrtve opeharil za približno 25.000 Din. Ko ie Blaž Zoretu povedal rezultat o dozdevnem telefonskem pogovoru na glavni pošti s predsednikom stola sedmorice v Zagrebu, je Zore nekoliko časa premišljeval. Po možganih so mu rojile besede, ki jih je čul na sodišču v sohi št. 92. Naposled pa tjc padel pod sugestijo Blaževo in odpotovala sta v Zagreb Tone Zore ie takrat imel s seboj 300 Din. Plačal ie za svojega »dohtarja« vožnjo do Zagreba tja in nazaj. Pa še pogostil ga ie tam.
Trik s telefonom pri kriminalnih tipih, zlasti sleparjih, ni nov. V Ljubljani je kmalu po prevratu vzbujal splošno senzacijo nastop profesorja krojaštva ki so ga šaljivci krstili za dr. Peglezna in je imel tudi poseben atelje za krojaške tečaje. Gospod dr Srečko Peglezen je jemal pri ljub-ljasnkih manufakturistih blago na kredit. Nerad ie plačeval. Upniki so ga začeli pritiskati. Hodili so iztirjcvalci raznih tvrdk k njemu. Nekega dne je prišel na lepo idejo. V svoji krojaški šoli, po domače krojačnici, je postavil neki mali zaboj, sličen stari telefonski napravi. Tudi kljuko je napravil in ž njo vrtil ter klical razne banke in ravnatelje denarnih zavodov. Seveda fingiranol Tako ie prišel večkrat sluga neke ljubljanske vele-tvrdke tirjat denar. Dr Peglezen ga ie znal lepo odgnati. Sluga Jakob je nekega dne bolj energično nastopil.
Dr Peglezen: »Gospodi Potrpite! Saj tvrdka mi bo še kreditirala. Vidite! Sedaj dobim velik kredit pri Ljubljanski kreditni banki. Stotisoč meničnega kredita! Če ne verjamete, pokličem po telefonu ravnatelja!«
In dr. Peglezen je zavrtel kljuko pri telefonu. Sam pa je vodil ta-lc razgovor:
»Halo!... Halo!... Tu krojaška šola, profesor Srečko ... Klanjam sc g. ravnatelj!.. Je moja stvar v redu? . . Da da! Kdaj lahko pridem po prvi odprti kredit?.. Dobro, drugi teden!... Gotovo! .. Klanjam se, gospod ravnatelji Se priporočam.« In sluga mu je verjel. Dr. Peglezen ga je odpravil brez nadaijnih ceremonij. Sluga pa ie svojemu šefu, lastniku stare ugledne tvrdke, devotno poročal: »Gospod profesor bodo vse plačali. Dobili bodo pri banki velik kredit.« Tako ie g. dr. Peglezen mnoge potegnil. Naposled pa jo je popihal iz Ljubljane, ker so mu postala tla prevroča .. Kje sc sedaj nahaja profesor krojaštva, nam ni znano. Baje tudi ljubljanska policija ne ve..
dvorca na Dedinju so zgradili velik bazen, kier kralj plava, igra waterpolo in se jrolaplja. Pozimi se kralj tod drsa in igra a svojimi tovariši hokej na ledu. Kralj ljubi skoke čez ovire in je v tem izredno spreten. Prav tako odlično plava, teka cross country in igra vse igre z žogami.
Ker preživi kraljevska rodbina poletje na dalmatinski obali in na Bledu, na podnožju Julijskih planin, se lahko kralj Peter kopa na Jadranu ali v Blejskem jezeru. Tu se more v družbi s svojimi tovariši posvečati raznim vodnim športom.
List »Empire Nevvsr, ki izhaja v Manchestru, priobčuje s svoje strani prav posrečeno sliko Nj. Vel. kralja Petra II. in piše o jugoslovanskem vladarju med drugim:
Najmlajši vladar v Evropi, kralj Peter II. je stopil na prestol po tragični smrti svojega očeta kralja Aleksandra. Med njegovo mladoletnostjo vodi Jugoslavijo kraljevo namestništvo treh članov, med katerimi jo Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, sorodnik kentske vojvodinje. Ker je zelo sposoben, resen in zbran, se že sedaj zanima za vse, kar se zgodi v Jugoslaviji, in motri še sedaj vprašanja, ki jih bo moral reševati sam čez nekaj let. Po poročilu 7. dvora je mladi kralj opravil prejšnji teden letošnji šolski izpit z odličnim uspehom.'Kralj Peter in njegov brat Tomislav imata za vzgojitelja odličnega in razumnega Angleža Charlesa Parocka. List objavlja nato več anekdot iz življenja kralja Petra II.
„Tour de France"
Za Abulnarjem kmalu še Grgec
V	nedeljo se je pri XI. etapi »Tour de France« Nica—Cannes dogodila velika nezgoda. Pred izhodom iz tunela na gori Roco je prišlo do tako močnega karambola, da je padlo 27 vozačev. Najhujše poškodbe je odnesel naš edini še preostali dirkač Grgec. Pri padcu se je težko ranil na laktu, težke poškodbe je dobil tudi na kolenu in kolkih. Ko je prišel sanitetni avto, mu je zdravnik obvezal rane in Grgec je kljub poškodbam nadaljeval vožnjo z 28 min. zamudo. Privozil je še pravočasno na cilj.
Od štirih Jugoslovanov, ki so startali pri prvi etapi, je ostal edino še Grgec. V začetku je stala Jugoslavija na predzadnjem mestu pred Romunijo, ko so pa ti odstopili, na zadnjem. Toda Grgec kaže veliko vztrajnost in je medtem že precej napredoval. Jugoslavija zavzema momentalno sedmo mesto in je pustila Avstrijo za seboj.
Drobne športne vesti
Amerika : Anglija. Po končani tekmi v Londonu, ki se je častno končala v prid Avstralcev, se bodo le-ti pomerili že z Angleži, da se dokončno določi, čigav bo Davisov pokal. Da pa bi Angleži za to srečanje nekoliko pripravili svoje tekmovalce, so povabili na prijateljsko mednarodno tekmovanje Američane, ki pa so jih z rezultatom iznenadili, kajti tepli so jih s 3:2 Komu bo pripadel Davisov pokal, je res težko vprašanje.
Avstrija : Češkoslovaška 69:67. Rezultat mednarodnih lahkoatletskih tekem, ki so se vršile v Pragi na Masarykovem stadionu, je bil za Avstrijce nepričakovan. Tekmo so dobili Čehoslovaki z gornjim rezultatom.
Nov svetovni ženski rekord, iz Varšave poročajo, da je tamkajšnja tekmovalka Stanislava Valasijevič tolkla svoj lastni rekord na 80 metrov s časom 9.6 sekunde in tako postavila nov svetovni rekord.
Lep uspeh naših jadralcev. Naši jadralci, ki so sodelovali v tekmah »Masarykove letalske lige«, so v češkoslovaški republiki dosegli zavidljive rezultate. Izmed 12 postav so se plasirali na 4. mesto. Med posamezniki pa izmed 15 tekmovalcev Aca Stanojevič na 9. in Arežanin na 11. mesto. Nagrado predsednika dr. Beneša je dobila • skupina iz Olomuca, a izmed posameznikov tekmovalec Konstantin Titeman.	|
»Kako je z menoj, gospod doktor?« je komaj slišno vprašal bolnik.
»O, bo že, bo že,« je odvrnil zdravnik, »vendar, če bi bil jaz na vašem mestu, bi ile bral časopisnih romanov, ki se nadaljujejo.«	1
Studenci pri Mariboru -samostojna župnija
Maribor, 23. julija.
Nocoj se je vršila v Studencih pri Mariboru seja občinskega sveta pod vodstvom župana Alojza Kaloha. Na dnevnem redu je bila kot glavna točka: ustanovitev samostojne župnije sv. Jožefa v Studencih. Seji je prisostoval tudi sreski načelnik za Maribor desni breg dr. Šiška. — Prizadevanja, da se Studenci ločijo od prosti ane Magdalenske župnije v Mariboru, segajo že v predvojno dobo. Tudi, v povojnem času je bilo to vprašanje opeto-vano na programu Vedno pa je znala socialistična večina, ki so jo hujskali mariborski marksistični generali, iz golega sovraštva in nagajivosti to rešitev preprečiti. Tudi sedaj, ko je prišlo vprašanje vnovič definitivno na dnevni red, so mariborski sociji hujskali v svojih glasilih proti ustanovitvi župnije. Vse njihovo hujskanje pa je bilo brezuspešno, ker je bil sklep občinskega sveta nocoj soglasen. Ker sta se tudi mariborska in po-brežka občinska uprava že svoječasno izrekji za ustanovitev župnije, je z nocojšnjim sklepom Stu-denčanov padla zadnja ovira in tako bo to predmestje tudi v dušno pastirskem pogledu pootalo samostojno.
Nov službeni čas na poštah
Belgrad, 24. julija. AA. Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič je z odlokom od 22. t. m. iz-premenil čl. 2 pravilnika o delovnem času s strankami na poštah na ta način, da bodo imele jKištne ustanove z omejeno dnevno službo (s tako zvano L službo) po sedem ur dnevno, in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18., namesto dosedanje službe od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Pri tem je upošteval vprvi vrsti interese službe in krajevne razmere do-tičnih pošt. S to olajšavo, ki jo bodo čutili poštni uslužbenci, ki bodo mogli s tem delovnim časom imeti najpotrebnejši odpočitek čez poldne, ki je nujno potreben v času velike vročine, bo ta izpre-memba prinesla državni blagajni (udi izdatne prihranke fioziini pii kurjavi in razsvetljavi v jioStah z manjšim prometom.Ta izprememba stopi takoj v veljavo.
100 vrst štajerskih vin na »Mariborskem tednu”
Naši vinogradniki so sami dovolj jasno pokazali, kolike važnosti je za nje prirejanje vinskih razstav na Mariborskem tednu, saj je doslej prijavljenih že preko 40 odličnih vinogradnikov, ki upravičeno pričakujejo velikih koristi od vinske razstave s pokušnjo. Vinska razstava na letošnjem »V. Mariborskem tednu« bo prav gotovo največja prireditev te vrste v zadnjih letih, saj bo na razstavi nič manj kot sto vrst odličnih štajerskih vin.
Čim bolj se bližamo otvoritvi jubilejnega »V. Mariborskega tedna«, tem večje je zanimanje za posamezne razstave, med njimi zlasti za vinske razstavo, združeno s pokušnjo. Je pa to tudi razumljivo, saj živi od vinogradništva pretežni del našega severnega življa. Zato bo razstava nedvomno izredno uspešna propaganda za štajerska vina, kar je tudi glavni smoter vinske razstave.
Kakor smo že uvodoma omenili, bo letošnja prireditev presegala vse dosedanje tako po številu razistavljalcev kakor po količini vinskih vrst. Na vinski razstavi »V. Mariborskega tedna« bo zastopanih sto različnih vrst vin iz vseh vinorodnih krajev naše lepe Štajerske. Vsa ta vina bo razstavljalo preko 40 vinogradnikov. Da pa bo vinska razstava res nad vse uspela, nam je jamstvo tudi odlično strokovno vodstvo v osebi g. prof. Frana Vojske, priznanega strokovnjaka banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Vinska razstava s tradicijonalno pokušnjo bo odprta ves čas Mariborskega tedna, t. j. od 1. do 9. avgusta, v času, ko je dovoljen obiskovalcem Mariborskega tedna 50% popust na naših železnicah.
Življenje upokojencev
Jesenice, 22. juiija.
Velik industrijski obrat, kol je Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki zaposluje nad dva tieoč delavcev ima, samo ob sebi umevno, tudi veliko število ujiokojenih delavcev, kateri so po dolgih letih težkega dela onemogli in sedaj uživajo zaslužen počitek. Večinoma so stari nad sedemdeset let, in takim noge ne dovoljujejo, da hi hodili na dolge iz.lete, gorske vrhove itd., kjer bi se naužili svežega zraka, kateri edini je še brez takse in plačila. Pa so si poiskali primeren prostor na južnem pobočju tako zvanega »Telečnika« ler si tam naredili svoj »Monte Carlo«, kjer na primitivno postavljenih klojieh igrajo »švarepetra-r, ali pa »duraka«. Ker pa bi ob slabem vremenu, kakršnega je ravno letos več kot preveč, vseeno morali ostajati doma in negovati svoje vnučke, »o pa prosili vodstvo tovarne za nekaj lesenega gradiva, katerega je svojim starim veteranom radevolje dovolila. S tem so si postavili leseno lopo, v kateri ob vsakem vremenu treskajo po mizi karte, kot bi šlo za »jurje«, a ne za pare. Pravi užitek je gledati te vesele upokojence, ki 6i na ta način v svežem zraku krajšajo čas.
Zadnji teden pa je iz njihovih vrst smrt iztrgala tekom treh dni kar dva tovariša, bivšega strugarja Bratuša in ključavničarja Kunčiča. Zadnji je bil pred leti najbolj znan godec, ki je s svojim basom obšel vso Gorenjsko in na neštetih >ohcetih« in veselicah godel. — Tako se vrste starih ujx)kojencev redčijo, a zopet izpopolnjujejo z novimi. — Želimo jim mnogo veselih uric v svojem letovišču lastnega izdelka.
Joe Louis še vedno vnet
Joe Luis, k« je bil pred nedavnim časom premagan s knoek-aufom od Maksa Schmelinga, je zopef povedal nekaj svetu. Nekemu časnikarju je ta zatemmela zvezda izjavil, da je bila ta borba zanj izmed vseh še najlažja, čeprav jo je izgubil. Črnec, čigar obraz še danes kaže sledi krepkih Schmelingovih udarcev, je med drugim tudi dejal:
»Verjemite mi, da je bila moja borba z Nemcem zelo lahka. Za to tekmo sem se dolgo časa pripravljal. Bil sem v najboljši kondiciji. Kakor pa se lahko zgodi vsakemu, tako se je zgodilo tudi meni. Odločilen udarec ni padel v četrti rundi, pač pa v drugi.« Nadalje je še dodal, da so ljudje preveč zaupali vanj fer da so ga časnikarji preveč hvalili pred tekmo. Rekel je tudi, da se bo sedaj nekoliko odpočil, ter da bo potem začel zopet s treningom. »Vse bom poiskusil,« je dejal, »samo da pridem do revanž-ne tekme. Ta revanža mi je za sedaj važnejša kot pa naslov svetovnega prvaka. Ne mislite, da bom po tem porazu opusfil boks. Ne bom odneha! prej, dokler si ne osvojim naslov svetovnega prvaka.«
Joe Louis je za svojo prvo tekmo leta 1934 dobil nagrade 50 dolarjev. Za za zadnje srečanje s Schmelimgom pa mu je padlo v žep nič manj kot
330.000	dolarjev. Vsekakor lep zaslužek.
MrmdM '■|W1 Jf
vmr-fL
,F *3» * 1
Abesinija se organizira
za italijanski mir... aSi pa za abesinsko maščevanje
Italijanski kolonizacijski načrti
Na ministrski seji, kateri je prcdsectoval Mussolini v palači Viminale, so razpravljali o vprašffijih organizacije Abesinije. Ta seja je vzbudila veliko pozornost, zlasti v gospodarskem svetu, ki se za Abesinijo zanima v toliko, v kolikor bi lahko nalagal svoj kapital v kolonizacijska dela.
Na tej seji so določili tri vrste ukrepov, ki rvoij takoj omogočijo gospodarsko^ organizacijo Abesinije. Italijanski listi z navdušenjem pišejo
o	teh ukrepih in poudarjajo, da pomeni naglica, s katero je Italija začela Abesinijo gospodarsko izkoriščati, kako trdna je njena zmaga.
Prva vrsta novih ukrepuv je tehničnega in gospodarskega značaja. Gre predvsem za to, da se takoj osnujejo štirje kolomiijalni odbori, ki bodo imeli nalogo, da drže zvezo med splošnimi koristmi italijanskega naroda in med kolorajal-nimi koristmi.
Ti odbori bodo takoj pozvali tri skupine tehničnih izvedencev na delo. le tri skupine bodo dvorili imženjenji, poljedelski strokovnjaki jn zdravniki Vsega skupaj bo ta strokovnjaška armada štela okrog 1000 specialistov, 'lo je 600 inženjenjev ter poljedelskih strokovnjakov in 3—400 zdravnikov. To bodo sami mladi ljudje, izšolani v faustovskih mladinskih organizacijah, katere bo posebna 'komisija spoznala za sposobne, da izvrše to kočljivo in za blagosiamc italijanskega naroda tako pomembno nalogo.
Ustanovitev teh tehničnih oddelkov pomeni velik napredek v kolonijalni organizaciji. li tehnični voditelji kolonijalnega dela bodo na gospodarskem 'in socialnem področju zasledovali tiste smernice, katere zasledujejo njihovi diplomatski tovariši v svojem političnem delu, v kolonijah.
Vse do zdaj so italijanske kolonije, tehnično osebje za deio najemale same, ali pa soje ljudi jemale oblasti ž drugih upravnih podroci). Italijansko skromno kolonijalno življenje pa je, kakor ponosno poudarjajo listi, prenehalo 5. maia. Imperij nalaga italijanskem narodu in fašizmu večje obveznosti. Fašizem jih sprejema nase v celoti, ker ve, da jim bo kos.
Druga vrsta ukrepov italijanskega ministrskega sveta je posvečena javnim delom ter delovanju avtonomne cestne uprave. Mussolini ne namerava ločiti italijanskega imperija v evropski in kolonijalni del, marveč hoče eno samo veliko civilno enotnost cesarstva.
Kljub temu, da si je docela na jasnem o posebnih potrebah šestili kolonijalnih pokrajin v Vzhodni Afriki, vendar hoče, da tudi te pokrajine predstavljajo enakovredno sestavino italijanskega cesarstva, kakor druge evropske province. Zaradi tega nima italijanski podkralj v Addis
Abebi pravice, da bi sam odločal o tehničnih vprašanjih splošne koristi, to je o mostovih, velikih cestah, železnicah in vseh javnih delih, ki so življenjskega pomena za razvoj posameznih ozemelj v cesarstvu in za nadzorstvo nad njimi.
Za ceste skrbi v Italiji avtonomna družba pod državnim nadzorstvom in z državno podporo. To je družba »A. A. S. S. — Azzienda Antonoma Servizi Stradali«. Ta družba bo skrbela za tehnično izvedbo javnih del tudi v kolonijalnem delu italijanskega cesarstva. Ta je začela takoj_ delovati. Ustvarila je svoja tehnična središča v Addis Abebi, v D e siju in v Gondarju. Prvo jedro tehnikov se je že ukrcalo za Afriko. Podnočelnik cestne milice, ki skrbi za varstvo cestnega prometa v Italiji, pa že na kraju samem proučuje možnosti, kako bi se dale dosedanje ceste in karavanska pota najugodneje izkoristiti za nove cestne naprave.
Prve cestne žile, ki jih bodo zgradili, bodo tiste, ki naj zvežejo Asinaro in Addis Abebo. Addis Abebo in Džimo, Asak in Desije. Te tri ceste so bistvenega pomena iz več razlogov.
Tretja skupina ukrepov pa se nanaša na sodsfveno in šolsko organizacijo., Sodstvo bo tako kakor v Italiji, razen nekaj izjem, kjer bo italijanska uprava priznavala ustanove domačinov in ki bodo služile potrebam domačinov, lo so tiste ustanove, ki jih je priznal ali pa osnoval zadnje mesece maršal Graziani.
Nova šolska organizacija se bo raztezala na vse kolonije. Ta organizacija dobro kaže, kakšen duh na splošno preveva italijansko kolonijalno politiko. Italija hoče namreč iz svojih kolonijalcev narediti dobre državljane in dobre vojake. Zato upošteva pri šolskem pouku jezik, navade, običaje ter tradicijo domačinov. Italijanski listi poudarjajo, da se v teni oziru lahko Angleži uče, da bodo znali te italijanske metode uporabljati predvsem na Malti.
Nazadnje je ministrski svet dal novo pri/nanje maršalu Badogliu, vojvodi addis ubčbske-mu. Priznal mu je do smrti prejemke in vse zunanje udobje, s katerim je razpolagal lahko kot vrhovni poveljnik vse italijanske vojne s_i!e v Abesiniji. To priznanje, ki je čisto praktičnega značaja, ima po zatrjevanju italijanskih lislov tudi velik moralni pomen zaradi tega, ker dokazuje, da fašistovska Italija časti svoje velike ljudi ne le z venci in slavo, marveč tudi s skrbjo za njihovo materijal.no življenje. Zato hoče, da se tudi v času svojega pokoja vse do zadnjega veseli stvarnih dobrin in tjidi na zunaj žive tako, kakor sc spodobi ljudem, ki imajo ogromne zasluge za domovino.
Cc primerjamo, kako sc godi velikim ljudem pri drugih narodih, je treba Italijanom priznati, da v tem oziru marsikoga prekašajo.
Katalonska prestolnica Barcelona, ki jo je tudi že doseglo uporniško gibanje.
Zeleni pekel
Nikomur se ne zdi vredno truda, da bi tata izročil policiji. Za takega človeka zadostuje krogla v hrbet, vse drugo delo izvrše jastrebi.
V	deželi, kjer je uporaba strelnega orožja tako običajna in vsakdanja in kjer je vsakdo svoj lastni sodnik, se seveda ni mogoče izogniti nekaterim zlorabam. Buenos Aires bi seveda zatrjeval, da vlada v Matto Grosso zgolj samovolja. Toda s to stvarjo ni tako. Res, da kdo najame zavratnega morilca ali pa da celo izvrši umor sam, toda kljub temu nima javno mnenje nikjer na svetu morda tako velikega in tako odločujočega pomena kakor tam.
Ce kak lump zapelje komu ženo ali če udre v tujo hišo, mora umreti in vsi državni sodniki v Mattu Grossu temu ploskajo. Nebo bodi milostljivo tistemu, ki bi svojega bližnjega pregnal z njegove upravičene posesti. Od tiste ure naprej bi bilo njegovo življenje ena sama bojazen, trepetati bi moral pred vsako senco, ki pada z drevja. Tak človek ve natanko, da ga bo prej ali slej zadela krogla med rame, zakaj v Matto Grosso ima celo največji siromak kakega brata.
Bojazljivost, tatvino in negostoljubnost smatrajo prebivalci te pokrajine za neodpustljiv greh. Moža, ki bi svoje žene ne sodil sam,
ampak bi jo obtožil pred sodnijo nezvestobe, bi vsa dežela zasmehovala do groba. Če bi bila v Evropi kazen za zakonolomstvo taka, kakor je tukaj, potem bi bilo pri nas manj umazanosti in manj nravne pokvarjenosti.
Medtem, ko smo sopihali po reki navzgor, smo zdaj pa zdaj srečavali nizke lesene barake, ki so se dvigale na malih rdečih čereh. Vse so bile zgrajene po istem načrtu: na štirih oglih so bila zabita v tla palmova debla, na njih je visela streha, spletena iz bičevja, pri tleh pa je molel čez vodo dolg nagnjen žleb.
Ko smo nekega dne vozili tik ob taki koči mimo, smo spoznali kaj pomenijo vse le naprave.
Pod streho je ležal na hrbtu mlad bik, ki so ga bili zaklali. Kri, ki je tekla iz njegovega trupla, se je odtekala po žlebu navzdol v veletok. Kakih dvanajst cowboyev nam je v usnjatih predpasnikih in pisanih ovijačah razposajeno mahalo ter nas pozdravljalo s teni, da so vihteli bleščeče nože po zraku. Čreda goved, ki je štela kdo ve koliko glav, je brezbrižno gledala to igro pred sabo in brez usmiljenja opazovala proge mesa, ki so se sušile na soncu.
Te koče so bile torej tovarne za izdelovanje posušenega mesa, ki predstavlja glavni trgovski predmet v Južni Ameriki. Iz rojev muh, ki so plavali nad sušečim se mesom, smo sklepali, da se to sušenje vrši na zelo preprost način.
Abesinske napadalne priprave
V	nasprotju z zmagoslavnimi načrti Italijanov pa poroča neitalijansiki tisk o Abesiniji in iz Abesinije manj simpatične in manj razveseljive novice. Po poročilih časnikarjev, ki so se pred kratkim vrnili iz Abesinije, žive Italijani, ki zavzemajo Abesinijo, neprenehoma v stalnem strahu pred abesinsko ofenzivo. Bojeviti abesinski rodovi so čakali samo začetka deževne dobe, da bodo začeli zahrbtno vojno v majhnih oddelkih.
Abesinski maščevalni načrti so naslednji: Najprej bodo Abesinci razstrelili železniško progo iz Addis Abebe v Džibuti, kar ne pomeni prav nobene težavne naloge. Ta proga teče čez
ga pokolenja, ki so sicer sovražni negušu, toda še bolj sovražni Italijanom. Ti lahko s svojimi vojaki prodro čisto do Addis Abebe.
V	Evropi javnost ne računa s tem, da Italijani Abcsincev vojaško sploh niso premagali. Roparji iz rodu Galla, ki so jih oborožili in plačali Italijani, so od zadaj napadli abesinske sile ter tako omogočili Italijanom, da so prišli do Addis Abebe. Italijani sami priznavajo, da jih niso samo uporaba strupenih plinov rešila, da jih niso natepli slabo oboroženi in slabo izvežbani sovražniki.
Napačno bi biilq misliti, da so vsi abesinski poglavarji, ki se bojujejo proti Italijanom, divjaki. Poročevalec »DailY Heralda« se je razgo-varjal z mladim abesinskim poglavarjem, ki je končal angleško univerzo in je gladko govoril angleško, francosko in nemško.
»Bil sem dvakrat v Addis Abebi, odkar sojo zavzeli Italijani. Nabiral sem tam denar in orožje za svoje ljudi, potem pa sem se rešil in izmuznil. Naj se zgodi cesarju kar sc hoče, mi Abesinci, ki smo študirali v Evropi, nc bomo prenehali z bojem za svobodo.«
Pred vojno ni bilo v Abesiniji nobenga narodnostnega čuvstvovanja. Italijani pa so ponižali abesinski ponos tako, da se je ta abesinska narodna zavest začela naglo probujati. To je bi-
Razdcjanjc po nemirih v Palestini. Slika nam kaže razvaline v Jaffi.
ogromne neizmerne zapuščene pokrajine, ker se lahko tisoči in tisoči Abcsincev premikajo brez kakega italijanskega nadzorstva. Edino redke postaje te železnice so zavarovane z italijanskimi vojaki Na tej železnici ni treba drugega, kakor nekaj ljudi in nekaj nabojev dinamita, pa se ves promet usiavi za dolge tedne. Nič težje ni razrušiti železniškega mostu pri Avašu. Pred koncem dežja bi tega mostu ne bilo niti malo mogoče popraviti. To sc pravi, du bi bite sleherna zveza med Addis Abebo in Džibutijem ustavljena skoraj za tri mcsece.
Abesinci nameravajo potem napasti male italijanske garnizije v Gondarju, v Desiju in v Harrarju. Dež bo ceste naredil docela neuporabne. Zvezo med različnimi italijanskimi oddelki bodo mogli vzdrževati samo a vi jo ni. Toda zaradi deževja bodo vsa letališča tako razmočena, da ne bo mogoče pristajati brez nevarnosti. Abesinski bojevniki bodo deževje izrabili za to, da bodo uničili nasprotnikove garnizije.
Nazadnje bodo oborožene abesinske tolpe pod poveljstvom mladih Abcsincev, ki so študirati v Evropi, obkolile glavno mesto in prodrle vanj ponoči, v varstvu teme in dežja ter presenetile Italijane.
Poleg vseh teh nevarnosti, ki naj že bodo resne ali ne, je pa še ena, ki zlasti grozi osvo-jevalcem Abesinije. To je vojska rasa Imruja, ki bi bila decembra lanskega leta skoraj odločilno zmagala na severu. Ta vojska se je umaknila nedotaknjena v visoke gore severne Abesinije. Ta armada namerava uničiti vse italijanske zveze na severu ter pobiti posadke v posameznih kra-jih.
Oddelki Imrujevih vojakov že zdaj napadajo ozemlje, v katerem so italijanske čete. Zadnje dni slišimo govorice o napadu na Addis Abebo samo. Res je, da namerava ras Imru začeti ofenzivo takoj, ko bo deževje onemogočilo nadzorovanje posameznih pokrajin z letali. Na zahodu pa so številni poglavarji rodov mohamedanske-
lo predvsem zaradi lega, ker so Italijani Abesin-cem pobrali orožje. Za Abesinca pa pomeni izguba orožja, izguba moškosti.
Ni še mogoče vedeti, če bo abesinski odpor proti italijanskem osvojevalcem splošen ter se razširil nad vso Abesinijo, ali pa bo moral kloniti. Italijanske oblasti sicer zatrjujejo, da vsi abesinski napadi niso drugega, kakor ropanje, toda to ropanje je čisto političnega značaja. Po italijanskih poročilih se Abesinci ropajo in pobijajo predvsem med seboj.
Toda treba je povedati, da so italijanske/Hh-sclhine pogosto napadene in da ie v enerri’(ia-mem spopadu z Abesinci v bližini Diredaue padlo 70 vojakov. V Ankoberju ne nchajd^AbŠ-sinci vznemirjati pokrajine in je vsako noč nekaj vojakov mrtvih in ranjenih. V Addis Abebi skoraj sleherno noč najdejo kakega italijanskega vojaka s prerezanim grlom. Zdi se vse bolj, da se ti mali napadi vrše natančno po določenem programu.
Tudi Italijani nadaljujejo v Addis Abebi z aretacijami v masah V enem samem dnevu so vrgli v ječo nič manj kakor 1000 domačinov, med njimi tudi precej slug v inozemskih poslanstvih. Abesinskim vojakom obljubljajo, če se vdajo, da se bodo vrnili domov, ali pa da bodo dobili italijansko uniformo ter služili v italijanski vojski za 120 lir mesečno.
Ni še gotovo, če' je v Goreju kaka abesinska vlada. Gotovo dejstvo pa je, da je večina abesinskih' poglavarjev odpeljala tja svoje čete, ja se pripravijo za splošen naskok.
Poj ameriškim nebotičnikom: »Ne pozabi se ozreti na moje okno, kadar se boš vozil mimo, dragi.«
»Kako lepo od tebe, dušica. Katero okno pa je tvoje?«
»Šesto v navpični in štirinajsto v vodoravni vrsti.«
Nenadno je Urrio pokazal na rob žleba, kjer Se je iztekala v vodo — kri. Pod robom je skakala in se prerivala v ilovnati vodi neznanska množina srebrnih rib. Kakor velik, kdo ve koliko metrov širok srebrn oblak, so se valjale ribe pod vodno površino na gosto sem in tja.
Nekaj črevesja je zdrselo po žlebu navzdol in padlo v sredo ribjega vrveža. Prav isti trenutek je čakajoča ribja tolpa vse razkosala in na mah požrla.
Eden izmed cowboyev, ki je zapazil, kako se mi temu prizoru čudimo, je rezal kosce mesa od bika in jih metal v reko. Tudi ti so izginjali v vrtincu lusk, kakor bi trenil.
»Piranha,« je pojasnil rdečelasi pilot in zamišljeno pljunil v vodo.
Prosili smo ga, naj nam to reč natančneje pojasni. Pripovedoval nam je, da je piranha, ljudožrska riba v reki Paragvaja najnevarnejši stvor in najstrašnejša žival v Južni Ameriki. Ker živi le v orjaških rojih, je strašnejša kakor tiger. Njen plen predstavlja meso sleherne vrste. Pri vsakem brodu morajo biti gonjači goveda pripravljeni na to, da bodo izgubili vsaj enega bika. Ti mali srebrni vragi s topimi gobci se zapode zmeraj na najšibkejšo žival, kakor da bi slutili, kje se jim bo posrečilo. Napadejo jo in trgajo v drobne kosce drob uboge mrhe, ki se valja po vodi v smrtnih mukah.
Noben človek, ki je zdrave pameti se v
teh pokrajinah ne upa kopati, čeprav pravijo, da se včasih zdravemu možu le posreči, da odnese zdravo kožo. Vsak gnojni tvor, vsaka odprta rana pa postane pogubonosna. Tok reke.nosi vonj po krvi s seboj in privabi v malo sekundah piranho na mesto, kjer teče kri.
Urrio je molče gledal mesarjenje pod sabo, potem pa je strupeno dejal: »Skupne kopeli moških in ženskih pa tukaj res ni treba zabranjevati.«
V	Puerto Esperanza, ki predstavlja končno postajo transbraziljske železnice, se je Zeleni pekel umaknil od reke. Prav do obzorja se raztezajo neizmerne položne ravnine. Trda in skopa poljanska trava s pamp, ki reže ka-j kor noževa ostrina, pokriva sivo pokrajino.
' Zaspano govedo se potika od šopa do šopa in izpostavlja svoje jezike, rumenorjave kakor jajci in z belo piko na repu ter drve čez ra-i van. Žgoče sonce suši tla na tej ravnini po 10 ur na dan. Med deževno dobo se ta širna pre-
1	rija spremeni v orjaško jezero.
Pristali smo na obali tik poleg kopice spečih ljudi in začeli smo izkladati sol za mes-. ne tovarne. Ker smo bili siti pogleda na neskončno verigo znoječih se zamorcev in sili enoličnega drdranja žerjavov, smo najeli majhno motornico. Na njenem zadnjem koncu smo postavili Bee-Masonov filmski aparat. Za stroj-j nika smo najeli pilotovega svaka in se odpeljali po reki navzdol iskat krokodilov.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo- Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 299b Uprava. Kopitarjeva
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Cec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosioek.