


f?


• N



Per v/ih fvojih delih. Pp omni fe po/lednih Tez hi S tv. 7. p.

,S H T I R I

PO SLEDNE REZHI

ali

PREMISHLJEVANJE

t Smerti

Duhoven iblanfke. jetnifImiicC

V’ natif tih bukviz fo miloftlm Fir^lit
Gofpod Gofpod
iNTOS ALOJS,

Iblanfki Shkof 17 , maliga ferpana l 83 o dovolili.

V’ IBLANI,

na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu.

Sodbe, Pekla ujfjS

/•tfSfit

' i,YeEib

\  3 E 3 U 0 T 1

|t

lifal |.T

i A

ANES ZIEGLE^ ; | | '

1  8  3 . 1 .



•' iti,"-

■ * . • *

JO. j.  L





■

. ■ ,

Ifj

• i’  1 Ul lito, 1

»>-}  J.-. ; ,

’■ ■' .t A ' r  ... .' v; ■<.

MV.jf oL v:.3i

“■?” J ’*£>*• , i : • :i. ..

j' . iti: "• •

. . -
•' • A ve-StiJ  ftij lut#-

\w z o3'h#’fyz/r

Predgovor.

P er vfih fvojih delih fpomni
fe pol lednih rezhi, in nikdar ne
bol h gref hil. Sir. 7, 40. S’ tein
befedam naf opomina fvet Duh
vedno premifhljevat fhtiri po-
1 ledne rezhi, fmert, fodbo , pekel,
in nebela. To premifhljevanje
naf bo greha varvalo , naf bo
mozhne ftorilo, de bomo nevarne
lkulhnjave lahko premagali, vle
teshave britko Iti in sopernofti volj¬
no preterpeli, in svefto Bogn
ilushili. Malhi Ipredniki, fvetni-
ki marterniki fo 1 h tiri pofledne
rezhi vedno premifhljevali, in to
premifhljevanje njim je dajalo ta¬
ko ferzhnoft, de fo narftrafhnejfhi

martre in grosovitne bolezhine s’
vefeljampreterpe Li, in fo is ljubes-
ni do JesufaKriftusafhe vezli ter-
peti perpravljeni bili. Srezhno fo
konzhali fvoje shivlenje, in sdaj
v’ nebelih vshivajo vezhno vefelje.
Tudi mi bomo sglede njih shivlen-
ja pofnemali, bomo fveto shiveli,
ftanovitno Boga ljubili, in sa nji¬
mi v’ nebefa prilhli, zhe bomo
f-htiri p of le dne rezhi vezhkratpre-
milhljevali.

Sato ljubi bravz ! beri vezhkrat
te bukvize, in v’ 1'erzu prernif hluj
kar bofh bral. To ti bo veliko po¬
magalo. V’nefrezhah tebotrolh-
talo, v’fkufhnjavah ti bo mozh
dajalo, in na poti pravizhnofti te
bo mozhniga ltorilo, de fe bofh
vezhniga pogublenja obvarval, in
neftrohlivo krono vezhne zhafti
v’ nebelih dofegel.

PERVI DEL.

Od J\'merti.

N -

L”oLena refniza ni tako perpravna
zhloveka sbrihtati, in mu ozhi odpreti
kakor ta: „D& vfe more umreti/ 4

Zhe zhlovekfamperfebi pravsvefto
in v’shivo premifli, de fmo sa grosno
malo zhafa na fvetu, de kmalo fe bodo
istekle ure nafhiga shivlenja, in fmert
fe bo fkorej perblishala, fe mu more
nad vfim pofvetnim vefeljam gnufit, in
nikdar, tudi v’narvezhi zbafhi frezlii
nemore biti v’refnizi vefel.

Bres fbtevila ljudi je she bilo pred
nam na fvetu, vifokih imenitnih in fro-
maf likih, bogatih in revnih, frezhnih

6

in ncfrezhnih, dobrih in hudobnih ,
in sdaj, tiftih nobeniga ni vezli,

..Kam fo flili ? — Umcrli fo. — Smert
jih je zhifto pobrala, laera nobenimu
ne sanefe«, Ko bi naf, kar naf sdaj
shivi, kdo zhes fto let ifkal, hi no¬
beniga na fvetu, ali fej grosno malok-
teriga nafhel, Zhes dve fto let pa go ¬
tovo naf nobeniga ne bo, kir tudi mi
bomo vfi pomedi.

Prah fi bil in v’ prah fe bofh po-
vernil. l. Mos. 3 - 19. Ni ga zhloveka
na fvetn, debi  tega ne verjel, de bo
vmreti mogel. -Ven d er le malokdaj in
neradi na fmert mifiimo, de fi dobro
vemo, de je gotova, pa kdaj bo pri-
fbla tega neverno.

.Zhe naf kaka slilaloftna sgodba k’
fmerti opominja, kakor nagla neprevi-
dena fmert sveftiga prijatla, snanza ali
dobrotnika.j zhe naf na fmert fpomnijo

k

7

svSnovi, kader s’ slialoftnim glafam os-
nanujejo fmert nafhiga blishniga. —

Zhe nam JJog usame ftarfhe, brate
fcftre, ali otroke, vfi v’slialofti vtople-
ni sazhnemo prcmifliljevati in pravimo:
„Y’ kratkim fe bo s’ nam ravn tako sgo-
dilo.“ Pa take sbaloftne mifli kmalo
sginejo , kir fi persadevamo pred ko je
inogozhe jili is glave fpraviti, in fmert
posabili, kir fo nam lake mifli soperne
in tcsliavne.

Take mifli naf vedno opominajo,
kako prašno in neumno je vfe pofvetno,
in kako kmalo mine. .Vfakimu zhloveku
pa je treba vezlikrat na fmert miflit,
kir nobena rezil ni tako gotova kakor
fmert, in morebit ni tako delezh od
naf odlozhena kakor miflimo. Premifh-
Ijevanje fmerti naf bo obvarvalo pred
greham, naf bo naganjalo bolj fkerbeli
sa vezhno svclizhanje, in naf bo v’
brumnofti ftanovitne ftorilo.

8

Vfakter zhlovek sheli frezhno um¬
reti, kir dobro ve, zhe bo frezhna
sadna ura, bo frezhna žela vezhnoft;
to je, zhe umerje v’gnadi v’prijasnofti
boshji bo vekomej frezhen, Zhe bo pa
nefrezhna sadna ura bo nefrezhna žela
vezhnoft; to je, zhe zhlovck umerje v’
fmertnim grehu , v’ hoshjim fovrafhtvu,
ho vekomej od Boga savershen.

De bi fe pa prevezh ne bali ftra-
fhne fmertne ure, in fe prevezh ne
vftrafhili kader pride, je treba sdaj v’
shivlenji vedno nanjomiflit, infefpoin-
nit de kmalo fe bo isteklo nafhe shi-
vlenje. Sdaj moremo fkerbeti sa boshje
kraljeftvo dokler imamo zhaf. Delati
moremo dokler je dan in dokler fe vidi,
kirprifhla bo nozh, in vezh nebomo-
gozhe delat, kir bo tarna. t Skerbi sa
svelizhanje ne fmemo na prihodni zhaf
odkladati, kir ne vemo, zhe ga bomo
vzhakali ali ne, kir nobena rczh ni tako

9

malo v’ vnafhi oblafti kakor prihodni
zhaf. Prizheozh zhaf tako hitro naprej-
tczhe, kakor biftra voda, in kader sgi-
ne, ga nikoli vezh ni nasaj. Dan sa
dnevam mine, in z h e zhezhtovek nizh
dobriga ne ftori, je dan sa vfelej sgubljcn.
Zhlovek zliaka jntrifhniga dneva, pa
neve ali ga bo dozliakal, —

Kdor narpotrebnejfhi fkerb, fkerb
sa svelizhanje od zhafa do zhafa odkla-
da, in le na ftaroft odlafha, mu bo
zhaf kakor ptiza is rok vfhel , prehite¬
la ga ho finert, in nebo mu mogozhe
popravit kar je samudil. Nobena rezh
pa ni tako negotova kakor prihodni zhaf.
Hitro sginejo dnevi nafhiga shivlenja,
in fkrito nam je njih fhtevilo. Kakor
tat fkrivaje pride in pokrade, kader
narmejn kdo na to mifli, ravn tako
finert pride, kader fi je zhlovek narmejn
fveft, in mu shivjenje usame.

Vfakdanja fkufhnja uzhi, kako ne-

10

varno jc na prihodni žiraf fe sanafhati,
in fkerb sa svelizlianjc na ftaroft od-
kladati, kir s’ la fini in ozhmi vidimo,
kako malo jih ftaroft d o/.kaka, V’ per-
•vili zhafih fvetafo ljudje,po dolgo zhafa
sliiveli. Nek,teri fo ofern, tudi devet
fto let shiveli, Nafh pervi ozke Adam
je skivel g 3 o let, Maiusalem je dosln-
vel 969 let. S’zkafam je bil zhlovefkki
rod vedno flabcj. Isak je Lil ftar le
180 let, in njegovi fin Jakop 147 let.
Kader je bil Jakop i 3 olet ftar od egip-
tovfkiga kralja Faraona vprafhan koliko
jc ftar , inu je odgovoril: Dnev mojga
popotvanja je i 3 o let, pa to je majhna
rezh prot ftarofti mojih fprednikov.
1. Mos. 47. Jakop je imenval i 3 o let
majhna rezh, kako bomo fhe le. mi
imenvali kratke leta sdajniga shivlenja,
kir 80 let she malokler doshivi. Spifki
is mertvafhkih Lokev fkos vezh let
kashejo, de is med ftoljudijih umerjc

11

petdefet preden defetiga leta dozhakajo.
Od defetiga do dvajfetiga leta jih umer-
je dvajfet. Od dvajfetiga do tridefetiga
leta jih-umerje defet, Od tridefetiga
do fhtirdefetiga leta jih umerje fheft.
Od fhtirdefetiga do petdefetiga leta jih
umerje pet. Od petdefetiga do fheft-
defetiga deta umerjo trije. Is med fto
jih tedaj zhes fheftdefet let le fheft
presliivi.

Kdo fe more tedaj na ftaroft sana-
fhati ? In tudi 70, 80 ali fto let, ko
jih kdo doshivi, kaj je to prot vezhnofli?
Vprafhajmo tiffih, ki fo veliko ftaroft
doshiveli, zhe fe njim sdi de fo she
dolgo zhafa na fvetu. Odgovorili nam
Lodo: „Sdi fe nam kakor de bi bili
fhe le vzhcraj mladi, in farni neverno,
kdaj fo nafhe leta pretekle, vfe je mi¬
nilo kakor bi fe nam Lilo fanjalo.“

Sdi fe nam zelo shivlenje kakor
vzherajflmi dan, Torej f. pifmo prav

12

imenuje naflie sliivlenje fen za, ktera
hitro sgine. Job. 8 . Naflie sliivlenje je
kakor roslia, ktera danf lepo zvete,
jutri vfahne, je kakor dim, kteri fe
komej perkashe she sgine. Jak, 4 , Na-
fhe sliivlenje je kakor kaplja na veji,
majhen veter nevarne kolesni nam kma-
lo shivlenje vsame, „Zlilovek od sliene
rojen malo zhafa shivi, in je s’ mnogim
nadiogam obdan, beshi kakor fenza,
in nikoli ftanoviten ne oftane. M  Job. 4 .

Gotovo je, de vfi bomo umerli, pa
kdaj, tega nobeden ne ve. Morebit
kinalo, nobene ure nemoremo biti bres
ftrabu pred fmertjo. „Sin zhloveka bo
prifbel ob uri sa ktero ne vefte.“ Mat.
24 j  44« Torej je potrebno vedno na
fmert miflit, in fe sa tifto grenko sadno
uro perpravljati,. kir preniifbljevanje
linerti je potrebno pravizhnim in hu¬
dobnim kriftjanam.

Potrebno jc fmert vezhkrat pre-

niifb-

i3

mifhljcvati vfakimupravizhnimu. To flo¬
ri kriftjana v’ refnizi ponishniga, kir ga
vedno na njegovo revfhino opominja.
„Prah fi bil m fpet fe bofh v’ prah fpre-
nienil.“ Vedno premifhljevanje fmerti
pravizliniga ohrani v’ ftanovitnofti, v
pravizhnofli in fvetofti, ga varje in ga
odganja od greha, in gaftori mozliniga v’
nevarnih fkufhnjavah. Zhe zlilovek ni¬
koli na fmert ne mifli, ko bi fhe tako
pravizhcn bil, kmalo njegova fvetoft in
brumnoft opefha, kir sazhne serze na-
vesvati na zhafne pofvetne rezili ktere
ga bodo kmalo minile, in vender mu
ferze popazhile. Nafhe fprednike fvet-
nike marternike je to mozhne in ftano-
vitne delalo , kir fo vedno premifh-
ljevali, de vfe pofvetno je prašno in
nezhimerno, de vfe je le od dani
do jutri. Sa to fo vfe sapuftili, revfhino ,
sanizhvanje in preganjanje voljno ter-

2

peli, infe fmerti nifo bali, kirfov’shiv-
lenji fmert vedno pred ozhmi imeli.

Premifliljevanje fmerti je potrebno
grefhniku , kir to ga pervizh uftrafhi,
in mu pokaslie kako neumen je, ki v’
pregrefhnik, prašnih, minlivih rezheh
fvoje frezlie ilhe, Ako bi zhlovek bo-
gaftvo zeliga fveta imel, kaj mu poma¬
ga, kir v’kratkim ga bo mogel sapu-
ftiti ,zhe pa ni fvoje dufhe s’dobrim
delami.obogatel, bo vekomej nefrezhen.
Kaj pomaga zhloveku ko bi vef fvet
dobil, pa bi fvojo dufho popogubil ? —
Kako potrebno je zhloveku fmert vezh-
krat prcrnifhljevat, in fe sa vezhnoft
perpravljat je dobro fposnal pogubljen
bogatim v’peklenfkim bresnu, ki je
ozbeta Abrahama profil, de bi koga is
med mertvih na fvet poflal njegove
brate opominjat , de bi bolj sa prihodno
sbivlenje fketbeli , in ne prifhli v’take
ftrafhne inartre. Gotovo je, de refnizh-

i5

no premifkljcvanje fmerti omezlii n^r
terdovratnejfkiga grefhnika, zke ima
lc kako ifkro prave vere v’ febi, kir
vidi de s’ fliirokim ftopinam fe fmerti
blislia, konz njegoviga sliivlenja ni de-
lezk, Sposna de grosrio ftrafkna in pa
vezhna nefrezlia ga zhaka, žke v’ fmert-
nik gvckih umerje. To preinifkljevanje
ga uftrafhi, in ga sazhne fkerbeti, mu
ozki odpre in ga omezlii. Pofvetnc
sgodbe nam povedo nekak zhudno os-
dravlenje. V’;nekdajnim meftu Aten je
bilo vezk ljudi, kteri fo ob pametfkli,
fo noreli, ni njim bilo s’nobeno rezkjo
pomagat. Prilhel jenekak uzlien moder
sdravnik, in rezke, de kozke nekaj
nad norim pofkufit, kar jim bo more-
bit pomagalo, de bodo osdravli, Kaj
ftori?— V’ eno liifho ukaske nanelli
vezk merlizhov in jik po hifki rasloski.
Noter vfe tifte norze -sapre, in jili ta¬
ko nekaj zkafa per merlizkili farne pa-

16

iti. To njim je tak ftrah ftorilo, de
nekteri is med njih fo k’ pameti priflili
in popolnaina osdravli.

TudLtifti zhlovek je nespameten ,
kter tje v’ en dan v’ grehih naprej shi-
vi, m pofvetne norzhije vganja , ne ve
kaj dela, ne vidi nevarnofti vezhniga
pogublenja. Pa gotovo fe ho sbrihtal
in h’ pameti prifhel, zhe bo sazhel
vezhkrat fmert premifhljevati. Boljfhi
je , pravi fvet pifmo ili v’hifho shal-
vanja, kakor v’hifho pojedne, kir tam
fe fpomnimo na fmert vfih ljudi. — Y’
vefelju pa posabimo na fmert mifliti.
J^ndg. 7, 3.

O frezhen zhlovek! kter vedno fmert
premifhluje, infe vezhkrat fpomni ka¬
ko hitro fe bodo ure naf biga shivlenja
islekle; kako kmalo bo prifhla tifta
firafhna poflednaura, pred kterovfa-
ka siliva ftvar trepeta. To premifhlje-
vauje mh bo vfelej mozh dajalo vfe

17

' *.

fkufhnjave premagvati, ko bi flie tako
nevarne bile.

Storilo ga bo vfelej ponishniga,
kir vidi in fposna, kako revne flabe
ftvari fmo na senilji, de majhna rezh
samore ktnalo nafliimu sliivlenju konz
ftoriti. To prcmifhljevanje gabo  fto-
rilo poterpeshlivga v’tcrplenji in ftano-
vitniga v’dobrimu, kir fposna, de praš¬
no in nczhimerno je vfe pofvetno. Zhlo-
vek kader umerje vfe sapufti, le kar je
dobriga ftoril bo fabo v’ vezhnoft ne-
fcl. Salo pravi f. Duh: Per vfih fvo jih
delih fpouini fe poflednili rczhi, in ne
bofh nikdar grefhil. Sir. 7, 40.

. Spomni fe tedaj krifijan ! in vedno
v’fvojmu ferzu premifhluj, de prifhel
bo dan, kir bo nar sadni in sate ne bo
nobeniga vezli na fvetu. Priflila bo
nra,kterabo sadna, in nobene vezh
ne bofh na semlji flifhal, Sadnikrat ti
bo fonze perfijalo, in tema fe ti bo

i8

pred ozhmi naredila, vezhcr tvojga shiv-
lenja bo prifliel, podali fe bol h mogel
na nesnano pot v’ vezhnoft. Premifh-
luj vezhkrat, kako ti bo takrat per fer-
zu, kader te bo sadna bolesen na
irncrtno poftlo perldenila, inboflividil
snamnja, de fmert she ni vezh delezh.
— Vidil bofh de tvoji narljubfhi pri-
jatli in prijatlize, s’kterim fi v’shivlen-
ji, dokler fi frezhen in premoshen bil,
marfkaki vefel dan prcshivel, te bodo
vli sapuftili in od tebe sbesbali, flie
bali fe te bodo kader bofli she prav
per konzu. Kteri bodo pa per tvoji
finerti tudi nizh ne bodo mogli po¬
magati. Bogu te bodo perporozhali in
sdilivali. Mifli kako bo takrat kader
bo she prav bliso konz tvojigasliivlen-
ja, kir ti bo jel mertvafliki pot po ob-
rasu ftopat, ozhi bodo motne perha-
jale, vfi udji ti bodo odpovedali, fapa
ko  teshka, komej in po redko Iiofh di-

*9

hal , ferze fe bo v’ tebi treflo pozhut-
ki bodo a  sginili. Od velikih tesliav in
britkofti, od ftrahu pred vezhnoftjo
bofh mersl pot potil. Tako bo prifhla
tifta sadna ura, de bo tvoje shivlenje
safialo, in dufha fe bo is tclefa lozhi-
la. Komej bofh fklenil fvoje shivlenje,
vfe te bo sapuftilo, vfi te bodo posa-
bili. Umeri je, bodo rekli, ni ga vezh.
Malokter fe bo na te fpomnil, kakor
hitro bofh sakopan. David ferzhan v’
vfih fvejih delih, vender kader je to
premifhljcval fe je vef trefel. On fain
od febe pove Pfalai. 76. De je bil od
zkuvanja tako flab, de ni mogl govo¬
riti, kir fe je ftarih zhafov fpomnilj in
na pretezhene leta miflil, „Jes hm po
nozhi pravi David v’ fvojim ferzu pre-
mifhljeval, in fant febe isprafhval.“ —
Kader fo drugi ljudje fpali fimjes zhul,
in premifhljeval fvoje pretezhene leta ,
in prihodno vezhnoft, — „Yidil fini

20

kako majhne fo leta zhlovefhkiga shiv-
lenja, de fo kakor nozh. JNafhe shiv-
lenje je kakor trava, ktera rafte, sju-
trej' zvete , svezher fe pokofi, svene in
fe pofufhi. — Nafhe leta fo kakor
pajzhne. — Nafhe shivlenje terpi fe-
demdefet let, in per narraozhaejfhih.
ofemdefet let, kar je vezh je britkoft
in bolezhina. — Nit nafhiga shivlenja fe
kmalo rafterga in odletimo.“ Pfakn. 8g.
To premifhljevanje je v’ meni taki
ftrah delalo, de od fkerhi fpati nifim
mogl. Premifhljeval fim fvojo mozh ki
fini s’njo divje sverine, medvede in le¬
ve premagval , grosovitniga velikana
Goljata fim pobil, pa kaj bo ta mozh
meni pomagala v’ vezhnofti. — Pre¬
mifhljeval fim koliko jesikov me je hva-
lilo, in zhaftilo, koliko ljudi fe je pred
mano vklanjalo; Al kaj mi bo vfe to v’
vezhnofti pomagalo, 41

Kir fe je David, ki je bil mosh po

21

volji boshji toliko fmerti bal, in feglo¬
boko pr „! Bogam ponishval, kir fe je
ref trefl pred fmertno uro defi ravno
je bil refnizhen fpokornik, kterimu je
fam Bog skos preroka osnanil, de fo
mu grehi odpufheni; koliko fhe le mi
moremo s’firaham na fmert miflili, kir
nam veft veliko grehov ozhita, na po¬
koro pa morebit nikoli miflili nifmo.
V’ fmertni uri bomo fpregledali, in vi-
dili kako neumni fmo bili, ki lino le
zhafne pofyetnc frezhe ifkali, sa vezh-
no frezho fkerbeli pa fmo v’nemar pu-
ftili. Vfe pofvetno bo sginlo is pred
nafhih ozhi. „Kakor fanje kader fe kdo
sbudi, sginejo.“ Pfalm. 72,20.

( Sanje zliloveku vefelje delajo, ka¬
der fe mu kaj vefeliga fanja, dokler fpi,
kir fe mu sdi kakor de bi v’ jefnizi
vshival frezho, v’ktero ga fanje poftavi-.
jo, kader fe pa sbudi je shaloften,
kir na enkrat sgine vefelje, frezlia ih

22

vfe dobrote ki jih je v’ fpanji vsiliva).
Ilavn tako fe zhlovek sbudi ,. der pri¬
de finertna ura. Zelo njegovo shivlenjc
le mu sdi kakor fanje, ktero je hitro
sginilo, in kir je on prevezh fvoje fer-
ze na golufno zhafno vefclje navesval,
mu sdaj to veliko shaloft dela. Kader
zhlovek sapre telefne ozhi, le mu od¬
prejo ozhi njegove dufhe, s’kterim vi¬
di, de na fvetu ni drujga, kakor nezhi-
mernoft, golfija in sapelivoft, shaloft
in brilkoft, pa je vender le sa fvet
fkerbel in njemu dopafti ifkal, sa du-
flio fkerbeti, na vezhnoft mifliti jepo-
polnama posabil. To vfakinm vmera-
jozhimu velik ftrah dela, kader fe is
tega fveta lozhi,

Kader je kralj Ezekia is uft prero¬
ka Isaia boshjepovelje saflifhal, demj
le perpravi, naj ofkerbi fvojo liifho,
kir umreti bo mogl, fe vef shaloften
s’veliko ponišhnofijo k’Bogu oberne,

23

in ga profi ,  de ti mn fhe odloshil na¬
povedano fmert, in ga fhe ne ušel is
tega fveta. Bog ga je ufiifhal, in mn
fhe petnajft let sliivlenje perdalfhal.
Koliko shaloft in ftrah je zhutil Eze-
kija takrat ki nm je bila fmert napove¬
dana, nam lam pove v J  shaloftni pefmi,
ki jo je po tem sloshil, „Moje ozhi fo
oflabele pravi on, ki fo kvifhko gleda-
le.“ Isaia. 38. Kakor de bi reki: Kir
fini v’ miHih v’vezhnoft pogledal, in
vifoke rezili premifhljeval, fo moje
ozhi tako otemnele, de pofvetnih rezhi
nikar pogledat nifimmogl. Kakorzhlo-
vek zhe bi le malo zhafa na ravnoft v’
folnze gledal, potem drugih rezhi ne
vidi po fvetu, vle mu je tamno. Ravno
tako kriftjan, zhe bo le nekaj zhafa v’
vezhnoft s’miflim gledal, ne bo mogl
pofvetnih rezhi pogledati, nad vfmi fe
mu bo findilo, vfe fe mu bo sopemo
tamno sdelo, Kir dobro vemo, de bo

24

fmert tudi nam, morebit v’kratkim na¬
povedana , kmalo bomo tudi mi v’ vezh-
noft poklizani, torej ne fmemo odlafhat
k’ fmerti fe perpravljati, de fe nam ne
bo godilo kakor norim dvizamki fo pre-
posno na slieninove vrata terkat pri-
fhle, in fo sbaloften odgovor saflifha-
le. „Yaf ne posmam.“ Mat 25 . Pcr-
pravlajmo fe tedaj sdaj dokler imamo
zhaf, de naf fmert ne prehiti, in nafv’
vezbno nefrezho ne vershe,

Shivimo tako kakor bomo v’ fmert-
Tiiuri slielcli, debi bili shiveli. Debi
fe bolj fkerbno k’ fmerti perpravljali,
fe bolj svefto greha varvali, in sa sve-
lizhanje bolj kakor do sdaj fkerbeii,
premifhlujmo.

I. Kakifhna je fmert grefhnika,

II, Kakifhna je fmert pravizhniga.

r.

I.

'Smert grefhnika.

Ref je, de fmerli fe vfakter boji,
kir fmert je fhtrafenga sa greh , kdo
bi fe pa flitrafenge ne bal? Vender
filno ftrafhna je fmert le hudobnim
grefhnikam, „Smert greflmikov je prav
huda." Pfalm. 33, 22.

I. Straflina je fmert grefhnika, kir
ga vezhdel neperpravljeniga najde,
kakor je evifngelfki gofpouar hudobni-
ga hlapza, neperpravljcniga nafhel.
Bog ima na fvetu s’ grefhnikam poter-
plenje, musanafha, ga zhaka, ga k’
febi klizlie in vabi, kakor dober ozhe
fvojiga otroka , kir Bog ne sheli fmer-
ti grefhnika, ampak de hi fe fp oko ril

3

26

in rekomej svelizhan bik Zhe pa grefh-
nik sinercj hudoben in v’ pregrehah
terdovraten oftane bo hitro boslija jesa
nadnj pergermela, prifhla bo fmert,
ktera bo naglo njegovimu hudobnimu
shivlenjn konz Borila , in grosno ftrafh-
na bo njegova sadna ura. David pra¬
vi: „0  Gofpod, grefhnikam fi savoljo
golufije saderge naftavil, kir fo fe
pousdignili fi jih podori; Kako hitro
fo pokonzhani, kmalo fo prozh, sa¬
voljo fvoje krivize fo konz uscli.“
Pfalm. 72, 18, ig. Velikrat Bog ,na
fvetu nar hudobnejfhirnu grefhniku da
frezho bogaftvo sdravje,, in ga varje
pred nadlogam, de bifezhlovek skrivi¬
ta!, fposnal boshje dobrote , popuftil
fvoje hudobije in fe k’Bogu podal. Pa
gorje mu bo zhe je vedno Bogu neh-
valeshen, nameft de hi Boga hvalil in
zhaftil, ga s’ gerdim hudobijami in oftud-
nim pregrehami shali in drashi, kir

27

boshje ufmilenje fe bo utrudilo, in Bog
ga bo s’ naglo fmcrtjo pokonzhal. „Ne
rezi grefhil fini, in kaj shaliga fe mi
je sgodilo sakaj narvikfhi je poterpesh-
liv mofht'avez.“ ( Sir. 5, 4 . Bog zhaka
grefhnika le nekaj zliafa. Zhe je pa
greflinik terdovraten v’ fvojih hudobi¬
jah, sapove Bog fvojmu klapzu to je
fmerti, de naj tako nerodovitno drevo
pofeka, naj nefpokorniga grefhnika na
uni fvet pofhlje. Takrat mu bo Bog
pokasal kako ftrafhno je lozlienje hu-
dobniga grefhnika is tega fveta. Gros-
no ftrafhna je fmert zhloveku, ktcr zel
zliaf fvojga shivlenja sa boshje vablenje
ni maral, kir je boshje dobrote sanizh-
val, vfe dobre fvetc in opominvanjasa-
vergl, fvctih naukov kerfhanfke ka-
toljfhke vere nizh ni porajtal, in vfiin
bosbjim sliuganjam fe pofmelival, Pri-
fhel bo ftrafhendan, dau grefhnikove
fmerti, t Smert bo konz ftorila njego-

23

vim hudobnim sliivlenju, sazhelo fe bo
njegovo vezimo pa nefkonzhno nef-
rezhno shivlenje. Kader bo n ar m e j n
miflil ga bo fmert prehitela, in mu
vrata v’ vezkna pogubienje fliiroko od-
perla. Natvegama bres vfc perprave bo
mogel ftoriti tiho ftrafhno iiopinjo is
tega fveta v’vezhnoft, ktera fe nikdar 1
vezli popravit ne da, zhe jo nefrezhna.

O kako grosno fe grefhnik uftrafhi,
kader ga Gofpodncbef in scmlje is te¬
ga fveta poklizhe, kir sposna de licmo-
re ufmilenja upati, kteriga je v’ shiv-
lenji sanizhral, ki mu ga je Bog po- ,
liujul. Y’ sadni uri bo grefhnik uftni- j
lenja profil, pa tefhko ga bo dofegel,
in Bog fe bo njegovim pogublcnji fme-
jal. Bog grosno shuga v’ iVetim pifmu
hudobnim terdovralnim grefhnikam:“
Klizal fim vaf pa fte fe mi soperftavili,
fvojo roko hm istegml in fhe fe riifte
na njo oserli» Yfe moje fvete ftc s a-

29

vcrgli, in mojo fvarjcrije v’ n e m ar pu¬
ltih , sato fe bom vafbimu pogublenju
fntejal, in vaf oframotil, kader vaf bo-
nadloga na naglim obfhlu, in bo po-
gublenje kakor vihar perderlo. Kader
bodo brilkofii in tcshave vafsadcic, bote
v’ me klizali in ne bom vaf uflifhal,"
Pri p o v. i.

Bog je vfakimu zhloveku odlozhd,
koliko zbala bo na fvetu shivel. Ifhte-
li fo per Bogn dnevi nafhiga shivlen-
ja, vender fi hudoben zhlovek fam
shivlenje perkrajfha, in fi fmert pred
zhafam perklizhe, kir kmalo fpolni
fhtevilo fvojih hudobi, in fe boshje
milofii s’ fvojo terdovratnoftjo nevred-
niga ftori, Sato pravi f, Pifmo : „Hu-
dobnesh bo umeri preden fe bodo nje¬
govi dnevi ispolnili. Job. 25. Kervi
sheljni in golufni ljudje ne bodo polo-
vize fvoje ftarofti doshivcli,“ Pfalm,

54 >  24.

3 o

Hudobni bodo kakor nagla ploha
prefhli. Pripov. lo. Ne bodi vbhudo-
brnterdovratenin ne bodi neumen ,
de ne umerjefh pred fvojim zhafam.
Pridg. 7, 18.

Vfe to nam poterdi tudi vfakdanja
fkufhnja, kir vidimo de veliko jih je
kir fi farni s’ fvojim nerodnoftim pre-
sgodno fmert nakopajo, k.ir bi fhe
dolgo zliafa lahko sliiveli. Ivteri pa ne¬
rodno hudobno shivijo, tudi vezh del
nefrezhno umerjo: „Kakorfhno shi-
vlenje taka je fmert.“ In ali li more¬
mo ftrafhnejfhi in slialoftnejfhi fmert
mifiiti kakor je ta, zhe zhlovek v’fre-
di fvojih hudobi, v’ ge r d ih 'pregrehah
vtopljen more naglo fvet saptiitki in
iti v’ vezhnoft, bres debi bil na poko¬
ro, na poboljfhanje le mifiiti zhaf
imel! Take ftrafhne fmerti fe moremo
vft bati, torej fkerbno fe greha varvath

II. Strafhna je fmert grefhnika,
lir mu ne da zliafa popravit fvojih
kriviz.

Hudoben zlilovek dobro ve de bo
umreti mogel, venderfe k’ fmerti nezlic
perpravlati, in fi nezhe persadevati fvo¬
jih kriviz pred frnertjo popravit, kir
^edno rnifli de bo fhe dofti zhafaimel
na Itncrt mifliti in fe perpravlati.
Marfkter pravi: „Koliko je drugih, kte-
ri fo veliko hudobnejfhi ko jest, pa fe
njim nizh hudiga ne sgodi, Bog jih
dolgo zliafa na fvetu shiveti pufti, in
vfe jiin gre po frezhi. — Kader bom
Tiar in flab, kader she ne bom sa nizh,
bom sazhel fmert premifhljevati, fi
bom slo persadeval fvoje pregrehe po¬
ravnati in fe sa ftorjene hudobije po¬
koriti. — Na ftare five leta fe bom h’
Bogu obernil, in ojftro pokoro delal.* 4

O kriftjan ! kir fe k’ fmerti per-
pravlat in pokoro delat yedno odlafhafh,

32

in na ftare leta odkladafh ,  varuj varuj
de ti rajtcnga ne vnefe. Mozhno fe
golfafh kir nar potrebnejfhi opravilo
na ftaroft odrivafh, pa fhe nevefh ali
bofh jutrifbniga dneva dozhakal. Ali
ne vefh de morebiti fe bofli drev v’
poftlo vlegel, in ne boTIi nikoli vezli
uftal, kir bo morebit Bog fhe nezoj
tvojo duflio od tebe terjal.

Pravifh: „ J ih je veliko hudobnej-
fhihkofi ti, vender jih Bogj s’ naglo
neprevideno fmertjo is tega fveta ne
usame,“ Ali premifli, de ti ne morefh
sa nobeniga vediti, koliki grefhnik de
je pred Bogam, kir njegoviga ferza ne
vidifh, torej ga tudi ne fmefh foditi.
Sodi le fam febe. Zhe pa Bog tega ali
uniga v’ refnizi hudobniga nefpokorni-
ga grefhnika pufti v’ frezhi dolgo zha-
fa na fvetu shiveti, in veliko ftaroft
dozhakat, kar fe vender le redko sgo-
di y  ftori Bog po fvojim ufrailenji is po-

33

febnih urshahov, in na to fe ne mo*
ref h sanefti de bi Bog tudi s’ tabo to¬
liko poterplenje imel, kir sanizhujefh
boshje ufmiienje in vedno terdovratno
v’ grehih naprejshmfh. —

Kader je fhel Jesuf is Betanije fpet
v’ Jerusalera, vidi p er potu figovo dre¬
vo, meni grede' ftopi k’ njemu, ga ogle¬
da zhe ima drevo kaj fadu, paJesufni
drujga nafhel kakor perje. Na to fe
Jesuf raferdi, in drevo prekolne de
fe je p er ti prizhi pofufhilo, Malth. ai.
Pa zhndno je to, kir takrat ko je Je¬
sihligovo drevo ogledval in fadu skelel,
ni bil zhaf sa to debi fige fadje imele.

Drevo ni bilo tedaj urshah kir ni
imelo fadu, in sakaj ga je vender Jesuf
tako preklel, de fe je moglo hitro po-
fufhiti. S. Augufhtin pravi: „To ja
fkrivnoft: Jesuf je hotel s’ tem nero¬
dovitnim drcvefam kteriga je preklel
dcfiravno ni bil zhaf fadja, vfun gref hni-

34

kam ftrafhcn nauk dati, kako fe bo on
nad njimi rasf&tdil in jih preklel, zhe
ne bo nafhel per njih fadu refnizhne
pokore. Kdor fvojc poboljfhanje, in
pokoro od dneva do dneva, od mefza
do incfza, od leta do leta odklada, in
vedno mifli de ni fhe tifti zhafprifhcl,
kir bi bilo treba pokoro delati in na
fmert mifliti, je nerodovitno drevo.
Bog fe bo nad njim ralerdil, nebopo-
rajtal kaki zbal' je, ampak bres ufmi-
lenja ga bo preklel, in ga v’ peklenfki
ognj vergl. Grefhnik ni hotel fkerbe-
ti sa svelizhaiije dokler je zhal imel,
ni hotel pernelti fadu vredne pokore
dokler ga je Bog zhakal, in mu lepe
perloshnofti dajal, Bog fe nad njim
raferdi in vezh mu ne dovoli zhafakte-
riga sheli, ampak fmert ga podere ob
zhafu, kir fhe ni miflil. Pa shaloftna in
ftrafhna je taka fmert, kir grefhnik bo
flifhal ravno take befede kakor! hne je

35

Jcsuf nerodovitnim figovimu drevefu
rekel: „Naj fe nikdar is tebe fad ne ro¬
di na vekomaj. Malih. 21, 1 C). Vezline
l>ofh imel zhafa pernefti fadu refnizh-
ne pokore in dobrih del, kir sa te je
zhaf milofti minil. Pofekan hofh ka¬
kor nerodovitno drevo in v’ vezhen
ogenj vershen, Kir v’ shivlenji nikoli
nift hotel na fmert mifliti, infesavezh-
noft perpravlati, hofh mogel grosno
fmertno grenkobo okufit, ktera ti bo
sazhetik vezhnih britkoft osnanila.

O kako ftrafhno britko je grefhni-
ku per fmerti, kir takrat kader fe per-
blisha njegova sadna ura vidi veliko
revfhino fvoje dtifhe , kir je ni s’dob¬
rim deli prefkerbil.

Grefhnik vidi v’ fmertni uri, de nje¬
gova dufha bo mogla iti v’ vezhnoft vfa
prašna dobrih del, de ne bo imela
pred fodnikam kaj pokasat, kar bi ji v’
nebefa pomagalo, Takrat v’ sadni uri

36

grcf hnik pregleda, in prav v’ shivo vidi
in premifli fvoje pretezheno shivlcnje,
in kako slo fe moro uftralhit, kir vidi
de je med tiflim^ ki pravi f. pifmo od
njih: „Dc ne snamenja kaziga dobriga
dela nifo mogli pekasati.'* Sof. j,

Grefhnik vidi de ni nikoli nizli do-
briga sa nebefa ftoril, hudiga pa lires
fhlevila. Pregledal bo s’ nesapopadlivo
shaloftjo leta fvojiga shivlenja, ki bo
vidil de fo minile kakor ena ura, in ne
bo fe mogel kakiga fvetiga dela fpom-
niti, kir je vef zhaf v’ hudobijah sa-
pravil, in sdaj vezli nima zhafa po¬
pravljati. Sliivo bodo grefkniku pred
ozhmi leta njegove mladofti, kterc je
v’ prašnih neumnih norzhijah sgubiL;
na Boga,, na vezhnoft, na dufho nikoli
ni miflil. Vidil bo mofhke leta,. de fo
ra v n tako sgublene, kir je fkerbel sgol
sa zhafno premoshenje, ksero mu v’
hnerti nizh ne pomaga. Ifkai je le pof-

vet-

3 7

vetne frezhe, minliviga dobizlika, in
je vezhno frezho samudil, Vidil Lo tu¬
di ftare leta, ktere fo ga vedno h’ po¬
kori opominvale, pa jili je v’lenobi v’
sanikernofti sapravil, brcs debi fe bil s'
dobrim deli prefkcrbel. Grefhnik v’
fmertni uri na tanjkovidi, koliko lepili
perloshnofti je samndil, kir fe je fvetili
sakramentov ogibal, bosbjo bcledo
samelaval, in je poflufhat ni hotel.
Vidi de vfe molitve kolikor jih je opra¬
vil fo prasne, bres vfiga safluslienja ,
kir nifo bile opravlcne s’ pravo an-
dohtjo. Grefhnik fposna , de ga je Bog
velikokrat k’ febi vabil in klizal j sdej
s’kako nefrezlio, sdej s’bolesnijo, ali
s’kako drugo shaloftno sgodbo, pa vfe
to ni nizh pomagalo, oftal je lerdovra-
ten noter do konza. Sato sdihuje ter-
dovraten grefhnik v’ fmerlnih teshavah,
kader premjfhluje fvoje poprejfhno
shivlenje; „Oh! oh! jestnefrezhenzhlo-

4

38

vek! Kako dolgo me je Bog k’febiva¬
bil, pa fini njegovo dobrollivo vablen-
je vedno sanizhval. Bog mi je vfmile-
nje ponujal, jest pa fim fe le od njega
obrazhal. Bog me je tako rezhi filil k’
njemu fe oberniti, kir meje s’mnogim
tesbavami in nadlogami obifkal. Kader
fe mi je hudo godilo, fim tudi refnizhno
poboljfhanje oblubil, komej je nadlo¬
ga minila, fim na vfe posabil in fim
ravn taki kakor pred' bil. In sdaj oh!
sdaj morem umreti , iti is tega fveta
sa vfelej, nikdar vezh me ne bo nasaj,
— Iti morem v’ vezhnoft, kir nikdar
vezli ne bo mogozhe popravit kar fim
tukej pregret bil. Drevo kamer pade
tam obleshi. — Sdaj sdaj bom mogl
ftopit pred pravizhniga fodnika Jesufa,
in kaj bo s’menoj? Kako bom obftal?
kir vidim fvojo nefkonzhno revfbino,
in prav fposnam, denifim ga ftorilfko-
roj zel zhaf fvojga shivlenja, ne eniga

39

praviga dobriga dela, greliov pa bres
konza! Oh jest ubogi revni grefhnik,
kam fe bozbem oberniti, kam fe zhem
djati, kej pomozli ifkali,“ —

S’ Augufhlin pravi: ,,'Grefhnik v’
fmertni uri ne bo imel pokoja ne upan¬
ja, insadnizbne svelizhanja, kir je sriot-
rej in sunej vef prasen.“ Sunej je pra¬
šen in reven, kir je od vfih sapufhen,
tudi njegovi nar ljubfhi prijatli od nje¬
ga sbeshe kader fe finert blisha. Prc-
mosbenje, bogaftvo mu nizh pomagat
ne more kir vfe more sapuftili. Snotrej
je prašen kir nima nizh dobrih del, de
bi ga trofhtale. V’ fmertni uri sbeli
grefhnik, de bi bil zel zhaf fvojga
sbivlenja lepo, pravizhno, fveto in po-
fhteno shivel. Veft mu grosno ozbita
de vfe to bi bil lahko ftoril, ko bi bil
le hotel, torej s’ vfo mozhjo sheli fhe
per konzu fvojga shivlenja kaj dobriga
ftoriti, tode slialoften fmertni glafmu

4o

osnani, de vezli ni zhufa. Grenka fmert
mu satifue ozhi telefa, iu mu odpre
ožili njegove dufhe, de vidi fvojo rev-
fliino in fvojo grosno ncfrezlio. Sveti
Gregor pravi: „Grefhnik je perfilen v’
fmertni uri viditi kar v’ shivlenji nikoli
viditi ni hotel. 44  Kakfhen ftrali tedej,
britkoft in slialoft prepade grefbnika
kader fe sadna ura perblisha.

ur. s traflina je fmert grefhnika
»avoljo veliziga fhtevila pregreh in hu¬
dobi.

Kader grefhnik fklcne fvoje hudob¬
no shivlenje, in v’ velikih Imertnih gre¬
hih umerje, fpregleda in fposna fvoj
grefhni ftan ravn tako, kakor bo pred
Bogaui fposnan. Grefhnik je bil v’
shivlenji radovoljno flep iu gluh, in
ni hotel vidit fvojih hudobi kako velike
fo, ni hotel fposuat kam zhloveka hu¬
dobije perpeljajo , zhe fe njim uda,
bo v’fmerti perfden vidit in flifhat,

4i

}>a preposno bo. Vulil bo, pa v’gros-
nim ftrahu in trepetu veliko fine vilo
fvojih hudobi, ktere je v’ shivlenji sa
majhne preftopke ,  sa zhlovefhke fla-
bofii fbtel. t Slifhal bo, pa v’nesapo-
padlivi shalofti vto plen , de sazhela fe
bo sdaj njegova vezlma nefrezha. V’
frnertni uri greflinik vidi velikoft in
gnufobo vfaziga greha kakor je fam na
febi, kir takrat je njegova veft profta,
ktera grcfhniku naravnoft vfe pove,
kaj hudiga je ftoril, kolikrat je veft sa-
dufhil in jo k’molzhanju perfilil, ka¬
der ga je (varila in mu hudobije ozlii-
tala. Vezh nemorc greflinik v’ frnertni
uri fvojih pregreh smanjfhat, ali pa
sgovarjati, kir nemore fe vmaknili ti-
fti fvetlobi „ktera rasfvetli kar je v’
tami fkriliga, in rasodene nar fkrivnej-
fhi mifli zhlovefhkiga ferza.“ I. Kor, 4*
Grcfhniku fe v’ frnertni uri pokashejo
vfe njegove hudobne mifli, shelje,

42

dela in opravila v’ fvoji gnufobi, in oftud-
ni gerdobi. Vfe mu je pred ozhmi kar
je zel zhaffvojga shivlenja liudiga fto-
ril. Tudi dobre dela, kar jih je le k’
videsu ali pa is kakiga drusiga hinav-
fkiga namena ftoril, se mu v’ vfi fvoji
gerdobi pokashejo. „Takrat fe skashe,
de vfe pretezheno ninizh bilo.“ Pridg,
8,xi,

Sito fe grefhnik sazhudi, in fc
grosno savsame, kir v’ ftnertni uri ka-
merkoli pogleda, okol in okoli febe ne-
vidi drujga, kakor gerde pregrehe in
nagnufne hudobije, ktere ga kakor
vojfka fovrashnika oblcshejo, tako de
je pcrfilen sdihvati: „Nadloge bres
fhtevila fo me obdale, moje pregrehe
fo me vjele in jih nemorem pregledati,
.lih je vezli ko laf na moji glavi, in fer-
ze mi je vpadlo.“ Psi. 3g , l3.

V hnertni uri grefhnik fpregleda

43

ino vidi, kar v’ shivlenji ni vidil, ali ni
prav vidil, ali pa vidit ni hotel,

Kolikrat feje s’miflam pregrefhil!
Je gerde nefpodobne neframne niifliv’
fvojim ferzu dolgo zhafa redil, pa fe
jih ni nikoli fpovedal, jih nikoli ob-
shalval. Menil je zhe greha v’djanji ne
flori, de farne mifli nifo tako slo pre-
grefhne, Kolikokrat fe je s’ fvojim hu¬
dobnim jesikam pregrefhil! Svojga
blishniga jeopravlal, ga rasnafhal, mu
pofhtenje in dobro ime odvsel, ali pa
ga je s’ pohujfhlivim govorjenjam sa~
pelal, ga pohujfhal in v’ greh perpra-
vil. Kolikokrat je dolgo zhafa na fvo-
jiga blishniga jeso in fovrafhlvo v’ fer¬
zu dershal, in ifkal perloshnofti fe nad
njim snofiti. Pa je miflil de to ni tako
slo pregrefhno, de mule v’ djanjinizh
hudiga ni ftoril. i, t. d.

Vfe te in take pregrehe, kterih v’
shivlenji ni porajtal, fe jih nikoli fpo-

44

vedal, nikoli fpokofil, mu bo veft v’
fmertni uri tako odkrila, de bo vfako
mifel, vfako befedo, vlaki pogled in
vfako ftopino na tanjko vidi! in fpos-
nal, kako slo fe je pregrefhil, in kako
niozhno je fvojo dufho ranil. Kakor
fe v’ liiflii kader fonze pcr oknu per-
fija, tudi nar manjfbi fmeti vidijo, ta¬
ko grefhnik v’ finerlni uri vidi nar-
manjfbi, pregrehe in madeslie, lu fo
bile v’ njegovim ferzu f kri ti. S. Augufh-
tin pravi: „Nefrezhni dufbi umerajo-
zbiga grefhnika fe bodo vfe pregrehe,
kar jih je ftoril tako shivo pred ozhi
poftavile, de bo ob enim popolnama
preprizhan in oframoten." Sato bo
grefhnik v’ sadni uri sdihval: „ ( Smert-
ne teshave fo zhes me priflile, in po¬
toki hudobije fo me preftrafhili, Pek-
lenfke bolezhine fo me obfhle, in
fmertne saderge fo me prehitele.' 4
Pfh 17. Kakor ob zbafu povodnja fe

45

bifire vode in veliki potoki vkup fte-
zhejo, in po semlji rasiijejo s’ tako
mozhjo de vfe poderejo, vle pokon-
zliajo kamer sadenejo, in žele desliele
s’ ftraham napolnijo: Takofe bodo vfe
pregrehe, kar jih je grefhnik zel zhaf
fvojga shivlenja ftoril, v’njegovi fmert-
ni uri vkupftekle in ga s’ grosnim ftra-
ham napolnile. Nefpokorjen grefhnik
ho v’ sadni uri sdihval in jezhal, kakor
je sdihval na fmertni poftli kralj Antioh
rekozli: „Omagal firn, in ferze mi je
vpadlo, in fvojiin ferzu fun rekel
Oh! v’ kako veliko nadlogo firn prifhel,
in v’ kako veliko shaloft, kir iim bil
vefel in ljublen v’fvoji mogozhnofti,
sdaj fe fpomnim vfih hudobi ki fun jih
v’Jerusalemu ftoril, od koder lita sla-
le in freberne pofode vsel, in fimpo-
flal po nedolshnim prebivavza v’ Ju¬
deji moriti. Sposnarn tedej de ta nad¬
loga je sato zh.es me priflila, in glej od

46

velike slialofii v’ ptuji desheli konz
jemlem. I. Makab. 6*

O krifijan! kir vedno terdovraten
v’ fvojih pregrehah naprejsbivifh, fpom*
jii fe kaj liudiga le zhaka, — Kako
grosna ftrafkna in teflika bo tvoja
fcnert, zhe fe pred ne fpokorifh. Pre-
piifli kako hudo ti bo takrat, kader fc
ho fmert perblishvala. Velike bolezhi-
ne, fmerlne teshave bodo tvoje truplo
po vfih udih terle na fmertni poftli,
Vfainozk te bo sapuftila, ferze fe bo
v’ tebi treflo. Vfi pozhutki bodo safta-
li, fapa bo vedno;bolj redka, ozhi bodo
otamnele. — In tako fe bofh v’ veliki
britkofti blishal tifti ftrafhni ftopini v’
vezhnoft, ktere ne bofh mogel nikdar
vezh nasaj ftoriti. Veft pa ti bo grosno
vpila, de sdaj pojdcfh v’ ftrafhno nef-
rezhno vezhnoft. Tvoja dufha bo s’
shaloftjo in ftraham pred vezhnoftjo na-

47

polnena, kir vidi de I>o nefrezhrla in
pa vekomej nefrezhna. —

Takrat bofli marfkako rczh sagle-
dal, ktere v’ shivlenji nifi hotel vidit,
Yidil bofh kriftjan ! takrat neisrnirjeno
fhtevilo velikih gerdih pregreh, ki ft
jih v’ shivlenji sa majhne fhtel. Vidi!
in pa vftrafhil fe bofh, kako grosnein
velike fo rane tvoje dufhe, pa jih pred
nikoli nifi porajtal, in fi jih osdravit
persadeval. V’ finertni uri bi jih rad
osdravil, pa takrat bo teshko mogozhe.
Le premilli; morebit imafh veliko gre¬
hov, kir menifh de fo kakor pesdir,
takrat pa bofh vidil, de fo teshki in
veliki kakor hlodi. Pojdi k’ jeseru, zhe
vidifh hlod po vodi plavati, fe ti bo
majhen sdel dokler je v' vodi, in zhe
v’ vodo sabredefh, ga s’ eno roko lah¬
ko nagnefh in obernef h kamer hozhcfh,
kader ga pa h’ kraju perrinefh, vidifh
de je tako velik in teshak> de ga fhe

43

premaknit ne morefh. Ravn tako, dok¬
ler fe vosifh po vodi sdajniga nevar¬
nima fveta, le ti n ekleri fmertni grehi
le majhni sde, pa kader hofh priflielh’
kraju sdajniga shivlenja, in hofh mogl
ftopit v’ vezhnoft nafho prihodno de-
shclo, takrat fe bofh savsel in vftra-
fhil,kir hofh vidil kako grosni in tesh-
ki fo tvoji grehi, tudi tifti ki fi od njih
menil, de te ne bodo toliko teshali.
Kriftjan! sdaj fe pofmehujefh , kader
take refnize flifhifh fi hres fkerbi,in
fi per fvojih gerdili hudobijah vefel
in dobre volje. Ali fponmi fe, de ka¬
der fe konz tvojiga shivlenja perhlisha,
fe bo tvoje vefelje v’ grosno shaloft
fpremenilo. Kolikor bolj fe sdaj v’
pregrehahfmejafh, toliko bolj milo in
britko bolh na fmertni poftli jokal, in
slialoval in sdihoval. Pa vfe tvoje sha-
iovanje bo teshko kaj pomagalo, Le
premifli: S’ kolikim gerdim hudobnim

pre-

49

pregrefhnim navadam fi vklenen, pa
nefposnafh.

S’ kolikim oftudnim hudobijam fi
svesan, pa ne vidifh. Jetnik peklenfki-
ga fovrafhnika fi pa ne zhutifh.
frnerlni uri hofh prav vidil fkufil in
zhutil ali oh! de bi le preposno ne bilo.

S. Bonaventura pravi: „Kakor vol
dokler je per jaflih pervesan, ne zhuti
teshke ketne na vratu, le takrat jo prav
zhuti, kader hozhe prozli iti. Ravn ta¬
ko grefhnik ne zhuti v’ shivlenji teshke
ketne fvojih pregreli, dokler mirno v’
njih sliivi, ali takrat kader fe more is
tega fveta Iozhiti, kader more umreti,
zhuti obilno njih tesho. Pa kaj pomaga
kir preflaba jemozh grcfhnikav’fmert-
ni uri, debi samogel takrat raftergali
grefhne vesi.“ — „Nezhefh zhutit in
raftergat sdcj v’shivlenji fvojih pregrefh-
nih sves, ampak fhe vcfelje in kratek
zliaf fi s’njimi delafh, zhutil jih bofh

5

5o

na sadnje pa preposno." S. Ang. od
Psi. 52.

Ogrefhnik! zhe fe v’zhivlcnji ne-
fpakorifh, vidil bofh v’ fmertni uri ka¬
ko ftrafhnofe bo nad tabo blifkala bosh-
ja jesa, in fe ne bo dala vtolashit. — Ne
bolh ga imel kraja kam fe vmakniti.
V’ shivlenje nasaj fe verniti ne bofh
mogel, kir dnevi tvojga shivlenja fo fe
istekli, in fmert te ima v’fvoji oblafti.
V’ vezhnoft iti fe bofli bal in na vfih
ndih trepetal, kir bofh pod fabo pekel
odpert vidik V’ takim ftrahu in trepe¬
ta kam fe bofh djal, kamfe bofh ober-
nil ? Od ftrahu bofh omagal, in ferze
ti bo vpadlo. Stopit bofh mogel pred
pravizhniga ' fodnika Jesufa Kriftnsa,
kteriga oblizhje bo sa te tako ftrafhno
in ferdito, de bofh per njegovim pog¬
ledu od velike groše shelel, debi fe
gore na te poderle in te pred njegovo
ferditoftjo fkrile. V’ grosnim ftrahu in

5i

trepetu, bres trofhta bres vfiga upan¬
ja, v’ ftrafhni shalofti fvoje dufhe fe
bofh blishal tifli nefrezhni minuti, kir
bolh is Jesufovih uft saflifhal fklep
fvojga v e zbili ga pogublenjn. Kam fe
bofh takrat obernil, kej bofh pomozh
ifkal? Per Jesufu, drugej je ni dobit.
— Ali fi pa upafh per Jesufu ufmilenje
dofezhi 2  Teshko. Kir zel zhaf fvojga
shivlenja nifi sa Jesufa maral, tudi ta¬
krat Jesuf ne bo sa te maral. — O krift-
jan! jokaj, sbaluj rajfhi sdaj zhes fvoje
grehe, dokler jih s’ fvojim folsami lahko
fhe pobrifhefh, de ne bofh v’ fmertni
uri morcbit preposno jokal in shalval,
kir ti vfe shalvanje nizh ne bo poma¬
galo.

52

n.

c Smert prav izhniga.

( Smert je fhtrafenga sa greh , kir
linopav’Adamuvfigrefhili, torej vfi tu¬
di umreti moremo. Kdo hi fe pa fhlra-
fenge ne hal, ali komu je fhtrafenga pri¬
jetna? t Smert she farna na febi je vfelej
huda, in vlaka shira ftrar fe je hoji.
Sgodbe nam povedo, de fveti brunini
moslije, kteri fo v’ veliki fvetofti in v’
dolgi ojftri pokori ftanovkno shiveli, fo
fe trefii in vfi trepetali, kader fe je
finert perhlishvala. She S. Pavel velki
apoftel, kir je toliko in vfe s’ vefelj .m
terpel is ljuhesni do Jesufa Kriftusa, fe
je hal kader je fhlo h' konsu njegovo

53

sliivlenje in je rekel: „Bojim fe, kit

drugim Evangeli osnanujem, de hi fam
pogublen ne hil.“ I, Kor. g. Vender
pravizlminm brumnium krifljanu fe ni
treba finerti prevezh bati, sato kir frezh-
na je njegova fmcrt. S. Pifmo pravi:
Draga je pred ozlirni gofpoda fmertnje¬
govih fvetnilov. Psi. ii 5 3  i5. „Blagor
jim , kteri v’ gofpodu ume rjo. “ Skriv.
ras. 14, i3. I(riftjan, kter je vfelej
hrumno in pravizbno shivel, ali pa zhe
je kdej pregrefhil, fe ftanovitno ojftro
pokoril, kader ga Bog s’fmertno boles-
nijo poklizhe, je perpravljen, in kader
mu gofpod v’ sadni uri s’fmertjo poter-
ka, mu vefelo odpre, in gre v’frezhno
vczhnoft. Pravizhen krifijan, kter j®
zel zhnf fvojiga sliivlenja sa svelizhanje
fvoje dufhe fkcrbel, in fe sa nebefa tru¬
dil, je pridnimu delavzu enak, kter je
zel dan teshko, pa pridno delal, fe
svezher plazhila vefeli. Kader pride re-

54

zher njegoviga shivlenja, kader pride
fmertitudi lahko s’saupanjam rezhe ka¬
kor je rekel C Pavel: „Zhafmojc fmcr-
ti je bliso, dobro vojl’kvanje fun vojfk-
val, lek dokonzhal, vero ohranil, in
perhranena mi je krona pravize, ktero
mi ho gofpod dal, ne le meni, tcmozh
vhin kteri njegovi prihod ljubjo.“ II.
Timot. 4,6 — 8-

I. Pravizhen krihjan pomanjfha fvo-
je fmertne teshave in odganja prevelik
lirah pred fmerijo s’ tem zhe premifii,
koga snpufti kader nmerje. Pravizhen
fe lozhi od hudobniga nevarniga sape-
liviga fveta, t in fe vmakne vfim hudim
nevarnim fkufhnjavam, ktere fo ga zel
zhaf nadleshvale, in mu veliko persade-
vale. On odide vfim nevarnoftim, kte-
rim fe je le s’ boshjo gnado odtegnil,
in velikih hudobi fe vbranil. Kon-
zhal je fvoje teshavno shaloftno popot-
yanje na fvetu, in vidi odperte vrata v’

55

fvoje pravo frezlino vezimo ftanovanje.
Kako vefel je popotnik kader pride is
teshavniga popotvanja, is nevarne hude
deshele domu! Kako fe vefeli s’fvojim
ljudmi, kir je prifhel v’pozhitek, ki
je veliko hudiga po fvojim popotvanji
preflal in preterpel. Hvali Boga, de
je fhe enkrat v’ fvojo domazhijo prifhel.
«— Ravno tako fe vefeli pravizlien krift-
jan per konzu fvojga shivlenja, de je
vfe pofvetne teshave, vfe terplenje in
brilkofti preftal, in de bo fkorej v’ve-
ahen pozhitek prifhel. Sakaj bi bil v'
fmerti prevezlishalqften pravizlien krift-
jan, kir fvet shaloftno dolino folsasa-
pufti , na kterim je mogel vfelej veliko
terpeti; kir je bil velikrat v’telcfmh in
dufbnib nevarnoftih ? Kako vefel je ku-
pez kader frezhno is dalne deshele s’
barko zhes ijiorje pride, kir fe fpomni
kader pogleda nasaj, v’ kolikih grosnih
fraertnih nevarnoftih je bil! Is ferza

56

hvali Boga, de je naJuhim hres  ftra-
hu , in de ho sdaj hres fkerbi dohizhek
fvoje teshavne in nevarne voshne po
Vodi vshival. —-

Ravn tako pravizhen krifijan , kader
pride h’ kraju fvojga shivlenja, vidi de
fe je fr e zli n o prepelal zhes morje ne¬
varnima fveta, in de bo sdaj bres vfiga
ftrahu vshival dohizhek fvojiga truda, in
fvojga dela na fvetu. Pravizhen sapufti
na fvetu fvoje snanze, tovarfhe prijat—
le, pa kakfhni fo ti prijatli? — Go-
lufni sapelivi fo, kir fo bili prijatli le
savoljo laftniga dohizhka. Bili fo pri¬
jatli le tako dolgo, dokler fo od njega
kaj dobiti upali, kader je pa nadloga
prifhla fo ga vfi sapuftili. Ali pravizhen
krifijan ho dobil po fmerti bolfhi in
pa refnizhne prijatle. Dobil ho Jesufa,
njegovo fveto mater Marijo, dobil bo
angele, fvetnike in fvetnize boshje, s’

57

fcterim I>o v’ vezhnim vefelji sa vfclej
fklenen oftal,

To pravizhniga v’ fmertnih britko-
flih troflita, tir vidi de fkorej bo fre-
zben vezben pozhitek dofegel,

II, Pravizhniga kriftjana na fmenni
pofteli ne fkerbi prevezh, zhe premifli
lvoje poprojfhno shivlenje.

Persadeval li je vfelej pofhteno in
fveto shiveti. Persadeval li je kar je
bilo mogozhe po dobrih delih, po ker-
fhanfkih zhednofiih. Kader le je pa
kaj pregrcfhil, je hitro fkerbel s’ ref-
nizhno pokoro popravit, in per Bogu
odpufhanje fvojih grehov sadobit, Kir
mu veftnizh tako slohudiga ne ozliita ,
kar bi ne bil she v’shivlenji popravil j
kir fi je vfelej zhifto vefl imeti persade¬
val, bo tudi v’ finertni bolesni s’ dvo¬
jo veftjo lahko rajtcngo ftor.il in fe lah¬
ko k’ fmerti perpravil Perpravlanje
k’ fmerti pravižhnimu kriftjanu ni pre-

53

vezh teshavno, sato kir fe je she v’
shivlenji k’ fnierti vedno pcrpravljal in
vfelej na fmert mifhl, — Smertmuni
vezh tako ftrafhna, kir fe je she v’shiv*>
len ji s’njo isnanil, — Smertne britkofti
mu nifo tako slo tefhke, kir terdno
saupapde dobrotliv Bog mu jih bo po¬
magal preterpeti, in lahko s’ Davidam
rezhe; „Moja pravizhna poinozh je per
Gofpodu , klcr dobrini ferzam pomaga.“
Pal, 7, 11. Pravizhen voljno preter-
pi finertne teshave, in fe vef boshji
volji isrozhi, kakor Job ki pravi : „Nag
fim is materniga telefa prifhel, in nag
pojdem tje nasaj. Gofpod je dal, Go-
fpod je vsel, kakor je Gofpodu dopad-
lo tako fe je sgodilo.“ Job. j, 21.
„Kdor fe Gofpoda boji, mu bo k’po-
flednim dobro, in ob dnevi fvoje fmer¬
ti bo shegnan.“ Sirah, 1, 3 3.

Pravizbniga kriftjana v’ fmertni uri
tudi prihodno shivlenje prevezh ne

5g

fkerbi. Zhe tudi tefhko umerje, in
nerad fhe fvet sapufii, kir vidi dc je
morebiti fvoji druihini, ali fvojim bli-
slinim fhe slo potreben , vender rad
fklene fvojo voljo s’ b osli jo voljo, kir
lerdno upa, de pojde k’ fvojmu nc-
befhkim ozhetu. Kakor otrok ob zhafu
nadloge s' saupanjam hiti v’ narozhje
fvojiga ozlieta, kir dobro vedegaozhe
ne bo sapuftil , ampak de mu bo goto-^
vo pomagal in ga nefrezhe branil, Ravn
tako pravizhen krifijan umerje s’ terd-
nim saupanjem, de ga bo dobrotliv ne-
befhki ozhe prijasno v’ fvoje narozhje
fprejel, kir je ufmilen in dober ozhe,
kler rad odpufti v’ refnizi fpokorjenini
in obilno vfe dobre dela poplazha. On
je tifti ufmilen ozhe, ktcr vlakimu
grefhniku pravi: „Spreobcrni fe k’

meni , kir fina tvoj svelizhar, vfe tvoje
hudobije bom posabil, zhe fo redezha
ko fhkerlat, zhe fe fpokorifh jih bom

6o

ftoril Lele kakor fneg. — Ne sLelim
fmerti grefhnika, ampak debi fe fpo-
koril in vekomej shivel. Tako lerdno
sauparije v’boshjo miloft in v’nefknnzh-
no njegovo ufmilenje trofhta pravizh-
niga v’ fm e rinili britkoftih, ininu ftrah
pred vezhnofijo pomanjfha. Zhc je
tudi kaj pregrefhilpa fi je vedno per-
sadeval, s’ grenkim folsami refnizhne
pokore Loshjo jeso pololashiti ,  in od-
puflianje sadobiti, sato fe trofhta, de
bo med tifiim ki f. pifmo od njih pra¬
vi: Kteri med jokanjam fejejo, bodo
s’ vefeljam sheli. Psi. 125, 5. Pra-
vizbniga flusbabnika Bog nikoli ne bo
sapuftil. Kdor je Bogu vedno svefio
flushilj in kdorfe je v’refnizi fpreober-
nil, naj terdno upa v’ nefkonzhno mi¬
loft vfgamogozhniga Boga, de bo
frezhno umeri. David pravi: „V’bosh-
jo miloft upam, in moje ferze bosavo-

Ijo

6i

Ijo boshje pomozhi od vefelja pofkak-
valo.“ Psi. 12, 6 .

III. ( Smcrt pravizliniga krifijana ni
prevezh ftrafhna sato, kir ima v’ sadni
uri mogozhne pomozhnike. Zliejepra-
vizhen kriftjan v’ fmertni uri tudi od
vfih ljudi sapuflien, ima v’ sadni uri
mogozhne pomozhnike, kir imaJesufa
Marijo, fvetiga Joshefa in boshje an¬
gele, kleri ga v’ britkofti troflitajo in
mu v’ terplenji pomagajo, ga branijo
pred hudim fkufhnjavam, odganjajo
peklenfkiga fovrafbnika, de ga nesmo-
ti, in ga v’ vezhnoft fpremijo. Pra-
vizlien kriftjan fi je vfelej persadeval p@
Jesufovih naukih, in po isgledu Jesu-
fove matere Marije shiveti'. Vfelej jih
je rad zhaftil, njim svefto flushil, in
fe njim vedno perpofozhal, sato ga tu¬
di v’ fmerlnih briikoftih ne bodo sa-
puftili, ampak gotovo mu bodo poma¬
gali frezhno fvoje sliivlenje konzhath

6

62

O koliki trofht sa pravizhniga umera-
jozhiga, kir fvojo dufho nebefhkimu
ozbetu srozhi, kakor jo je Jesuf na kri-
shu isrozhil: „Y’ tvoje roke srozhira
fvojo dufho.“ Ne more biti prevezk
ftraflina fmert takiga kriftjana, kter v’
boshji gnadi , v’ Jesufovi prijasnofti v'
tovarfhii matere boshje, angelov bosh-
jih prijatlov umerje, kir ftopi is sha-
loftne doline hudohnigafveta, v’frezhno
zhcs vfe frezhno tovarfhijo nebefhkih
svolenih, Pravizhen kriftjan vsarne fa-
bo v’ vezhnoft vfe dobre dela, vfe mo¬
litve, pofte, sdihvanje, terplenje in
preganjanje, ktcre je fkrivaj v’ sliiv-
lenju vfelej Bogu darvai. To ga vlad¬
ni uri trofhta in mu britkofti pomanj-
fha, kir upa, de fkorej bo obilno pla-
zhilo v’ nebefih dofegel. Pravizhen s’
vefeljam v’ fmertnih teshavah rezhe :
„K’ tebi o Gofpod ! fvoj obras obernem,
k’ tebi fvoje ozhi povsdignem. Sledni

63

ktertebe zliafti gotovo ve de bo kronan,
ako je v’ shivlenji fkuflian, de bo re-
fhen ako je v’ britkofti, in de bo tvojo
miloft dofezhi samogel, ako je pokor¬
jen. “ Tob, 3, 21 .

Pravizhen fe ne uflrafhi prevezh
kader fefmertna ura Llisha, salo ki je
bil vedno perpravljen, in je vedno ka¬
kor sveft hlapez zhul, de ga fmert ni
neperpravljeniga ali v’ grefbnim fla-
iju prehitela, Perpravljen je Gofpoda
perzhakval, de kader poterka mu s’
vefeljam hitro odpre. Vedno fe je
fpomnil, de je Jesuf svelizhanje oblu-
bil tihim, kteri bodo vedno perprav-
1 jeni ki je rekel: „Srezhen tifti lilapez,
kteriga Gofpod kader pride perprav-
jeniga najde, on ga bo zhes veliko po-
ftavil. Pravizhen fe fmerti prevezh ne
uftrafhi, kir terdno verje, de njegovi
svelizhar shivi, „Vem de moj odrefhe-
nik shivi, in de ga bom pofledni dan

64

vidil.“ Job. ig . 25. Na njegove befe-
de fe terdno sanefe, ki je rekel. „Jes
fim vflajenje in sliivlenje, kdor v’ me¬
ne verje bo shivel, zke ravno unierje.“
Jan, 11 , 25. On fe svefto na Jesufo-
vo obljubo sanefe, kter je vfun pra-
vizhnirn pa finerti bolfhi in pa vezhno
shivlenje perpravil, in fvojim sveftim
prijatlam vezhno Irezho dati oblubil.
Pravizhen zhe ravno je od vfdi sapu-
fhen, in s’velikim bolczliinam in s’
grosnim teshavami obloshen; zhe nima
od nobene ftrani trofhta ne pomozhj,
render s’ refelim ferzam prot nebefam
k’ fvojmu nebefhkimu ozhetu sdihne.
Bog vefele in trofhta polne hefede v’
njegovo ferze govori: „ Mo j fin! nekar
ne shaluj ne bom te sapuftil. Kakor fe
ozhe zhes fvojiga otroka uhnili, tako fe
bom jest zhes te ufmilil. Ob zhafu po¬
trebe v’ me klizhi, uflifhal te bom in te
otel, in ti me hofhsatohvalil.“Psi,4g.

OPOMIN V AN JE.

Vfakter sheli frezhno umreti. Zhe
pa hozhemo dc bi bila nafha fmert
frezbna, fe moremo sdaj yedno per-
pravljati, in fvoje shivlenjc tako ravna¬
ti, de nam fmert nebo prevezh ftrafh-
na. Torej poravnajmo vfe napazhno
dokler je zhaf. Zhe fino grefbili kakor
David, delajmo pokoro kakor jo je on
delal. Sdihujmo k’ Bogu kakor je on
sdibval: „Smili fe zbes me o Bog po
tvoji veliki milofti, in po obilnofti fvo-
jiga ufmilenja sbrifhi mojo hudobijo,"
Psi. 5o.

Kriftjan! fi morebit fvojimu blishni-
mu pofhtenje dobro ime odvsel, ali
ga pohujfhal, ali mu kako drugo kri-

66

vizo itoril. Popravi, poravnaj, daj na-
saj dokler je zhaf, de te fmert ne pre¬
hiti, in ti perloshnoft ne odvsame po¬
pravit kar fi hudiga ftoril. Mifli de po
fmerti ni vezli mogozhe popravljati.
Gorje pa tiftimu, kter fe sanafha, de
bodo krivrahno blago drugi sa njim
povrazhvali, in po krivizi dobleno bla¬
go nasaj dajali. — Zlie fi fvojga blish-
liiga pohujfhal , in ga v’ greli sapelal,
popravi sdaj dokler je fhe zhaf, in
dokler ti je, inkolikorti je popravit mo¬
gozhe. Dajaj lepe isglede , in persa-
devaj fi tifte ktere fi poliujfhal fpet na
pravo pot perpeljat, Zhe bres poprave
umerjefh nemorefh biti svelizhan. Ti¬
hi kteri savoljo tebe v’ peklu gore bo¬
do grosne flitrafenge zlies te klizali,
kir fi jih s’ fvojim pohujfhanjam v'
vezimo nefrezho perpravil. Kako sa-
morefh tudi upati po fmerti ufmile«
nje per Bogu dofezhi, kir greh, kteri-

67

ga fi s ?  pohujfhanjam safjal, vedno se-
leni, in fe od rodu do rodu na tvojo
rajtengo dela. She sdavnej bodo mo¬
rebit tvoje kofti v’ zherni semlji fogni-
le, in tvoj greh fe bo fhe delal. —
Imafh morebit s’blishnim jeso fo-
vrafhtvo, popravi sdaj dokler imafh
zhaf. Podaj blishnimu prijasno roko,
zhe te je tudi slo rashalil. Odpufti po
Jesufovmi isgledu, vfim kteri fo ti kaj
hudiga ftorili. Zhe pred umerjefh ne
bofh fe mogl fpravit s’fvojim fovrashni-
ki, ako bi fhe tako slo skelel. —

Imafh morebit hudobne pregrefhno
navade she dolgo let, de fkrivaje gros-
ne nesnane pregrehe vganjafh; varuj
fe, de ne pojdefhs’ takim grosnimhu-
dobijamobloshen v’vezhnoft, kir fmcrt
sna hitro tvojmu skivlenju konz ftorit,
Vekomej bofh nefrezhen, zhe hudih
navad pred ne opuftifh.—Zhe fi v’ka¬
ki nevarni perloshnofd, ktera te vezh-

68

krat smoti in v’ greh sapela, de fe v’
ftare pregrehe povernefh; popufti per-
loshnoft, beshi pred njo dokler je zhaf,
zhe ne bofh v’ nevarnofti konz vseh
Vfako delo preden ga perzhnefh
dobro premini, ali fi upafh de te per
fmerti ne bo teshalo, in ti shaloft de¬
lalo. Glej na vfako ftopino, in varuj
fe, de fe ne sapletefh v’ hudizhove
mreshe, ktere nam peklenfki fovrash-
nik vedno naftavla. Tako fe k’ fmerti
smirej perpravlajmo in kader pride
sadna ura, nam ne bo prevezh ftrafh-
na, kir flifhali bomo takrat Jesufove
befede: „Dober in sveft hlapez — poj¬
di v’ vefelje fvojga gofpoda.“ Mat.
25 , 21 .

69

DRUGI DEL.

Od t Sodbe.

L

Pofebua .Sodba.

Prezej po fmerti tfaziga zhlgreka.

Prezej po fmerti tclcfa more zlilo-
vekova dufha k’ fodbi iti. Naravno mo¬
re ftopit pred Jesufa pravizhniga fotl-
nika, in saflifhat is njegovih uft fod-
bo, ktera bo dufhi pokasala, kako fe
bo s’ njo na unim fvetu godilo. „Zhlo-
vekam je poftavleno enkrat umreti,
potem pa je fodba.“ Heb, 9,27. Ubo-

70

gi Lazar in bogatin fta bila prezcj po
fmerti fojena. Lazarovo dufho fo an¬
geli v’ Abrahamo narozhjenefli, dufha
bogatina pa je bila v’ pekel sakopana.
Luk. 16, 32. Jesufje na krislii delni-
mu fpokorjenimu hudobelniku oblju¬
bil, de fhe danf bo s’ njim v’ paradi-
'shu, Luk. 23 , /| 3 .

Strafhna je ftopina, ktero more du¬
fha ftoriti, kader gre is telefa, kir fto-
pi is tega fveta v’ vezhnoft. Dufha sa-
pufti v fe pofvetno, od 'figa zhafniga
fe lozhi, in gre prav farna v'nesmerje-
no nefkonzhno deshelo v’ vezhnoft. Sa¬
bo nevsame drujga kakor fvoje dobre
in hude dela. S’  ftraham in trepetam
fe k’ boshjimu fodniku blisha. Vefel
trofht sa dufho kader pride v’ vezh-
tioft, zhe ji v’ti nesnani desheli napr.ot
pridejo nebefhki duhovi, boshji prijat-
li, in jo pred bosnji fedefih fpremijo.
To ji daje upanje de bo miloftlivofod-

71

bo dofegla. Grosna slialoft in ftrahpa
je sa dufho kader pride v’ vezhnoft,
zhe tam nikogra ne najde, de bi jo
prijasno fprejel, in jo k’ fodniku fpre-
mil. V’ trepetu in britkofti sagleda du-
fka od dclezli duhove, kleri fi ji bli-
shajo, pa oh kaki ftrah ! hudi duhovi
fo, kteri jo popadejo in k’ fodniku vle-
zhejo, —

Dufha pride pred fodnika, pa kako
fe sazhudi , kir sagleda Boga, ne kakor
ga je na fvetu vidila le skos vero, am¬
pak vidi ga v’ želim boshjim velizhaf-
tvu in v’ pravizi ferdiliga zhes grefh-
nike. Strafhan in shalofien je ta pog¬
led sa dufho f  ktera s’ velikim grehi
obloshena predboshjiga fodnika pride!

Po tem ko je Adam v’ raju boshjo
sapoved prelomil, ga Bog poklizhe k’
odgovoru savoljo nepokorfuine. Adam
fe f krije v’ gofhavo seleniga gennovja
na vertu, in fe boji pred boshje ob-

7  2

J izb je priti. Bogrezhe: Adam lej fi?
Adam s’ trepetam odgovori: „Bal fini
fe ti perkasati, kir fun nag, sato fim
fe fkril.“ I. b. M. Adam fe je bal Bo¬
gu fe perkasati, kir je grefhil in fvojo
iiedolshnoft sguhil. Trepetal ja pred
ferditim Bogam, kteri flie smerej mn
je bil dobrotliv in ufmilen ozhe, Kako
bo fhe le trepatala grefhna dufbapred
ojftrim fodnikam Jesnfam, kirbo prifh-
la prednj s’ grosnim lindobijain in pre¬
greham oldoshena, dobrih del pa vfa
prašna, — Sodnik ji bo ukasal na tifto
vago fe vftopiti, s’ ktero fe vfaka dufha
vaga, de fe pokashe ali je nebef ali
pekla vredna, Nesapopadlivi ftrah, sha-
loft in trepet prepade dufho na vagi
Loshje pravize, zhc vidi de vaga fe le
bolj k peklu nagiba savoljo teshe veli¬
kih pregreh , kir ve de sdaj fi nemore
vezh pomagati, in de sdaj ho savfelej

fkle-

73

fkleneno, ali bo sa Vfelej frezhna ali
pa vekomej nefreibna.

Kako shaloftna inftrafbna bo grefh-
nikam pofebna fodba, she is tega vfak
lahko fposna, lir fhe pravizhni bodo
tesbko obftali, in žlic fo le s’ kakim
malim srebam oblosheni fhli is tega
fveta, ali pa zhe savoljo velikih grehov
iiifo sadofli pokore ftorili, kir jim jo
zhafa smanjkalo, ne morejo na ravnofl
v’ boshje kraljeftvo iti, ampak fe morejo
v’ vizah tako dolgo zhiftiti,- de perBo-
gn ftorjen dolg popolnama plazhajct.
Kir tedaj f lic pravizhen per fr ribi tesh-
ko oftane, kaj bo flie le grefhnik po-
zhel, kam fe bo djal ? Od vfih sapu-
fhen ga ne bo imel grefhnik befedni-
la ne p>oinozhnika. Sam bo ftal pred
Jesufam pravizlinim fodnikam. Sam fe
bo mogel odgovarjat. Sam rajtengo
dajat. Grefhnik to perfodbi mogel fam
zhes fe prizlievat. Sodnik mu ho po-

7

74

kasal de vfe mu je snano, vfe odkrito,
kar je grefhnik zel zhaf fvojga sliivlenja
hudiga ftoril. Bog govori grefiiniku:
,,Jes te zliem fhtrafati, in te s’ tvojo
veftjo preprizhati,“ Psi. 4g* Grosno
tesliavna bo rajtcnga, ki jo bo mogl
grefhnik per fodbi dati. Sodnik bo
terjal od njega odgovor ne le farno od
tega kar je hudiga ftoril , ampak tudi
od vfiga kar je dobriga samudil. Kar
je grefhnik hudiga shelel miflil ali
ftoril,. vfe je fodniku snano. — Nobena
rezh mu.ni fkrita, dobro on ve sa vla¬
ko ftopino, sa vfak pogled, sa vfako
narmanjfhi, hudo mifel grefhnika. Sa
vfe to pa bo ojftro rajtengo terjal. Per
fodbi ne bo noben: sgovor nizh velal,
kir Jesuf bo grefhnika tako preprizhal,
de bo zhlovek fam poterdil, in fodbo
fvojga vezhniga pogublenja podpifal
kir bo fposnal, de Bog je v’fvojih fod-
bah pravizhen. Ko bi fe hotel grefh-

75

nik per fodbi kaj sgovarjat, mu bo fod-
nik rekel, kar je nekdaj judam rekel:
„Ako bi jest ne bil na fvet prifhel in
njim govoril, bi grelia ne imeli; kir fim
pa prifhel in fam uzkil, ne bo do ime¬
li sgovora.“ Jan. i5*  Kakor per fodbi
ne bo velal noben sgovor, ravn tako
tudi ne bo nobena profhnja nizli
pomagala, kir minil bo takrat zhaf mi¬
lobi, in naftopil bo zhaf ojftre pravize.
Naj fe oberne grefhnik v’ tifti britki
uri kamor hozhe, niker ne bo pomozh
dobil, zhe nima toliko dobrih del, de¬
bi njegove grehe odvagale. Zhe fe
oberne h’ Angelam, k'fvetnikam, ali
k’ materi boshji, nobeden ne bo hotel
njegovi bcfedmk biti. Nobeden ne bo
kar befedc per fodniku sanj govoril.
Vfi mu bo do odgovorili. Nifi v* shiv-
lenji sa nafhe opominvanje in lepe is-
glede maral« Si shivel po fvoji termi,
tudi mi sdaj tebi nemoremo pomagat,

• j6

in sa te kaj profit. Na fcoshjo miloft
fe greflmik per fodbi tudi ne bo mogel
sanafhat, sato kir bo sbe vfc prepos-
no. Greflmik je dolgo zliafa boslijo
miloft sametaval, in bres vfe fkerbi
greh delal. Takrat kir mu je Bog dofti
shlahtniga zliafa dal, sa nebefa, sasve-
lizhanje fkerbeti, je le sa zhafno f ker-
bel in sa pekel delal. Samudil je zhaf
ufmilenja, prifhel je zhaf ojftre pravi-
ze. Salo mu tudi pravizhen fodnik ta¬
krat vezh ne more p>ersanefu. Yezh
mu ne more milofti in ufmilenja skasat,
kir Bog ne bo befede nasajjemal, ki
jo je isgovorii. On je pa perfegcl, de
takrat ne bo nobenimu milofti skasal,
kir bo she preposno. Salega voljo go¬
vori Gofpod Bog: „Kakor refnizhno
shivim, bom perfego ktero je grefhnik
sanizheval, in saveso ktero je prelomil,
njemu na glavo vergel.“ Ezeh. 17, ig.
Kir fte moj fvet savergli, in moje fvar-


77

jenje v' nemar puftili fe bom k’vafhim
pogublenji fmejal, in vaf oframotil."
Pripov. i.

Huda in ftrafbna je ftopina grefh-
nika, ktero more prezej po fmerti fro¬
nti. Iti more k’ fodbi pred boshjiga
vfegavedcozhiga, pa ojftriga in ferditi-
ga fodnika, kir fe ne bo dal nizb pre-
profit., in kir noben sgovor ne bo nizh
velal. Kako grenko in te sliko bo tedaj
grefhniku per fodbi, kir je zel zbal
fvojga sliivlenja le sa telo, sa zbafno po-
fvetno premosbenje fkerbel, sa dufho,
sa nebefa pa ni zelo nizb ftoril. —

Mifli kriftjan! ko bi tebi zefar fvo-
jo hzber isrozhil, in ti jo srediti in
poduzhiti dal. Sraven pa bi ti dal tu¬
di revniga blapza, debi tudi ti sa nj
fkerbel in ga pofhteno presbivel. Ze¬
far bi ti rekel: Imaj fkerb sa-oba.

Tode sa mojo hzber morefh pofebno
fkerbeti, jo lepo srediti, morefh lepo

”8

s’ njo ravnati, jo pred nefrezho var-
vat, ino zlies nekaj zhafa, kader ti bo
■ukasano mi bofh oba nasaj perpelal.
Ako bi pa ti kriftjan! kmalo po temu
ko fi prejel srediti zefarjovo hzher, in
eniga njegovih narflabejih hlapzov, ze¬
farjovo povelje posabil in popolnama
v’ nemar fpuftil. Bi ne porajtal veliko
na zefarfko hzher, bi jo ftradal, de v’
obleki in v’ vfih drugih rezheh bi mog¬
la veliko pomankanje terpeti. Sraven
bi pa flie s’njo gerdo delal, bi jo fu-
val in pretepava!, in bres ufmilenja bi
ji liudiga ftoril, kolikor bi mogel. Hlap-
za bi pa prav svefto redil inopafel. Bi
ga lepo oblazhil, vedno sanj fkerbel
in ga varval, tako de fe mu na obrasu
lepa reja kashe. Zkes nekaj let pride
zhaf, de te zefar poklizhe, in ti sa-
pove mu njegovo hzher, in tudi hlapza
nasaj perpclat. Kako ti bo p er lerzu,
-kir bofh mogel ftopit pred oblizhie


79

narvezhiga poglavarja tvoje deshele,
kir bofh vidil de zefarjova Iizlii je vfa
revna, vinasana ftergana, isftradanain
nizli poduzhena ! ~—

Hlapez pa bi bil prav rejen lepo
oblezhen in oblikan. Kaj bi zefar s ?  ta¬
bo ftoril fam lahko uganefh. Gotovo
bi te slo fhtrafal in bi ti rekel: Ti hu¬
doben nehvaleshen zhlovek! Glej ve¬
liko plazhilo fini ti obljubil, kader fim
ti fvojo hzher srediti dal, zhe jo bofh
lepo redil, prav sa njo fkerbel in jo
fkerbno uzhil. Daj odgovor! Sakaj fi
jo tako sapuftil? Sakaj fi tako neufrni-
leno s’ njo delal, de jo nifi nizh ofker-
bel nizh poduzhil. Glej kako je revna
in nevedna. Sa lilapza pa ki mi je ma¬
lo na njemu leshezhe, fi toliko fkerb
imel, fi ga fkerbno redil in pafel.
Vreden fi torej velike fhtrafenge, šato
te obfodim —■ v’ jezho do fmerti. —
Kriftjan glej! Gofpod vfih gofpo-

8o

dov, kr dj vfili kraljov fam Bog ti je
srozhil fvojo bzlier, to je, dal ti jeneu-
merjozho dnflio, kter* je po njegovi
podobi uftvarjena, Sapovedal ti je, de
jo morefh pred vfnn grcham fkcrbno
varvat, jo s’ dobrim deli ofkerbeti in
olepfliati, jo s’ bosbjo befedo in s’
fvctim sakramenti rediti, in varvati,de
fe ne pomasbe, ali pa ne rafterga tifto
lej to belo oblazliilo nedolshnofti in gna-
de boshje , s’ kterim jo je Bog perfve-
tim kerflu oblekel. Isrozbil pa ti je
Bog telo, kter je le hlapez neuinerjozhe
dufhe. Pa glej! kako v’ nemar fi pu-
ftil fkerbeti sa dufbo,ki jeboshjabzbi.
Le pomifli kako revna je, kir savoljo
tvoje lenobe in sanikernofti ftrada, in
v’ vfih boshjili rezbeh pomankanje ter-
pi, sato kir ti le sa truplo fkerbifh,
mu ftreshefh, in ga vedno fkerbno re-
difh. Dufho pa v’ veliki revfhini pu-
ftifh, —Le, pomifli sdaj, kakobofh ob-

8i

flal. kader bofb k’ fodbi poklizan?
Kader li bo fine rt poterkala, in ti rek¬
la , de morefh gofpodu nebef in semlje
duflio njegovo iuher dati in mu jo na-
saj isrozhit, ktero ii od njega prejel?
Kako fe bofb sgovarjal? Trepetal in
trefel fe bofb, in kat befedize ne bofh
mogl odgovoriti. Kaj samorefh per ta¬
ki fodbi, per taki rajtengi upati? Go-
fpod Jesuf Kriftus nafh priboden fod-
nik ti bo' rekel: Ti nesveft hudoben
L la pez , vreden fi velike f htrafenge.
Obfodim te sato, ne sa nekaj zbafa,
ampak sa vfelej na vezimo v’ peklenfki
hresen.

Kir tedaj per fodbi ne bo velel no¬
ben sgovor, ne bo pomagala nobena
prof linja j zhe s’ grebi oblosheni k’ fod¬
bi pridemo, torej fe moremo s’ vlo
fkerbjo greha varvati, in sa ftorjene
pregrehe pridno pokoro delat, de  [ne
bomo vekomej saversheni. Tudi ne

82

bo miloftiiva fodba sa naf, zbe ne bo¬
mo obilno dobrih del k’lodbi fabo per-
nefli. Dobre dela naf bodo v’ vezb-
noft fpremile, ino nam frezbno miloft-
livo fodbo dofezbi pomagale,

( Spomnimofe na tifiiga mosha, kte-
ri je bres fkerbi shivel, infe nizb hu-
diga ni bal; kar per kralju toshen je
bil na enkrat k’ odgovori poklizan. Imel
je pa tifti mosh tri pofebne prijatle,
Eniga is med njih je zbes vfe ljubil,
in zelo fvoje saupanje v’ njega ftavil.
Tudi una dva prijatla je ljubil, vender
eniga'manj ko drujga. Preden mosh
ftopi pred kralja, gre k’ fvojmu nar-
Ijubfhimu prijatlu, in mu rezbe: Lju¬
bi prijatel: „Jes fim per kralju slo sa-
tosben, in fim poklizan fe iti odgovar¬
jati. Profitu te, pojdi s’ mano, fpre-
mi me pred kralja, de bofh kaj same
govoril, ali profil, ali kakor fi bodi mi
kaj pomagal. Nevem kaj mifli kralj s’

83

mano ftoriti. -* Prijatel hitro odgovo¬
ri: Ncmorem s’ tabo iti, nimam zhafa,
morem po drugih opravilah iti. ( Sam
pojdi, odgovarjaj fe kakor vefhin snafh.
Mosh na to shaloftni iu vef pobit gre
sdaj h’ druginu prijatlu, kteriga ni ta¬
ko slo ljubil kakor perviga, in ga ravn
tako profi.

Ta fe hitro napravi, in s’ njim gre.
Kader pa do vrat kraljeve hifhe pride¬
ta, prijatel od njega sbeshi in ga je
famiga popuftil. Mosh na to fhe bolj
shaloften fe hoji pred kraljovo oblizhje
ftopiti, in fe verne fhe tretjiga pri-
jatla profit. Ravno tako mu vfe pove,
kakor je pervimu povedal, kako fe mu
godi. Tudi mu pove kako fta una dva
prijatla s’ njim naredila. Profi debi
ga pred kralja fpremil, in mu pomagal
fe odgovorit. Ta,kirje pravi rcfnizhen
prijatel bil, gre prezej s’ njim h’kral¬
ju, tam sanj govori ga isgovarja, in

84

tako . ferdiliga kralja potolashi , de
mosha proftiga fpufti in mu fvojo
prijasnoft pokashe. Kter is med tih
treh prijatlov je bil pravi refnizheu
prijatel, vfaki lahko ugane. —

Pervi prijatel, ktcriga zhlovek na
fvetu ljubi, ga narbolj obrajta, fe na¬
nj sanafha, in Tvoje ferze nanj navc-
suje, je dnar. Kader kralj nebef in scin-
Ije zhloveka h’ rsjtengi poklizha, ga dnar
bersh sapufti, pride drugim v’ roko
in zhloveku nizh ne pomaga. Drugi
prijatel fo snanzi tovarfni ino shlahta.
Oni zhloveka kader utnerje tudi do
groba fpremijo, potem fe vernejo in ga
lami ga p nit e.

Tretji prijatel fo dobre del*. One
fo pravi refnizhen prijatel, kir fpre-
naijo zhloveka kader umerje pred fe-
desh boshjo pravize , inu pomagajo
bo*hjo prijasnoft in miloftlivo fodbo
dofezhi.

Per-

85

Persadevaimo fi kolikor nnrvezh je
mogozlie po dobrih delih, de iniloft-
livo fodho in vezhno svelizhanje dofe-
shemo. Storimo kakor naf f. pifmo
opominja : „Do fmerii ne jenjai v’ do¬
brim rafti, sakaj boshje plazhilo veko-
me oftane.“ Sir. j 8 , 22.

n.

Velika ali polledna s S o d b a.

Sodni d a, n.

Dell ravno dufha vfaziga zhloveka
prezej kader fc is telefa Iozhi, na rav-
noft k’ fodbi gre, kir prejme od pra-
vizhniga fodnika plazhilo sa dobre,
fhtrafenga pa sa hude dela, bo vender
prifhel dan, de bomo vfi vkup na en¬
krat in ozliitno fojeni. To bo po-
fleden ali foden dan. Jcsuf bo ukasal
takrat angelam fpravit v’ kup vfe na¬
rode od vfih krajov fveta. Glaf boshji-
ga fina bodo saflifhali vfi kteri fo v’
grobeh, vftali bodo in k’ fodbi pojde¬
jo, Angeli jih bodo vkupsbrali in jih

pred fodnika Jesufa poftavili, kter bo
s’ veliko oblaftjo in velizliafivam v’ ob¬
lakih neba prifhel, in naf bo ozhilno
fodil. Bog bo na konz fveta vfe ljudi
salo fhe enkrat fodil, de bo zel fvet
fposnal in vfakter pofebej ozhitno vi¬
di!, de Bog je pravizhen v’fvojihfod-
ltah, de vfakimu po vrednim saflu-
slienji plazila.

Tifti pofledni ali fodni dan fe bo
boshja praviza, modroft in previdnoft
predifim ljudem ozhimo pokasala,kir
bo vfak po Tvojim safluslienji, plazhilo
ali fhtrafengo prejel. Sato bo Jesuf
takrat v’ prizho zeliga fveta pravizhne
s’ dnfho in s’ tclefarn fabo v’ nebefa
vsel, hudobne bo s’dufho in s’ tele*
fam v’ peklenfki bresen pahnil. —

Huda in firafhna je sa grefhnike
pofebna fodba, vender fhe hujfhi in
veliko ftrafhnejfhi bo sa grefhnike po-
fledna ali velika fodba. Kader bo prifli-

88


la tifta grosovitna ftrafhna ura, de fe
bo fvet li’ konzu blislial, kterga bo ravn
nfti Bog, kter je vfe is nizh uft varil,
fpet v’ nizh fpremenil, bo na boshje
povelje angelsazhetik fodbe osnanil, in
bo s’ velikim glafarn upil: „Bojite fe
Golpoda in dajte inti zhaft, sakaj ura
njegove fodbe je prifhla, in molite ga
kter je nebo in setnljo uftvaril." Skriv.
ras. 14, 7. Glafangelove trobente bo
sabuzhal, kteri fe bo odeniga kraja
fveta do drujga raslegal in mertvim re¬
kel: „Vftanite —mertvi in pridite k’
fodbi.“ Na ta glaf bojo vfi mertvi vfta-
li, od Adama perviga ozlicta, noter do
sadniga zhloveka na semlji, Vfe fc bo
oshivelo. Semlja bo dala nasaj ljudi,
ki jih je do takrat v’ febi fkrite imela.
Morje jih bo vcrglo na fuho, kar jih
je posherlo. Dufhe fe bodo fpet s’ te-
lefi fklenile.

Vfi bomo valili v’ oblakih f uu bosh-

89

jiga, vfiga zhaftitliviga v’ nefkcnzbni
fvetlobi, in okoli njega Lres flitevila
angelov boshjih flushabnikov. Njegovo
oblizhje fe bo fvetilo bolj ko folnze,
kakor plemen bodo miglale njegove
ozhi, is njegovih,uft pojde na obe plati
nabrnfhen mezh njegove - ojfire pravi-
ze. Skr. ras. 1 . Njegove befede bodo
kakor grom, vfe bo pred njim tre¬
petalo.

Kader bo she bliso dan Jesufoviga
prihoda, bo semljo ogenj posherl, in
vfe fe bo rastajalo: „Elementi fe bodo
od vrozliine ftajali, sendja pa in dela,
ktere fo v’ nji bodo sgorele.“ II. Petr.
3. „Samo ljudje bodo oftali, in fahnili
od ftrahu in zhakanja kar bo zlies vef
fvet prifhlo.“ Luk, 21 . „Kaderbopri-
fhel fin zbloveka v’ fvoji fvetlofti, in
\fi angeli s’ njim takrat bo fedel na
fedesbu fvojiga velizhaftva, invfiljudje
bodo pred njim sbrani," Mat, 25,

90

0 kako grosno nerad, s’ nesapo-
padlivim ftraham, in s’ neisrezkenim
trepetam pojde grefhnik h’ tej ozhitni
fodbi, kirbo fam febi rekel: Prifhel
je zbaf de fim od fmerti vftal in per-
zliel drugo shivienje, ktero bo same
vekomej hujfbi in ftrafhnejfhi kakor
yfaka fmert. Vezimo bom shivel, pa le
sato de bom vezimo terpeti mogel.
Moja dufha fe je fpet s’ telefam fkle-
nila, pa le sato de bota oba v’ kup v’
peklenfkim ognju vekomej gorela. Oh
nalrezha zhes vfe nefrezhe! — Stopit
morem sdaj, obloshen s’ ftraflmim pre¬
grehami in gerdimhudobijami v’prizho
v lih ljudi pred fodnika , de bo urslioh
moj ga prekleftva zel fvet vidil. Poka-
sati fe morem sdaj, v ’ prizho vfik ljudi
pred Jesulam nebefhkim fodnikam,
ravno pred tiftiin, kteriga fim v’ shiv-
leuji sanizhval, ga s’ hudobijami in
pregrehami na novo martral in krishal.

91

Stopit morem ravn pred tiftiga fodnika,
kteriga befede, opominvanja in po¬
velja fim sametaval, in njegove nauke sa
nizheval, dokler fim na fvciu bik Al
sdaj ah sdaj kako bom preftal, kir fhe
pravizhni fc trefcjo ! Rajfki bi fhe sdaj
v’ pekienfkim bresnu oftal, kakor pa
k’ fodbi flieh

Preden fe bo fodba sazhela, bodo
angeli na boshje povelje lozhili grefh-
nike, hudodelnike od pravizhnih, ka¬
kor paftir ovze od koslov lozhi, Ovze,
to je pravizhne bodo poftavili na def-
nizo, kosle pa, to jeliudobne bodo po¬
ftavili na levizo. Takrat bodo pravizh¬
ni, ktere je fvet velikrat sanizhval in
sa norza imel, s’ veliko zhaftjo na defno
ftran poftavleni. Hudobni krivizhni
bodo koslam enaki na levo ftran pahne-
ni, kir bojo fvoje nefrezhnefodbe per-
žhakvali. She to lozhenje bo grefhni-
kam grosno ftrafkno in britko per

Q2

fodbi, kir bodo pogubleniin vekomej
prekletim perfliteti. Navfih udih bodo
pred Jesufovim prihodam trepetali, in
fbe lifti zhaf rajfhi v’ peklenfkimu
ognja goreli, kakor fe pred ferditim
Jesnfovim obhzhjam pokasali. — Oh
kako bo hudobne peklo, koliko sbaloft
bodo obzhutili, kir bodo nafproti vi-
dili ftali na defni ftrani take, ki fo jili
na fvetu sa neumne, perprofle fhteli,
jih sanizhvali in preganjali, — „Takrat
bodo pravizbni s’ veliko ferzlinoftjo so-
per te ftali, kteri fo jiliftifkali in njih
dela odvseli. Kader bodo hudobni to
vidili, bodo od grosniga ftrahu vfi pre¬
padeni, in fe bodo sazhudili, kako fo
uni tako naglo in zhes vfe upanje sveli-
zhanje dofegli. Tukaj bodo fatni per
febi rekli, kir fe bodo kfali in od du¬
ha britkofd sdihovali: To fo tifti, kte-
rim fmo fe mi nekdaj pofniehvali, in
jih v’ saframljiv pogovor imeli, Mi

93

neumni fmo njih sliivlenje sa ncfpamet
imeli in njih konz sa nczhaft. Poglej
kako fo sdaj perfhteti med boshje
otroke in njili.odlozh.ik je med fvetniki.

Pravizhni pa bodo vekomej shive-
li, in per Gofpodu je njih plazhilo,
in narvikfhi sa nje fkerbi, sato bodo
prejeli zliafiitlivo kraljeftvo in lepo kro¬
no is gofpodove roke: sakaj on jih bo
s’ fvojo defnizo pokril, in s’ fvojo fve-
to roko branil.“ Bukve mo dr. 5, l — 17.

Po tem ko bodo vfi ljudje tako ras-
lozlieni, de bodo pravizhni na defni,
hudobni pa na levi ftrani fodnika Itali,
fe bo fodba perzhela« Odperle febodo
bukve fvetiga Evangelija, po kterih
bomo vfi fojeni. — Odperle Te bodo ti*-
fte bukve v’ kterih je zelo hafhe -sa-
dcrslianje sapifano. Vfe nafhe dobre pa
tudi hude dela fona tanjko sapifune Nar
manjfhi rezh kar je zhlovek .flori 1 ni
posablcna. Takrat fe bo vfe ozhitno

94

vidilo, vfe fe bo pokasalo, kar je Lilo
fkritisra od sazhetka Beta do tihe ure.
V’ tiftili bukvah bo vfakter lahko bral
fvoje in vfth drugih ljudi shivlenje.Ta¬
krat fe bo mogel vfakier pokasali ravn
takiga, kakorfhni je od Boga sposnan.
Takrat bodo hudobni krivizhniki od
vfih hudobi preprizhani, kterc fo v’
shivlenji fkerbno tajili, jih fkrivalt in
fe pravizhne pofhtene delali. Pokasala
fe bo nedolshnoft, in odkrila fe bo kri-
viza v’ prizho zeliga fveta. S’ Jancs ki
je v’ duhu fodbo vidil pravi: „Yidil fun
velik beli fedesh, in fedeti na njemu
eniga, ki pred njegovim oblizhjana
semlja in.nebo beslii.—Yidil finunertve
velike in majhne ftati pred fedesham ,
in bukve' fofc odperlc, in drugebukve,
ki fo bukve shivlenja fo bile odperle,
in mertvi fo bili po tem fojcni , kar je
bilo v’ bukvah sapifamga po njih de-
lih.“ Skr. rasod, 20.

95

Grosni ftrali in ftrafhna framota
bo prehajala grefhnike per pofledm
fodbi, kir njih hudobije Te bodo vfim
ljudem osnanile, in njih krivize zelimu
fvetu ozhitno pokasale. She nekdaj je
Bog hudobnim tako shugal: „Glej I jes
pridem nad te, in bom pred tvojim ob-
rasam odkril kar' je fkritiga, in bom
pokasal ljudftvam tvojo nagoto, in kra-
ljeftvam tvojo framoto. Na tebomver-
gel gnufobo , saframotil te bom io te
poftavil sa isgled.“ Nahunl. 3.—

Kakor folnzhni sharki kadar, fkoš
okno pofijajo, po hifhi tako rasfvitli-
jo, de fe vfaka narmanjfhi rezh vidi,
ravn tako bo oko pravizhniga fodnika
Jesufa prederlo zlilovefhko ferze 9  in
ga tako rasfvetlilo, de fe bodo H*r-
manjfhi nar fkrivnejfhi dobre in hude
dela vidile, in vfim ljudem ozhitno po¬
kasale. Jesuf bo per pofledni fodbi od-
gernil sagrinjalo hinavfhine in tfe zlilo-

96

vefhke golfije, tako de bomo vfi eden
drujga pregrehe v’ pravi gnufobi vi-

dili. —

Hudobni krivizhni kriftjan! „Premif-
li pravi f. Augufhtin, de pred nofkon-
zhnim fllteviiam ljudi fc bodo odkrile
vfe tvoje pregrehe, in v’ prizho toliko
nebefhkih angelov, fe bodo ozhilno
pokasale vfe tvoje hudobije, ne farno
kar fi jih v’ d jan ji, ampak tudi kar fi
jih s’ niiflam in sheljam ft.oril, Takrat
bofh imel toliko toshnikov, kolikor
jih je bilo na fvetu , kteri fo ti lepe is-
,g!ede pravizhniga shivlcnja kasali, y
prizho vfih bofh oframoten.“ S, Aug,

Krifijan! sdaj fe framujefh fvojih
grehov fpovedniku odkriti, in fe jih
fpovedati, kir fpovednik je zlilovck ka¬
kor ti, in jih tudi nikomer ne fmc po¬
vedati , pa fe vender kakiga gerdiga gre¬
ha tako grosno tesliko in nerad fpo-

vefh,

97

vefh, de fe F temu dolgo perprav-
ljafh. Pomifli, kako fe bofh pa mogel
framvati perpofledni fodbi, kir bofh
mogel pokasati, ne predenim zhlove-
kam ampak pred vfim ljudmi zeliga
fveta, pred vfim angelami , pred Jesu-
fam ojftrim fodnikam, karkoli fi kdaj
hudiga ftoril. Pokasati bofh mogel ta¬
krat vfe fvoje hudobije, kterc fi miflil
de she sdavnej fo posablene, in de
nifo nikomer snane. Karkoli fi kdaj
kaj hudiga miflil, sllelel, govoril ali
ftoril v’ fkrivnih taninih krajih, vfe bo
ozhitno per fodbi, vfe bo osnaneno.
„Mifli kriftjan, ko bi ti imel kaki slo
Telik oftudni greh, sa kteriga bi shiv
zhlovek ne vedel, pa bi bilo naboshje
perpufhenje v’ zerkvi takrat kader je
narvezh ljudi vkupsbranih, ozhitno os¬
naneno, in vfim povedano kaj fi ftoril,
in takrat kader bi tudi ti sraven bil.
— Kako slo bi fe framval kaj ne ? Raj-

9

fhi bi fe tifti zhaf v’ semljo vderl, ka¬
kor toliko prizh fvoje hudobijo imel.
Kako nam fco fbe le takrat, kader bodo
per pofledni fodbi v’ prizlio zeliga fve-
ta, snanim in nesnanim gledovzam na--
fhe pregrehe odkrite in pokasane.“
S. Krisost, bom. 5- in ep. ad Rom.

Pravizhen hodnik Jesuf Kriftus bo
s 7  fvojim vfigavideozhim ozliofam pre¬
gledal vfaziga, in ga bo preprizhal, de
je pekla ,ali pa nebef vreden. O kri—
fljan ! kako grosno fe bofh takrat uftra-
fhil, kir vidil bolh, de per fodbi bo
rajtenga vfa drugazh, kakor jo sdaj
fam delafh. Pokasal ti bo Jesuf bres
fhtevila hudobnih nefpodobnib mifet
in slielja, ki jih nifi nikoli sa greh
fhtel. Vidil bofh veliko gerdih pohuj-
fhlivih befedi, ki jih nifi porajtal, pa
takrat bofh fposnal koliko hudiga fo
ftorile, koliko-nedolshnih sapeljale, in
y’ kolikih ferzih fo tvoje nefpametne

99

befede vfadile korenine gerdili in ve¬
likih pregreh. Vfi, kterc fi pohujfhal
te bodo, per fodbi toshili, zhes te pri-
zhali in sa te fhlrafenge klizali. Vidil
bol h, koliko lepiga shlahtniga zhafa li
v’ lenobi in v’ sanikernofti sapravil! Ko¬
liko boslijih gnad h savergel? —* Koliko
lepih naukov fi v’ nemar puftil. Od
vfiga tega hofh mogel ojfler odgovor
in tefhko rajtengo dajati. Vidil hofh
]>a tudi vfe fvoje dobre dela kar fi jih
ftoril, in uftrafhil fe bofh, kir bofh
sagledal de fo prasne, bres vfe žene,
bres vfe vrednoiti pred Bogam, sato ki
jih nifi ftoril is praviga namena, sa-
volio Boga, ampak ftoril fi jih le sa-
voljo hvale, ali savoljo zhafti, ali pa
savoljo zhafniga dobizhka. Vfe karkoli
fi dobriga' ftoril le is drugih mifli, kar
nifi sgol is ljubesni do Boga ftoril, ho
saversheno. Tako le bofh prašen, bres
vfih dobrih del ftal pred fodnikam, in

100

nefrezhniga obfojenja zkakal. She pra-
vizhni poterpesklivi Job fe je vef tre-
fel, kader je prihodno fodbo premifh-
ljeval, in je rekel: „Kaj bo s’mano,
kader me bo prifhel Bog fodit, in kaj
mu bom odgovoril, kader me bosazhel
isprafhevat. —Jest lina v’ fkerbi savol-
jo vfih fvojili del, kir vem de (o Bog)
nobenimu greha ne pregledafh.“ Job.
g. Kir fe je tedaj Job pred fodbo bal,
kterimu f. pifrno prizhvanje da , de jo
bil pranzhen, koliko fe je bati fhe le
nam tifte ftrafhne pof ledne fodbe, kir
moremo s’ Davidara sposnati; de vfa
zhloveflika fvctoft bo takrat sginila,
kakor sgine fenza pred folnzam : „Kir
fe tukaj pravizhniga fhtejem, bommo-
rebit tam sa krivizhniga fposnan,“ Psi.
74. „Gorje per fodbi tudi brumnim
pravizhniin, zhe bofh ti o Gofpod! s’
njim bres ufmilenja ravnal.“ S. Aug.
.Gotovo je ftrafimo v’ roke shiviga Boga

101

pafti. „Ako Lo pravizhni komej sveli-
zhan, kej fe bo hudobnesh in grefh-
nik pokasal.“ I, Petr. / ( , 18.

Sato bodo grefhniki per pofledni
fodbi, v’ grosnim ftrahu in trepetu pred
Jesufam ftrafhnim fodnikam ftali, kte-
riga fe ne bodo upali v’ obras pog¬
ledat. —

Vidili bodo de njih fodba je nef-
rezhna, s’ dufho in s’ telefam bodo
mogli v’vezbne martre iti, sato bodo
grosni glaf sagnali in ftrafhno krizha-
li. Hribe in nar vezhi gore bodo pro¬
fili in klizali, debi fe nanje poderle jih
pokrile, in ferditimu Jesufovimu pog¬
ledu vmaknile. Radi bi fe kam fkrili
pa ne bo njim mogozhe. Rajflii bi
tifti zhaf oftali v’ narhujfhih peklenfkih
martrah, kakor bi fhli k’fodbi pra-
vizhniga Boga , pa ne bo mogozhe. —
Mogli fe bodo pokasati pred Jesufam
ferditim fodnikam, kteri bo vfe njih

102

f krivile hudobije vfim ljudem osnanil.
^Nfzh ni fkritiga kar bi fe ne rasode-
lo, alihudiga, kar bi fe ne svedilo.“
Mat. 10,26. Tako bodo hudobni grefh-
niki fposnali inozhitno prizhevanje da¬
ti mogli, de pravizhne fo Gofpodove
fodbe.

Po tem kader bo vfakter pofledni
dan saflifhal fvojo fodbo, in fposnalkaj
je vreden, bo vfak fam poterdii, depo
vfi pravizi je obfojen, de vreden je te¬
ga kar mu je perfojeniga. Takrat fe bo
Jesuf na fodnim ftolu vef prijasen k’
pravizhnim na defni ftrani obernil in
»jim porezhe : „Pridite vi isvoljeni moj-
ga ozheta , in pofedite kraljeftvo, kte-
ro je vam perpravljeno od sazhetka fve-
ta.“ Mat, 26.

Kdo fi je v’ ftan mifliti trofht ve-
felje in fladkoft, kteriga bodo obzhu-
tili svoleni na defni ftrani boshjiga
fodnika, kir s’ tem frezhnim befedam

io3

njim ho svelizhanje dal. S’ Jesufam
pojdejo v’ frezhno shivlenje. —

Potem fe bo obernil na levo ftran,
in bo s’ gromezhim glafam hudobnim
savershenim rekel: ^Poberite fe od me¬
ne vi prekleti v’ vezhni ognj*, kteri je
hudizhu in njegovim angelam perpravl-
jen.“ Mat. 25. O ftrafhne grosno sha-
loftne befede, kterih flifhat naf Bog
varuj. Bres trofhta bres pomozbi, bres
upanja bres ufmilenja, fe bo sazhela
sa njihvezhnanefrezha, peklenfko ter-
plenje. „Sato bodo takrat jokali vit
rodovi na semlji.“ Mat. 24 .

Jokali bodo takrat ajdji neverniki,
ki fe njim je krisk nauk Jesufa Kriftusa
neumnoft sdelo, kir fo imeli perlosh-
noft refnizo fposnati pa je nifo hotli.
Jokali bodo takrat terdovratni judji, kir
fo bili tako flepi, de fo Jesufa nar-
vczh dobrotnika savergli, in ga neuf-
rnileno na krisbu umorili, in tako ne-

befa sa vfelej sgubili. Narhujfbi pa bo¬
do jokali katoljfliki kriftjani, kteri fo
Jesufa fposnali in njegove dobrote ushi-
vali. Bili fo v’ kerfhanfki veri srejeni
in poduzlieni, imeli fo fveie sakramen-
le, dobro fo posnalipot prot nebcfam,
in vender fo shiveli hujfhi, nefpodob-
nejfhi kakor ajdji in judji, sato jih tudi
hujfhi fhtrafenga zhaka. Grosno bodo
jokali kriftjani takrat, kader njim bo
Jesuf pokasal krish, martre terplenje,
ki jih je sa nje preftal in preterpel. Po¬
kasal njim bo Jesuffvoje rane, in fveto
refhno kri, ktero je do sadne kaplize
na krishu prelil k’ njih odrefhenji, pa
vfe to fo sanizhevali, in le rajfhi po
naukih fpazheniga fveta, kakor po Je-
sufovih naukih shiveli. „Kir fo grefh-
niki prejeto refnizo radovoljno sanizhe¬
vali, bo ftrafhna fodbain ognjeno mofh-
tovanje zhes nje prifhlo. 1 * Hebr. 10,
26. Sato njim bo fodnik per fodbi re-

100

kol: Poberite fe od mene vi prekleti,
v’ vezhni ognj pojdite sdaj. Vezli ni sa
vaf ufmilenja vezh milofti. V’ shivlenji
fini vam ufmilenje ponujal, pa nifte
sanj marali, fte ga sanizhevali, sdaj jest
sa vaf vekomej ne bom maral, in vaf
bom savfelej ssnizheval. Vezhna pra-
viza me fili, de vaf morem pogubiti.
Ezeli. 7, 8 — g. Vezh nifim sdaj vafh
Ozhe, j itn porezhe Jesuf, kakor fun
unih sveftih prijatlov na [defhi. ftrani,
ampak vafh ozhe bo od sdaj naveko-
mej peklcnfki hudizh. Vezh nifim vafh
svelizhar in o d ref ličnik., ampak , kakor
odprem sdaj svolenim vrata v’ nebefa,
kamor jih v’ vezhno vefelje fabo pel¬
jem, tako fe odpre pod vam sdaj is.be-
len pekel, v’ kteriga ftrafhen bresen
fe bofte na vekomej uderli. —

Takrat oh takrat bo tifto ftrafhno
lozhenje., kar bo shaloft pogubljenih
na levi ftrani slo povikfhalo, kir bodo

io6

na defni ftraui med isvolenim vidiii
prijalle, snanze tovarfhe, kteri fo bili
ravn v’ takim ftann, in ravn v’ takih
perloshnoftih, pa fo na defno ftran med
isvolene prifhli, in sdaj fe bodo sa
vfelej lozhili. Oh shaloftua lozhituv!
Sin fe bo lozhil od ozheta, ozhe od fi¬
na, eden pojde v’ ncbefhko kr.il jeftvo,
drugi v’ peklenfki bresen. Mati pojde
od hzhere, hzhi od matere ; ena v’
nebefa druga v’ vezhni ogenj. Brat poj¬
de odfeftre, feftra od brata. Prijatel
od prijatla. Shli bodo eden od drujga
pa sa vfelej, lozhili fe bodo pa fe ni¬
koli vezh ne bodo vidiii. Bres mire bo
obupanje pogublenih, kir bodo vidiii
fvoje tovarfhe, kako vefeli pojdejo s’
Jesufam v’ tovarfhii vfih isvolenih v’
vezhno vefelje; oni pa fe bodo uderli
v’ vezhni ogenj, v’ tovarfhii peklenfkih
duhov in vfih savershenih pogubljenih.

Strafhno bodo pogubljeni takrat ri-

107

juli in s’ grosnim preklinvanjam upili iti
tulili: Prekleta ura, v’ kteri fim rojen
bil, bodo rekli. Prekleta minuta kir fe
je reklo, de je zblovek fpozbet. Prek¬
leto truplo, ktero je le posbelelo kar
je zhes boslije sapovedi bilo. Prekleta
dufha kir ni kotla prav refnize fposnati,
in bolj telefnih fkufhnjav premagvati.
V’ takim grosnim ftrafknim preklin-
vanji in sdajanji fe bodo grefhniki v’
peklenfki kresen pogresnili, is kteri-
ga nikdar ne bo odrefbenja. Pravizline
pa bo Jesuf fabo v’ nebefa vsel, in
njim vezimo vefclje sa plazhilo dal.

De bi naf ne sadela tifta ftrafhna
nefrezha, pcr pofledni fodbi na levo
ftran poftavleni, in potem sa vfelej po¬
gubljeni biti, fe moremo sdaj v’ sbiv-
lenji vedno perpravljati, de bomo mog¬
li per fodbi odgovor dati. Vczhkrat
moremo ftrafhnt fodni dan premifb-
Ijevati,, pofebno ob zhafu fkufbnjave

fi fpomniti, kaki ftrah, shaloft in ve¬
lika framola naf bo obfhla per fodbi,
zhe tudi fkrivaj v ?  greli pervolimo,
kir per fodbi bo vfe odkrito in osnan-
jeno. Delajmo vezhkrat farni f fabo
rajtengo T  in fbtrafujmo farni febe s’
ojftro pokoro savoljo ftorjenih grehov.
Hitimo popravit kar Jesufa shali, de
per njem miloft dofesbemo. Tako bo¬
mo odfbli vezhni fhtrafengi, kir bomo
miloftliro fodbo imeli. Sodni dan nam
po tem ne bo sheloften in ftrafhan,
ampak bo dan vefelja in zbafti, kir
bomo svoljenim perfhteu,. in v’ ne-
befhko kraljeftvo vsoti*,

fmji

log

TRETJI DEL.

Od Pekla.

Verfka refniza je, de Bog bo pra-
vizline v’ vczhno vefeljc v’ nebefa vscl,
pa ravn tako je ref, de Bog bo hudob¬
ne vekomej savergel, in jih pahnil v’
kraj vezhne fhtrafenge, kteri kraj pe¬
kel imenujemo. Pekel je tedaj tifti
kraj, kjer pogubljeni vezhne fhtrafenge
terpe. Kdor tega ne verje pravi fveti
Augufhtin, tudi ne verje de je Bog.
Kakor pravizhni bodo v’ nebefih’ veko-
mej s’ Bogam fklenjeni>vshivali nebefh-
ko vefelje sa plazhilo fvojih’ dobrih del,
ravn tako bodo hudobhi V peklu ter-
peli vezhne martre sa fhtrafengo fvo¬
jih hudobi.

io

110

To naf uzlii Jesuf Kriftus vezhna
refniza: „Oni bodo ven pahneni v’

unajne lame, kjer bo jokanje in s’ sob-
mi fhkripanje.“ Mat. 8, 12. Pogub¬
ljeni ne bodo vidili shivlenja, ampak
jesa boshja bo vekomej nad njim. Ter-
peli bodo v 7  fvojim pogublenju vezhne
martre. Saversheni bodo sa vfelej is
pred boshjiga oblizhja, odlozheni od
bosbje zhafti. Odlozheni od tovarfhije
pravizhnih, bodo hudizham perfhteti.
Take ftrafhne nefrezhe fe obvarvati
naf Jesuf svefto opomina, in nam uka-
she rajfhi roko ali nogo odfekati , ali
okoisruvati, to je, rajfhi narprejetni-
fhi rezhem fe odpovedati, kakor v’
vezlini ogenj versheni biti, kjer zherv
nikoli ne pogine , ogenj nikoli ne ugaf-
ne. Mark. g.

She nekdaj je Bog hudobnim gros-
no shugal rekozh: „V’ mojim ferdu je
bil ogenj ushgan,. in bo do dna pekla

111

gorel. — Zhes hudobne bom nefre-
zbe v’ kup fpravil, infvoje pufbizebom
v’ nje isfl.relal, V. buk. Mos. 32.

Tudi ajd ji ali neverniki kleri od
prave vere nizh nifo vedli, fo po farni
pameti fposnali, de hudobni, krivizh-
ni bodo po fmerti fhtrafani. Koliko
bolj vemo fbe le mi kriftjani, kir nam
je boshji fin rasodel, in povedal, Tako
hudo fe bo godilo po fmerti grefhni-
kam, zbe v’ grehih urnerjo. .—

Hudobni shelijo de bi ne bilo pek¬
la, de bi bres ftrahu fvoje hudobije
uganjali in per vfili krivizah bresfhtra-
fengc oftali. Pa veft tudi narhujfkim
hudodelnikam njih pregrehe . vedno
ozhita, in njim prihodne fhtrafenge na¬
poveduje. Vera naf tedaj uzhi, pamet
potcrdi, in veft nam prizliuje , deper-
pravljeno 'je na unirn fvelu ftrafhno in
pa vezimo terplenje v’ peklu, kamer

112

bodo hudobni nefpokorjeni greflmiki
versheni, in v’ vezlmi ogenj pokopani.

De bi fe bolj fkerbno varvaii gre¬
ha, kteri zhloveka v’ peklenfki bresen
v’ vezhno nefrezho fpravi, premiflimo:
Kako grosne, velike in ftraflme marlre
pogubljeni v’ peklu terpeti morejo.

I.

Pogubleni fo is pred boshjiga
oblizhja saversheni. ,,Poberite fe vi
prekleti, nravi Jesuf liudobuiin nefpo-
korjenimgrefkuikam, v’‘vezlmi ogenj,
kteri je hudizhu in njegovim angclain
perpravljen.“ Mat. 25.

Pogubljeni fo sa vfelej sgubili bosh-
jo prijasnoft in vezhno svelizhanje , to¬
rej jih bo sguba nebef bolj pekla, ka¬
kor vfc peklenfke martre. Is globozbi-
ne peklenfkiga bresna, bodo pogublje¬
ni fvoje ozhi povsdigvali prot nebefam,
ktcre bodo v’ fvojih miflih vedno od-
pcrte vidili, in ueisrezhcno frezhne

u3

bodo lam gori vfelej vidili tifte boslije
prijatle, kteri fo na fvetu ravn v’ ta-
kimu ftanu, ravn v’ takih nevarnih
okolifhinah shiveli, in ravn take hude
fkufhnjave imeli, pa fo nedolshnoft
ohranili, ali pa refnizbno pokoro ftori-
li, in tako v’ nebefa prifhli. Per lem
pogledu fe bodo pogubljeni fvoje fle¬
pote in fvoje tcrdovratnofti fpomnili,
de fo vfe boslije gnade savergli, in fe
radovoljno v’ peklenfke martre sako-
pali. To jih bo neisrezheno peklo. Sa¬
lo pravi f. Krisoftom: ,,Vcliko huj ka¬
kor pekel fe mi sdi, ne dofezhi ne-
befhke zhafti, in veliko bolj miflim,
je treba shalovati savoljo sgube nebefh-
kigajkraljeftva , kakor savolj pcklenfkih
marter. Sguba nebef nar huj pezhe -,
narbolj boli. Sato naj mi govori kdo
od tavshent peklov, ne bo nizh taziga,
nizh tako shaloftniga in hudiga pove-

114

dal, kakor je shaloftno, hudo in ftra-
flmo nebefa sgubiti."

Pogubljeni fo Boga sa vfelej sgubi-
li, vekomej bodo od njega -odlozheni.
Zhes to sgubo bodo oni grosno shalo-
vali in krivave folse tozhili, pa nizh
njim ne bo pomagalo, kir preposno
bo takrat. Pogubljeni bodo od delezh
vidili zhaft in nelkonzbno vefelje is-
voljenih, kakor je bogati mosh vidil is
pekla v’ narozhje Abrahama , in fi bo¬
do farni bres prenehanja ozhitali re-
kozh : — Glejte frezhno vefelo boshje
kraljeftvo, ktero je bilo tudi nam per-
pravljeno, pa sa vfelej fmo ga  sgubili.
— Nam fo bile obljube dane. Jesuf nam
je s’ fvojim nauki pot v’ nebefa poka-
sal in jo nam s’ fvojim isgledi sasnam-
noval. On dobrotliv svelizhar, nam je
s’ fvojim britkim terplenjatn in grenko
fmertjo na krishu, vrata v’ nebefa od-
perl. Pa vfe to je bilo nad nam sgub-

n5

Ijeno, vfe saftojn. Saflili fmo, oftali fino
terdovratni in flepi na hudobnih potah,
in tako fmo fe v’ vezimo nefrezho vder-
li, kir nifrno hotli poflufhat glafa dob¬
rih paftirjov, kteri fo fi veliko per-
sadevali naf na pravo pot perpravit, in
nifrno hotli! Glejte nafhjga gofpoda,
bodo rekli pogubljeni eden drugmu,
kako fe da vefelo vshivat fvojim isvol-
jenim prijatlam. Njega vshivat fmo
tudi mi namenjeni bili, in vender ga
ne bomo nikoli gledali. Tukaj Boga
sdaj nemoremo prav sapopafti. Vidi¬
mo ga le skos vero kakor v’ fhpeglu,
torej ne moremo prav sapopafti, koli¬
ka nefrezha je Boga sgubiti. Pogub¬
ljeni to sgubo tako v’ shivo zhutijo, de
zhes to sgubo nefkonzhno shalujejo ,
in fe ftrafhno kfajo, de fo Boga nar-
vezh dobroto sa vfelej sgubili, kteri-
ga hi bili lahko vekomej vshivali. Nik¬
dar otrok nemore obzhutit take shalo-

116

fti, kader fe more od fvojih ljubili ftar-
fliov lozhiti, in jih sa vfelej sapuftiti,
kakorflmo zbuti dufha kader Boga
sgubi.

Abfolona Davidov fin je fdno slialo-
val, kir ni fmel oblizhja fvojiga ozhe-
ta vidit, Kralj ni vezh zhafa fvojga fina
pred fe puftil, kir fe mu je bil same-
rih Abfoloma je to tako bolelo, in
mu tako teshko bilo, de sadnizli je re¬
kel : Profim de kraljovo oblizhje vi¬
dim, zlie fe pa kralj fhe na mojo kri-
vizo fpomni, naj me umori. II. buk. k. 14.

Drugazh bolj dufha sa Boga vftvar-
jena le po Bogu hrepeni, in fe s’ njim
fkleniti sheli. Kakor shejn jelen hre¬
peni po mcrsli vodi, tako dufha s’
Bogam fklenjena biti sheli, in vender
bo mogla pogubljena dufha od Boga
vezhno odlozhena biti. To lozhenje
od Boga bo dufhi tako teshko djalo,
de bi rajfhi bila konzhana, ko bi mo-

H7

gozhe liilo, kakor do. nikoli ne bo
boshjiga oblizhja gledala.

Ohncfrezba, grosna ncfrezha! Od
Boga fvojiga flvarnika vekomej odlo¬
žilen bili, kdo bo to sapopadel?

II.

Pogubljene bo huda veft vedno
pekla, kir bodo sposnali, de farni fo
vczhniga pogublenja krivi, in vfe nar
ftrafnneifbi martre bodo na dufhi in
na telefu terneli.

Veft pogubljenim ne bo nikdar po¬
koja dala, ampak vedno jih bo pekla,
pikala in grisla, „Zherva njih vehi ne
bo nikoli konz, in ogenj ne bo nikoli
vgafnil. Mark. g. Vedno fe fvojih pre¬
greh fpomnijo, in njih hudobije fo
njim smerej pred ozhmi, ktere jim velt
bres prenehanja ozhita.

Hudobni h persadevajo sdaj v’sliiv-
lenji, fvojo veft sadufhit in jo k’mol-
zhanji perfilit, de bi bol] bres fkerbi

v’ hudobijah sliivcli ; ali gorje in gorje
jim zhe tudi v’ pregrehah umcrjo, kir
v’ peklu jim ho veft vedno ozliitala,
de lahko'bi bili svelizhani, ako bi bili
hotli; kir pa v’ shivlenji nifo hotli po-
flufhat glafa fvoje vela, ki jih je opo-
minvala in lvarila, bodo mogli poflu-
fhat v’ peklu, v’ vezlinim ognju nje oj-
ftro pa breskonzhno ozhitanje in gri-
senje.

Y’ neisrezheni Lritkofli in v’ ftra-
fhni shalofli, vfak pogubljeni v’ pek-
lenfkim hresnu sdihuje, joka in shalu-
je, kir mu nikoli nemore is mifel pri¬
ti, de lahko bi bil svclizhan fam ko bi bil
hotel. Oh! vpije vlak pogubljen kriftjan
v’peklu : Na poti prot nebefain hm bil,
in vender morem sdaj v’ peklu goreti. Bil
fim v’ pravi katoifhki veri, ki era farna
samore svelizhat, in vender hm od Bo¬
ga sa viclej savershen. Bil hm per 1.
kerftu vset sa boshjiga otroka, saver-

ng

La neLefhkiga kraljeftva', in vender je
moja vcrbifhna sdaj peldenfki bresen.

Bil fini na fvctu tovarfh Jesufovili
prijatlov, in sdaj bom vekomej tovarfh
peklenfkiga fatana.

Zhloveka kteri v’ fmertnih* grehih
um e rje, in v’ boshjim fovrafhtvu fvoje
sliivlenje fklene, obfodi Bog po fvoji
vezhni pravizi v’ vezhne fhtrafenge in
sapove: „Popadite ga, sveshite mu

roke in noge, in versite ga v’ unajne
tame, kjer bo jokanje in s’lobmi fihkri-
panje.'* Mat. 22 . in nefrezhni pogub-
lenz fe vdere v’ tifti ftrafhni kraj, kte-
riga f. pifmo imenuje ognjeno pezh.
„Mat, i 3 . kjer bo ogenj, shveplo v’
terplenje hudobnim odlozheno . 44  Psi, 10.

„Tako pojdejo hudobni v’ deshelo
revfhine in tamote, v’ kteri fmertna
fenza in vezhna groša prebiva . 44  Job,
10. S. Janes pravi: „Prekleti bodo

fvoj del imeli v’ ognjenim in shveplenim

120

jeseni. 44  Skriv. ras. 21. Saftorjeno hu¬
dobije bodo pogubljeni saperti v’vezh-
no jezlio, in tam ne bodo imeli druge
tovarfhije, kakor druge pogubljene, hu-
dizhe in vfe pekienfke fpake inpofhafii.
Kdo je v’ftanu isgovorit, kako ftrafhno in
shaloftno je prebivat med tako nefrezh-
110 tovarfhijo? She na fvetu vfak ve,
kako hudo in shaloftno je med takim
ljudmi shiveti, kteri fe vedno fovra-
shijo, preklinjajo in isdajajo in rotijo.
Koliko ftrafhncjfhi je fhe v’ peklu, ko
bi drugo martre ne Bilo, kakor veko^
mej med hudizhi in med drugim saver-
shenim v’ eni jezhi sapert biti, kjer
eden drujga preklinjajo, eden drusiga
urshoh fvojga pogublenja delajo. Star-
fhi preklinajo otroke, otrozi ftarfhe.
Mosh kolne sheno, sirena mosha. Brat-
ji rotijo fvoje brate , tovarfhi fvoje to-
varfhe. Eden drugimu pravijo: Ti fi
kriv moje take ftrafhne nefrezhe, kir 1

fi

121

fi mo pohujfhal in me v’ greli sapelal,
Ti fi me v’ hudobijah poduzhil, na
ktere hi jest fam nikdar fhe miflil ne
bil. O prekleta tifta ura, v’ kteri fini
s’ tabo prijasnoft naredil, vpijejo po¬
gubljeni eden drugim! Oh de hi te
jest nikdar ne bil posnal, ja de hi te
nikdar ne bil vidil, bi ne hil v’vezhno
nefrezho prifhel! Oh, prekleta tovar-
fbija, prekleta mefna ljubesen ! — Po¬
gubljeni kolnejo v’ peklu febe, uro, dan
fvojga rojftva. Preklinjajo fvoje tovar-
flie, pohujfhlivze in sapelivze. Ven-
der vfe to njim nizh ne pomaga,

Nimajo ga pogubljeni v’ peklu nar-
manjifhiga trofhta. Na fvetu, zhe fe
komu hudo godi, zhe je v’ veliki nef-
rezhi in v’ velikih britkoftih, imaven-
der kakiga prijalla, de ga potrofhta in
s’ prijasnim ufmilenim befedam mu
enkoliko terplenje pomanjfha , in mu
ludi kolikor sainore pomaga. Med po¬
li

122

guhljenim pa fe nizli eden drugima
nefmilijo, in fe nizh trofhtat ne mo¬
rejo. Od nobene ftrani ni troflita
upat. Saftonj vpijejo prot nebefam,
Bog jih ne flifhi. Kakor fo bili oni
na fvetu gluhi boshjim vablenju in kli-
zanju, tako je Bog gluh njih upitju in
njim daje skos zelo vezhnoft vfo obil-
noft ojftre boshje pravize zhutiti, Po¬
gubljeni v’ peklu neprenehama sdihu-
jejo, pa ni ga de bi fe zhes nje ufmi-
lil; is globozhine upijejo, pa ni ga
debijih flifhal; tulijo, pa ni ga de-
Li jim pomagal; jokajo pa ni ga de¬
bi fe mu fmilili.“ S. Ziril, dacapo.
Sato bodo pogubljeni vfi obupani
fmerti sheleli in profili, pa je ne
bo, Bres konza bres mire fo nef-
rezhni : , pa fi nemorejo pomagati, in fi
nikoli ne bodo pomagali. Sato bodo
pogubljeni v’ peklu ftrafhno kleli in
fi vofhili, debi nebili nikoli na fvet

123

rojeni. „Naj pogine dan kader fim ro¬
jen bil, in nozh, kader fe je reklo,
zldovek je fpozliet, kjer ni saperla te-
lefa, ki me je nofilo, in ni od mojih
ozhi hndiga odtegnila. Sakaj nifim v’
maternim telefu umeri, ali naglo po¬
ginil, kader lim is telefa prifhel. Sa¬
kaj fim bil na kolena vset, sakaj s’perfi
dojen, kir bi sdaj tiho fpal in v’ fvojim
fpanji pozhival.“ Job. 3.

Glej kriftjan ! tako bofh jokal, tu¬
lil in klel v’ peklenfkim bresnu, ker
fe sdaj fmejafh, in v’ fvojih gerdih
pregre'hali tcrdovratni shivifh, pa nizh
ti ne bo pomagalo, tvoje terplenje ne
bo sa en laf ne pomajnfhano ne per-
krajfhano. Gorje ti bo zbe v’ fmert-
nih grehih umerjefh preden pokoro
ftorifh, bres milofti bofh pahnen sa
vfelej is pred boshjiga oblizhja, in tvoj
delesh bo med prekletim. Vsdigval
bofh fvoje ozhi prot nebefam, in milo

11 *

124

jokal, kakor joka hudodelnik, kterl
je savoljo fvojih hudobii sa zel zhaf j
fvojga shivlenja v' hudo jezho obfojen,
kader per oknizu fvoje jezhe vidi in
fliflii tovarfhe, kako fe vefelijo, ra¬
jajo in vefcle peline prepevajo. Dru-
gazh bolj fe bo tebi ferze tergalo, zhe ;
v’ pekel pridefh, kar te bo gotovo j
sadelo, zhe bofh vedno hudobno shi- j
vel in zhe nikoli ne bofh pokore fto- i
ril, kir bofh vidil fvoje tovarfhe fe v’ j
nebefih breskonzhno vefeliti, febe pa i
v’ vezhnim peklenfkim ognji goreti, :
Sato shaluj, sdihuj in jokaj zhes fvoje -
pregrehe, dokler samorefh s’ fvojim :
folsami peklenfki ogenj pogafiti, fvoje J
grehe sbrifati, in per Bogu ufmilenje 1
dofezhi, (

III. s

Pogubljeni v’ peklu terpe grosne 1
martre in ftrafhne bolezhine, kir v’ 1

i

125

peklenfkim ognji gore, k ter ne bo
nikdar vgafnil.

„Poberite fe vi prekleti, v’ peklen-
fki ogenj pojdite.“ ( Strafhne befede,
s’ kterim bo Jesuf pogubljene savergel,
in jih v’ pekel pahnil, kir bodo veko-
mej goreli. S. Augulhtin pravi, de v’
peklu je refnizhni ogenj, kteri nesapo
padlivo pezhe , in bo dufho in telo s’
grešnim bolezhinam napolnil.“ Boshja
jesa je pershgala v’ peklu taki zliudni
in ftrafhni ogenj, kteri bo pogublje¬
ne v’ peklu vekomej shgal in pekel.
Proti temu peklenfkimu ognju vfa vro-
zhina pofvetniga ognja fhe fenza ni.
Ko bi pa v’ peklu she drujga ognja ne
bilo kakor nafh ogenj, bi bilo she sa-
doft ftrafhno. Le pomiflimo, ko bi bil
zhlovek obfojen v’ hudo rasbeleno pezh,
kjer fe shelesna ruda topi, vershen
biti; s’kakim ftraham in jtrepetam bi
fe blishal hudi vrozhini! Pa bi vender

126

ta trofht imel, de njegova mama ne
bo dolgo terpela, kir ve, de v’taki
veliki vrozliiai bo komej do dna pe-
zlii perletel, bo sbe mertv. V’peklu,
je vfe drugazh, to fhenipodoba prot
vrozhini peklenfkiga ognja.

Strafhen je bil ogenj, kteri je hu¬
dobne neframne ruefta Sodomo in
Gomoro, s’prebivavzi vred poshgalin
pokonzhal. Bog je v’ fvoji jesi ta
shvepljen ogenj is neba vergel na nef-
podobne pregreflme prebivavzc, de
fo hudobije s’ ljudmi vred sgorele,
„vender je ta ogenj le podoba, isgled
pehlenfkiga ognja, “ Jud. v. 7.

Kolike martre terpc pogubljeni v’
peklenfkim bresnu, v’ vezhnim ognju,
nam narbolj pove bogati mosh, kteri
je umeri, in v’ pekel pokopan bil.
She toliko let vpije v’ ftrafhnim ter-
plenji: „Grosovitno terpim v’ tem

plemenu,“ Klizhem pa nobeden me

127

ne flifhi. Jokam pa nobenimu fe ne
fmilim. OJ grosovitnih bolezhin je-
zhim, pa nobeden me ne potrollita.
Nimam je nar majnfhi pomozhi. Druj-
ga nevidim okoli in okoli febe kakor
ognjeni pleme. Drujga ne zhutim ko
ogenj. Drujga ne posheram ko ogenj,
Sain fim vef ognjen, Ozhe Abraham
fmili fe zhes me! vpije pogubljen bo¬
gatin is dna pekla, pofhli Lazara, de
naj omozhi konz fvojiga perfta v’vodi,
in ohladi moj jesik, ker grosovitno
terpim v’ tem plemenu. Pa tudi to
mu ni dovoljeno , ampak Abraham mu
je odgovoril: Sin! fpomni fe, de fi
v’shivlenji prejel dobro, Lazar pa
hudo j sato fe sdaj on vefeli ti pater-
pifli. In velik prepad je med nami in
vami, tako de nobeden od naf k’
vam, in od vaf k’ nam nemore. Luk.
l6. Tako le godi bogatimu moshusdaj
v’ peklu. Na fvetu je imel vfiga sado-

128

fii in v’ obilnofti. Imel je kar je ferze
poshelelo. Sdaj nima ene farne kaplje
vode, de bi v’ peklenfkimn plemenu
fvojo gorezho sliejo pogalil. Tako fe
godi vfim pogubljenim v’ peklu. Tako
fe bo godilo tudi nam, zlie bomo ter-
dovratni v’ hudobijah shiveli, in v’
grehih umeri i.

V' peklu je ftrafhan nam nesapo-
padliv ogenj, kteri ho dufho in telo
shgal in martral, pa vender nikoli
konzhal. V’ temu ognju bodo pogub¬
ljeni goreli, in vender nikoli ne bodo
sgoreli.

S. Augufhlin pravi: Nesapopad-
live, pa vender refnizhne fo martre,
ki jih pogubljeni v’ peklenfkim bresnu
terpe. „Vezhi fo njih martre kakor
terplenje zeliga fveta. Vfe kar fo niar-
terniki preterpeli, karkoli fi samoremo
na fvetu hudiga in ftrafhciga mifliti,

129

ni fenza prot martram, ki jih pogub¬
ljeni v’ peklu terpe.“

„Prekleti od Boga saversheni, bo¬
do v’ ognjenim in shveplenirn jeseru
fvoj del imeli.“ Skriv, ras. 21. Le po¬
glejmo zhloveka , kteri ima na kakimu
udu fvojiga shivota prav hude velike
bolezhine; kako jezhi, sdihuje, vpije,
nima pokoja ne po dnevi ne ponozhi,
V’ fdno velikih bolezbinah zhlovek
tuli, divja, vpije, de fe vfakimu fmili,
kdor ga vidi. Kako bodo fhe le tuli¬
li pogubljeni v’ peklenfkib martrah,
kir bodo terpeli take ftrafhne martre
in bolezbine v’vezhnim ognji, de jih
sdaj ne sapopafti in ne mifliti ne mo¬
remo. — Terpeli bodo ne na enim
udu, ampak na vfih udih bres ras-
lozlika, grosne bolezbine, Terpeli bo¬
do na dufhi in na telefu, kir bodo v’
bresnu, kakor v’ gorezhimu morju
vtopljeni, in od plemena peklenfkiga

i3o

ognja neprenehama pokriti. „Sato je
zliudni nam nesapopadliv tifti ogenj,
pravi f. Augufhtin, ker dufho in telo
shge bres debi jih foshgal, ker bres
prenehanja gori, bres debi ga kdo
podpihval.“ Tifti ftrafhni ogenj bo
tam pregrehe pogubljenih shgal bres
de bi jih kdaj konzhal, —

Tam bo eno uro teshcj preterpeti,
kakor tukaj fto let narhujfhi pokoro
delati. Tara ne bo pogubljenim no-
beniga pozhitka, nikoli pokoja, am¬
pak vezhna shaloft vezhno terplenje,
Vezhno jokanje in s’ sobmi fhkripan-
je. — Vfe vefelje in flafti, ktere fo po¬
gubljeni na fvetu vshivali fe njim bo
v’ peklu v’ ogenj in v’ grosne bole-
zhine fpreminilo. V’nefkouzhnih mar-
trah bodo krizhali: „0 mi neumni!
kjko po nemarnim fmo pot refnize
sgrefhili, Ljuzh refnize nam ni fvetila
in folnze rasumnofd nam ni fijalo. Na

i3i

poti krivize in pogublenja fino fe vtru-
dili. Kaj n am sclaj yfe to pomaga ?
Glejte kako velik raslozliik je med
nam in med pravizhnim, ki fo bili na-
fhi tovarfhi na fvetu, kterim fmo fe
pofmeliovali , in njih shivlenje sa
neumno fhteli! Sdaj fo boshjnn otro-
kam perf liteti in v’ druslibo fvetnikov
vseti. Oni fe bodo vekomej v’ nebefih
vefelili, mi pa bomo v’peklu veko¬
mej shalovali. S’ nebeflikim dobro¬
tam bodo napolneni, in v’ drushbo
fvetnikov vseli, mi pa bomo v’ gros-
nih martrab vezhno revfhino terpeli.
Od delezh bomo njih vefele pefme
flifhali, pa njim drujga ne bomo mog¬
li odgovoriti, kakor Joh! Joh! in Gor¬
je,* Buk. mo. dr. 5.

Nikogra ne bodo imeli pogubljeni ,
de bi mu fvojo nelrezho , fvoje bole-
zhine in terplenje potoshili. Od vfih
sapufheni, od Boga saversheni, ne-

132

bodo sraven febe drujga imeli kakor
hudizhe, kteri jih bodo neprenehama
martrali. „Kir bodo grefhniki to vidi-
li, fe bodo jesili in s’ sobmi fhkripali,
in fe fufhili. Shelje hudobnih bodo
poginile.“ Psalm m.

Strafhno bo pogubljenim v’peklen-
fkim ognji hudo fe godilo, kir nc-
fkonzhne nesapopadlive bolezhine bo¬
do na dufhi in na telefu terpeli. Sra¬
ven njim bo veft zelo vezhnoft vpila:
Sami fte fi to fcrafhno nefrezho na
glavo nakopali. Vfakimu pogubljeni-
mu bo veft vekomej ozhitala, in mu
bo rekla: Ne bilo bi tebi treba goreti
y’ temu plemenu, ko bil hotel boshje
dobrote v’ prid fi obrazhat. Bog te je
hotel svelizliat, ti pa nifi sanj maral.
Kir fi boshje gnade sametaval, fi Bo¬
ga perfilil, de te je mogl pogubiti.
Poglej! prav radovoljno fi fe pogreš¬
iti! y’ bresen peklenfkiga ognja. Veit

3 33

hudobnim v’ peklu ozhita ,  kakor je
nekdaj prerok Osea israelfkim ljud-
ftvu ozhital rekozh: „Glej o Israel!
is tebe je tvoje pogublenje, Gofpod
ti je dobro liotei ,  ti pa fi fe mu vftav-
Jjal, in ga nifi poflufhal. w  Osea.
13, g.

Tako bo Bog v’ Ivojim ferdu želu
vezhnoft pogubljenim kasal fvojo vfi-
gamogozhnoft, in fvoje velizhaftvo.
V’ fvojih miflih bodo saversheni vedno
nebela odperte vidili, in ne bodo
nikdar mogli posabiti, de fo jih po
nemarnim sgubili in s’ nemarnoftjo
vezhno nefrezlio sallusliili.

iy.

Strafhne fo martre peklenfkiga
bresna, gorje mu kteri vanje pride.
Vender narhujfhi je kar je Itrah mi-
fliti, de fo peklenfke martre vczline,
kir nikoli ne bodo nehale. Pogublje¬
ni v’ peklu vfe narftrafhncjfhi martre

i34

terpe bres vfiga upanja, debi njih
terplenje kdaj nehalo. „Njih zherva
ne bo konz, in ogenj ne pogafne . 44
Luk, g. Terpeli bodo bres konza, bres
kraja bres prenehanja. Terpeli bodo
vekomej.

Pogubljeni v’ peklu vedno shelijo
konza fvojiga terplenja, in po njem
hrepenijo. Pa kolikor bolj gledajo po
konzu fvojiga terplenja, toliko bolj fe
preprizhajo, de sa nje ni nikjer konza
in ga tudi nikoli ne bo. Kakor pra .
vizhni v’ nebefih bodo vekomej frezh-
ni, bres ftrahu de bi njih frezha kdaj
nehala. Ravn tako bodo pogubljeni
vekomej v’ peklu nefrezhni, in njih
nefrezlie ne bo konz. IN jih terplenje
fe bo vedno pezhenjalo in nikoli ne
bo nehalo. Terpeli bodo zelo vezh-
noft. Goreli bodo toliko miljonov let,
kolikor je svesd na nebu, bilik trave
na semlji, kolikor je liftjana drevefih,

i35

in njih terplenje febolesmerej sazhen-
jalo. Kader bo preteklo fpet drugih
milijonov let, kolikor je sernov pcfka
v’ morju, kolikor je kapliz v’ vfih vo¬
dah, rekah, ftudenzih in v’vfih mor¬
jih, zhaf njih ftrafhniga terplenja ne
bo sa en fam laf krajfhi. Smerej bodo
v’ fredi vczhnofti, in nikoli ne bodo
ene ftopinjc blisliej konza, kir ga nima
nobeniga. Nikoli nikoli ne bo vgafnil
ogenj, v’kterimu bodo pogubljeni ve-
komej krivave folse tozhili savoljo Tvo¬
jih pregreh, in bodo v’ tej peklenfki
jezili bres prenehanja krizhali: „Nei-
srezhene fo bolezhine ki jih terpimo
v’ tem plemenu. 44  Pa s’ vfim Tvojim
vpitjam, jezhanjara in sdihvanjam, ne
bodo Boga nikdar omezhili, debi fe
zhes nje ufmilil, kir samudili fo zhaf
milofti, in s’ greliim obloshcni prifhli
pravizi boshji v’ roke.

Vezhnoft! ftrafhna vezhnoft, ktera

i36

fe ne da ne dopovedat ne sapopafli
naf more uftrafhit, zhe le malo po-
miflimo, kaj fe pravi terpeti, vezimo,
sa vfelej, bres konza terpeti. Ta mifel
naf more sbrihtat, in naf perganja fi
vfe persadevat de v’ vezhno nefrezlio
ne pridemo. Mifli kriftjan! kobi kaki
zblovek bil sa tako dolgo v’ pekel ob-
fojen, de bi s’ fvojim folsami zel fvet
potopil, ako bi le' vfakih tavshcnt
let eno farno folso stozhil. Kd&j bi
toliko fols najokal, de bi is njih bilo
tako morje, ktero bi zel fvet potopilo?
Koliko milijonov let bi bilo k’ temu
potreba, Judesh Shkarjot bi bil komej
dve folse ftoril! — Kdaj bi jih bilo, sa
en potok ? — Kdaj bi jih bilo toliko, de
bi eno dolino napolnile? In kdaj bi sa-
mogle zel fvet pokriti?

Yender to ni vezhnoft, kir zhes
nesapopadlivo veliko let bi fe vender
zel fvet v’ folsah utopil, ako bi Bog

i3 7

vfakih lavshent let le eno farno grefh-
nikovo folso perhranil. Kader bi toli¬
ko let preteklo, de bi folse kakiga po-
gubljeniga zel fvet p 'topile, vezbnoft
vender smerej žela oftane, in ni minute
manjf hi, Strafhno dolgo bi mogli po¬
gubljeni v’ peklenfkirn bresni terpeti,
preden bi vfakter toliko fols natozbil
de bi s’njim zel fvet lahko potopil ,
vender bi upanje imeli, de bo njih
lerplenje kdaj nehalo. Upanje bi ime¬
li, de bodo, zbe ravno zhes lilno dol¬
go let, 'vender kdaj refheni. Vezh-
noft pa nikdar ne bo nehala. Pogublje¬
nim fe ne bo nikdar perblefhilo nar-
manjfhi upanje reflienja, ali pomanj-
fhanja njih terplenja,

Terpeli bodo vezhno, smerej na¬
prej bres prenehanja savfelej, konza
nikoli ne bo. V’ vezhnofii fe bo ter-
plenje vedno sazhenjalo , nikoli smanj-
fhalo, nikoli perkrajfhalo, nikoli ne-

i33

lialo. Bog je v’ fvoji jesi taki ftrafhan
ogenj pershgal v’peklenfkim bresnu,
de nikoli nc bo ugafnil, in v’ tem ognji
bo pravizhni Bog hudobne, savoljo
njih hudobi vekomej fhtrafval. „Ne-
frezhni pogubljeni v’ peklu vedno urae-
rajo , pa nikoli ne umerjo; vedno ter-
pe pa nikoli sa dofli ne terpe; vedno
konz jemlo, pa nikoli ne konzhajo,
sato kir fmert vedno shivi, njih konz
fe vedno sazlienja, in njih terplenje,
nikoli ne neha/ 4  S. Aug. L. 8. c. 5«
Sato pravi prerok Isaia: „Kdo is med
naf bo mogel prebivati s’ poshrcfhnim
ognjam; kdo ftanovati s’ vezbno sher-
javizo? 44  Isaia. 33, 14 -

Pogubljenim fo njih gregrehe in
ftorjene hudobije vedno pred ozhmi,
ktere jih s’ vednim ftraham in s’ sha-
loftjo napolnujejo. In kir v’ peklu ne
bodo mogli nikdar vezli Tvojih pregreh
popraviti, ne bodo mogli nikdar zhes

nje pokore ftoriti, njim torej nikdar
ne morejo odpufhene biti. Samudili
fo shlahtni zliaf milofti, po nemarnim
fo sapravili zhaf boshjiga ufmilenja,
torej morejo vezhno terpeti. Strafhna
mifel je to zhe prav prevdarimo: Ter-
‘ peli, fila veliko terpeti, in pa veko-
mej terpeti.

Bolnik, zhe ima fho tako hudo
tefhko bolesen; zhe more velike bos-
lezhine terpeti, ima vender v’ zhafu
pokoj, bolezhine nehajo, de kako uro
safpi, de fi malo pozhije in oddahne.
Na fvetu ni tako velike bolezhine, ni
toljke nefrezhc, de bi s’shafam n c ne¬
hala. Peklenfkc martre pa nikdar ne
bodo nehale.

„Y’ peklu fo bolezhine ftrafhne ,
ftrah grosovitni, fmrad nesapopadliv,
Tam je fmert dufhe in telefa, bres
vfiga upanja odpufhanje in miloft do-
fezhi. Pogubljeni v’ peklu vedno tako

umerajo, de vedno shive, in vedno
shive, de smerej umerajo.“ S. Bernard.

„Y’ peklu je zlierv vefti, ognjene
folse, nadloge, Lolezliine bres pomo-
zhi, vesi ktere ne bodo nikoli rasve-
sane, fhtrafenge bres konza, lozhenje
od Jesufa Kriftusa, kteriga pogubljeni
nikdar ne bodo vidili. To je pogub¬
ljenim hujfhiko vfe druge fbtrafenge. 44
S. Augufhtin pravi. Nefkonzbno
shaloft bo zhutil kriftjan, kteri bo
to nefrezho imel v’ peklenfki bresen
priti, kader fe bo fpomnil, koliko
gnad je od Boga prejel, s’kterimbi fe
lahko bil obvarval vezhne nefrezbe, in
bi lahko bilsvelizbanje dofegel. Spom¬
nil fe bo koliko lepih prilik je imel,
ktere fo ga k’ pravizhnim k’ fvetirn
sliivlenji napeljevale, pa jih je v’ ne-
inar puftil fi jih ni v’ prid obernil.

Spomnil fe bo, de vfelej mu je

Hi

bilfhiroko odpertsvelizhanfki ftudcnz ,
is kteriga bi lahko bil sajcmal vezimo
svelizhanje. Imel je fvetc| sakramente,
pa ali ni sa nje maral, ali pa jih je po
nevrednim prejemal. Spomnil fe bo,
koliko lepih naukov je flifhal, koliko
prijasniga opominvanja je prejel, ko¬
liko lepih sgledov je pred ozhmi imel,
ktere je sanizheval, ali pa jih ni poraj-
tal. Sato bo savershen kriftjan v’ fvoji
vezhni nefrezhi sdihval: O! kako lah¬
ko bi bil svelizhan, ko bi holel bil
bogati, kar fo me boshji nameftniki
uzhili, ako bi bil boshje dobrote v’
prid obrazhal in sa fvojo dufho fker-
bcl. Pazh bi mi ne bilo treba v’ pe-
klcnfkim ognji terpeti, in vekomej go¬
reti kir lahko bi fi bil pomagal, tode
preposno je sdaj. Lahko bi bil v’ ne¬
bela prifhel, ko bi bil le hotel, kakor l’o
drugi svelizhani, kteri fo bili ravn v’
takim ftanu, in fo ravno take gnade

142

imeli, Sdaj pa fim vekomej pogub¬
ljen! Snajclem fe v’nefrezbni bolezlii
vezhnofti, pa lam fimkriv tega! Ne bi
vekomej gorel, ko bi ne bil boshjiga
opominvanja sametaval! Skerbel fim
lc sa zhafno, kar fe je kakor dim fka-
dilo in kakor fenza prefhlo ; kaj mi
sdaj vfe to pomaga, vekomej morem
terpeti in v’ grosni rcvfliini od vfih
sapufhen biti. „Tako sdihujejo, tako
govore v’ peklu kteri fo grefhili.“
Mo dr. 5.

Grosna in pa vezhna shaloft bo v’
peklu katoljfbkiga kriftjana pekla, kir
mu nikdar ne bo is mifel; de imel je
pravizo do ncbefhkiga kraljcftva, ve¬
del je pot, po kteri fe v’ nebefa pri¬
de in vender je pogubljen. To ga bo
bres prenehanja peklo, grislo, in bod¬
lo. Ta milcl mu bo pekel bujfhi in te-
shavnejfhi ftorila, kakor je pekel ne¬
vernikov in krivoverzov. Sato bo po-

143

gubljen kriftjan, kader koli bo is pe-
klenfkiga bresna fvoje ozlii prot nebe-
fam povsdignil, sdihval: O fvete ne-
befa, lepo nebefbko prebivali!he 1
Gor priti fim bil namenjen. Sa nebefa
Hm bil uftvarjen, pa fim jih savfelej
sgubil, in v’vezbno nefrezho prifhel!
Oh! saka j nifim umeri, dokler fim
liedolshen bil! Ali sakaj nifim prczej
po fveiim karftu umeri, de bi bil sve-
lizlian. Sdaj pa fi nikdar vezh poma¬
gat nemorem. Bolj ko bo pogubljen
kriftjan to grosno sgubo premifhljeval,
vezh shaloft bo zhutil, in tega fi ven-
der nikoli ne bo mogel is mifli fpra-
vit, vedno bo fam febi rekel. Oh !
fhiroko fo mi bile odperte vrata v’
nebefa, pa fim fi jih fam radovoljno
s’ laftno roko savfelej sakijenil, in fe
v’ vezhni ogenj pogresnil.

Od sgubljeniga fina nam fveto pif-
mo pove, de v’ revfhini v’ po man-

146

Ako bi Bog pogubljenim dovolil,
de bi fmeli na seinljo fe verniti, in po¬
pravit kar fo pred pregrefhili, o ! ska¬
lim velikim vefeljam bi oni vfe radi,
in fhe tako dolgo terpeli, in oh! ka-
kifhno pokoro bi radi delali? Pa to
njim nikoli mogozhe ne bo, kir savfe-
lej, sa vezhno fo is pred boshjiga ob-
lizhja saversheni. — Tebi kriftjan ! je
fhe mogozhe, ti fhe lahko ftorifh,
kar saversheni vezh ftoriti ne morejo,
in fe lahko vezhne nefrezhe obvarvafh,
Kir tedaj fposnamo, de ftrafhne
nesapopadlive fhtrafenge, in grosne
martre fo perpravljene v f  peklenfkim
bresnu hudobnim, kteri bodo v’gre¬
hih fvet sapuftili, in s’ hudobijami ob-
losheni v' vezhnoft prifhli; moremo
sdaj pekel le od delezh premifhljevat,
de fe ga obvarjemo. Sdaj fkerbimo,
de odidemo peklenfkimu bresnu, de

147

, ne bomo perfileni kdaj v’ djanju zlui-

■ tit, kar sdaj le verjemo, kir po tem

■ fi nikdar vezli pomagat ne bomo mog-
, li. Zhe gremo po fhiroki poti, ktera
' v ’ pogublenje pelja , obernimo fe bi-
) tro na vosko teshavno pot prot nebe-

• fam. Spomnimo fe, de malo je dni na-

■ fhiga sbivlenja. Pomagajmo fi sdaj,
3 dokler fi fhe labko pomagati samore-
, mo, Nesamudimo Iepiga slilahtniga
, zbafa, kir Bog nam fvojo miloft po-
, nuja. Zhe ga samudimo, ga ne bomo
3 nikoli vezli nasaj dobili. Poflufhajmo
s bosbje opominvanje, in ne bodimo
a terdovratniga ferza , dokler je Bog per-

• pravljen nam miloft skasat. Zhebomo
- boshje opominvanje sdaj sanizhvali,
a bo sa naf prifhel zhaf, de bomo Boga
,  sa miloft profili, pa naf ne bo hotel
, vflifhat. Persadevajmo fe tedaj, kar
e je narvczh mogozbe s r  pravo refnizhno

12 "

148

pokoro nebefa saflusbiti. Preinifliluj-
mo vezhkrat flrafhno vezhnoft, de fc
vezline nefrezhe peklenfkiga bresna
obvarjemo, in yezbno frezlio v’ ne-
bcfili dofesbemo! I!

149

ZHETERTI DEL.

Od IŠebeJ'.

I.

Is semlje in na semlji imo \ftvar-
] e n i, pa nafh namen ni sa \felej na
semlji oftati. Namenjeni fmo sa bolj-
fhi, fiezhno vezhno sliivlenje na uni-
mu fvetu. Nafhe shivlenje na temu
fvetu ni drujga kakorpopotvanje. Gre¬
mo tako rekozh mem fveta, kir gremo
v’ nallio pravo deshelo, v’nafhe pri-
liodno ftanovanje v’ vezhnoft. Tam
nam je perpravljen tifti frezhni kraj',
kir fe Bog lVojim flushabnikam od ol*—
lizlija v’ oblizhje rasodcv r a, in ushivat
daje, in tam je on fam njih nefkonzh-

i5o

no plazliilo. Ta frezhni, bres konza
prijetni in vefeli kraj imenujemo Ne-
befa. Vfi fmo sa neLefa vftvarjeni,
vfi fmo gori priti namenjeni. Bog ske¬
li de bi vfi ljudje svelizhani bili, in
debi nobeden pogubljen ne bil. On
dobrotliv Bog naf yfe sbeli per febi
imeti, de bi fe tam v’ vezhnofti, v’
nebelih bres konza vefelili. Tode sa-
flushit moremo tako nefkonzhno pla-
zbilo, kteriga nam je Bog v’nebefih
perpra vil; s’ fvetirn shivlenjam fe more¬
mo sdaj vredni ftoriti nebefhkiga ve- 1
lelja, zhe ga hozhemo po fmerti do-
fezhi, Bres safluskenjani plazbila. Ko¬
likor bo kdo saflushil, toliko bo pre¬
jel. Bres vojfkvanja ni krone. Bolj fer-
zhno ko fe zblovek na fvetu vojfkuje
soper fvoje dulhne fovrasbnike, in jih
premaguje, lepfhi krono bo v’ nebe-
fih dofegel.

De bi fe mi frezhno na fvetu voj-

' i5i

fkvali, frezhno fvoj tek dokonzhali,
vero svefto ohranili, in dobili tifto
krono nebefhke zhafli, ktero nam je
Jesuf Kriftus perpravil, je potreba de
vedno prot nebefam sdihujemo, in fe
fpomnimo, koliko velelje naf tam gor
zhaka, zhe bomo do konza ftanovitni
v’ boshji ljubesni oftali, in v’ prija-
snofti boshji umerli.

Preflaba je nafhapamet, premajh¬
ni nafh um, kakor de bi mogli sapo-
pafii velikoft, imenitnoft in sblahtnoft
nebefbkiga vefelja. S. Pavel pravi:
„De oko ni vidilo, uho ni flifhalo,
tudi v’ ferze zhlovekovo nij prifhlo ,
kar je Bog tem kteri ga lubjo perpra¬
vil. “ I. Kor. i3 , 2. Vender nam je
Jesuf toliko od nebef rasodel, de naf
tam gori zhaka tolika zbaft, ktere ni
vredno terplenje sdajniga zhafa, to jej
nam je perpravljeno v’ nebefih vezh
plazhilo , kakor fmo ga fhe s’ vezhim

1-52

terplenjam v’ftanu saflushit, Terplcn-
je sdajniga zhafa ni veliko prot pri-
hodni zhafti ktera bo nad nam ra se¬
deta. Rim. 8, 18.

Zhe bomo tako /rszbni de v’ gnadi
boshjiumerjeino, bomo svoljeniin bosb-
jim perfhteti, in v’nebefa vseli. Tam ne
bomo nobeniga tudi narmanjfhiga sle-
ga ne na dufhi ne na telefi imeli. No¬
bene britkofti ali tesbave; nobene bo-
lesm ali bolezbine, in tud fmerti fe
vezli ne bo treba bali, kir vfe to bo
minilo. Na temu fvetu zlilovek nikoli
ni bres teshav in bres vfiga terplenja.
Tega ftifka ta nadloga, uniga kaka dru¬
ga. Ne ure nentore biti zlilovek bres
ftraliu pred kako nefrezho. Pazh je ref
ta fvet dolina folsa, po kteri bodimo
shaloftni otrozi Eve, in sdihujemo po
priliodnim domvanji. Zhe  ima tudi
zblovek na temu fvetu narvczb zbali? o
frezbo , kako dolgo je samore vsili vati ?

153

kir Jinert ftori konz vfimu pofvelnini
vefelju. Strah pred fmertjo ogreni vfe
pofvetne fladkofti. Le v’ nebefih bo¬
mo zhifto vcfelje vshivali, kir fmert
vezli nebo zhes naf gofpodarila. „Ka-
dcr bo umerjozhnoft, neumerjozhnoft
oblekla j takrat fe bodo fpolnile befede:
.Smertje premagana. 44  I. Kor. i5, 54-
Nafbe shivlenje na temu fvetu ni
drujga ko vedna vojf ka , vedno bojva-
nje, polno teshav in terplenja. Kakor
delavz na polji v’ veliki vrozhini hladne
lenze sheli; in najemnik komej zhaka ,
de bi fe dan nagnil in delo fkorej ne¬
halo, ravn tako sheli naf ha dufha re-
ihcna bili is britkofti, in is pofvetnih
sopernoft, in fe fkorej s’ fvojim ftvar¬
nikam fkleniti. V' nebefih bodo nafbe
shelje popolnama fpolnene, kir „jagne,
ktero je v’ fredi trona bo svoljcne vo¬
dilo , in peljalo k’ ftudenzu shive vo¬
de, in Bog bo sbrifal vfe folse od de

i54

njih ozhi.“ Skriv. ras, 7, 17. „V’ne-
befdi ne bo ne kletve, ne upitja, ne
bolezhine, Bog bo obrifal vfe folse
od ozhi svolenih j vezh ne bo ne sha-
lofti ne fmerti, kir vfe to je minilo.
Bog bo prebival s’ zhloveki, on bo
njih trofht, on njih vefelje, in gleda¬
li bodo njegoviga oblizhja, njegove
lepote.* 4 . Skriv. ras. 21. Kako vefel je
jetnik, kteri je dolgo zhafa sdihval v'
tamni jezhi, kjer je vlaki dan novoter-
plenje imel, kader pride konz njegove
fhtrafenge, kir vfe terplenje na en¬
krat mine 5 kader ga is jezhe proftiga
fpufte, sgineod njega vfa shaloft. Vezh
ne sdihuje kir ni fe mu vezh bati jet-
nifhkih teshav, Ravn tako bo minilo
sa naf vfe terplenje, kader bomo re-
fheni is jezhe tega fveta, zhe v’nebe-
fa pridemo, Tam ne bo vezh ne te¬
shav ne terplenja. Ne bo le nam tre¬
ba bati ne telefnih inne dulhnih brit-

155

koft. Vezh ne to treba fe pehati in
trudit, in s’ tefhkim delam, s’ potam
v’ obrasi sa potrebni shivesh fkerbeti,
kir semlja nam vezh ne bo ternja in
ofata rodila, de bi jo s’ teshkimdelam
in trudam obdelovati mogli. V’nebe¬
lih bomo bres vfiga truda v’ obilnofti
in v’ nesmernim bogaftvu shiveli. Tam
ne bo ne lakote ne sheje, ne mrasa
ne vrozhine. Ne bo naf v’ nebefih
terla revfhina in pomanjkanje, kir bo¬
mo nefkonzhno obogateni. Ne bo fe
treba bati hudobnih krivizhnih fovra-
shnikov, debi naf preganjali, fovra-
shili in sanizhevali, kir fklenjeni bomo
s’ Bogam v* vezhni ljubesni. Ne bo
fe treba vezh fmerti bati, kir fmerti
tam vezh ne bo. „Nafhe bitje bo, pra¬
vi f. Aug. v’ nebefih bres fmerti, na¬
fte snanje bres smote, in nafha lju-
besen bres ftrahu,“ Deciv, D. 11,28,
te je: Shiveli bomo v’ nebefih bres

i56

de bi nam bilo treba na fmertmiflili. Bo-
sbje fkrivnofti , ktere fo nam sdaj ne-
snane, bomo vedli in fposnali bres de
bi fe kdaj smotili. Ljubili bomo Boga na
vekomej, bres de bi naf v’ tej ljubesni
kdo motd, O kako prijetne fo tvoje
prebivalifha o GofpodI Moja dufha
sheli in hrepeni po gofpodovi hifhi.
Moje ferze in moje mefo fe vefeli v’
shivimu Bogu. Psi. 83, 2 . 3«

V’ nebefih bodo svoljenim vfe fol-
se od njih ozhi sa vfelej obrifane. Nik¬
dar nikoli ne bodo obzhutili narmanj-
fhi shalofti. Nikdar njim ne bo nobe¬
na britkoft njih zliiftiga vefelja grenila.
S. Krisoft. pravi: „Svolenim v’  nehc-
fih fe ni, treba bati, ne revfhine ne
shalofti, V’ nebefih nobeden ne rani,
nobeden ni ranjen; nobeden ne dra-
shi, nobeden ni drashen. Nobeden fe
nejesi, nobeden ne gori od grefhni-
ga poshelenja, nobeden ni v’ fkcrbi

i57

sa fvoj shivesh, nobeden ne toslii zhes
fvoje poglavarje, V’ nebefih je vfe v’
miru, vfe v’ pokoju, vfe v’ vefelju.
Vfe je dan fvitloba in ljnz.li , Ijuzh to¬
liko lepflii memo folnza, kolikor je
folnze lepflii kakor 1 vezli a. Tam ni
nobene nozhi, tudi nobeni oblaki ne
tamnijo nebeflike fvitlobe, ktera pa
vender ne pezlie in tudi ne shge. Tam
gor ga ni mrasa ne vrozhine, ampak
vfe je v’ takim ftanu, kakorfhniga sa-
morejo le farno tiTti sapopafti, ki fo ga
sbc dolegli. Tudi ni tam nobene fta--
rofti, ne njenili flaboft in nadiosh-
noft, ampak jenjalo je vfe karkoli je
ftrobliviga, kir nefirohliva zhaft tam
gofpoduje."

Na tem fvetu ni prave, ni refnizb-
ne frezbe, Nafbe lerze, ako bi fenatn
tukaj fhe tako dobro godilo, nikdar ni
popolnama sadovoljno^ ampak vedno
fbe nekaj d ruj ga sheli, Nafha duflia

i58

je vedno nepokojna, dokler ne bo s’
Bogam fklenjena, Kakor majhen otrok
ni drugej pokojn in vefel, kakor v’na-
rozhji fvoje matere; tako tudi nafha
dufha ki je po boshji podobi vftvarje-
na, nemore biti pokojna, in popolna-
ma vefela, kakor le v’ boshjim narozh-
ji, to je v’ nebefih. Vefelje, zhaft,
fladkoft, frezha, ki jo bomo v’ nebe¬
fih vshivali fe ne da nikakor dopove¬
dat, in nobeden zhlovek je ni v’ ftan
sapopafti. Yfe bomo imeli karkoli
bomo posheleli. She na fvetu pravimo
od takiga, kteriga hozhemo frezhniga
imenovati: Vfe ima kar njegovo fer-
ze pofheli. Vender na tem fvetu nik¬
dar nifmo v’ ftan vfiga dofezhi kar
nafhe ferze posheli, lev’ nebefih bo¬
do shelje nafhiga ferza popolnama na-
fitene, kir tam gori bomo vfe imeli«
Nafha dufha bo s’ zhifto, boshjo, ne-
sapopadlivo fladkoftjo napolnena, Tam

i5g

bomo vfe imeli, kir bomo s’ Bogam
fklenjeni vekomej shiveii. — Tudi na¬
fhe telo bo v’ nebelih nefkonzhno ye-
felje vshivalo, kir je na fvetu pcrpo-
moglo saflushit nebefhko plazhilo.

De bi pa nafhe telo bilo perprav-
no sa tako zhaft v' nebelih, bo fodni
dan fpremenjeno in prenovljeno. „Je-
suf Kriftus bo nafhe revno telo fpre-
menil, kir ga bo podobi fvojiga fvet-
bga telefa enakiga ftoril, po djanji, s’
kterim samore vfe rezhi febi podvre-
zhi.“ Filip. 3, 21. Nafhe telo je sdaj
dufhi teshka butara, ktero jedulhnim
opravilam vezhkrat na poti. Telo je
dulhi jezha, is ktere refbena biti
sheli. Po tem pa ko bodo fpremenje-
ne nafhe telefa, vezh ne bo tako, am¬
pak s’ fvojim zhaftitlivim telefam
fklejenena, bo vezbno frezhna vefela.
Po uftajenji nafhe telo vezh ne bo ta¬
ko flabo, tolikim teshavam in boles-

lCo

nam podvcrshcno, ampak zhaflillivo,
od vfiga fprcmenjenja popolnama pro-
fto, in tako perpravno s’ dufho vred
fe vekomej vefeliti, „Takrat fe bodo
pravizlmi kakor folnze fvetili v’ kral-
jeftvi nebefhkiga ozhela.“ Mat. i3,
/,3> „Hvalcn bodi Bog in ozbc nafhi-
ga Gofpoda Jesufa Kriftusa, ktcr naf
je po fvojim velikim vfmilenji prero¬
dil k’ shivim upanji skos uftajenje Je¬
sufa Kriftusa od mertvih, k’ neftrohli-
virn deleshu v’ nebefdi perbranjeno
sa vaf. I. Pelr. 1 , 3 ,  4 -

Na gori Tabor je bil f. Peter s’ ta¬
kim vefeljam in s’ toliko nebefbko
fladkofljo napolneir, de je shelel sa
vlelej tam oftati, kit je v’ Jcsufovim
fpremenjenji komej ifkro bosbje zbafti
vidil, in je hitel profit: Gofpod! do¬
bro nam je tukaj, ako bozliefh nare¬
dimo fhotore, in sa vfelej tukaj ofta-
iiimo. Mat, 17, 4 . Zhe fe she na fve~

tu tako vefeljc obzliutiti da, koliko bo
fhe le v’ nebefih? „S. Peter je komej
kaplizo nebeflike fladkofti okufil, in.
vfe pofvctno mu jo bilo sopemo, kaj
bi bil Peter fhe le rekel, kobipopol-
namaft b osli je fladkofti bil okrnili, kte-
ro je Bog perpravil tem ki njega lju-
bijo.“ S. Aug, sold, 22.

Pa v 7  nebefih ne bomo le farno
profti od vfiga terplenja, od vlih te-
sbav in britkoft, ampak bomo tudi vle
do liro karkoli fi je mogozhe miflitt
ali skeleti, na telefu in na duflii ve-
komej vshivali, Dofegli bomo tifto fre-
aho po kteri fmo zel zkaf fvojiga pn-
p-oIvanja na šemlji sdihvali. Doleglo ho
nafhe ferze v’ nebefiJi, kar je vedno
shelelo. Vidla bo clufiia Boga fvojiga
ftvarnika, po kterim je vedno hre¬
penela.

II.

Svoljeni bodo v 7  nebefih Boga od

162

oblizbza do oblizhja gledali, kakorpri-
jatel fvojiga prijatla v’ obras gleda,
kader fe prijasno s’ njim pogovarja.
Oni bodo Boga ushivali in fe vekomej
s’ njim vefelili.

Boga sdaj, dokler fmo na temu
fvetu, nemoremo viditi, ne sapopa-
fti in ne popolnama fposnati. Vidimo
ga le s’ ozhnii vere. Sposnamo ga le
po njegovih delah skos ljuzh nafhe
majhne pameti, kolikor nam je mogo-
zhe. Sveti Pavel pravi, de sdaj Boga
vidimo le kakor fkos fhpegel, skos
debel in tamen glash. Vidimo ga sdaj
le kakor v’ megli, v’ nebefih pa ga bo¬
mo od oblizbja do oblizhja, obras v’
obras kakor je famna febi vekomej gle¬
dali,'in ga fposnali kakor fmo tudi mi
fposnani. Tam ga bomo prav gledali, ga
ljubili, in vekomej ushivali. ,,Sdaj ne¬
koliko sposnam, takrat pa v bom fpos-

i63

nal, kakor fim fam fposnan«“ I. Kor.
13, 12.

V’ ncbefih bo nafha frezha, po
kteri rlafhe ferze vedno hrepeni po-
polnama, kir bomo Boga vidili kakor-
fhen je fam na febi, ga vekomej gle¬
dali in fe s’ njim vefelili, bres de bi
fe kdaj navelizhali, Ske na tem fve-
tu je nafha dufha vedno sheljna Bo¬
ga vidit, s’ njim fe fkleniti in boshje
laftnofti fposnati. Te shelje fe bodo
v’ nebefik popolnama fpolnile, kir
tam bo nehala vera, sginilo bo upanje,
oftala bo farna ljubesen, in ta vezhna
Ijubesen naf bo s’ Bogam vekomej
fklenjene obdershala. Kakfhno vcfel-
jo obzhuti zhlovek na fvetu, kader
dofcshe kako rqzh, ki jo je dolgo
zkafa in is zeliga ferza sbelel? fe tru¬
dil in pehal deb jo dobil? Od vefelja
fe ne ve kam djati, kader fo shelje
njegoviga ferza fpolnene, defi ravno

164

dobro ve, de vfe zhalne rezili sginejo
kakor dim, fe fkadijo in sgubijo kakor
fenza. Dobro ve, zhe flie toliko fre-
zho na fvetu dofeshc, de malo zbala
jo bo usliival.

V’kolikim nefkonzhnim vefelji bo
flie le nafha dufha vtopljena, kader
pride v’ nebefa, kir bo sagledala fvo-
jo narvezh dobroto — fvojiga Boga , po
luerim je toliko zbafa sdihovaJa!

Vidila bo tam Boga, kleriga na
fvetu fhe nikoli nobeden ni vidil, in
ga viditi nemorc, Mojsef je sbelel Bo¬
ga viditi, kakorfben je, sato ga je
profd takrat k’ je s’ njim govoril: Go-
fpod! pokashi mi fvojo zhaft. Gofpod
mu odgovori: Vfe dobro ti hozhem
pokasat, in moje ime ti rasodeti, mo-
jiga oblizbja pa nemorefh vidit, kir
nobeden zhlovek me ne bo vidil in
sbiv obal, tvoje oko bi ne moglo mo¬
je lepote prenefli, omagalo in konz bi

i65

vselo. Pojdi vender tje nauno fkalo, in
ti Lom fioril kolikor samorefh prerie-
fti. Kader pojde moja zhaft mem, te
Lom poftavil v’jamo fkale, in te sa-
kril s’ fvojo defnizo. Kader mem odi¬
dem Lom vsel prozli fvojo roko in me
Lofh od sad vidil, mojga oLrasa pa ne
Lofh mogel vkliti. II. Mos. 33.
To veliko, nefkonzhno, nesapopad-
livo zliaft, ktere Mojsef ni mogel pre-
nefti Lomo v’ neLefili Lres sadersliika
gledali. Vidili Lomo v’ nebelih Boga
nafhiga dobrotliviga ozheta, kter je
naf vftvaril, in s’ nefkonzhnim dobro¬
tami nanj she na fvetu Ivo jo fladkoft
obilno oknfhat dajal, de bi fe bolj
persadevali njega famiga v’ neLefih do-
lezhi. Sposnali bomo Loshje laftnofti,
in fe zliudili, kir bomo vidili koliko
je Bog sa nafhe sveliahanje ftoril, Vi¬
dili bomo tam Jesufa Kriftusa nafhiga
svelizharja, narvezh dobrotnika, kter

166

je do sadne kaplize fvojo drago kri sa
naf na krishu prelil, de nam jc nebefh-
ko zhaft saflushil, in naf od vezhniga
pogublenja otel. Vidili bomo Jesufovo
mater Mario, naf ho frcdnizo, nafho
pomozhnizo, ktera jc vedno sa nal
profila per Jesufu fvojimu Ijubesnivim
linu, de nam je dajal gnado, denifmo
opefbali na polu nevarniga fveta, de
nifmo safkili na krive pota. Zhe fmo
pa safhli, in bili she v’ ncvarnofti vezh¬
niga bogublenja, je nam Maria per
Jesufu miloft dofegla in nam fprofila
gnado, de fmo fe fpet k’ Bogu ober-
nili, in s’ pravo refnizhno pokoro od-
pufhanje fvojih grehov dofegli. Tudi
fkrivnofti nafhiga odrcfhenja bomo
fposnali, in vedli zelo fkrivnofti fvete
trojize, in snane nam bodo zhudne
pota, po kterih naf je boshja previd-
noft vodila, de fmo v’boshje kraljeft-
vo frezhni prifhli, Tam bomo vidili

in fposnali kar fe nam sdaj tako zhud-
no sdi, sakaj je Bog dal nekterim le¬
po fvetiti ljuzh refnize, toliko drugih
pa je puftil v’ fmertni tamoti neved-
nofti in smotnjav.

To Iposnanje bo svoljene v’ nebe-
fih tako s’Bogarn fkljemlo, in s'tako
zkaftjo navdalo, de fe bodo kakor
folnze fvetili, in bodo Bogu podobni.
Sveti Janes pravi: „Preljubi! otrozi
boshji fmo fzer, pa ni fhe prifhlo na
dan, kaj bomo, toliko pa vemo de bo¬
mo Bogu podobni, kader fe bo per
kasal, kir ga bomo gledali kakorfhen
je.“ I. Jan. 3, 2.

Nefkonzhna bosbja dobrota in
modroftnam bo rasodeta. Pokasano
bo nam popolnama boshje velizhaftvo.
Odkrita nam bo njegova ‘nefkonzhna
imenitnoft in sblahtnoft, in odpert
na m bo ftudenz njegove nefkonzhne
ljubesni, is kteriga bomo vedno saje-

168

mali in vender nikoli ne bo smanjkalo.
Sato pravi fveti Auguflitin od svolje-
nih: ,,Bogovi fo vfi, kar jih je v’ nc-
befih,. sakaj vfi ga fposnajo bres smo¬
le, gledajo ga bres konza, hvalijo,
in fe nevtrudijo ga hvaliti; ljubijo ga
in fe ne navelizhajo ga ljubiti. Smerej
ga gledajo, in smerej shodijo ga gle¬
dat,. tako lep je. Smerej ga ljubijo, in
smerej shelijo ga ljubiti, tako fladko
in prijetno je ga ljubiti. 4 *

Ljubesen, ktcra naf bo s’ Bogani
fklenila fe ne bo nikdar nikoli smanj-
1'hala, kir ftudenz is. kteriga bomosa-
jemali bo smerej poln. Smeraj. fe nam
ho novo vcfelje odperalo, in fe nam
bodo kasale nove fladkofti, klere bo¬
do nafho ljubesen vekomej vnemale.
„V’ nebefih pravi S. Auguflitin , fene
bomo pobarali, ne bomo nikoli sbolc-
li, fe bomo vekomej vcfelili, in shiv-
lenjg ne.bo nikoli kon?.“ Solih c. ii>

Na-

i6g

Napojeni bomo s ?  ljubesnijo in
s’ vefeljam, pa naf bo le fhe she-
jaloj ali ta sheja nam bo prijetna,
kir bomo vfeiej fpet nafiteni bres
debi fe kdaj navelizhali. Ta toli¬
ko lepi sblahten in fveti Bog, on sa-
zhelik in sapopadik vfe lepote, on kir
jelam sgol lepota in fladkoft, bo na-
fhe vezhno plazhilo v’ nebelih. Tako
bomo nafiteni s’ obilnoftjo boshje hi-
fhe, in fam Bog naf bo napajal s’ po¬
toki fvojiga vefelja. Psalm. 35; g.

III.

Nefkonzhno vefelje obzhnti svole--
na dufha, kader pride v’ nebefa, kir
najde tam fvoje prave svefte nebefli-
ke prijatle,

She veliko velelje obzhuti zhlovek
na temu fvetu, zhe je tako frezhende
najde kakiga praviga, relnizhniga pri¬
jaha , kterimu fvoje nadloge potoshi
in mu vle saupa, Napol loshej zhlovek

i3

172

lem v’ tovarfhijo boslijih angelov, in
v’ tovarfhijo famiga nefkonzhniga Boga.

Y f  nebefih bomo obdani s’ vefeli-
mi nebefhkim angeli, kterih je bres
fhtevila. Y’ fredi med milijoni veko-
mej frezhnih tovarfbov fe bomo vefe-
lili, in angelfko petje poflufhali. Sve¬
ti Augufhtin pravi: Nobeden liv’sdaj-
nim shi-vlenji sadoft ne more mifliti,
kako velika je fladkoft, kako prijetno
in vefelo je poflufhati angelfko petje.
Nikdar fi nemore sdaj sadoft mifliti,
kolika frezha je, v’ drushbi fvetnikov
biti, kir bomo vfo frezho eden drusi-
ga vidili, fi jo pervofbili, fe nad njo
vefeliti, in jo bomo kakor fvojo oh-
zhutili, V’ tej popolnama ljubesni to¬
liko angelov in bres fhtevila ljudi,
kjer bo vfakter vfaziga ravn tako kakor
fam febe ljubil , bo tudi vefelja bres
mire. Vfak fe bo nad frezho vfaziga
drusiga ravn toliko vefelil, kakor nad

i 7 3

fvojo laftno, in bo tedej imel toliko
vefeljov, kolikor tovarfliov.

Nebefhko vefelje dopovedati ali
sadofti ga popifati, shivimu zbloveku
ni mogozhe, kir ga nobeden zhlovek
ni v’ ftan sgovorit, in fi ga tudi nobe¬
den ne more mifliti. Nebefhko vefe-
Ijc popolnama dopovedat je ravno ta¬
ko neinogozbe, kakor zelo morje v 7
majhno fkledizo fpravit.

Od fvetiga Augufbtina fe bere, de
ga je njegovi prijatel c Severi profil, de
naj od nebefhkiga vefelja kaj pifhe.

Preden fveti Augufbtin od nebefh¬
kiga vefelja sazhne pifati, kir je zbutil
kako je to teshko, fe je hotel s 7  fve-
bm Hieronimam savoljo tega pofvetat,
m mu pifmo pifati. „Pa kir fiin sazhel
pdat pravi f. Augufhtin, pride na en¬
krat v’ liifho, kjer fim bil, neisrezhe-
na  ljuzh, kakorfhne v’ nafhih zhafih
kbe ni bilo viditi s’ neisrezheno lepim

174

in prijetnim duham“ Augufhtin fe pre-
ftrafhi, in flifhi is frede ijnzhi glaf,
kteri mu rczlie: „Kaj hozhefh Au-
giiflitin! ali miflifh do bofh mogel
1'plati morje v’ majhno pofodizo, in
vef fvet ftifaiti v’ fvojo peft? Ali bo
tvoje oko vidilo, kar fhe ni moglo
nobeniga zbloveka oko viditi? In kar
fhe ni nobeno uho flifha, ali bo tvo¬
je flifhalo? Kar fhe nobeno zhlovefh-
ko ferze ni sapopadlo, miflifh bofh
ti mogel sapopafti? Kakifhen konz
imajo nefkonzhne rezili? In to kar jc
neismerliviga, s’ kaki!lino mero bofh
meril.“

Yfe tedej karkoli fe samore odne-
befhkiga vefelja rezhi in rnifliti, je
komej fenza prot nefkonzhni nesnpo-
padlivi fladkofti, ktero svoljeni v’ ne¬
belih vshivajo, ktero pa borno vekomej
vshivali tudi mi, kader v’ nebela pri¬
demo. Sveti Augufhtin pravi: „T.olika

175

je fladkoft nebefhkiga vefclja, de ko bi
le ena farna kapliza te fladkofti v’ peklen-
fkibresenkanila, bi vfo peklenfko gren-
koft v’fladkobo fpremenilad 4  Serm. 7.

Kdo bi fi tedej ne sbelel tega nc-
fkonzhniga vefelja v’ nebelih? Kdo
bi fi ne persadeval po tej nefkonzbni
frezhi ? Na temu Ivetu nimamo drujga
kakor teshavc nadloge in britkofti, pa
zhe jih savoljo Boga voljno in poterpe-
shlivo prcnefemo, nam Jesuf obljubi
vezhno vefelje v’ nebefdi sa plazhilo
dati. Tcrpimo tedej radi in s’ vefe-
Ijam, de toliko frezho v’ nebefih do-
leshemo, Spomnimofe, de fe bo nafha
shaloft v’ vefelje fpremeniia. Prifhel
bo sa naf frezhen dan vezhnofti, kle-
ri ga nobena nozh vezh ne bo mrazhi-
ampak vczhna refniza Bog ga bo
rasfvetlovala. Tamjv’ nebelih bo sme*
re j vefcl dan, smirej golov in nikoli
ne (prcmcnjliv.

17<6

Povsdignimo _ vezhkrat fvoje ozhi
proti nebefam, in sdihujmo s’ Davi-
dam: „Moja dufha sheli, in omedlu-
je po Gofpodovi hifhi. Blagor jim,
kteri v’ tvoji hifhi o Cofpod! pre¬
bivajo , hvalili te bodo vekoinej.
Psalm, 83, 3 ,  5.

IV,

Sraven nebeflikiga neisrezheniga
vefelja, bodo svoljeni v’ nebefdi tudi
nefkonzlmo zhaft vshivali, kir bodo
h’ grosno veliki imenitnofti in shlaht-
nofti povsdigneni.

She na temu fvetu fi zhlovek sa ve¬
liko frezlio fbleje, zhe fme, kader fe
mu sdi pred zefarja ftopili, in bres
ftrahu s’ njim prijasno in po domazhe
le pogovarjat. Kolika zhaft nam bo
fhe le v’ nebefdi, ker ne bomo s’ ka¬
kim zhlovefhkim kraljam, ampak s’
kraljam nebef in semljc, s’ Gofpodaifl
vfdi gofpodov, s 1  farnim Bogam fe

fmcti prijasno pogovarjat, in njegovo
prijasnoft vekomej vshivat.

Kader pridemo v’ nebefa, kjer bo¬
mo plazhilo sa ^{e  dobre dela dofegli,
bomo k’ taki zliafti in imenitnofti po-
vsdigneni, ktere fl sdaj miflit nemo
remo. Tam bomo kakor angeli. Zhe
vezh je kdo sanizhvanja in preganja¬
nja savolo Boga voljno preterpel, vezhi
zhaft bo v’ nebefih dofegel. Kolika je
tifta zhaft in imenitnoft, ktera nam je
v’ nebelih perpravljena, fe tudi ne da
ne dopovedat ne sapopafti. Vfa po¬
svetna zhaft in imenitnoft, vfe fladko-
fti in shlahtnofti zeliga fveta, nifo pro¬
ti nebefhki zhafti in imenitnofti in
shlahtnofti, kakor kapliza prot vfimu
morju; kakor ifkriza prot folnzu. Sato
hir je fveti Paul v’Tvojih nadlogah in
teplenji prcmifhljeval pohodno pla-
zhilo in zhaft v’ nebefih, je bil v’ fer-
*tt rasvefeljen in je rekel: „NapoInen

178

fi m s’ trofhtam in imam filno veliko
vefelja v’ vfi naflii nadlogi.“ II. Kor.
7, 4. Notrajno vefelje in trofht vsili¬
va pravizhna duflia she na tem fyeui ;
ktera v’refnizi Boga ljubi, in is Jju-
besni do njega vfe s’ vefeljatn preter-
pi, kit’ dobro ve, de. bo v’ nebelih
toliko boj povikfbana, kolikor bolj
je pred fvetam ponishana in sanizhva-
na. Sato pravi f. Bernard: „Zhe fi ta¬
ko dober o Gofpod! tiftim kteri tebe
ifhejo, kakfhui fbe le bolh tiltim,
kteri te najdejo.“ Serm. 47.

Kraljiza is poldnevfke deshele t Sa-
be je nekdaj veliko od Salomonove
zhafti, in od njegove modrofti flifha-
Ja. Se vsdigne in gre v’ Jerusalem
obifkat Salomona, kir je holla farna !
vidit njegovo zhaft, in fe preprizhat
od njegove modrofti, al je ref ah ne
kar fe je od njega govorilo. Pa ko pri¬
de v’ Jerusalem, in vidi njegovo mo- I

’79

droft, vidi grosno poflopje, ktero
je fosidal; vidi jedi njegove mise,
lian vanje njegovih flushabnikov, žele
verfte njegovih ftreshetov, in njh ob-
lazhila, in shgane ofre, ki jih je v'
Gofpodovi hifhi ofroval; fe savsamc,
ofternii in rezhe: „Refniza je, karfirn
v’ fvoji deshcli f 1 ifhala od tvojiga go¬
vorjenja in od tvoje rnodrofti, in ni-
fim verjela tem ki fo mi pravili, dok¬
ler nifim farna prifhla, s’ fvojiin ozh-
mi vidila in fposnala, de meni polo-
viza ni povedana bila ; vezhi je tvoja
modroft, in tvoje dela, kakor flove-
nje, ktero fini flifhala. Blagor tvojim
ljudem, in blagor tvojim flushabni-
kain, kteri fo vedno per tebi, in tvo¬
jo modroft poflufhajo.“ III. B. K.
io, 1—8.

Ravn tako fe bomo sazhudili tudi
mi, kader pridemo v’nebefhki Jerusa-
lem, Kader bomo sagledali bosbjo

i8o

zhaft, ktere bomo deleshni v’nebelih,
bomo fposnali in rekli: „V’ refnizi o
GofpodJ je vezhi tvoja zhaft, vezhi
tvoja in tvojiga prebivalifha lepota,
kakor fe mi je moglo dopovedati.“ K’
toliki zhafti in shlabtnofti bomo v’ ne¬
belih povikfhani, k’ toliki imenitno-
fli in vifokofti bomo povsdigncni,
od ktere pravi f. Bernard: de vic mi*
fli zklovekove prefeshe in vfc njego¬
ve slielje. Zhaft ktera nam je v’ nebe¬
lih pcrpravljcna je tako velika, de fi
zldovek tolike ne more ne mifliti ne
sheleti.

Kader v’ nebela pridemo naf bo
nebefhki kralj prijasno fprejel, naf bo
v' Ivoje ncfkonzhno lepo prebivalifhc
peljal, in nam bo fvojo boshjo zhaft
rasodel. Kolika frezha sa naf! s’ ne-
1 honzhnim Bogam v’vezhni prijasnofti
in vezhni ljnbesni v’ vefelju shiveti!
Vseli bomo v’ nebelih v’ prijasno to-

varfhijo tiftiga narfvetejfhign, in nar-
mogozhncjfhiga kralja nebef in sera-
Ije, kteriga je prerok Daniel v’ duhu
sa maknen vidil, in ga tako popifhe,
kader ga je na zbaftitlivmu tronu fedc-
ti videl:

^Njegovo oblazhilo je kakor fneg
belo, in Iaije njegove glave kakor zhi-
fta volna: Njegov zliaftitliv tron je
ognjeni plemen, in kolefa trona go-
rezh ogenj. Od njegoviga oblizhja
s vira ognjen in derezh potok fvitlobe,
in fe zhaftitlivo naprej po nebu vali.
V r elika truma svoljenih, ki je ni mo-
gozhe Hiteti, prepevajo njegovo zhaft,
in pojo novo pefem , glaf njih petja
je kakor fbum velikih voda. Žele ver-
fte nebef likih duhov, kar ozhi nefo
ga obdajajo. Tavshent tavshentov mu
jih ftreshe, in defet tavshentkrat fto
tavshent jih mu na flusbo ftoji.“ Da¬
niel. 7. Bres fhtevila Serafinov ftoji

182

pred njegovim tronam, previdcnih
vlaki s’fheflerimi perutaini, s’ dvema
pokrivajo fvoje oblizhje, s’ dvema
fvoje noge, s’ dvema letajo, de fpol-
nujejo liilro ko bi s  ozhmi trenil nje¬
gove povelja, in eden proti drugimu
vpijejo: Svet, fvet, fvet, Gofpod Bog
Sahaot. „In s’ tem nefkonzhnim Bo-
gam Loino prebivali in le s’ njim v’
nebefdi vefelili.“ — O Irezba, zhesvfe
frezbe, nesmerjena zhaft naf zbaka v’
nebefdi! Nefkonzhno vefelje nam je
perpravljeno ! Sdihujmo tedaj vczhkrat
po tej nebefhki frezhi kakor je nek¬
daj David sdihval: O nebefhko ve¬
felje kdaj bom v’ tebi vidil fvojiga Bo¬
ga! Kako dolgo me bodo valovi fkufh-
njav in nevarnoft sapeliviga fvela fim
ter tje metali, in fi persadevali me ob
toliko frezho perpravit! Kako dolgo
bom fhe klizal k’ tebi o Gofpod, Vili-

i83

fhi Gofpod! moje vpitje, in perpeli
me fkorej v’ frezhno vczhnoft.

Sakaj, „kakor hrepeni jelen po
merslih vodah , tako hrepeni moja du-
fha po tebi o Bog. Mojo dufho sheja
po mozhnim shivirn Bogu , kdaj boni
tje prifhel, in fe pred boshjim obli-
zhjam perkasal . 44  Psi, 41 , 2 —3. „Sa-
kaj en dan v’ tvoji veshi je vezli vre¬
den, kakor tavshent drugih. Rajfhi
hozhem narmanjfhi v’ hifhi fvojiga
Boga hiti, kakor v’ fhotorjih grefhni-
kov prebivati . 44  Psalm. 83, 11 .

„Moja dufha sheli in omedluje po
Gofpodovi hifhi. Blagor jim-, kteri
v’ tvoji hifhi o Gofpod! prebivajo,
hvalili te bodo vekomej. Psalm. 83,
3, 5. Blagor zliloveku, kteri fe sa-
voljo tebe o Gofpod, vfim pofvetnirn
ftvarem odpove, de bo vreden tebe
o- Bog v’ angelfki drushbi vekomej
zhaftit!

j 84

v.

[var bo naflio frezho, vefelje in
zhaft, katero bomo v’nebefih vshiva-
li, popolnama ftorilo bo to de bo vozli-
na. Ne bo fe nam treba bati, debi kdaj
nebefhko vefclje minilo. Ne bo nam
treba imeti ftraliu, debi nefkonzhno
lrezho v’ nebefdi kdaj sgubili.

Ako zhlovek na tem fvetu dofeshe
toliko frezho, kolikorfhno fi samore
miflit, popolnama frezhen vender bi¬
ti ne more, kir ve de zhafne pofvetne
1'rezhe ne bo mogel dolgo vshivati. Na
tem fvetu ne more nobene rezili sa
vfclej imeti. Tukaj ni ftanovitnofti.
Vfaka rezil le nekaj zhafa terpi. Zhe
zhlovek na tem fvetu dofeshe tifto
rezh, kterc je dolgo zhafa tako fer-
zhno shelel, de je vef po nji hrepe¬
nel, in je tako shelje fvojiga ferza po-
polnama fpolnil, ima prezej sraven to
fkcrb, deb’ je ne sgubil. Yfa zhaft

i85

frezlia in imenitnoft, bogaftvoin pre-
moshenje zeliga fveta, ne more zhlo-
veka popolnama frczhniga ftorit, kir
vfe to more zhlovek krnilo , zhe pred
ne, gotovo pa v’ finertni uri sapufti-
ti. Zhafna frezlia fe pazh malo zliafa
da vshivat, Strah pred fmertjo vfako
vshivanjs pofvetne frezhe ogreni, in
slielja nafhe dufhe nobena rezh na
želim fvetu sadoft in popolnama fpol-
nit nemore.

Le v’ nebefih bo nafba frezha po¬
polnama, kir lam bodo shcljc nafhe
dufhe sadoft fpolnjene, kir bomo s’
Bogam sa vfelej fklenjeni. V’ nebefih
ne bo fkerbi ne bo ftrahu, debi, na¬
fhe vefelje kdaj nehalo, nafha frezha
fe kdaj fpreminila, ampak frezhni ve-
feli bomo savfelej, bres konza na vfe
vezhne zhafe. Kakor bodo pogublje¬
ni v’ peklenfkim bresnu sa vfelej na
vekomej oftali, in vezhne pekleufke

i86

martre lerpeli, tako fe bodo svoljeni
s’ Bogam 1'klenjeni vekomej v’ ncbefih
vefelili.

Kader naf bo Bog v’ fvoje vezhno
domvanje vsel, in nam tam namenje¬
no flanovanje odkasal, nam bo rekel:

Od sdaj bole per meni in s’ mano ve¬
komej ofiali. Od sdaj fe ne bomo nik- ,
dar vezli lozhili. „Vi bote moje Ijud-
fivo, in jest vafb Bog bom per vaf.“
Takrat bo nafba frezha popolnama,
kjer bomo s’ Bogam, kakor otrozi s’
fvojim ozhetam v’ vezbni ljubesni
1'klenjeni.

Spomnimo fe tedej, kader naf nad¬
loge hifkajo , in mnoge nefrezhc tare¬
jo, de naglo bodo minile, in zlie jih
voljno preterpimo, nam dobrotlivBog
sato "Vezhuo nefkonzhno plazhilo ob¬
ljubi. Zlie nam sdaj na fvetu nobena
rczli ne gre po frezhi, nobena rezil fe ,
ne iside po nafhih sheljah , nckar sa-
voljo tega ne godernajmo, ampak vo¬
ljno preterpimo , in fvoje shelje sa-
tajujmo. Spomnimo fe vezhkrat, de
sa majhno radovoljno srdajno satajenje

fvojih shelja, bomo v’ nebelih smiraj
vfe po fvojih sheljah imeli.

V’ nebefih bomo nafbli vfe karkoli
bomo hotii. Vfe bomo imeli kolikor
nam je mogozhe sheljeti. Tam bomo
imeli vfe dobro, bres ftraliu kdaj vezh
fvoje frezhe sgubiti. Tam bo nafha vol¬
ja ia boshja volja le ena; nafha ne bo
holla nizli ptujiga, nizh pofebmga. V’
nebefih naf ne bo nihzhe sabavlal.
Nobeden naf ne bo toshval. Nobeden
nam nebo na poti, nobeden nalprot,
ampak vfe karkoli bi radi bomo pred
fabo popolnarr.. imeli, kar bo vfe na-
fhe shelje naliLlo, in sverham fpolnilo. '
Tam nam bo Bog povrazhval zhaft sa
oframotenje, ktero fmo na fvetu terpc-
li, dal nam bo vehzhaftvo sa sbaloft ,
in sa pof ledno mefto, na kteriga naf
je fvet vedno poftavljal, nam bo dal
Bog kraljevi fedesh , in to savfelej na-
vekomej. V’ nebefih bomo dofegli fad
pokorfhine pod boshjirn sapovdam,
kteriga bomo vekomej vshivali. Ojflra
pokora fe bo v’ vefelje fpreminil >,  in

i88

prava refnizhna ponishnoft bo k’ vezh-
ni zhafti povsdigncna.

V’ nebefih borno s’ vezhno Ijubes-
nijo fklenjcni. S’ sdrusbenim glafara
bomo Bogu vezhno hvalo prepevali,
kir nam je nefkonzh.no miloft fkasal,
de nam je sa majhno kratko terplen-
je na fvetu, vezhno vefelje v’ nebefih
dal. Sato nefkonzhno ljobesen, s’ kte-
ro naf Bog she na fvetu ljubi, nar bolj
pa naf bo v’nebefih ljubil, ne bomo
nikdar nehali Boga hvalit, in v’ njem
fe vefelit. Te hvaleshne nebefhke pef-
nie fe ne bomo nikdar prepevat nave-
lizhali. To bo nafhe narvezhi vefelje,
in nesapopadliva fladkoft, kir hvala,
ki mu jo bomo dajali, bo vekomej Bo¬
gu prijetna. To naf bo s’ takim vefel-
jam in s’ tako fladkoftjo napolnilo, de
ne bomo nikoli nizli drujga slieljeli.
Sveti Augufhtin pravi: kjer je Bog,
tam je vle, tam nizh ne more manjkati.
Sato pravi David: „Blagor jim o Go-
fpod! kteri v’ tvoji hifhi prebivajo,
vekomej te bodo hvalili.“ Psi, 83, 5•

OPOMINVANJE.

Premiflilujmo vedno nefkonzbno
vefelje nebeflikiga kraljeftva, kir to
premilhljevanje nafbo mozhnejin ter-
dne ftorilo, de bomo vfe krisbe in
teshave voljno preterpeli. Naj naf sa-
denejo fhe tolike nadloge in britkofti,
naf vender v’ vfih shaloftnih pergod-
bab trofhtajo bosbje obljube. Dobrot-
liv Bog pa nam je fam obljubil, de bo
nam po sdajnim voljnim terplenji, v'
nebefib vezimo vefclje sa plazbilo daL
Po shalofti pride vefelje. Zhe fmo
na fvetu revni, fovraslieni, preganja¬
ni , ne shalujmo savoljo tega, ampak
is ljubesni do Boga vfe poterpeshlivo
prenefimo. Spomnimo fe, de ob zha-
i fu sa kteriga le Bog ve, bo prifhel

igo

rczhen mir, in vezli ne bo sdajniga ,
dne, ne sdajnc nozhi , ampak vezhen
bo dan nefkonzlina fvitloba, ftanovi-
ten mir in pokoj bres fkerbi. V’ nebe-
fih nam vezh ne bo treba fkerbeti in
rezhi: Kdo mc bo refhil od tega

umerjozhiga shfvota. Vezh nam ne bo
treba sdihvati: O kako dolgo morem
na fvetu biti, kir tam vezh ne bo
fmerti, ampak popolnama svelizhanje.
Vezh naf ne bodo tam britkofti in te-
shave terle, ampak v’ frezhni nebefh-
ki tovarfbii, bomo vezhno vefelje
vshivali.

Zhe fmo sdttj na fvetu smere-j bo¬
lehni, deninlamo kar ure vefelga sdra-
viga shivlenja, in veliko let she mo-
rebit sdihujemo pod teshko butaro
hudih bolesen, tudi sa to ne shaluj-
mo, ampak fpomnimo fe, zhe bomo
poterpeshlivi, de nam bo vfe to obil¬
no s’ vezhnim vefeljam v’ nebefih po-

igt

plazhnno, kakorfhniga plazhina fi f lic
s’ tolikim terplenjam nifino v’ ftanu
safiushili. S. Paul pravi: „TerpIcnje
sdajniga zhafa ni veliko prot prihodni
zhafti, ktera bo nad nam rasodeta.“
Rimi. 8, 18. Ko bi nam bilo dano s’
tclefnim ozhmi viditi fvetnike in njih
nefkonzhno frezho in zhaft v’ nebelih,
debi vidili v’ kolikim velizbaltvu in ve-
felju fo sdaj tifti, ki fo .bili nekdaj na
fvetu sanizhvani, fovrasheni in sa nor-
ze fhteti, bi gotovo nobeniga terple-
nja nebih shaloftni. Ne sheleli bi v’tem
shivlenji vefelih dni, ampak fhe vefe-
lili bi fe sa Boga vezh terpeti. Sa nar
vezli dobizhek bi fi fhteli od ljudi sa¬
nizhvani biti, kir le s’ terplenjam fesa-
moremo vredne ftori v’ vezhno vefclje
priti. Kakor fe slato v’ ognji zhifti,
tako naf bodo teshave nadloge brit-
kofti iszhiftile, de fe bomo v’ nebcfih
kakor folnze fvetili.

192

Ne ifliimo prasniga pofvetnlga ve-
felja, kar kmalo mine, in le dufho
moti in ji brani fe povsdigniti k’ Boga
fvojimu ftvarniku. Zhe bolj zblovek
ifbe pofvetniga vefelja, liolj je clufha
shalofina in nepokojna, kir dufha je
le sa Boga vftvarjena, torej le farno
v’ Boga pravi pokoj in refnizhno ve-
felje najde.

Prcmifhlujtno vedno fhteri po-
f ledne rezili, de fe gre'ha var jemo, in
v’ nebefa pridemo.

K A S A L O.

(Stran

Predgovor 5

Pervi Del. Od (Smerti .......  5

L Smert grefhnika .........  25

(Smert pravizhniga .........  52

Opominvanje ...........  65

Drugi Del. Od (Sodbe. Pofebna t Sodba. Pre-

zej po fmerti vfaziga zhloveka ... 69

Velika ali pofledna (Sodba, (Sodni daa . . 86

Tretji Del. Od Pekla , ..109

Zheterli Del. Od Kebef. ...... i49

Opominvanje ........... 189

Huj Tli i pogrefhki.

/