PRIMORSKI DNEVNIK
»"SVST - Cena 35 lir
Leto XVIII. - St. 41 (5125)
TRST, sobota 17. februarja 1962
Danes se Fanfani sestane z voditeljem PSI Nennijem
KD, PSDI in PRI so dosegli sporazum o programu nove vlade levega centra
O sporazumu je Fanfani obvestil predsednika republike Gronchija - O stališču PSI do nove vlade bo dokončno odločil centralni odbor stranke
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Ob 21.45 so predstavniki treh strank, KD, ^>DI in pri dosegli popoln sporazum o programu no-* vlade. Ob 18.55 so se ponovno sestali Fanfani, Mo-f~’ pava in Gui za KD; Saro "at, Tanassl, Tremelloni ZiSUanesi za PSDI ter J Macrelli in La Malfa za'PRI in dokončno koordi ii dosedanje delo.
Opoldne je Fanfani imel -------------------
Jrajši razgovor s predsednikom republike Gronchijem, kateremu je poročal o dosežnem sporazumu, jutri ob uri pa se bo v palači ~mgi sestal z delegacijo fSI (Nennijem, Barbare-®chijem in Pertinijem). U-kasneje se bo vršila sela vodstva KD, ki mora o-bobriti doseženi sporazum *a sestavo nove vlade.
. Po sestanku so predstavniki 'reo strank in Fanfani dali novinarjem svoje izjave. Fan-,®ni je dejal: .Jutri se bom estal z Nennijem in prediv Vn’k' socialističnih parlamentarnih skupin ter jih obvestil o zaključkih sestankov f1 e<! predstavniki KD, PSDI -n PRI, kakor sem vam bil • e napovedal*. Pred njim pa Moro izjavil: »Fanfani, ki i* dobil mandat za sestavo "ovc vlade, je 14., 15. in ,6.
®bruarja sklical predstavnike Mora, Gavo in Guija; Sa-
.®gata, Tremellonija, Tanassi-i? >n Viglianesjja za PSDI in ealeja, Macrellija in La Mal-
“ /D D R T	rnrlat nirnibl t *- r%
jir.®nk so dosegli popoln poučen in programski .ipora-vtn za sestavo koalicijske [“»de. KD, PSDI in PRI srna-j al°, da more ta program “Poiti tudi podporo PSI. Vse-,.00 sporazuma bomo predlo-
j, 1 v potrditev odgovornim r!>nkinim in parlamentarnim °rsanom.
j.Saragat je dejal: »Zadovo-Jen sem z doseženim spora-umom. Dejal sem že in po-vSv!jam, da ne gre za skok neznano, ampak za korak p®Ptej v korist delovnega Judstva in italijanske demo-,jf,acije». Reale pa je izjavil: sni 'm morc sporazum, ki j«10 8® podpisali danes zve-Vir> , in upoštevajoč njegovo **bino v njegovi politični in ^oogramski celoti, zadovoljiti ki so pri tem sodelovali, tatmenim. da ie treba podčr-t*.,da je važen ne samo po j/f^i črki, ampak tudi po riu-fjt.ki ga preveva, namreč za-trj Poguma, s katerim so se „' stranke, računajoč tudi s j. “Poro PSI, spopadle z itali-*-?«o stvarnostjo, kakor to
JM.ViUIlUSl.IU,
“tevajo potrebe naroda«.
bo^ava te še pripomnil, da se „ odboj- demokristjanskih se-h 'orj.ev sestal na sejo pri-q .nji ponedeljek ob 17. uri, bo pa .ie dejal, da se bo od-t ^ demokristjanskih poslan-,lKv sestal tudi v ponedeljek 0 10, uri.
i,?° izjavah novinarjem so se „ ni treh delegacij zadržali lllCc^e^erji v prostorih Camil-
siv5ragat je sklical sejo vod-- a PSDI za ponedeljek po-le, da bi potrdili spora-med KD PSDI in PRI
0°'dne,
hod ustavo nove vlade; pri-nnJl torek pa se bodo sesta-
li socialdemokratski parlamentarci.
Vodstvo PRI se bo sestalo prihodnjo nedeljo; na seji bodo člani delegacije poročali o zaključkih pogajanj za sestavo nove vlade in zahtevali, da vodtsvo stranke odobri njihovo delo.
Na vprašanje novinarjev, ki so hoteli vedeti, ali je doseženi sporazum zadovoljiv tudi za socialiste, je Tanassi dejal, da je po njegovem mnenju zadovoljiv za večino PSI. Na vprašanje, ali je zadovoljen z opravljenim delom, je Macrelli dejal: »Upam, da ste vsi zadovoljni; pri tem se nanašam na vas, na četrto oblast, namreč na javno' mnenje. Upam da bo dežela zadovoljna s tem. Kar smo napravili«.
Kakor se je pozneje izvedelo, so na današnjem zaključnem sestanku, razen koordinacije že opravljenega dela, iaz-pravljali tudi o cenzuri, ki do sedaj ni prišla na vrsto zaradi pomanjkanja časa; tudi o tem vprašanju so dosegli sporazum.
Jutri bodo na vrsti socialisti: dopoldne jih bo Fanfani seznanil s programom nove vlade, zvečer pa bo vodstvo PSI razpravljalo o tem programu in odločilo o sklicanju centralnega odbora, ki mora dokončno odločiti o stališču PSI do nove vlade. Predvidevajo, da se bo centralni odbor sestal prihodnji ponedeljek popoldne in bo verjetno zaključil zasedanje še isti dan Tako bo Fanfani mogel že v torek zjutraj h Gronchiju in umakniti pridržek glede mandata. Še isti dan se bodo sestali predstavniki treh strank, da bi se sporazumeli o razdelitvi resorov v novi vladi. V sredo ali četrtek pa se bo nova vlada predstavila parlamentu s svojo programsko izjavo.
A. P.
Od leve proti desni: Predsednik vlade Fanfani, prof. Saraceno ter poslanca Gui in Tremelloni na vrtu Camilluccie
Obsedno stanje v britanski Gvijani zaradi demonstracij proti vladi
Opozicija je začela organizirano akcijo proti Jaganovi upravni vladi,
češ da je ^komunistična*
GEORGETOWN, 16. — V prestolnici britanske Gvi-jane je guverner sir Ralph Grey proglasil obsedno stanje zaradi stavke in številnih demonstracij, ki jih je organizirala opozicijska stranka proti vladi. Britansko ministrstvo za kolonije je sporočilo, da so v Gvijano odpotovala vojaška ojačenja na zahtevo tamkajšnjega guvernerja. Uradno poročilo pravi, da je namen teh ojačenj »edino le zagotoviti vzdrževanje reda in zakonitosti.
Telegrafske in telefonske zveze z Georgetovvnom so
Prekinitev zasedanja skupščine OZN
NEW YORK, 16. — Na podlagi priporočila glavnega odbora skupščine OZN se bo drugi del sedanjega zasedanja zaključil 23, februarja. Toda skupščina se bo ponovno sestala na dan, ki ni bil še določen, verjetno pa jun:-ja, da končno odloča o pri. hodnosti Ruande Urundi. Od-bor za skrbništvo, ki sedaj proučuje to vprašanje, je odložil namreč vsako odločitev in sklenil prej poslati na to ozemlje novo komisijo.
Kakor je znano, se je 16. zasedanje skupščine OZN začelo 19. septembra. Delo je bilo prekinjeno za novoletne praznike in se je nadaljevalo 15. januarja.
'""""ni...........................n,i,,............................
DANES
Je bilo predvideno, Je Vi »J Fanfani obiskal pogla-4» i države 'n mu sporočil, listni z republikanci in so-»Do?. I demokrati dosegel t; [**um j bodoči
vsebuje Sest točk (o
žum glede programa svo-tf4 “**loče vlade levega cen-• »anfanl se bo dogovoril «tv* socialisti, katerih vodij./1 i*e b° sest*>o v ponede-Orti n sklenilo, kako bo pod-'° »evo vlado.
*r*ncosko in alžirsko k4 °nJe po pisanju dnevni-»HorL aris-Presse» že dosežen r« ("Um, in odobriti ga mo-«rsu že Narodni svet alte revolucije. Pričakuje tehni* bodo sovražnosti pre-26- ali 27. t. m. Spo-ltiujb vsebuje šest točk (o !tle,t,? Poročamo na drugem b)i4'u)- Znak, da je sporazum )t "• Je tudi novica, da so Ita-l^eli premeščati 20.000 J« v S.,kih vojakov iz Alžiri-litdaii nciJ°- Fašisti OAS pa lu |JJUJ<J0 atentate v Pari-o " \ Alžiriji, tildi frftvlh prihajajo poročila Me* J® britanske Gvijane. tr.2 demonstracijami, ki Jih 'Isti »aJ0 britanski kolonia-sea4n?r°ti napredni stranki Hg	predsednika Jaga-
v*č 'V, blla ubita ena oseba, *„t4P« Jih je bilo ranjenih. »Il nwski guverner Je proglasu “sedn« stanje. Britanske se že izkrcale na gvi-Vern**1?* ozemlju na poziv gu-v4	Kot Je znano, uži-
'iBrav11 .n,ka Gvijana samo-1 eodv? ‘n Pričakuje popolno hod j n°st, ki pa Londonu Sltn^sanovim predsedstvom ne Prija, češ da vodi «o4 ' "komunistično politike v
« ,®ar?<lno ni 'asno- kako bo 'tr«„^cno razorožitveno kon-vi, ii® osemnajstih v Zene-"»cdtem u, j«, predstav-
nik jugoslovanske vlade včeraj odločno poudaril, da ni važna raven konference, temveč konstruktivnost vseh njenih udeležencev, Je prišla iz Indije vest, da se Nehru konference ne bo udeležil, ker bo prav v marcu sestavljal novo vlado. Pač pa J« potrjeno, da bo n4 konferenci sodeloval Naser. Hkrati pa je poljski zunanji minister Ra-packi podprl predlog Hrušče-va glede udeležbe predsednikov vlad. Poljski državnik poudarja, da se Vzhod in Zahod že strinjata glede glavnih vprašanj razorožitve in da so sedaj potrebni le politični sklepi za uveljavitev teh načel, ter navaja tudi poljski predlog o neatomskem področju. S tem v zvezi je važna uradna novica lz Stockholma, da je švedska vlada pripravljena vključiti Švedsko v neatomsko področje, če se bodo atomske države sporazumele o prekinitvi Jedrskih poizkusov.
Končno je potrebno za da nes omeniti še nič kaj vzpodbudno zadevo o letalskih hodnikih ,ki vežejo Berlin z Zahodno Nemčijo. Po opozorilu sovjetske vlade zahodnih vlad, da si rezervira v teh hodnikih v določenih urah za neka I dni prostor do višine 2100 metrov, in po neugodnem odgovoru Zahoda, je včeraj predstavnik sovjetskega poslaništva izjavil, da bo SZ še nadalje uporabljala de| letalskih hodnikov za polete svojih letal, in da bodo za polete zahodnih letal po teh hodnikih odgovorne zahodne vlade, če bo prišlo do morebitnih incidentov. Vendar pa včeraj niso sovjetska letala uporabljala teh hodnikov in upati Je — — da so bili
zatrjujejo manevri nodloženis.
prekinjene zaradi splošne stavke, ki so jo razglasili sindikati iz protesta proti proračunu «varčevanja». Sinoči je več tisoč ljudi demonstriralo pred parlamentom.
Vlada je sinoči sporočila, da bo črtala nekatere točke programa o zvišanju davkov. Pristaši «Narodnega kongresa« so danes demonstrirali pred električno centralo v Georgetovv-pu. Policija jih je razganjala s solzilnimi bombami.
Policija je večkrat uporabila solzilne bombe pri razganjanju demonstrantov. Demonstracije so bile na raznih krajih mesta in tudi pred sedežem «ljudske progresivne stranke«. Baje je policija tudi streljala na demonstrante in enega ubila. Demonstranti so razbili več trgovin, ki pripadajo pristašem ljudske progresivne stranke.
.."'""""I".............................................................umili..
Joxe se bo vsak trenutek vrnil v Pariz
__ ♦
«Paris Presse»: Manjka samo še podpis
Omenjeni list našteva točke, o katerih trdi, da jih vsebuje sporazum - V Parizu menijo, da bo sporazum o ustavitvi sovražnosti podpisan najpozneje 27. februarja - Izjava vodstva KPF - Novi atentati fašistov v Parizu in Alžiriji
PARIZ, 16. — Popoldanski dnevnik «Paris Presse« piše danes, da je zaključek ffancosko-alžirskih pogajanj zelo blizu, in da se bo Joxe vrnil v Pariz vsak trenutek ter bo takoj poročal de Gaullu.
List piše o tem pod na-
slovom čez osem stolpcev; »General de Gaulle pričakuje vsak trenutek Joxa. Ce ne pride do nepričakovanega preobrata, manjka sedaj samo še podpis. Prvi podatki o sporazumu.«
List piše: «Sedaj manjka samo še podpis,« bo rekel Jo-xe predsedniku republike, to. da doda) bo: «Razen če
pride do nepričakovanega preobrata.«
»Sicer pa postaja nepričakovan preobrat vedno bolj neverjeten. Pričakuje se, da bo sporazum med Francijo in alžirsko vlado dosežen še nocoj. Samo neugodno glasova, nje narodnega sveta alžirske revolucije bi lahko zadevo spet odprlo. Ta svet se bo nedvomno sestal v začetku prihodnjega tedna v Tunisu ali v Tripolisu. Ni verjetno, da bo odklonil odobritev spora-zuma, glede katerega je dal vsa pooblastila Ben Iledi. V pariških poučenih krogih me-nijo, da bodo sovražnosti prenehale v ponedeljek 26. februarja ali najpozneje 27.
Sporazum o ustavitvi sovražnosti bo podpisan na pariškem področju v Versaillu ali pa v Melunu. Točen kraj in datum bosta objavljena le nekaj ur pred podpisom, da se prepreči kakršen koli po-izkus OAS. Pri zeleni mizi bosta za Francijo Joxe in minister za vojsko Pierre Mess-mer, za Alžirijo pa Krim Bel-kasem in Sad Dahlab. Mogo-
če je, da se bo Ben Bela pri-družil zgodovinskemu deja. nju podpisa o ustavitvi sovražnosti.«
Po mnenju omenjenega lista se bo sporazum nanašal tudi na naslednje točke: L Referendum bo 6 mesecev po ustavitvi sovražnosti. Izbira bo naslednja: integracija ali neodvisnost. Rezultati bodo razglašeni za celotno ozemlje nP in ne za vsak departma. Ena
sama omejitev: če bi eden od šestih saharskih departmajev glasoval za integracijo, bi lahko šteli po sek-torjih. Prebivalstvo, ki bi se izreklo proti vključitvi v Alžirijo, bi se lahko priključilo obmejnim a-friškim republikam — zlasti Nigerju — in bi imelo pose. ben statut. Edina izjema bo glede saharskega ozemlja.
2.	Položaj Francozov: Izbrati bodo morali svoje dokončno državljanstvo v petih letih. Tisti, ki se do poteka roka ne bodo odločili, bodo avtomatično postali alžirski državljani. Njihovi otroci, in vnuki bodo lahko optirali, ko bodo postali polnoletni, t.j. z 21. 'letom. Vseh pet let bodo vsi Francozi v Alžiriji ostali francoski državljani. Lahko pa boljo takoj postali alžirski državljani, če bodo to želeli. V primeru, da bi se kak Francoz, ki bi postal alžirski državljan, želel pozneje vrniti v Francijo, bi avtomatično spet dobil francosko državljanstvo, ko bi prispel v Marseille.
3.	Pravice Francozov: Njihove pravice bodo enake ka-
kor pravice ostalih alžirskih državljanov tudi v prehodni dobi petih let. Vendar pa bodo imeli Francozi pravico do posebnih »zagotovil« v mestih, kjer živijo v velikem številu, kakor v Alžiru in Oranu. Med drugim bodo lahko im'eli lastno policijo in lastno sodstvo, v nekaterih predelih posebne šole in določena mesta v skupščinah.
4.	Vojaška oporišča:	Zn
Mers el Kebir bo sklenjena dolgoročna najemna pogodba, ki se bo lahko obnavljala. Najemne pogodbe za krajšo dobo bodo podpisane za opori-ščfe, kjer se preizkuša atomsko orožje v Sahari, in za letališča na progah proti črnski Afriki. Za izkoriščanje saharskega bogastva po skrbel skupen francosko-alžirski organizem. Dobiček se bo delil na polovico,
5.	Krajevne oborožene' sile: Sestavljalo jih bo 30.000 mož, ki jim bo poveljeval muslimanski prefekt Numri, in bodo imele kadre, ki jih bo oa-la na razpolago Francija. Krajevne oborožene sile ne bodo imele niti oklepnih vozil niti letalstva. Njih glavna naloga bo vzdrževati red do referenduma. Pozneje se bodo lahko spremenile v redno alžirsko vojsko. i . •
Francoska vojska, katere število se bo zmanjšalo, bo baje ostala v Alžiriji do konca petletne prehodne dobe. Njena naloga bo skrbeti za »narodno obrambo« alžirskega ozemlja. Francoska vojska bo še vedno obdržala postojanke na mejah. Če bo potrebne, bo francoska .vojska lahko pomagala krajevni sili pri vzdrževanju reda.
imuiiiiiiiiMmminiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiimiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiNiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiinuiitiiinuHiiiM
Naser pojde 14. marca v Ženevo? Rapacki bo ponovil svoj predlog
Odgovor Švedske U Ta n tu o vključitvi v uouiomsko področje
MOSKVA, 16. — Moskovski radio je javil, da se bo predsednik ZAR Naser udeležil konference osemnajstih o razorožitvi, ki se bo začela 14. marca v Ženevi.
V intervjuju v sovjetskem vladnem listu »Izvestja« omenja poljski zunanji minister Rapacki možnost, da bi Poljska na konferenci odbora o-semnajstih, ki se bo začela 14. marca v Ženevi, obnovila svoje predloge za neatomsko področje v Srednji Evropi.
Rapacki je podprl predlog Hruščeva, naj se konferenca začne ob udeležbi predsednikov vlad, namesto da bi se ti sestali pozneje, kakor predlaga Kennedy. Rapacki ugotavlja, da se Vzhod in Zahod že strinjata o glavnih problemih razorožitve. Sedaj sp potrebni politični sklepi za uveljavitev teh načel, in predlog Hruščeva je »najbolj logičen način« za obravnavanje tega vprašanja.
Minister omenja zatem, da je Poljska postavila več predlogov v zvezi z razorožitvijo, med katerimi je tudi prepoved atomskega orožja v tistih
državah, ki ga še nimajo, ter prepoved graditve oporišč za jedrske rakete na tujih ozemljih.
Indijski list »Times of India« objavlja danes izj*vo indijske-gu ministra za obratnbo Krišne Menona, ki pravi, da se Nehru ne bo udeležil konference osemnajstih o razorožitvi, kakor predlaga Hruščev. List dodaja, da je Menon izjavil, da se Nehru ne bi mogel udeležiti konference, ker bo tedaj imel opravka s sestavo nove vlade.
Kakor poroča agencija TASS, namerava svetovni svet za mir sklicati od 9. do 14. julija v Moskvi mednarodni kongres za splošno razorožitev in mir.
V Washingtonu je danes večje število študentov demonstriralo pred Belo hišo in zahtevalo od Kennedyja, naj nfe odredi obnovitve jedrskih poizkusov v atmosferi. Istočasno
je večja skupina študentov manifestirala pred sovjetskim poslaništvom.
Švedsko zunanje ministrstvo javlja, da je švedska vlada pripravljena sprejeti vključitev švedske v neatomsko področje v Evropi, če se jedrske sile sporazumejo o prekinitvi jedrskih poizkusov.
To je švedski odgovor na sondiranja glavnega tajnika U Tanta pri državah, ki nimajo jedrskega orožja.
V svojem odgovoru U Tantu si švedska vlada pridržuje pravico zadevo spet proučiti, če ne bi bil dosežen sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov pred koncem prihodnjega leta. Švedska predlaga dalje, naj se jedrske sile obvežejo, da ne bodo dobavljale jedrskega orožja državam, ki bi bile vključene v neatomsko področje, in da ne bodo dajale tehničnih podatkov ali opreme ter da ne bodo opremile" svojih oboroženih sil, ki so razmeščene v teh državah, z jedrskim orožjem.
6. Začasna izvršilna oblast; Imela bo sedem ali devet članov in predsedoval ji bo musliman. Njena naloga bo organizirati referendum in pozneje se bo lahko spremenila v začasno alžirsko vlado. Medtem pa bo imela samoupravno oblast. Ne bo mogla izdajati zakonov in bo lahko imenovala funkcionarje, samo če bo izrekel ugodno mnenje francoski visoki komisar v Alžiriji do referenduma. Ta bo imel vso oblast glede obrambe, sodstva ih financ. Po referendumu in po neodvisnosti bo visoki komisar postopoma prepustil svojo oblast ;začasni izvršilni oblasti.
Iz Tunisa poročajo, da so nekatere alžirske osebnosti že odpotovale z letalom iz Tunisa v Tripolis, iz česar sklepajo, da se bo morda narodni svet alžirske revolucije sestal v Tripolisu.
Znak, da je sporazum blizu, je tudi novica, da so že začeli premeščati 20.000 francoskih vojakov iz Alžirije v Francijo. Predsednik vlade Debre se je danes razgovarjal z glavnimi ministri svoje vlade o načrtih za okrepitev varnostnih ukrepov v zvezi z u-stavitvijo sovražnosti v Alžiriji.
Vodstvo francoske komunistične stranke je po svoji včerajšnji seji objavilo izjavo, ki pravi med drugim: »Izkušnja kaže, da začetek pogajanj še ne pomeni mir. Neokoloniali-stične zahteve golistične oblasti so razbile prešnja pogajanja, toda danes se ne sme nobena stvar upirati sklenitvi sporazuma. Mir v Alžiriji na podlagi pravice do neodvisnosti, enotnosti alžirskega ljudstva in celovitosti njegovega ozemlja je v skladu z narodnimi interesi Francije«.
Izjava pravi dalje, da je komunistična stranka prva poudarila potrebo, da je treba Alžiriji priznati pravico do neodvisnosti, in je prva zahtevala pogajanja med francosko in alžirsko vlado Posledica je bila umik koionia-lističnih sil in priznanje z be-sedami pravice do samoodločbe.
»Z nadaljnjo okrepitvijo svoje dejavnosti in enotnosti, zaključuje izjava, bo franco-sko ljudstvo zaprlo pot fašizmu in bo vsililo takojšnji mir v Alžiriji.*
Fašisti so tudi danes izvršili celo vrsto atentatov v Parizu in tudi v Alžiriji. Davi je eksplodirala bomba v avtomobilu trgovskega potnika Samuela Chevrancheja, ki ga je hudo ranila. Fašisti, zatrjuje, jo, da je bil Chevranche informator policije proti OAS in da je prav njegova zasluga, da so aretirali voditelja terorističnih skupin Castilla.
Nekaj čez polnoči je nastala izredno močna eksplozija v Rue Austerlitz, pri čemer so bile ranjene tri osebe. Sko. da je zelo velika.
Tudi v Alžiru so fašisti iz« vršili danes več atentatov iij prav tako v drugih mesti’r Popoldne so izvršili sedem tentatov, pri čemer so zgub le življenje tri osebe, šest pl jih je bilo ranjenih.
Danes je bilo na vsem alžirskem ozemlju izvršenih 39 atentatov, ki so povzročili smrt 12 oseb, ranili pa so 32 oseb.
nazivala »Glas svobodne Gvijane« in ki je pozivala Jaga-na, njegovo ženo in tajnika njegove stranke, naj takoj odidejo, »dokler je še čas*.
Radio je ostro napadel proračun, ki ga je predložil Ja-gan, in je trdil, da je proračun »navdihnjen po komunistih«. Opozicijska stranka s svojo politiko podpira britansko kolonialistično politiko proti popolni neodvisnosti Gvijane.
----«»----
Anglija podpira vmešavanja ZDA v Južnem Vietnamu
LONDON, 16. — Angleško zunanje ministrstvo je izročilo danes sovjetskemu odpravniku poslov v Londonu odgovor na sovjetsko spomenico od 10. januarja, s katero sovjetska vlada opozarja na povečanje napetosti v Južnem Viet-
Demonstracije sta vodila voditelja opozicije Forbes Burn-ham in Peter Daguiar, ki obtožujeta predsednika vlade Ja-gana, da vodi politiko finančnega varčevanja, ki »odraža marksistične teorije*.
Med demonstracijami je bila ena oseba ubita, več pa jih je bilo ranjenih. Demonstracije so zavzele velik obseg.
Trgovine, ki so bile odprte, in katerih lastniki se niso odzvali pozivu na stavko, so demonstranti razdejali. Guverner je določil policijsko uro.
Iz holandske Gvijane poročajo, da so bili med demonstracijami ubiti trije demonstranti. Baje so se britanske čete že izkrcale na gvijan-skem ozemlju. Zatrjuje se, da so nastali številni požari po vsem mestu. Radijske postaje so pozvale bolničarke, naj se takoj javijo v bolnišnicah. Radijska postaja v prestolnici holandske Gvijane je javila, da so demonstranti zažgali veliko število trgovin,
Danes je bila nujna seja vlade pod predsedstvom Ja-gana, da proučijo zahteve v osmih točkah, ki jih je postavil svet opozicijskih sindikatov v odsotnosti predstavnikov »Zveze funkcionarjev«. Zahteve so naslednje: 1. Prenehanje vseh razgovorov o nacionalizaciji. 2. Ukinitev obvezne štednje. 3. Ukinitev zvišanja davkov na trgovske družbe.
4. Umik načrta zakona za davek na reklamo. 5. Zmanjšanje davka na rum. 6. Ukinitev davka na koncentrirane alkoholne pijače. 7. Sprejem načela pogajanj z vsemi funkcionarji. 8. Povratek k višini davka na dohodek, ki je veljala lam.
Kakor je znano, ima britanska Gvijana delno samoupravo v pričakovanju popolne neodvisnosti. Pri zadnjih volitvah je zmagala ljudska progresivna stranka, ki ji predseduje Cedi Jagan, o katerem Angleži in Američani trdijo, da je komunist, ker hoče voditi napredno politiko.
Vse kaže, da gre za široko zasnovano zaroto proti napredni stranki Jagana, ki predseduje sedanji napredni vladi, da bi Jagana in njegovo stranko kompromitirali.
To jasno dokazujejo zahteve, ki jih postavljajo demonstranti, in trditve, da Jagan vodi	........... ......
komunistično politiko. Danes | zval je nevezane države, naj so v Georgetownu slišali taj- I se še dalje trudijo za prene-no radijsko oddajo, ki se je ! hanje hladne vojne, in da se
namu zaradi ameriškega vmešavanja.
V svojem odgovoru pravi britanska vlada, da je po njenem mnenju sedanja napetost nastala zaradi tega, ker «se-verno-vietnamske oblasti vodijo politiko, katere namen je s silo zrušiti južnovietnamsko vlado«. Britanska vlada trdi, da so »upor v Južnem Vietnamu nahujskali, organizirali, delno podrpli in v celoti vodili s Severa«. Britanski odgovor zavrača trditve, da je namen ameriške vojaške podpore spremeniti Južni Vietnam v svoje strateško oporišče v jugovzhodni Aziji, ter zanikuje. da je ameriška vlada prekršila sporazum, ki je bil skle. njen na ženevski konferenci o Indokitajski.
Končno trdi britanska nota, da ima nedavna ustanovitev ljudske revolucionarne stranke v Južnem Vietnamu edini učinek, da »prispeva k ogrožanju miru na tem področju in veča možnost mednarodnih razplet-ljajev«.
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiititiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Tito v Sudanu
JUGOSLOVANSKO-SUDANSKI POLITIČNI RAZGOVORI
Tito je zlasti poudaril nujnost gospodarskega sodelovanja med izvenblokovskimi državami
KARTUM, 16. — Danes so se v Kartumu nadaljevali su-dansko-jugoslovanski politični razgovori med sudansko delegacijo pod vodstvom Abuda in jugoslovansko pod vodstvom maršala Tita. Soproga predsednika republike Jovan-ka Broz se je danes vrnila iz Kartuma v Kairo, da bi si ogledala glavno mesto med kratkim obiskom predsednika Tita v Sudanu. Sinoči je predsednik Abud priredil večerjo v čast svojemu visokemu gostu iz Jugoslavije, med katero sta Abud in Tito izmenjala zdravici. Voditelja Sudana in Jugoslavije sta v svo. jih govorih poudarila važnost beograjsKe konference nevezanih držav in njihovo aktivnost na preteklem zasedanju Združenih narodov in potrebo poglobitve sodelovanja iz-venblokovskih držav v korist miru na svetu. Tito je med drugim izjavil, da položaj v Alžiriji, Angoli, Kongu in za-pletljaji v zvezi z Zahodnim Irianom predstavljajo nevarnost za mir na svetu. Po-
rešijo gospodarska vprašanja, da se doseže razorožitev in prepoved jedrskih poskusov. Predsednik Tito je posebno poudaril potrebo razvoja sodelovanja med nevezanimi državami zlasti na gospodarskem področju, kajti razne gospodarske grupacije ogrožajo neodvisnost ter gospodarski in družbeni razvoj posameznih držav.
Milanski župan na obisku v Zagrebu
ZAGREB 16.
V Zagrebu
.agr
je delegacija mesta Milana pod vodstvom župana Gina Cassinisa, ki je gost ljudskega mestnega odbora Zagreba. Cia. ni delegacije so se danes raz-govarjali s predsednikom ljudskega odbora Zagreba Venčeslavom Holjevcem in z njegovimi sodelavci o sodelovanju obeh mest in si ogledali delavsko univerzo »Moša Pija-de». Predsednik sabora Hrvaške dr. V. Bakarič pa je milanskima gostoma priredil danes kosilo.
. """"' lunini i   min iiinnHiiiiiimiMHiiiiHiiiiiiiiiiiiMiniumMMMniiimmmMHl
S Kunceve tiskovne konference
Sestanek o razorožitvi je presojati po konstruktivnosti vseh udeležencev
Provokacijsko vprašanje dopisnika češkoslovaške agencije ■ Odgovor na napad Suslova • Zaskrbljenost zaradi Gizenge
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc v zvezi s predlogi Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije o razgovorih o razorožitvi, ki so napovedani za 14. marca v 2enevi rekel, da je v teh razgovorih važna pripravljenost, da, se doseže napredek. V tem smislu je pričakovati in po tem je potrebno ocenjevati dejansko konstruktivnost vseh udeležencev.
Na vprašanje dopisnika češkoslovaške agencije »CTK«, kaj lahko reče o izjavi ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska o pomoči Jugoslaviji, in kako Kunc lahko razlaga, »v čem je bistvo služenja komunistične Jugoslavije ameriškim nacionalnim interesom«, je Kunc s povišanim glasom odgovoril: »Predvsem bi želel reči, da to vaše vprašanje ni la ir. Vi lahko zahtevate komentar govora Deana Ruska, toda ne morete vzeti stvari za gotove in postaviti vprašanje, v čem komunistična Jugoslavija služi ameriškim nacionalnim interesom. Politika Jugoslavije je znana in neodvisna ter se ne spreminja, če se spreminjajo tolmačenja te politike, do česar prihaja v ZDA in drugod ob raznih priložnostih. Naših odnosov z drugimj državami ne podrejamo in ne postavljamo pogojev v odnosih do našega partnerja do tretjih držav,« 7e nadaljeval Kunc, »temveč stremimo za razvojem sodelovanja in dobrih odnosov z vsemi državami, ki to želijo. Ce bi ravnali drugače, bi to pomenilo sprejeti negativne metode in sredstva v politiki hladne vojne. V teh okvirih gledamo tudi na naše odnose z ZDA, ki so obojestransko koristni.
Nedavna konferenca panafrL škega gibanja za osvoboditev Vzhodne in Centralne Afrike v Adis Abebi je po besedah
Kunca prispevala le borbi a-friškega ljudstva za osvoboditev.
Novinarji so se zanimali za Kunčevo mnenje v zvezi z nedavnim napadom tajnika KP Sovjetske zveze Suslova na Jugoslavijo. Kunc je odvrnil, da je razvoj dogodkov demantiral in da ponovno demantira vse neutemeljene napade, ki jih Suslov ponavlja. Očitno je, je dodal Kunc, da so ti napadi v nasprotju z dejanskim stanjem stvari in s pravilnimi odnosi med socialističnimi državami in da lahko samo škodujejo njihovemu pozitivnemu razvoju.
V zvezi z vestmi glede položaja Gizenge in glede položaja v Kongu sploh je Kunc poudaril zaskrbljenost Jugoslavije in obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada poslala zadevna navodila svojemu zastopniku v OZN.
Na vprašanje, ali je točno pisanje kairskega časopisa »Al Ahram«, da bo prišlo do gospodarske konference izvenblo-kovskih držav, je Kunc odgovoril, da zaenkrat ne more o tem ničesar reči.
B. B.
----«»----
Zaključek konference pisateljev Afrike in Azije
KAIRO, 16. — Druga konferenca afriško-azijskih pisateljev se je zaključila včeraj in sprejela nekatere resolucije in poziv »vsem pisateljem sveta«, v katerem se zahteva, naj zavzamejo stališče «proti suž-nosti človeka, in naj se bore z vsemi močmi proti kolonializmu in imperializmu«. V e-ni od resolucij se izjavlja, da je »edini vir vojne imperializem, ki ga vodijo ZDA«; posebna resolucija o Alžiriji pa zahteva »takojšnji začetek u. radnih pogajanj med začasno alžirsko vlado in francosko vlado* in da se alžirskemu
narodu zagotovi, da bo gospodar svoje usode.
----«»---
Letalski hodniki
BERLIN, 16. — Predstavnik sovjetskega poslaništva je danes izjavil, da bo Sovjetska zveza še dalje uporabljala del letalskih hodnikov, ki vežejo Berlin, za polete svojih letal, ne da bi predložila kakršen koli individualni načrt lete-nja štiristranskemu centru za zračno varnost, in to, »dokler se ji bo zdelo potrebno«. Pred-stavnik je pripomnil, da ne bodo izvršili nobene akcije, da ustavijo polete zahodnih letal po teh hodnikih, toda imeli jih bodo za odgovorne za morebitne incidente. Sovjetska vlada je namreč opo. zorila zahodne vlade, da si rezervira v teh hodnikih v določenih urah za nekaj dni prostor do višine 2100 metrov.
Sukarnovo pismo Hruščevu
SOČI, 16. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je sprejel danes v Sočiju načelnika glavnega štaba indonezijske vojske. Agencija TASS sporo, ča, da je indonezijski posla, nik v Moskvi, ki je bil navzoč pri razgovoru, izročil Hruščevu pismo predsednika Sukarna. V pismu se Sukar-no zahvaljuje Hruščevu za sporočilo, da Sovjetska zveza podpira indonezijske upravičene zahteve do Zahodne Nove Gvineje.
V Haagu je zunanje ministrstvo izročilo sovjetskemu odpravniku poslov protestno noto nizozemske vlade zaradi nedavne izjave, ki so jo ob. javili v Moskvi, in s katero obsojajo' nizozemsko politiko iv sporu z Indonezijo zaradi Nove Gvineje.
razmišljanje
hniige


Podelj e va nj neodvisnost*
Beseda eafrikanizacija* ne pomeni samo to, da upravna mesta, ki so jih doslej imeli belci, prevzamejo Afričani, marveč tudi težnjo, napraviti iz še neodvisnih področij, kjer je zavest o naciji šele v zametku, čimveč formalno neodvisnih držav, ki ne bodo imele objektivnih pogojev za nacionalno življenje in ki bodo z razvojem zavesti o državnosti postale druga drugi oster antagonist.
Značilen primer za tako težnjo je Ruanda - Urundi, mandatno ozemlje OZN z Belgijo kot skrbniško državo. O tej deželi prav te dni razpravlja Skrbniški svet; belgijski zunanji minister Spaak mu je predložil protokol, ki so ga podpisali tudi predstavniki Ruande in Urundija in ki predvideva, da bosta ti dve deželi že v prvi polovici letošnjega leta postali neodvisni državi. Belgijsko skrb za to, da iz do sedaj enotnega mandatnega ozemlja postaneta dve neodvisni državi, utemeljuje belgijska vlada s tem, da sta deželi zelo različni in da je ta različnost sankcionirana tudi v notranji politični u-reditvi, ki da je rezultat volitev poznejšega plebiscita; medtem ko je Ruanda republika je Urundi monarhija; v Ruandi se je ob zadnjem plebiscitu 77% volivcev izrazilo proti vrnitvi kralja Nigerija. V., predstavniki obeh dežel pa, da so izrazili željo, da bi še letos postali neodvisni državi, med katerima bi bila edina vez nekakšna gospodarska unija.
Komisija OZN, ki jo je Ge_ neralna skupščina pooblastila, da prouči razmere v Ruandi Urundiju pa je mnenja, da «belgi.iska mandatna uprava ni omogočila prebivalcem, da bi svobodno izrazili svoje mnenje, in da ni ustvarila razmer, kakršne si je zamišljala Generalna skupščina*. Z drugimi besedami, komisija meni, da so Belgijci kot mandatna država poskrbeli za to. da vzpostavijo v Ruanda-Urundiju režima, ki bosta podprla belgijsko tezo o dveh neodvisnih državah, Ruandi in U-rundiju. Spričo zapletenosti plemenskih, socialnih in v skrajni posledici političnih protislovij, ki so se nakopičila ne v desetletjih, marveč v stoletjih, to ni bilo posebno težko doseči.
Kuando-Urundi, deželo, ki je nekaj manjša kot površina Viktorijinega jezera in šteje 4,250.000 prebivalcev (184 na kvadratno miljo — v Konku 12,2 na kvadratno miljo) so 1889, proglasili Nemci za svojo zahodno-afriško kolonijo. Društvo narodov je 1922, pooblastilo Belgijo, da izvaja nad Ruando - Urundijem mandatno upravo, po drugi svetovni vojAi pa je QZN Belgiji obnovila skrbniški mandat: spo-razum o tem iz leta 1946 izrecno določa, da bo mandatno ozemlje Ruanda-Urun-di dobilo neodvisnost kot e-na država.
Belgijci so prevzeli upravo nad Ruando-Urundijem v relativno dobrih in stabilnih razmerah. Administrativno so jo podredili kolonialni u-pravi v Kongu s podguver-nerjem v Usumburiju. S skromnimi belimi upravnimi silami jim je preko kraljev v Ruandi in v Urundiju in preko plemenskih svetov, ki so ju obkrožali, uspelo u-pravljati deželo. Kot v Kongu so Belgijci tudi v Ruanda-Urundiju poskrbeli za relativno urejene razmere, nič pa niso storili za to, da bi ustvarili domač kader, ki bi bil sposoben upravljati deželo potem, ko bo dobila neodvisnost.
Ko se je proti koncu 1959. leta začelo govoriti o samoupravi in neodvisnosti, se je navidezno notranje ravnotežje podrlo, posebno v Ruandi. Le-ta je že stoletja i-mela vladarje iz aristokratskega plemena Batusov, ki sestavljajo 15% prebivalstva: Bahutu pleme (83 odstotkov prebivalstva), ki je bilo stoletja podložno prvemu, se je uprlo iz strahu, da bi neodvisnost še poostrila to podloz-nost in začelo se je plemensko klanje s stotinami mrtvih ter na tisoče ranjenih in beguncev. Belgijska uprava je ostala na videz sicer nevtralna, v resnici pa je podprla Bahute; ne zato, ker so bili od Batusov zatirana in izkoriščana večina, marveč zato, ker je bil kralj Kigerij V- prolumumbističnn usmerjen in ker je zahteval, naj Belgijci takoj odidejo iz Ruande-Urundija, upravo pa naj do proglasitve neodvisnosti prevzamejo sile OZN.
Iz administrativnih voli-tev, o katerih je komisija OZN izrazila svoje pridržke, so izšle lokalne uprave. Januarja lani se je okrog 3000 županov zbralo v Gitaremi, odstavili so kralja Nigerija in proglasili republiko. Leta je dobila premiera v osebi Kajibande iz plemena Bahu-
tu, ki je. -kot že omenjeni),
naklonjeno belgijski upravi.
V Urundiju so potekale stvari nekoliko’’ bblj mirno. Po volitvah septatnbra lani* I za katere komisija OŽN me-* ni, da so se odvijale v redu, je postal premier Louis Rvagasore. nevtralistično, in protibelgijško razpoloženi sin probelgijsko orientiranega kralja iz Urundija. Rvagasore je bil pobornik enotne države, toda 13. oktobra lani je — padel pod streli atentatorjev. Preiskava je u-gotovila, «da je bil atentator neki Grk, da so bili v zadevo zapleteni nekateri Evropejci in nekaj ljudi iz pro-belgijske krščanske demokratične stranke, da pa je bil ta atentat, prej osebna kot politična zadeva...« Rvagaso-reja je na mestu premiera zamenjal človek, ki ima posluh za belgijsko varianto dekolonizacije.
Na ta način je torej Belgija dosegla, da so predstavniki domačinov iz Ruanda-Urundija na konferenci v Bruslju decembra 1961 izrazili željo, da bi deželi postali neodvisni do maja letos; hkrati s to željo sta obe delegaciji izrazili tudi dvom v to, da bi «spričo razlik bilo možno misliti na enotno neodvisno državo Ruanda-Urundi«. To tezo je pred Skrbniškim svetom ponovil belgijski zunanji minister Spaak, pritrdili pa sta mu delegaciji iz Ruando in iz Urundija....
Nacionalna unija Ruande (stranka odstavljenega kralja Kigeriaa), ki je poslal poslanico že beograjski konferenci, je dostavila Skrbniškemu svetu zahtevo po e-notni neodvisni in nevtralistično usmerjeni državi Ru-anda-Urundi, do proglasitve neodvisnosti, pa naj bi upravo nad deželo prevzela OZN.
Težnje matičnih ali mandatnih držav nas s primeri iz Konga, Katange, Ruanda-Urundija, Kenije in Somalije ter drugih dežel in deželic močno spominjajo na ((podeljevanje neodvisnosti v Centralni Ameriki*; razdrobiti s protislovji nabita področja, na katerih se mora zavest o naciji in državnosti šele ustvariti, na plejado antagonističnih in življenja (nesposobnih državic je — kot kaže — ideal paterriališfičrie^ dekolonizacijske politike, kaj'-' ti leto omogoča še naprej ((včerajšnjih matičnih in mandatnih držav na področju, «ki je sicer postalo neodvisno, ki pa je hkrati pokazalo, da ni sposobno živeti v neodvisnosti*.
M. S.
Pripadniki OAS se že dlje časa ponašajo tudi z javnimi fotografijami o svojem vežbanju.
Le oči na fotografijah zakrijejo
_________vnike
NEW YGRK, 16. — Med in- I nauer opravil absolutno neiz-ervjujem po televiziji je biv- I ogibno nalogo za nemško zvez-
:i predsednik ZDA general Ei-;enhower izrazil svoje mišlje-ije o raznih osebnostih, s caterimi je imel priložnost se. Itati se, ko je bil predsednik.
Ko Je pohvalil de Gaulla, e med drugim izjavil; (rima iovolj zaupanja sam vase, da zerjame, da je bil on in samo >n človek, ki je bil sposoben ;pet dvigniti čast in slavo Trancije v zadnjih letih, in car se mene tiče, z njim popolnoma soglašam... To je mož, ci ga cenim.*
Ko je govoril o kanclerju Adenauerju, je Eisenhower zatrdil: «Menim, da je Ade-
no republiko in da ga bo tež ko nadomestiti. To je zares soliden človek *
Kar pa zadeva Hruščeva, je bivši predsednik ZDA izju-: vil, da po njegovem mnenju sovjetski voditelj ((gotovo želi mir na svetu*. «Ne verjamem,* je dostavil, «da bi bil Hruščev kak krut človek, toda vzgojen je bil v ideji politike sile.*
Zlasti iz presoje de Gaulla se vidi, da si Eisenhovver tudi v pokoju, ko ima najbrž dovolj časa, ni pridobil elementov za jasnejšo presojo dogajanj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiH
Hude posledice slabega vremena in mraza
Na Holandskem podrti nasipi ob morju V Angliji doslej osem smrtnih žrtev
Tudi drugod več žrtev posledic slabega vremena - Na Igmanu v Bosni je termometer zabeležil 34 stopinj pod ničlo
PARIZ, 16. — V zadnjih 24 urah je bilo zelo slabo vreme po večjem delu severne Evrope, medtem ko se ponekod, zlasti na obrežju Sredozemskega morja, čuti rahlo izboljšanje.
V Veliki Britaniji se je število žrtev slabega vremena povišalo na osem. Od povsod pa poročajo o ranjencih ter o osebah, ki so o-stale brez strehe. Zaradi razburkanega morja je izolirana skupina otokov Ork-ney. V Shefieldu je občinski tajnik ugotovil, da je zaradi slabega vremena v mestu poškodovanih 70000 stanovanj (od 163.000), 100 stanovanj porušenih, 250 o-seb brez strehe, 100 (od 250) šol poškodovanih, 5000 telefonov pokvarjenih. Gasilci so prejeli 2000 pozivov, katerim pa do danes zvečer v približno tisočih primerih še niso mogli ustreči.
Pri izlivu Labe se je odtrgala neka ladja-svetilnik. Valovi so tam visoki 3 m. V Zahodni Nemčiji so zabeležili štiri smrtne primere zaradi slabega vremena. Pa tudi iz drugih držav poročajo o smrtnih primerih. Na Dunaju je ostalo; 7081.‘delavcev, zaposle-nih pri gradnji nove električne eeptrale^rTiZgradi močnih snežnih metežev izoliranih.
Policija je sporočila, da so živi in zdravi, živež in druge potrebščine pa jim privažajo s helikopterji.
Tudi na Poljskem je mraz in slabo vreme. Štiri dni je bilo 70 smučarjev izoliranih na hribih Biesczadyja v juž-
novzhodni Poljski. Sedaj se s težavo bližajo neki planinski koči, kjer jih čakajo av-toambulante. Gozdna straža pa sporoča, da je v predelu, kjer so bili ti smučarji izolirani, mnogo volkov. Danes pa je ponekod začel pihati južni veter, ki sneg topi in ustvarja nevarnost plazov. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi bile onemogočene smučarske tekme v Jtakopanah.
Iz Jugoslavije pa poročajo, da je na Igumanu v Bosni dosegel mraz 34 stopinj pod ničlo. Napovedujejo, da bo mraz trajal še nekaj dni. Reke, ki so v Srbiji grozile s poplavami, so zmrznile. Tudi Donava je zamrznjena vse do Železnih vrat.
HAAG, 16. — Veliki nasip, ki morju ovira preplaviti pet Frizijskih otokov v severni Holandski, je danes zvečer popustil pod skupno silo vetra in morja, ki imata skoraj silo orkana. Vendar so oblasti na otoku Schiermonikoog, kjer je prišlo do porušitve, sporočile, da doslej ni neposredne nevarnosti. Vsi moški so bili poklicani, da pridejo pomagat zadelati vrzel.
Sporočajo pa že, da je na-
..................
Otroka - žrtvi požara
Včeraj so pokopali 8-letno Natalino in 3-letnega Giam-piera, ki sta postala žrtvi požara v neki vasi kakih 25 km od Pavie. Kot smo že poročali, so otroci napravili v slami v skednju rov, kamor so se skrivali. In le kako je moglo Natalini priti na misel, da bi zakurila, da bc bolj toplo, šla je k stari materi in zaprosila za vžigalice, češ da jih nese očetu, kj si hoče prižgati cigareto. Kaj se je potem zgodilo, se točno niti ne ve. Ko so gasilci ogenj pogasili, so našli zogleneli trupli Nataline in Giampiera, ki ga objeta zgorela. (Na slikah gasilci, ki gasijo še zadnje ognje, ter Natalina in Giamplero.)
stala tudi na nekem bližnjem otoku razpoka. Nasip je popustil sili valov, ki jih goni veter s hitrostjo 120 km na uro. Vsi moški so že na delu.
Po zadnjih vesteh je ena odprtina pri otoku Schiermoni-koogu široka kakih 20 m. Voda dere skozi odprtino, medtem ko prebivalci nalagajo okoli hiš vreče s peskom ter iščejo posamezne glave živine, razkropljene po poljih, ki so pod višino morske gladine. Na nekaterih mestih je orozija valov zmanjšala širino nasipa na 20 cm.
Povsod ugotavljajo nenavadno visoko plimo, saj je ponekod morje 4 m nad normalo. Meteorološka služba napoveduje za jutri nekaj izboljšanja, vendar predvideva tudi nove nevihte po vsem obrežju Severnega morja.
Položaj pa je resen po vsem obrežju Severnega in Baltiške, ga morja. Tako so na severno-zahodnem obrežju Zahodne Nemčije proglasili stanje pripravljenosti zaradi eventualnih poplav, ki bi lahko to noč nastale zaradi visoke plime, ki jo dela močan veter še bolj nevarno. Nekatere nižje ceste v Cuxhavenu so že poplavljene.
# # #
BOČEN, 16. — Iz mnogih hribovskih krajev Južne Tirolske poročajo o snežnih nevihtah. Tod je zapadlo od '5 do 20 cm snega, toda v višjih predelih doline Ridanna ter v dolini Passiria so zabeležili 20 stopinj pod ničlo, na prelazu Giovo 17, v Dobbia-cu pa 12 pod ničlo. Po glavnih dolomitskih cestah je promet nekoliko zavrt zaradi ledu in slabe vidljivosti.
Prišlo je do številnih nezgod, vendar brez žrtev.
PALERMO, 16. — Vsa naselja na področju Madonie so blokirana po snegu. Ponekod je zapadlo tudi nad meter snega, tako da so ceste neprehodne. Drugod pa je možen promet le z verigami. Prekinitev cestnega prometa so zaradi snega zabeležili po cestah vzdolž Corleoneja. In tudi na morju je še nadalje slabo vreme, posebno na severni obali ter na jugozahodu otoka. V Palermu je poštni parnik za Ustico občepel v pristanišču.
Mnogo snega je po vsej Kalabriji, na Siciliji pa ima to pot sneg tudi Taormina. V Palermu ga je pa kar 20 cm.
V Gildonu pri Campobassu sta mlada ženin in nevesta najela avtobus, da bi se z njim kakih 60 svatov prepeljalo na občino, kjer bi bila danes dopoldne poroka. Toda avtobus je zvečer obtičal v snegu. Dva od povabljencev sta pa le uspela priti do neke električhe centrale ter od tam obvestiti policijo. Prispelo je več vozil s čistilcem snega in spravili *o avtobus dalje. Tako je denes dopoldne le bila poroka.
’---«»----
Potres
COSENZA, 16. — Danes popoldne ob 14.52 so v Cosenzi ter skoraj po vsej pokrajini čutili potresni sunek. Trajal je nekaj sekund a ni bilo škode.
Nekaj minut prej so potres registrirali tudi v Tarantu. Računajo, da bi moral biti epicenter potresa 300 km proti vzhodu.
----*»---
Jacqueline Kennedy pride v Rim
RIM, 16. — Zena predsednika ZDA gospa Jaqueline Kennedy se bo na svoji poti iz Washingtona v Pakistan Indijo ustavila za tri dni Rimu na privatnem obisku V Rimu bo ostala od 1. do 4. marca. Na tem potovanju bo ženo predsednika Z/DA sprem
ljala sestra princesa Radzewill ter njena tajnica. Stanovala bo v vili Taverna, rezidenci ameriškega veleposlanika v Rimu.
---«»----
Na konferenci v Kairu nobenega spora
KAIRO, 16. — Predsednik konference afroazijskih pisateljev Farid Abuhadid je demantiral vesti, ki jih je objavil tisk in po katerih naj bi
med neko sejo za zaprtimi vra. ti prišlo v vodstvu konference do ostrega besednega spopada med sovjetsko in kitajsko delegacijo. ((Nobenega incidenta ni bilo na konferenci — je rekel Abuhadid — in to dokazuje tudi soglasnost, s katero so bile sprejete vse resolucije.* Dodal je, da je prišlo tudi do različnih mnenj, vendar pa da ni prišlo niti do enega incidenta, ki bi nakazoval srd ali sovraštvo. Abuhadid nj hotel dati nobenih nadaljnjih podrobnosti.
I f

Blazno dejanje zdravnika
Ustrelil je ženo In štiri otroke
COLUMBIA (Južna Karolina), 16. — Ženo ter štiri otroke v starosti od 7 do 2 let nekega zdravnika ameriške vojske so danes našli v njihovih posteljah ustreljene. Zdravnik dr. Vincent Madison je izginil in policija ga skuša zaslediti.
Dr. Madison je pred dnevi zaprosil za kratek dopust, češ da mora ozdraviti nekatere bolne osebe v svoji družini. Ker se po preteku roka ni javil, ga je neki častnik šel iskat na njegov dom in tam je našel pet trupel. Zdi se, da so bili vsi, ženska in otroci, ustreljeni v spanju.
Da bi igrače ne bile nevarne
Britanski inštitut za standarde je sestavil predpise za otroške igrače, ki ne smejo biti izdelane iz vnetljivih snovi in iz škodljivih kovin. Nesreče naj bi preprečevali zaobljeni kovinski robovi, lesene igrače pa bo dovoljeno izdelovati le iz takšnega lesa, od katerega pri udarjanju ob tla ne letijo trske.
---«»---
Na Bavarskem
smučarska policija
MUENCHEN, 16. — Na Bavarskem so sestavili policijski odred, tako imenovano smučarsko policijo. Stražniki u-smerjajo promet na zasneženih alpskih pobočjih v smučarskih središčih. V prihodnje bodo baje tudi od globe.
baje	tudi <
	«»		
dnevi pa so ugotovili nekaj primerov otroške paralize, ki je na teh otokih sicer zelo redka. Predstavniki zdravstve. nih oblasti v Manili so sporočili, da je ta bolezen napadla do sedaj 19 otrok, med katerimi so štirje umrli. Za boleznijo, podobno koleri, je umrlo od lanskega septembra do konca januarja 1.838 ljudi, zbolelo pa jih je skupno 12.812.
----«»----
LONDON, 16. - Ernest Brown, bivši minister za zdravstvo v vladi Winstona Churchilla med drugo svetovno vojno, je umrl v bolnišnici v starosti 82 let.
Cosiču irt Petrovu podeljeni nagradi «NIN» in ((Politike*
BEOGRAD, 16. — Književ. niku Dobriči Cosiču so v klubu ePolitikes slovesno uročili letošnjo nagrado «N1N)> kritike za romati «Deobe», slikarju in grafiku Mihajlu S. Petrovu pa nagrado ((Politike« iz sklada Vladislava Ribnikarja za najboljše stvaritve likovne umetnosti v letu 1961.
^ w iVl, i 1 \	'	'{ i;
Beograjski učenci so prejeli mednarodne nagrade
Pet učencev osemletke «Branislava Nušiča« z Vož-dovca v Beogradu je dobilo srebrne in bronaste medalje ter diplome in nagrade za uspela dela, s katerimi so sodelovali na mednarodnem natečaju za otroško risbo pod naslovom «Moja domovina». Natečaj je organiziral Radio Varšava, in sicer pod pokroviteljstvom poljskega nacionalnega komiteja za UNESCO, Medalje in diplome so dobili Verica Dinii, Laza Jovanovič, Jelica Sidjanski, Radmila Jovanovič in Gordana Avramovič. Na mednarodni natečaj — zanj je prispelo skoraj 110.000 risb iz vsega sveta — so poslale jugoslovanske šole 3000 del. Herbert von Karajan bo dirigiral v Salzburgu DUNAJ, 16. — Dirigent Herbert von Karajan, ki je še vedno središče živahnih polemik, potem ko je podal ostavko na mesto umetniškega ravnatelja dunajske državne Opere, bo na prihodnjem salzburškem festivalu dirigiral sedem predstav: šestkrat «Trubadurja», ki ga bo tudi sam nanovo postavil na oder, ter Verdijev «Requiem». Glavne vloge v «Trubadurju» bodo peli Le-ontine Priče, Giulietta S i-mionato, Franco Corelli in Ettore Bastianini. Solisti za «Requiem» pa bodo Priče, Simionato, Zampieri in Gja-vrov.
Za Iva Andriča zanimanje tudi v Turčiji
Se pred kratkim je bilo prevedeno v turški jezik iz jugoslovanske književnosti le malo del. Podelitev Nobelovk nagrade 'Jugoslovanu Ivu Andriču je spodbudila tudi Turke, da so se začeli močneje zmimati za jugoslovansko književnost, posebno še za Andriča. Vsi listi in revije so prinašali sestavke o Andriču, nekateri so objavili tudi prevode njegove krajše proze, ki so jih prevedli iz francoščine. Sedaj se pojavljajo tudi želje, da bi prevajali Andričeva dela v turški jezik iz originalov. Makedonski književnik lljami Emin v Skopju, ki je v Turčiji objavil nekaj prevodov jugoslovanskih
Veva dela skrita v baru kot 30 let. Med dokurne so bili rokopisi romani meti ali ne imeti*, ki je napisan v Kay-Westu, te fotografije pisatelja, ki 9 kažejo, ko ribari v Ath>n ku ter Karaibskem mori ’ Vsi dokumenti imajo ce iz 1936 in 1936. Mary V ' mingu>ay, pisateljeva	’
proučuje sedaj rokopise s* paj s svojim odvetnikov»• m * •
STOCKHOLM, 16. — PrV.1^ v zgodovini švedske Sl e. (j liske umetnosti sta bili večer na dveh odrih v P stolnici premieri istega la. Kakor so ugotovili s kasneje, so dediči Aufljrj ^ Strindberga obema gle(t v ščema hkrati dovolili y-e,. zoritev «Gospodične Juhi
.................. m, m, 1i,i,illil1ili,l„i,,„iiiiii,l,liillilil,il,l,ii„ilili„i,iil,lillliiililll|llliitilil,i„„iillliili„nll,l,mii,llilliii,li,,ii"",l,<"
Z revolverjem grozi bodoči tašči
Koleri podobna bolezen na Filipinih
Na Filipinih se še vedno
borijo proti epidemiji bolezni,	Etiopska kraljica Menen Asfan ob času svojega kronanja
ki je podobna koleri, predi leta 1930 v Adis Abebl. Kraljica je predvčerajšnjim umrla
pesnikov, prejema iz raznih krajev Turčije prošnje in povabila, naj čimpre j pošlje uredništvom in založbam prevode Andričevih del-
Film «Parižanke» je žaljiv za prave Parižan ke
PARIZ, 16. — Neki pariški občinski svetovalec, za katerega ime se ni zvedelo’, je poslal policijskemu prefektu spomenico, da bi 9a opozoril na primer filma «Parižanke». Film, ki je pred kratkim prišel v javnost, sestoji iz štirih epizod, katerih vsaka je posvečena kaki mladi pariški ženski. Lepe, mlade, včasih brez mnogih predsodkov se štiri glavne osebe nahajajo tu P® tam v kakih pikantnih položajih: El la, n. pr., ki je subretka, se ob neki priložnosti, ko je že zelo pozna, preobleče kar med vožnjo v taksiju. To «motoriziran streap-tease» je zelo vznemiril občinskega svetovalca, ki je izprašal na stotine izvoščkov ter nato prišel do zaključka, da se Pa-rižanke ne obnašajo na tak način. Zaradi tega, zatrjuje, da film nima pravice, d® bi se tako imenoval, kajti Parižanke, tiste prave, s® mnogo bolj resne. Svetovalec zato zahteva od prefekta, naj nastopi v obrambo dobrega imena pariškega ženskega prebivalstva ter naj producentom filma predpiše kako manj posplošujočo ime, ki ne bo vključevalo mnogih sramežljivih pariških žena, ki se ne slačijo v taksijih.
Ce v Avstriji dirigent
nima dovoljenja za delo
Ko je pred leti Slovensko gledališče iz Trsta gostovalo na Koroškem, so nenadoma nastopile nevšečnost i-Neki vneti izvrševalci svojih nalog so gledališču za-branili nastopanje, češ da igralci nimajo dovoljenja za delo v Avstriji. Potem sf je stvar uredila in neki višji funkcionar se je opravičil zaradi prevelike vneme podrejenega uslužbenca. Toda te dni je doživel podoben primer italijanski dirigent Giuseppe Patane. Tega ie Landestheater v Linzu angažiral za dirigiranje neka ‘ oper Dosegel je že lep u speh z dirigiranjem glasbe ne pravljice Rimski Korsa-kova «Kresna noč-. Sedal se je pa oglasil urad za delo v Linzu, ki je odločit’ da ne more italijanskemu dirigentu dati dovoljenja za delo, ko pa je več avstrijskih dirigentov brezposd-nih. Toda občinska komis1' ja za gledališča se je krepko zavzela za dirigenta-
Poudarja pa se — in v. tem smislu tudi pišejo Hstl — da se angažma kakega a-metnika ne more presojat1 enako kot najemanje delaV' cev.
Našli so rokopise Ernesta Hemingwaya
KEY-WEST (Florida), 9. '' Več rokopisov znanega P1’ satelja Ernesta Hemingtva-ya so našli v nekem b®r,‘ v Key-Westu na otočju 0 Floridi. Bar se imenu )e «Sloppy Joe’s)> in je bil *flS Joeja Russella, starega He' mingwayevega ribiškega to variša, ki je umrl, ne da prej povedal, da se pri nj^®* nahajajo kaki rokopisi• * se, da so bila ta Hemingu’a
Uotin rioln oL-t-ižn «s hnrlL .
rt t'
FERRARA, 16. — V neki vasi blizu Ferrare je prišel 19-letni Giancarlo Bellettati k svojemu 17-letnemu dekletu Ancilli Roncarati. Bil je v družbi prijateljev in povabil je Ancillo v kino. Toda mati deklici ni dovolila oditi. To je Bellettatija silno razjezilo, tako da je potegnil revolver kalibra 7,65 in ga naperil proti bodoči tašči. Dva prijatelja, ki sta čakala, sta vstopila, ko sta zaslišala prepir. Zagledala sta Bellettatija z orožjem v rokah in poskusila sta ga razorožiti. V prerivanju se je revolver sprožil in krogla je šla v strop. Sam strel 'e Bellettatija streznil. Ko se ;e
zavedel, kakšno neumnost je napravil, je sam odšel k orožnikom.
Ladja v delu sc je prevrnila
KIEL, 16. — Ladja-tovarna ('.Vladivostok* za loy na kite, ki jo je Sovjetska zveza naročila pr; ladjedelnici «Ho-waldswerke» v Kielu, se je davi prevrnila. Ladja ima to-nažo 17.000 ton in so jo sedaj že opremljali. Splavili pa so jo 30. novembra tam. I.ada „e doiga 1H2 m, široka pa 23 m
Policija, ki je prihitela na kraj nesreče, je javila, da so iz ladje potegnili vse delavce, ki so bili zaposleni pri delih r,a ladji in da je med temi nekaj ranjenih. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci, rečna policija ter enote obalne straže, da bi pomagali pri reševanju. Predstavniki ladjedelnic so izjavili, da si ne vedo razlagati kako se je ladja prevrnila. Pozneje so iz ladjedelnice sporočili, da je pred prevrnitvijo ladje prišlo na ladji do majhne eksplozije, kateri je sledi! požar, ki so ga kme'u 7f*(1"šllt. Kot smo že rekli, so vse delavce rešili in
ladja leži sedaj na
boku
obrežju. Ladjo za lov na 0 so, kot poročajo, izdela* -jii načrtih, ki so jih pr«®*0 \r Sovjeti. Načrti naj bi Ajjh. delani po nekih novih nac za katere pravijo, da so lucionarni.	jje-
Po mnenju vodstva ‘a <);i delnice Howaldt je n ^tr8, nastala zaradi močnega s-i Pri prvem močnem šunk et je ladja nagnila in * p zravnala, pri drugem Pogoje prevrnilo. Na srečo n ^ da ni zavzela obsega ka*,^? tastrofe, kot so se sP°C.nje-bali. Okrog 30 oseb je r 4p» nih, med temi dve resn®i je pa izgubljena.
J
MOC IN VLOGA NAFTE
Značilna revolucija na saudskem dvoru
Ali bo mlademu Tarakiju uspelo razčistiti korumpirano ozračje v deželi nafte
Kot si ni moč zamisliti človeškega telesa brez krvi tako si danes tudi modernega gospodarstva in industrije ni moč zamisliti brez bencina, oziroma nafte. Zaradi te-Ka so malone vsa mednarodna politična vprašanja nekje v svojih osnovah bolj ali •nanj neposredno povezana z vprašanjem teh pogonskih sredstev. Temelji mednarodnega dialoga v zvezi s tako Važnima gospodarsko-politič-nima činiteljema, kakršna sta nafta in bencin, pa so vseskozi bili odločilno in čestokrat usodno povezani z vprašanjem njihovih nahajališč in po možnosti njihovega izkoriščanja. Svetovne velesile se niso nikoli pomišljale spuščati se tudi v najbolj tvegane pustolovščine, ko je šlo za to, da si nekje 2agotove pravico do svobodnega razpolaganja na nafti bogatih predelov, običajno nahajajočih se na tujih na-c'onalnih teritorijih. Zaradi lega tudi vsebina imperializma in kolonializma v dokajšnji meri zaudarja na nafto ln petrolej.
Znano je, da so poleg drugih, posebno bogata na pe-Irolejskih ležiščih arabska Področja. Saudska Arabija na pr., ki je v pretežni meri Puščava, se za vse, kar ima, lahko zahvali edinole dej-stvu, da se globoko v nedrih njene puščavske zemlje nagajajo velikanske količine nafte. V deželi bi lahko vladalo resnično blagostanje, ko “< njena socialno-ekonomska struktura in politična uredi-lev ne bili tako skrajnq kon-Servativni, na pol fevdalni, ln pri čemer se dogaja ne samo, da se sredstva, ki jih Prinaša nafta, malone vsa pokljajo za razkošje vladar-*ke družine ter njenega oko-)a, vtem ko se ljudstvo ote-P# v najbolj črni bedi, mar-Več po drugi plati ta sred-slva, izhajajoča iz pogodbena odnosa med Saudsko A-rabijo in nekaterimi tujimi Petrolejskimi družbami, s ka-^rim so bila dana tem V za-kuP domala vsa petrolejska Področja dežele, dejansko ne Predstavljajo niti deseti del ''rednosti, ki jo dežela izgu-jh s tem, da teh naravnih Po^astgv ne izkorišča sama.
Kot že rečeno je takšna ®'tuacija samo posledica ne-kega nemogočega riotranjega staPja, pri katerem se inte-fesi ljudstva istovetijo z razkošjem in razsipavanjem Sredstev od strani članov ®audske vladarske družine,
, atere zadržanje in vladanje obeleženo z res skrajno 'amovoljo,
, Keta 1859 je takšna politi-ka kmalu pripeljala do gozdarskega poloma, zaradi esar je v vladarski palači Prišlo do majhne revolucije,
1 ie bila prva po smrti sta-Jjgs kralja Abdel Aziza. Vo-J . jo je njegov drugorojenec Pisal, ki se je postavil na 'ran svojega polbrata Tala-vodje liberalne skupine, akar je bilo na družinskem P°svetovanju sklenjeno, da ra'j Saud sicer še ostane a Prestolu, da pa bo imeno-,al za svojega naslednika .rata princa Feisala, ki bo krati tudi upravljal držav-6 linance. Princ Talal je revzel poveljstvo nad voj-.k°- Obenem pa je postal van nove vlade — in to pr-J, v zgodovini dežele — ‘ad mož, ki ni bil v naj-. aujši meri sorodniško po-gPaan s kraljevsko družino, /f za mladega geologa Ab-, alaha Tarikija, ki je pre-
del
ministrstvo za petrolej.
avzlic svoji mladosti uživa ^navadno velik ugled kot rokovnjak, pa še zaradi . ,°je resnosti in odličnih ad-‘PZrativnih ter diplomat-J*1 sposobnosti. Po princu j eisalu je postal najvažnej-fjj. osebnost v deželi. Potru s) se je, da bi čimprej upo c ®VK red v državnih finan vJ1- a ni naletel na razume uje princa Feisala, ki ni ^Pnašal kritik, kakor tudi v ’ da bi se kdo vmešaval s ujegov način upravljanja, Jdrajoč državo in njene v ar®se za nekaj, kar sodi kompetence samo kraljev-6 družine, edine gospoda-'*e dežele.
)( akšna pojmovanja so v a*u naletela na nasproto-T hJe tudi od strani princa j a*a, ki si je bil skupno j Tarikijem in številnimi D0jS*mi mlajšimi ljudmi polj noma svest, da nadaljeva-(,rj* takšno politiko pomeni l^^Psti deželo na rob po-
Ta trenja je izkoristil kralj, ki je le težko prenašal omejitve, naložene mu od strani Feisala. Naslonivši se na Talala je povsem izločil Feisala od oblasti, vendar je pri tem tudi princ Talal storil usodno napako. Prenaglo je namreč napovedal sestavo nove vlade, v kateri bi bilo nič manj kot šest novih ljudi, ki bi vanjo prišli ne po privolitvi kralja, ampak zaradi dejstva, da so diplomirani tehniki in strokovnjaki. Na svojo nesrečo je hkrati napovedal, da se je kralj obvezal proglasiti novo ustavo, v kateri bi bila predvidena tudi ustanovitev parlamenta z najširšimi zakonodajnimi pooblastili.
Ko bi se vse to uresničilo, bi dejansko omejitve za kralja bile še mnogo večje od onih, ki mu jih je bil prej vsilil Feisal. Z lokavostjo in spretnimi potezami pa je kralju uspelo na dvoru u-stvariti takšne pogoje, pri katerih je lepega dne ministrstvo za petrolej iznenada odpravil, vendar je Tarikija še obdržal pri sebi, sicer bolj zaradi njegovih izrednih sposobnosti pri pogajanjih z A-merikanci kot pa zato, ker b- ga cenil. Da bi mu to dal razumeti, pa tudi zaradi tega, da bi s tem ustregel princu Feisalu, je kralj prepustil nekatera važna pogajanja v zvezi s petrolejem njegovemu svaku Kamal ad Adha-mu. Toda že v najkrajšem času je Tariki dokazal, in to z dokumenti v rokah, da je Kamal ad Adham v svojem poslovanju bolj skrbel za svoje osebne kot pa državne interese. Zahteval je obnovitev vseh pogodb, ki jih ja bil ta sklenil, in hkrati dosegel vključitev v proračun vsote 400 milijonov rialov za razvoj in potrebe raznih socialnih in državnih u-stanov.
Mladi geolog je še enkrat uspel uveljaviti svojo /cljo, zahvaljujoč se svoji strokovni pripravljenosti in diplomatski spretnosti. Toda, kaj namerava, kam bi želel priti? Kakšna je njegova družbena in ustrezna politična u-smeritev? Glede na generacijo, ki ji pripada, in katera, povečini vzgojena in šolana v Egiptu, vidi v Naserjevem socializmu' edino pot razvoja za arabski svet, bi verjetno tudi on utegnil videti v takšni družbeni ureditvi rešitev za svojo lastno deželo. Glede na to pa, da živi in dela v okolju, ki je vse prepleteno z intrigami, najraznovrstnejšimi interesi, pri čemer se sposoben človek, kot je on, ali kupi ali odpravi, bo potrebno — da bi mogli dati odgovor na postavljena vprašanja — še en čas počakati. Ce ga bodo kupili, se o njem ne bo več mnogo pisalo: živel bo razkošno in -zvesto služil gospodarjem. Nasprotno pa bomo še marsikaj čul- o njem, če na to ne bo pristal, marveč bo zvest določenim svojim idealom hotel pošteno de.ati in koristiti svojemu ljud-stvu.
PRED NOCOJŠNJO PETO PREMIERO SEZONE 1961-62 SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
«MISNICA»
V AVDITORIJU
Kdo je morilec? - Pridite in boste videli...
Nika- ne poglejte radovedno podpisa pod člankom in me po krivem ne obsojajte, da še sam ne vem kdo je morilec. Bodite brez skrbi, poznam ga, poznam ga že od takrat, ko mi je Slovensko gledališče zaupalo režijo te ga dela.
Poznam ga, ali bolje živim z njim, kot živim z ostalimi liki, ki so mi mea pripravljanjem Christine «Mišn ice» postali dragi in priljubljeni znanci.
V resnici me prav mika, da bi tik pred premiero spregovoril nekaj besed z vami, dragi bralci, in se nekoliko pomenil o teh figurah: o Gl-lesu, o Mollie, o Wrenu, gospe Bog lovi pa o majorju Metcalfu, o gospodični Čase-tvellovi, o gospodu Paraviei-niju ali o detektivu Trotter-ju, vendar se useskozt bojim, da bi mi med razgovorom ne ušlo pravo ime zlo-
činca. Pravim zločinca in resnici na ljubo ne pretiravam, kajti, res gre za pravega kriminalca, sicer spretno zakri-tega vendar takega, da se je zaradi njega zganila celo policija Scotland Yarda.
O delu torej raje nič besed, poglejmo raje, kako je to delo prišlo na naš repertoar.
Mogoče je bila to, Vsaj po eni strani, bolj ali manj o-sebna želja preizkusiti neki nov gledališki žanr, mogoče je bila to zgolj koncesija okusa našega občinstva, mogoče je zaradi mode časa.
Združimo vse te smogočnn skupaj in ugotovili boste zakaj je prišla sMišnica» na naš repertoar.
Osebno sem zelo zadovoljen, da mi je bila poverjena naloga realizirati prvo detektivko na našem odru. Želel sem si takega dela v katerem bi lahko združil frfutavi
itiiiiiiiinti ii m niiii iiiiimiiiiimiiiiiiiii, intni n n,n i ii mu,im m MiiMiifiijtiiMiitmiiiimimi nimiiiiiimiii iimiililMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiimiiiMmlliimiiliniilliillllimiiimtiiliiliiiiliiiiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlimliiilllimiiiiiiiii
KORISTNA MISEL ZA SMOTRNO IZKORIŠČANJE OHISNEGA PROSTORA
Sajenje hrušk na poševni kordon
Našim ljudem bi umna gojitev hrušk ob hišah in na sončnih lehah ob zidovih prinesla lep zaslužek in še več zadovoljstva
Po vsej naši spodnji okolici, ki se razprostira skozi in skozi po samem pobočju, ki je bilo nekdaj gosto posajeno z vinsko trto, si našel skoraj v vsakem vinogradu precej sadnih dreves, v prvi vrsti češplje in smokve a tudi oljke niso manjkale. V manjši' meri so. bile gojene hruške in češnje kakor tudi breskve in marelice. Zaradi izredno hude zime 1929. leta so zmrznila vsa oljčna drevesa in tudi smokve so utrpele isto škodo, so se pa v nekaj letih zopet opomogle. Vse kaže, da so naši dedje iposvečali poleg vinski trt« veliko pažnjo tudi sadnemu drevju.
Stara drevesa so počasi u-sahnila in novi rodovi, ki so živeli še pred petdesetimi leti, niso smatrali za potrebno, da bi usahnela drevesa obnovili z novimi nasadi. Ko gle-daš danes obširne police od Barkovelj do Križa, se ti le redkoma ustavi oko na kaki samevajoči češplji ali hruški, ki gre proti koncu svojega življenja.
Pravzaprav se ne bi smeli temu čuditi, saj se v zadnjih letih zapušča celo trto-reja, kako se ne bi tudi sad-jereja, ko ni bila pri naših okoličanih nikdar v posebnih , časteh.
In vendar je tako gledanje popolnoma napačno. Spominjam se dobro, ko sem bil pred mnogimi leti pri Janezu Starešinovemu v Repniču, da mi je prinesel meseca fe-
bruarja na mizo dve lepi hruški, ki sta tehtali več kakor pol kilograma. Vnela se je med nama diskusija o sadjarstvu in delala sva račune, koliko bi Janez izkupil, ko bi imel na svojem obširnem posestvu sto zimskih dreves, ki bi obrodila take hruške. V številkah se padali težki tisočaki.
Ko sem se pred dobrimi štiridesetimi leti začel ukvarjati s sadjarstvom, sem napravil nepopravljivo napako, ker sem naročil samo visoka drevesa. Čakati sem moral precej let, da so mi drevesa !vsaj nekaj obrodila, .a imel sem med temi drevesi tudi hruško, ki je bila 1 stara ' deset let, ko nisem mogel okusiti njenega zrelega sadu. Prva burja si je s svojim klatenjem privoščila polovico sadja, kar je pa ostalo, je bilo plen druge burje, ki ni izostala nobeno leto. Prenovil sem sadovnjak z nizkim drevjem, cepljenim na kutni namesto na divjaku, a tudi tako mi je burja, sicer v manjši, a vendar v občutni meri klatila sadove, da sem se moral odločiti za, tretjo obliko, ki ji burja ne more škoditi in to je poševni kordon.
Poševni kordon; zahteva od sadjarja najmanj delk in najmanj znanja. Desetletni otrok, ki se mu je delo okrog te oblike samo enkrat pokazalo, bo postal na mah dober sar-jerejec, vsaj kar se tiče saditve, vezanja, upogibanja, smulenja in ščipanja.
Prejeli smo
&0|
n**®c. Glasilo Zveze borcev v ^dnoosvobodilne vojne Slo-ifPPlJe. Številka 2. Letnik XIV.
'Nc^,[uar 19S2-
UNTRI MEDITERHANEI. An-
III. N. 1. Gennaio 1962. •iVic n‘ C.D.S.A. Roma.
“Ta ITALSIDER. Bimestra-I P informazione aziendale per t‘ PPrsonale dellTtalsIder, alti prni e acciaierie rlunlte Ilva-v rr|igliano. Anno II. N. 6. No-'nibre-dlcemtre 1961 Genova.
Sobotu, 17. febriiiirjn MKi2
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Vrtiljak; 12.30:
Za, vsakogar nekaj; 13.30: Poklici v lahkj glasbi; 14.40: Sestanek s Srečkom Dražilom; 15.00:	Mali koncert; 15.30:
«Tropskl uroki«, igra v treh dejanjih Alberta Doninija; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 17.45: Allghierl: Božanska Komedija — Nebesa: 14. spev.; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.30; Novi glasovi; 20,00: Šport; 20.40: Zbor France Prešeren; 2,1.00:	Za smeh
in dobro voljo; nato po Evropi z orkestrom Jana Langosa; 22.15: V ritmu In melodiji.
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Simfonični koncert; 15.20: Zborovsko petje; 15.45: Pianista Russo in Sat red.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba Po željah; 12.40:	Lahka glasba;
12.45:	Glasba po željah (II.
del); 13.40: Popevke in ritmi; 14.30:	Koncert zabavne glas-
sbe; 15.15:	Zabavna	glasba;
15.30: Pojeta Božo Grošel in Miško Kočevar; 16.00: Izbrali ste...; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45:	Violinistka Nada
Jevdjenijevtč in pianistka I-vanka Llpoglavšek; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jaz-zovskl koktajl; 18.00: Prenos RL; 19 00:	Poje Lady Pata-
cho; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00:	Pre-
nos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih;
8.30: Omnibus; 10.30; Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.2.0:	Glasbeni album;
15.15:	Ital. folklorna glasba;
15.30: Tečaj nemščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45; Jutrišnje športne prireditve; 17.20:	Simfonični koncert za
mladino; 18.55:	Izžrebanje	loterije; 19.30:	Enotni razred;
19.45:	Knjige tedna; 20.00:
Glasbeni album; 21.00; Magična flavta; 21.20: Radijska drama Jole Sandri: «Vanina Va-nlni«, po Stendhalu; 22.45: Do-kumentarij «Gran San Bernardo«; 23.15: Grška lahka glasba.
II.	program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 14.40: Glasbeni kotiček; 15.00: Odmev na prireditve v svetu; 16.00; Program ob štirih; 16.45:	Smučarske
Igre v Chamonixu; 17.00: Plošče; 17.30: Glasbeni program; 18.50:	Plešlte z nami; 20.30:
Puccinijeva opera:	«Madame
Butterfly».
III.	program
17.00: Na programu sonate za violino m klavir; 18.30: Skladbe Arnolda Schoenberga; 19.30: Zdravniška služba v modernih državah; 20.00:	Vsakovečerni
koncert; 21.30: Simfonični koncert; 23.15: Glasbeni pregled.
Slovenija
5.00: Dobro Jutro!; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35: Operetne melodije; 8.55: Radijska šola; 9.25: Hollywoodski orkester; 9.45: Partizanske pesmi; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Violončelist Antonio Janlgro in violinist Blalse Calame; 11.15: Angleščina; 11.30: Zabavna glas-
ba; 12.05: Bernard: Slovenski utrinki; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Slovenske narodne pesmi; 13.45; Godala v ritmu; 14.00: Od arije do arije; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.20: Napotki za turiste; 15.25:	Pianist Henri Lecca;
15.40:	Ljubljanski komorni
zbor; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05:	Gremo v kino; 17.50:
Orkester Ray Connlff; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Vedre in zamišljene za orkester; 18.45: Okno v svet; 19.05: Domače viže; 20.00; Vedri zvoki; 20.20: VValter Ger-teis: Vozli inšpektorja Braina; 20.50: Melodije za razvedrilo; 22.15:	Oddaja	za Izseljence;
23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30, 14.00 in 15.00; TV šola; 16.30: Smučarske igre v Cha-monixu; 17.30:	Program za
najmlajše; 18.30:	Dnevnik;
18.50: Nikoli ni prepozno; 19.20: Oddaja za delavce; 19.55: Oddaja o Španiji; 20.20: TV šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Glasbeni program z Gornl Kramerjem; 22.15: «Poganska dolina« — film; 22.40: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Verdijeva opera «Mach-bet«; 23.30; Dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 18 00: Lažni pirat — mladinska TV igra. Beograd 19.00: TV pošta; 19.15; Rezerviran čas. JRT 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20: Propagandna oddaja. Beograd 20.35: Na tajnem kanalu — humoristična oddaja. Italija 21.05; Alta fedelti — glasbena revija. Ljubljana 22.15:	Veliki nemi
filmi (sam0 za Slovenijo). Zagreb 22.15: Serijski film (za Zagreb in Beograd). JRT 22.45: TV dnevnik II.
Upoštevati moramo, da ima poševni kordon svojo dobro stran, ki se imenuje: najmanjša zahteva po prostoru. Za to obliko so še najbolj primerne naše okoličanske podzid-niče, ki so od poldrugega do dveh metrov visoke.
Sedaj pa na delo.
Približno 35 cm od zida skopljemio' 50 do 60 cm globok jarek vzdolž naše pod-zidnice, ki meri v našem primeru deset mbtrov. Na skrajnih koncih tega jarka zabf-jčmo v zemljo dva debela kolca, med obema pa v razdalji 60 cm drug od drugega, zabijemo 15 tapjših kolcev. Ko smo opravili to delo, nategnemo od debelega kolca n-a eni Stranj do drugega debelega kolca debelejšo, pocinkano žico, ki jo .ovijemo vsaj enkrat okoli vsakega tanjšega kolca. Ko bo to ogrodje pripravljeno, bomo posadili k vsakemu tanjšemu koleu enoletno šibo, cepljeno na kutni. Tako vsajeno hruško bomo zavezali h kolCu približno 25 cm visoko, ostali del pa bomo upognili vedno od severa proti jugu ali od vzhoda proti zahodu na 45 stopinj in privezali na prvo žico, od katere smo nategnili na našem ogrodju tri do štiri vrste. Upognjeni del bomo nekoliko skrajšali in ga urezali tako, da bo gledalo zadnje Oko proti tlom. In za sedaj je naše delo končano.
Prišla bo pomlad in šibe bodo začele poganjati. Od zemlje do mesta, kjer je šiba upognjena, bomo osmulili vse poganjke in to še preden se razvijejo, medtem ko bomo za enkrat pustili poganjke na upognjenem delu, da se razvijejo in ko bodo dolgi približno deset centimetrov, jih bomo preščipnili z nohti. Rezanje teh poganjkov s škarjami ni priporočljivo, ker se rana na urezanem mestu hitro zaceli in v takem primeru sledi poganjek poganjku in rezanju ni nikdar konca, kar se pri ščipanju ne dogaja.
Poganjek, ki raste iz zadnjega očesa, bomo pustili, naj se razvija kakor mu drago, saj nam bo služil za podaljšanje kordona.
Kar smo delali v prvem letu na prvem delu upognjene šibe, bo imelo za posledico, da se bo v drugem letu pojavilo na njem cvetje in v jeseni sad, kar se bo po nekaj letih podvojilo in potrojilo. Tisti del, ki nam služi ra podaljšanje, bomo ščipali k letu, kakor smo delali lansko leto na prvem delu, drug, podaljšek pa bomo pustili naj divja, kamor mu drago. V tretjem letu bomo ščipali tretji poganjek, katerega zadnje oko bo kakor prejšnje služilo za nov podaljšek in tako naprej, dokler bomo po petih letih razpolagali s šo-
pom, ki bo poln stranskih poganjkov in ki bo meril v dolžini približno dva metra. Tan šop nam bo dal pri dobri izberi vrste hrušk tudi do 5 kg sadja in bo znašala naša letina približno 75 kg sadja na prostoru, ki zavzema reci in piši samo 5 kv. m površine. Boljšega izkoriščanja prostora si sploh ne moremo misliti in ker bo ves nasad pri rokah za pregledovanje, čiščenje, škropljenje in za vse drugo, kar je potrebno za dosego lepega in zdravega sadja, nam bo gojenje take oblike le v veselje in zabavo.
Sedaj pa nekaj besed o vrstah hrušk, ki. so priporočljive za poševni kordon.
Ce bomo sadili petrovke in ječmenke, ki predstavljajo najmanjši sad v družin' hrušk, bo naš pridelek jako pičel, tudi če bo letina izred-
no dobra. Izbrali pa bomo take vrste hrušk, katerih les ima goste členke in katerih sad je debel. V to vrsto spadajo: maslenka Giffard, Favorita in Clapp in Wi)iamka kot poletne vrste, maslenka Clairgeau in Kaiser kot jesen-ke, Passa crassana pa kot najbolj priporočljiva zimska vrsta. Priporočljiva jesenska vrsta je tudi Trionfo di Vier.na, ki rodi izredno velik sad.
Pa ne mislimo, da bomo imeli lepo in zdravo sadje, ako ne bomo skrbeli tudi za dobro in izdatno gnojenje, ki je pri sadnem drevju neob-hodno potrebno. Vse vrste hrušk, cepljene na kutni, dajo v prilično dobri zemlji obilo sadja, izjemo pa delata Williamka in maslenka Clairgeau, ki raseta jako počasi, ako ni zemlja v vsakem pogledu prvovrstna. Kdor se hoče izogniti tej nevarnosti, naj sadi ti dve vrsti cepljeni na divjaku, če pa se je odločil za kutno kot podla-
komedijski tempo s težkimi psihološkimi pasažami raziskovanja in zasliševanj.
V svojih sotrudnikih sem kot vedno našel vestne sodelavce, ši so razumeli kaj je bistvo takega komada.
Razpoloženje! Razpoloženje., pa ne tisto, ki prihaja zgolj od zunaj, ponazorjeno s cvilečimi vrati, s škripajočim podom, z mračnim videzom nerealne — stilizirane scene — ne to odklanjam, preveč je to danes v modi! Temveč s pravim razpoloženjem, ki je v izvajalcih samih v njih včasih introverktni psihološki igri!
Pričakujem, da se bo kak kritik zagnal v sceno in skušal trditi po znanih šablonah «funkcionalna, ne funkcionalna, ugajala, ne ugajala», da scena ni nudila prave teže igri, da je bila premoderno stilizirana...
Ce delam stilno igro, to se pravi igro, ki je strogo am-bientirana v neko zgodovinsko dobo, potem se krčevito držim avtorjevih zahtev, če pa mi je dana možnost izbire časa, potem pa se najraje zatečem v čas, ki mi je najbližji, v čas, ki mi ga je dano živeti, prepričan, da ga še najbolje poznam in da ga lahko najbolj karakterizirum.
Kar se tiče dekoracije najraje bežim od realizma, ker se zavedam, da oder ni realnost. Načel bi predolgo debato, če bi hotel pobijati realizem, lahko bi začel od luči in prešel razne vegajoče scene in končal s skupimi gledališkimi zahtevami po času in prostoru, vendar kaj bi imel od tega... vsaj v tem, naj bo režiserju dana možnost izbire.
Moja skrb je bila povsem položena v igralce in upam, da bodo ti zadovoljili.
Danes je verjetno še prezgodaj, da bi povedal če sem s svojim delom povsem zadovoljen. Nestrpno pričakujem mnenje občinstva. Saj je že znano moje stališče, da smo mi v službi gledalcev, kateri nam s svojim odobravanjem bogato poplačajo naš trud.
Naša peta letošnja premiera bo v soboto nudila našemu občinstvu nekaj povsem novega, odobravanja ali neodobravanja bodo za nas vodilo za nadljnjo delo.
ADRIJAN RUSTJA
Morda
vas
zanima
(Nadaljevanje na 6. strani)
................................................................................................................
Slep pes-vodič 2 leti vodil slepca
IiONDON, 16. — Edinstven primer navezanosti na svojega gospodarja je dokazal šestleten pes »Simon«, ki je bil izvezban za spremljanje slepcev. Dolgo let je Simon vodil svojega gospodarja, 26-letnega Johna Thomasa, od stanovanja v londonski četrti Wandsworth do krajevne telefonske centrale, kjer je Thomas zaposlen kot mehanik. Pot od Thomasovega doma na delo in nazaj vodi skozi zelo prometne ulice, vendar je pes vedno zgledno vršil svojo nalogo. V zadnjih letih pa je postajal nekoliko negotov in njegov gospodar je sklenil odpeljati ga k živinozdravniku. Ko ga je živinozdravnik pregledal, je ugotovil, da je pes slep in to že dve leti. To se pravi, da je slepi pes dve leti vodil slepega človeka po najprometnejših ulicah. Združenje, ki nudi slepcem pse-vodiče, je sklenilo, omogočiti na psu operacijo in mu presaditi ro. ženico na eno oko. Opefacija je uspela in pes ponovno vodi na delo in z dela svojega gospodarja Thomasa.
Mehanik Thomas je rr'">l, da je pes Simon njegov naj. večji prijatelj
Most čez ožino Kalabrija-Sicilija
MESSINA, 16. — Prof. Pie-tro Jetto, predstavnik ameriških družb, ki so zagotovila kritje stroškov za gradnjo mostu preko ožine med Kalabrijo in Sicilijo, je obvestil mesinsi ega župana, da bo 26. t. m. imel v Messini tiskovno konferenco. Prof. Jet-to je nadalje najavil, da bo v prvih dneh marca prirpe'a v Italijo skupina Američanov, da bi neposredno pnšia v stik z italijanskim ministrom za javna dela.
Pismo v steklenici od Azorskih otokov v Tirensko morje
MESSINA, 16. — Poročilo, ki ga je oceanografska služba francoske vojne mornarice lani 2. januarja vrgla v zapečatem steklenici v morje, je bilo najdeno med Capo Oliveri in Capo Milaz-zo. Steklenico s poročilom je našel 17-letni dijak Vincenzo Nossetta. Fkancozi so stekle, nico vrgli v morje pri Azor-skih otokih na Atlantiku in je torej priplula v Sredozemlje in v Tirensko morje skozi Gibraltarsko ožino. Pismo v steklenici zagotavlja nagrado 250 novih frankov tistemu, ki jo bo našel. Na pismu stoji podpis poročnika Peviqua z ladje «Aiax».
ZIVINOZDRA VNIK POJASNJUJE IN SVETUJE
Kako ugotovimo čas telitve
Najvažnejši zunanji znaki pri kravah-porodnicah * Snaga, važen pogoj za porod brez posledic
V zadnjem članku smo poučili naše živinorejce kako naj ravnajo s kravami pred porodom. Danes jih pa hočemo poučiti po kakšnih znakih bodo zanesljivo, spoznali da se bo krava kmalu otelila.
Ugotovitvi s točnostjo pravi čas poroda, pomeni za našega živinorejca prihraniti si marsikatero brezpotrebno vstajanje ponoči. In kaj pomeni vstajati ponoči, zlasti v zimskem času — se vsak rad drži tople postelje — ve vsakdo izmed nas.
Sedaj si pa oglejmo po vrsti po kakšnih znakih bomo ugo. tavljali, da je krava blizu telitve.
Tri do štiri tedne pred o-telitvijo krava prične pripuščati. Pravimo, da krava pripušča tedaj, ko se ji prične večati vime.
Včasih tik pred otelitvijo kravi vime naglo nabrekne in se napolni z mlekom. Tedaj lahko računamo, da bo krava storila še istega dne. Ta znak velja samo za tedaj, ko vime res nabrekne in se napolni z mlekom. Velikokrat se pa to ne dogodi. Zato v primeru, da je kravi čas potekel, a se ji vime ni nabreknilo, ne smemo misliti, da krava ne bo še storila. Taka krava bo lahko kljub vsemu kmalu storila prav tako kot ona, kateri je vime nabreknilo.
Drugi znak, da smo blizu
poroda, je upadanje križnih vezkov ob korenu repa. Mar. sikateri laik si ob pojavu dveh vdolbin ob korenu repa misli, da je krava nenadoma shujšala. V resnici se pa to dogaja, ker se vezi, ki drži-jo maternico, zadnje dni pred otelitvijo bolj prepojijo z maščobami, zaradi česar postanejo bolj ohlapne in se raztegnejo. Da napetost vezi popusti, pomaga tudi medenica, ki se nekaj dni pred poro. dom v spodnjem delu nekoliko vzdigne in nagle proti maternici. Vse to napravi bližnji porod lažji.
Tretji znak bližnjega poroda je povečano izločanje goste belkaste sluzi, ki prihaja iz otekle in povečane rodnice in visi iz sramice kot debel izcedek. V gotovih pri. merih je med izcedkom pomešane nekaj krvi. Tega se pa ne smemo ustrašiti, ker ne predstavlja nobene nevarnosti za kravo. Ta pojav opažamo dva do tri tedne pred otelitvijo.
Krave — zlasti prvesnice — postanejo proti koncu brejosti lene in okorne v premikih. Gibljejo se previdno in počasi in ustvarjajo tako videz, da se bojijo, da bi jim taki premiki škodovali.
Ce je krava tik pred po-rodom, spoznamo — seveda če kravo večkrat opazujemo — tudi po tem, da je taka
krava nemirna in se prestap-lja, ne da bi ji za to dali povod.
Cas poroda ne bomo mogli točno določiti vedno z že navedenimi znaki. Posebno zadnji znak — to je nemirno prestopanje — večkrat spregledamo. Za naše živinorejce bi pa bilo važno vedeti točno kateri dan bo krava storila. To pa zato, da bodo v slučaju potrebe pri kravi res ob pravem času. To pa bodo u-gotovili z vsakovečernim merjenjem temperature tistim kravam, katerim so že u-padli križni vezki ob korenu repa. Visoko breje krave i-majo normalno temperaturo nekoliko čez 39,5 stopinj C in to zlasti zvečer. Cim se je temperatura pri kravi znižala za 0,5 do 1 stopinjo C, lahko z gotovostjo računamo, da se bo krava ponoči ali zjutraj otelila. Takrat bodino pozorni in bodimo čez noč pri kravi. Ce oa zvečer temperatura ni znižana, lahko gremo mir. no spat. Kravi merimo temperaturo- ta,ko, da ji vtaknemo v zadnico za pet minut na konici nekoliko pooljen toplomer.
Cim se bliža čas poroda, pazimo, da bo krava imela okoli sebe dovolj prostora za ležanje, ne da bi jo bližnje krave drezale. Dobro je, da v takih primerih odstranimo
eno ali dve poleg stoječi go-
OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Odlično razumevanje s sodelavci. S
svojim dlnamizmom boste marsikaj opravili. Delali boste načrte za prijetno potovanje.
BIK (Od 21.4. do 20.5.) Imeli boste srečo, zato Jo izkoristite, da spravite pod streho dokaj tvegan načrt. V družini ne bo vladalo največje soglasje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Srečno naključje vam bo pomagalo, da boste razčistili nesporazum, ki vam je v pošlih veliko škodoval. Nervoznost.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Ne razmetavajte s svojimi silami, ki Jih boste v bližnji bodočnosti hudo potrebovali. Nekam vas bodo povabili.
LEV (0(j 23.7. do 22.8.) Odlično razdobje, posebno če imate smisla za praktično delo. Ne bodite preostri do svojcev, če zagrešijo kako napako.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Znašli se boste v ne preveč prijetnem okolju. Potrebna vam bo pomoč ljudi, ki se na vaše poslovne zadeve spoznajo. Glavobol.
TBHTNlICA (od 23.9. do 23.10.)
Svojo neodločnost skušajte premagati, ker edino tako vam bo uspelo izpeljati do konca prevzete obveznosti. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Sledite zgledom ln nasvetom ljudi, za katere veste, da se na posel spoznajo. Z nekom se boste sprli Iz malenkostnih razlogov.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Ploden dan in veliko dela. Vendar bo materialni učinek vsega tega malenkosten. Zadoščenje v družini, predvsem pri dragi o-
sebi.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Strnite vse sile in skušajte biti pri delu sistematični. Nekdo vas bo povabil v vam povsem novo, toda prijetno družbo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naj se vam ne mudi, da bi ne zabredli v finančne težave. V družinskih odnosih napetost, ki je ne bo tako lahko rešiti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne rinite v ospredje, posebno sedaj ne, ko niste sposobni izvesti delo, ki vas mika. Vaša ljubosumnost je odveč.
vedi. Se najbolje bi pa bilo, da bi kravo postavili v poseben prostor, kjer bi bila sama v pričakovanju otelitve. Tak prostor bi moral imeti vsak večji hlev. Prostor pod kravo pred porodom potrosimo z gašenim apnom, nakar dobro nasteljimo s suho, zdravo in neprašno slamo. Rep in zunanja spolovila pa operimo z milom in toplo vodo, kateri smo dodali na vsak liter po eno žlico kreolina. Snaga je predpogoj zdravja. Marsikatera krava je zaradi nesnage kmalu po porodu pogi-nila. Zato bodimo pri tem previdni in zlasti pred porodom in ob porodu samem pazimo na čistočo. Pa tudi marsikatero tele pogine zaradi nehigijene zlasti še če se dotakne s popkom umazanil tal. Prav zaradi tega namažimo teletu popkovino takoj po porodu z jodovo tinkturo alt kakim drugim primernim razkužilom.
Ker v našem članku govo. rimo o času telitve, se mi zdi umestno, da opozorim naše kmetovalce, da krave nosijo približno 9 mesecev in 10 dni. Vendar dnevi brejosti niso stalni in lahko smatramo za normalen tudi porod ki se vrši po 270 ali po 295 dneh brejo-sti. Prva brejost traja običaj, no 2 do 6 dni manj kakor naslednje. V primeru, da krava nosi kak dan čez normalno, lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo storila '««(. ka. V primeru dvojčkov bo pa krava storila 8 do 10 dni pred normalo. Ce kravo do-bro in smotrno krmino, bo za gotovo kak dan preje storila, ker bo plod popreje dozorel. Tudi letni čas vpliva na trajanje brejosti. Ce bo čas poroda v poletju, bo krava za gotovo storila nekoliko pred običajnim časom.
Ako se bodo naši živinorejci ravnali po zgoraj navedenih navodolih, bodo vstajali ponoči le takrat, ko bo krava za gotovo storila in ne teden ali celo več dni prej.
Dr. D. H.
Vreme včeraj: najviSJa tempera-tura 7.1. najnižja 0.2. ob 1». uri 4.6; zračni tlak 1017 pada, veter 2 km jugovzhodnik, vlage 40 odst., nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 17. lebruarja
Silvin
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34, Dolžina dneva 10.29. Luna vzide ob 15.40 in zatone ob 5.53
Jutri, NEDELJA, IS. februarja
Dragoslava
V pristanišču ustavljenih 23 ladij
Pristaniški delavci so prekinili stavko danes ob 8. uri zjutraj
Včeraj so se delavci sestali na skupščini in obširno razpravljali o nastalem položaju v pristanišču po prekinitvi pogajanj za povišanje tarif
Pristaniški delavci so tudi včeraj nadaljevali z enotno stavko, tako da je bil včeraj ustavljen celotni pristaniški promet. V pristanišču je bilo 23 ladij, ki niso mogle razložiti ali naložiti blaga, številne ladje pa so sporočile, da se bodo izognile Trsta, da ne bodo imele težave pri pristaniških operacijah.
Stavkovni odbor je včeraj sporočil, da se bo stavka prekinila danes ob 8. uri zjutraj, ni pa povedal, do kdaj traja ta prekinitev. Verjetno je, da bo ostal v veljavi sklep o prepovedi nadurnega, nočnega in prazničnega dela in bo torej promet v pristanišču ponovno ustavljen od 17. ure dalje ter vs0 nedeljo do 8. ure zjutraj v ponedeljek.
Dopoldne so se stavkajoči zbrali v velikem številu v Domu pristaniških delavcev na skupščini, na kateri so podčrtali, da bodo nadaljevali s stavkovnim bojem, dokler ne bodo Javna skladišča pristala na njih bistvene zahteve. Na skupščini je poročal tajnik sindikata Muslin, ki je povedal, da so na pogajanjih delodajalci že pristali na nekatera pomembna izboljšanja zlasti glede tarif za vkrcavanje blaga ter je kazalo, da je to vprašanje že rešeno. Te zahteve niso bile pretirane, saj ne zahtevajo tržaški pristaniški delavci nič več, kar že dobivajo delavci v nekaterih italijanskih pristaniščih. Vendar pa se pogajanja niso redno nadaljevala, ker niso pričeli niti razpravljati o nadalj-njih točkah osnutka tarifnega pravilnika, ker so Javna skladišča med zadnjim sestankom umaknila nekatere že sprejete sklepe.
Sindikalni organizaciji v takih pogojih ni ostalo drugega, kot da je postavila jasno ir. dokončno zahtevo, na katero pa Javna skladišča uradno niso niti odgovorila. Tako so se pogajanja razbila in se je stavkovni boj ponovno pričel. V živahni diskusiji so delavci potrdili pravilnost dosedanje borbe ter tudi potrdili, da so pripravljeni s stavko nadalje vati.
Sindikalni spor med pristaniškimi delavci ter Javnimi skladišči in ostalimi koristniki pristanišča je zavzel torej izredno oster obseg, ker delodajalci nočejo pristati na upra. vičene zahteve pristaniških delavcev po izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev. Gospodarske posledice so hude ne samo za koristnike pristanišča, temveč za celotno tržaško gospodarstvo, saj je že prišlo do resnih motenj v pristaniški dejavnosti frn vse kaže, da se bo stavkovna borba še zaostrila.
Tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL bo danes ob 17. ur j priredilo tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili razloge, ki so privedli do ostre sindikalne borbe pristaniških delavcev. Na tiskovni konferenci bodo prisotni predstavniki sindikata pristaniških’ delavcev FILP-CGIL.
Pogajanja med sindikalnimi predstavniki CISL in UIL iz Tržiča ter Delavske zbornice (CISL) iz Trsta na tržaškem sedežu Intersmda glede zahtev uradnikov CRDA, s0 se včeraj prekinila brez vsakega rezultata. Pogajanja so prekinili za teden dni.
To pomeni ,da se na teh ločenih pogajanjih niso mogli dogovoriti nit j o nekaterih
obrobnih normativnih vpraša, njih, medtem ko sploh ni bilo govora o najvažnejšem vprašanju, ki tare prizadete uradnike: o zvišanju plač ter o uvedbi štirinajste plače. Iz tega razloga sta sindikalni or-' ganizaciji FIOM-CGIL iz Trsta in Tržiča pogajanja takoj ob pričetku zapustili, ker sta mnenja, da nima smisla govoriti o obrobnih vprašanjih, ko delodajalci odklanjajo pogajanja o osnovnih zahtevah.
----«»---
Miljski karneval in razstava vin bosta 4. marca
Odbor za povečanje turistične dejavnosti prireja prihodnji mesec že tradicionalni miljski karneval, ki bo letos že deveti po vrsti. Povorka pustnih šem in voz bo v nedeljo, 4. marca z začetkom ob 14.30, v primeru slabega vremena pa na pustni torek. Prijave se bodo sprejemale do sobote, 24. t, m. opoldne.
Posebna komisija bo ocenila vse sodelujoče, med katere bodo razdelili pet nagrad: 150 tisoč, 120.000. 90.000, 60.000 in 40.000 lir.
Na Trgu republike pa bo ta dan odprta tudi običajna vinska razstava, na kateri bo sodelovalo večje število domačih vinogradnikov. Razstava in pokuševalnica domačih vin bo še posebno zanimiva letos, ko so vina iz Miljskih hribov izredno dobra in močna, tako da bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji domače kapljice.
Izbira električnih tarif podaljšana do 30. junija
Odlok medministrskega odbora za cene (CIP) z dne 29. avgusta 1961 k glede poenotenja električnih tarif po vsej državi, določal, da morajtj potrošniki izbrati kilovatno jakost električne napeljave, od katere so odvisne tudi tarife, do konca leta 1961. Nato so ta rok podaljšali do konca februarja letos. Sedaj pa so u-gotovili. da ne bodo mogli vsi potrošniki izbrat jakost napeljave niti do tedaj ter so podaljšali rok do konca junija. Seveda' pa ' bodo morala podjetja, ki dobavljajo tok, zaračunati morebitne razlike v ceni vzvratno vse do 1. septembra 1961.
----«#---
Dr. Picerni odhaja
Včeraj se je od jugoslovanskih obmejnih organov poslovil dosedanji načelnik tržaškega sektorja obmejne policije dr. Picerni, ki odhaja na novo službeno mesto v Neapelj.
Dr. Picerni je bil načelnik tržaške obmejne policije od oktobra 1954. leta, pred tem pa je služboval v Tržiču. Bil je tudi namestnik člana stalne mešane komisije za izvajanje določil videmskega sporazuma. V svoji dolgoletni službi je imel številne stike z jugoslovanskimi obmejnimi organi in tudi po njegovi zaslugi so bila ugodno rešena razna vprašanja, ki so zadevala ureditev maloobmejnega prometa.
niiitimiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Na grob Franca Marušiča očeta bazoviškega junaka
Včeraj kasno popoldne, se j je vil dolg sprevod iz stare I kraike vasice, Kobdilja pri Štanjelu, po strmem kolovozu navzgor, skozi slikovit borov gozd na griču s širokim razgledom na zasnežene vrhove Trnovske planote in tja čez Kras k morju. Dolga vrsta vencev in šopkov cvetja, skupina zastav, krsta na krepkih ramenih in dolga vijoča se kača šolskih otrok, vaščanov, starih in mladiht moških in žensk in nevaščanov. To je bila zadnja pot Franca Marušiča, na vaško pokopališče, na grebenu s prelepim razgledom, ob zimskem mrazu skoro večernega neba.
kKo imam tako rad to lepo naravon, je rekel že 83-letni starček. Sedaj bo tu sredi nje njegov brezmejni počitek.
Po dolgem razburkanem življenju. Fašisti so mu požgali Narodni dom v Trstu, na katerem je visel, ustrelili so mu sina, bazoviškega junaka, ki ga je vzgojil v lastnem neupogljivem značaju. Vzeli so mu dom, kruh m ga pognali po svetu, da je blodil od kraja do kraja, za kruhom, dokler ni končno našel počitek na drugem domu v Kobdilju.
Pred domom ga je sprejela godba in ga spremila do groba, domači pevci so mu zapeli, vaščan pa mu je spregovoril v slovo in spomin in izpričal kakšno spoštovanje je užival oče narodnega junaka med vaščani in daleč naokrog. Nad odprtim grobom pri cerkvici mu je pod povešenimi prapori Zveze borcev iz Štanjela in Sežane, Socialistične zveze delovnega ljudstva itd. spregovoril zastopnik Zveze borcev, ki mu je tudi pripravil ta poslednji sprevod in pokop. Lepo, iskreno m po domače, kakor je zaslužil on m sin ter drugi bazoviški junaki, ki so S največjo žrtvijo pripomogli,
da sedaj leži v svobodni zemlji. Za njim pa še zastopnik Odbora za proslavo bazoviških žrtev iz Trsta ter Zveze nekdanjih političnih preganjancev, ki je povedal podobno, toda z zaključkom, da nam bo tu na Tržaškem ostal kot blesteč Vzornik v težki neenaki borbi za narodnostne m člove. čanske pravice, ki so le v mali meri priznane, saj še podpisan mednarodni sporazumi v Londonu ntso postali državni zakon.
Svojci, štiri hčere in sinovi, siva žena, ki ni zmogla žalostne poti na griček ob godbi, petju, govorih, s cvetjem in venci...
---«»----
Solidarnost z delavci v pristanišču in ladjedelnicah
Sinoči se je v neicem obrtniškem obratu pri Sv. Jakobu sestala številna skupina trgovcev na drobno, lastnikov javnih lokalov in obrtnikov. Soglasno so ugotovili, da je njih gospodarski položaj tesno povezan s stanjem delavcev, ki so v tem rajonu mesta v večini. Zato bodo tudi uspešni rezultati delavskih borb za izboljšanje plač uradnikov CR DA, vseh delavcev ladjedelni-ške industrije in pristaniških delavcev prinesli izboljšanje vsem.
Govora je bilo tudi o povišanju električnih tarif ter so se prisotni strinjali s stališči njih organizacij. Ob zaključku sestanka so sklenili, da bodo prihodnji teden izvedli akcijo v podporo stavkajočim delavcem ter proti povišanju električnih tarif. V ta namen so izvolili odbor, ki bo sesta-i vil konkreten program akcije.
Vzdušje vzajemnega sodelovanja, ki je karakteriziralo odnose med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi organi, je prišlo do izraza tudi ob včerajšnjih poslovilnih obiskih.
Jugoslovanski obmejni organi so se ob tej priložnosti zahvalili dr. Picermju za konstruktivno sodelovanje ter mu izročili simbolična darila.
Dr. Picerniju, ki bo vodil urad javne varnosti na neapeljskem letališču, želimo na novem delovnem mestu kar največ uspeha, novemu načelniku — dr. Remu Patterinu — pa izrekamo dobrodošlico z željo, da bi stopal po stopinjah svojega predhodnika.
----«»----
Cepljenje proti kozam
Tržaško županstvo sporoča, da bodo od ponedeljka 19. t.
......................................iiiiitiiiin.................................................
m. cepili proti kozam na istih sedežih kot doslej ob delavnikih od 8. do 14. ure. Zato odpade cepljenje popoldne, ki so ga opravljali doslej.
----«»——
NA POBUDO KPI
Barkovlje, Dolina in Mačkovlje za prizadete Dalmatince
Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji so sekcije Komunistične partije Italije zbrale še nadaljnje prispevke, in sicer v Barkovljah 34.600 lir, v Dolini 13.500 lir in v Mačkovljah 13.000 lir.
Po uradnih podatkih trgovinske zbornice
Stanje v ladjedelski industriji se le letos nekoliko izboljšalo
Gradnja velike potniške ladje v ladjedelnici Sv. Marka za družbo <dtalia» bo prispevala k večji zaposlitvi . Zadovoljiv položaj v ladjedelnici Fclszegy
Po zadnjih uradnih podat-t »Italsider*. Ladjo za družbo kih, ki jih objavlja tržaška | Grimaldi so pred dnevi spla-
trgovinska zbornica, se je decembra lanskega leta položaj iadjedelniške industrije sicer nekoliko izboljšal, še zdaleč pa ni zadovoljiv ter vlada v tem za naše področje izredno važnem gospodarskem sektorju ,še vedno kriza.
Po uradnih podatkih so decembra iani izkoriščali v ladjedelnici Sv. Marka proizvodne naprave 53,9-odstotno, medtem ko so jih novembra 41,5-odstotno in decembra 1960. leta 20-odstotno. V Tovarni stro. jev Sv. Andreja so izkoriščali 64,5 odstotka naprav, novembra pa 64,3 odstotka in decembra 1960 51,7 odstotka.
V ladjedelnici so takrat gradili veliko prekooceansko potniško ladjo za družbo »Italia*, 22.400-tonsko ladjo za prevoz tovora v razsutem stanju za družbo »Grimaldi« in motorno ladjo »Fenice* za
Seja občinskega sveta
zadnjimi govori svetovalcev
je končala razprava o proračunu
Liberald se boje odprtja na levo ■ Zanemarjanje potreb vasi - Nujni načrtni posegi v gospodarstvo
Na včerajšnji izredni seji tržaškega občinskega sveta se je končala razprava o proračunu za leto 1962. Spregovoriti bi moralo še nekaj svetovalcev, ker pa se niso oglasili, je župan sporočil, da je razprava zaključena teh da bodo 1i svetovalci lahko nekoliko obširneje razvili svoje argumente v svojih glasovalnih izjavah. V ponedeljek bo namreč odbornik za računovodstvo dr. Rocco povzel zaključke iz diskusije in odgovoril raznim svetovalcem, nakar bodo sledile glasovalne izjave in glasovanje. Zupan je ob tej priliki tudi predlagal, naj se za sedaj ukinejo izredne seje ob petkih, ker je preostalo samo še razpravljanje o mestnem regulacijskem načrtu, za katero pa se je priglasilo prerpalo svetovalcev, da bi Iahk‘6 gdvorili ves večer. V petek pa naj bi se morebiti sestali vodje občinskih svetovalcev ter razpravljali o nadaljnjem delu občinskega sveta.
Včeraj so govorili o proračunu svetovalci dr. Morpur-go (PLI) ter Gombač in Ca-labria (KPI), Morpurgov govor je bil zanimiv v zvezi s tem, da sta glasa liberalcev odločila za odobritev proračuna in s tem za obstoj občinskega odbora v njegovem četrtem, to je zadnjem letu življenja, ker bodo letos zopet občinske volitve Morpur-gu in liberalcem namreč težko leži na želodcu odprtje na levo, čeprav pride v poštev le v vsedržavnem merilu in ni v Trstu nobene »nevarnosti* za takšno izbiro. Zato se je Morpurgo tudi nekoliko obregnil ob delo odbora, in sicer ob to, kar je napravil pozitivnega, kot je na primer občinska potrošna ustanova (čeprav v zelo omejenem obsegu) ali prevzem pogrebne službe po občini. To je za liberalnega svetovalca namreč že nekak znak »leve pregrešnosti*.
Morpurgo je tudi zameril (priznati je treba, da upravičeno) socialdemokratu odvetniku Puecherju, ki je na pred. zadnji seji dejal, da je sedanji odbor pravzaprav že odbor levega centra ter da pri nas ni potrebno odpirati na levo. Morpurgo se je pri tem vprašal, kdo pa je zagotovil prepotrebna glasova, če ne liberalci, da se je odbor obdržal pri življenju. Zato je pač za Morpurga prava črna nehvaležnost, če socialdemokrati pozabljajo na to. Puecherju je zabrusil v obraz, da socialdemokrati v resnici nočejo odprtja na levo, ker se bojijo, da bi jih socialisti »izrinili iz igre», to je iz po-I liričnega življenja.
Za Morpuga Je seveda odprtje na levo prava nacionalna nesreča in je izrazil upanje, da bo Trstu ta grenki kelih prihranjen, tako da bodo »konvergenti* lahko še naprej za skupnim okopom branili »nacionalne vrednote*.
Kar se samega proračuna tiče, je bil liberalni svetovalec precej črnogled. Ugotovil je, da znaša primanjkljaj, če se upoštevajo tudi posojila in razna dela v finančnem načrtu komisariata, kar 4 milijarde lir, izdatki za samo o-sebje Pa 80 se v štirih letih zvišali kar za milijardo lir. Zato bi morati skušati prihraniti pri osebju. Tudi o splošnem gospodarstvu je trdil, da je v zastoju, kar je pokazalo tudi ljudsko štetje. Zato so potrebni enotni nastopi pri vladi in to je glavni vzrok, da liberalci podpirajo odbor. Iz tega bi lahko sklepali, da bodo liberalci tudi letos glasovali za proračun, s čimer bo lahko sedanji odbor opravljal delo do konca svojega mandata.
Svetovalec Gombač je v svojem govoru obravnaval neke vrzeli v proračunu. Predvsem se je pritožil, da so za letos znižali postavko za zatiranje borovega prelca za 1.400.600 lir. medtem ko se je prelec še bolj razpasel in lahko vsakdo opazi, koliko belih gnezd
je po borovcih. Zato bi morali določiti za to vsaj vsoto kot lani, to je 6.587.000 lir. Nadalje je omenil številne gozdne požare, ki delajo veliko škodo. Te požare povzročajo otroci pa tudi odrasli ljudje, ki hodijo nabirat v go-zdove suhljad, pa vržejo na tla cigaretne ogorke. Zato bi morali opozoriti predvsem otroke v šolah na to hkrati pa poostriti nadzorstvo s pomočjo gozdarjev.
Nadalje se je svetovalec pritožil zaradi slabih cest po kraških vaseh, ker ni dovolj, da se dobro vzdržujejo le glavne ceste, marveč je treba skrbeti tudi za »klance*. Tudi razsvetljava v vaseh je slaba, kljub temu pa ni letos predviden v proračunu noben izdatek zanjo, kot da bi bilo že vse v redu. Nadalje je skrajni čas, da se neha z odlaganjem smeti na Krasu in zlasti pri Trebčah. Poskrbeti je treba tudi za odtočno kanalizacijo. Ce bi občina posvečala vasem več pažnje ne bi bilo to le v korist domačih prebivalcev marveč tudi nedeljskih turistov iz mesta, ki radi zahajajo v naravo na Kras.
Tudi šole so v predmestju in po vaseh v slabem stanju, kot na primer v Bazovici, Trebčah in Gropadi. V šoli v l3trskj ulici so na primer namestili prhe, pozabili pa na slačilnice! Svetovalec se ie nahvalil odboru za delo pri ureditvi grobov bivših borcev in antifašistov ter žrtev bombardiranja. Pozval pa je odbor, naj poskrbi, da se postavi padlim tudi dostojen spomenik. da se vsaj tako nekoliko odložimo njihovi žrtvi. Končno je obravnaval vprašanje naselja INA-Casa pri Sv. A-lojziju ter se zlasti pritožil glede pomanjkanja javne telefonske govorilnice.
Svetovalec Calabria je najprej kritiziral splošno proračunsko politiko, nato pa obravnaval položaj tržaškega gospodarstva s posebnim poudarkom na železarno in ladjedelnice. Na konca pa je obravnaval vprašanje občinskega osebja. Dejal je, da je treba zahtevati od države večji prispevek za kritje primanjkljaja ter da se občina ne sme tako cesto zatekati k posojilom in se zadolževati. Kar se gospodarskega zastoja tiče, bi morali reševati krizo z načrtnim razvojem vseh gospodar-
skih panog. V zvezi s tem je še posebno poudaril nujnost ustanovitve avtonomne dežele, kar pa ne sme hiti odvisno od trenutne politike. Za izboljšanje finančnega položaja občine pa je treba predvsem izvesti reformo zakona o cbči-nah in zakona o krajevnih financah. Kar se tiče osebja, ga je kljub trditvam, da ga je preveč, zlasti v oddelku za javna dela premalo. Predvsem primanjkuje delavcev, saj jih je kakih 100 manj, kot jih določa stalež. Tudi uslužbencev mestne čistoče je premalo. Svoj govor je zaključil s še drugimi ugotovitvami v zvezi z osebjem.
Na koncu seje je občinski svet odobril sklep, da se zviša izdatek za zidanje šole na Kolonkovcu za 5.564.000 lir ter da se za to najame posojilo pri Tržaški hranilnici.
Kamion potisnil k vratom delavca in ga ranil v roko
Z zasebnim avtom so včeraj opoldne pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, 34-letnega Gina Moschionija iz Carbole 789, ki se bo moral zdraviti od 15 do 30 dni. Moschioni, ki je uslužben v bolnišnici pri Sv. Ivanu, je sedel na stranici tovornjaka, ki je prevažal kosilo za bolnike in je šel ritenski proti kuhinji. Pri tem je Moschionija potisnilo k vratom in si je poškodoval desno roko.
* V ambulanti bolnišnice so sinoči nudili prvo zdravniško pomoč 36-letnemu Blažu Go-digu, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti in se bo moral zdraviti dober teden. Godig se je včeraj popoldne peljal s staro lambreto proti Miljam, pa se je pri Stramarju iz neznanih vzrokov prevrnil in pobil ter ranil po rokah in levi nogi. Vrnil se je v taborišče in se vlegel v posteljo, agenti policije pa so zvedeli za njegovo nesrečo in so ga odpeljali v bolnišnico.
vili ter pričeli graditi za isto družbo veliko 48.000-tonsko pe. trolejsko ladjo, obenem pa so podpisali naročilo za gradnjo še ene 22.400-tonske tovorne ladje. To pomeni, da se je položaj v	letošnjem letu	ne-
koliko zboljšal. Zlasti >>a bo znatno prispevalo k povečanju izkoriščanja naprav ter boljši zaposlitvi delavcev stvaren pričetek gradnje velike prekooceanske potniške ladje za	družbo	»Italia*.	Kot smo
že	včeraj	poročali,	kaže,	da
so odpadle zadnje zapreke za stvarni pričetek gradnje te ladje, katero so do sedaj gradili v resnici samo »simbolično*. Ker gre za sodobno in udobno urejeno potniško ladjo,	je to	naročilo	zelo	po-
membno ter bo bistveno prispevalo k zaposlitvi ladjedelnice.
Vendar pa s tem seveda ne bodo odstranjene vse težave, ki prizadevajo ladjedelnico Sv. Marka, v kateri je bilo decembra zaposlenih neposred. no v proizvodnji 882 delavcev. Ladjedelnica namreč še vedno ni vključena v vsedržavni načrt obnovitve nekaterih ladjedelniških obratov, ter torej spada med ona državna ladjedelniška podjetja, ki so obsojena na počasno umiranje. Prav zato je še toliko pomembnejša sindikalna akcija FIOM-CGIL, saj ta sindikalna organizacija vodi že dalj časa ostro borbo za sklenitev posebne delovne pogodbe sektorja. Pri tem ne gre samo za sindikalne zahteve po izboljšanju prejemkov, znižanju delovnega urnika ter za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, temveč v prvi vrstj za pogod-hen0 določitev staleža v podjetju zaposlene delovne sile in torej za preprečitev likvidacije podjetij ter množičnih odpustov.
Zadovoljiv pa je bil položaj v ladjedelnici Felszegjr v Miljah, kjer so po uradnih podatkih decembra izkoriščali naprave 80-odstotno. Ta ladje, delnica sedaj razpolaga s pomembnimi naročili, tako da ne obstajajo nobene težave za zaposlitev deiovne sile. V ladjedelnici grade dve 300-tonski in eno 499-tonsko potniško ladjo za pomorsko družbo »Naviga-zione Alto Adriatico«, dve 5.500-tonski tovorni ladji za družbo «China Marchants Steam Navigation« iz Formo-ze in eno 2.500-tonsko petro*
lejsko ladjo.
Še vedno pa je v težavah ladjedelnica Sv. Justa, kjer je zaposlenih 84 delavcev. Glede tega obrata uradno poročilo u-gotavlja, da niso imeli v gradnji nobene ladje in da predvidevajo pričetek gradnje 550-tonske ladje za lov na odprtem morju.
Predavanje prof. Tavčarja pred premiero «Mišnicc»
Včeraj zvečer je imel prof. Josip Tavčar predavanje pred današnjo premiero detektivke «Mišnica», ki jo je napisala znana Aghata Christie. Predavatelj se ni toliko dotika! dela, ker ni hotel, da bi bilo že naprej znano, ttkdo je morilec)). Navzoče je celo prosil, naj tega po premieri ne povedo tistim, ki bodo šli na predstavo šele v nedeljo.
Nastopili so tudi igralci s prizorom zasliševanja iz drugega dejanja. Ljudje, ki so napeto poslušali, bi hoteli, da bi se «predstava» kar nadaljevala, tako je bilo napeto.
Predavatelj pa je svoje pre davanje izkoristil bolj za prikaz zgodovinskega razvoja kriminalnega romana in detektivk vse do danes. Poslušalci ki jih je bilo včeraj več ko na vseh dosedanjih predava njih. so predavatelju pazljivo sledili.
Koristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V 'ebtuarj”, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30, ---------------O—-—
Anagratski urad: Ul. A. Diaz št. 25 - 27 - tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12
• • *
ACFGAT (za okvare); 24-151 Gasilci - 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 244)24
Prometna policija — 8T-777 Glavna bolnišnica — 93-743 Občinski trošarlnsk! urad:
Ul. del Teatra 4 — tel 35-520"
...............................um
Se dvoje shajališč ^najetih ljuhic» v Trstu
Izkoriščal je svojo ^prijateljico* . Prijavljeni sodišču tudi dve posredovalki ljubezni
Niso se še polegle govorice in ugibanja o odkritju shajališča »parčkov« pri Spodnji Magdaleni, ko se je zvedelo, da je policija odkrila te dni spet dvoje podobnih shajališč. Tokrat je policija aretirala in prijavila sodišču zaradi kršitve zakona Merlin 43-letnega Francesca Catapana iz Ulice Monteverdi 4, in sicer zaradi tega, ker je izkoriščal 23-letno Antonietto Štor, ki je z njim živela
Delo letečega oddelka kve-slure, ki je vodil preiskavo, je bilo otežkočeno, ker so morali zbrati več elementov, da so osumljenca lahko prijeli in ga prijavili sodnim oblastem. Catapano. k' ie po poklicu kramar, je bil nekaj časa bolan in je malo ali nič zaslužil, zaradi tega je nagovoril svojo prijateljico, da je sprejemala družbo priložnostnih prijateljev, le da je prišel do denarja. Tako se je v kratkem njegovo ekonomsko stanje zboljšalo in si je lahko kupil avto in druge stvari, ki bi si jih sicer ne mogel Zadeva pa
...............i,,i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,m,,,
Is sodnih dvoran
Nesrečo je zakrivil motorist kije nenadoma krenil na levo
Zato so sodniki oprostili avtomobilista, ki je bil obtožen nenamernega umora - Se en nepridiprav iz begunskega taborišča obsojen zaradi kraje
Na kazenskem sodišču se je moral zagovarjati 23-ietni Mario Sterle iz Ul. S. Pelagiu 3, ki je bil obtožen nenamernega umora, ker je 21. novembra predlanskega leta smrtno povozil z avtom 46-letnega Iva Pironia iz Ul. Petronio 9. Sodišče ga je o-prostilo, ker dejanje m kaznivo. Sterle se je omenjenega dne okrog polnoči peijai z avtom po Drevoredu d’An.n'jn-zio. Zraven njega je sedel Guido	Decarli	iz	Ul.	Marconi 40.	Vračala	sta	se	z izleta
iz Ricmanj in sta bila namenjena	domov.	V	omenjenem
drevoredu, in sicer blizu Ul. Raffineria, je	tedaj	privozil
z lambreto z nasprotne strani Pironio, ki je nenadoma krenil na levo in tako presenetil Sterleja. Šofer avtomobila je sicer pritisnil na zavore, toda zaman. Vozili sta trčili in motorista je vrglo nekaj metrov vstran. Pri tem se je hudo poškodoval in je čez tri dni podlegel poškodbam.
Kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Edel, je včeraj sodilo in obsodilo 28-
letnega Milana Daljeviča, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti in je bil obtožen tatvine. Zadeva, ki je Daljeviča spravila na zatožno klop, se je zgodila pred kratkim.
Popodlne 30. januarja letos je Daljevič prišel z dvema svojima prijateljema v pokriti trg v Ul. Carducci. Sadje jih ni zanimalo, pač pa stojnice v I. nadstropju, kjer kramarji prodajajo najrazličnejše stvari. Trojica se je u-stavila pred stojnico, ki jo ima Giuseppe Conestabo, ki prodaja obleko, perilo, dežne plašče itd. Dva »prijatelja« sta rekla sinu kramarja, ki je nadomestoval očeta, da bi rada kupila dežni plašč. Kramarjev sin je odšel za stojnico, kjer ima skladišče blaga, ko pa se je vrnil, je zapazil, da Daijeviču visi izpod suknjiča etiketa. Takoj je spo-znal, da nekai ni vredu .Pustil je dežne plašče in skočn k nepridipravu. Zagrabil ga je in zahteval, naj pokaže, kaj skriva, toda Daljevič »e mu je izmuznil iz rok in je naglo zbežal na cesto. Bil je
hitrih nog, a ne dovolj. Na cesti ga je prizadeti trgovec dohitel, na pomoč pa je prišel še stražar, ki je malopridneža odpeljal na komisariat javne varnosti. Dva dežna plašča, ki ju je Daljevič skrival pod suknjičem, so vrnili prizadeti stranki, njega pa so aretirali in prijavili sodišču, ki ga je včeraj obsodilo pogojno na 1 mesec zapora in 15 tisoč lir globe.
* * •
Na preturi se je moral včeraj zagovarjati 26-letni Alfio Morgan iz Ul. Economo 8, ki je bil obtožen, da je vozil motor brez šoferske knjižice Agenti prometne policije so ga ustavili 27. 8. lanskega leta in so mu očitali, da vozi motor brez šoferske knjižice. Odgovoril jim je, da ima sta. ro šofersko knjižico. Prijavili so ga sodišču in tudi na razpravi je Morgan trdil, da ima šofersko knjižico iz leta 1953, zaradi tega je sodnik spreme. nil obtožnico in ga je obsodil na 15.000 lir globe, ker je vozil s šofersko knjižico, katere veljavnost je zapadla.
ni mogla trajati v nedogled. Policija je prišla na sled nečedni zadevi in je poostrila nadzorstvo, Calapana so zaslišali, a je tajil, toda obtožbe Antoniettine matere, ki je zvedela za zadevo, ker se ji je hčerka verjetno potožila, so bile hude in se ni bilo kam izmikati. Pravijo, da je ženska zaslužila vsak dan od 10 do 20 tisoč lir.
Razen tega pa je policija prijavila sodišču še dve drugi ženski, ki sta zapleteni v tako zadevo, in sicer 49-letno Jolando Martinčič in 56-letno Fides Anthonije, ki ima stanovanje v Ul. Crispi 26 in je bila nekakšna Jolandina učiteljica.
V omenjenem stanovanju v Ul. Crispi so se že precej časa zbirali »skriti parčki« in ženski sta od tega seveda imeli lepe dobičke. At tnonije je verjetno zavohala nevarnost in se je preselila v drugo mesto. Policija jo je namreč zasledovala in iskala informacije, ker je pač slutila, ks’ se dogaja v njenem stanovanju, in je dobivala zadevne inlormacije, ki jih je hotela overoviti. Toda Martinčičevi preden je odšla je dala potrebna navodila svoji «učenki», ki je nadaljevala s poslom. Bila je celo še bolj «gostoijubna» in «na-jete ljubice« so imeie ključe stanovanja. Kljub temu pa sta se ženski ušteli n se bosta morali .zagovarjati pred sodiščem zaradi kršitve zakona Merlin,
----«»----
Begunec okradel begunca
Agenti komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti so prijavili sodišču 22-letnega Janeza Rozmana, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Sobo-ti in se bo moral zagovarjati zaradi tatvine, ker je svojemu sotrpinu ukradel usnjen jopič.
Jakob Čadež, ki biva v i-stem taborišču, je 18. januarja letos opazil, da mu je nekdo ukradel usnjen jopič, ki je visel na steni barake blizu postelje. Izvedel je kmalu nato, da je Rozman ponujal nekemu drugemu beguncu usnjen plašč v zameno za dežni plašč. O zadevi je obvestil policijo, ki je takoj uvedla preiskavo in začela iskati osumljenca. V taborišču ga niso našli, ker je nenadoma odpotoval. Agenti policije so ga na podlagi osebnih podatkov, ki so jih dobili, iz Trsta, ustavili v Be-netkah. Prijeli so ga in ga pripeljali v Trst. Ko so ga vprašali, kje in od koga je dobil suknjič, je dejal, da mu ga je dal neki njegov znanec, begunec kakor on; agenti pa mu niso verjeli in so ga prijavili sodišču.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DANES 17. FEBRUARJA V AVDITORIJU
AGATHA CHRISTIE
«MIŠNICA»
(detektivka v dveh dejanjih)
PONOVITEV JUTRI, 18. FEBRUARJA OB 17, URI V AVDITORIJU
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Fran. čiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija)
[ olepahSCa ]
VERDI
Z opero Petra I. Čajkovskega Evgenij Onjegnin, ki se bo v Trstu prvič predvajala, se bo v torek 20. februarja pričel drugi del letošnje operne sezone. Opero bo dirigiral Efrem Kurtz, zrežiral pa jo bo Enrico Frigerio. Koreografski del bo oskrbel Carlo Fa-raboni medtem ko bo mogočno sceno pripravil Gianrico Becher.
Glavne vloge bodo peli Mario Sereni in Mietta Sighele ter Giovanna Fioroni, Vitto-ria Palombini, Giovanni Gibin, Leo Pudis; zbor bo pripravil Gianni Lazzari.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
— Mamica, zakaj tudi jaz ne grem z vama nocoj na pustni ples?
— Tiho bodi! Vidva s Tinčkom bosta šla na gledališki otroški ples, za katerega pravijo, da bo v Pravljični deželi.
uumuuuuuuuuuuuuuuuu
ORKESTER VESNA
PRIREDI DANES 17. t. m.
PLES
v dvorani štadiona »Prvi ma}» na Vrdelski cesti št. 7 od 21. do 4. ure zjutraj
DELOVALA BOSTA BAR IN BIFE
Vabljeni vst!
TTTmmmTTmmTTTmTTmTTmm
C
KINO
Grattacielo 16.00 «Parls blues«-Paul Nevvmann, Joanne Wooč ward, Sidney Poitler.
Arcobaleno 16.00 «Potopltev Vs-llanta« (L’affondamento della Valiant). Ettore Manni, Rober-to Risso, John Mills,
Superclnema 16.00 «Velikan 11 Rodija» (II colosso dl Rodi)-Technicolor.
Alabarda 15.30 «Berač» (Accato-ne). Pasolinijev film. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 ((Razgibana not* (La notte movimentata).
Crlstallo 15.30 «Bitka pri Ala-mu» (La battaglia d: Alamo)-Technicolor.
Garibaldi 16.30 ((Prehod v Hong Kongu« (Passaggio a Hong Kong). Technicolor. Orson Wel‘ les.
Capitol 16.00 »Navaronskl topovi« (I cannonl di Navarone)-
Impero 1600 «Vrni se v septembra« (Torna a settembre).
Italia 16.00 «Madame Sans Cene«. Technicolor. Zadnji dan.
Massimo 16.00 «Alamo». Technicolor. Sterling Hayden, Ernest Borgnine.
Moderno 15.30 — «Vam ugai* Brahms« (VI plače Brahms)-Ingrid Bergmann, Yves Mon-tand. Prepovedano mladini.
Astra 16.30 »Cimarron«.
Astorla 16.00 «Mestni stražnik* lij vigile). Alberto Sordl.
Vittorio Veneto 14.30 «Exodus». Technicolor, Paul Nevvmann.
Ideale 16.00 ((Počitnice v Srebrnem zalivu« (Vacance alla ia d’Argento). Technicolor. " Prepovedano mladini.
Marconi 15.30 «Vro6i veter« ^ (Vento caldo). Technicolor. " Claudette Co-lbert, Troy Don»-hoe.
Abbazia 16.00 ((Jezdila sta s*®-paj« (Cavalcarono insiemel-Technicolor. James Stevvaft-Linda Cristail.
Odeon 16.00 »Baron«. Jean G*' bln.
Nazionale 16.00 »Planeti proti nam« (I pianeti contro dl nol) Micihel Lemone, Otello Toso.
Fenice 15.00 «Moja gejša« (La mia Geisha). Shirley Mac Lai-ne, Yves Montand, Yoco Tani. Technicolor.
Excelsior 16.00 »Novi angeli« (I nuovl angeli). Prepovedano mladini.
KINOPROSEK-KONTOKO
predvaja danes 17. t. m-ob 19.30 Cinemascop« barvni film:
«KRATKE LJUBEZNI V PALMA Dl MAJORKA*
(Brevi amori a Palm8 di Majorka)
Igrajo: ALBERTO SOR-DI. DORIAN GREY, BE-LINDA LEE, G. CERVI
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. februarja 1962 se le v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO:	84-letna Urška
Kocjančič vd. Lipovec, 60-letni Giuseppe Trussoni, 75-letni Fran-cesco Benlni, 88-letni Calroli Cro-ci, 63-letnl Lorenzo Franco, 47-letnj Renato Macci, 69-letna Marija Briščik por. Stoka, 55-letna Avrelija Vodopivec por. Tur«. --------------«»----
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul Bernini 4; Mtllo, Ul. Buoriarrot; 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dan-te 7; Glusti, Ul, Bonomea 93 (Greta).
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-
višje, v 3.	prevladujoče)			
pomaranče . . limone .	. .		47 71	188 94	«5 83
mandarini . .		83	188	94
jabolka 1 . . .	• • •	83	153	118
jabolka 11	. .	• i i	27	129	71
hruške 1 . i .	;. ■	129	176	141
hruške 11 . t ,	• • .	106	118	106
Pes,,			• • •	44	88	75
artičoke . . . .		30	50	42
zelje 			55	70	60
cvetača ....		65	106	94
ohrovt			65	94	71
cikorija . . . .		83	118	106
čebula		.. i	70	75	70
koromač . . .		118	141	129
razna solata .	• . .	150 313		175
krompir	. .	. i .	38	66	49
rdeči radič . .	„ . »	150 625		363
zeleni radič 11		400	525	438
zelena . . . . .	4 * »	106	165	141
špinača . . . .		125 163		138
Ner ina, soproga Edvina Švaba, je predvčerajšnjim (četrtek) povila ljubko hčerkico Mojco.
Srečnim staršem česU-ta SP Z, novorojenki P® želi mnogo sreče na življenjski poti.
Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo m t*-prava Primorskega dnevnika.
Valu rt*
dolar
švicarski frank
funt Sterling
francoski frank
marka
šiling
pezeta
dinar
marengo
zlato
Trst^
619.9« 143.48 1745 25
124.70
155.23
24.03
10.29
-.65
4850."
707."
OafloBB
Večina blaga se prodaja po prevlad cent (3. stolpec).
Izlet SPDT na Lokve
Izletnike opozarjamo, da ,, odhod iz Trsta točno ob 6.30 , Ul. F. Severo. Prijavljene^ poravnajo voznino in sedežne listke.
'dvigne)0

15. ure iščem, do 19. ure.
Tel. 33-776 od
to
j6.
M*A* KI
DIESELM0T0REN- UNO DRUCKMASCHINENBAU WERK AUGSBURG
išče	- m
vrtalce
rezialce
strugarje
in razne druge strojne delavci
za nadaljnje izpopolnjevanje v pokMfl1 Za jugoslovanske državljane bo preskrbljen vstopni viz*",,
Snoči na sedežu PSI
Predavanje poslanca Bassa o aktualnosti marksizma
Poslanec Lelio Basso je sinoči na sedežu PSI v Ulici 'Mazzini predaval na temo, •aktualnost marksizma*. Naj-P.I'ei je orisal bistvene značilnosti znanstvenega sociali-sticnega nauka in poudaril njegovo izvirnost v primeri s Prejšnjimi doktrinami. Pri tem je poudaril, da je glavna značilnost za kapitalizem izkoriščanje ter da ata glede tega industriji lahko na razpolago le dve izbiri • ali slu-kapitalistom, ali pa je 'kupna javna last. Kapitalist Pa je vedno kapitalist, pa tudi če se odeva v oblačila neokapitalizma, sa.i mu je glavno vodilo dobiček.
Seveda se je tudi kapitalizem razvil in se prilagaja no-•im^ razmeram. Sama kapitalistična ureditev sicer ustvarja neravnovesja in povzroča krize, vendar jih sedaj blatijo z državnim posegom. Dokončno pa se lahko odstranijo krize le v socialistični druž-P* z načrtnim gospodarstvom. Novost neokapitalizma je tc-rej v tem, da se ne brani državne intervencije ko mu Je v korist, saj mu ta pomaga, da prebrodi krizo. Ko Prihaja do recesije, priskoči na pomoč država * lavnimi deH, ki bi jih kapitalisti sami ne opravili. Drugo sred-za preprečevanje hujše krize p« je oboroževanje.
Marksistična analiza je torej vedno aktualna, tudi če Ja _se kapitalisti «preohlekli». j-Jržava je namreč bolj kot kdajkoli prej »poslovni odbor ouržoazijp*. Moderni kapitalizem zato vedno bolj potrebuje zavezništvo z državo ter ?e skuša polastiti ključnih po-J°zajey oblasti.
, Značilnost moderne demokracije je tudi v tem, da so '' kapitalisti podredili ne le delavce, marveč tudi potrošnike. s spretno propagando Ustvarjajo namreč tudi umet-
?e in namišljene potreb", ta-k? da ljudje kupuj-ejo stvari, v' bi si jih po lastnem nagi--u ne nabavljali. V ZDA se
si jih po lastnem nagi-. • ‘>e nabavljali. V ZDA se Je. namreč ustvarila takšna miselnost, da je treba stalno menjavati avtomobile, televi-,'Jske sprejemnike, hladilni-k®vitd., tako da postane po-rosnik suženj ponudbe. Ven-aar pa ne more kapitalistič-?. družba s tem rešiti notranjih protislovij.
Zato je marksizem še post00. aktualen. Kapitalisti ■kušajo namreč delavce u-Pavati z določenim izboljša-Jem življenjske ravni, da si
Predavatelj je nato govoril o razliki med socialisti in socialdemokrati, ki so se od rekli marksizmu in se zado voljujejo z raznimi drobtina mi, da bi delavce prepričali da ni treba korenito preobraziti družbo. Omenil jo Moro-vo poročilo na neapeljskem kongresu in rekel, da je bilo to poročilo sestavljeno v neo-kapitalistični funkciji. Končno se je dotaknil tudi oživljanja fašistične ideologije in metod v raznih oblikah.
Nezgoda železničarja na openski postaji
Včeraj okrog polnoči so sprejeli na I. kirurški oddelek 26-letnega Vincenza Lo Nigra iz Ul. Cisternone 25, ki se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni. Lo Nigro, ki je po poklicu železničar, je na postaji na Opčinah hotel ustaviti železniški voz, pa se mu je zlomil kol in ga je voz zadel v glavo. Padel je in se pobil po glavi ter si verjetno zlomil desno ramo.
Avtomobil trčil v kolesarja in ga hudo poškodoval
V	prvih dopoldanskih urah se je včeraj peljal s- kolesom po Ul. Mazzini proti obali 54-letni Galliano Mineu iz Ro-cola 991; ko pa je dospel na obalno cesto in je hotel kreniti na levo, ga je z avtom povozil 29-letni Bruno Ivančič iz Ul. F. Venezian 14.
Kolesar je zletel na (la in se hudo poškodoval. Pobil in ranil se je po čelu in si verjetno prebil lobanjo. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in njegovo zdravstveno sta-nje je precej resno.
----«»---
Hude posledice nerodnih padcev
V	veži svojega stanovanja je 87-letna Clotilde Vernazza vd. Balarin iz Drevoreda 20. septembra 5R nerodno padla 'n si zlomila desno nogo. Sprejeli so jo s pridržano prognozo na ortopedski oddelek.
Na nevrološki oddelek pa so s pridržano prognozo sprejeli 54-letno Palmo Hassenstar Schiffner vd. Polisek iz Ul. Baiamonti 10, ki so jo našli nezavestno na tleh na Trgu Stare mitnice blizu avtobusne postaje. Domnevajo, da je ženska nerodno padla in se hu-
Goriško - beneški dnevnik
Seja občinskega sveta v Sorici
Sovodenjski občini so priznali ugodnosti zakona o prosti coni
Vest je v obsežnem govoru sporoči! župan dr. Poterzio S tem so se ugodno zaključila dolgotrajna prizadevanja sovodenjske občinske uprave
Po trinajstih letih, odkar je pričel veljati zakon o prosti coni za Gorico in Scvodnje, so tudi tej slovenski vasi sklenili priznati pravice, ki jih ima Gorica že od sprejema tega zakona. Njegovo raztegnitev na Sovodnje je na včerajšnji .-eji občinskega sveta v Gorici sporočil župan dr. Poterzio v dolgem govoru, v katerem je prikazal senčne in sončne strani ustanove pn-ste cone. S tem se je končno zaključila z uspehom akcija, ki jo je načela že Demokratična fronta Slovencev.
Dolga je bila pot preden so Sovodnjam dali pravice, ki jih priznava zakon o prosti coni, Sovodenjski predstavniki so bili prejšnja leta pri trgovinski zbornici, na županstvu v Gorici in na prefekturi. Za pravično u-reditev vprašanja so se brigali tudi vsi slovenski svetovalci. Vmes so posegle »e-
Potem lahko obdržijo oblast. | do udarila po glavi.
predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri Fox cinemascope barvni film:
UMOR X
(ASSASSINIO X)
		
»llllIllIlllllliillililiiiiiiiiiiiilillililililliiiiUllllllllllllllllllllllllllUlllliMlllliiiilliiiiniiii
Vozni red avtobusov
(Postaja na Trgu Stare mitnice)
ODHODI	PRIHODI
BLOK POD ŠKOFIJAMI
vičarske stranke, ki so v >iem zakonskem osnutku izrecno zahtevale za Sovod-nje iste pravice kot za Gorico.
Stvar se ni toliko časa premaknila z mrtve točke, dokler ni sovodenjski župan ob pomoči levičarskih strank, vložil pritožbo na pristojno ministrstvo v Rimu, ki je proti vsem pričakovanjem pokazalo več razumevanja kot vse krajevne ustanove skupaj.
Sovodenjska občina bo odslej imela pravico do izdajanja uvoznih dovoljenj grosistom, ki bodo potem dolžni plačevati trošarino na uvoženo blago svoji občinski upravi. Občinske finance se bodo s tem povečale, in jih bo občina porabila za potrebna dela.
Ce se bodo izpolnila optimi-
stična napovedovanja gonške-ga župana bo sovodenjska občinska uprava prejemala s trošarino toliko sredstev, da bo krila proračunski primanjkljaj, ki je vsa dosedanja leta vezal roke upraviteljem, ko so sestavljali občinski proračun.
Goriška občinska uprava je od časa nastanka proste cone do danes prejela od trošarine nad 2.5 milijarde lir. V tem znesku je tudi trošarina, ki so jo plačevali sovodenjski potrošniki. Marsikdo se sedaj sprašuje, če bodo povrnili Sovodnjam ves ta denar, ki so ga sovodenjski, rupenski in pečanski davkoplačevalci, ki prebivajo na ozemlju proste cone, plačevali goriški občini.
Včerajšnja seja, ki je bila prva občinska seja v Gorici v tem letu, je bila skoraj v celoti posvečena čitanju dolgega županovega govora, v katerem je prikazal stališče proste cone in vseh vprašanj, ki so se jih dotaknili svetovalci
lacijah in resolucijah. Zupan je nanje odgovoril s številnimi podatki o porastu delovnih mest, motorizacije, o velikih investicijah itd., kar je po njegovem mnenju zelo u-godno vplivalo na gospodarski razvoj v našem mestu; omenil pa je tudi negativne pojave, zaradi katerih je prišla prosta cona na slab glas.
Na prihodnji seji se bo o tem razvila diskusija, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 18. t. m.
ob 17. uri v Prosvetni
dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
Prešerno vo proslavo
SPORED:
1.	Govor
2.	Nastop združenih go-riških pevskih zborov
3 Nastop mešanega pevskega zbora «Gallus» iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca, ki bo zapej več pesmi.
4. Vmes bodo Prešernove pesmi recitirali člani Slovenskega gledališča iz Trsta.
Vabljeni !
V uciteljiSki risalnici v UL Croce
v
Sesti redni letni občni zbor sindikata slovenskih šolnikov
Z uzakonitvijo šol se je povečala vloga sindikata, ki bo moral braniti in utrjevati pridobljene pravice
Pred dnevi so se slovenski , vil za eno izmed osnovnih šolniki, profesorji in učitelji,' nalog, uzakonitev slovenskih
zbrali v risalnici slovenskega učiteljišča v Ul. Croce, kjer so imeli šesti letni redni občni zbor v petih letih svojega obstoja.
Otvoril in vodil ga je predsednik prof. Bednarik. Pred sednik je v svojem izčrpnem poročilu navedel vse pomembne dogodke, ki so tesno povezani z obstojem in delovanjem sindikata slovenskih šolnikov. Se prav posebno je v svojem poročilu prikazal delovanje od zadnjega občnega zbora do danes.
Sindikat slovenske šole si je ob svoji ustanovitvi posta-
■11111111111111111111111111111,milili,nn,mm,m„l,,I,ll„,li,imi„,i„,,i,,M,,,ill„l,lllllllllllimilMITIIItMltlllMIIIMIIII|llll|lllllll|IIIIIHII)llllllllllll|||
izpred okrožnega sodišča
S taksifem te lovil tatu ki mu ie ukradel kolo
v osmih predloženih interpe-
.............iiiiiiii.iiiimim....imiiiin..
Resolucija pokrajinskih svetovalcev
Senčne strani dekreta o nadzorstvu nad vinom
30. novembra še ni mogoče določiti odstotka alkohola in sladkorja - Izguba ne znaša 2, ampak 15 odstotkov
Ob delavnikih:
6.-; 7.— ; 8.15; 9.15 p M-15;	12.-;	13.30;	14.30;
$15;	17.15;	18.30;	19.15;
‘!U~; 22.15*; 22.30.
°b praznikih:
?-r~; 7.-; 8.15; 9.15; 11.15; $■30;	17.15;	18.30;	20.— ;
«.30*
Ob delavnikih:
6.35; 7.— ; 8.— ; 9.— ; 10 — 12.30; IS.- - ;	14.15;	15.30
17.30;	18.30;	19.50;	20 —
21.20; 0.30.
Ob praznikih:
7.— ; 8.— ; 9.-; 10.— ; 12.20; 15.35;	18.20;	19.50;	21.20;
23.05*; 0.30.
* Samo ob nedeljah
* Samo ob sobotah in nedeljah
CAMPORE
Ob delavnikih:
7.35;	9.35;	11.25;	13.15;
14.55:	16.35;	18.-;	19 —
12.— ; 18.35;
15.35;
20,-
Ob praznikih:
7.40;	9.50;	11.25;	13 25;
15.— ;	18.15;	19.45;	21.30.
Oh delavnikih:
?iSs:	7.50;	10.05;
15.20;	16.40;
19^0; 20.35.
Oh praznikih:
8.20;	10.05;	12 05;
$50;	15.20;	18.35;	20.15;
21.50.
MACKOVL.IE (Skozi Oreh)
,	Oh	delavnikih:	Ob	delavnikih:
l8-20	6.30.
Ob	praznikih:	Ob	praznikih:
18-30.	7—;	19.35.
MACKOVLJE (Mimo Adamiča)
.	°b	delavnikih:	Oh	delavnikih:
U'05;	13.35	7.45:	12.25;	14.40.
..'Ob	praznikih:	Ch	praznikih:
13°5;	22.35.	14.15
LOG — RICMANJE
Ob delavnikih: 18.05;	6.25;	7.25;	8.25
15.25; 18.—.
Ob praznikih: jj33:	14.05;	16.20;	19.35;
- Ob delavnikih: (g3®,;	10.45;	13.35;
12.55;
17.15;
„ Ob delavnikih:
?;3’:	7.32;	10.20;	12 05;
j o 05;	16.35;	17.05;	18.05;
“•35; 19.20; 20.45.
. Ob praznikih:
L,03:	10.35;	12.35;	14.35;
$°5;	17 05;	18.15;	19.35;
2°'40; 22.05.
- Ob delavnikih
17,4	ln'55;
'j35; 19.35.
Ob praznikih: 2j3jU 13.20;	16.35;
Ob praznikih:
6.55;	10.30;	15,-
20.30.
DOLINA (Skozi Domjo)
Ob delavnikih:
6.35; 7.-; 7.30; 8.30; 11.45;
14.	-;	16.-;	17.40;	18.30;
20.30.
Ob praznikih:
7.-;	10.25;	11.30;	14.30;
15.30;	18.-;	18.30;	19.30;
20.40;	21.20;	22.-;	22.30.
DOLINA (Skozi Boršt)
Ob delavnikih:
6.45; 7-40; 9.— ; 12.15; 13.30;
15.	-; 19.—.
Ob praznikih:
6.45;	10.35;	16.— ;
21.35.
12.30;	13.55;
20.05;
19.-;
SAMO ODHODI
bani (sesljanj
d Oh delavnikih:
D.-;	12.30;
('15;	17.50;	18.30;
Ob praznikih:
^ S; mr
J.301 u_KOPER $45; jo —
13.50;
19.30.
12.30;
12.-;	13.— ;
nedeljah: 7.25; 15.05.
BUJE
7.	— ; 14.-; 16.—.
PIRAN 10.15; 12.10.
UMAG-BRTONIGLA 12.20; 18.30
NOVIGRAD
8.	—; 14.50.
PULJ
15.05.
Ob nedeljah: 7.25.
Pokrajinska svetovalca Renato Papais in Bruno Marizza, ki vodita «Confederterro» in Kmečko zvezo v goriški pokrajini, sta poslala predsedniku pokrajinske uprave vprašanje, ki se tiče predsedniškega dekreta od 14. decembra lanskega leta, s katerim se po eni strani odpravlja plačevanje občinskega davka na vino, po drugi strani pa se uvajajo dolečila o nadzorstvu nad pridelkom.
Ta dekret je povzročil n ea vinogradniki upravičeno zaskrbljenost, ker določa nemogoče sfvari Vsak vinogradnik mora do 30. novembra ob’-t z-no prijaviti količino pridelka ter navesti tudi njegove značilnosti, kot sta na primer odstotek alkohola in sladkorja. Ker se do 30. novembra mošt še ni spremenil v vino, ni mogoče podati točnih odstotkov.
Dekret nadalje predvideva,
da se med vretjem količina pridelka zmanjša za 2 odstotka. V resnici pa ta odstotek skoraj vedno znaša celjh 15 odstotkov. Ce bi nadzorni organi ugotovili, da se je količina zmanjšala za več kot'2 odstotka, bodo sumili, da je pridelovalec vino prodal brez plačila davka na poslovni promet (1GE), in ga bodo zato kaznovali po zakonu.
Kazensko bodo proti pridelovalcem vina ravnali tudi takrat, ko bodo ugotovili razlike v količini alkohola in sladkorja. V takšnem primeru jih bodo imeli za ponarejevalce pridelka.
Iz 'zgoraj navedenega Je vsakomur jasno, da je dekret spravil vinogradnike v hude težave. Zaradi tega sta svetovalca, upoštevajoč nezadovoljstvo med kmeti, predložila resolucijo zgornje vsebine v obravnavo na prihodnji seji pokrajinskega sveta.
Ker je izmaknil zastavni listek, bo sedel dva meseca v zaporu
Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem v Gorici prizivna razprava proti staremu znancu zaporov 59-letnemu Guido Greattiju iz Basilia-na v videmski pokrajini. Moža je okrajno sodišče v Gorici obsodilo zaradi kraje kolesa dne 19. junija 1961 na štiri mesece zapora in 3.000 lir globe in to obsodbo je včeraj prizivno sodišče potrdilo z dodatkom naraslih sodnih stroškov.
Bilo je dne 2. marca 1961 zvečer okrog 19. ure, ko je neki Mario Lepušček prišel v gostilno nasproti bara »Italia na Tržaški cesti v Gorici. Medtem ko se je mudil v gostilni, je pustil pred hišo svoje kolo nezaklenjeno in ko je hotel domov, kolesa ni bilo več nikjer.
Tedaj se je Lepušček spomnil, da je malo prej videl v gostilni nekega sumljivega človeka, ki je takoj izginil. Brž je najel taksi in začel iskat sledu za njim po go-riških ulicah;) Ze pol ure je zaman krqžil po mestu, ko je v Ulici Madonnina koniSno o-pazil človeka, ki ga je iskal. Brž je stopil iz avtomobila, stopil do njega in zagrabil za torbo, ki jo je ta držal v rokah in ki jo je Lepušček pustil pred gostilno na kolesu.
Mož, za katerega se je pozneje izvedelo, da je Greatti, se je izgovarjal, da je torbo našel ob cesti, o kolesu, pa da ne ve ničesar. Isto je izjavil tudi karabinjerjem, ki jih je Lepušček poklical in ti so ga po zaslišanju izpustili. Se isti večer pa so karabinjerji poizvedovali tam o-krog in v gostilni «A1 gnoc-co» pri Madonnini izvedeli, da je dve uri prej nekdo spravil na dvorišču kolo. Ko so karabinjerji kolo pregledali, so ugotovili, da je Le-puščkovo in ga izročili njegovemu lastniku.
Dva dni pozneje pa se je
.........................."mni""""!",mi....Mimi..,.,,,,,,,,........m,.,,,,,,,.,,,,,,,,,,.
Hudo razočaranje ameriškega vojaka v Gorici
Ko se je zjutraj prebudil v hotelu ni bilo ne plavolaske ne avtomobila
Plavolaso ljubimko, ki je po rodu Nemka, išče policija po vsej državi
Greatti vrnil v omenjeno gostilno po kolo. Ko je izvedel, da so ga odpeljali orožniki, je hotel zbežati, sin gostilničarke pa ga je dohitel na polju in ga izročil orožnikom. Greatti je tudi potem zanikal tatvino, vendar pa mu to ni pomagalo niti pri prvi razsodbi, niti včeraj pri prizivu.
* * *
Predmet druge razprave je bil zastavni listek goriškega »Monta* za šivalni stroj, ki ga je zastavila 30-letna Frančiška Močilnik iz Gorice, Ul. Campagna bassa 2-d. Obtoženi je bil 34-letni geometer Luciane Carli, ki je nekaj časa stanoval pri Močilnikovi. V obtožnici je rečeno, da je L. Carli julija ali avgusta leta 1958 izmaknil iz nekega predala v stanovanju Močilnikove omenjeni zastavni listek ter ga potem prodal nekomu za 5.000 lir.
Obtoženec se je izgovoril, da mu je bila Močilnikova dolžno' določeno vsoto za načrt hjene hiše in za delo, ki ga je on imel pri tem. Za garancijo mu je dala zastavni listek. Močilnikova pa je povedala, da ji Carli omenjenega dela/ ni napravil in da je morala potem izročiti zadevo nekemu drugemu geometru. Povedala je tudi, da je bil zastavljeni stroj vreden o-krog 100 tisoč lir in ni več prišla do njega, ker je tisti, ki mu je Carli odstopil zastavni listek, odšel v Venezuelo.
Na podlagi teh izjav je sodišče spoznalo Carlija za krivega in ga je obsodilo na dva meseca zapora in 6.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Sicer pa je bil Carli že večkrat pred sodniki in je bil zadnjič obsojen decembra 1952 zaradi sleparij na 5 let, 8 mesecev in 20 dni zapora in na globo v znesku 92.400 lir.
---n«-----
ST. MAVER
Znanilec pomladi
Ameriški vojak v civilu, 35-letni Frank Andrzejczyk, ki službuje v Avianu, se je predvčerajšnjim pripeljal s «Pon-tiacom« v Gorico, s seboj pa je pripeljal razkošno oblečeno plavolaso gospodično, ki je govorila nemški. Ker ju je večer zalotil v mestu, sta sklenila tu prenočiti. Ustavila sta se pred hotelom «A1 Corso« na Korzu Italija. Parkirala sta avto pred zgradbo, se predstavila vratarju hotela in se skupno z luksuznim foxterjer-jem odpravila v sobo. Dasi-ravno sta se težko sporazumevala, bolj s kretnjami kot z besedami, je naenkrat prišla tretja ura ponoči, preden je Amerikanca zajel spanec.
Ko je ob 6. uri še dremal, je stegnil roko proti svoji spremljevalki, a je presenečen ugotovil, da je ni več. Namsh se je prebudil in se kaj hitro prepričal, da jo je vzela noč. Ne o njej, ne o njenem psu ni bilo več ne duha ne sluha. Zla slutnja mu je narekovala, naj pogleda v listnico. Presenečenje, ki niu ga je pripravila brhka plavolaska se je stopnjevalo. Odnesla mu je 20 dolarjev. Med eno in drugo mislijo, ki so mu rojile po glavi, se je oblekel in odšel na cesto pogledat za avto. Ni ga bilo več. Takrat ga je premagala jeza. Nemudoma se je odpravil na kvesturo, kjer je povedal, kaj se mu je
dogodilo. Ko ?o ga vprašali po imenu spremljevalke, je vedel povedati samo to, da se kliče Maria, da je nemškega porekla, elegantno oblečena in da vozi s seboj lepega psič-ka. Vprašali so lastnika hotela, da bi izvedeli za njene podatke, pa jih tudi on ni vedel, ker je žensko «na črno« spustil v sobo. Za ta prekršek bo plačal globo.
Vojak je plavolasko spoznal v baru »Mamas« v Pordenonu. Naprosili so tamkajšnji komisariat, naj preskrbi njene podatke. Tako so ugotovili, da ima ženska 26 let in se imenuje Maria Ghizela Pohle, doma iz Mulhaima ob Ruru v Zahodni Nemčiji.
Vsem komisariatom v državi so sporočili njene podatke in evidenčno tablico «Pon-tiaca«, C — 23226 — USA, da bi jo izsledili in prijavili sodišču zaradi tatvine.
---«»----
Z ukradeno lambreto se je ponesrečil
Luciano Caligaris, star 19 let, iz Tržaške ulice 60 v Gradiški, je 23. januarja za hrbtom Michela Tarantina, ki ima v Ul. Contavalle v Gorici shrambo koles in izposojevalnico motociklov, odpeljal lambreto. Vozilo je policija našla v Gradiški hudo poškodovano.
Ker na podlagi Tarantinove
prijave policija ni mogla izslediti tatu, je po okvarah na vozilu sklepala, da se je »izposojevalcu« zgodila nesreča. Zaslišala je vse osebe, ki so se tisti dan zatekle po prvo pomoč v bolnišnico in tako je prišla mladeniču na sled.
Mladenič se je iz Gorice peljal .skozi Sovodnje in se prevrnil pri Petejanih, kjer so pozneje našli kos lambrete. Odpeljal se je najprej v Gradiško in je pustil vozilo na cesti.
Ker je poteklo več kot 48 ur od tatvine, fanta ne bodo zaprli, pred sodiščem pa se bo moral zagovarjati zaradi tatvine.
Preteklo sredo smo v St. Mavru počastili našega pa-trona sv. Valentina, o katerem pravi staro izročilo, da je »prvi pomladin*. V resnici smo imeli v sredo lep dan in popoldne je sonce že kar dobro ogrevalo prisojna pobočja nad vasjo.
Pravi praznik pa bo jutri, v nedeljo. Po stari navadi bo, do na ta dan prišli k nam prvi pomladanski izletniki, saj pridejo tudi Goričani ponavadi za ta praznik na prvi izlet V Št. Maver. Upamo, da bomo imeli sončno in toplo vreme, ter da bo tudi mraz, ki je včeraj dosegel celo več kot 6 stopinj pod ničlo, vsaj čez dan ponehal.
Vsekakor se domači gostilničarji na ta začetek krajevne »turistične sezone* že pripravljajo, da bodo nudili gostom dobro kapljico in tudi kaj za pod zob. Treba se je pač potruditi v začetku leta, da bodo prvi gostje zadovoljni in priporočali obisk še
Drejevih* računajo, da bodo imeli jutri bolj živo, ker pač točijo domače vino po nižji ceni.
Nezgoda pri delu
Včeraj ob 15. uri so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 20-ietno Marijo Masotto, iz Pierisa. V bolnišnici so ji zdravniki ugotovili rano na levi roki. Potem ko so ji nudili prvo pomoč so jo poslali domov. Okrevala bo v 8 dneh.
Masottova je povedala, da se je ponesrečila pri delu v tekstilni tovarni v Podgori, kjer je zaposlena.
---«»----
Saje so se vnele
Včeraj ob 10.45 so poklicali goriške gasilce na Placuto št. 8, kjer so se v stanovanju Tranquille Pontoni vnele saje v dimniku. Po več kot enournem delu se je gasilcein posrečilo ogenj pogasiti in tako preprečiti vsako nevarnost požara. Škodo cenijo o-krog 5.000 lir.
šol vseh stopenj, ki delujejo na področju italijanske republike. Goriški odbor je v sodelovanju s tržaškim izvršil vse praktično delo pri sestavi spomenice za pristojno rimsko ministrstvo ter prevzel na svoja pleča tudi celotno finančno breme, ki ga ni mogoče podcenjevati. Predsednik prof. Bednarik je nadalje poudaril prizadevanje sindikata za zbiranje šolskega naraščaja. Zal, je pri tem svojem plemenitem delu naletel na nerazumevanje pri nekaterih ljudeh, ki so pozabili, da je v demokratični državni ureditvi mesto slovenskega otroka le v slovenski šoli.
Pomen sindikata se z uzakonitvijo šol ni zmanjšal, kot bi nekateri mislili. Nasprotno se je njegova vloga še povečala, ker bo treba pridobljene pravice braniti in jih utrjevati. Tega bi se morali zavedati vsi slovenski šolniki ter postati člani te nepolitične stanovske organizacije in v njej sodelovati.
Ko se je predsednik poslovil od svojega mesta, je povabil vse člane k živahnejšemu sodelovanju in želel novemu odboru dosti uspehov.
Sledila so poročila tajnika,
blagajnika in drugih odbornikov. S posebnim zanimanjem so prisotni spremljali izvajanja prof. Humberta Močnika, ki je prikazal več zanimivih številk o stanju slovenskega šolstva na Goriškem in njegove šibke točke.
Ko so bila podana vsa poročila, so odbor razrešili njegovih dolžnosti ter se mu zahvalili za njegovo požrtvovalno delo na tem, tako važnem področju. Sledile so volitve novega odbora, nadzorništva in razsodišča, izvoljenega u kandidatov na dveh listah. Odbor se bo konstituiral na prvi seji, ki bo v kratkem. --------------«»---
Izlet SPD na lokve
Slovensko planinsko druš. tvo v Gorici organizira za nedeljo 25. t.m. celodnevni avtobusni izlet na Lokve za smučarje in nesmučarje. Vpisovanje do četrtka 22. t.m. na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Asco-li 1-1. Vožnja stane po 400 lir za člane in po 500 lir za nečlane. Odhod ob 8. uri zjutraj iz Podgore in ob 8.15 iz Gorice izpred kavarne Bratuž. Povratek v večernih u-rah. Za kosilo mora poskrbeti vsak sam.
Zimski motiv z Lokev
V ozadju hotel Poldanovec, ki Je bij lani renoviran in razširjen. Ker je ta teden zapadel nov sneg, bo v nedeljo gotovo zopet vse živo smučarjev na poljanah okrog hotela, kamor zahajajo tudi Goričani v velikem številu, saj je zanje to smučišče najbližje in najbolj prikladno
iiiiiiiiiniiiiiimiiiiii,iiiii"1,I„„,llllllllll„„„|1I(,1111|(11||(l|l||((iniii|Hi||i|ii|i|i|iiii|.umu,mm

Goriški nogomet
Juventina na domačem igrišča nesme izgubiti nobene tekme
Naraščajniki Juventine igrajo doma proti Moši - Sovodenjci v Gradiški proti Itali - Podgora nastopi na domačem igrišču proti Marianese
štandreška Juventina bo imela jutri na svojem igrišču v gosteh ekipo iz Osoppa, ki bo za domačine nedvomno trd oreh in se bodo morali res vsi potruditi, da bodo dosegli vsaj eno točko. Položaj Juventine je sedaj tak, ;ia ne sme izgubiti več nobene tekme na domačem igrišču in tudi od zunaj bi morala prinesti kakšno točko, če se hoče izogniti nazadovanju, saj je na zadnjem mestu s pet točkami razlike od Cividalese, ki je na predzadnjem mestu. Prav bi bilo seveda, da se zberejo tudi domači navijači v čim večjem številu in dajo pogum igralcem, da se bodo dobro držali do konca igre.
Tekma se bo jutri začela ob 15. uri, ob 14.15 pa naj se zberejo na igrišču zaradi sestave moštva naslednji igralci: Malavolti, Paškulin, Mozetič, Hess, Cijak, Ferfolja, Petejan, Konjcdic, Batistič, Ledri, Za-nuttini, Nanut, Haufer.
Naraščajniki Juventine bodo nastopili jutri dopoldne ob 10.30 doma proti moštvu iz Moše. Gostje so močni in se bodo morali domači mladinci potruditi, če bodo hoteli obdržati obe točki doma. Na vsak način bo treba igrati povezano in borbeno ter vztrajati v igri do konca in ne izgubiti poguma, če bodo morda gostje zabili prvj gol, ali če bi kak
drugim. Tudi v osmicl «pri strel domačinov šel v prazno.
Na sliki vidimo združene goriške pevske zbore, ki so v nedeljo nastopili na Prešernovi proslavi v Avditoriju v Trstu, kj bodo jutri nastopili na Prešernovi proslavi v Gorici
Le kdor vztraja bo imel uspehe,
Sovodenjski nogometaši 'grajo jutri popoldne v Gradiški, kjer bodo nastopili proti Itali- Tekma bo za Sovodenjce težka, saj morajo nastopiti proti močni ekipi, ki je prav sedaj v dobri formi in r.a njenem igrišču.
Vendar pa to še ne pomeni. da je treba vreči puško v koruzo, saj so naši nogometaši že večkrat pokazali najiep-šo igro prav proti močnim nasprotnikom. Naj bo tako tudi v nedeljo in navijači jim ne bodo zamerili, tudi če ne bodo prinesli domov nobene točke, če bodo lepo zaigrali.
V Gradiški bo ekipa nastopila brez Ferfolje in Kazimirja Petejana, vsi drugi igralci, ki so bili sklicani tudi preteklo nedeljo, pa naj se javijo na običajnem mestu za odhod v Gradiško.
* * *
Veliko zanimanje vlada tudi za tekmo v Podgori, kjer se bodo domačini pomerili s prvakom na lestvici Marianese. Čeprav so gostje favoriti, pa vendar njihova zmaga ni povsem gotova in se bodo igralci Podgore, ki so sedaj v dobri formi, potegovali za dosego obeh točk. V naslednjem navajamo lestvico II. kategorije diletantov po sedanjem stanju:
na
na-
nje snega včeraj zjutraj raznih soriških smučiščih slednje:
Lokve 20 cm pršiča In štiri stop. pod ničlo; vlečnica v pogonu. Livek-Matajur 20 cm pišiča minus 7; Črni vrh nad Idrijo 20 cm pršiča in minus <; Vojsko 40 cm pršiča in minus 5; Log pod Mangartom 15 cm pršiča i„ minus 5.
V Kanalski dolini pa je stanje snega naslednje:	Trbiž,
Zabnice in Ovčja vas po 25 cm; Bela peč 40 cm, Matajur 4« cm in Višarje 150 cm. V Trbižu so imeli včeraj najnižjo temperaturo 12 stopinj pod ničlo »n najvišjo eno stopinjo pod ničlo.
Prelaz čez Predi i je za avtomobile prehoden samo z verigami.
C
KINO
J
Marianese
Farra
Itala
Krmin*
Podgora
Caprivese
Villesse
Ločnik
Sagrado
S. Marco
Sovodnje
Moraro
S. Loemzo
Libertas
15 13 2 0 51 10 28 15 10 2 2 33 15 23 15 85 2 36 18 21 8 4 3 35 13 19 91 5 22 20 19 7 3 5 29 28 17 6 2 7 29 26 14 4 5 6 20 23 13 52 8 15 21 12 4 4 7 24 37 12 33 9 16 32 9 3 2 10 12 28 8
2	3 10 20 33 7
3	1 11 10 38 7
*) kaznovana za eno ‘očko. -----------«»----
Snežne razmere na goričkih smučiščih
Po poročilu turističnega urada iz Nov« Goric« J« bilo sta-
CORSO. 17.15: »Zmaga Mihaela Strogoffa«. Curt Jurgens in Capucine. Italijansko-fran. coski cinemascope v barvah. VERDI. 15.30, 18.45, 22; »Zmagovalci in premaganci« (Nuernberški proces), S.Tra. cy. Marlene Dietrich in drugi znanj igralci. Ameriški črno. beli film
V1TTORIA. 17.15: »Tisto čudovito poletje«. S. Jork in K. More, Ameriški barvni film. CENTRALE. 16.30:	»Robin
Hood in morski roparji«, L. Barker in J. Lane. Italijanski barvni film v cinema-scopu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta št 18, tel 21-24.
---«»---
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,8 stopinje nad ničlo ob 12.15, najniž-jo 5,8 stopinje pod ničlo ob 23. ur; Povprečne dnevne vl»-M je bilo 58 odst.
‘26. kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige
Kljub naklonjeni tradiciji Udinese brez upa v Milanu
Fiorentina in Milan na nevarnih tleh Spala in Lecca
slabo začelo prvenstvo in ko je spoznalo, da je odrezano od borbe za naslov, je svoje upe vložilo v turnir za pokal evropskih prvakov. Toda tudi tu ni imelo srečo: žreb ji je že v četrtfinalu določil premočnega tekmeca — Real Madrid. In v sredo so Španci pokazali, da Juventus tudi v tem tekmovanju ne pride v poštev za končno borbo. Domačini so tako odšli poraženi iz igrišča ter bodo morali prihodnjo sredo s tem neljubim spominom v Madrid, kjer jih prav gotovo ne čaka bolj-
Če trdimo, da lahko tudi prihodnje 26. kolo nogometnega prvenstva A lige povzroči kake spremembe na vrhu lestvice verjetno nismo daleč od resnice. To je jasno razvidno iz sporeda tekem. Samo Inter bo igral doma in bo imel v gosteh Udinese. Videmčani res, da nimajo nobenih možnosti za zmago, vendar to nas ne sme premamiti. Prejšnjo nedeljo se je Udinese vrnila iz Turina z dvema točkama v žepu in nikjer ni rečeno, da bi svoj uspeh ne ponovila tudi v jutrišnjem kolu. Po verjetnostnem računu je to, predvsem zaradi brezna, ki deli oba nedeljska tekmeca, skoraj neverjetno, pa čeprav je v nogometu možno vsako presenečenje. Tradicija je malo naklonjena Interju, ki je samo trikrat premagal Furlane, medtem ko se lahko Videmčani ponašajo z istim številom zmag. štirikrat pa sta se moštvi razšli neodločeno.
3-3-4 ni nikaka magična formula, ki jih ne manjka v nogometnem svetu, pač pa rezultat do danes odigranih tekem med Spalom in Fioren-tino. Torej popolnoma isto kot pri Inter - Udinese: tri zmage Spala, tri Fiorentine in 4 neodločeni izidi. Prav zaradi tega bo nedeljsko srečanje Fiorentine na igrišču v Ferrari zanimivo ne samo iz statističnih razlogov, pač pa predvsem zaradi položaja Florentincev v lestvici. Bo Fiorentina ohranila vodilno vlogo?
To bo odvisno ne samo od njene več ali manj predvidene zmage v Ferrari, pač pa tudi od uspeha Interja in Milana, ki bo nastopil v Leccu.
Milančani bodo napravili vse, da ne izgubijo stika s prvima dvema v lestvici, pa čeprav se zavedajo, da v Lec-cu niso bili, posebno ne z njimi nikoli preveč radodarni, Lani so na primer Milančani vodili z 2:0, a domačinom se je posrečilo še pred končnim žvižgom izenačiti in spraviti v žep dragoceno točko.
Tudi Rimljani bodo morali na pot. ker jih čaka tekma na igrišču ob beneški laguni.
Tudi v tem primeru ni mogoče reči, da je tradicija na strani enega ali drugega. Stanje je namreč popolnoma izenačeno: Benečani so zabeležili dve zmagi, a prav tolikokrat so morali prepustiti obe točki gostom, medtem ko sta si tekmeca dvakrat razdelila točki. Kaj bo letos je težko reči predvsem, ker sta obe moštvi precej muhasti.
Sampdoria, ki je v zadnjem času zdrknila precej nizko, bo imela jutri izredno priložnost, da se nekoliko opomore. V goste prihaja Atalan-ta, ki ni niti enkrat zmagala na igrišču «Marassi». Največji uspeh, ki so ga nogometaši iz Bergama dosegli v Genovi, je bil peodločen izid, katerega so si nabrali petkrat. Z druge strani pa je znano, da so morali devetkrat poraženi iz igrišča.
V Vicenzi nestrpno pričakujejo Bologno, ki se je v tem mestu že lani izkazala.
Igralci Lanerossi še niso mogli preboleti lanskega udarca, ko so morali prepustiti gostom obe točki. Zato so letos napravili vse, da se oddolžijo, kar je popolnoma možno kot je možno, da Bo-lonjčani, svesti si lanskega uspeha, ponovijo rezultat.
Juventus letos nikakor ne more najti prave poti za u-spešne nastope na nogometnih igriščih. Moštvo je zelo
ša usoda. V nedeljo bodo hoteli popraviti slab vtis, ki so ga pustili pri domačem občinstvu. Prilika bo ugodna, ker prihaja v goste Palermo, ki v dvanajstih srečanjih ni nikoli prišel dje kot do neodločenega izida, katerega so dosegli samo enkrat. Enajst pdrazov torej in ni dvoma, da se bo tem sedaj pridružil še dvanajsti.
Preostaneta še tekmi, za kateri obstajajo vse možnosti. Jasno je, da so domačini na boljšem, pa čeprav ni mogoče staviti na njihove zmage. Zavedati se moramo, da bo Padova prišla v Catanio s taktiko do skrajnosti ojačane obrambe, medtem ko tega morda ne bomo videli v Mantovi, kjer bo nastopil Torino.
Poljska smučarska zveza je te dni končala Se zadnje priprave. Čeprav je zadnje dni zapadlo novega snega, imajo prireditelji precej skrbi zaradi pretoplega sonca, ki prehitro tali belo snežno odejo. Kljub temu pa pravijo, da se za izvedbo tekmovanja ni treba bati. Vseeno pa so bili na Poljskem zaskrbljeni zaradi predloga zastopnika smučarske zveze ZDA, ki je zahteval. naj FIS spremeni tudi za Zakopane, kot se je zgodilo že za Chamonix, status svetovnega prvenstva. Skratka: Američani bi hoten, da ne bi tekmovanju na Poljskem priznali značaj svetovnega prvenstva. Kot kaže, tega ne bodo dosegli še posebno, ker je izvršni odbor mednarodne smučarske zveze sklenil, seveda s pridržkom, da sklep potrdi tudi izredni kongres FIS, priznati zmagovalcem tekmovanja v alpskih disciplinah naslove svetovnih prvakov.
V Zakopanih so se začeli zbirati tako tekmovalci kot novinarji, ki jih bo kakih 200. V mestu, ki sedaj šteje približno 20.000 prebivalcev, je vse živo, predvsem zaradi diskusij o favoritih. Poljaki namreč sodijo, da se bodo za najvišje naslove potegovali predvsem dolgoprogaši Sovjetske zveze in skandinavskih držav. Posebno flusi imajo najresnejši namen, da poberejo čim več kolajn in zato ni nič čudnega če so prišli v Zakopane z zelo močno reprezentanco. Najmočnejši pa so brez dvoma Finci, ki so poslali na prvenstvo 22 predstavnikov, med kat&rimi je tudi Hakulinen, ki je na o-limpijskih in svetovnih prven. stvih osvojil že šest kolajn.
■MiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiniiimiiiiiiiimiii
Tako moštva jutri na igriščih
Milančane čaka jutri precej nevarno gostovanje v Leccu. Bodo uspeli spraviti nasprotnike na kolena kot se jim je posrečilo v nedeljo na beneškem igrišču? Na sliki prizor med tekmo z Venezio.
V Zakopanem svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
Danes slovesna otvoritev jutriprveborbezakolajne
Tekmovalo se bo od 18. do 23. t. m. - Predvidevajo ostre borbe med predstavniki skandinavskih držav
ZAKOPANE, 16.
Ze tretjič je mednarodna smučarska zveza poverila Poljski nalogo, da priredi svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Poljaki so nalogo sprejeli in so uredili v Zakopanem, kjer je bilo svetovno prvenstvo že dvakrat v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev, vse potrebno, da bo tudi tretjič potekalo tekmovanje, tako kot v preteklosti, v najlepšem redu.
•	LANEROSSI
Luison; Bernard, Savoini; De Marchi, Panzanato, Zoppellet-to; Vernazza, Stenti (Menti), Vastola, Campana, Kruiver (Puia).
BOLOGNA
Santarelli; Capra, Lorenzini; Furlanis, janich, Tumburus; Perani, Franzini, Nielsen, Bul-garelli, Pascutti.
•	SPAL
Maietti; Olivieri, Riva; Mia-lich, Cervato, Cappa; Dell'0-modarme, Gori, Mencacci, Massei, Novelli.
FIORENTINA
Sarti; Malatrasi, Robotti; Rimbaldo, Gonfiantini, Mar-chesi; Hamrin, DelTAngelo, Milani, Milan, Petris.
•	INTER
Buffon; Piccbi, Facchetti; Za. glio, ■ Guarneri, Balleri; Bi-cicli, Mazzola, Hitchens, Sua-rez, Morbello.
UDINESE
Romano; Burelli, Valenti (Se-gato); Sassi, Tagliavini, Moro; Canella, Andersson, Roz-zoni, Selmosson, Bonafiri.
•	CATANIA
Vavassori; Alberti, Rambal-delli; Corti, Grani, Benaglia; Ferrigno, Szymaniak, Calva-nese, Biagini, Castellazzi. PADOVA
Pin; Lampredi, Cervato; Bar-bolini, Azzini, Kaloperovič; Tortul, Celio, Del Vecchio, A-rienti, Crippa.
•	JUVENTUS
Anzolin; Garzena, Sarti; Maz-zia, Bercellino, Leoncini; Mora, Charles, Nicole, Sivori, Stacchini.
PALERMO
Mattrel; Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Sereni; De Robertis, Fernando, Borjesson, Malavasi, Ferrazzi (De Nardi).
•	LECCO
Bruschini; Facca, Cardarelli (Tettamanti); Gotti, Pašinato, Duzioni; Savioni, Lindskog (Abbadie), Di Giacomo, Gal-biati, Sarchi.
MILAN
Ghezzi; David, Salvadore; Pe-legalli, Maldini, Trapattoni; Conti (Ghiggia), Pivatelli, Al-tafini, Rivera, Barison.
•	SAMPDORIA
Battara (Rosin); Tomasin, Ma-rocchi; Bergamaschi, Vincen-zi, Vicini; Toschi, Vigna, Bri-ghenti, Skoglund, Vigni (Cuc-chiaroni).
ATALANTA
Cometti; Rota, Roncoli; Nielsen, Gardoni, Colombo; Olivieri, Maschio, Da Costa, Fa-vini, Magistrelli.
•	MANTOVA
Negri; Corradi, Cancian; Ta-rabbia, Pini, Castellazzi; Al-lemann, Giagnoni (Del Ne-gro), Sormani, Mazzero, Re-cagni.
TORINO
Panetti; Scesa, Bussacchera (Versolatto); Bearzot (Rosa-to), Lancioni, Rosato (Schia-vo); Gualtieri (Albrigi), Cel-la, Locatelli, Lavv Crippa.
•	VENEZIA Magnanini; Grossi (De Bel-lis), Ardizzon; Tesconi, Ca-rantini, Frascoli; Rossi, San-ton, Guizzo, Santisteban, Si-ciliano (Kaszas).
ROMA
Cudicini; Fontana, Carpanesi; Pestrin, Losi, Guarnacci; Orlando, Jonsson, Angelillo, De Sisti, Menichelli.
Švedski ekipi tudi letos načeluje «smučarski kralj» Jern-berg, ki že dolga leta nima resnih tekmecev in si je v zadnjih časih osvojil celo vrsto zvenečih naslovov. Precejšnje zanimanje vlada za nastop Norvežanov, ki so leta 1939 prav na zakopanskih
tudi olimpijskih. 9 tekmovalcev bo moralo braniti svoje naslove, ki so si jih osvojili na ziski olimpiadi v S quaw Vallegu. Sedanji svetovni prvaki so:
MOŠKI:
30 kilometrov JERNBERG (Švedska)
50 kilometrov HAMLAINEN (Finska)
15 kilometrov BRUSVEEN (Norveška)
17.	februarja:
18.	februarja:
19.	februarja:
20.	februarja:
21.	februarja:
22.	februarja:
23.	februarja:
24.	februarja:
25.	februarja:
SPORED
ob 18. uri slovesna otvoritev ob 8.30 30 kilometrov, 11. uri skoki za kombinacijo, 13.30 skoki na manjši skakalnici
ob 9. uri 15 kilometrov za kombinacijo,
11. uri 5 kilometrov (ženske)
ob 10. uri 15 kilometrov
ob 10. uri 10 kilometrov (ženske)
ob 9. ‘uri 4x10 kilometrov
ob 10. uri 3x5 kilometrov (ženske)
ob 9. uri 50 kilometrov
ob 12. uri skoki na veliki skakalnici, ob 14.30 slovesen zaključek
progah doživeli hud poraz. Le. tos so Norvežani optimistično razpoloženi in menijo, da njihova najvidnejša predstavnika Groenningen in Stensheim ne bosta razočarala.
Svetovnega prvenstva se u-deležujeta tudi številni ekipi Italije in Jugoslavije. V ekipi Italije bodo že znani dolgoprogaši De Florian, De Do-rigo in drugi, medtem ko bodo Jugoslavijo zastopali brata Pavčič, Seljak, Kordeš in Reš ter Mara Rekarjeva, ki bo nastopila v ženski konkurenci. Posebno od slednje pričakujejo povgljen plasma, medtem ko trdijo, da se moški ne bodo mogli vriniti med svetovno elito. Optimizem pa prevladuje v vrstah skakalcev, ki imajo izredno priložnost, da še ei\krat pokažejo svoje sposobnosti. Izvedenci so mnenja, da do 20. mesta že lahko računajo na kakega Jugoslovana. To pa zato, ker bosta dve preizkušnji, za kateri imajo zelo spretne zastopnike. Ti so Jemc. Oman in Zajc ter specialista za majhno skakalnico Pečarja, za veliko pa Šlibarja.
Letošnjega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, ki bo od 18 do 25. t.m., se bo udeležilo čez 340 smučarjev iz 19 dčžav. Prijavo so potrdile Avstrija, Kanada, CSSR, Bolgarija. Finska, Italija, Francija, Jugoslavija, Japonska, Norveška, Poljska, Romunija, Zahodna in Vzhodna Nemčija, Švedska, Sovjetska zveza in ZDA.
Na seznamu tekmovalcev je 16 sedanjih in bivših svetovnih prvakov, od katerih je 13
		
		
mmmm		
Catania-Padova	1	X
Inter-lldinese	1	X
Juventus-Patermo	1	
LR Vicenza-Bologna	1	X
Lecco-Milan	1	X 2
Maotova-Torino	1	
Sampdoria-Atalanta	1	
Spal-Fiorentlna	1	X 2
Venezia-Roma	2	X
Lazio-Modena	1	
Messlna-Catanzaro	1	
Mestrtna-Trlestina	X	
Potenza Salernltana	1	
Prato-Pro Patria	I	X
Empoli-Cesena	X	
Štafeta 4x10 kilometrov FINSKA
Klasična kombinacija THOMA (Zah. Nemčija) Skoki
RECKNAGEL (Vzh. Nem.) ZENSKE 10 kilometrov MARIJA GUSAKOVA (Sovjetska zveza)
Štafeta 3x5 kilometrov ŠVEDSKA
Letošnji spored obsega za tekače tri preizkušnje in sicer na 15, 30 in 50 kilometrov, za skakalce pa dva nastopa : eden bo na manjši 70, drugi pa na večji 90-metrski skakalnici. Poleg tega bo tekmovanje moških za nordijsko kojnbinacijo, medtem ko bodo ženske nastopile v teku na 10 kilometrov in v štafeti 3x5 kilometrov. Tudi moški bodo tekmovali u štafeti na 4x10 kilometrov dolgi progi.
Jutri v soboto bo v Zako-
panem slavnostna otvoritev le. tošnjega svetovnega prvenstva, v nedeljo pa se bodo začele borbe za prve naslove in kolajne.

IH
Sixten Jernber »kralj smučarjev«
Svetovne
FIS 1962 v Chamonixu
Y nedeljo podelitev kolajn zmagovalcem
Spori in obtožbe med Avstrijkami in Francozinjami zaradi včerajšnjega treninga
CHAMONIX, 16. — Današnji dan je bil posvečen treningu za tekmovanja v smuku, ki bo v okviru svetovnih iger FIS v nedeljo. Nebo je bilo oblačno in tudi sneg je nanovo pokril že pripravljene proge. Zenske so tekmovale na «zeleni» progi Les Houchesa, moški .pa na «rdeči». Trening je povzročil precej neprijetnosti ne na progah, ki
sta različni, pač pa zaradi dejstva, da za obe je treba rabiti isto vlečnico.
Danes so nastali tudi prvi spori, Avstrijke so se pritožile, češ da so Francozinje imele pri treningu olajšave, A-meričanke pa so trdile, da so Avstrijke dlje časa trenirale kot jim je določila žirija. Zelo verjetno bo moral sodniški zbor razpravljati tudi o teh obtožbah, ki mečejo kaj slabo luč ne samo na organizatorje temveč tudi na uslužbenke.
Danes so javili, da bodo v nedeljo popoldne med slovesnim zaključkom iger, ki imajo «začasni» značaj svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, izročili prvim trem v vsaki panogi kolajne. Te bodo podelili le začasno, ker je bilo sklenjeno, da bo lahko samo izredni kongres FIS, ki bo verjetno septembra na Dunaju, priznal tekmovanje v Chamonixu za svetovno prvenstvo.
BOKS
RIM, 16. — Na predlog profesionalnega odseka je itali-
iiliiaiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiitiiiiiiiiiliilitmtnmmiiiuiimiiiiiiiiiiiimiiiiitMiiiimiiiMiiili
ODTUINTAM
ZIMSKA OLIMPIADA 1968
Kanada predložila svojo kandidaturo
CHAMONIX, 16. - Kanada se je prijavila za organizacijo zimskih olimpijskih iger, ki bodo 1968. To je izjavil kanadski poslanik v Parizu med zakusko, ki jo je priredil v Chamonixu. Poslanik je tudi obrazložil razloge, ki jih bo Kanada predložila za dosego organizacije.
iiiiiiiimiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,
Košarkarsko prvenstvo moške A lige
Campli prešibek
za tržaško petorko
Videmčani premagali goriško Safog
Moška A liga je letos nekoliko v zamudi do ostalih košarkarskih prvenstev, šele preteklo nedeljo se je namreč začelo povratno kolo, ki obeta nekaj zelo zanimivih zapletov in razpletov, predvsem, ker so si ekipe precej enakovredne in ni nikjer izrazitih favoritov.
Zaradi spodrsljaja na videmskem igrišču se bo morala goriška Safog zelo verjetno odpovedati upom, da bi si ohranila četrto mesto.
Tržaški Don Bosco je v nedeljo gostoval v Benetkah, kjer je moral prepustiti obe točki domačinom, ki so se tako oddolžili za poraz, katerega so samo teden prej doživeli po zaslugi goriških tekmecev.
Philco pa ni imel nobenih težav z revno petorko iz Camplija, katere igralci še niso dorasli tako zahtevnemu tekmovanju. Tržačani so v tem srečanju preizkusili vse svoje razpoložljive sile in čeprav je večji del tekme slo-
nel na ramenih rezervnih i-gralcev, so se točke hitreje nizale v njihovo korist kot v nasprotnem taboru.
Do večjega presenečenja bi skoraj prišlo v Teramu, kjer se .je vodeči Treviso le za las rešil poraza pred domačo ekipo, ki je trenutno na repu lestvice. Treviso je v tej tekmi pokazal svojo premoč in je prav v zadnjih sekundah igre najprej dohitel in nato za točko prehitel nasprotnike.
Izidi:
Philco-Campli	92:48
Treviso-D’Alessandro 60:59 Reyer-Don Bosco 78:59 Udinese-Safog	56:43
P.zio
SMUČARSKI SKOKI
De Zordova poškodba ni resnega značaja
ZAKOPANE, 16. — Italijanski prvak v smučarskih skokih Bruno De Zordo si ni med treningom zlomil ključnico fcot se je govorilo pač pa si je med pripravami za nastop na svetovnem prvenstvu v skokih izpahnil koleno leve noge.
Kaže, da poškodba ni resnega značaja in da bo De Zordo lahko nastopil na tekmovanju za svetovni naslov.
NOGOMET
MILAN, 16. — Jutri se bodo sestali v Luganu predstavniki italijanske in švicarske nogometne zveze, ki se morajo domeniti o organizaciji turnirjev za 4. pokal italijansko-švicarskega prijateljstva in za 3. alpski pokal z udeležbo italijanskih, švicarskih in francoskih enajstoric. 21. t. m. pa se bodo sestali tajniki zvez, ki bodo proučili podrobnostL tekmovanja.
* * *
MILAN, 16. — Prihodnji četrtek bo na Dunaju sestanek odbora za organizacijo ((Mednarodnega nogometnega prven. stva», ki naj bi bilo po predlogu švicarskega tehnika Karla Rappana v poletnih mesecih. Na sporedu je razpravljanje o turnirju, ki naj bi bil že letos.
V soboto pa se bo v Budimpešti sestal prireditveni odbor turnirja za srednjeevropski pokal.
janska boksarska zveza privolila v dvoboj za italijanski naslov težke kategorije med sedanjim prvakom Roccom Maz-zolo in boksarjem I. kategorije Francescom Cavicchijem. Srečanje bo 12. marca v Bologni.
Zmagovalec tega dvoboja bo moral kasneje nastopiti proti izzivaču, ki ga bodo določili pristojni organi boksarske zveze.
				
1		- ^	“iii	'J
1.			prvi		
	—	drugi	X	
2.	—	prvi	1	t
	—	drugi	X	2
3.	—	prvi	:	X
	—	drugi	!	2
4.	—	prvi	:	
	—	drugi	X	
5.	—	prvi	i	X
	—	drugi	X	1
6.	—	prvi	1	2 1
		drugi	2	1 x
BOKS
DENVER, 16. — Ameriški boksar težke kategorije Zora Iolley, ki je četrti v lestvici najboljših boksarjev sveta, je sinoči premagal v Denverju s k. o. v tretji rundi rojaka Mika Dejohna.
Sajenje hrušk na poševni kordon
(Nadaljevanje s 3. strani)^
go, tedaj mora tema dvema vrstama pošteno gnojiti.
A tudi z dobrim gnojen?«111 ne bo dobrega in zdia.veg® sadja, ako ne bomo skrbeli za izdatno škropljenje. Predvsem je potrebno, da poškropim3 sadno drevo enkrat v zgod' nji in drugikrat v pom' z'0**-Za take vrste škropljenja mamo na razpolago neštet0 preparatov, ki so diug dragega vredni a vedno zanesli1' vi. Po tem zinis.tem škrop*Je' nju sledi prvo pomladanska škropljenje pred cvetenje01' drugo pa takoj po cvetenj0; Pa tudi s tem nisrno končal* svoje dolžnosti do sadnega drevja. Škropiti moramo tud še vsakikrat, ko zapazimo P° sadovnjaku metulje, pa b** to tudi samo nekaj tedno pred dozoritvijo sada. San*0 tako bomo lahko računali zdravim sadjem, ki ne 0 poznalo črva.
Tak nasad sem videl Sardiniji, ko sem bi tam n* prisilnem letovanju. Ravfa telj tamkajšnjega državnega poskuševalnega nasada mi L priporočal, naj se v prime"1 potrebe oprimem te obl>ke' ki je najprimernejša in re‘ rentabilna, tudi če gre za v'e’ like industrijske nasade.
Vzemimo na primer d’ “ tanta, ki razpolaga z vrto*11’ ki meri 10 m v dolžini 1 ravno toliko v širini. Okr°S in okrog zida, ki tvori jo, lahko vsadi 60 hrušk, k mu bodo dale v najsiapše primeru 150 kg sadja. F°*e_ uporabljenega prostora za P* sevni kordon, ki mu j« vZ. le 20 kv. m zemljišča, ostane še 80 kv. m, ki jil> 'a.n ko uporabi za povrtnine 1 cvetlice. Na vprašanje kol1 prostora bi mu ostalo, 3 , bi na takem vrtu posadil visokih hrušk, ki bi te v ‘V, kaj letih nekolike rnrp »s a še daleč ne rodile tol* kot poševni kordon, lab odgovori vsak začetnik.
R.
HANS ZETTERSTROEM
Anna-Lisina nesreča i
l((M,(((f ♦♦♦♦♦♦♦♦*♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ *♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦»
‘2.
«Toda, prosim vas, gospa,« pravi policist in salutira. «Prav rad sem napravil to majhno uslugo!«
Amelija in gospa Gorans-sonova gresta po drevoredu. Anna-Lise hodi v sredini.
Na Hamngatanu pravi A-melija;
((Policist je bil sila ljubezniv. Malce me spominja na tvojega moža.«
»Mojega moža!« vzklikne gospa Goranssonova in obstane sredi ulice. »Mar je moj mož podoben policistu? Prosim te, Amelija!«
Potem ju nisem več videl.
»Kaj počenjate z otrokom! Vstanite!«
Gospa Goranssonova vstane. Policist pogleda Anno-Liso in pravi;
»Stopalo se ji je zataknilo.«
«Isto sem dejal pred pol ure,« pravi stari gospod, »toda nihče mi ni hotel verjeti!«
V istem trenutku se prikažeta iz Arsenalske ulice dve četi garde Gota. Vračata se s parade, z glasbo na čelu. Bobni ropotajo, činele odmevajo med krošnjami Kraljevskega parka. Skupina a. krog Anna-Lise se razkropi. Vsi tečejo gledat vojake. Le policist ostane z Anna-Liso. gospo Goranssonovo in A-melijo.
»Gospe moje, ako mi ob-
ljubite, da boste molčale, bom rešil dekletce,« pravi policist.
»Bodite brez skrbi!« odgovorita Amelija in gospa Go-ransson.
Policist potegne iz žepa velikanski nož.
»Nesrečnik! Kaj nameravate?« vzklikne gospa Goranssonova, mati otroka, čigar stopalo se je zataknilo v špranji.
Policist prične namesto odgovora rezati klop, vendar ne zraven Anna-Lise, temveč na drugem koncu. Potem dvigne otroka, ga po-tegne proti koncu klopi, kjer je napravil luknjo, ter potegne skoznjo zataknjeno stopalo. Anna-Lise je rešena.
»Zelo ste ljubeznivi,« pravi gospa Goranssonova in pristavi, kot po navadi:
»Koliko vam dolgujem?«
AWAWAVWWAWA VAVW.VAV.WA
SREBRNA
|__J. MUDDLER:	|
j SKODELICA
■AWVWVWyWIAWAWLVVVVWWVV%fl.VlAW(W
Benny Sanders je z zanimanjem ogledoval gospodarsko hišo na Park Aveniji in šele nato vstopil ter povedal služabniku svoje ime. Pospremil ga je v prvo nadstropje in najavil gospodarju. Laslie Gordon, častljiv, sivolas mož mu je z iztegnjeno roko prišel naproti ter ga prijazno pozdravil z
besedami:	«VeSeli me, da
sem vas spoznal, Mr, Sanders, vstopite, drugi gostje že čakajo!«
Popeljal ga je v temno o-pažen, zelo okusno opremljen prostor, kjer so že sedeli štirje možje v udobnih naslonjalih, pili češnjevo vino in kazalo je, da se počutijo kaicor doma. Sanders je
vse poznal. Vsi so pred letom dni v podzemni železnici doživeli prometno nesrečo, v kateri je mlada soproga Leslija Gordona izgubila življenje. To se je zgodilo v zelo tragičnih okoliščinah. Vzrok smrti niso bile neznatne poškodbe, dobljene pri nesreči, ampak strel v srce iz njene lastne pištole, katero je zaradi varnosti vedno nosila pri sebi.
Policija je po dolgem in natančnem proučevanju ugotovila samomor. Strah ob iz-tirjenju vlaka, bolečine zlomljenega gležnja, popolna tema, kriki ranjencev — vse to je mogoče vplivalo na ženo, da je storila to dejanje. Benny Spnders je bil skupaj s prisotnimi gospodi Harperjem, Follyjem, Kowal-skim in Bergerjem v trenutku nesrefe v neposredni bližini pokojne žene, zato je tudi njega takrat zaslišala policija. Toda nihče od njih ni bil v stanju izpovedati o-no, kar bi lahko odvrnilo policijo od vztrajanja pri samomoru.
Tako so se leto po nesreči znašli na povabilo Leslija Gordona v njegovem stano-
vanju in — bili so vsi majhni podjetniki in trgovci — ugibali o višini njihovega deleža, ki naj bi ga dobili od premoženja njegove preminule žene, ker slednja ni imela sorodnikov.
«Prosim, pridite bliže k mizi, gospodje,« je dejal Gordon tako neprisiljeno, da so gostje prav radi ustregli njegovemu povabilu. «Upam, da ste s seboj prinesli tudi velik apetit?«
Bila je odlična večerja. Izbrana jedila, odlična vina, močna kava in francoski konjak. Po večerji so se možje udobno naslonili na svoje sedeže, prižgali cigare in cigarete ter se predali ugodnemu sanjarjenju o višini obljubljenega deleža. Svet niti ni tako slab — in s trohico denarja je na njem prav prijetno živeti.
Medtem je služabnik pospravil mizo in na sredo nje postavil srebrno skodelico. Odkril je pokrov in videti je bilo njeno vsebino: gosto rumenkasto tekočino, iz katere so se počasi, lenobno dvigali tanki prameni dima. Vse oči so se radovedno ozrle na to posodo.
«Ustreza mešanica to:no mojim navodilom?« je vpra-šal Gordon.
»Popolnoma, gospod!« je odgovoril služabnik
Folly, eden od gostov, je radovedno vprašal; »Kaj pa je to?« Zdelo se je, da pričakuje še druge okusne jedi.
Gordon je malomarno odgovoril: ((Različne stvari. Beljak, gorčica in vrsta dodatkov — dobro premešanih!« Pritisnil je na zvonec in kle-tar se je pojavil v okviru vrat. Z ostrim glasom mu je Gordon dal povelje:	((Pri-
pravite svojo pištolo in postavite se na zunanjo stran vrat. Pazite, da nihče od prisotnih ne bo zapustil sobe. Ce bi kdo poskušal, potem veste, kaj je vaša dolžnost.#
Gostje so začudeno gledali na Leslia Gordona, ne da bi takoj razumeli preobrat v dogajanju. Sele Gordonov mrki obraz jim je pojasnil resnost njihovega položaja. Bledega obraza je grozeče strmel v svoje goste. V prostoru je bila popolna tišina. Potem je pričel govoriti, ne glasno ne sunkovito, toda z neizprosnim glasom; »Go-
spodje, med vami je morilec!«
Vzkliki strahu in neugodja so bili rezultat njegovih besed. Nihče ni črhnil besedice.
Gordonove oči so potovale od enega na drugega. «Eden od vas je morilec moje žene... točno pred enim letom... in ni še plačal za to...«
Benny Sanders je bil prvi, ki se je po prvem strahu zbral in v imenu vseh povzel besedo:	((Torej imate
pogum, da se postavljate nad državno avtoriteto? Policijska preiskava je neovrgljivo dokazala samomor. Kdo vam daje pravico...«
Gordon mu je vpadel v besedo. »To ni nikaka razprava. To je... počasi, toda razločno je bilo slišati besede: ...sodba!«
Ponovno je postalo tiho. Slišati je bilo Follyja, ko je mrmral: »O bog, in zaradi tega sem moral zamuditi kegljaški večer!«
S povsem običajnim glasom je Gordon pričel znova: «Poznam morilca! Vem popolnoma točno, kdo je. Potreboval sem leto dni, da sem ga našel. Toda sedaj
vem popolnoma gotovo, w najmanjše sence dvoma. ” licija me ni hotela PoslU*a ti, moje dokaze je imela nezadostne in je še d8”
vztrajala na samomoru. 3 da jaz zahtevam pravič**0 za umor moje soproge.« ..
Potegnil je uro iz žep3 jo položil na mizo Pr e-no »Gospodje, sedaj je toCje devet. Najkasneje v P°* gaj bo eden Od vas umrl- ,g ste verjetno opazili, da med jedjo bil vsak zase ^jjii
istr**P'
strežen? En krožnik od vseh — je bil za® v0.
s«'
Ijen. In strup bo opravil je — tako resnično, kot
3kaZar'edS
dim tukaj.«
S prstom ie poK srebrno skodelico v sre mize.
»V njej je protistrup. v. želim se kot sodnik P°s.af,-ljati nad zakon. MorileC ^ ko izbira. Lahko vzame ® ^ delico in si reši življe*1!® ter tako dokaže svojo kr*' v Ali pa lahko gre m0'c t$ smrt, sojen izven zakon* ^ ono, kar zakon ni moge* j, kazati. V tridesetih mi*11 ta. bo nastopila kriza, toda krat bo prepozno.«
(Nadaljevanje sled’^
PODRUŽNICA GORICA: tllicg S. Pellico 1-U. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. - Vnaprej: °e ,
tvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS. Lj*1 , Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri uptsV
UREDNIŠTVO: TRST — UL. 1MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559	.	.............. ^ ................. ................... .......... ........ ... .............. —..................... v—	„
letna 1800 lir, polletria 3500 11 r, celoletna 6400 lir — FLRJ- v tednu 20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno »60 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS. L.t1,D ,
Stritarjeva ulica 3-I,'telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stoipca: trgovski 80. finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir, —	^	'---■*- —	-- ----*-•- — '"ril
Odgovorni urednik:	STANISLAV■ RJSNKQj» Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst