Kam bo šel nabrani denar? • Ponovno in ponovno smo že opozarjali naše ljudi naj nikar v resnih časih ne prispevajo denarja v svrhe, ki so jim popolno-i, * neznani. Toda nekateri imajo najbrž denarja preveč ali pa so fanatiki, da ga drujejo, ne da bi vedeli kam gre. , Ko se je v letu 1918 in 1919 nabiralo za: "republiko Jugoslavi-srno mi povedali našim ljudem, da je denar nabiran za "repu-tja vržen. Toda kljub temu so nahujskani ljudje spravili uPaj nekaj nad $60,000. Ta denar se je pozneje vporabil v pri-in sebične svrhe posameznikov. Urednik "C. G." je dobil nad $5,000 ali pa najbrž še več, potem je postal pa — kra-,evi komisar! ! ! In isti ljudje, ki so nakradli od naroda $60,000 za "republiko "Soslavijo" so šli septembra meseca 1920 v Washington, kjer so Ipd senatnim odborom za tujezemske zadeve izjavili, da ne želijo, f bi Gorica in Trst pripadala Jugoslaviji. Tako stoji zapisano 1r«dnem zapisniku kongresa in smo mi svoječasno na to dejstvo 8e ljudi javno opozorili. ^ Nekaj časa potem je bil mir, nakar se je zopet začelo s kopanjem za — ambulanco španskim morilcem, ki so nastopali j?* imenom "lojalisti." Zopet se je ociganilo naš narod za nekako ,.,(W>.00 in ambulanca je bila poslana v Španijo, toda dobili je s° Slovenci, pač pa neki tujezemci. Vine je bilo v Španiji konec in ambulanco je dobil v roke gene-. Franco. Tako so naši rdeči republikanci zopet pomagali faši-l0^ s prispevkom $4,000.00, dočim naš narod strada v tej deželi, a se ga nihče ne spomni. ^ In te dni se vrši nova kolekta med rojaki v Clevelandu. Gre se Nekega Rudolfa Opara, ki jt. bil baje v Španiji obsojen v dvaj-,'etni zapor radi gotovega zločina. Kakšen je ta zločin, nam je J&ano. Rojak Opara je lahko popolnoma nedolžen, kar se nas p toda za njega se agitira tako prismojeno in hinavsko, da po-Vflo trdimo, da iz vse te moke zopet ne bo kruha, r, Kot ojaki smo seveda v simpatijah z obsojenim rojakom r^a, toda obsojamo pa one, ki so začeli za njega kolektati denar. Pik Opara, ako je zaprt ne bo nikdar videl nabranega denarja, J Pa ga bodo pospravili gotovi krogi ali pa odvetniki, kar je se-Pa — prog vržen denar. : Le rjemite nam, da španska vlada ne bo nikdar izpustila ni-ki je v zaporih, tudi če nabergte tisoče dolarjev. Vsak tak gpevek je proč vržen donav. In čudinio *e društvu kot je na pri-. . društvo sv. Ane št. 4 S. D. Ž., ki je tudi prispevalo nekako ^ za komunistične svrhe — katoliško društvo! , Taka ciganija torej prevladuje med našimi ljudmi^ ko se go-i1 elementi igrajo s simpatijami do domačega človeka. Naše 16llJe je, da ni potrebno za rešitev rojaka Opare nabrati niti enega1 Naše uredništvo je že stoterim ljudem pomagalo in sicer resno, ne da bi ciganilo za pomoč pri rojakih. Treba je pač najti vo pot pri državnih oblasteh, da se pomaga rojakom, in državne *sti ne računajo ničesar za svoje delo. Nas boli, ker se naše ljudi neprestano, od leta do leta vleče za /I da rispevajo v komunistične in druge rdečkarske namene ^ake, namesto, da bi se obrnili do pravega vira in si brezplačno Nabiralo se je za republiko, a denar? je dobil kraljevi i, lsar, nabiralo se je za ambulanco, in ambulanco je dobil gene-I "ranco, nabira se sedaj za rojaka Oparo in denar bo — Bogu bo-2riano, kam zginil! .Imejte pamet, ljudje, in zašijte vendar enkrat svoje žepe pred artističnimi izkoriščevalci. Mi vemo, kako bi se rojaki Opari , 0 brezplačno pomagalo, toda nas se do danes ni vprašalo za , Vet. Radi ga pa bomo podali, kadar boste nehali odirati naše . ' in spravljati denarne prispevke v svoje žepe. Za rojaka Opa-mogoče kaj narediti, prav lahko naredi vse potrebno j, Uredništvo, ne da bi pri tem bilo potrebno beračiti pri ljudem, No mi komaj dovolj, da shajajo. M Zedinjene države pošljejo poslanika k papežu? Vatikan, 3. junija. Delovanje papeža Pija XII, da se ohrani svetovni mir, je tako mogočno vplivalo na vlado Zedinjenih držav, da namerava slednja imenovati ameriškega poslanika na papeževem dvoru. Papež je včeraj povedal zbranim kardinalom, da je našlo njegovo prizadevanje za svetovni mir vsestransko odobravanje v, raznih državah, zlasti pa odobravanje od strani predsednika Zed. držav. Predsednik Roosevelt je že pred meseci naredil nekaj nezaslišanega, ko je poslal svojega osebnega poslanika v Rim ob priliki, ko je bil kronan papež Pij XII. Papež je prepričan, da če bi sodelovala ameriška vlada, da je mogoče, da se ohrani svetovni mir. štrajk v Cantonu Homer Martinova unija avt-nih delavcev v Cantonu je proglasila štrajk pri Hercules Motor Co. Piketi so se nemudoma pojavili na licu mesta, štrajk je bil proglašen, ker se kompanija in delavci niso mogli zediniti glede plačila za "piece work." Žopet je delo Danes zjutraj se je vrnilo 700 mož na delo v delavnice New York Central železnice. Med njimi je par sto Slovencev. Delali niso od 10. aprila naprej. Delavnice so bile zaprte radi pomanjkanja premoga. Zaenkrat, pravijo voditelji železnice, bo dela dovolj za vse. Velik naliv Preteklo soboto popoldne je začel padati dež, ki je pošteno namočil Cleveland, obenem pa povzročil tudi precejšnjo škodo. Stotine dreves v parkih in ob javnih cestah je bilo porušenih. Dež je pregnal tudi skoro neznosno vročino, ki je prevladovala zadnje dneve. Za danes bo še nekako hladno, za jutri pa napoveduje vremenski prerok, da bo zopet vroče. Bogat bankir obtožen ogromne goljufije New York, 3. junija. Stephen Paine, ki je bil pred enim mesecem izobčen kot član zbornice na Wall Streetu, je bil obtožen od zvezne velike porote, da je osle-paril posamezne tvrdke in ljudi za svoto $1,250,000. Dajal je nedovoljena posojila in se pri tem okoristil. Baje je Payne imel tudi svojo roko vmes, ko je zmanjkalo raznim tvrdkam $6,000,000, kar so imele omenjene tvrdke naložene od vdov za preživljanje. --o- Nemški vojaki se vračajo na domove v Nemčijo Berlin, 3. junija. V Hamburg je včeraj dospelo iz mesta Vigo, španska, kakih 6,000 nemških vojakov. Odkar so se nahajali v Španiji, se nemška-javnost skoro zmenila ni za nje, a včeraj so bili toplo pozdravljeni, ko so se iz-krcavali 'iz parnikov. Nemško časopisje piše, da so nemški zra-koplovci največ pripomogli, da je general Franco doživel zmago. Pokazala se je izvrstna nemška tehnika v zrakoplovstvu, ki danes baje nadkriljuje tehnike vseh ostalih evropskih držav. --o-• Smrtna kosa V soboto večer je preminul George Hiznay, star 66 let, stanujoč na 1387 E. 52nd St. Bil je vdovec in oče petih otrok. Pogreb pokojnega se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Naj mu bo rahla ameriška zemlja! Prodajni davek Državni blagajnik Wright po-rcča, da je država Ohio prodala v prvih petih mesecih letošnjega leta za $500,000 več prodajnih znamk kot v istem času lansko leto. To je sigurno znamenje, da ljudje mnogo več kupujejo. Smrt v Detroitu V nedeljo je preminul v Detroitu mnogim Clevelandčanom poznan rojak Charlie Perušek. Bolehal je dalj časa. Pogreb se vrši v torek. (Odkod je bil doma, koliko je bil star in če zapušča družino, se nam ni sporočilo.) Pometanje cest Mestna zbornica bo danes sprejela predlog, glasom katerega bo nepostavno za mestno vlado, ako se ceste pometajo in čistijo ali pa pobirajo odpadki med 7. uro zjutraj in med 7. uro zvečer. Zadušnica Za pokojnim Filip Kordiš se bo brala sv. maša v torek ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prija tel j i in sorodniki so prijazno vabljeni. Dies odsek je nasprotnik anti-semitizma Washington, (3. junija. General major Moseley je podal včeraj svoj zaključni govor pred Dies kongresnim odsekom, ki preiskuje proti-ameriške aktivnosti. V svojem "poslovilnem" govoru je tako »silovito napadel židovstvo, da je kongresni odsek sklenil črtati njegov govor iz uradnega zapisnika. General je v svojem govoru med drugim slavil Hitlerja in njegove aktivnosti. Povedal je, da mu je znano, da ga bodo nasprotniki umorili, toda se smrti ne boji, kajti on je še vedno vojak, ki je vsak čas pripravljen umreti za domovino. General je nadalje povedal, da je židovstvo država sama za sebe, da nihče ne mor^ zaupati Židom, da so Judje mednarodni bankirji, ki neprestano hujskajo ostale narode na vojno, dočim sami vlečejo dobiček od tega hujskanja, "židje ne morejo biti nikdar dobri ameriški državljani," je dejal general Moseley, "ker zaupajo naj prvo sami v sebe, potem pa šele v druge." V Philadelphia izkopljejo nadaljnih 26 trupel Philadelphia, Pa., 3. julija. Sodnija v tem mestu je odredila, da se izkoplje nadaljnih 26 trupel, da se dožene, ako so bile doti-čne osebe zastrupljene po gotovi skupini ljudi, ki so zastrupljeva-li one, ki so bili zavarovani za večje svote denarja. Dosedaj so aretirali 4e 47 zastrupijevaleev, in pričakuje se, da bo nadaljnih dvajset oseb aretiranih. Zastrup-ljevalci so "zaslužili" tekom nekaj let svojih ostudnih zločinov na milijone dolarjev. Bogata ženska aretirana kot tihotapka New York, 3. junija. Zvezne oblasti so aretirale Mrs. Hancock Ayer, znano milijonarko, ki je tihotapila blago v Zedinjene države iz Evrope. Na predpovedan način je vtihotapila v deželo zlatnino, kožuhovino in enake predmete in sicer za svojo lastno uporabo. Obtožnica vsebuje dvanajst točk proti njej. Ako bo spoznana krivim, bo obsojena na 12 let zapora in kaznovana z globo $30,-000. Iz Bermude Iz Bermuda otokov, ki spadajo jx>dAnglijo, pošiljata lepe pozdrave Mr. Louis Drašler, zvezni inženir in njegova soproga. Mr. Drašler je odšel na kratke počitnice, katere je pošteno zaslužil, saj jih ni imel zadnjih pet let. Prav lepa hvala za pozdrave. Poštni dohodki Poštni ravnatelj O'Donnell naznanja, da je'imela clevelandska pošta v maju mesecu $53,678 več dohodkov kot v maju mesecu lanskega leta. "Cizlerji" Mestni relifni urad je zopet odtrgal relifno podporo 806 osebam, ker se je dognalo, da se do-tične osebe lahko same: preživljajo, ker imajo na razpolago dovolj sredstev ali pa sorodniki skrbijo za nje. Pozdrav Iz Elkhart, Wis., pošilja Mrs. Marie Prisland, glavna predsednica Slovenske ženske zveze, lepe pozdrave vsem svojim znancem v Clevelandu. Zadušnica Za pokojnim John: Prijatelj se bo brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida v torek ob 6. uri zjutraj. Prijatelji 'in sorodniki so prošeni, da se udeležijo. Revolta se pojavlja proti Rooseveltu Washington, 3. junija. Ako bo dobil predsednik Roosevelt tretjo predsedniško nominacijo, tedaj se pojavi revolta v demokratski stranki, katero bodo povzročili demokratje iz južnik držav. Demokrati iz južnih držav so prepričani, da bo predsednik zahteval, da se ga imenuje za tretji predsedniški termin, toda bodo skušali to na vsak način preprečiti, rekoč, da je predsednik Roosevelt dosledno zanemarjal južne države. Ako demokratska konvencija slučajno imenuje tretjič Roosevelta predsedniškim kandidatom, tedaj se nameravajo južni demokrati odcepiti od stranke, ustanoviti tretjo stranko in imenovati svojega lastnega kandidata. Ta ideja je prišla na nad šele tekom zadnjih pad dni. Demokrati iz južnih držav so prepričani, da namerava Roosevelt zahtevati tretji predsedniški termin. Španski lojalisti so rabili najvefje umetnine in dragocenosti za obrambo, pravijo preiskovalci Soproga najmlajšega sina predsednika žaluje Boston, Mass., 4. junija. Sem je dospela Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika Roosevelta, ko je dobila telefonsko poročilo, da je soproga njenega najmlajšega sina Johna porodila mrtvo dete. Soproga mladega Johna se sicer dobro počuti, vendar je mladi materi silno hudo radi družinske nesreče. Kot se Madrid, 3. junija. Literarni zakladi madridske knjižice so bili uporabljani od rdečkarjev tekom civilne vojne za razne utrdbe, kot je naznanila komisija, ki preiskuje delovanje lojalističnih poveljnikov tekom civilne vojne. Tisoče knjig, ki so vredne vsaka na tisoče dolarjev, ker so največjega zgodovinskega pomena, je bilo ukradenih tekom vojne iz javnih knjižnic in zgubile so se pri tem zgodovinske vrednote, katerih se nikakor ne more nadomestiti. V predmestju Madrida so našli številna pisma, napisana po komunistih, ki so zapovedali svojim pristašem, da uničijo kolikor morejo španskih zgodovinskih vrednosti. Iz tega se sklepa, da so komunisti nalašč uničevali špansko kulturno bogastvo. Najbolj je bila oplenjena fakulteta filozofskega oddelka madridske univerze. V knjižnici se je nahajalo svoječasno nad 100,-900 knjig. Ko je general Franco dospel v Madrid, so tam dobili komaj kakih 2,000 knjig. Vladni preiskovalci so dobili mnogo dragocenih knjig v raznih strelnih jarkih, kjer so se tekom civilne vojne nahajali lojalisti, ki so rabili te knjige kot v nekako obrambo. Zginilo je devet izvodov sv. pisma, ki je bilo datirano iz sedmega stoletja in je bilo ročno pisano. Enako manjkajo tudi vsi izvodi iz osmega stoletja. Nihče ne ve danes, kje se nahajajo te dragocene knjige. Vodilelji ameriške industrije v resnih pogovorih s predsednikom radi dolge depresije Nemški židovski begunci bodo samomorilci? Havana, Kuba, 3 .junija. Kapitan Schroeder od nemškega parnika Saint Luis je sporočil policiji, da namerava 917 potnikov na njegovem krovu izvršiti samomor. Potniki so sami židovski . begunci, ki so pobegnili iz Nemčije in se hoteli naseliti na Kubi, toda so jih kubanske oblasti zavrnile, nakar je nastala nekaka pogodba med begunci, da gredo skupno v smrt. Kapitan je izjavil, da ne more več vzdrževati discipline na krovu parnika. Poslali so mu 25 policistov na pomoč. -o- Nobenega sporazuma z avtnimi kompanijami Detroit, 3. junija. Vsa pogajanja, ki so se dosedaj vršila med zastopniki delavcev pri Briggs Mfg. Co. in med zastopniki kom-panije, so se razbila. Niti enega samega pota se ni moglo najti, da bi se štrajk poravnal. Briggs Co. je naznanila, da se ne bo več pogajala z zastopniki unije, dokler narodni vladni delavski odbor ne odloči, katera unija avtnih delavcev je pravzaprav merodajna. -_o- Dobiček opere Družba, ki skrbi, da dobi Cleveland vsako leto sijajne operne predstave, naznanja, da' je naredila letos $1,370.00 čistega dobička, kar gre v rezervni fond za mogoče zgube v bodočnosti. Operne predstave, podane po Metropolitan Opera družbi, se bodo ponovile prihodnje leto 8. aprila. Za delavce Načelnik vladnega delavskega odbora Madden je priporočil kongresu, naj sprejme postavo glasom katere bo nepostavno igrati vlogo štrajkolomilca tekom delavskega štrajka, da kompanije ne bodo smele imeti orožje in streljivo v svojih skladiščih in da kompanije ne bodo smele naje-1 mati privatnih detektivov. Washington, 3. junija. V privatnem študiju predsednika Roosevelta se je včeraj posvetovalo osem vodilnih mož ameriške industrije glede depresije, katere nikakor ne more biti konec v Ameriki. Konferenca s predsednikom je bila tako tajna, da niti enemu časnikarskemu poročevalcu ni bilo dovoljeno priti k posvetovanju- Pričakuje se, da bo predsednik pozneje povedal časnikarjem, kaj se je govorilo. Ker je sejo sklical trgovinski tajnik Hopkins, ki uživa največje zaupanje predsednika Roosevelta, se misli, da se je govorilo o novih metodah, katere namerava uvesti predsednik, da se delavski položaj v deželi izboljša. Omenjenih osem mož je bilo povabljenih v Belo hišo, kjer so ostali tudi pri večerji, katere se pa predsednik ni udeležil, ker se ga je zadnje dneve prijela mrzli- ca. Pozneje pa se je predsednik pridružil trgovinskim voditeljem. Navzoči pri posvetovanju so bili: Charles R. Hook, predsednik American Rolling Mills Co., John D. Biggers, predsednik Libby-Owen Glass Co., katero tvrdko lastuje poznani magnat Henry Ford. W. A. Harriman, idnik Union Pacific železnice, A. D. Whiteside, predsednik Dun in Bradstreet korporacije, E. R. Stetinuis, načelnik odbora jeklarske korporacije, J. F. Fogarty predsednik North American Co., Carle Conway, predsednik Continental Can Co., in Ganno Dun, predsednik The White Engineering Co. Pričakuje se, da namerava predsednik Roosevelt poskusiti z novimi metodami, na nasvet omenjenih industrijskih voditeljev, da se v deželi vpeljejo zopet normalne delavske razmere. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po ilevilnih naših naselbinah Miss Ana Vertovšek iz Alham-bre, 111., je bila v St. Louisu gra-duirala za bolničarko v Jewish Hospital School of Nursing. Sedaj je dobila nagrado v svoti $500.00 za naknadno študiranje. Miss Vertovšek je imela med vsemi graduanti najboljše rede in je prejela prvo nagrado. Pittsburgh, Pa. — Rojakinja Mary Berdek je pred nekaj dnevi padla tako nesrečno po stopnicah v klet, da si je prebila lobanjo. Toda zdravnik pravi, da ne bo nevarnih posledic. — Edward Delač iz Lebanon, Pa., star 20 let, je dobil od svojih staršev nov avtomobil za rojstni dan. Takoj je šel na vožnjo in med vožnjo je treščil v drugi avto in smrtno ranjen je drugi dan umrl v bolnišnici. Anton in Cecilija Demšar, West Allis, Wis., sta pred kratkim slavila 30-letnico svoje poroke. Ko je naš mladi rojak George Kezele v Calumetu pred kratkim šel na ribji lov v Misery Bay, je zašel nekoliko predaleč v gozd, izgubil orientacijo in ni vedel ne kam ne kod. Drugi dan so ga iskali konservacijski čuvaji po gozdu, toda proti večeru je že sam prišel domov. V Calumetu sta te dni dobro poznana Mr. in Mrs. Mihael Klobučar slavila 55-letnico svojega zakonskega življenja v krogu svoje družine in ožjih prijateljev. Mr. Klobučar je eden izmed poznanih ondotnih pionirjev in je pred leti vodil gostilno. V farmarski naselbini Dillon, Mont., je umrl rojak John Šuštar, star 62 let in rojen v Starem trgu pri Poljanah v Beli krajini. V Ameriki je živel okoli 40 let in zapušča tu sina in tri hčere. Mr. Jos. Konte, Lorain, Ohio, ki lastuje tam čevljarsko trgovino, je dobil iz domovine vest, da mu je 5. maja v Ljubljani umrl brat Ivan Konte, poštni nadzornik v pokoju, star 59 let, Ranjki je bil rojen v Metliki, kjer mu je pred štirimi meseci umrla 90 let stara mati, in kjer zapušča mlajšega brata Lojzeta. Najstarejša slovenska farmar-ska naselbina v Ameriki pri sv. Štefanu v Brockway, Minn., se pripravlja za slovesen dan, ko bo 8. junija daroval novo mašo tekom treh let že šesti domačin ali faran, in tretji sin ene in iste družine, Rev. John Smrke. * Cene delnicam in bondom so se na londonski borzi dvignile, znamenje, da ne bo vojne. RMERlSKRm D©M©VINA I . AMERICAN HOME 130 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 5, 1939 LETO XLIL— VOL. XLII. WPA dela ^°dstvo WPA del v Clevelan-f^2nanja, da bo nadaljnih 10,-^ delavcev zgubilo delo pri ^ projektih. Nova kvota , ^ delavcev v prihodnjem ,'Vj bo 45,000, in dotični, ki ostali pri delih, so lahko si-r, ^ svojega dela. Iz Washing-dospelo poročilo, da admi-, facija za prihodnje fiskalno bo zahtevala enako viso-J'yote za WPA dela kot doseli ln to je vzrok, da bo moralo tisoč WPA delavcev za-J'ti vladna dela. še januarja je bilo pri WPA projek-jj^.OOO delavcev, asi. julijem 1,6 bo ostalo več kot 45,000. Mrs. Wright tf- Olive Joy Wright, jako ji^'nentna članica demokrat-franke v Clevelandu, ki se iL skupine Gongwerjevih deft tatov, je bila preteklo sobo-ll^Utraj aretirana. Obtožnica |ljV5' da je bila Mrs. Wright "iz-Pijana," kar pa Mrs. IjJfrt zanika. 'Izjavila je, da je I a samo eno časico žganja. 11 AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER S117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo _*____________________Published dally except Bundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto »7.00 Z» Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 0 month« Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $7.00 per year. 4 Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office a' Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. $t?>83 No. 130, Moil., June 5, 1939 Pod tujim gospodarjem Kongresman Martin Dies je bil imenovan od kongresa Zed. držav, da potom posebnega odseka preiskuje proti-ame-riške aktivnosti raznih tujezemskih organizacij v Ameriki. O rezultatu te preiskave je kongresman Dies podal kongresu uradno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče odstavke: "Definitivno se je dognalo, da so vsa gibanja nemških nacijev ali fašistov v Zedinjenih državah popolnoma enaka z gibanji nacijev v katerikoli drugi deželi sveta. Nacijska aktivnost v Ameriki se da zasledovati vse do zastopstev nemške vlade v Nemčiji, in brez vsakega dvoma je, da če Amerika v kratkem ne zatre tega gibanja, da se zna nacijzem v Ameriki tako utrditi, da bo tvoril resno nevarnost in povzročal nemire v deželi. "German American Bund, kot se imenuje zveza nacijev v Ameriki, lahko izmed svojega članstva vsak čas "postavi na fronto" najmanj 5,000 popolnoma vojaško izvežbanih mož. Voditelji German American Bunda dobivajo svoja navodila direktno iz Berlina. Vsak njih korak je določen že naprej. Nemški naciji v Ameriki ne dobivajo samo direktive iz Nemčije, pač pa v mnogih slučajih tudi obilno moralno in denarno podporo. "Dokazalo se je, da so nemški konzuli v Ameriki nekaki voditelji vsega gibanja. Nemška vlada ima posebno minister-stvo, kateremu načeljuje minister za propagando, in iz njegovega urada prihajajo navodila, kako se morajo Nemci v tu-jezemstvu obnašati. Nemci v Ameriki imajo organizirana svoja lastna taborišča in strelišča, kjer poveljujejo nekdanji nemški častniki. In kar se tiče nemških fašistov, se isto lahko reče tudi o laških fašistih. Ni še dolgo tega, ko je v vojaški disciplini korakala 10,000 laških fašistov v New Yorku in je Amerika mirno zrla na v?e to. Prav isto se končno lahko trdi tudi o komunistih v Ame riki. Komunisti ne spoštujejo niti ameriških postav, ustave, zastave ali vlade. Njih gospodar je komunistična stranka v Moskvi in Stalin je njih vrhovni poveljnik. Kot svobodni v Ameriki širijo svojo tujezemsko ideologijo, ki je popolna nasprotna ameriškim postavam, šegam in običajem komunisti v Ameriki se borijo za revolucionarno gibanje proletarskega internacicnalizma. To gibanje je pod absolutno kontrolo tretje internacionale, ki ima svoj delež v Moskvi. "Ameriški komunisti zro na Rusijo kot domovino revo-lucfijskih delavcev in nikakor ne morejo trditi, da so lojalni napram Ameriki. Izjav stoterih prič pred kongresnim preiskovalnim odborom je dognati, da se ameriški komunisti trudijo, da zapeljejo Ameriko v tujezemsko vojno s tem, da propagirajo doktrino kolektivne varnosti in da skušajo s tem končno uničiti ameriško obliko vlade kot jo zahteva ameriška, ustava. "Komunisti delujejo, da uvedejo v Ameriki diktatorstvo proletariata, kar je fundamentalna točka vseh komunističnih vnukov in ki je v največjem nasprotju z določili ameriške ustave. Komunizem ima za podlago brutalno nasilje, dasi zaenkrat na zunaj pridigajo, da so v borbi za "demokracijo." Nadalje komunizem skuša uvesti absolutno zaplembo vsega privatnega premoženja, to je, osebni imetek, zemljo, posestva in enako. "Skriva se pa neprestano za civilnimi svobodščinami, toda pri tem deluje tako, da morajo te civilne svobodščine v Ameriki propasti, ako jih komunisti dobijo v roke. Komunisti se nikdar ne zmenijo kaj želi in kaj zahteva večina. Oni se zanašajo na dobro disciplinirano manjšino, s pomočjo katere bodo narodi držali na tleh, kot se to danes v sramoto dvajsetega, stoletja opaža v komunistični Rusiji. Komunizem se je zagrizel v obe obstoječi politični stranki. Tekom prihodnjih dveh let ima namen zgraditi močno farmarsko-delavsko stranko, s pomočjo katere bo skušal gospodariti, kakor bodo tujezemski diktatorji v Rusiji zahtevali. "Komunizem sloni na razrednem sovraštvu in neprestano hujska en razred človeštva napram drugemu. Komunizem uničuje delavske unije, kar je bilo neštetokrat dokazano, nalašč provocira nasilje, da s tem vežba revolucionarne skupine in jih tako pripravlja za civilno vojno. "Komunizem je poslal stotine Amerikancev v Španijo, kjer so prelivali kri za rdeče diktatorje. Čimprej bo kongres vse to sprevidel in odredil potrebne korake, toliko prej bo vse urejeno za varnost in boljšo bodočnost ameriškega naroda." 7ako se vbistvu glasi uradno poročilo kongresnega odbora. M. Tekavec, član SNPJ št. 53 Vejanje Barbičevih plev Euclid, O.—-Za uvod. Da prekinem molk, ki sem pred dvemi leti v tem listu zapisal, .da je Barbičev značaj prenizek, njegove bedastoče prevelike, da bi zaslužil večjo pozornost, nisem istega mnenja spremenil. Ne razpihavam teh plev, ki jih j a natnlatil zadnjič, kot sem opozorjen v tem listu z dnem 23. maja od Mr. Jakob Gustinči-ča, radi njega. Pač pa da bodo čitatelji lista imeli nekaj zabave, deloma pa tudi, da narod spozna resnico. On odgovarja na moj dopis, ki je iz- šel pred nekaj dnevi v tem listu .. . ali je res samo 200 katoličanov članov SNPJ? Med tem časom se jih je že nekaj oglasilo, ki se strinjajo z menoj. Barbič pa tole pravi v Pro-sveti: "Na odprto pismo Matt Tekavca: Barbič: Cleveland, Ohio, dne 15. aprila 1937 je plakal naš član društva V boj št. 53 v A. S., da se mu krati pravica v svobodnem izražanju pri S. N. P. J. In Jerič je tako skočil Mattu Tekavcu na pomoč s tem, da je dal dopis kot uredniški ' članek, kakor zadnjič rev. Trunku iz coloradskih hribov. Odgovor: Dotični moj dopis, ki tu o njem pišeš, meni ni izvabil nobenih solz. Pač pa v tvojem taboru povzročil strašno nervoznost. In vzrok je bil ker vsi hvalospevi svobode mišljenja so bili na tleh. Fraza svoboda jzražanja je obledela in nima nobene veljave z njo paradirati več. Ti sam z "pro-svitljenim" tajnikom sta naredila do mene "mračnjaka" osebni obisk. Pripomnim, da svetlobe nista nobene pustila v hiši, kjer sem stanoval, tudi pozneje smo morali rabiti električno razsvetljavo za temne noči. Da je pa Jerič dal meni prostor v'uvodniku, ti najbrže pov roča zavist, kajti za tvoje otrobe Prosvetni uredniki ne dajo tebi te odlike. No pa saj si sam priznal (in še celo v tem dopisu hote ali nehote priznavaš to), da je bil nekaj izrednega. Rekel si: da jaz nisem zmožen napisati kaj takega. Barbič: Jaz sem toliko srečnejši od Matta Tekavca, da imam še tisti njegov dopis in Amerikanskega Slovenca, ki sem ga dobil od dekleta, katerega Matt ni mogel z vero in molitvijo prepričati, da je res tako fajn fant, kakor ga nam hočejo prikazati ..v Ameriški Domovini father Jager, father Slaje in father Oman. Torej moram biti jaz bolj priljubljen tudi pri vernih Slovenkah ker mi zaupajo katoliški list in se prav nič ne boje, da bi jih pohujšal kakor se Matt Te kavec. In še več! Skupaj sva se dostikrat vozila z Mary; da-si je ona pohajala v cerkev, vendar se pa ni nikoli kazala, da je fanatična in je bila vedno prijazna v pogovoru. Toliko o tem. Odgovor: No, vidiš, kako izvrsten je bil tisti moj spis, da priznavaš, da se smatraš srečnega, da imaš v rokah en izvod detičnega Amerikanskega Slovenca. Jaz če bi si ga ne o-hranil, bi se prav nič ne smatral nesrečnega. A tebi pa svetujem, da boš dolgo časa to srečo, užival, zavaruj ga v okvirju. Saj ostane dragocen dokument, koliko svobodnega izražanja je pri ljudeh, ki se slini jo od svobodne misli. "Pa še celo od Mary, ki jo nisem mogel ne z vero in ne z molitvijo prepričati, da sem tako fajn fant, kakor me omenjeni fathri priporočajo v Ameriški Domovini." Moj dragi Barbič! Ali si imel zopet z luno kakšne bolj tesne stike, da te je ponovno popalo, saj v normalnem stanju bi ne mogel menda spraviti takih traparij na papir kot se tu zrcalijo v Prosveti. Slovesno izjavljam, da kakor nihče še ni nikdar v Ameriški Domovini imel prilike citati ime, ne jaz ne ti, ne nikdo od čita-teljev tega lista, da bi kdo od Rev. Jagra, Rev. Slajeta ali Rev. Omana kakega reklamnega priporočila za mojo malenkost. To je samo v tvojo laž-njivi naravi namišljeno.' In še! Enako slovesno izjavljam, da dotična "Mary", 'ki je njemu naklonjena," je meni toliko znana kakor Bar-biču Himalaja v Indiji. Pred dvemi leti mi je bil našel "teto," ki je v Ameriki nikoli imel nisem. Sedaj mi je poiskal "Mary." Jutri me zna osrečiti 3 kakim "stricem." Tako se bo po Barbičevem posredovanju množilo moje sorodstvo brez vsake moje vednosti. Res, škoda, če je res, kar Gustinčič piše, da so te pri nekem društvu radi sumljivega obnašanja hoteli na društvene stroške preiskati, če si pri zdravi pameti, da istega niso storili. . Z dotično 'Mary" se pa le še skupaj lepo vozita. Samo pazi, da ji ne vzbudiš ljubosumnost, kajti sodeč po tvoji hvali, se 'punce" že med seboj tepejo, katera bo tako "srečna," da se bo z Barbičem peljala. Barbič: Naš Matija (čigav, praviš? Kaj ste v vaši družini imeli kakšnega Matijo? Jaz to 5ast odklanjam, da bi bil z Barbiči v sorodstvu. In moje krstno ime tudi ni Matija) ima sedaj dne 8. maja dopis A. D., tri in pol kolone dolg in isto ponavljanje. Povod pa mu je dal naš (že zopet "vaš") Frank Krže, ki je bil avtor načelne izjave SNPJ, sedaj se je pa spremenil, ker v New Yorku je drugačno podnebje, kot je bilo v La Salle, kjer je uveljavil ali "skibical" konstitucijo 3NPJ in to na tak način, da bi nasprotniki in ljudje, ki posedujejo verski fanatizem, lažje rogovilili proti tisti jednoti, katero je Kerže pomagal graditi, pozneje je pa krenil v drugo smer. Odgovor: Da, moj dopis je bil, tako obširen kot si sedaj vendar enkrat po resnici povedal. In pra/viš, da sem zopet ponavljal, čemu se pa temu ponavljanju konec ne napravi? Daj enkrat tako temeljito ovreči, da bo v skladu z logiko: jamčiti svobodo verskega prepričanja — pa istočasno storiti vse, da isto vero uničite. Pa bo konec prerekanja. Takole za "sample" vzemi kako jaz Vejam tvoje pleve. Odstavku za odstavkom daj svoj komentar. 2e bi ti na tak način ovrgel !!a; pač pa organizacija, ki naslonila na nobeno kont'e^0 \ vse (taka je ustava U. S. A-), ščiti in varuje, da svobodno P' svojem prepričanju služi svoJe mu Bogu. Nikjer ni dovoljenj da bi se komu storilo nasilJe> bi bil oviran v svoji vesti kar bi načelno prišlo v koni" j med versko svobodo in ust® U. S. A. Za tako svobodo!^ nost kot je v tej deželi, b0 , j i ber državljan katoličan svoje življenje. Uj Svobodomiselni pravijo« ■ so pa tudi, ti najbolj marksisti (rdeči element v® j fakcij). Kakšno svobodomi^ j nje poznajo, pa dovolj ^ j govore Rusija, Mehika in j nija. Značilno je, da protl ^ j mu nasilju, ki se je izvaja'0 se še izvaja napram krlS ^ j nom, ni protestiral nikdai ^ . kdo ali kritiziral divjaŠtV°> j se je pod plaščem svobodP selstva izvršilo nad kri^J ^ j Bodo menda pa tudi ljudje, j svobodomiselnost istovetiJ0 j brezboštvom. Le izraz, da v krijejo namene, spremene,■ j j rej volkovi v ovčjih oblacl (Dalje prihodnjič) Koncert clevelandsk® Slavčkov v Pittsburgh ~— Jen" Pittsburgh, Pa.—Z d r u z* j mladinska pevska društva ^ j čki" bodo nastopili na v jju j koncertu v nedeljo H- •lflnlo-19E9 v Soldiers & Sailors M® j rial Hall, Schenly Park, J burgh, Pa. pričetek ob šti1'1 poldne. -jjj" j V pevskem društvu "S'3^- j poje 300 otrok od 7 do l6.1 tar-i rosti, in so otroci slovenski'1 šev iz Clevelanda in okolic®' b0, j Program koncerta bo ze ^ j gat, sestoji iz 24 točk, rimi bodo peli razen sloVel1 , pesmi, angleške, češke, 1 g poljske, hrvaške in ^p-programom bo upralvljal j> L. Šeme, učitelj "Slavčkov- Koncert je pripravljen ^ts-j lepši in največji dvorani v ^ burghu, prirediteljski °cl ^i-1 stopil v zvezo z vsemi slo^V^oj mi organizacijami za 111 podporo, tako da bo koncert1 , šen' dobi'j Vsa slovenska društva 9° ju j la vstopnice za razpr0t . j^fl-j vsak, kateri želi se udeleŽ^1 .^jj certa, lahko dobi iste pri p&l svojega društva ali pa da ^ flA tajnico prirediteljskega °c ^M Miss Sylvia Fabec, 906 St. Pittsburgh, Pa. j^'j Ker bo to ena od naših jih prireditev v zapadni1^1^ vaniji, apeliramo na vse "y^olH jake, da se iste udeležijo- ^ nina bo 50 centov, rezei'v-sedeži $1.00. Za publicijski odbor: jef| Matt pf ---^ ie—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. OKTOBER 7.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 8.—Skupni mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma. 8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave. 21.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 21.—Društvo Valentin Vod-nik*št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park. 26.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND. 27.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avdito- Lou Nova, rokoborec iz Kalifornije, ki upa, da se bo neko sprijel v Joe Lovisom, svetovni mprvakom. riju S. N. Doma. 28. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND. 29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 4.—White Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND. 5.—Koncert mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 12.—Samostojna Zarja, opera in ples, v avditoriju SND. 12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima končert v S. N. Domu na 80. cesti. 19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St, Clair Ave. 22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. DECEMBER 3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17. — Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma. 31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. -o- Kraška jama Vilenica Med našimi mlajšimi je ime V/ileniča ' tpldSnO' neznano, dasi pripada znameniti podzemeljski jami pri Lokvi na sežanskem Krasu in ima kot pristen domač izraz svoj posebni kulturni pomen in je celo častno uvrščena v italijansko književnost v času Napoleonovih prekucij. Spominja nas predvsem na starodavno dobo, ko je naš narod še veroval v svoje vile, tista blagohotna bitja, ki so priskočila na pomoč junaku v bojnih težavah iz svojih nepristopnih bivališč. V goratih, krajih se je sicer ohranilo narodno sporočilo, da so vile bivale v gozdnatih vrhovih, kamor ni mogla prodreti človeška noga. Toda že stari Grki so postavljali svoja mitološka bitja v tamkajšnje kraško podzemlje. Tako postaja verjetno in razumljivo, da je ime lo-kavske Vilenice še ostanek prvotne naše kulture iz dobe, ko se je bogato slovensko bajeslovje prilagodilo najbolj izrazitim posebnostim kraške prirode in tu Je temno podzemlje postalo bivališče takim nadnaravnim silam in bitjem, kakor so bile tradicionalne vile. Ob tej priliki je zanimivo opazovati odmev takih značilnih pojavov našega Krasa pri italijan- skih sosedih, kjer ne poznajo kraških znamenitosti. Dante je znani mojster v opisovanju podzemlja in njegovi učeni tolmači soglašajo, da- si je gotovo nekdaj prej ogledal kako podzemeljsko jamo in ugibljejo, katera izmed večjih kraških votlin mu je mogla nuditi dovolj primernih vtisov in snovi za njegov umotvor, za "Božansko komedijo." Znano je, da se nahaja pri Tolminu neka Dantejeva jama, toda naš zgodovinar Simon Rutar pravi nekje, kako ni verjetno, da bi bil oglejski patrijarh v tistih burnih časih sprejel v goste na svojem ozemlju vnetega pristaša protivne politične stranke, kakršen je bil ravno Dante. Važnejši je za nas drugi italijanski pesnik, opat Giuseppe Compagnoni, ki je zaslovel posebno kot politik in državnik za časa Napoleona. ' On je namreč na prvem kongresu tako imenovane cispadanske republike v januarju 1. 1797. v Reggio Emilia predložil, naj se zeleno-belo-rdeče barve priznavajo za državno tri-koloro porajajoče se nove Italije. S tem, da je njegov predlog obveljal, mu je ostalo ohranjeno častno ime že s početkom italijanskega preporoda. Pred tem dogodkom se je Compagnoni ba-vil v Benetkah s pisateljevanjem in ko je 1. 1793. prišel v Trst, je napravil ta podjetni mož še izlet na Kras, kjer si je pobliže ogledal tudi lokavsko Vilenico. Ta čudesna kraška jama je bila tedaj pod tem imenom že zdavna daleč naokoli znana in kot pri-rodna znamenitost je privlačevala zlasti tujce, ki so prihajali v Trst. Slovela je po svoji lepoti in razmeroma lahki pristopnosti vse dotlej, dokler ji prej nepoznani in nepristopni postojnski in škocijanski jami nista odvzeli sčasoma vso turistično veljavo. Ta svoj izlet na Kras je Compagnoni obširno in pesniško obdelal in delce poklonil v posebnem ponatisu pod naslovom "La grotta.di Vileniza" prijateljici Aspaziji, beneški lepotici Ceciliji ženo, Tron. Spev ima svojo književno vrednost za isto idilično dobo in je doživel še pozneje nekaj ponatisev, v zadnjem času pa ga je izdalo tudi turistično društvo "Enit" s sliko in življenjepisom Compagnonija. V njem opisuje pesnik podrobno svoja opažanja in vtise s pota, ko se je na škripajočem vozičku oziral na lepo razvijajoče se tržaško mesto in luko, kjer je takrat nova podjetnost oživljala "zapuščeno obalo" in je živahna trgovina z zaledjem ustvarjala slikovito vrvenje prometa in splošno blagostanje, ki je segalo tudi na oko-ico. Ob pobočju so se vrstila gospodarska posestva in čedne hi-iice z vrtovi dočim so potem kraške goličave pri slabem vremenu na že utrujenega potnika napravile bolj neprijeten vtis. Ko je končno dospel v lokavsko vas, mu jetamošnji Tabor nudil med revnimi potleušicami in pritlikavim drevjem več pretiranih vzporedb. V Vilenico je spremljal pesnika spreten domač vodnik z bakljo po potežavnem skalovju navzdol do temnih prepadov. Vse njegovo navdušenje za veličastni sjaj ča krajev, ker so si jih moderni kul-turonosci prilastili, kakor so na primer Lobodnico pri Trebčah. Dimnico pri Slivjah, Kotliae pri Bazovici — da ostanemo v bližini, kjer ima prav vsaka kraška vas svojo podzemeljsko znamenitost — a vse to je monopo-lizirano v rokah "strokovnjakov," ki znajo sicer spisati lepe in učene knjige o vsem tem, a nimajo niti toliko obzirnosti in poštenja, da bi spoštovali vsaj pristna starodavna in pomembna domača imena proslavljenih prirodnih krasot naše zemlje. Tem častne j še se vzdiguje nad temi zaslepljenimi pritlikavci bivši predsednik Touring kluba pok. L. V. Bertarelli, ki je moral zastaviti ves svoj ugled pri odločujočih činiteljih, da je vsaj za postojnsko jamo rešil nekaj domačih napisov — seveda le začasno. S prerano smrtjo tega plemenitega italijanskega rodoljuba je zginilo tudi tam zadnje priznavanje naše avtohtone pravice in kulture, a njegova viso-koetična izvajanja so se gotovo istotako zgubila v nedosežnih arhivih, ako jih še ni uničil srd in strah, da ne bi ti spisi še kdaj služili za proučevanje resničnega značaja naše dobe in našo zemlje. Niso časi za to, da bi se uda-jali spominom, ki nam jih vzbuja kraška Vilenica, počaščena že v prvi svobodi italijanske zarje. Svetopisemski prerok se je tolažil nekoč s tem, da če jezik vti-hne, bo kamenje govorilo j.p. DNEVNE VEST! Hitler ne bo napadel Jugoslavije Berlin, 2. junija. Tekom zadnjega obiska jugoslovanskega regenta princa Pavla je med drugim diktator Hitler tudi izjavil, da ne bo nikdar napadel Jugoslavije in da bo vselej spoštoval jugoslovanske meje in skušal ostati najboljši prijatelj Jugoslovanov. Hitler je izkazal izvanred-ne časti jugoslovanskemu regentu, kateremu v počast se je vršila parada nemške armade. -_o-- 3,000 pomorščakov v 7 pristaniščih zaštrajkalo New York, 3. junija. Včeraj je odšlo nad 3,000 pristaniških delavcev v sedmih raznih pristaniščih na štrajk, ker se niso mogli pobotati s kompanijami, za katere so delali. Unija pomorščakov je zahtevala popolno priznanje unije in zvišanje plač za svoje člane, česar pa kompanije niso hotele dovoliti. Kompanije trdijo, da že sedaj komaj izhajajo, in da jim je absolutno nemogoče dovoliti višje plače. --o—- Donahey odklonil Senator Vic Donahey iz države Ohio je odklonil povabilo, da je navzoč pri sprejemu, ki se priredi v počart angleškemu kralju, ko pride slednji v Washington. MALI OGLASI Lokomotive, ki jih je poslal Amerika v pokoj, je kupila Japonska za staro železo, potiska je najboljša odjemalka starega železa v Zed. državah. robnih kapnikov in prikazni se je polagoma spremenilo v strah in trepetanje. ... Z gostobesednimi pretiravanji, kakor so običajna v tisti dobi skuša Compagnoni vzbuditi pri svoji miljen-ki zanimanje in občudovanje predvsem za svojo dozdevno junaško podjetnost. . . . Nam zadostuje, da spoznamo koliko važnost se je dajalo nekdaj lokavski Vilenici in kako je njeno pristno »slovansko ime ostalo čisto in uvaženo tudi v tujem svetu. To je umestno danes naglasiti, ker je ta sloveča kraška jama prešla s časom, ki se ponašajo s svojo uzorno civilizacijo, a so s tem dosegli, da je jama zgubila svoj sloves ostala brez svojega lepega starodavnega imena in da so celo domačini že nanj a pozabili. Ista usoda je zadela tudi ostale prirodne znamenitosti naših For Sale 1936 Chevrolet, Master de Lux Coupe. Knee action, heater and other extras. A-l condition throughout. Price $315. Frank Karr, 1139 E. 63rd St. V najem se oddajo lepi in veliki trgovski prostori v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kdor izmed Slovencev želi imeti te prostore naj se zglasi v uradu tajnika SND. 1.30 Naprodaj so izvrstni gostilniški prostori, ki imajo licenco za vso pijačo. Lepa prilika za podjetnega človeka. Tudi restavrant je vključen. Dobi se po zmerni ceni. Vprašajte na 23931 Lakeland Ave., blizu St. Clair Ave. Tel. KE-5104-R. K (130) Delo dobi ženska ali dekle za hišna opravila. Zglasi naj se na 856 E. 73rd St. (130) 'a." alezovala sta naju. Zale- P Pa se le sovražnika. Torej 1 >aša sovražnika!" p fel Grozila sta nam, dejal 1 1 ne bo več miru med nami b 'mi. In po pravilih, ki ve- k na divjem zpadu, smo s 'li vedeti, ali sta res odšla n 'e. Lahko bi se bila tudi ti 1 in nas iz zasede vse po- k 'la. Naše življenje je bi- p >rej v nevarnosti, braniti s Sa morali in braniti ga tu- 1: lemo. In le zato sva jezdi- 1j I vama, ne pa iz sovražnih d itlOv." akaj pa nisi jezdili sam? s J si vzel tegale Old Shat- Is l(ida s seboj?" s a bi ga poučeval o branju J lv- Novinec je še v takih '- potrebovati bi še uteg- t 0 znanje." 6 so bili vajini nameni ta- d poljubni in če sta le iz r ^nosti jezdila za nama, F j Pa sta torej poklicala n na pomoč, ko sta jih n ila?" v led je pokazala, da si se od Winnetoua in hitel na- t In ko j sva vedela zakaj, s '•o se ti je, brž si hotel t ^ svoje bovejnike, da bi upadel, preden bi se uma-• Vedeli smo torej, da nas v ^alu napadel, vedeli pa r }udi, da nam ne boš pri- ^ za življenje nam je ^ II zato smo si poklicali na Kiowe, ki smo jih slu- s 0 srečali, ko so iskali vas. l lit;i se sme vsak človek, če s .aPaden!" V a je bilo res potrebno, da s klicali Kiowe na pomoč?" c K" e 1 niste mogli drugače po-^i?" 1 'e." c Pet lažeš! Čisto lahko bi j "i izognili našemu napadu \ !. rešili življenje, da ste 2 kar sem vam pred svo- °dhodom iz vašega tabora ■ ivedal! Zapustili bi bili na- j *einlje, pa bi se vam ne bi-zgodilo! Zakaj pa tako ■storili?" še z merjenjem nismo , Gotovi. Prej pa nismo sme- i '$ti, ker bi sicer plače ne ' Hi." ] °rej ste hoteli na vsak na-Vršiti rop, ki smo vam ga Pedali! In da bi ga izvr- : :8te poklicali Kiowe na po-. Kdor . pa ščuva naše t^nike na nas, je tudi naš .Hžnik. In ker je naš so-lik mora umreti! In tudi te8a zločina vas bomo ka-,u'i s smrtjo na kolu. ^ niste nas samo Kiowam ,'> da so nas pričakali v ;A napadli in premagali, ; Omagali ste jim pri tem! ^iznaš, da je to res?" smo tistikrat storili, I storili le, da zabranimo Janje krvi." p se ti naj smejem —? jMiti nisi prišel naproti, ko v"® bližali taboru?" S" 7 ,halezoval si nas in prisluhi!" V Va s° noč si bil v naši bližini priznaš?" „ua." ^ nisi bil ti tisti, ki je po-k Prostor za zasedo pri je-k ' Ali nisi ti napravil na 2a zasedo? Ali nisi ti ^ Kiowe v gozd nad jeze-k^as zvabil v zasedo in pojit Kiowe, da so nas napa- V^5 je, pa moram ti —." u0lči! Odgovarjaj kratko! \ laram poslušati tvojih dol-y^Vorov! Torej kdo si je L ^ načrt za zasedo pri I;.11 in ga tudi izvedel ter slabil v past?" V" 193.1 JUNE 193» S®®®®®® □□□□fflffi^J ®iJ[6jL7JL8j[9jfL0j 18jHlL2Dil3|!24 [25];26!|27i[28j 29|[30O Zaslišala sta Vojtrigov glas: —Priznaj, prokleta žena, sicer te takoj ubijem. Nato je odgovoril nek hre-ščeč ženski glas, toda Baknjin ni mogel razločiti besed. Palen in Bakunjin sta šla naprej in videla, da je bil Voj-trigo obkoljen od razjarjenih Kirgizov. Šauri jih je namreč podpihovala in jih nagovarjala, naj ubijejo svojega poglavarja. Vojtrigo je stal naslonjen na neko drevo in držal v eni roki revolver, a v drugi meč. —Ne dotaknite se me! — reče Vojtrigo. — Kdor se m približa, bo mrtev. —To ženo dolžim umora in za to mi mora odgovarjati! Vojtrigo se je hotel preriniti skozi vrste Kirgizov na mesto, kjer je stala Šauri. Gotovo mu to ne bi uspelo ako mu ne bi priskočila na pomoč Bakunjin in Palen. Vojtrigo zgrabi ženo in za-kriči: —Priznaj sedaj vse, toda gorje ti, če boš lagala! — Povedal vama bom na kratko, za kaj gre, — se obrne Vojtrigo k svojima prijateljema. —Pred kratkim je živela pri nas žena, ki je pobegnila iz Sibirije. Toda Šauri je podžigala med Kirgizi sovraštvo do te žene in tako ni preostajalo drugega, kot da sem dovolil, da odide Sonja od tukaj. —Sonja? — vzklikne Palen. —Da, Sonja ji je bilo ime, — odvrne Vojtrigo. —Dal sem ji za spremstvo štiri Kirgize, ki so prisegli, da bodo pazili na njo, kot na pun-čico svojega očesa. —Toda Šauri jih je nagovorila, da ubijejo nesrečno ženo. —Vse to mi je priznal moi bojevnik, ki ga je začela peči vest. -y-Ali so res ubili Ruskinjo? vpraša Bakunjin. —Tega ne vem, ker so jo izročili tej starki. —Šauri noče ničesar priznati, toda jaz jo bom prisilil. On ji prisloni revolver na čelo. Šauri zadrhti. Ko začuti hladno železo na svojem čelu, se vrže Vojtrigu pred noge ter reče. —Vse ti bom povedala, sa- mo ne me ubiti! —Govori! Kaj ste storili z ijo? —Odpeljali smo jo na semenj sužnjev. —Kam? — vzklikne Vojtrigo. je in začne počasi vleči starko navzgor. —Te muke trajajo predolgo, — reč6 Bakunjin. — Vojtrigo, ti si slab krvnik. Po teh besedah potegne revolver in — strel poči. Krogla je prestrelila starki srce. —Povej mi, Vojtrigo, — reče Palen — kako je prišla Sonja iz Sibirije. —Vse bom povedal, samo tukaj ni pripraven kraj. Ko so prišli v šotor, nadaljuje Vojtrigo: —Povedal vama bom resnico, privedel sem jo na svojem konju v naše taborišče. On razloži vso stvar in tako je Palen spoznal, da je ta Sonja njegova sestra. —To je hujše, kot da d mrtva, — vzklikne Pale" stno — prodana je kot s bogatemu Perzijcu, a to J1 strašnejša usoda, ki dene ženo. (Dalje prihodnjič) —V Teheran. —Ali si jo prodala? — Da, mislila sem, da je ooljše da živi, kot pa da jo u-bijemo. —Komu si prodala Sonjo? —Ne vem, kdo je bil. —Ne veš? Žal mi je, da te-ja ne veš, ker bi ti v tem slu-•aju morda poklonil življenje. —Ne, ne streljati, — vzkli-'cne starka, —- povedala ti bom ime — kako mu je že bilo ime. —Spomni se, starka! —Bil je bogat Perzijanec, a me mu je bilo Timbur Efendi. To je bilo ime, ki ga je hotel zvedeti Vojtrigo. Toda to mu še ni zadoščalo. —Kam je odvedel ta Perzijanec Sonjo? —V Širaso, — odvrne starka. —Ali misliš, Šauri, da je še živa ? —Seveda, saj se je zaljubil v njo preko ušes. —Dovolj sem slišal, toda ti ne boš izbegnila zasluženi kazni. Vojtrigo vrže vrv preko nje in začne počasi vleči starki okrog vratu. Starka ni več dvomila, kaj jo čaka. Vojtrigo vrže vrv preko ve- Mrs. James Ayer, Neio-ijorčanka iz boljše družbe je obtožena, da je imela v'svoji hiši za $26,000 draguljev, za katere ni plačala carine. Vlada ji je zaplenila blago in ženska pride pred sodni-jo. t/tja Zvezdoglednica va gori Locke v Texasu. Tu se največji teleskop na, svetu, ki ima debelino 82 palcev. Alexander W. Weddell, novi ameriški poslanik za špa- Predsednik newyorske svetovne razstave, O Whalen, levo, pozdravlja Lelanda Cutlerja in njegovo ki je predsednik svetovne razstave v San FranciscU- AMERICAN RADIATOR PROD>UC,fS WOLFF HEATING CO. rnVoSSA GRELNI INŽENIRJI BksJp' Gorak zrak, para, vroča voda, plin, rJS^MKr | , olje, air conditioning:. — Poprav- [ rJiH (fflSaff^ i Sjamo vse vrste furneze in boiierje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, i.M&gB PLACATE V TREH LETIH ITIpgft lllPrSSI^ i- Urad in razstava vseh predmetov ll'ilfe^J^^^ na ly^i^ 715 E. 103 ST. GLenviUe 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskaf-na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina t 6117 St. Clair Ave. HEnderson AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. S1: i1';' ,r i Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN Šele proti večeru je prišel ,< bogat Perzijanec, ki je obstal pred Sonjo. Perzijanec je bil takoj pri- < pravljen, ker mu je Sonja izredno ugkjala ter je odštel ': starki zahtevano vsoto. 1 —Jaz sem Timbur Efendi — reče Perzijanec Sonji, — in pri meni se ti bo zelo dobro godilo. Toda če boš uporna, boš kmalu spoznala, da znam • prav dobro krotiti neubogljive žene. Sonja je stala, kot da sanja. Samo ena misel ji je.rojila po glavi: —Prodana! — Prodana! Tako je prišla Sonja v harem Timbur Efendija. Timbur Efendi se je trudil, da si pridobi njeno naklonjenost. Obljubljal ji je bogastvo in srečo, toda Sonja mu je odgovorila : —Oh, Timbur Efendi, kako bi mogla biti srečno tukaj? Usmili se me, pusti mi, da se vrnem domov. Timbur Efendi zmaje z rameni. —Neumnost! — Ali si pozabila da sem plačal za tebe veliko vsoto? —Ne, ti si sedaj moja lastnina. Sonja zadrhti. _ Timbur Efendi, nesreča bo prišla nad tvojo glavo. Per-zijec jo jezno pogleda. —Ne govoriva več o tem! Prišla boš v moj harem! Sonjo odpeljejo v krasno sobo, kjer se vleže na mehke blazine. Ker je bilo utrujena, je kmalu zaspala. Ko se je prebudila, je bil že dan. Vrata se odpro in v sobo stopita dve sužnji, ki ji pri-neseta jedi na zlatem krožniku. Ko je potolažila svoj glad, pride evnuh ter jo odvede v drugo sobo, kjer je sedel Timbur Efendi. Pri njegovih nogah je ležala neka prekrasna žena. —Pridi bližje! Sonja obstane na pragu. Videla je, s kakim sovraštvom jo je gledala ona žena. —Ali nisi slišala? — vzklikne Timbur. — Bodi poslušna, sicer me boš razjezila in občutila mojo jezo. — Ne bojim se te, Timbur Efendi. — Kaj mi imaš povedati? Ona stopi bližje. —Hotel sem te seznaniti s svojo najljubšo ženo. Obe vaju enako ljubim. Vstani, Ama-si, in poglej to ženo. Amasi vstane. Ona prekriža roke ter sovražno ogleduje Sonjo. —Biti si morate prijateljici — reče Perzijec. — Podajta si roke. Obe ženi sta se obotavljali. —Podajta si roke, ali sta slišali? — zakriči Timbur jezno. Amasi je bila navajena ubogati, zato stopi k Sonji ter ji poda roko. Toda Sonja se u-makne. —Daj ji roko! — zakriči nad njo Timbur, — sicer me boš spoznala! Sedaj poda Sonja Amasi i svojo roko. , Stari Perzijanec se zadovoljno nasmehne ter si pogladi , svojo brado. -■ % , —Tako je prav.. Spuštujta mojo voljo in bodita si prija- , teljici. —Selim, pridi sem! Evnuh se globoko prikloni , pred svojim gospodarjem. —Timbur Efendi ukazuje? , — vpraša on. , • —Izročam ti, Selim, nadzorstvo nad tema ženama. — To- , da pazi samo na eno, Selim! —Jaz vem, da bi rada ta žena, — on pokaže na Sonjo— ■ pobegnila iz moje hiše. —Vem, da bi rajše objela smrt, kot mene, zato pazi, da ne napravi samomora. —Ti mi odgovarjaš za njo! —Ako si stori kaj žalega, te bom ubil. Ako pobegne, te bom privezal za konjski rep in gi. pognal v stepo. —Ali si razumel? —Razumel sem! —Ako bodo neposlužne, pridi k meni ter mi javi. Jih bom že ukrotil. Štirinajst dni je že živela Sonja v hiši Timbur Efendija. Tedaj je Perzijanec nenadoma odpotoval. Sonja je upala, da se ji bo sedaj nudila prilika, da pobegne. Poskusila je pridobiti Seli-ma za svoj načrt. —Selim— ga vpraša ona — kako dolgo si že v haremu? —Šest let, gospodarica. —Ali nisi še nikdar potoval in videl tuje dežele? —Ali ne bi rad videl enkrat Petrograda, Pariza ali Londona? Evnuh zmaje prezirno z rameni. —Zame je najlepša naša dolina. —Ali te dobro plača tvoj gospodar? —Dobivam vse, kar rabim. -Sonja vzdihne. —Ali ti ni žal, Selim, da si evnuh, — da nisi, kakor drugi možje. —Stotisoči mi zavidajo, gospodarica. —Mar res nisi nikdar ljubil žene? —Nikdar. Sonja postane nestrpna. —Ali nisi nikdar čutil želje po ljubezni? —Nisem — evnuh sem! —Ce že nimaš strasti, — vzklikne Sonja — si pa morda vendar usipiljenega srca. Ona ga prime za roko. —Selim, zaklinjam te, pomagaj mi, da pobegnem. Kraljevsko te bom nagradila, ako me rešiš teh muk v haremu. Selim gre hitro k vratom, zgrabi svojo sablo ter reče: —Čuvaj se, ako boš poskušala iz te hiše, te bom ubil! Takšna je zapoved mojega gospodarja. Sonja se zgrudi na blazine. 1 Izgubila je zadnjo nado — sedaj je vedela, da bo Selim še strožje pazil na njo. • , —V obupu so*ji tekli dnevi. Timbur Efendi se je zopet . vrnil in Sonja je vedela, da bo-1 do sedaj napočile za njo težke ure. Skrivnostni zdravnik Na potu v Tiflis sta prispela Bakunjin in Palen v altaj-sko gorovje ,kjer ju je sprejel Vojtrigo. Hotela sta nekaj dni počivati in potem nadaljevati svojo pot. . . . Nekega jutra sta opazila, da se nahajajo Kirgizi v nenavad-pnem razburjenju. Adupanie Ameriški Domovini . i najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu .6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 / •