209. številka.
Trst, v četrtek 13. septembra 1900.
Tečaj XXV
,,ZMlnost
I '.hjijs enkrat na dan. raznn nedelj in ; rnznikoT, ob 6. uri zvečer.
>"nročntna zn»S:i :
Zh celo leto........24 kron
za pol leta.........12
zs Četrt leta........ fi
za en mesec........ 2 kroni
NaioOnmo je plačevati naprej. Na n*-foohe hre? nriloženp iiaročninf Rf upravu De ozira.	_
Po tobaknrnali v Trstu se prodajajo posamezne ftevilke po <! stotink (3 nvč.): izvali Trsta na po S stotink (4 nvr.)
IVlefon	V«<l.
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
» edinosti je moč!
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in iavne r.ahvale domaČi oeiasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu* Nefran kovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamaciie in ogluše »ine-jeina upravništvo. Naročnino in oclase je plačevati loro Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravnistvo. in sprejemanje inserutov v ulici Molili piccolo Štv. 3, 11. nadstr.
Izdajatelj i« odgovorni urednik Fran Sodnik.
L,astnik koneorcij tista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu
Javni shod
političnega društva »Edinost« dne i), septembra 11100 nsi vrtu šolskih zavodov pri sv. Jakoba.
(Dalje.)
Vedeli so, da bodo na podlagi občeval-nega jezika lahko še naprej pretvarjali uspehe ljudskega štetja ter na podlagi teh krivih podatkov nas še bolj zatirali, za - se pa pridobivali še več predpravic, kakor so jih imeli že prej. Kadi tega je bil o sklepanju zakona o ljudskem štetju velik politični besedni boj« Borili so se Nemoi in Poljaki na eni za rubriko: obeevalni jezik, a Jugoslovani in Cehi na drugi strani za narodnost; borili so se zastopniki gospodovalnih narodov za svojo hegemonijo, za svoje pred pravice, a Jugoslovani in Cehi za pravico, za to, da se vsakemu da, kar mu gre po pravici. Zmmagala je krivica — obeevalni jezik.
Obeevalni jezik, to je tako čuden pojin, da je dober le za prevaro, za pretvarjanje resnice, po občevalnem jeziku bi se ne smelo šteti, ker je ta pojm nestalen. Kaj je obeevalni jezik ? Ali je to jezik, v katerem občujem doma, v katerem največ občujem, ali najrajši ali najložje ? Vse to bi se moralo prej določiti, da bi imeli podlago za pravo razlaganje pojma »občevala: jezik«. Kajti med vami je takih, ki dan za dnevom z drugimi občujejo v več jezikih, zdaj slovenski, zdaj italijanski, zdaj nemški. Tu imamo torej občevalnih jezikov n.t izbiranje. In to so baš hoteli naši nasprotniki, da nas lahko prisilijo, da izpovemo tisti jezik, ki njim ugaja najbolj. "
Obeevalni jezik ne bi smel biti v podlago ljudskemu štetju že zaradi tega ne, ker ta izraz nima nobenega pomena. Državo prav nič ne briga, ali kdo rajši ali več občuje v tem ali v drugem jeziku. Xaši zakoni govore le o narodnostih ; isti zagotovljajo narodnostim svoboden razvoj, le narodnostim zagotavljajo ravnopravnost, zagotavljajo, da mora vsakdo v jeziku svoje narodnosti dobivati svoje pravice na javnih uradih itd. Nikjer pa ne govorijo naši zakoni o obcevalnem jeziku, nikjer ni zagotovljena ravnopravnost občevalnemu jeziku.
Občeval ni lezik se menja ; moj obeevalni jezik je drug v Trstu, drug v Gradcu in v Pragi. Tu ni ni kake stalnosti. Ko se šteje ljudi, treba vzeti za podlago nekaj stalnega. Pojm narodnosti je tako določen, da tu ni mogoče nobene prevare; tukaj ni nobenega
P O D L ISTEK ,
Zbesnelec.
(Spisal Svatopluk Cecli; preložil G. B.)
Težak je začetek zdravniške prakse ! O tej točki bi bil mogel mladi doktor vsega zdravilstva Stanislav Horlivv napisati debelo knjigo in časa za to je imel še preveč. Nastanil se je z mladim odvetnikom Pravosia-vom Zaloho skoro istodobno v okrajnem mestu L. — in glej ! dr. Zaloha je že tožil, da ima premalo časa in da se sč strankami predolgo zamuja, dasi je tudi on moral tekmovati z resnim in spretnim odvetnikom, čegar praksa je bila že globoko vkoreninjena v mestu in okolici: dr. Horlivv pa ni mogel priti po nobeni ceni do poštenega klijenta poleg postar-nega, na pol slepega in gluhega kolege. In vendar je imel polno glavo učenosti in skrinje in krabiee polne najrazličnejših pilic, nožkov in klešeie, svitlih in nabrušenih, da je bilo veselje nanje pogledati; toda nobeden 1—skih meščanov ni počutil d o se daj želje poskusiti na sebi njih neverjetno ostrost. Ljudomilo hrepenenje mladega doktorja je bilo, da bi vsi prebivalci mesta kar naenkrat
dvoma. V Avstriji ni niti enega, ki bi dvomil, kateri narodnosti pripada; pač pa je takih, ki ne vedo povedati, kateri jezik je njih občeval ni jezik.
Radi tega pa je v prvi vrsti naša dolžnost, da delamo z vsemi silami na to, da se dotični zakon prenaredi ter da se bo zopet tako štelo, kakor je edino prav v državi, kjer gredo narodnosti pravice, ne pa občevalnemu jeziku.
Naj pokažem na primerih, do kak h absurdnosti nas lahko dovede obeevalni jezik ! Lahko je n. pr. mogoče, da bi se pri nas razširil francoski jezik ter tla bi nekateri ljudje iz ljubezni in spoštovanja do tega jezika začeli občevati francoski. Recimo, da bi bilo takih ljudi v Trstu 5 ali 6 tisoč. Ali bi ! j smeli ti ljudje zahtevati tudi francoske šole ? j — 1 če bi se mi Slovani začeli učiti ruski! 'ter bi občevali v ruskem jeziku in bi o ljudskem štetju rekli: naš obeevalni jezik je ruski, in če bi nas bilo veče število ter bi na en- | krat zahtevali, da se nam dajo ruske šole, rusko uradovanje itd. : ali mislite, da bi ugodili našim zahtevam ?
Tu pri nas je edino odločilna narodnost; le narodnosti imajo svoje pravice, in zato naj bi zakonodajalec skušal, da izve, kateri narodnosti pripadajo posamezni ljudje !
Mi nimamo nič proti temu, da bi se popisovalo ljudi tudi po občevalnem jeziku. Ako bi se pokazalo, da je v Trstu toliko in toliko Slovencev, a da ima polovica istih ob-čevalni jezik italijanski, sledilo bi iz tega, da nam ni mogoče občevati v slovenskem jeziku, da ne uživamo jednakopravnosti, ki nam je zagotovljena. Naj se šteje torej po občevalnem jeziku, a ob enem tudi po narodnosti.
V	tem oziru smo že lani predlagali resolucijo, katero hočemo danes ponoviti, da naj naši poslanci delajo na to, da se zakon o ljudskem štetju premeni, da se ne ho več štelo po občevalnem jeziku, ampak po narodnosti.
V	tem pogledu se je v državnem zboru že začelo gibanje. Cehi so stavili v odsekih dotične predloge, a so propali za malo glasov. Ker pa vidimo, da Slovanstvo napreduje, smemo upati, da se nam zboljšajo razmere ter odpravi krivica, po kateri toliko trpimo.
Drugi veliki pogrešek, ki se godi u ljudskem štetju, je ta, da imajo občinske oblasti izvrševati ljudsko štetje. Občinski zastoj>i so predukt političnih borb; kjer sta dve narod-j nosti skupaj, tam bo občinski zastop vedno!
oboleli na vseh mogočih boleznih, da bi jih mogel on potem vse popolnoma izlečiti in ozdraviti; ali oni so pohajali zdravi kakor ribe pod njegovimi okni ter se ozirali — tako se je zdelo — posmehljivo na ukusno deščico z lapidarnimi, pozlačenimi črkami, katero si je bil dal obesiti nad vrata; ako je bil kak boiehovec med njimi, je vlekel svojo bedno ! telo mimo omenjene deščice raji tje do stanovanja srečnejšega kolege, da bi v njegovih j rokah spustil svojo otrpneno dušo. Toda te j tantalske muke mladih zdravnikov je nasli-i kalo že marsikatero spretnejše pero: prjsto-J pim torej raji k dogodku, o katerem vam hočem pripovedovati.
Dr. Horlivv je zrl ■ zopet jedenkrat v pravični nevolji na rejeue meščane, ki so brodili spodaj po umazanem, razhojenem snegu, nabasani s flanelo, oviti v kožuhovino, v ogromnih škornjih, s pavolo v ušesih, in ru-deča nit njegovih misli je bila : I seveda, da bi veterček do vas ne prišel! Cim dalje je zrl na te okrogle, od mraza zarudele obraze, tem mračnejše so se mu V3penjale obrvi pod brezupno povešenim fesom, tem globokejše kolobarje dima je zanieljivo pošiljal na ulico iz dolge pipe.
kolikor toliko pristranski. Zlasti velja to glede ljudskega štetja, o kateremje znano, da je velikega političnega pomena, in občinski zastop bo vedno gledal, da upiše kolikor več obči-narjev za pripadnike svoje stranke.
Posebno tukaj v Trstu ni primerno, da izvršuje ljudsko štetje magistrat, ki ni le iz-vrševalen organ občinskega, ampak tudi izvrše-valni organ deželnega zastopa. Ni prav, da izvršuje pri nas ljudsko štetje magistrat, ker smo vsled tega v tem oziru odvisni od zastopa, ki je naš najhujši politični nasprotnik, ki nas zatira z vsemi sredstvi. Saj nima pač nihče tako hudega Nasprotnika, kakor ga imamo mi v Italijanih, zato ni prav, da pristranska oblast izvršuje tako važno politično dejanje. V Trstu in na Primorskem sploh pa ne obstoji samo boj med slovensko oziroma hrvatsko narodnostjo in med Italijani : tu imajo še drugih obzirov, radi katerih nas zatirajo. Ne samo da si nočejo zagotoviti pred-pravice, ampak oni hočejo pokazati tudi drugim, onkraj mej naše države, da tukaj ni Slovanov, da imajo potem večjo oporo drugod, ne samo v Avstriji. Resnica je, da oni vsled tega tem hujše, tem brutalnejše delajo proti nam, da nas zatirajo tembolj, da nas zatajujejo in da nam baš iz navedenega vzroka o priliki ljudskega štetja odjemajo naše eksistenčne pogoje.
Ker pa spada ljudsko štetje v preneseni delokrog politične oblasti, bi vlada lahko odvzela magistratu operat ljudskega štetja ter izvela ljudsko štetje sama. To smemo zahtevati tembolj, ker se je tako že zgodilo v podobnih slučajih.
Menda veste, da v nekih krajih občine vršijo za državo iztirjevanje davkov. Tudi naš magistrat je imel to nalogo. Ker pa tega posla ni vršil dovolj gotovo in redno, mu je vlada odvzela iztirjevanje davkov. Ako je vlada takrat, ko je sama občutila neredno-ti v poslovanju magistrata, imela toliko poguma, da je odvzela občinski oblasti gotov del prenesenega delokroga, lahko bi imela tak pogum tudi v tako važnem političnem vprašanju, kakor je ljudsko štetje.
Vlada je odvzela magistratu tudi že policijo v enem delu okolice in nadzorovanje društev v vsej okolici, to pa gotovo le zato, ker se je prepričala, da magistratni organi niso imeli tiste objektivnosti nasproti Slovencem, kakor bi je morala imeti javna oblast. Kakor pa je delal magistrat pogreške drugod, tako jih dela tudi povodom ljudskega štetja, kar je razumljivo toliko prej, ker so
tukaj interesi rnagistratove stranke še bolj prizadeti.	(Dalje prih.)
V TRSTU, dne 13. sept. liX)0.
Strossmayerjev jubilej. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Leopold Salva-tor, ki stalno biva v Zagrebu, je doposlal slavljeneu prisrčno brzojavko, ki se glasi v slovenskem prevodu :
Tega vzvišenega dne, ko Vaša eksce-lenca praznujete 50-letnico svojega svečeni-škega delovanja kakor nadškof v Djakovem, pošiljava nadvojvodinja in jaz najprisrčnejo častit ko z željo : Vsemožni na j Vaši eksce-lenci podari še mnogo let trdnega zdravja, nekaljene sreče v blagor Vaše škofije.
Dr. Ladislav Rieger, ta patrijarh čeških patrijotov, je pisal Strossmaverju nastopno pismo :
Visoko spoštovani prijatelj !
Malo je njih, katerim je Bog dal, da bi dovršili kaj zgodovinsko znamenitega. Alt srečen in zaslužen je oni, kateremu toplo srce za dobro naroda in požrtvovalnost poc'ajata moč, da ta veliki božji dar spreminja v neminljiva tlela, in ki, stopajoč pred svojim narodom, ta narod krepko pomika naprej.
Tebi, plemeniti mož, je dano vse to in k vsemu temu visoka starost z duševno krep-kos tj o.
Ce se tudi ne more doseči vsega onega, po čemeč težimo, ako ljudje sumničijo tudi najplemeniteje namene, ako tudi patrijotične čine drugi vračajo z nehvaležnostjo: lastna zavest, da smo požrtvovalno težili samo za dobrim, vspodbuja nas na potu proti grobu in nas tolaži s tem, tla onkraj groba zgodovina izreče pravično sodbo.
Do združenja južnih Slovanov, za katero si se Ti prizadeval tako umno in neutrudno, žali bog ni došlo. Nam Slovanom je žal v last neki malenkostni partikularizem, ki radi samih besed ali neznatnih gramatiških oblik,, mrvi narode, ki bi v prirodnem jedinstvu mogli dosezati velikih stvari, v mala plemena, katera niso mogla ni doseči ni obdržati bogate kulturne produkcije — ta partikularizem je za južne Slovane kakor za nas Čeho-Slovane zli duh, ki nam od nekdaj prinaša toliko zla, dočim so naši sosedje, vzlie velikim razlikam v jeziku in vsem bitstvu* postali zapovedujoča jedinstva.
Dal Bog Tvojemu prizadevanju še napredka in veselo starost ter plemenite opravičene radosti nad vspehora!
Naglo je odtrgal pipo daleč od ust, po-gladil tolažljivo potrti fes, oči so se mu zasvetile, in v napetem pričakovanju je gledal proti koncu ulice. Javljajoče se sč žvenkljanjem kragulcev, letele so tam paradne sani nerodne oblike ter razrivale mešanico blata in snega, da je konjem štrkalo na raztrgane komate. Nad vojesom je sedel plecat hlapec v osmo-leuem kožuhu, širokega, rudečega obličja, s kosmato kučmo na glavi, katere rudeče kos-matine so bile tako podobne rudecim lasem, da res nisi mogel razločiti, kje jedno neha in drugo začenja. Znotraj v saneh je bilo vse postlano in natlačeno s kosmatimi koci, ki so obečali v družbi s parom visokih čevljev iz klobučine bodočemu pasažirju mnogo udobnosti.
Dr. Horlivv je hotel ravno zopet krčevito med zobe stisniti shladnelo pipo ter od-piihniti s kolobarjem dima prazno uado, kar so se nepričakovano ustavile sani prav pod okni, ter se je zadri kočijaž, naznačivši s koncem bičišča mejo med kučmo in lasmi, nad branjevko, ki je stala pred vrati :
«Kje pa stanuje tukaj ta novi doktor ?» Kmalu bi oil dr. Horlivv sam zagrmel odgovor doli. Toda spomnil se je še pravočasno,
da bi s tem škodil svojemu dostojanstvu, in razumna matrona je odgovorila sama : »Novi doktor? - Prav tukaj — v prvem na-stropju.»
Kakor bi trenil, j« bil fes na postelji in čibuk v kotu. Gospod doktor si je popravil telovnik, zapel suknjo na jeden gumb ter si pogladil z dlanjo lase in brke. (Na tem mestu lahko pripomnim, da je bil gospod doktor jako lep mlad mož.) Potem se je postavil proti vratom na način, kakor ga je bil določil že zdavnej v prostem času — in tega je imel do sedaj žalibog dosti —do najmanjših podrobnosti za ta slučaj : jedna roka je počivala na mizi, na kateri so bile vabljivo razvrščene one različne kleščice, nožki in piliće, druga je ležala na prsih na onem mestu, odkoder se je moral svetli dragi kamen pečatnega prstana vstopivšemu naravnost v oči zabliščati ; čelo je bilo lahno v/, boce no, in pod njim so se žarile iskre oči resno in uljudno prvemu pacijentu nasproti. Ako bi bila v tem trenotku sama smrt stopila v sobo bi bila gotovo zašklempetala z zobmi od straha pred to sliko mirne zdravniške samozavesti.	(Pride še.)
Politični preg-led.
TRST, 13. septembra 1900
Kriza v Avstriji. Iz brzojavnih poročil je razvidno, da so politični načelniki posamičnih pokrajin že razpisali volitve. Iz-vestni krogi, ki si domišljajo, da imajo nekoliko pogleda v bodočnost, sodijo po komentarju, ki ga je izdala vlada k činu raz-puščenja zbornice, da bo vladina parola o predstojećih volitvah : podpora k o n s e r-v a t i v n i m s t r a n k a in. To domnevanje je nekako potrjeno po izvajanjih odličnega konservativnega lista »Linzer Volksblatta«, ki se gl-tse jako naklonjeno nameram gosp. Korberja. Rečeni list pravi, da je vladni komentar v zadoščenje katoliški ljudski stranki. »Linzer Volksblatt« zagotoVlja, da bo ta
Vrlemu možu v spomin. Te dni je .tvorno društvo hotelo ustanovil šole, kjer bi
umrl v Ljubljani mož, znau in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Tv» je bil gosp. Ivan Dej a k, tovarnar ia občinski svetnik v Izubijani ter upokojeni pomorski častnik. Kako blag in ljubeznjiv je I>i 1 pokojnik z vsakomur ! Naj veča dika njegova pa je bila zlata zvestoba, ki jo je nosil pokojnik v svojem srcu do naroda svojega. Vsikdar in vselej. V njem je Idilo cvetje slovenskega rodo-ljubja tudi pod vojaško suknjo. Njega tudi vojaški stan ni oviral v nobenem položaju, da ne bi kazal, da je slovenskega naroda sin.
poučevali naše otroke v materinem jeziku, bi se morda vendar zganila tudi naša vlada in bi nam dala, kar nam gre po človeškem in božjem zakonu !
Pa še na nekaj drugega bi opozoril, toliko odbor »Edinost«, kolikor cenjene čitatelje.
brzojavnemu uradu, češ : da mu ne dostavlja vseh brzojavk korespondenČnega biro-a. 1 <» da se je dogodilo nekega dne ob odsotnosti ravnatelja viteza Felicottija. V sled te pritožbe je bila uvedena preiskava, ki je dokazala službeno, da ni bilo brzojavk za oni list, da se mu jih torej ni moglo dostaviti. Zapisnik o preiskavi je bil izročen namestniku
Protestanska občina v Trstu ima svojo j g. ravnatelja, a ta ga je jednostavno dal ad nemško šolo. V to šolo pošiljajo tukajšnji aeta. Omenjeni list je večkrat izzval gosp. Nemci svoje otroke, a tudi katoličanov je, ravnatelja radi teli brzojavk, a namestnik
tega poslednjega ni smatral ni za vredno, ni za potrebno, da bi poučil oni list in da l»i
ki pošiljajo otroke v to učilnico, dasi je toliko drugih nemških šol tukaj. Istotako ima Njemu bi pač smeli zapisati na nagrobni spo- tudi tukajšnja pravoslavna občina svojo šolo. | svojega predpostavljenega vzel v obrambo in tnenik: Tu počiva mož, ki je bil v življenju	Mi Slovenci moramo gledati na to, da j rešil od vsake odgovornosti. To 1 >i bila nje-
blaga duša, plemenita narav, jeklen značaj nam naši otroci ne bodo hodili v laške šole. gova dolžnost; to bi bilo pomirilo oni listin - mož!
Ker pa pravoslavna občina nima učnih moči, javnost. Zakaj se ni storilo to?!
:	fd	i "— f" I-------------- ----------- --------' J-------- -------j
Počivaj v večnem miru ! Truplo pokoj- j da bi zamogle poučevati našo deco v mate-	porotno sodišče. Na
včerajšnji končni
stranka podpirala gosp. Korberja v njegovih i nikovo se prepeljali v rojstni mu kraj j rinem jeziku, prosili bi si. odbor pol. društva j raj!p,:ivi, kateri je predsedoval dež. sod.
i »Edinost«, naj bi storil potrebne korake prijsvetnik Pederzolli, je bil ogljar Rudolf Car-Sodba angležkega admirala o naši j pravoslavni občini, da bi ta preustrojila svoje j naviera iz Toblacha na Tirolskem, zadnji čas in laški rojili mornarici in — »II Pic-!šole tulco» lia m0£li biti deležni pouka tuui i bivajoč v Trstu, spoznan krivim zločina proti
colo«. Pišejo nam : Stvar je sicer nekoliko zastarela, ali nič ne dč : interesantna je ven-I dar-le. Bilo je one dni, ko smo imeli an
namenih. Nadaljni glasovi — tudi iz konser- j Senožeče, v a ti v nega tabora — zatrj aj o ob enem, da je to zadnji poskus, in da. ako se tudi j novi državni zbor pokaže nesposobnim za delo, se iz krize parlamenta razvije ustavna kriza.
Ce se vsa ta domnevanja vresničijo, do- j	brodovje v Trstu,
žive oni krogi, ki so se v »Neue Fr. Presse* toliko pehali za razpuščenje, grozno blamažo. Nadejali so se, da nove volitve zopet dvignejo na piedestal njih psevdoliberalnega ma-lika — v resnici pa utegnejo priti do oblasti vse drugi življi, ki temu maliku zavijo vrat. Kakor bi se mi Slovenci z jedne strani veselili te zaslužene justifikacije, se z druge
naši slovenski otroci.
I nravnosti po ££ \'2h. in 12». kaz. zale. ter
Ako bi se to zgodilo, ako bi bili tako j prestopka po S o2o in obsojen v '2 leti težke _: srečni, da bi imeli pri sv. Jakobu slovensko	poostrene s postom vsakega četrtletja,
šolo vzdrževano od sv. Cirila in Metoda, v i Cornaviera je bil že prej kaznovan.
Dražbe premičnin. V petek, dne 14. septembra ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled
Dopisnik nekega dunajskega lista je sredini mesta nižjo in višjo šolo vzdrževano prišel do angležkega admirala Fisherja. Že dobrotvornoga društva, slovensko šolo pri s
;i, da dopisniku ni po-1 pravoslavni občini, tedaj bi bili že toliko pre- i naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei-ako visokih oseb, tem- skrbljeni, da bi Jlehko gledali mirno, kako j vjine stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
vlada rešuje prošnjo zajedno borno ljudsko; v Skednju 158, krčmarska oprema, pohištvo, šolo ! —
Ali ni to krvava ironija ? Ruse nam opisujejo kakor barbare. A mi tržaški Slovenci,
vnaprej moram omeniti sebno lahko priti tlo tako več treba mu je posebnega priporočila od kake ugledne osebe, ki ga priporoča. Na tak način (posredovanjem neke odlične osebe) se
konj in voz: v ulici Belvedere 43, pohištvo; v ulici Caserma 13, oprema v zalogi in pisarniške stvari; v ulici Rossetti 15, pohištvo: v ulici Caserma 13, konji, konjske oprave in
gležkim admiralom. Sir Fisher je pohvalil	<la moramo pri - barbarih prosjačiti j Voz (giardiniera).
našo mornarico, srečnega se je čutil, da more za sredstva Izobražbe ! ! Bratje, usmilite se	Vremenski
vest u i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 20.9, ob 2. uri popoludne
je posrečilo tržaškemu dopisniku dunajskega
strani ne smemo udajati nadam, ki bi se — | nemškega lista, daje mogel govoriti z an-	podaniki moderne države, smo prišli tako po vseli nemškokonservativnih antecendenci jah — gotovo pokazale neopravičene.
Skušnje nas uče, da ni identično to: j biti s tako čvrsto mornarico, kakoršna je	nas> (la ne poginemo !
nemškokonservativen in — politično in na-1 naša, v prijateljskih odnošajih. O italijanski	Rakova pot! Iz Rojana smo prejeli: 28.7 C°.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 76o.l
rodno pravičen ! Tudi v slučaju nadvladja kon- | mornarici pa se je prav nepovoljno izrazil. '	vemo, ali je duh Jurizze, ali kateri drugi — Danes plima ob 10.42 predp. in ob 11*4S
servativnih življev čaka nas Slovence te-i To je zazeblo našega »Malčka«. In kako	zlobni duh uplival na našega trgovca Gomi- pop.; oseka ob 4.27 predpoiudne in ob 5 2*
žkega dela in trdih bojev za ohrauitev svoje j naj bi ga ne? Dan za dnem poj« slavo la-	zel)a Pre'' vojašnico, da je dal zamenjati do- popoludne.
narodnosti.	'	' ' ' 1	' "	......1
II. slovenski katoliški shod. V
škim vojakom in sedaj pa prihaja ta angležid sedanji slovenski i.adpis nad svojo prodajal-nebodigatreba in podere v jedni sapi, kar je nico z samo laškim?! Tega ne vemo,
Odbor pol. društva »Edinost« bo imel
torek zvečer je bilo skupno zborovanje, na Qn s toliko težavo zidal v toliko letih. »Po-! vemo pa, da si je gospod Mate opomogel s v t>etek zveger sej0 0\> „avadni n katerem so poročevalci odsekov prečitali sklepe > slali smo našega dopisnika — pravi »go- 1 podporo slovenskih Rojančanov, za kar jim
odsekov, ki so bili vsprejeti: zatem je bilo slovesno zborovanje. Na to zborovanje je prišel tudi deželni predsednik baron Hein.
verno z lesnega trga« —k admiralu Fisherju sedaj nekam čudno plačuje 1 in našemu dopisniku je rekel admiral, da ni 1 Nas je sram, da moramo gledati, kako res, da bi se bil on slabo izrazil o laški mor- ™ši sinovi širijo jezik, ki ni naš, in da de-
Odbor »Kmetijske družbe« bo imel
petek zvečer svojo sejo.
Zbor je poslal papežu in cesarju udanostni j narici«. brzojavki. Govorili so predsednik dr. Suster- i
lajo to potem, ko so si p o d slovenski m J
Kdo naj se ne smeje? Kdo nnj veruje, J n a d p i s o m zagotovili svojo bodoč-šič, knezo nadškof dr. Jeglič, knezonadškof j da se dopisnike, kar meni nič, tebi nič, po- nost!!
levantinski dr. Napotnik, škof 'i robec v šilja k takim osebam? Kako zna »farbati« j Gospodu Gomizelju priporočamo, naj imenu amerikanskih Slovencev, dr. Laginja ta slavni igo verno« ? ! V odgovor na ta »ni takoj popravi storjeno zmoto, drugače sto-in zagreški kanonik Cvetko Rubetie. [— II. ! res«, pa je priobčil dunajski list ves pogo- rimo tudi mi Rojančani, kar nam velevata slovesno zborovanje je bilo včeraj opoludne. vor angležkega admirala o naši in laški vojni ! narodna čast in dolžnost.
Govorili so dr. A. Medved, dr. J. Pavlica mornarici. In »governu« je zaprlo sapo — ; D* gremo v tem pogledu rakovo pot,
obmolknil je in molči kakor grob še danes, je razvidno tudi iz tega, da je naš edini pek x.~. ^^ , po t,omovi|li Bl0venski imaš Mi že verujemo angležkemu admiralu, odstranil nadpis »pekarna« in ga zamenjal — ^^ vr,jh gej,tric> ki enako navdušujejo soda je naši mornarici ni tako hitro jednake, z laškim! Menimo, daje storil— po domače n>jake ||a5e___1>ajf [(OSestri, izljubi
in vodja Povše.
Proti dvoboju. V »Information» pi sejo iz konservativnih krogov :
Vesti iz ostale Primorske.
S 1 a v n o s t na X a b r e ž i n i. (Zvršetek.) Na to je še gospod predsednik pritrdil trak ter rekel:
Da, dovršeno je! Ponosnu stojiš tu pred narni, o sladka zastava naša, nasa prvobori-teljica, ki nas boš objemala v bratski ve/.i in v složni b<»rbi za narod, pravico in resuieo !
Pismo, ki je je pisal kardinal Gruscha jcer v njej je velika večina slovanskih si- rečeno — luknjo v vodi!
njegovi kraljevi visokosti don Alfonsu Bour-I nov, slavnih pomorščakov, sinov kršne Dal-1
bonskemu, je dogodek veče nego navadne ; macije. In tam, kjer je slovanska kri, tam je	dal napraviti na svoji trgovini oglja in drv
vsakodnevne važnosti. V* zvezi s tem, kar se, Vse drugače: zvestoba, junaštvo, neustraše-	samo laški nadpis! To je simptomatično,
pripravlja v katoliških krogih na Ogrskem, j nost, pogum itd. — sploh vse lastnosti, ki	osobito sedaj, koje boj za narodni obstanek tvori to manifestacijo, katere ni možno pre- dičijo pravega junaka. Je-li to vse pri Lahih? na višini! Tem ljudem je nekdo zmešal mo-
zirati. Prihodnji državni zbor, istotako kakor Aba-Garima, kjer je naj prvi jel bežati v r-	\ žgane, ali pa se naslanjajo na zadnjo stati-ogrska zbornica, istotako kakor delegacije se | hovni general Baratieri in za njim vsa laška stiko nevenljivega spomina! baviti z vprašanjem dvo- j vojska, pričajo nam zadostno.
A še nekaj druzega važnega je, kar pa
se z zastopnicami teli svojih sobojevnic za Dalje je neumestno, da je g. Cvetnič	za čast, bodočnost milega naroda*.
bodo že morali boja, in škofje so k temu zavzeli stališče na |
In zastave so se polj ubava le. Predsednik pa je uadljeval :
In dovršeno je! Slava Ti, milostno nebo, tla si nam dovolilo toliko veselja !
Ali predno nastopiš svojo prvo pot na delo, čuj prisego našo :
Kakor se blesti na Tvojih krilih zalo
Na vsaki način treba, da smo Rojančani
složni ter tla z vso odločnostjo odbijemo take	geslo :
naskoke na našo narodnost. Klin s klinom ! Kot skalni bregovi Jadranskega mo:ja
(Opazka. Nam se zdi, da oni trije ime- Stoj trdno zastava v obrambo domovja,
novani obrtniki niso domaČini-Rojančani. To-	tako bomo tudi mi nabrežinski sinovi stali
'usnja, imamo magazinov, a magazini so prazni, liko, da se ne bo o teh poslednjih krivo	trdni, neomahljivi, zvesti do zadnjega zdih-
tak način — kajti mi mislimo, da je kardi- j tukajšnji laški listi nočejo povedati. V Rimu, nal Gruscha izrazil mišljenje vsega episko- v zbornici poslancev, seje oglasil poslanec, pata in ne samo svojega —, ki olajša akcijo j |c; je rekel : »Imamo bajonetov, a nimamo katoliškemu ljudstvu.
Afera Ledosko\vski je izbila sodu dno. | imamo vojnih ladij, a tudi one so prazne« sodilo.)
Da je bil katoliški oficir kasiran, ker je iz- ■ |t<l. itd. rekel katoliški nazor, ki vrhu tega soglaša z
Ijeja, vojščaki pod Tvojim okriljem, priprav-
Par besed. Pišejo nam: Slavni c. kr.	ljeni vsikdar žrtvovati vse, kar nam je naj-
Z eno besedo je rekel imenovani po-1 po§tni upravi moramo napisati par besed	ljubše in najslajše, za blagor, čast in ono
državnimi zakoni, je nekaj tako nezaslišanega, | slanec: ima.no »mižerijo« !— In kjer je »mi- j lede ura(k za raz(|eljevanje časopisov.	lepšo bodočnost naroda, po kateri toliko
da se mora reagirati proti temu Častilci dvo- j žerija« - hm! hm! v trozvezi smo, Italija! v tem unuiu 1)03lujeta dva uradnika,	hrepenimo.
U...........' " ' 1" A " .......*......1 ...... pripada tudi k njej — evviva torej laška j o(j	eden (ki menda zna slovenski) ne	Kot skalni bregovi bomo stali trdno v
boja uvidijo kmalu, da so z afero Liedoeho\v-skega vrgli kamenček v mirno vodo in da i »mižerija« ! bodo obroči, ki se bodo delali sedaj, segali j jako daleč.
Iz Belegagrada prihajajo zopet sen-zacijonelne vesti, in sicer o grdih zlorabah od strani prejšnjega ministerstva Gjorgjevič, ki je bilo. kakor znano, slep izvrševatelj volje razkralja Milana. Taisti obdolžujejo prejšnje ministre, da so denarje iz tajnih fondov rabili za svoje osebne namene. Sam minister Petrovič da je malo dni pred svojim odstopom utaknil v svoj žep lepi znesek 60.000 frankov.
prihaja v dotiko s strankami, ker je načelnik	obrambo domovja! Kaki sodrugi so italijanski »socija- j dotičnega urada. Drugi uradnik ne zna na- To je prisega naša, katero sprejmi danes
listi« ! Iz delavskih krogov nam pišejo : j šega jezika, ker vedno povprašuje: »cosa ia	iz naših navdušenih src, katero naj čuje svet
Bilo je dne 1. majnika. Slovenski pristaši j Vq1 ?« Služabnika sta dva, od katerih je eden	in pa — nebo!
»Slovenec«. Ta mož noče odgovarjati na
Tržaške vesti.
Imenovanje. Pravni vežbenik na tuk. pomorskem in trgovinskem sodišču, Rudolf pl. R i n a l ti i n i, je imenovan avskultantom za območje tržaškega višjega deželnega sodišča.
Not zdravnik. Dru. Antonu Rocco se je dovolilo, da sme izvrševati v Trstu zdravniški poklic.
socijalistične stranke so imeli veselico na vrtu v ulici Giulia št. 44. Udeležba je bila pičla. Proti večeru je prišlo ravno pod moje okno 5—6 italijanskih takoimenovanih socijalistov. V hiši se nahaja tudi tabakarna. Jeden njih je stopil v tohakarno. Povrni vsi se med svoje »compaguc«, je vprašal glasno: »Andove že šta fešta dei nostri ščavi ?« Ta vslclik pripoveduje več nego sto govorov, kakove >so-druge« vidijo italijanski »socijalisti« v naših slovenskih delavcih!! Da. da, »sčavic smo jim mi Slovenci vsem, ker so — vsi jednaki ! !
Skrajni čas je bil ! Iz okolice nam pišejo: Pretilog, ki ga je stavil g. tir. Rvbar glede potlpore za slovenske šole v Trstu, razveselil je vse slovenske sloje toliko v mestu, kolikor v okolici. Prepričani smo, da kakor hitro bi nam, recimo, petrograjsko dobro-
Rojaki! Kvišku srca in navdušeno naj
vprašanja, stavljena v slovenskem jeziku, je zagromi:
skrajno oduren in odgovarja na slovenska; vprašanja le nemški in laški !
Priporočamo slavni upravi, naj ukrene potrebno ter odpravi ta nedostatek !
Prisegamo ! Prisegamo: In zagromelo je po trgu: Prisegamo! Godba je zasvirala in pod vodstvom pevo-vodje gospoda Avgusta Tance-ta so zapeli
Iz poštnih krogov nam pišejo: V zad- svoje »Geslo«.
nji čas je cenjena «Edinost* prijela tukajšnjo c. kr. poštno upravo radi nekaterih nedostat-kov glede osobja, tiskovin itd. Proti temu nimamo ničesar, v kolikor so te pritožbe opravičene, kajti pomanjkljivost« treba povsod i odpravljati in krivce kaznovati. Ali to ni prav, ako se mesto krivcev obsoja nedolžne. Takov slučaj se je dogodil te dni. Storil ga je italijanski list «Avanti»; no, ker ne znam zadostno italijanski, obračam se do Vas, v nadi, da se potegnete za resnico in pravico.
Rečeni list se je pritoževal proti c. kr.
Temu je sledil obhod po trgu z novo zastavo na čelu in obed, na katerem so nam mili »Slavci« zapeli dva krasna zbora.
O koncertu nam je obljubil poročilo strokovnjak pevec.
X Nek t) liko zgodovine »Na-b reži ne*. Povodom razvitja društvene zastave »Nabrežine«, je predsednik tega društva, gospod Ivan (Jaharija, v svojem nagovoru podal nastopne črtice :
Naša vas je bila pred kacirai 10 leti zagazila v narodnem pogledu že precej na
kriva pota. Po vasi so se popevale tuje pesni namesto naše slovenske pesni. Naša mladina se je vedno bolj odtujevala in navzemala ne posnemanja vrednih tujih navad in pesni. Skoro se je bilo bati, da naša občina popolnoma propade v narodnem obziru.
Nekateri razsodni, pametni in za blagor našega naroda vneti domačinci in istotako takrat tu nastanjeni "vrli rodoljubi ne-Nabre-žinci začeli so premišljevati, kako bi se pomagalo spet na noge v narodnem obziru vedno bolj hirajoči Nabrežini.
Prišli so na misel, da se naj ustanovi pevsko društvo, ker petje ima najveći blaši-leri upliv na srce.
Takoj se je zbral osnovalni odbor, obstoječi iz gg. Ivana Resmana, Josipa Cerina, Ivana Caharije, Ignaca Tance-ta, Josipa Ca-harije in Silvestra Caharije ter je začel nabirati denar za nabavo potrebnih sredstev ter ukrenil vse potrebno, da se je društvo ustanovilo.
uri popoludne občni zbor in bo obravnavalo točke p«» sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev pregledoval-cev računov. :"). Volitev odbora. 6. Posamični predlogi.
Vesti iz Kranjske-
*	Osebne vest. Deželni predsednik Kranjski baron Hein se je včeraj odpeljal na Dunaj.
*	Odlikovanje. Arhitekt g. Makso Fabiani, doma iz Kobdilja na Krasu, je dobil na svetovni razstavi v Parizu za nekatere interieur-načrte, mej njim1 takozvani dvorni salon v avstrijskem paviljonu, »grand prix«. Mi se radujemo vsakokrat, ko vidimo, da slovenski um dobiva tudi v tujini priznanje in odlikovanje.
... .	„ , .	* Desertiral je sanitetni vojak Ru-
lver ie bil takrat nameščen v Naorez:ni ,	, . ........
. ., t •	•	doli tjrross v ljubljanski vojaški bolnici. Vce-
kakor železmčni uradnik g. Josip Cenn, vnet t . .	.	rn- i
.	i raj jutro so ga baje videli ljudje v J ivol-
in vešč muzik, ki je drage volje sprejel po- ; ^ ^ Q7X]a
učevanje v petju, ni bilo težko takoj pričeti! + ^ f
z vajami.
Vpliv petja na pevce in drugo občin
ružnica v Kranju 128 K (namesto zadnjič krivo izkazanih 122 K), žeuska podružnica v Radovljici 200 K pokroviteljnino. podružnica na Premu 10 K, podružnica za sodni okraj IJrdo 62 K, hranilno in posojilno društvo v Celovcu 100 K, moška podružnica v Litiji 100 K, kapi. Ign. Nadrah zbirko 29 K 20 st., podružnica v Mokronogu 22 K, odv. kand. dr. L j ud. Gulin na Rečici 6 K, moška podružnica v Radovljici 60 K 80 st., Vin-cencijeva družba v Tržiču 200 K, izvenakad. podružnica v Gradeu 103 K, podružnica za Pokrče in okolico (Kor.) 30 K, moška in ženska podružnica v Mariboru 52u K, moška in ženska podružnica v Postojni 82 K Julči Funder v Gradcu <> K, podružnica v
zemskega konzulata. Generalnega zakladnica Malherbea pričakujejo drevi v Lourenzo Marquezu. Glasom brzojavke v »Dailv Te-legraphu« čuva hišo nizozemskega konzula Potta posebna straža portugalske policije. Guverner v Lourenzo Marquezu je včeraj jutro obiskal predsednika Krugerja.
LONDON 10. (K. B.) Reuter javlja danes iz Lourenzo Marqueza : Predsednik Eruger se je včeraj prij>eljal semkaj.
Ustnja na Kitajskem.
\VASHINGTON 12. (K. B.) Li-Hung-Cang vdobi na razpolago vojno ladijo ako bo Robert Hart t«) želel.
PETROGRAD 12. (K. B.) »Novoje Vreme« javlja iz Blagovješčenska dne 7. t. na
Novem mestu 150 K, hranilnica in posojil-1 m., da je bila na desni obali reke Araur,
niča v Cerknem 20 K. kapi. J. Štabne pri	tam, kjer je stala sedaj upepeljena vas Sa-
sv. Lovrencu v Puščavi iz Pernatovega na-	halin slovesna služba božja, katere so se ude-
biralnika t> K, uredništvo »Slovenca« 3(> K	ležili civilni in vojaški dostojanstveniki ter
70 st., upravništvo »Slov. Naroda« v št. 174	da s«, o tej priliki dali vasi v spomin, da so
do 195 objavljene zbirke 231 K 84 st., v	jo zasedli Rusi, ime Iljinkipost. Duhovnik,
kateri svoti je tudi zbirka čitalnice v Rib-	ki je vršil sveto opravilo, je rekel v svojem niči v znesku 104 K 50 st. Blagaj uiti r o družbe sv. Cirila in
Metoda.
Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani je razši-
vedno bolj in bolj zanimalo za pevsko dru-; štvo. Prekrasno petje v cerkvi in zunaj je j
, , T . , ,	. rila svoje delovanje sedaj tudi na posre-
stvo se ie kmalu pokazal. Ljudstvo se je	J.	i „
1 u o v a n j e a i j a s k i n stanovanj, otarisi
Brzojavna poročila.
govoru : »Sedaj stoji križ tudi na bregu reke Araur, tam, kjer je bila včeraj še kitajska last. Muravjev Amurski je predvidel, da bo ta obal prej ali slej naša.«
SHANGHAI 11. (K. IJ.) Glasom poročil iz verojetnih virov se nahajajo eesar, ce-Držarnozborske volitve.	sarica-udova in -princ Tuan v Tatangfu-u v
, , _	.... , ,. . -.i PRAGA 13. (K. B.) Namestnik je do- ! pokrajini Sliansi, kjer ostanejo le malo časa.
, v., xt , ,	-i posredovalnico za .pojasnilo glede primernih , v., . . , . .	.	i t	.	, .
je popolnoma prearugacilo. Nehalo se je 1	...	..	, ..... j loeil rok za drzavnozborske volitve v kralje- Od tod se mislijo podati v J aivun-ru, kjer
stanovanj in hrane svopm otrokom, ki lih po- . . .. . . . . .. „ , v . ... .	,	, . ... . ,
i- 1 ... . ' . . ..	. . ,	,. . . . vini Leski kakor sledi: /a občni volilni raz- se nastanijo stalno, ako lih se bode pustno
siljajo v Ljubljano v solo. A tudi oddajalci ^ ^	'
stanovanj dobe tu potrebne informacije. Za
posredovanje je plačati le 40 stotink.
* Iz Šentjanža na Dolenjskem
se sedaj lahko z zaupanjem obrnejo na mestno
popev;»nje tujk in mladenči so se začeli zave dati, da so Slovenci in da jim je popevanje domačih pesni v ponos. Po teh kratkih črticah se lahko razvidi, da je društvo naše storilo dosti za narodno našo stvar. Ob raz-
januvarja, za kmečke občine dne 8. januvarja, za mesta dne 10. januvarja, za trgovinske in obrtne zbornice dne 12. januvarja in za veliko posest dne 15. januvarja
na miru.
- i* i> poročajo, da so za tehnična preddela želez-	,
vitju naše zastave gojimo iskreno zeljo: le-:r. '	1	1001. 1.
, . ..mene zveze sentjanskega premogokopa z ze-1 rivn ,rr n , „	... , , v.,
vsakdanji , . ,	. Jc,	1	LINC 12. (k. B.) Namestnik je določil
1 leznisko postajo Sevnico ravnokar dosli tjekaj ...	,	,	, . „..
volitve v zbornico poslancev o sledečih ro-inženirji ter pričeli z delom.	. .. r, , „. ....	. ,
J	1	ki h : Za obei volilni razred dne o. januvarja,
* Poroka na P r i g 1 a \ u. Po »Na- ,	. „. , 0	.	,
°	za kmečke občine dne 8. januvarja, za sku-
, .	..	„ . . „ pino mest in trgov dne 11. januvarja, za tr-
nmski Piparji« so predvceraj obhajali na Kre
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
K o 1 o n i j a 1n o blago:
sem slovenska druži naj nas v borbi in krepi naj nas v naših svetih ideja-lili. S pesmijo vnemajmo se za vse, kar je
lepo, plemenito in vzvišeno! S pesmijo svojo	„
rodu« posnemamo sledečo micno vest: »1 la-Njega, |	* .. ________,
proslavljajmo domovino našo in prosimo
ki nas je ustvaril ko listja in trave, da bia- i	,, .	~
. . . . , , .	i	•	J dariei (2oo0 m.) redko slavnost. lam se je
goslovi nase delo, da bi nam draga domovina	J
v	... .	namreč Pipar gosp. J. Korencan, leden:
bila srečna in velika!	i	,
r-, . . , .	. ,	.	tistih treh 1 iparjev, ki so ustanovili »blovensko
Ze nekaj let od tega začela se je gojiti j .	/	...	.
„,..... , „ .	, , ; planinsko društvo«, poročil v kapelici na
zelja, da bi si tudi nase društvo, kakor '	*	, T i- komor prične koncem oktobra t. 1. Finančni
Kredarici z znano turistinjo gosp.eno Jelico	1
| Hrva to v o. Poročil ju je in daroval sv.
! mašo častitljiv triglavski župnik g. Aljaž.;
goviuske zbornice dne 14. januvarja in za veleposestvo dne 15. januvarja 1901. Španski parlament. MADRID 13. (K. B.) Drugo zasedanje
druga, omislilo svojo zastavo, s katero bi nastopali doma in drugod.
dami in osem prijateljev.
Dne 13. junija letos, na popolnoma do- ^ n»- ■	-i. i- i j 1
J J . ' 11	: Kazen r iparjev so prisostvovali poroki se dve
mači priprosti zabavi v krogu nekaterih pevcev se je sprožila ponovno misel glede nabave društvene zastave, in res se je v ta namen nabrala mala svotica, ki je vsled požrtvovalnosti pevcev ia vrlih Nabrežincev sploh tekom 2 in pol mesecev narasla do iz-; Strašen Orkan je razsajal minolo soboto ščine na račun nepokritega dolga najeti pri špan-datne svote : tako, da je bilo mogoče takoj j «« nekem otoku, ki spada k državi Teksas. ski banki primerno posojilo. Minister pred- i naročiti zastavo, kakor je danes tu pred nami O tem je zadela grozna katastrofa mesto Gal- sednik Silvella je izjavil, da vlada ne potre-
Razne vesti.
minister predloži o tej priliki novi budget. Poroka princezi nje Astnrske.
MADRID 13. (K. B.) Minister predsednik Silvella je izjavil, da se poroka prin-cezinjo Astnrske ne bo vršila pred januvarjeno prihodnjega leta.
Španske finance.
			za 50 kg.	v kronah.
Kava:	jjantos I.....	...	• • • • •	. 105-—
	•• II.....			
	Rio I.....	...	• * * •	. 103.—
	11.....	...	• • • •	. 09-—
	Santos in Ki o lave	I. .	....	. 120.—
	»J »	IL .		. —.—
				. 138 —
	Laguaira lavć I T.	...	.....	. 111.—
				. 1U.—
				
	S. Salvador . . .	...	* * ♦ *	. 121.—
!				
				
				
	Jamaica .....	. . .		. —.—
	Malabar P lan t . .	...		. 159.—
	Java \V. J. B. . .	...	• • •	. 18«.—
				
Poper				
	Penang .....	. . .		. 1)3.—
				
»	beli.......			. 141 —
Pinient				. <13.—
Sladka	skorja : (cimet)			
	eleota			
Rlž:	talijanski ....	• * .	... 18.	— 23.50
				
	Japonski ....	. . . .	. . . 15.	— 17.—
ponosno razvita in ki priča in bo pričala, da : veston, ki leži na otoku ter šteje 50.000 pre- bilje posojila ter da vsled tega tudi ni govora Datelji s požrtvovalnostjo in složnostjo se da doseči bivalcev.
Južno sadje: Kožiči : (novi)............—.— 11.50
marsikaj.
X Iz Skopega na Krasu nam pišejo : Xad 3000 iiudi Je našlo smrt deloma v morju. Neki dopisnik »s Krasa« je v cenjeni »Edi- i DosleJ 80 P°tegmli iz morja 700 trupel; Bog nosti« - ne iemaie obzira na razmere v ob-! ve koliko Pa Jlh Je morJe odneslo. Od bolni-
o podaljšanju železniških koncesij, ki bi naj Orkan je je do cela porušil in uničil, garantirale za posojilo v inozemstvu.
Francoska zunanja trgovina.
Smokve : (Calamata) v vencih novi „	proste . .
puljsko (Puglia)......
smirnske (v skatljicah) . . . : Mandeljni : sladki l. Bari novi . .
15.— 16.—
Glasom uradnih podatkov carinskega Lešniki: sidljski . ravnateljstva je znašala vrednost uvoza prvih
bralno kov> katerih je ,)il0 na<1 100 v bolnišnici, re- 8 mesecev tekočega leta 2.999,866.000 fran- Salio grozdje (cibibe): Eleme
ne jemuje
čini — očrnil veselico, ki jo je naše društvo priredilo v proslavo 400-letnice zdru-jSiU so Jih samo osem- V Pristan" Je bil° 7 kov proti 3.023,912.000 frankov v isti dobi ženja Goriške z vladajočo dinastijo. No, dopis Pomikov m kakih 130 ladij, katere vse je j lanskega leta. Vrednost izvoza je znašala je bil spisan v Skopem samem, saj se do-;orkan Potegnil v mot^e ter jih ualč.l. Skoda ( 2,665,328.000 frankov proti 2.657,761.000
se ceni nad 40 milijonov dolarjev.	(frankov v isti dobi leta 1899.
Naučni slovar in novinarstvo. Z ozirom	Stavka
na predbacivanje »Primorskega lista« glede rabe »Conversations-Lexikon-a«, priobčujemo
oddelek zasebnega pisma gosp. dr. Ivana sklenili, da stopijo v stavko, katero pričnejo
levantinski olupljeni .
pisnik sam izdaja koncem svojega dopisa. V naši vasi se nahaja številce nasprotnikov našega društva, in to Jradi samih osebnosti. Ti ljudje gledajo na vse [mogoče načine, da bi škodili društvu. Ravno taki, ki bi je mo
ultanine
iz	Perzije
„ črne Cisuit*	. . .
r	Morea	. . .
„ n Lipari	. . .
Poineranee i zaboji	. . .
„ Pug!:a [zaboji . Limone
138—141.—
. 35.--•—
. r>0-— 74.—
. 32.50 -.—
rali podpirati in povspeševati njega delo, je hočejo rušiti in razdirati. Ni jim v Čast to. Tudi neko gospo imamo, ki zasramuje društvo se svojim strupenim jezikom. Ali naj pazi, da ne pridemo z nje imenom na dan.
Kar govori dopisnik o naši veselici, je deloma pretirano, deloma pa popolnoma neosno vano. Sosebno zloben je njega napad na pevce. Da se ti pevci ne odlikujejo ravno v finem nijansiranju, ti ljubi Bog, to ni nikak čudež ali greh, saj so priprosti kmečki fantje. I3aš tem bi trebalo vspodbuje z dobrohotnimi nasveti, mesto tega pa jim nasprotniki se svojimi napadi še ubijajo veselje do narodnega dela. Je-li to pošteno, je-li rodoljubno ?
Kritika bodi, je potrebna, ali kritika zidaj in ne podiraj. Kritiki bodi namen boljšati in zidati, ne pa napadati in podirati. Nasprotniki naši pa so [zopet pokazali, da jim ni do narodnega napredka, ampak le do intrige in osebnega sovražtva. (O stvari smo dobili še par druzih dopisov. Priobčivši ta-le odgovor storili smo — menimo — svojo dolžnost. Gg. »na Krasu« in v Skopem naj vzamejo torej na znanje, da je s tem zaključena ta polemika v tem listu. Op. ured.)
X 'Bralno društvo« v Vel. Zabijah bo imelo, dne 16. septembra li'00. ob A.
Ž m a v c a v Pragi nekemu našemu sotrud-nikti :
»Nam je treba, posebno v ž urna listi ki, agilnih, naravnoč : nemirnih ljudij ; Slovenci so s svojo — neumnostjo preveč zadovoljni : treba bi njim bilo nekaj nemirnih značajev, ki bi jih vzbudili iz njih spanja budalosti ter nekoliko pretepli. In osobito pri žurnalistiki je agilnost na mestu. Ta naša žurnalistika! Zdi se, da naši žurnalisti niti n a n č n e g a slovarja (Conversations-Lex.) ne u m e j o rabiti! Par nadarjenih Slovencev bi se moralo poslati v žurnalistiČno šolo v Pariz ali Berolin (ali pa prakticirat v veči slovan. list, kakor »Politik« ali »Nar. L»isty«). Niti svetovnih listov (N. Fr. Presse) ter revij (Zeit, AVoche) ne znajo izčrpavati ! Koliko se imamo še od živih in nemirnih Zidov učiti ! Ne vladajo ti brez vzroka nad svetovnim novinarstvom.«
Drugje so torej glede rabe naučnega slovarja v novinarstvu drugega menenja nego pri »Prim. listu«.
sesani ovo
Darovi.
Družbi* sv. Cirila in Metoda so od 1. do 28. avgusta t. I. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Moška pod-
MaiU Krii-
P0Z0R
Domača obrt.
Velika zaloga raznovrstnega pohištva, Iz odlikovanih tovarni Solkana in Go-
rice
NE\V-YOKK 12. (K. B.) Združeni ru-|OIJe oljkino italijansko L Bari
darji antrasitskih rudnikov za premog so	n dalmatinsko .
bombaževo amerikansko t ^ —	bombaževa anirležko
c.ne 1*. t. m.
Nadškof sarajevski v nemilosti.
DUNAJ 13. (Priv.) »N. Fr. Presse« j javlja iz Budimpešte, da se v tamošnjih političnih krogih govori, da je nadškof sarajevski, dr. S ta d le r, dobil z merodajne strani resen ukor, ker je na katoliškem shodu v Zagrebu, pri banketu, izrazil željo, da se Bosna kmalo združi s Hrvatsko.
Vojna t južni Afriki.
LONDON 13. (K. B.) »Daily javlja včeraj iz Laurenzo Marqueza : gerja spremljata mej drugimi tudi Grobler, državni tajnik za zunanje stvari, in generalni avditor Marais, ki je vzel seboj vse knjige in uradnike. Državnega tajnika Reitza ni v spremstvu. — Glasom uradne vesti transvaal-ske vlade je predsednik Kruger dobil šestmesečni dopust ter se poda dne 28. t. m. v Evropo. Kriiger bode v Evropi deloval v dosego miru.
Namestnikom Krugerjevim je bil baje izvoljen Schaltenburger. Krugerju se je včeraj poznala velika utrujenost vsled naporov zadnjih dni. »Dailv Ne'.vs« javljajo, da sta dva zdravnika preiskala Krugerja. — »Times« poročajo, da se posebni vlak s Krii-gerjem ni ustavil na postaji, nego da so ga po postranski progi, spravili v bližino nizo-
10.--
4.— 17.— 81.—«8.—
fl!- 45 — 36.50 39.50
53.--.—
POZOR
Antona Černigoj-a
sa nahaja v Trstu, Via di Pićuza vec-Chia (Rosario) Št 1. lia desni strani cerkve sv. Petra.
Cene brez konkurence.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri ceiKri st. Petra (Piana Rosario pod ijndsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnera. OdpoSiljatev je p^tnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih c«nah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip St&ntič
čevlj. moj*t«r
1
Pro
:KK>OOC
štaeuiia z mešani m blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pori jako ugodnimi poboji.
Več pove upravništvo tega lista via Molino piecolo st. II. nadstrop.

sprejmeta takoj
odv. dra. Abram in Rybar
v Trst«.
HERA PROMETHEUS
NOV TRŽAŠKI PO&RBBNI ZAVOD
5j	Alojzija Mozetiča
1
g S
Miadenča
izurjenega sprejme se takoj v prodajal-nico jest v in v tržaški okolici. Več pove upravništvo tega lista.
One naše gosp. kupce ki pošiljajo po folas»6 z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI O&LJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU
Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom
za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov.
Točno delo z jamčenjem za nepomankijiv učinek. VK
ŠEST ZLATIH KOLAJN
Zlata kolajna Berlin 1898	Zlata kolajna Budapest	1899
» * »	99	» > Schiedam Haag »
» » Vratislava »	» > Monakovo	»
Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delih sveta.
Centralne napeljave v delovanju s priMifto 15000 plamenov.
Čistilni in sušilni zistem srlasom privilegija nemškega cesarstva št. 9S.762 in 10S.244, ki zadošča nuj strožji in zahtevam, se je dejanski uporabil z naj odličnejši m i uspehi.
jjr Apneni oelilc naiprva vrste, Ki daia najra plina, ss prodaja po ugodnih csiiali. Glavni zastopnik
za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Ituljansko, ter angležko Indijo
EBVA&I> TURECK V THSTU.
g
K
S
Podpisani si usoja javiti ]>. n. občinstvu,
da novo podjetje tržaško za pogrebe
je pričelo poslovati /. 1. septembrom t. 1. in j ker preskrbljeno z vsemi najnovejšimi pri-; pravami prve vrste, možno mu bode ugoditi ! vsem zahtevam slav. občinstva p<> zrn- rnih cenab.
Zavod bode vodil g. Alojzij Montanelli,
katerega dolgoletne izkušnje v tej stroki jamčilo, da bode vestno spolnjeval svoje dolžnosti proti cenjenim rodbinam, ki ga počaste se svojimi naroči>aini. Pisarna zavoda nahaja se I začasno'v uliH Torrente (Ponte della Kalibra) : v prodajalniei pogrebnih predmetov gospoda I Montanelli-ja. Uda »i
lojzij Moze t ie.
da smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r n e F a h r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz Marne B. Fraper-ja t Prap
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teilen stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
Svarilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša i i■ hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več.
S
loženo varstveno znamko.
Na prodaj
je v Sežani hiša št. 180, ležeča ob glavni cesti v bližini kolodvora. Natančneje poizvedbe pri g. Val. Stolfa v Sežani.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlf
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenbursr, 3	P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttiua, C. Zauetti, A. Prasmarer.	g |
Zaloga likerjev v so d čili in buteljkah.
Parhono lol/nh ulica Acquedotto &
rm iidLib jcisujžj Zaloga v8akovrstnib
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čađ mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphnr Ppfp^ Ulica Kiborgo št. 25.Velika ■ lvllttl I OlV/l zai0ga ju delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarnc.
M i kaka skrivnost ni več,
da si napravi vsakdo domu sam brez vsake priprave in težave najfinejc likerje po francoskem zistemu s ]>omo<v,jo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev: TrO-pinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker. Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam (»roti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST
H. Stibiel
H Na Corsu štev. 33. podružnica Trst
81
Piazza della Legna 2.
Piazzetta S. Giaeomo st. 3 [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
I o 1/ Pnrhano Ulica	2°» Pe"
Jdft. rOluEctiSU karna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
* *
n
n
n
Železo in razno želeino biago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo	^
0BF" predmetov za stavbarstvo
traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Majsko, namizno in iišno opravo, železne metile in pred opjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
Kavarno.

Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Comraercio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia st. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifaktornega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
X Fran Hitty
X IX
Oglje i ie drva.
C. ti M ijlu zavoda xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/Jt°/0
30-
33/4
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2°/00/0 3-mesečni	S1/*0/®
K-	21' °<
° n	- 3 'o
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stouijo Kove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°;n na vsako svoto. V napoleonih brez obresli.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pežto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomoatu, Czovec, Ljubljano, Line, Oloincu, Reiehenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 10 00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Preduj ta i. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugiii mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na5a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrauo vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
„EDINOST"
se niz v en že v vseli znanih tohakarnah prodaja tudi v novi tobakarui g. Bruni v ulici S. Martiri st. \'2.
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove jpri Sv. Pavlu na Koroškem.
Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje preilstojništvo konvikta. Rok -za vsprejemno
skušnjo : 17. september.
Pfluha Josip
Prva slovenska
99 a
v ulici del Torro žtev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, kaka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene lirez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporočil svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia. 12 (zadej c. kr. deželne so:lnije.»
priporoča svojo veliko prodaj lnico-in izdeloval nico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega ^>o cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obil»e obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele it. 2.
Slovenec
J. Kopač
W
Slav. občinstvo in sosebno gg. Čevlarjem priporoča svojo s 1. sept. otvorjeno bogato zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
z zmernuni cenami. 0°o o°o oo oo o°o o°o o°o o°o
Spoštovanjem
Ant. Karol Cattai
Ulica Stadion štv. 2. Uhod • Ulica Torrente nasproti pivarne „Aurora".
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona t. 7 izdeluje sveče iz pristnega
......s 2000 k. Za
cer-
čebelnega voska. Za pristnost jamči n jnc. obilne naročbe se priporoča prečastiti duhov-rini, c kvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
c. tr. Ki^rul kroji 0 rakEra ^
Martin Poveraj v Gorici na Travniku >t. 22 I. n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali | stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijam. ; in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako-| vstnih naročil v vso to stroko spadajočih del* I Anton Brešeak, Goriea, Gosposke ulice Str. 14. ' Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.