Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2021, {tevilka 1, letnik 10 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2021 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ 
glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} 
www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotogra.ja na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo .nan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 4 Iz društva 11 Literarni koti~ek 15 Iz pouka DPS 16 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 
Foto koti~ek 24 
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 
slovenskidom@bazovica.hr 
Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 
Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr 


M
ineva že leto dni, odkar v glavnem živimo v okoliš~inah, pred lanskim marcem skoraj nepred­stavljivih – predvsem zaradi razli~nih omejitev pri druženju, tudi z najbližjimi, prijatelji, pri pouku in na predavanjih, kulturnih prireditvah in sre~anjih, potovanjih… Življenje v veliki meri poteka na daljavo, kulturni utrip je skoraj zamrl, tudi v društvih. Sopotja, zasnovana, da spremlja­jo dejavnost slovenskih društev in svetov v Primorsko-goranski županiji, v svoje deseto leto izha­janja tako vstopajo z zamudo in skromno kulturno bero tudi na odru KPD Bazovica. Medtem pa se je v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) precejšen delež dejavnosti, tudi zaradi njene usklajevalne vloge uspešno preselil na splet: seje redno potekajo, nadaljujejo se pobude za širitev slovenskega jezika v izobraževalne ustanove, navezujejo se stiki na podro~ju gospodarske dejav­nosti in s krovnimi organizacijami v sosednjih državah Slovenije, snuje se strategija, na~rtujejo projekti, zaživele so novosti, kot je mese~ni bilten, delo je predstavljeno v medijih. Vse to spremlja-mo v prvi rubriki, zaslugo za živahno delovanje pa ima vodstvo z neutrudno Barbaro Riman na ~elu, ob vsestranski podpori podpredsednice Jasmine Dla~i}, uspešne tudi v poklicni karieri in le­tošnje nagrajenke Fundacije Univerze na Reki. V KPD Bazovica izmed skupin lahko redno, seveda v virtualni obliki, deluje likovna, v živo pa ob~asno le planinska skupina (PS). Rubrika Iz društva tako omenja razstavo, postavljeno v društvu in na spletu, ter sodelovanje posameznih ~lanov v kulturnem dogajanju na Reki in izlete planinske skupine. Spodbudna je vsebina rubrike Iz dopol­nilnega pouka slovenš~ine (DPS), ki objavlja dela osnovnošolcev za prvi literarni nate~aj ZSDH, Literarni koti~ek pa vodja PS Darko Mohar namenja degeniji, ~udoviti rastlini, ki ga je prevzela in raste samo na Hrvaškem. Rubrika Si-T omenja operativne programe za narodne manjšine Republi­ke Hrvaške (RH) in razstavo slovenskih umetnikov ter vabi k ogledu zanimive spletne strani vse­stranske ustvarjalke Silvane Lautar, tudi ~lanice SKD Gorski kotar, In memoriam pa je posve~en preminulemu rojaku Ivanu Kosmosu. Dragica Jakseti~ se v Pogledu z onkraj Snežnika obregne ob ukrepe v zvezi z epidemijo bolezni covid-19, z njo se v tem ~asu tudi sama soo~a in iskreno ji želi-mo ~imprejšnje okrevanje. Rubrika Sre~anja pa tokrat predstavlja lektorja za slovenski jezik dr. Klemna Laha, zaslužnega za dober odziv pri tem predmetu tudi med študenti na Reki. 
Želimo vam prijetno branje in tudi, da v dneh, ko se pandemija še vedno nadaljuje, ohranite upanje na boljši jutri in ~as, ko se boste znova lahko sre~evali z ljudmi, ki jih imate radi. Pazite nase in ostanite zdravi! y Uredništvo 
Obvestilo 
Popis prebivalstva 2021 
RH bo po preložitvah predvidoma jeseni le izvedla popis prebivalstva, napovedan za april. Potekal bo ve~inoma z anketiranjem, delno tudi po elektronski poti prek storitve "e-gra|ani". 
Rojake v popisu pozivamo k narodnostni opredelitvi, da bi slovenska skupnost na Hrvaškem prenehala tako drasti~no upadati po številu, kot upada zadnja desetletja: leta 1991 je štela 22.376 prebivalcev, deset let pozneje 13.173 in po podatkih popisa iz leta 2011 samo še 10.517. Števil~nost dolo~ene narodne manjšine je izjemno pomembna in pogo-sto glavna podlaga za zagotavljanje ve~ manjšinskih pravic, uveljavitev in ohranitev že pridobljenih, klju~na pa je tudi za razpis volitev za svete in predstavnike narodnih manjšin v županijah, mestih in ob~inah. Šte­vilo pripadnikov, denimo slovenske narodne manjšine, ponuja tudi ve~ razlogov za uresni~itev razli~nih pobud na drugih podro~jih, kot so izo­braževanje (u~enje slovenš~ine v vrtcih, šolah in fakultetah), mediji (pu-blikacije ali programi v slovenskem jeziku na HRT-ju) in gospodarstvo (~ezmejne povezave), ne nazadnje pa jutri tudi morda ve~ možnosti za 
Uvodnik 


14. december 2020, 16. februar in 9. marec 2021 


Seje krovne organizacije 
Z
veza slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) je bila dejav­na tudi zadnje dni leta 2020 in je v novo leto vstopila s pri­pravo strategije ter vrsto na~rtov in ve~ sre~anji že v prvih mesecih. Zaradi epidemioloških omejitev je ve~ina sestankov, pogovorov in razprav potekala prek spleta, tudi z vodstvi sloven-skih društev. Vir za objavo ve~ine navedenega v nadaljevanju so zapisniki sej in poro~ilo o delovanju krovne organizacije do 15. marca letos, ki jih je pripravila tajnica Saša Kernjak Zubovi}. 
Na decembrski spletni seji so sodelovali predstavniki ve~ine dru­štev: SKD Ajda iz Umaga, KPD Bazovica z Reke, Društvo Sloven-cev iz Labina, SKD Istra iz Pulja, SKD Lipa iz Dubrovnika, SKD Nagelj iz Varaždina, SKD Oljka iz Pore~a, KPD Slovenski dom iz Karlovca, KPD Slovenski dom iz Zagreba, KPD Snežnik iz Lovra­na, SKD Stanko Vraz iz Osijeka in SKD Triglav iz Splita. Sejo je vodila predsednica Barbara Riman in predstavila aktualno pro-blematiko ter med drugim opozorila na težave pri uvedbi slovenš~ine v izobraževalne ustanove in v tej zvezi na pomanj­kanje strokovnega kadra. Zaradi epidemioloških omejitev se po­stavlja vprašanje organizacije letne skupš~ine, a v takšni ali druga~ni obliki bo ta potekala spomladi letos. 
Februarske seje so se udeležila vodstva društev iz Dubrovnika, Karlovca, Labina, Lovrana, Osijeka, Pore~a, Reke, Splita, Varaž­dina in Zagreba. Beseda je tekla o teko~ih zadevah, izvedenih in na~rtovanih projektih ter pripravah na obeležitev 30. obletnice 
15. december, Kongresni center Brdo 

Svet Vlade RS za zamejstvo 
N
a seji se je sešel Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu, posvetovalno telo, ki ga vodi predsednik Vlade RS Janez Janša. Podpredsednica je ministrica, pristojna za Slovence v za­mejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch, njegovi ~lani pa so predstavniki slovenske narodne skupnosti iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Pozornost je bila ve~inoma namenjena prihodnosti slovenstva v zamejstvu, ohranjanju slovenskega je­zika in identitete ter vlogi in odnosu RS pri tem. Kot je zapisano na spletni strani www.gov.si/novice/, so med drugim poudarili pomen ~ezmejnega sodelovanja kulturnih ustanov, vlogo mladih 
osamosvojitve Slovenije in ljudsko štetje na Hrvaškem. Barbara Riman je omenila uspešna projekta v letu 2020, in sicer lite-rarni nate~aj in abecedno pobarvanko, med na~rtovanimi pa športni konec tedna za otroke in poletni tabor za dijake. Zara-di prejete skromne .nan~ne podpore bo organizacija teh in nekaterih drugih pro-jektov izvedena v precej skr~enem obsegu. V okviru priprav na letošnji popis prebi­valstva je Barbara Riman povedala, da bo rojake nagovoril poseben, šaljivo obarvan letak s karikaturo Bojana Grlice. Vodstva društev je znova povabila k posredovanju na~rtovanih dogodkov v po~astitev oblet-nice osamosvojitve Slovenije ter tudi k iskanju novih zamisli za delovanje in predlaganju razli~nih na~rtov v prihodnje. 
Na seji je še bilo re~eno, da sta bili lani na Hrvaškem ustanovljeni novi slovenski društvi, Prešeren v Lokvah in Kekec v Puntu, ki pa še nista zaprosili za vklju~itev v krovno organizacijo. 
Seja v marcu pa je potekala v znamenju strategije, ki v prvotni obliki pri društvih ni bila v celoti sprejeta. Tokrat je Barbara Ri-man predstavila posodobljeno razli~ico, upoštevaje nekatere pripombe društev. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je slovenske organizacije v sosed­njih državah namre~ zaprosil za predlog strategije do 15. marca. Njegov okvir delo­vanja in prioritete za zdaj še niso znani. 
Na seji je bilo med drugim povedano, da bo ZSDH znova organizirala literarni nate~aj, v na~rtu sta tudi izid izobraževalne vadni­ce v slovenš~ini za u~ence nižjih razredov osnovne šole in izpeljava že omenjenih projektov za otroke in mladostnike. 
y Povzeto po zapisniku Saše Kernjak Zubovi} 
in krepitev odnosov RS s sosednjimi drža­vami ter napovedali pripravo nove strate­gije za prihodnjih deset let kot enega pomembnejših korakov za izboljšanje po­ložaja v zamejskih skupnostih. 
^lana iz Hrvaške, predsednica krovne or-ganizacije Barbara Riman in ~lan Sveta za narodne manjšine RH Darko Šonc, tudi predsednik KPD Slovenski dom iz Zagre­ba, se seje nista udeležila. 




Slovenija in njene lepote, literarni nate~aj 
Jure, Julija in Blaž Margeta, družinski arhiv 

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
Na osrednjo temo sre~anja se je z dopi­som ob tej priložnosti ozrla Barbara Ri-man in opozorila predvsem na pomanj­kanje strategije RS o odnosih do narodnih skupnosti v sosednjih državah. Ta bi mo-rala opredeliti njihovo vlogo v skupnem politi~nem, kulturnem in gospodarskem delovanju, delovanju, ki pomeni tudi promocijo slovenskega jezika in RS na­sploh, je zapisala. Strategijo, zasnovano kratkoro~no in veljavno za vse vlade RS v prihodnje, naj bi po njenem mnenju pripravilo posebej za to oblikovano de­lovno telo. 
Glede ohranjanja jezika in identitete je Barbara Riman opozorila, da je to težka naloga v razmerah, ko slovenska sku­pnost na Hrvaškem nima ne ustanov ne medijev in kadrov zanje, pa tudi ne do-volj svojih mo~i in ne zadostne podpore 
23. december 
P
rvi literarni nate~aj, ki ga je oktobra lani razpisala krovna organizacija, je uspel in prinesel presenetljivo dobre re-zultate. Pri~akovati je, da se bo projekt, ki sta ga podprla hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje ter KPD Bazovi-ca, pozabiti pa ne gre tudi na vlogo men-torjev, nadaljeval in morda postal tradicija. Cilj je bil spodbuditi u~ence, ki obiskujejo pouk slovenš~ine v osnovnih in srednjih šolah ter društvih, k pisanju in predstavitvi svojega znanja jezika s krajšim izvirnim, še neobjavljenim bese­dilom ali pesmijo na temo Slovenija in njene lepote. Za ocenjevanje so bile pred­videne tri kategorije, prvi dve za u~ence nižjih (1.–4.) in višjih razredov (5.–8.) države mati~ne kulture, niti za to, da bi lahko uspešno ures-ni~evala vsaj zagotovljene zakonske pravice. Kot je ob koncu poudarila, so le jasno opredeljena stališ~a RS do Slovencev na Hrvaškem "pot, po kateri bi veljalo iti skupaj, ~e želimo ne samo ohraniti slovenski jezik in kulturo, temve~ ju tudi razvijati". S seje, 

foto: www.uszs.gov.si 
y Marjana Mirkovi} 
osnovne šole ter tretja za srednješolce, ki pa se na nate~aj niso 
odzvali. Do roka, 1. decembra, je prispelo skupno petnajst del, od tega šest iz prve in devet iz druge kategorije. O zmagovalcih je odlo~ala komisija in v skupini od 1. do 4. razreda s prvim me-stom nagradila prispevek Slovenija Julije Margeta, z drugim in tretjim pa prispevka z enakim naslovom, Slovenija in njene le­pote, ki sta ju napisala Talin Cenov in Mauro Quadranti.  
Predsednik komisije dr. Klemen Lah, lektor za slovenski jezik na .lozofskih fakultetah reške in zadrske univerze, je ob tem zapisal: "Vsi sodelujo~i so napisali zelo doživete prispevke o Slo­veniji, predvsem o njenih naravnih lepotah in znamenitostih. Svoje razmišljanje je najlepše ubesedila Julija Margeta, ki je po­kazala tako to, da premore bogato besediš~e, kot tudi dober ob~utek za pripoved. Izbira med prispevki od 5. do 8. razreda je bila zahtevna, saj je prišlo kar nekaj izvrstno napisanih besedil. Med njim je izstopal Jure Margeta, ki je svoje besedilo Slovenske lepote od 1 do 10 (1. mesto) oblikoval kot pesem v prozi, v njem pa duhovito predstavil slovenske znamenitosti. Zelo poeti~no in z izvrstnim ob~utkom za jezik je bilo oblikovano tudi besedilo Anje Mikul~i} Ili} – njena pripoved o beli ~aplji iz Se~oveljskih solin (2. mesto) navdušuje z izbranim besediš~em in lepo obliko­vanimi povedmi. Roko Kranjac je izbral izvirno temo, in sicer Nogometni klub Maribor (3. mesto). Predstavil ga je tako skozi zgodovinsko kot osebno optiko. 
Komisija se zahvaljuje za izvirne in dobro napisane prispevke ter upa, da so dober prvi korak k tradicionalnemu nate~aju, ki bi vsako leto spodbudil k pisanju slovenske besede med mladimi na Hrvaškem." 
Krovna organizacija se je s knjižnim darilom zahvalila vsem sodelujo~im, njim pa veljajo tudi naše iskrene ~estitke in za­hvala za objavo prispevkov v rubriki Iz dopolnilnega pouka slovenš~ine. y Marjana Mirkovi} 
24. december 


Prazni~na ~estitka 

V
odstvo krovne organizacije je ob koncu leta povabilo društva k pripravi skupne spletne ~estitke. Odzva-la se je ve~ina društev in poslala posnetke z najboljšimi željami za boži~ne in novoletne praznike ter sre~o v letu 2021. Nekateri so ~estitko izrekli v društvih, drugi v doma~em okolju, vsi pa z upanjem, da bo to leto med drugim prineslo letno sre~anje vseh društev. Zbrani posnetki so na ogled na Facebook strani krovne organizacije, ~estitke pa so izrekli vodilni ~lani društev Damijan Malnar iz SKD Gorski kotar, Silva Šutar Vuji~i} iz Društva Slovencev Labin, Vasja Simoni~ iz SKD Snežnik Lovran, Zvonimir Stipeti} iz KPD Bazovica na Reki, Polonca Margeta iz SKD Stanko Vraz iz Osijeka, Danica Avbelj iz SKD Istra iz Pulja, Cve-to Šušmelj iz SKD Triglav iz Splita in Martina Lesjak iz SKD Nagelj iz Varaždina. S pesmijo z vso svojo družino je v posebej vedrem razpoloženju ~estitko društev sklenila Tanja Baleti} Cizej iz SKD Lipa Dubrov­nik, ob koncu pa je vsem ~estitala še predsednica krovne organizacije Barbara Riman. y Marjana Mirkovi} 
20. januar 

Manjšinsko društvo pisateljev 
menijo, da dejavnost njihovih organiza­cij v založništvu ne zadostuje, prav tako tudi ne sredstva, ki jih v ta namen name-nja Svet za narodne manjšine RH. 
MDP vodi predsednik Bosiljko Domazet, javnosti pa se je predstavilo 9. marca le­tos v dvorani društva KPD Slovenski dom v Zagrebu. Dogodka se je med drugimi udeležila poslanka albanske in (formal-no) bošnjaške, ~rnogorske, makedonske in slovenske narodne manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj in ustanovitev novega 
M
anjšinsko društvo pisateljev (MDP) je bilo ustanovljeno društva pozdravila kot odposlanka pred­na za~etku leta za delovanje na podro~ju kulture in umet­sednika parlamenta RH Gordana Jandro­nosti, in sicer z željo povezati književne in družbene pobude kovi}a. Program je s svojo poezijo obo­manjšin na Hrvaškem ter tako ustvariti podlago za enakoprav­gatil pesnik Enes Kiševi}, med obiskovalci no vklju~evanje manjšin v družbeno in kulturno življenje. Pri pa so bili tudi predstavniki ve~ razli~nih tem k sodelovanju vabi krovne organizacije narodnih skupno­manjšinskih organizacij. 
sti, tako tudi ZSDH. Kot so zapisali v sporo~ilu, si posebej želijo Stik: manjinskodrustvopisaca@gmail.com, 
vzpostaviti institucionalni okvir za vklju~evanje mladih in spletna stran: https://mdp.hr. 
manj znanih avtorjev iz vseh vrst manjšin, narodnih, verskih in razli~nih drugih. Kar zadeva narodne manjšine, med drugim y Marjana Mirkovi} 
22. januar 

Sre~anje predstavnikov krovnih organizacij slovenskih manjšin 
V
odstva vseh osmih krovnih organizacij rojakov v sosednjih narodne skupnosti v sosednjih državah, državah Slovenije so se sre~ala na spletni seji. Udeležili so tudi pri aktualni pripravi strategije do le­se je Ksenija Dobrila in Martin Lissiach iz Slovenske kulturno ta 2030. y Povzeto po zapisniku SKGZ 7 gospodarske zveze (SKGZ), Walter Bandelj in Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij iz Italije, Manuel Jug iz Zveze sloven-skih organizacij na Koroškem (ZSO), Bernard Sadovnik iz Sku­pnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), Nanti Olip in Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Susanne Weitlaner. iz Kulturnega društva ^len 7 za avstrijsko Štajersko iz Avstrije, Andrea Kova~ iz Zveze Slovencev na Mad-žarskem in Barbara Riman s Hrvaške. 
Izrazili so zadovoljstvo nad odzivom, sestajali pa se bodo tudi v prihodnje, a neformalno. Ocenjujejo, da bi veljalo med drugim oblikovati skupni na~rt in dolo~iti seznam prednostnih podro~ij ter s svojimi stališ~i seznaniti RS, da bi jih lahko upoštevala in skupaj z njimi sooblikovala politiko, ki zadeva vse slovenske 



8. februar, 11. februar 

Pobude za ohranitev in u~enje slovenš~ine 
17. in 25. februar 

Mreža Alpe Jadran, M. A. J. 
Z
SDH nadaljuje dejavnosti v okviru projekta M. A. J. Prek spleta sta pote­kala sestanka, na katerih so udeleženci predstavili svoje letošnje na~rte. Za leto 2021 so tako na~rtovani dva webinarja in trije dogodki v živo, eden od njih tudi jeseni na Reki, seveda v primeru, ~e bodo to omogo~ale epidemiološke razmere. 

18. februar 


Slovenska bakla na Hrvaškem 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
B
arbara Riman nadaljuje vsestran-ska prizadevanja za ohranitev in u~enje slovenš~ine. Na slovenski kul­turni praznik je uvedbo pouka sloven-š~ine po modelu C na spletnem sre~anju predlagala tudi ravnateljici Prve hrvaš­ke gimnazije na Sušaku Đuditi Franko. Z velikim zadovoljstvom je prisluhnila pobudi, in kot kaže gre za obetajo~ ko­rak v smeri, da bi slovenš~ina morda naposled le bila uvrš~ena tudi na urnik ene izmed reških srednjih šol, potem ko je bila prva takšna pobuda na pristojno županijsko ustanovo vložena že pred desetimi leti. 
Đudita Franko je v kratkem roku poskr­bela za anketo med dijaki in v dopisu z dne 9. marca sporo~ila razveseljiv re-zultat, da je zanimanje za u~enje slo­venš~ine izrazilo kar 34 dijakov od 1. do 3. letnika. Postopek za uresni~itev pobude se tako nadaljuje, glede na re­~eno je pri~akovati, da se bo pouk za~el jeseni. 

P
rek spleta je potekal tudi sestanek s predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki so dali pobudo, da bi se v projekt Slovenska bakla vklju~ila tu­di ZSDH. 
V ~asu med aprilom in julijem, ko bo Slo­venska bakla pred odhodom slovenske reprezentance na Poletne olimpijske igre (POI) Tokio 2020 za~ela pot v vse sloven-ske ob~ine, naj bi obiskala tudi rojake v sosednjih državah. Namen projekta je promocija športa, pa tudi širjenje olimpij­skih vrednot in simbolov ter izražanje podpore slovenskim olimpijcem na POI Tokio 2020, ki bodo potekale od 23. juli-
Prva hrvaška gimnazija na Sušaku, foto: Marjana Mirkovi} 
Na tej gimnaziji po modelu C že poteka pou~evanje enega izmed jezikov narodnih manjšin, to je pouk makedonskega jezika in kulture. Na ravni srednje šole na Hr-vaškem je slovenš~ina po modelu C še na urniku Druge gimnazije v Varaždinu in Šoli uporabnih umetnosti in oblikovanja v Pulju, pou~uje pa se tudi na Gimnaziji Josipa Slavenskog v ^akovcu. 
11. februarja se je Barbara Riman na spletnem sre~anju sešla s sekretarjem na Ura­du za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS, Romanom Grudnom. Preverjala sta možnosti za širitev uvedbe dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki v organizaciji pristojnega slovenskega ministrstva in v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo poteka v ve~ društvih na Hrvaškem, zaživel pa naj bi tudi v SKD Lipa v Zadru.  
y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} 


ja do 8. avgusta letos. Olimpijska bakla z motivom ~ešnjevega cveta je iz recikliranega pozla~enega aluminija z rožnatim od­sevom. Belo-rožnati ~ešnjev cvet, sakura, ima na Japonskem poseben pomen, minljivosti, a tudi upanja in prenove. In v zna­menju prenove so tudi POI Tokio 2020, je zapisano na spletni strani OKS-ja (www.olympic.si). 
y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} 


IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
19. februar, Fundacija Univerze na Reki 

Znanstvenica za 2019, nagrada dr. Jasmini Dla~i} 
U
pravni odbor Fundacije Univerze na Reki (UR) je na podla­gi nate~aja za dodelitev nagrade za koledarsko leto 2019, evalvacije in ocene strokovne komisije ter meril na 91. seji spre­jel sklep o dodelitvi nagrad za tri podro~ja, in sicer biomedicino in naravoslovje, biotehnologijo ter družbene in humanisti~ne vede. V tej kategoriji je nagrado kot znanstvenica za 2019 pre­jela podpredsednica ZSDH dr. Jasmina Dla~i}, izredna profeso­rica na Ekonomski fakulteti, kjer je leta 2001 diplomirala, leta 2012 pa na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) pri­dobila doktorski naziv. 
Kot je med drugim navedeno v obrazložitvi nagrade, ima nagra­jenka objavljenih enajst znanstvenih del v revijah mednarodno 
Dr. Jasmina Dla~i}, osebni arhiv 
priznanih znanstvenih podatkovnih baz, deluje pa na medna­rodni ravni – s kolegi v sosednjih in evropskih državah ter tudi v kolumni z naslovom Spremenjene navade ZDA in Avstraliji. Na fakulteti vodi ve~ kolegijev na prvi in drugi potrošnikov – priložnost za spremembo v študijski stopnji ter specialisti~nem podiplomskem in doktor-reškem dnevniku Novi list 11. marca letos. skem študiju, predava pa tudi na Akademiji za uporabne umet-To je druga nagrada Fundacije UR, dr. Ja­nosti UR in sodeluje pri predmetu Consumer Behaviour na smina Dla~i} je namre~ prvo prejela de­magistrskem študijskem programu v angleš~ini International cembra 2015 kot najboljša asistentka na Full Time Master Programme in Business – IMB (Business and podro~ju družbenih in humanisti~nih Organization) na Ekonomski fakulteti UL. ved v predhodnem  študijskem letu. 
Njeno raziskovalno podro~je je vedenje porabnikov v razli~nih po-Nagrajenki tudi uredništvo izreka iskre­vezavah in razmerah, pri ~emer se je na del te teme v okviru ve~ ne ~estitke z željo po nadaljevanju uspeš­kot leto dni trajajo~ih epidemioloških omejitev ozrla tudi v svoji ne kariere! y Marjana Mirkovi} 
26. februar, 8. marec 

Povezovanje na podro~ju gospodarstva 
26. februarja je potekal spletni sestanek, ki se ga je poleg vodstva ZSDH udeležil tajnik Hrvaške obrtne zbornice Istr­ske županije Eros Sori}. ZSDH je po letu 2018, ko je preneha-la delovati pisarna EU korak, razširila dejavnost tudi na podro~je gospodarstva. Med pobudami so tudi vzpostavitev stikov in povezovanje z obrtniki slovenskih korenin na Hr-vaškem ter pomo~ pri njihovi promociji. 
8. marca je ZSDH v povezovalni vlogi sodelovala na novem sre~anju v tem okviru. Udeležili so se ga tudi predstavniki Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca Benjamin Wakounig, Felix Wieser, Andreas Hren in Vesna Hodnik Nikoli~ in s sogovorniki, omenjeno obrtno zbornico iz Istre, spregovorili o more-bitnem sodelovanju. Kot so poudarili, je povezovanje v regiji klju~nega pomena za gospodarski razvoj podjetij na obmo~ju Alpe-Jadran. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} 
26. februar 

Mese~ni bilten 
ZSDH je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavila novo razli~ico mese~nega napovednika v elektronski obliki, in sicer z dodano vsebino, ki bi spremljala nekatere aktualne novosti iz Slovenije in povzetek dogodkov, organiziranih v preteklem mesecu v slovenskih kulturnih druš­tvih na Hrvaškem. V pripravo biltena se je vklju~ila tudi mlada ~lanica SKD Lipa iz Zadra, Anamarija Gorenc. 
Novost so z zadovoljstvom in pohvalami sprejele številne slo­venske organizacije na Hrvaškem. Pri~akovati je, da se bodo dejavno vklju~ile tudi v pripravo, na ogled pa je na spletni in Facebook strani ZSDH. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} 


15. marec 

Predlog strategije za Slovence na Hrvaškem za obdobje 2021–2030 
T
udi ZSDH se je odzvala na prošnjo Urada Vlade RS za Slovence v zamej­stvu in po svetu, ki je pozval krovne or-ganizacije v sosednjih državah k pred­logom za oblikovanje strategije za pri­hodnje desetletje. 
Predlog strategije za Slovence na Hrvaš­kem za obdobje 2021–2030 je bil sprejet v soglasju z vodstvi slovenskih društev in v lu~i vloge in podpore RS. Vsebina strategije je strnjena v sedem poglavij, okvirno pa gre za: kulturno delovanje društev (ustrezni pogoji, od .nan~ne podpore predvsem za programe mladih do zagotovitve prostorov); ohranjanje je­zika (spodbujanje uvajanja slovenš~ine na vse izobraževalne ravni, od predšol­ske do visokošolske, organizacija raz­li~nih drugih oblik u~enja ter .nan~na in za slovensko skupnost na Hrvaškem); podro~je gospodarstva kadrovska podpora v tej zvezi) ter izo-(priprava baze podjetnikov, njihova vklju~itev v pripravo stra­braževanje mladih in štipendiranje (ve~je tegije za gospodarsko sodelovanje RS s Slovenci v sosednjih število štipendij za študij na slovenskih državah in povezovanje na tem obmo~ju, oblikovanje skupine univerzah); medijsko podro~je (vzposta­za gospodarsko delovanje v okviru ZSDH); politi~no delovanje vitev središ~a in kadrov za pripravo me­(promocija dejavnosti ZSDH med rojaki in spodbujanje k delo­se~ne ali tedenske publikacije ter tudi vanju, ve~ posluha RS pri reševanju prošenj za pridobitev dr­televizijskega in radijskega programa, žavljanstva); raziskovalna dejavnost (ob podpori RS bi veljalo zagotovitev spremljanja programov RTV kot temelj opraviti raziskavo, ki bi na celotnem ozemlju anali-Slovenija); kadrovska podpora (tudi za­zirala položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem). 
gotovitev možnosti za zaposlitev diplo­mantov s podro~ij, posebej pomembnih y Povzeto po predlogu strategije ZSDH 
Abecedna pobarvanka 

ZSDH je ob podpori ministrstva za zna­nost in izobraževanje RH in Slovenske­ga doma KPD Bazovica z Reke izdala Abecedno pobarvanko kot pomo~ naj­mlajšim pri u~enju slovenš~ine. Izšla je v nakladi petsto izvodov, namenjena pa je u~encem prvega in drugega razreda osnovne šole ter društvom, v katerih do-polnilni pouk ali prireditve obiskujejo njihovi vrstniki. Sode~ po prvih odzivih, je novost sprejeta z navdušenjem in po­hvalami, kar ne presene~a, saj gre za prvi takšen podvig, upajmo le, da bodo temu podobni sledili tudi v prihodnje. 
Vsi zainteresirani, ki se za pobarvanko niso pravo~asno prijavili, lahko v urad­nih urah preverijo v tajništvu KPD Bazo­vica, ali je na voljo še kakšen izvod. Pobarvanka je brezpla~na. 




Slovenš~ina 3 na .lozofski fakulteti reške univerze 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 

Filozofska fakulteta na Reki, foto: Marjana Mirkovi} 
Z
animanje za u~enje slovenš~ine na reški univerzi se nadaljuje in iz leta v leto krepi. Kot je 1. marca sporo~il lek-tor za slovenski jezik na .lozofski fa-kulteti dr. Klemen Lah, sicer že vrsto let v tej vlogi tudi na zadrski univerzi, se je v spomladanskem semestru na sloven-ski jezik 3, novi predmet, vpisalo dvaj-set študentov, na slovenski jezik 1 pa trideset. 
Lektorat na Reki deluje tretje študijsko leto. Po dolgoletnih željah slovenskih organizacij se je za to pridobitev mo~no zavzela takratna veleposlanica RS v RH dr. Smiljana Knez, njeno pobudo pa je podprla tudi rektorica reške univerze dr. Snježana Priji} Samaržija, po materi tudi naše gore list. 
Delo lektorata poteka na oddelku za kroatistiko, reški študenti pa se slo­venš~ino u~ijo v okviru izbirnih pred­metov. Pri~akovati je, da se bodo danes/ jutri zaradi zanimanja razvili tudi štu­dijski programi za slovensko književ­nost in kulturo. 
y Marjana Mirkovi} 
Dolina So~e polna naravnih in zgodovin­skih znamenitosti, na sliki vojaško pokopališ~e, foto: www.soca-valley.com 

Poletna šola Bovec 2021 
Filozofska fakulteta na Reki je na podlagi sporazuma s partnerskimi ustanovami 15. marca razpisala nate~aj za Poletno šolo Bovec 2021. Gre za mednarodno šolo tujih jezikov, ki ima ve~letno tradicijo. Pote­kala bo od 18. julija do 1. avgusta, letošnja tema pa bo Deljeni spomin – kulture spominjanja. Poleg spoznavanja kulture in zgodovine regije je prvenstveni cilj šole u~enje enega izmed jezikov na tem obmo~ju. Celoten program je prilagojen in izveden v jeziku, ki si ga študent izbere – nemškem, sloven-skem, hrvaškem, italijanskem ali furlanskem. Rok za prijavo je 10. maj.  
Ve~: www.aau.at/en/international/study-abroad/summer-schools/sommerkolleg-bovec/ 
y Marjana Mirkovi} 
IZ DRU[TVA 
22. december 2020–22. januar 2021, Galerija Juraj Klovi}, Reka 

Letna razstava ~lanov HDLU 
H
rvaško društvo likovnih umetnikov (HDLU) na Reki ob koncu leta tradici­onalno pripravi razstavo, na kateri pred­stavi aktualno ustvarjanje ~lanstva. Zaradi epidemioloških ukrepov je 74. razstava po­tekalabrezslovesnegaodprtjainobi~ajnega priljubljenega druženja kot siceršnjega uvoda v prazni~ne decembrske dni. 
Selekcijo in postavitev razstave so pripravi­li ~lani Umetniškega sveta reške podružni­ce HDLU-ja: Zdravko Mili}, Dražen Filipobi} Pegla in Borislav Boži}. "Na ogled so bila dela oseminštiridesetih umetnikov razli~nih konceptov, izražanja in tudi generacij, ki so uspeli predstaviti svoj pogled na duh ~asa in kraja", je med drugim zapisala Jasna Ro­din v katalogu, ki je spremljal razstavo in objavil vsa sodelujo~a dela, na ogled pa je na spletni strani HDLU-ja, in sicer na na­slovu http://hdlu-rijeka.hr. 
Tudi tokrat sta na letni razstavi sodelovala ~lana KPD Bazovica, reška umetniška foto­grafa Karlo Dragan Došen in Istog Duško Žorž. Karlo Dragan Došen je na ogled po­stavil foto print z naslovom Painnte, us-tvarjen leta 2020, Istog Duško Žorž pa fotogra.jo, imenovano In~uni, z istega le­ta. y Marjana Mirkovi} 


8. februar, Facebook stran KPD Bazovica 

Slovenski kulturni praznik 2021 
L
etos prvi~ v štiriinsedemdesetletni zgodovini delovanja KPD Bazovica ni slovesno obeležilo kulturnega praznika, ni bilo programa, nastopov, gostov, dru­ženja… 
Da bi 8. februar vsaj malo po~astili in oživili spomin na nastope ob tej prilož­nosti, pa se je potrudil eden izmed osred­njih ~lanov vodstva KPD Bazovica, Milan Grlica. Pripravil je zanimiv izbor posnet­kov, ki ponazarjajo delo društva nekoli­ko druga~e – z utrinki s prireditve iz prejšnjih let. Na za~etku je letošnjo virtu­alno ~estitko izrekel koordinator kultur­nih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz in se na kratko ozrl na februarske proslave, ki so jih v preteklih skoraj treh desetletjih redno bogatili nastopi kultur­nikov z Bistriškega. Izrazil je upanje, da se bo to dobro sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, zatem pa povabil k ogledu zanimivih nastopov. Najprej z go-sti z lanske prireditve, ljudskimi godci Kerglci izpod Ahca iz tamkajšnjega kulturnega društva, in pe­smijo Moja mat kuha kafe. Sledil je splet gorenjskih plesov v izvedbi folklorne skupine KPD Bazovica, ki jo vodi Nataša Grli-ca, zatem pa nastop MePZ s Prešernovo pesmijo Pod oknom pod vodstvom Zorana Badjuka. Ob prazniku je ~estital še pred­sednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in poudaril pomen kul­ture za delovanje in ohranitev društva ter svoje besede ob koncu strnil v eno samo željo: "Da se ~im prej spet sre~amo!" 

Ogled na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=m8YaHm_ CiY4 y Marjana Mirkovi} 

Vitomir Vitaz spomnil na praznik, arhiv KPD Bazovica. 

8. marec–8. april, Slovenski dom KPD Bazovica 

Panjske kon~nice 
Motivi panjskih kon~nic so navdihnili tu­di vodjo likovne skupine Tihano Karlovi} in ~lanice, ki so pod njenim mentor-stvom, še vedno v virtualnem okolju, za~ele ustvarjati v tehniki lesorez. Vsaka izmed njih je na razstavi, zaradi epidemi­oloških omejitev odprti brez obi~ajnega programa in ob~instva, postavila na ogled po dve gra.ki. Te pa so bile kon~ane pod novim vodstvom, Nives Žarkovi}, di­plomantke reške Akademije uporabnih umetnosti, ki trenutno nadomeš~a Tiha-no Karlovi} na porodniškem dopustu. 
Svoja dela so razstavile Slavica Afri}, Re-

L
ikovna skupina KPD Bazovica je tudi za razstavo ob 8. mar-nata Jerkov, Zdenka Kallan Verbanac, 
cu, dnevu žena, mednarodnem prazniku žensk, izbrala te-Mirjana Katalini}, Suzana Lunder, Gora-
mo iz slovenske ljudske dediš~ine, tokrat panjske kon~nice. Panjske kon~nice, poslikane deš~ice, ki zapirajo ~ebelje panje, na Mehi~i} Pecirep, Ksenija Mrkela, Šte. Sila – Zih in Lidija Tuškan Mohar. 
so ljudska umetnost, delo slikarjev samoukov, in so v sloven-Razstava je na ogled na Facebook strani 
skih krajih navzo~e od sredine osemnajstega stoletja. Poslikave KPD Bazovica.  
so imele sprva nabožno vsebino, pozneje posvetno, danes pa je znanih ve~ sto razli~nih motivov. y Marjana Mirkovi} 
23.–26. februar 

Delavnice za otroke – odpovedano 
Na žalost je bil tudi ta na~rtovani dogodek za najmlajše zaradi epidemioloških ukrepov odpovedan in preložen na april, maj … Ob tej priložnosti zato objavljamo zapis babice Glorie Segnan kot eno izmed lepih povratnih informacij o doživljanju po~itniških dni njenih vnukinj v Slovenskem domu. Gloria Segnan je sicer dejavna ~lanica skupine za raziskovanje slovenske­ga kulturnega izro~ila v društvu. Zahvaljujemo se ji za odziv v upanju, da bosta lahko Aria in Enea kmalu znova obiskali Slovenski dom in se vklju~ili v katero izmed na~rtovanih delavnic. 

Po~itnice v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki 
Moji vnukinji, Aria in Enea, mi velikokrat omenjata po~itnice, ki sta jih preživeli v Slovenskem domu KPD Bazovica. Tri leta zaporedoma sta se z veseljem udeleževali Poletja v Bazovici, petdnevnih delavnic za otroke. Ravno zato sem kot nona za~utila potrebo, da pohvalim u~iteljice Andreo Šlosar, Sandro Grudeni} in Evo Ciglar, ki so se zelo potrudile pri delu z našimi najmlaj­šimi. Vnukinji se radi spominjata, kako so ju u~iteljice spodbujale k petju, telovadbi, risanju in igranju. Pa tudi ro~nih del ni manjkalo. Vsak dan sta se nau~ili nekaj novih slovenskih besed in utrjevali že nau~ene. Izdelovali sta tudi plakate na temo morskih živali, športa in prometa. Enea kar ne more pozabiti pletenja pajkove mreže prijateljstva, pa izdelave svojega planeta v vesolju. Arii pa je bila najbolj vše~ glasbe­na delavnica, ko je bilo treba prepoznati izvor zvoka, na koncu pa z vodenimi bar-vicami risati po taktu glasbe. 
Jeseni 2020 se je kljub koroni za~ela nova dejavnost za najmlajše, Jesen v Bazovici, in moji pun~ki sta se navdušeno vklju~ili v dvodnevno druženje, ki sta ga uspešno pripravili u~iteljici Darja ^ubri} in Andrea Šlosar. Seveda ne gre pozabiti, da je tu društvo vselej pripravljeno sko~iti na pomo~. Ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov je skupinica z mojima vnukinjama izdelovala boži~ne in novoletne voš~ilnice, se igrala razli~ne igre, gledala risanke ter spoznavala dinozavre – izkopa­vala kosti, sestavljala okostja in iz gline izdelala obesek z njegovim odtisom. 
Tudi hrana je bila vnukinjama po volji, ker sta imeli možnost izbire. Enei so bile vše~ testenine, Aria pa se ni mogla upreti ocvrtemu mesu in krompir~ku. 
^eprav se korona ne da, se Aria in Enea že vnaprej veselita druženju z vrstniki in priljubljenimi u~iteljicami, da skupaj zaigrajo in zapojejo kakšno novo pesem. Kdo ve, kaj lepega ju še ~aka na novem sre~anju… y Gloria Segnan 


IZ PLANINSKE SKUPINE 

2021, Tradicija, ki pomeni nov za~etek 
IZ DRU[TVA 
E
pidemija bolezni covid-19 že eno leto onemogo~a na~rtovano delo planin­ske skupine KPD Bazovica. Koliko lepih izletov, predvidenih v letu 2020, je odpo­vedanih ali preloženih na boljše ~ase, ko­liko predavanj in razstav ni bilo organi­ziranih. Odpovedani so bili tudi torkovi sestanki, ki jih še vedno ni. Tudi leto 2021 se ni za~elo dosti bolje – odpoveda­ni so "Mlado leto na Vojake", "Istra 2021", te~aj zimske hoje, "Maškaradna U~ka" in veliko število na~rtovanih lepih izletov, snežnih ali suhih. A prva dva letna izleta sta le bila, vsaj simboli~no, izpeljana. Na Vojaku sta bila 1. januarja Ago in Silvi­na, v neznani Istri pa 8. januarja Lidija in Darko. 
^lani so se, eni ve~, drugi manj, posa-mi~no le potepali po bližnjih hribih, ob morju, obiskovali arheološka najdbiš~a, a to ni bilo to. Manjkalo je druženje, tisto skupno življenje, ki od vsakega izleta na­redi doživetje. Manjkali so prijatelji iz drugih društev, iz Slovenije ali Italije. In vprašanje je, kako bo vnaprej, po vsej Evropi se namre~ za~enja tretji val epide­

28. februar, Sopalj 
Z
a za~etek izlet v hribovje crikveniš­ko-vinodolske riviere, ne preve~ zah­tevno in z zelo lepimi razgledi proti morju na eni strani ter proti Vinodolski dolini in nekoliko višjim hribom Kapele na drugi. Ta kraj je s sedmimi, ve~ deset kilome­trov dolgimi potmi zelo atraktiven za planince. Za cilj prvega izleta sta izbrana Sopalj in Kavranova stena nad Tribljem oziroma Crikvenico. Son~no vreme je pri­vabilo na za~etek poti v Dramalj kar ose­mnajst ~lanov, ki so lahko ve~ ur uživali v razgledih in ugodnem son~nem vreme-nu. Na Stezi žajblja in krasa sta jih prese­netili skupini zagrebških planincev, ki so se pripeljali s tremi avtobusi. Stezo od Ja­dranova do Crikvenice so se odlo~ili pre­hoditi ~lani PD Runolist, v nasprotni smeri pa petdeset ~lanov PD Zagreb – Matica. Sre~anja so bila vesela, a za ve~ druženja ni bilo pravega veselja. Gne~a in bližnji stiki še niso dobrodošli. y Darko Mohar 
mije, virus se spreminja in prilagaja, postaja agresivnejši. Kot da bi se odlo~il uni~iti ~loveštvo, ~eprav s tem uni~uje samega sebe. 
Lepši dnevi in pomladansko vzdušje so le opogumili planince, da se podružijo na terenu, upoštevajo~ vse epidemiološke ukre­pe. y Darko Mohar 
Neznana Istra, foto: Darko Mohar 

Še en lep izlet, foto: Darko Mohar 


IZ DRU[TVA 
7. marec, Ženske v hribe, na Pe}nik na U~ki 
P
ravi za~etek letošnjega planinskega programa naj bi pome-nil tradicionalni pohod v po~astitev 8. marca, Ženske v hri-be, za katerega je bil letos izbran vzpon na zelo lep razglednik, Pe}nik na U~ki. Dvaindvajset udeleženk in še nekaj moških je pomagalo pri vzponu in pripravi krajšega druženja po izletu. Družili so se na odprtem parkiriš~u pred tunelom U~ka in ni~ jih niso motili avtomobili, ki so hiteli iz Istre v Kvarner ali obratno. Vodja se je na koncu z vrtnicami zahvalil vsaki udele­ženki za delo in pomo~ v preteklem letu ter jim ~estital za dan žena. Druženje so popestrile slaš~ice, pripravljene doma, neka­tere celo izpod moških rok. 


20. marec, Kljub epidemiji s PD Opatija do Obzove na Krku 
^
eprav planinci iz dneva v dan ne vedo, ali bodo lahko izpe­ljali naslednji izlet, jim skrajšane programe le uspe izpeljati. Tako tudi izlet na Obzovo, tokrat skupaj s ~lani PD Opatija, in sicer kot nadaljevanje tradicionalnega sodelovanja. Kljub napo­vedani mo~ni burji se je izleta udeležilo šestindvajset planin­cev, ki so se podružili, seveda na predpisani razdalji, in se zadovoljni vrnili domov. 
Obiskali so del~ek prelepega hribovja nad Baš~ansko dolino, vrhov, ki so s svojo enostavnostjo in prelepimi oblikami zažele­ni cilj vsakega planinca. Tokrat so krenili s Treskavca, 373 me-trov visokega prehoda med Baš~ansko dolino in ostalim delom otoka, ter se napotili pod Veli vrh. Na vzhodni strani vrha se nahajata kraški dolinici Poljine in Vela lokva, ki s svojima mla­kama in vodo v surovem krasu navdušita vsakega obiskovalca. Po krajšem postanku so nadaljevali ~ez drn in strn proti koti 514, najlepši razgledni to~ki na celem otoku. Pod nogami leži celotna Baš~anska dolina, ki se za Baško nadaljuje v morje. Dale~ na koncu razgled zapira mogo~ni Velebit. 

Vrtnice za zahvalo, foto: Darko Mohar 
^ez drn in strn po Krku, foto: Darko Mohar 
Prva izleta sta tako za~ela tudi projekt 20 vrhov za 20 let, s katerim naj bi prihod­nje leto proslavili dvajsetletnico delova­nja planinske skupine. Li~no oblikovan karton~ek, v katerega je treba zbrati dvajset pe~atov z dvajsetih vrhov, od ka­terih je pet obveznih, ostalih petnajst pa prepuš~enih lastni izbiri, je pripravil Mi-livoj Filipovi} ob fotgrafski pomo~i Darka Moharja, za gra.~no obdelavo je poskr­bela vodja likovne skupine Tihana Karlo-vi}, za jezikovni pregled pa tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni}. Natisnili in podelili smo dvesto izvodov, ve~inoma po vsej Hrvaški, nekaj pa jih je vendarle prispelo tudi do prijateljskih društev v Sloveniji in Italiji. Na Hrvaškem je zani­manje za podobne transverzale presenet­ljivo veliko, a odlo~itev je bila, da se karton~ki podelijo ~lanom, prijateljskim društvom in njihovim prijateljem. ^lani PS KPD Bazovica upajo, da bo naslednje leto le mogo~e dostojno proslaviti dvajset let delovanja, in seveda, da jih epidemio­loški ukrepi ne bodo ponovno ustavili pri skupnem delu na prostem. 
y Darko Mohar 
Sledil je še vzpon na najvišji vrh otoka, Obzovo, obvezno to~ko transverzale 20 vrhov za 20 let, s katero PS KPD Bazovi-ca slavi dvajseto obletnico delovanja. Za­radi mo~ne burje je bilo zadrževanje na vrhu kratko, sledil je spust skozi tretjo dolino, Plakaro, v Drago Baš~ansko. Za Plakaro so zna~ilni poto~ki, ki se tod ce­dijo skozi vse leto, in tudi kamniti stebri~i in spodmoli v bližnjih skalah. Vredno obiska za vsakega, ki pri hoji rad opazuje in vidi številne ~udeže narave. 
Vsekakor se bo sodelovanje med društvi nadaljevalo, saj je še toliko lepega za obi-skati v naši bližnji okolici. Vsi skupaj ko­maj ~akajo, da se spet odprejo meje, saj je tudi na slovenski strani marsikaj lepega za videti. y Darko Mohar 


Obisk pri dragi prijateljici 
P
rvi~ je spoznal degenijo marca leta 2012, ko se je majhna skupina bazo­viških planincev odlo~ila prehoditi Stezo degenije nad Sibinjem pri Novem Vino-dolskem. Enega od hrvaških simbolov, endemi~no rastlino, za katero je bilo še nekaj let nazaj znano, da raste samo na Velebitu, so senjski planinci odkrili tudi v gorah Kapele, tokrat veliko nižje, na viši­nah 400–500 metrov nad morjem. ko kot proti vsemu majhnemu, nežnemu, druga~nemu, proti vsemu, kar ne prinaša kakršnekoli koristi, ga je zelo motila. Degenija si zagotovo ni zaslužila, da se jo pohodi, tepta, da se nanjo ne ozre. Takrat se je odlo~il, da nikoli ve~ k njej ne pride s skupino. Samo sam ali z nekaj prijatelji, somišljeniki. 
Tako je tudi bilo. V tem pandemijskem ~asu se nobeden od pri­jateljev ni odlo~il, da gre z njim na ponovni obisk k dragi prija­teljici. Temu spoznanju je prilagodil svojo turo. Ne bo obhodil cele Steze degenije, povzpel se bo samo do njenega obmo~ja in ~im ve~ ~asa preživel z njo. Bil je krasen dan, na morju brezve-

LITERARNI KOTI^EK 

Spomladi po planinskih kraških travni­kih in pašnikih raste veliko rumenega cvetja, a rumena barva je bil edini poda­tek, ki ga je imel o tej rastlini. Tako da ga je takrat bilo celo strah, da jo bo spregle­dal v tej rumenini, ki jih je obkrožala. Ni bilo razloga za paniko. Že prvi pogled na majhno, srebrnosivo rastlinico z nežnimi rumenimi cvetovi, skrito med kamni v zelo zakraselem obmo~ju, izpostavlje­nem mo~nim burjam in vro~ini sonca, je dolo~il njun odnos. Ljubezen na prvi po­gled. Tako majhna in nežnega videza v tako surovih pogojih. Ob~util je, da nanj prehaja njena življenjska energija, da je ona ta, ki mu bo navdih pri premagova­nju težkih življenjskih okoliš~in, ki lahko pridejo v  prihodnosti. 
Po dveh letih jo je ponovno obiskal. To-krat s skupino petdesetih planincev, ka­terih edini cilj ve~ine je bil nabrati ~im ve~ žajblja ali beluševih vrši~kov, tako zna~ilnih za zgodnji pomladanski ~as. Brezobzirnost do tega krhkega bitja, ena­trje, tako da so se oblaki in visoke stene vzhodnega dela otoka Krka ogledovali v modrini morja. Son~en, ne prevro~ dan. Po~asi se je vzpenjal iz kampa Kozica po robu Tomišine drage in užival v pogledu na njene strme skalnate robove in meliš~a med skalami. Malo nad za~etkom poti je zagledal dve srni, skriti v nizkem mediteranskem gozdu. Tiho je poskusil fotogra­.rati eno, ki ga je dlje ~asa gledala, ker pa je izostritev aparata usmeril na veje, je srna ostala na fotogra.ji le kot temna lisa, kot kakšen duh. Ob vrnitvi je na terasah v dolinici, terasah, ki pri~ajo o trdem delu nekdanjega prebivalstva teh krajev, zagle­dal še sveže sledi divjih praši~ev, sledi, ki jih pri vzponu ni bilo. 
Nenadoma je pri izhodu steze na rob Tomišine drage zagledal drago prijateljico. Privabila ga je s svojimi malimi rumenimi cvetovi, ga pozdravila z nasmehom. Ni je bilo toliko kot v prej­šnjih letih, ni vedel, zakaj. V preteklih letih so bile cele preproge njenih rumenih cvetov, sedaj le tu in tam kakšen cvetek. Vsee-no se je usedel zraven, obležal na soncu. Z morja je pripihal dih južnega vetra, mu zbistril misli. Ob~util je vesoljno ravnotežje, lepoto, našel svoj mir. Dolgo sta sedela skupaj, brez nepotreb­nih besed. 
Za konec je naredil nekaj posnetkov, pozirala mu je brez zadr­žka. Sledila sta zahvala in vprašanje: "A mi še kdaj uspe priti v njeno kraljestvo? A me bo pri~akala kot vsa ta leta?" 
y Darko Mohar 
Degenija, foto: Darko Mohar 

IZ POUKA DPS 
Objavljamo vse prispevke, prejete na razpis literarnega nate~aja, in se najlepše zahvaljujemo vsem sodelujo~im in mentoricam (Darji ^ubri}, Vidi Srdo~ in Andrei Šlosar ter Polonci Margeta) v upanju, da se bo naše sodelovanje 
nadaljevalo tudi v prihodnje! 
Prispevki iz kategorije 1.–4. razred 
Se~oveljske soline, foto: www.soline.si 
Slovenija (1. nagrada) 
V Sloveniji je veliko znamenitosti. Bila sem v Postojnski jami, Mariboru, Ljubljani, na Pohorju, v Peklu pri Borovnici. V Po-stojnski jami so stalaktiti viseli s stropa, stalagmiti pa so bili na tleh. Tam je bila ~loveška ribica, ki nima rada svetlobe. V Mari-boru sem bila na operi v gledališ~u. Bila sem tudi na sladoledu pri Ilichu. V Ljubljani sem bila na Zmajskem mostu. Na Pohorju sem nabirala kostanje. V Peklu pri Borovnici sem se sprehajala. Bila sem tudi na So~i in na Nadiži. Tam sem se kopala. Slove­nija je zelo lepa. 
Julija Margeta, 3. r., OŠ Vladimir Nazor, ^epin (mentorica Polona Margeta) 
Slovenija in njene lepote (2. nagrada) 
Jaz imam rada Slovenijo, še posebej ~loveško ribico in Postojn­sko jamo. Obožujem mo~erila, stalaktite in stalagmite. Imam rada Slovenijo, ker je moja u~iteljica Andrea iz Slovenije. 
Talin Cenov, 3. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentorica Andrea Šlosar) 
Slovenija in njene lepote (3. nagrada) 
Slovenija je lepa. Ima razli~ne živali, kot je ~loveška ribica. Obožujem Postojnsko jamo, zato ker ima stalaktite in stalagmi­te. V Sloveniji pe~ejo dobro potico. Slovenija ima polno zelenja. 
Mauro Quadranti, 3. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentorica Andrea Šlosar) 
Slovenija 
Slovenija je lepa. V Sloveniji so stalaktiti in stalagmiti. Rada te imam, Slovenija. 
Dora Prpi}, 3. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentorica Andrea Šlosar) 
Slovenija je lepa 
Slovenija, lepa si, zelo si lepa. Ko imamo šolo, gremo gledat ~loveško ribico. Slove­nija ima mo~erila. Rad imam živali in ljudi. Moooja Slovenija! 
Lucas Savarin, 3. r., OŠ Pe}ine, Reka (mento-rica Andrea Šlosar) 
Slovenija 
Slovenija je prelepa. V jami so stalaktiti in stalagmiti. Ima tudi živali in ljudi. Ni-ma smeti, in to mi je vše~. Moja Sloveni­ja! 
Nika Turina, 3. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentori-ca Andrea Šlosar) 


Prispevki iz kategorije 5.–8. razred 
Slovenske lepote od 1 do 10 (1. nagrada) 
Na prvemu mestu je ljubljanski zmaj, ki ima tako velika krila, da te ponese v raj. Živi na mostu v Ljubljani s svojimi brati zmaji. 
Na drugemu mestu je Pekel pri Borovnici, treba je biti maj~keno nor, da si upaš tja gor. 
Na tretjemu mestu je Cerknica, v kateri je zraven jezera stara, stara cerkvica. 
Na ~etrtem mestu je Postojnska jama, kjer živi ~loveška ribica s svojimi prijatelji stalagmiti in stalaktiti. 
Na petem mestu je dom Zlatoroga visoko na Triglavu, ~e bi želel tja, bi moral skozi velika Vrata. 
Na šestemu mestu je vila, ki na Pohorju živi, ~e nabirate kostanje, jo lahko vidite tudi vi. 
Na sedmemu mestu je Ptujski grad, v katerem so živeli vitezi in princeze. 
Na osmem mestu je dom Petra Klepca, imenuje se Osilnica. 
Nadaljevanje prepuš~am vam, naj vas domišljija popelje dale~ stran. Slovenija je polna ~arovnij, ~udovitih stvari, zato predlagam, da jo obiš~eš tudi ti. 
Jure Margeta, 5. r., OŠ Vladimir Nazor, ^epin (mentorica Polona Margeta) 
Zgodba bele ~aplje iz Se~oveljskih solin (2. nagrada) 
Še eno lepo jutro! Po~utim se zelo dobro v tem kraju. Krajinski park Se~oveljske soline mi kar ustreza. Zelo se zabavam, ko gledam ljudi, ki tu delajo. Na glavi imajo smešne klobuke iz slame, na nogah pa lesene ~evlje, ki jih imenujejo taperini. S posebnimi lesenimi lopatami pridno grabijo sol na kup~ke. 
Verjetno se tudi oni zabavajo, ko gledajo mene. Pogosto opazim, kako z zanimanjem gledajo vame, medtem ko ponosno stojim na kakšni porušeni hišici, v katerih so v preteklosti živeli solinarji. Zakaj pa me ne bi gledali in ob~udovali? Sre~na sem, ker imam perje snežnobele barve, ki ga ob~asno nežno pobožam s svo­jim dolgim rumenim kljunom. Moj elegantni dolgi vrat v obliki ~rke S se še bolj zvije, ko se premeš~am z ene noge na drugo. 
Oh, kako mi je vše~ ta pogled na soline iz zraka! Solinska polja lo~ujejo potke in kanale z morsko vodo, ki se svetlika. Ne morem verjeti, da je kdo sploh kdaj živel v teh kamnitih hišah. Pridni solinarji nalagajo sol z lopato v vagon~ke, ki jih peljejo na drugi konec solin. 
Kaj pa se tam dogaja? Jata galebov na potki sestankuje in izgleda kot glasni poslovni ljudje, ki so oble~eni v bele srajce. Na drugi strani v morju vidim nekaj velikega – hrbta ogromnih živali. Dva velika kita po~asi plavata, ob~asno se potopita, pa se vrneta na površje. Kako sta lepa! Glej, kako brizgata vodo visoko v zrak! Kaj pa delata tukaj? Gotovo sta priplavala za kakšno veliko ladjo. Kmalu ju bodo radovedneži za~eli hodit gledat. K sre~i so kiti, tako kot me, ~aplje, zaš~itene živali in se jih ne sme vznemirjati in loviti. Upam, da bosta hitro našla pot na odprto morje. Prijatelja, želim vama sre~no in varno pot! 
Zdaj pa nazaj v soline, za danes je bilo dovolj doživetij. 
Anja Mikuli}i} Ili}, 5. r., OŠ Galileo Galilei, DPS SKD Ajda, Umag (mentorica Vida Srdo~) 
IZ POUKA DPS 
IZ POUKA DPS 
Nogometni klub Maribor (3. nagrada) 
NK Maribor ali preprosto Maribor je profesionalen slovenski nogometni klub iz Maribora. Ustanovljen je bil 
12. 12. 1960. Zanimivo mi je, da je on eden od dveh klubov, ki ni nikoli izpadel iz SNL vse od njene usta­
novitve. Vše~ mi je njihova strast do nogometa. Zanimivo mi je bilo to, da so prvo tekmo odigrali že 19. 6. 1919 s Herto. Leta 1962 so zgradili nov stadion, imenovan Ljuski vrt. Ime stadiona mi je vše~. Matjaž Kek, ki je bil trener Reke, je igral v Mariboru leta 1979. Osvojil je tri naslove državnega prvaka. Najve~ji obisk je stadion doživel 8. 7. 1973 na kvali.kacijski tekmi za 1. jugoslovansko ligo. Nisem mogel verjeti, ko sem prebral, da se je na stadionu tedaj zbralo 20 000 gledalcev. Skozi celotno zgodovino kluba je bila njihova barva vijoli~na. Njihov grb je eden od najprepo­znavnejših športnih simbolov v Sloveniji. Vše~ mi je to, da navija~i nikoli ne obupajo nad svojim klubom, tudi ~e izgubijo tekmo, in ker so zvesti klubu. 
Roko Kranjac, 7. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentorica Andrea Šlosar) 
Postojnska jama 
Ve~ kot 200 let je že Postojnska jama dostopna turistom in je imela 39 milijonov obiskovalcev. Je dom ~lo­veški ribici in mnogim drugim jamskim živalim. Jamski sistem je dolg fascinantnih 24 kilometrov, kar ne bi bilo lahko za hoditi, zato imajo vlak, ki prevaža obiskovalce skozi jamo. 
Jama ima velike stalaktite in stalagmite, ki rastejo ve~ kot 100 let. Nekateri so tako veliki, da ostanemo brez besed. Najlepši od teh stalagmitov se imenuje Briljant, ki je verjetno dobil ime po tem, da je njegova velikost briljantna. 
^loveška ribica živi v jami in je ~udovita žival. Lahko preživi mesece brez hrane in son~ne svetlobe. 
Blizu jame stoji velik jamski grad, star 800 let, ki ga žal še nisem obiskal. V njem so živeli vitezi v srednjem veku. Postojnska jama je ~udovita in vredna ogleda! 
Roko Begonja, 8. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentorica Andrea Šlosar) 
^loveška ribica 
^loveška ribica je najve~ja jamska žival, saj v dolžino meri od 25 do 30 centimetrov, in je edini povsem na podzemlje vezani vreten~ar v Evropi. Popolnoma je prilagojena življenju v temi. Hrani se z rakci, ~rvi, polži in drugimi vodnimi nevreten~arji. Živi do 100 let, brez hrane pa je lahko tudi ve~ let. Ko sem prvi~ slišal, kako izgleda ~loveška ribica, sem pomislil da gre za kuš~arja. Ko sem jo videl, sem ugotovil, da nimajo o~i. Nisem vedel, zakaj, pravzaprav pa je to logi~no, ker živijo v jamah in zato nimajo dovolj svetlobe, da bi razvili o~i. Mislil sem, da taka bitja ne živijo dolgo. Ko nam je vodnica povedala, da živijo pribilžno 100 let, sem bil presene~en. Presenetilo me je tudi, kob sem slišal, da imajo plju~a in škrge. 
Toni Ceci} Karuzi}, 8. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentorica Andrea Šlosar) 

Vida Srdo~, foto: Marjana Mirkovi} Darja ^ubri}, foto: Marjana Mirkovi} 

Bartol Reljac: Neandertal~eva piš~al 
Zelo mi je zanimivo, da so neandertalci naredili prvi glasbeni inštrument. Narejen je iz stegnenice mladega jamskega medveda. Ko sem videl piš~al v Narodnem muzeju, je bila tako majhna. Zanimivo mi je bilo sli­šati, da je piš~al stara ve~ kot 60 000 let. Ona je tudi dokaz, da neandertalci niso bili primitivni in neumni. 
Bartol Reljac, 8. r., OŠ Pe}ine, Reka (mentorica Andrea Šlosar) 
Lepote Slovenije 

Jaz sem bila v Sloveniji že velikokrat. Moja družina živi tam, zato jaz tja odhajam za vikend ali praznike. Obiskala sem najve~jo Areno v Slovniji, Areno Stožice – tam je za no~ ~arovnic igral moj o~e. Ko sem bila majhna, sem s svojo babico obiskala slap Savico in mi je bil zelo vše~. Vsako leto med zimskimi po~itnicami gremo smu~at na razna smu~iš~a, najljupše smu~iš~e v Sloveniji pa so mi Kope. Tja gremo vsako leto. Naj­boljši del v tednu mi je, ko gremo v "šoping". Naša navada je, da v trgovino gremo v Slovenijo, in ker je tam veliko trgovin, si kupim ogromno obla~il. Ljubljane ne obiskujem pogosto, tja grem samo, ko pri babici ni-mam ni~esar za delati. Tja grem z mojo sestri~no v kino, ponavadi gremo tudi gledat lu~ke za boži~. Slove­nija mi je zelo lepa država in vše~ mi je, da imam povezave z njo. 
Una Bošnjak, 7. r., OŠ Marije in Line, Umag (mentorica Darja ^ubri}) 
Lepote Slovenije 

Mama in njena prijateljica sta nas presenetili z izletom v Koper. Najprej smo videli osvetljen napis "^udo­landia". Zraven so bile velike osvetljene skulpture, okrašena drevesa in ulice. Tam je bil živalski vrt z zare~imi motivi, kot so snežak, ko~ija, medved, lete~a preproga in drugi. Nad drsališ~em sem bil najbolj navdušen, ker zelo rad drsam, potem pa smo kupili ocvrkte in se odpravili na sprehod po mestu. Ulice so krasili sijo~e zvezdnato nebo in žare~e krogle. Prišli smo do velikega, trga, kjer so bili ko~ija, veliko boži~no drevo, drugo drsališ~e … Na trgu je potekal koncert godbe. Po sprehodu po ulicah smo prišli do koprskega pristaniš~a in se vrnili. 
Noel Oreškovi}, 8. r., OŠ Marije in Line, Umag (mentorica Darja ^ubri}) 
Lepote Slovenije 

Slovenija je hribovita dežela, ima zelo lepo in bogato naravo. Glavno mesto je Ljubljana, ki sem jo obiskala ve~krat. Tja sem šla na razna tekmovanja, k zdravniku in za advent. Rada imam sneg in smu~anje. Smu~ala sem na raznih hribih, kot so Kranjska Gora, Pohorje in Krvavec. Vedno sem želela poskusiti smu~arske skoke, ker obožujem adrenalin. Z druge strani ima Slovenija turizem tudi na morju. Koper, Ljubljana in Maribor so najbolj obiskana turisti~na mesta. Moja prababica živi v Mariboru in dvakrat na leto grem k njej. Rodila sem se v Izoli. Moja družina rada gre v "shopping" v Slovenijo, ampak jaz ne morem iti. Nekatere druge znamenitosti Slovenije so še Blejsko jezero, Postojnska jama, Nacionalni park Triglav, Bohinjsko je-zero … V prihodnosti bi morda želela na študij kineziologije na Fakulteti za šport v Ljubljano. Ampak za­enkrat ne vem, kam me bo življenje pripeljalo. 
Aurora Brozi}, 8. r., OŠ Marije in Line, Umag (mentorica Darja ^ubri}) 
IZ POUKA DPS 

Polona Margeta, foto: Marjana Mirkovi} Andrea [losar, foto: Marjana Mirkovi} 
Si-T 
30. december 2020 

Sprejeti Operativni programi za narodne manjšine 2021–2024 
V
lada RH je ob koncu leta sprejela Operativne programe za narodne manjšine za obdobje 2021–2024. Dokument poleg splošnega dela, ki zadeva vse manjšine, navedene v preambuli Ustave RH in ve~inoma ponavlja preteklo vsebino, sestavljajo še posebni operativni programi za dolo~ene manjšine glede na njihove zna~ilnosti in potrebe. Tokrat so ti sprejeti skoraj za vse manjšine (srbsko, italijansko, ~eško, slovaško, madžarsko, al­bansko, bošnjaško, ~rnogorsko, makedonsko, romsko, avstrij­sko, nemško, poljsko, rusinsko, rusko, turško, ukrajinsko, ju­dovsko), tudi za slovensko. 
V splošnem delu je posebna pozornost namenjena uporabi jezi­ka in pisave ter izobraževanju manjšin. Kot je med drugim na­vedeno, bo pristojno ministrstvo tudi v prihodnje razvijalo sodelovanje s predstavniki manjšin na tem podro~ju in jim za­gotavljalo vlogo pri pripravi kurikulov in drugih dokumentov za vse izobraževalne modele (A, B in C). Omogo~ilo bo tudi so-delovanje stroke v komisijah za u~benike in u~no gradivo, Agencija za vzgojo in izobraževanje pa bo u~iteljskemu kadru med drugim omogo~ila organizirano strokovno podporo pri pou~evanju manjšinskih jezikov. Med naštetim so tudi spre­mljanje uresni~evanja pravice do prednosti pri zaposlovanju v državnih službah in na ravni enot lokalne in regionalne samo­uprave, ki še vedno za ve~ kot polovico zaostaja za zakonskimi zagotovili. 
5. februar 

Silvana Lautar, spletna stran vestranske ustvarjalke 
D
ejavna ~lanica SKD Gorski kotar Silvana Lautar, uspešna organizatorka razli~nih likovnih in drugih sre~anj v okviru društva in tudi sodelovanja z Etnološko zbirko rodbine ^op Pal~ava šiša, nam je poslala vabilo za ogled njene spletne stra­ni, kar je bila, kot je zapisala, njena dolgoletna želja. 
Lepo oblikovana spletna stran je v treh jezikih, poleg slovenš~ine in hrvaš~ine še v angleš~ini. Na ogled je resni~no pestra in bo­gata zbirka del neutrudne in vsestransko ustvarjalne avtorice. Plodovita ljubiteljska slikarka se namre~ izraža tudi v keramiki in kulinariki z domišljijsko okrašenim pecivom in medenimi hiškami, izdeluje nakit, ven~ke in razli~ne adventne okraske, kva~kane mojstrovine, copatke, pripravlja kreme in zeliš~a, v središ~u pa so seveda njena slikarska dela. 

Med posebnimi operativnimi programi velja omeniti, da sta med drugim napo­vedani sklenitev bilateralnih sporazu­mov z Republiko Albanijo in Republiko Kosovo ter prou~itev možnosti za to tudi z Bosno in Hercegovino. 
Kar zadeva slovensko narodno manjšino, je v okviru poglavja, ki zadeva zagotovi­tev prostorov za delovanje ali izgradnjo novih objektov, omenjen le odkup ali po­daritev prostorov društvu KPD Slovenski dom v Zagrebu, v katerih deluje že dese­tletja. 
Najstarejše slovensko društvo naj bi tako do drugega ~etrtletja prihodnje leto rešilo dolgoletni problem, kar je vsekakor ra­zveseljiva novica. Resnici na ljubo pa drobtinica v primerjavi z manjšinami, ki dobivajo vzpostavitev in gradnjo novih ustanov, središ~, vrtcev... 
Ve~ na spletni strani Urada za ~lovekove pravice in pravice narodnih manjšin RH: https://pravamanjina.gov.hr 
y Marjana Mirkovi} 

Silvana Lautar se s slikarstvom ukvarja že dvajset let in se preizkuša v razli~nih tehnikah, pri ~emer navdih ~rpa iz tesne povezanosti z naravo. Za seboj ima že sedemnajst samostojnih in osemdeset skupinskih razstav ter udeležbo na deve­tih likovnih kolonijah na Hrvaškem in v Sloveniji. 
Vabljeni k ogledu na naslovu: https://sil-vana-lautar.com 
y Marjana Mirkovi} 

Vsak dan nekaj novega, pa vsak dan enakega, 

brez logike in smisla 
POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA 

Dragica Jakseti~ 
N
e vem, kako je na vaši strani državne meje. No~em niti vedeti. Mi je povsem dovolj ena sama majhna Slovenija. Samo be-žno, iz druge roke, sem slišala, da komuni­kacija med vašima predsednikoma ni ravno na visoki ravni. Kar imejte ju, meni so pov­sem dovolj naši. In da, pri nas ni ~isto ni~ na nobeni ravni ve~. 
V Sloveniji so težki ~asi. Vojni ~asi. Bijemo vojno z virusom. Ta se nikakor no~e obnašati tako, kot bi hotel vrhovni štab. (Sloveniji vla-
data dva obramboslovca in en gradbeni inženir, je nekdo duhovito opo­mnil.) Kdor ni z nami, je naš sovražnik. Linija po­veljevanja ho~e biti vo­jaška, prav zaradi tega pa se suknjo, ki ni vojaš­ko, para na vseh koncih. 
Tudi meni se je pred epi­demijo, našo prvo epide­mijo v življenju, zdelo, da so eksperti za ukrepa­nje v ~asu epidemije epi­demiologi, verodostojni zdravniki, znanstveniki, specialisti za komunici­
ranje v takšnih razmerah, ne pa poveljniki štabov, pa ~etudi so se res kalili v vojni. Virus ni vojna, je le stanje v družbi, ki ga lahko ob-vladamo le ljudje sami s svojim ravnanjem, ki temelji na zaupanju v to, da tisti, ki nas vodi­jo, ravnajo preudarno in modro in da ima vse (samo)omejevanje smisel. 
Da se nam dogaja kaj takega, žal nismo ver­jeli niti lanskega marca, ko se je vse skupaj šele za~elo. Škandali z nabavo zaš~itnih mask so kmalu pokazali, da naša oblast eno­stavno ni zmogla niti v tej humanitarni krizi ravnati brez prstov v marmeladi. Kljub temu smo uspeli zajeziti virus, a samo zaradi tega, ker nas je bilo enostavno strah, da bi se po­novili strahotni prizori iz Lombardije in Vu­hana (ti so zelo kmalu izginili s spleta), in smo si sami za~eli šivati maske. Ljudje v do-movih za starejše, ki jih niso hoteli zdraviti v bolnišnicah, pa so kar umirali. Do danes, po vseh mesecih, ko smo zaprti v lastne domo­ve, po vseh potrebnih in nepotrebnih ukre­pih, je bilanca ve~ kot 4000 mrtvih ljudi. Za eno celo Ilirsko Bistrico! Le kakšni so bili ti ukrepi?! 
Ljudje niso neumni, vidijo, slišijo in težko še ~emurkoli verjamejo, razen številkam. 31. marca je bilo 1335 na novo okuženih. Cepiva je premalo, cepili so ve~ino starejših od 80 let, pa seveda tudi mnoge politike, funkcio­narje, na primer mlad in manj mlad kader z neke fakultete, ki že mesece predava od doma. In seveda cepili so se tudi nekateri znani in manj znani ali premožni državljani v stiku ob pravem trenutku s pravimi ljudmi na pravih cepilnih mestih. 
Za te, cepljene, je minister odprl tudi mejo na Hrvaško, ostali, ~e še niso preboleli virusa, pa naj bodo lepo doma! ^e tisti, ki nima­jo pravice pre~kati meje, vseeno pridejo na mejo, morajo pla~ati 400 evrov kazni in nato lahko grejo naprej v vaše kraje. Tako je na televiziji povedal minister. Njegov policist je naslednji dan to zanikal. Blagohotni minister je v ~asu zaprtih šol in vrtcev dr­žavljanom omogo~il "šoping" pred boži~em, vsem vernikom na boži~ni dan in seveda na velikono~no nedeljo pre~kanje regio­nalnih meja. Druženje družin namre~ ni problem. (Lahko le ver­jamem.) ^eprav so rekli, da se bodo šole, potem ko so bile skoraj štiri mesece zaprte, ob morebitnem ponovnem zapiranju zapira­le zadnje, bodo okrog velike no~i spet zaprte – ne pa na primer nekatere storitve in proizvodnja. Kot da v šolah in vrtcih ne bi mogli poskrbeti za varnost tako, kot o zagotovljeni varnosti poro~ajo iz produkcijskih hal, v katerih ustvarjanje dodane vred­nosti nemoteno te~e dalje. Kapital ne more mirovati niti šest de­lovnih dni in njegovemu ministru seveda ni mar, kdo bo varoval otroke mezdnih delavcev med delovnikom. Ukrepi so brez logike in smisla, eno samo sprenevedanje. 
Skoraj vsak dan doživimo kaj novega, ~eprav vedno enakega. Težko verjamemo, da se nam lahko zgodi še kaj res druga~nega. Pa smo doživeli še sago v Evropskem parlamentu. Po vseh napa­dih na novinarje in novinarke, žaljivkah in kuhanih žabah itd. je parlamentarna skupina za spremljanje demokracije, vladavi­ne prava in temeljnih svoboš~in vzela pod drobnogled Slovenijo. Pred kamero spletne aplikacije je povabila našega predsednika vlade in ministra za kulturo. Prizor je bil grotesken, potrebovala sem nekaj sekund, da sem dojela. Predsednik si je za ozadje na­montiral lepljenko s slikami svojih, kakor jih razume, sovražni­kov, prizore razli~nih protestov v Sloveniji, na eni od precej starih slik pa sta bila (med sovražniki) tudi Milan Ku~an in Ja­nez Stanovnik. (No, Janez Stanovnik, ta sovražnik, je na žalost že nekaj let mrtev.) Ko našemu premierju poslanka ni hotela ugoditi in takoj prikazati videa, ki ga je pripravil premier, ampak je od njega najprej želela pogovor in pojasnila, video pa bi si ogledali na koncu razprave, se je premier enostavno odklopil. Verjamem, da je bilo tisti trenutek koga malce sram, da je tu doma. 
Ne bom nadaljevala, ker bi to škodovalo vašemu zdravju. Naj povem samo še to: prebolevam covid, ni~ hujšega mi ni, bila sem že ve~krat bolj bolna. Torej sem lahko sre~na, da je tako, in ker še ni konec, trkam na les. Premnogi niso (bili) te sre~e! Imam pol metra visok kup knjig, ki ~akajo na branje, in megabajte fotogra­.j, ki ~akajo na sortiranje. Ta ~as bom izkoristila za te zamujene opravke in užitke. Se sprašujete, kako sem lahko bila tako ne­previdna, da sem se okužila? Priznam! Mea culpa! V stanovanje sem spustila ljudi, ki so prišli mimogrede s sprehoda na obisk in so pri polni zavesti in belem dnevu zamol~ali, da so okuženi. In kljub temu, da sem bila sumnji~ava, sem to tolerirala. Prav mi bodi! No, bom pa vsaj lahko šla po novo Jergovi}evo knjigo k vam, ~ez mejo, na Korzo. Po šestih mesecih! 
Bodite nevljudni, napodite goste, poskrbite za lastno varnost. Bodite v teh ~asih egoisti. Tako boste poskrbeli tudi za druge. 
y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com 


Dr. Klemen Lah: Slovenska društva so kulturno zelo aktivna ter pravi vir dobre volje in sodelovanja 
SRE^ANJA 
N
aš sogovornik je tokrat lektor za slo­venski jezik na .lozofskih fakulte­tah na Reki (2018) in v Zadru (2007) dr. Klemen Lah, profesor slovenskega jezika in sociologije. Na waldorfski gimnaziji v Ljubljani pou~uje slovenski jezik in knji­ževnost ter .lozo.jo, na Reki in v Zadru pa slovenski jezik. 
Dr. Klemen Lah, osebni arhiv 

Na za~etku marca je objavil razveseljivo novico o številu vpisanih na nov predmet na Reki, slovenski jezik 3, novost v let-nem semestru študijskega leta 2020/21. To je bil tudi razlog za pogovor, seveda po elektronski pošti. Od lanskega marca pre­davanja potekajo tudi po spletu, prek vi-deokonference. Dr. Klemen Lah pravi, da letošnji pove~an vpis dokazuje, da jim je uspelo prebroditi najve~je ovire, glede no-vosti pa pojasnjuje: "Na Filozofski fakul­teti na Reki po~asi oblikujemo celotno vertikalo študija slovenš~ine: prvo leto smo uvedli slovenski jezik 1, drugo leto slovenski jezik 2, letos pa slovenski jezik 
3. ^e bo šlo vse po sre~i, bomo jeseni uvedli še slovenski jezik 4, s ~imer bomo študentom omogo~ili, da se res poglobijo v slovenski jezik in kulturo. Možnost, ki se že kaže na obzorju, pa je tudi oblikova­nje prevajalskega seminarja. Držimo pe­sti." Dodaja, da v jesenskem semestru lahko študenti vpišejo slovenski jezik 2 in 4, spomladi pa slovenski jezik 1 in 3. V skladu z evropsko lestvico o znanju jezi­ka CEFR (Common European Framework of Reference) vsaki~ napredujejo za eno stopnjo (A 1, A 2, B 1, B 2). 
Lektorat na Reki deluje v okviru oddelka za kroatistiko. Slovenš~ino vpisujejo pred­vsem študenti tega študija, tako na Reki kot v Zadru pa se vpisujejo tudi študenti drugih smeri. "To zahteva nekaj ve~ usklajevanja, ko iš~emo najboljši termin, a je vredno," poudarja. 
Motivi za u~enje slovenš~ine so razli~ni: "Poleg obi~ajnega motiva, zanimanja za študij slovanskih jezikov, se študenti vpisujejo tudi zaradi želje, da bi nadaljevali s študijem v Sloveniji, da bi jim to koristilo pri poslovanju, nekateri pa želijo spoznati jezik svojih prednikov. Kar nekaj študentov mi je povedalo, da so vpisali slovenš~ino zaradi dela v turizmu. S svojimi gosti si želijo navezati boljši stik tudi s slovenš~ino. Kar je res razveseljivo." 
Kar zadeva predznanje, slovenš~ino delno že poznajo študenti, ki živijo v obmejnih krajih, predvsem tisti, ki prihajajo z obmejnih županij s Slovenijo, krajev, kot so Va-raždin, ^akovec in Istra. Med njimi so tudi potomci slovenskega rodu: "Njih sem še dodatno vesel, saj je njihov motiv zaradi ~ustvene navezave na slovenski jezik še posebej mo~an in iskren," pravi. 
Glede na to, da že ve~ kot deset let uspešno vodi lektorat v Zadru, nas je zanimalo, ali je tako dober odziv pri~akoval tudi na Reki. "Nisem, bal sem se, da bo za uveljavitev slovenš~ine potrebnih kar nekaj let truda. Pokazalo pa se je, da je slovenš~ino na Reki zelo živa in da je možnost u~enja na študijski ravni tudi naravna posledica mo~nega kulturnega slovenskega utripa na Reki." In ~e primerja odziv, predznanje, družbeno okolje na Reki in v Zadru? "Odziv na Reki je zaradi boljših materialnih pogojev, podpore in moje prisotnosti ve~ji, toda študenti na obeh fakultetah so po­dobno zagnani in radovedni. Razlike v predznanju niso velike, saj so na obeh fakul­tetah študenti s celotne Hrvaške. Podobno kot v Sloveniji pa je že na tako majhni razdalji mogo~e opaziti kulturne razlike in posebnosti. Kar pa moje delo samo še popestri." 
In kaj pogreša? "Vedno pride prav sodobna slovenska literatura v hrvaš~ini, saj se študenti tako lahko sre~ujejo z našimi avtorji že v prvem letu. Sicer pa lahko re~em, da je v normalnih razmerah slovenski utrip zelo mo~an in da zaradi tega ne pogrešam veliko aktivnosti." Njegovi študenti se z jezikom sre~ujejo tudi v slovenskem okolju, redno se namre~ udeležujejo seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. Vsako leto izkoristijo po eno štipendijo na Reki in v Zadru. Kot pravi, se Sloveniji to nedvomno povrne, saj mnogi štipendisti ostanejo povezani s slovenskim jezikom. 
Dr. Klemen Lah je tako na Reki kot pred tem v Zadru na veliko zadovoljstvo rojakov vpet v dejavnost slovenske skupnosti in uspešno povezan s KPD Bazovica in SKD Lipa, zaradi reškega sedeža pa tudi z ZSDH. Njihovo delovanje predstavlja študen-tom, predlagani so skupni na~rti. In kaj ga je spodbudilo k povezovanju? "Hvala! Slutim pa, da bo sodelovanje še precej bolj pestro. Žal je epidemija zaustavila kar nekaj skupnih projektov, a verjamem, da bodo po koncu tega obdobja stiki spet bolj zaživeli. Slovenska društva so kulturno zelo aktivna in pravi vir dobre volje ter sode­lovanja. Seminarje vselej rad popestrim. Lani smo prevajali pesmi priznanega sloven-skega pesnika Petra Svetine in upam, da jeseni izidejo v hrvaškem prevodu. Letos pa smo se med u~enjem slovenskih besed za jedi in pija~o odlo~ili popestriti hrvaške je­dilnike, in sicer tako, da vsak študent samostojno izbere restavracijo in prevede njen jedilnik v slovenš~ino. Odziv je velik, upam, da bomo slovenske turiste na Reki in Kvarnerju kmalu razveselili tudi s slovenš~ino v jedilnih listih." 
Ob koncu pogovora smo dr. Klemnu Lahu zaželeli, da bi tudi v prihodnje ohranil voljo in uspešno nadaljeval svoje delo na Reki in v Zadru, tako pomembno in dragoceno za slovensko skupnost na Hrvaškem. y Marjana Mirkovi} 

Gorski kosmatinec, foto: Darko Mohar Poljina, foto: Darko Mohar 

Vela lokva, foto: Darko Mohar Kastav, sprehajalna pot, foto: Marjana Mirkovi}