Foto: TM 

Srecno, gasilci olimpijci! Ob dnevu državnosti in zakljucku šolskega leta Aktualne investicije Uroš Krajnc najuspešnejši na footgolf turnirju Poletna šola nogometa in tenisa 

Julij 2022 
1. 7. 30. 7.2022 Partnerja:  FESTIVALSKI VRHUNCI Petek, 1. julij 2022 ob 20.30 Ponedeljek, 25. julij 2022 ob 20.30 OPERNI VECER NA PANORAMI TADEJ TOŠ - STAND UP Petek, 22. julij 2022 ob 20.30 Ponedeljek, 25. julij 2022 ob 20.30 VLADO KRESLIN JAN KUS & THE SLAVO RICAN MALI BOGOVI & BELTINŠKA BANDA ASSEMBLY feat. VESNA PISAROVIC Sobota, 23. julij 2022 ob 21.00 Torek, 26. julij 2022 ob 20.30 BB RTV SLOVENIJA s solisti PRIFARSKI MUZIKANTI, ANJA Nedelja, 24. julij 2022 ob 20.30 BUKOVEC & NUŠKA DRAŠCEK BALKAN FEVER  Cetrtek, 28. julij 2022 ob 20.30 KALIOPI & EDIN KARAMAZOV Petek, 29. julij 2022 ob 20.30 NEW YORK VOICES feat. VOX ARSANA Sobota, 30. julij 2022 ob 20.30 SIDDHARTA AKUSTIKA & JOKER OUT Generalni pokrovitelj:  
Generalni sponzorji:  www.festivalarsana.com  
 



Gasilska olimpijada – najvecji gasil­sko-športni dogodek v Evropi 
Letos je tekmovanje za slovenske gasilce še posebej zanimivo, ker gasilska olimpi­jada poteka v Sloveniji, v Celju. Na gasilski olimpijadi sodelujejo tako prostovoljni kot poklicni gasilci v razlicnih kategorijah, od mladinskih do clanskih. Tekmovanja so iz­redno atraktivna za oglede in na atletskem stadionu Kladivar, kjer bodo tekmovanja potekala, bo zanimivo vse dni olimpijade. Slovenci smo gasilski narod in takšni so tudi rezultati naših enot na gasilskih olim­pijadah, saj spadamo tudi po tekmoval­ni plati med najuspešnejše. Levji delež pri uspehih slovenskih enot imajo prav tekmovalne enote PGD Hajdoše. Zgodo­vinsko gledano smo gasilci iz Hajdoš naj­uspešnejše gasilsko društvo v Evropi. Kar sedem zmag in dve drugi mesti na gasil­skih olimpijadah nas uvršcajo v sam vrh. Tudi letos smo se clanice B in clani B uvrsti­li na gasilsko olimpijado. Glede na prete­kle rezultate in izkušnje obeh tekmovalnih enot tudi letos spadamo med favorite. Pri­prave na olimpijado trajajo ves cas. Treni­ramo od dva- do trikrat tedensko, priprave pa so sestavljene iz kondicijskih priprav, ki jih vodi Franci Zupanic, in tehnicnih pri­prav. Na koncu je potrebna še psihološka priprava, ki pa je najzahtevnejša. Psiholo­ško je zadeva izredno zahtevna, saj moraš vajo, na katero si se pripravljal nekaj let, v dobrih 35 sekundah opraviti brez napac­nega giba. Skratka med izvedbo vaje ne sme biti nobene napake in na koncu pra­viloma odlocajo desetinke. Odlocilen datum za naši tekmovalni eno-ti je sobota, 23. julij, ko bomo na progi 3 tako clani kot clanice pokazali vse svoje znanje iz dragocene izkušnje. Pripravljeni smo odlicno. Za nami je pet let priprav na ta edinstveni dogodek. Treba je samo vzpostaviti dobro zdravstveno stanje in pozitivno vzdušje v obeh ekipah in z božjo pomocjo nam bo tudi tokrat uspelo. Gasilska olimpijada je velik dogodek. Olim­pijski ogenj bo gorel med 20. in 24. julijem in ponosni smo, da ga bo na otvoritveni slovesnosti v družbi gasilca PGD Šmartno na Pohorju prižgala clanica našega gasil­skega društva z najvec, kar petimi, olimpij­skimi zmagami, Lidija Terbulec. Štejemo si v cast in ponos. Vabljeni na gasilsko olimpijado v Celje! 
Ivan Brodnjak 
HAJDINCAN je glasilo Obcine Hajdina. 
Clani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), dr. Maja Gojkovic, Silvestra Brodnjak, Maja Majcen, Magdalena Intihar, Hilda Bedrac, Sandi Mertelj in Jože Mohoric Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Oblikovanje in priprava na tisk: Uroš Bunderla, s. p. Naslov uredništva: Obcina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Obcine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z dolocili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno precišceno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdincan uvršceno v proizvode, od katerih se obracunava in placuje 9,5-odstotni davek. 


21. redna seja Obcinskega sveta Obcine Hajdina je potekala 3. junija z zacetkom ob 17. uri v sejni sobi Obcine Hajdina. 

Na seji je bilo sprejeto: 
Sklepi in zapisnik 20. redne seje. Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za enoto ure­janja prostora ZH07 – Zg. Hajdina 1 – obmocje Doma starostnikov – usklajen predlog (druga obravna­va). 
S tem odlokom se skladno z Odlo­kom o obcinskem prostorskem na-crtu Obcine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 31/2019, v na­daljevanju: OPN) sprejme Obcinski podrobni prostorski nacrt za enoto urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdi­na 1 – obmocje Doma starostnikov, ki ga je izdelalo podjetje UMARH, d. 
o. o., Zelenikova ulica 1, Ptuj, s števil­ko projekta 20-OPPN-05, datum junij 2022. 
Obcinski podrobni prostorski na-crt za enoto urejanja prostora EUP SV07 in del obmocja EUP SV02 in SV03 s prvo obravnavo Odloka o obcinskem podrobnem prostor­skem nacrtu za enoto urejanja pro-stora EUP SV07 in del obmocja EUP SV02 in SV03 – dopolnjen osnutek in okoljsko porocilo in seznanitev s pripombami javnosti, podanih v casu javne razgrnitve dopolnjene­ga osnutka Odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za enoto urejanja prostora EUP SV07 in del obmocja EUP SV02 in SV03, ter s stališci do pripomb javnosti, podanih v casu javne razgrnitve do-polnjenega osnutka Odloka o ob­cinskem podrobnem prostorskem nacrtu za enoto urejanja prostora EUP SV07 in del obmocja EUP SV02 in SV03. 
Postopek priprave in sprejema Odlo­ka o obcinskem podrobnem prostor­skem nacrtu za enoto urejanja pro-stora (EUP) SV07 in del obmocja EUP SV02 in SV03 se je zacel s pobudo družbe Meltal Rado Snežic, d. o. o., iz Slovenje vasi za širitev obstojece gospodarske cone in širitev lastnih zmogljivosti. Obmocje širitve obsto­jece gospodarske cone se skladno s 
118. clenom Zakona o urejanju pro-stora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZU­reP-2) po opredelitvi v OPN podrob­neje nacrtuje z OPPN. Na podlagi potrjene faze Izhodišca, kjer je na­meravana gradnja predstavljena jav­nosti, je pripravljen sklep o zacetku izdelave OPPN. Po uradni objavi skle-pa v Uradnem glasilu slovenskih ob­cin in na spletni strani obcine (skupaj z osnutkom OPPN) je bil posredovan nosilcem urejanja prostora, da k nje-mu podajo mnenja o verjetnosti po­membnejših vplivov plana. Na pod-lagi seznanitve Ministrstva za okolje in prostor (MOP) – Direktorat za oko­lje, da je v postopku izdelave OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje po dolocilih tretjega od­stavka 40. clena ZVO-1, je investitor narocil izdelavo okoljskega porocila. Na podlagi izdelanega in potrjenega okoljskega porocila MOP – Direkto-rat za okolje in implementacije ukre­pov le-tega v dolocila prostorskega akta je pridobljeno pozitivno mne­nje o ustreznosti okoljskega poro-cila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje. Nosilci urejanja prostora so bili zaprošeni tudi za konkretne smernice. Na podlagi pridobljenih konkretnih smernic in zahtevanih strokovnih podlag je bil izdelan do-polnjen osnutek OPPN. Dopolnjen osnutek OPPN in elaborat ekonomi­ke sta bila javno razgrnjena od 23. 2. 2022 do vkljucno 28. 3. 2022 v sejni sobi Obcine Hajdina in na spletni strani Obcine Hajdina. V okviru javne razgrnitve je bila 2. 3. 2022 ob 16. uri izvedena javna obravnava. 
Obcinska uprava 

Na seji je bilo sprejeto: 
1.  
Sklepi in zapisnik 21. redne seje. 

2.  
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o podlagah za odmero komu­nalnega prispevka za obstojeco ko­munalno opremo na obmocju Obcine Hajdina. 


Obcina Hajdina ima trenutno v veljavi Odlok o podlagah za odmero komu­nalnega prispevka za obstojeco ko­munalno opremo na obmocju Obcine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih ob­cin, št. 15/2020). Z 31. 12. 2021 je zacel veljati nov Zakon o urejanju prostora, ki v 238. clenu doloca, da lahko obcina predpiše možnost obrocnega placeva­nja komunalnega prispevka v primeru odmere komunalnega prispevka zara­di izboljšanja opremljenosti zemljišca in akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo. 
3.  Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Obcini Hajdina, ki je kot koncesijski akt pripravljen na podlagi prvega od­stavka 5. clena Zakona o pogrebni in 
pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16, 3/22 – Zdeb), ki doloca, da je 24-urna dežurna služba obvezna ob­cinska gospodarska javna služba. V skladu z 8. clenom ZPPDej 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvene­ga zavoda zaradi obdukcije pokojni­ka, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vkljucno z uporabo le-teh, ce ta zakon ne doloca drugace. Odlok o pokopališkem redu v Obcini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 5/2022) doloca, da se pogrebna de­javnost zagotavljanja 24-urne dežurne službe kot gospodarska javna služba na obmocju Obcine Hajdina zagotovi s podelitvijo koncesije izvajalcu, ki iz­polnjuje zakonske pogoje za izvajanje gospodarske javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti, ter da kon­cesijo za izvajanje gospodarske javne službe podeli obcina po postopku, do-locenim s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. 
4. Odlok o priznanjih Obcine Hajdina, ki doloca vrsto priznanj Obcine Hajdi­na, postopek in nacin podeljevanja priznanj ter nacin vodenja evidence podeljenih priznanj. Pri pripravi tega novega predloga od­loka so bili upoštevani predlogi Turi­sticnega društva Mitra Hajdina v delu, kjer se drugace opredeli priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, in sicer sta zdaj namesto navedenega prizna­nja dve priznanji: priznanje za vzorno urejen poslovni objekt (pri cemer so izkljuceni gostinski in namestitveni obrati) in priznanje za vzorno urejen gostinski/nastanitveni obrat. Dodaja se novo priznanje – »priznanje za ohra­njanje tradicionalne arhitekture in ce­lotnega videza«, s cimer se odpira tudi možnost, da dobijo priznanje lastniki objektov, ki s svojim osebnim delom in trudom poskrbijo za ohranjanje tra­dicionalne arhitekture in celotnega vi-deza. Odlok ima sedaj tudi natancno in loceno opredeljen postopek podelitve za razlicne skupine priznanj, zaradi ce-sar je preglednejši. 
5.  Sklep o soglasju k sistemizaciji delovnih mest za eno-to vrtca v sestavi javnega vzgojno-izobraževalnega za­voda Osnovna šola Hajdina za šolsko leto 2022/2023. 
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraže­vanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno precišceno be-sedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) v 108. clenu doloca, da sistemizaci­jo delovnih mest za vrtec doloci ravnatelj vrtca v soglas­ju z ustanoviteljem, upoštevajoc zakonske normative in standarde. Enota vrtca v sestavi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina v šolskem letu 2022/2023 delo organizira v 8 oddelkih. Za organizacijo in izvedbo vzgojno-izobraževalnega programa predšolskih otrok v vrtcu Obcina Hajdina soglaša s sistemizacijo naslednjih delovnih mest: 
Naziv delovnega mesta  Šifra dm  Normativ  Število delovnih mest 2021/22 (8 oddelkov)  Število delovnih mest – 1. september 2022 (8 oddelkov)  
Pomocnik ravnatelja  D037005  1 (tabela 2)  1  1  
Vzgojitelj  D037007  1/1 odd.  8  8  
Vzgojitelj predšolskih otrok – pomocnik vzgojitelja  D035002  1/1 odd.  8,50  8,50  
Organizator prehrane  D037001  1/60 odd.  0,13  0,13  
Organizator zdravstveno­higienskega režima  D037003  1/60 odd.  0,13  0,13  
Racunalnikar, organizator informacijskih dejavnosti  D020022  0,25  0,25  
Hišnik  J034020  1/18  0,44  0,44  
Svetovalni delavec v vrtcu  D027026-P  1/30  0,27  0,27  
Racunovodja v vrtcu VI.  J016027-P  1/15  0,53  0,53  
Tajnik VIZ VI.  J026026-P  1/15  0,53  0,53  
Delavci v kuhinji Kuhar Kuhinjski pomocnik  J034030 J033008  Poseben izracun (tabela 1)  3,00  3,00  
Cistilka  J032001  1/600 m2  1,5*  1,5*  
Perica  J032013  1/60 kg dnevno  0,50*  0,50*  

6.  Sklep o imenovanju Obcinske volilne komisije Ob­cine Hajdina. 
Imenuje se Obcinska volilna komisija Obcine Hajdina v sestavi: 
1.
 Urška Pesek – predsednica, 

2.
 Patricija Verbajs – namestnica predsednice, 

3.
 Ivan Ambrož – clan, 

4.
 Simona Strmšek Šlamberger – namestnica 


clana, 
5.
 Meta Majnik Krajnc – clanica, 

6.
 Alen Krajnc – namestnik clanice, 

7.
 Zvonko Glažar – clan, 

8.
 Aleksandra Gašljevic – namestnica clana. 


7. Sklep o imenovanju clanov v Svet zavoda OŠ Hajdi­na. 
V Svet zavoda Osnovne šole Hajdina se imenujejo: Ivan Ogrinc, Vladimir Abraham in Hilda Bedrac. 
8.  Sklep o potrditvi ocene izvajanja Obcinskega pro-grama varnosti Obcine Hajdina v letu 2021. 
Obcinski program varnosti je Obcinski svet Obcine Haj­dina sprejel 20. 10. 2008. Ker je minilo obdobje enega leta od zadnje ocenitve Obcinskega programa varnosti, je treba v skladu z dolocili tretjega odstavka 6. clena ZO-Red oceniti njegovo izvajanje. Ocenitev izvajanja OPV je pripravljena na podlagi porocila policije za preteklo leto in porocila drugih organov, ki pomembno vplivajo na za­gotavljanje javne varnosti na obmocju obcine. Obcinski svet Obcine Hajdina ocenjuje, da so bili doseženi zasta­vljeni cilji Obcinskega programa varnosti Obcine Hajdina za leto 2021. Policijska postaja Ptuj je podala Informacijo o varno­stnih pojavih na obmocju Obcine Hajdina v letu 2021. V letu 2021 so obravnavali 48 kaznivih dejanj ali 16 % manj kot preteklo leto, od katerih so na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali 37 ovadb, od tega so preiskali 60 % dejanj. Pri tem so obravnavali najvec kaznivih de­janj s podrocja splošne kriminalitete. Na obmocju Obci­ne Hajdina so v letu 2021 obravnavali 38 kršitev predpi­sov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Najvec kršitev so obravnavali na podrocju Zakona o prekrških zoper javni red in mir, in sicer 20. V letu 2021 so na cestah Obcine Hajdina obravnavali 48 prometnih nesrec, med temi ni bilo prometne nesrece s smrtnim izidom, prav tako ni bilo prometne nesrece s hudo telesno poškodbo, 17 prometnih nesrec je imelo za posledico lahko telesno poškodbo, 31 prometnih nesrec pa se je koncalo z materialno škodo. Podrocje izvajanja predpisov o tujcih in nadzora državne meje ocenjujejo kot dobro. Na obmocju Obcine Hajdina so sicer obravna­vali štiri kršitve. 
Obcinska uprava 
Aktualno na podrocju investicij 
V obcini Hajdina je trenutno odprtih kar nekaj gradbišc, v ospredju pa je izgradnja kanalizacije v okviru projekta Odva­janje in cišcenje odpadne vode v porecju Drave – Obcina Hajdina. Trenutno dela potekajo v Slovenji vasi in Hajdošah, v avgustu pa se nadaljujejo v naselju Skorba. Preverili smo, kako je bilo na terenu v zacetku julija. 
PODPISANA POGODBA Z MINISTR­STVOM ZA INFRASTRUKTURO ZA SANACIJO LOKALNE CESTE SKOZI ZG. HAJDINO 
V maju sta namrec Obcina Hajdina in Obcina Kidricevo z Ministrstvom za infrastrukturo podpisali sporazum 
o sofinanciranju sanacije lokalnih cest v skupni vrednosti investicije 2.340.892,40 EUR. Sporazum o sofi­nanciranju sanacije lokalnih cest je sklenjen zaradi preusmeritve tovor-nega prometa z državne ceste R2­432/6276 apaški križ–Kidricevo in zaradi prevozov gradbišcnega mate-riala ob gradnji zahodne obvoznice Kidricevo. V obcini Hajdina bodo v sklopu pro-jekta izvedene sanacija lokalne ceste LC 328 351 na Zgornji Hajdini, sanaci­ja lokalne ceste LC 328 201 na Spodnji Hajdini in ureditev hodnika za pešce ob lokalni cesti LC 328 351 v dolžini 80 m na Zgornji Hajdini. Dela se bodo izvajala na podlagi izdelanega Izved­benega nacrta za sanacijo lokalne ceste, št. projekta 980/19 in 979/19, ki ga je izdelalo projektantsko podje­tje Trasa, d. o. o. Delež sofinanciranja obcine Hajdina je predviden v višini 43.789,69 EUR. Sanacija lokalnih cest je predvidena v letu 2023, po zakljuc­ku gradnje zahodne obvoznice Kidri-cevo. 


Na mrliški vežici smo namestili nove žaluzije. 

KMALU ŽE PRVI DELNI PREVZEMI KANALIZACIJE NA NOVI TRASI 
Izgradnja kanalizacije v okviru pro-jekta Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Drave – Obcina Hajdi­na trenutno poteka v naseljih Slove­nja vas in Hajdoše. V naselju Skorba se bodo dela zacela v avgustu. V roku dveh mesecev, ko bodo izve­deni prvi delni prevzemi kanalizacije (izvedba vodotesnosti in videoposne­tek kanalov), bodo obcani, ki stanuje­jo ob teh kanalih, prejeli obvestilo o možnosti prikljucitve na kanalizacijski sistem. Obvestilo bo vsebovalo tudi iz­racun deleža komunalnega prispevka za kanalizacijo. Po povratni informaci­ji obcanov bo obcinska uprava izdala odlocbe o komunalnem prispevku, kar pomeni zeleno luc za prikljucitev. 
TM 





Naša država ima zaradi topografskih znacilnosti (nagiba, višine in reliefa) relativno malo kmetijskih zemljišc, nekaj vec kot 8 arov njiv in vrtov na prebivalca, kar je vec kot dvakrat manj kot znaša povprecje v državah clanicah Evropske unije, kjer znaša 20 arov njiv na prebivalca, zato sta potrebni posebna pozornost in skrb za njihovo varovanje. 
Prav s tem namenom se v RS zacenjajo postopki za varo­vanje najboljših kmetijskih zemljišc, ki bodo v marsicem dolocevali in omejevali posege na kmetijskih zemljišcih v prihodnjih letih ter preprecevali njihovo trajno izgubo. 
O TLEH 
Za življenje na kopnem so potrebna tla, ki so nelocljivi del treh osnovnih elementov kopenskega okolja: zrak, voda in tla. Tla so izjemno pomembna za pridelavo hrane oziroma kmetijsko dejavnost in za delovanje celotnega okolja. Vecje zavedanje o pomenu tal za okolje, kakovost življenja in dobrobit cloveštva je pomemben korak k spremembi odnosa do varovanja kmetijskih zemljišc in tal kot temeljnega naravnega vira. Slovenija premore (pre)malo kakovostnih tal in zaradi razgibane topografije malo dobrih kmetijskih zemljišc. Bistvene cilje Slovenije na podrocju rabe in varovanja tal narekujejo potrebe po vecji prehranski varnosti in ustre­znejši samooskrbi, ustreznem stanju in varovanju okolja ter ohranjanju naravnih virov zanamcem. 
TRAJNO VAROVANA KMETIJSKA ZEMLJIŠCA 
Smo v obdobju oblikovanja obmocij trajno varovanih kmetijskih zemljišc (TVKZ) v lokalnih skupnostih, ki bo v marsicem dolocevalo in omejevalo posege na kmetijska zemljišca v prihodnjih letih in s tem tudi omejevalo mo-žnosti za širitev ali preselitev kmetij. Obmocja trajno varovanih kmetijskih zemljišc se bodo po postopku v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko na-crtovanje, dolocila v prostorskih aktih posameznih obcin. Za oblikovanje obmocij TVKZ je treba izdelati strokovne podlage za dolocitev TVKZ v obcini Hajdina, v njenem okviru pa je treba izdelati tudi predstavitev kmetijstva v obcini (opis stanja v kmetijstvu in razvojni potencial kmetijstva), ki jo izdela Javna služba kmetijskega sveto­vanja v okviru KGZS Zavoda Ptuj. Obmocja trajno varovanih kmetijskih zemljišc, ki bodo dolocena v prostorskem aktu obcine, se ne bodo smela spreminjati 10 let od uveljavitve tega akta. 
3. d clen ZKZ doloca, da se obmocja TVKZ ne smejo spre­minjati najmanj 10 let od uveljavitve prostorskega akta lokalne skupnosti, s katerim so bila ta podrocja dolocena, zato bodo vsa kmetijska gospodarstva pri pripravi vsebi­ne »razvojnega potenciala kmetijstva v obcini« v okviru priprave strokovnih podlag za dolocitev TVKZ poklicana, da podajo predlog oziroma odgovor, ali nacrtujejo v na­slednjih 10 letih širitev kmetije in bi za to v prihodnjih letih potrebovala stavbna zemljišca. 

ŠIRITEV KMETIJ 
Spisek kmetijskih gospodarstev, ki v naslednjih 10 letih nacrtujejo širitve in bi za to v prihodnjih letih potrebova-la stavbna zemljišca, sestavi JSKS v okviru drugega dela predstavitve kmetijstva (razvojni potencial kmetijstva). Na poziv, ki ga je pripravilo MKGP v sodelovanju s KGZS in je bil poslan nosilcem kmetijskih gospodarstev s sede­žem v obcini Hajdina (vsem tistim, ki so v letu 2021 odda­li zbirno vlogo, in tudi tistim, ki niso oddali zbirne vloge, a imajo v Registru kmetijskih gospodarstev vpisan 1 ali vec hektarjev kmetijskih zemljišc), naj kmetijska gospo­darstva do 31. 8. 2022 odgovorijo, ali v naslednjih letih nacrtujejo širitev in bi potrebovali zemljišca za gradnjo. Pri tem je treba poudariti, da v tem postopku ne gre za spremembo namenske rabe zemljišca, ne za spremembo OPN, le za ugotavljanje razvojnega potenciala kmetij v obcini v prihodnosti. 
OBJAVA 
JAVNI RAZPIS zbiranja predlogov za prejemnike priznanj iz 2. in 3. tocke 3. clena Odloka o priznanjih Obcine Hajdina v letu 2022 
Na podlagi 14. clena Odloka o priznanjih Obcine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 30/2022) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Hajdina objavlja 
JAVNI RAZPIS zbiranja predlogov za prejemnike priznanj iz 2. in 3. tocke 3. clena Odloka o priznanjih Obcine Hajdina v letu 2022
 I. Obcina Hajdina v skladu z Odlokom o priznanjih Obcine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 30/2022; v nadaljevanju Odlok) podeljuje priznanja obcanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na podrocjih gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zašcite in reševanja ter na drugih podrocjih clovekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu in popolnejšemu življenju obcanov ter imajo pomen za razvoj in ugled Obcine Hajdina. 
II. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za prejemnike naslednjih priznanj: 
1. Priznanje castni obcan 
Priznanje castni obcan je najvišje castno priznanje Obcine Hajdina posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se za izredne zasluge in trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem podrocju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Obcine Hajdina. 
2. Priznanja Obcine Hajdina 
a) Priznanje zlati grb Obcine Hajdina 
Priznanje zlati grb Obcine Hajdina je priznanje, ki se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Obcine Hajdina ter za izredno požrtvovalnost, hrabrost in clovekoljubje. Vsako leto se podeli najvec eno priznanje zlati grb Obcine Hajdina, v 
Ce morebitna širitev kmetije ne bo izkazana in na neki na-cin napovedana v strokovnih podlagah TVKZ, bo kasnejša pridobitev stavbnih zemljišc za potrebe kmetije bistveno težje dosegljiva, ce ne celo onemogocena. Kmetijska zemljišca predstavljajo vir za zagotavljanje pre­hranske varnosti prebivalstva v državi, zato je vsaka ob­cina dolžna skrbeti za varovanje kmetijskih zemljišc, pre­precevati nesmotrno poseganje na kmetijska zemljišca ter nacrtovati in skrbeti za prostorski in proizvodni razvoj kmetijstva. Vse posege na kmetijska zemljišca je treba ra­cionalizirati, utemeljiti in omejiti na nujno potreben obseg tako, da se v cim vecji meri ohranjajo kmetijska zemljišca. 
Zaradi zmanjševanja njihovega obsega želimo prepreciti nesmotrno poseganje v kmetijska zemljišca ter nacrtova-ti in skrbeti za prostorski in proizvodni razvoj kmetijstva. Smo v obdobju oblikovanja obmocij trajno varovanih kmetijskih zemljišc v lokalnih skupnostih, ki bo v marsicem dolocevalo in omejevalo posege na kmetijska zemljišca v prihodnjih letih in s tem tudi deloma omejevalo možnosti za širitev ali preselitev kmetij. 
Marko Cerne, univ. dipl. inž. agr. 
KGZS Zavod Ptuj 
Viri: 
Lastnosti, pestrost in ekosistemske storitve tal (Vršcaj, B., Ljubljana 2017). Splošne smernice s podrocja varovanja kmetijskih zemljišc za pripravo obcinskih prostorskih nacrtov, v katerih se doloca oziroma spreminja obmocja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišc (MKGP, Ljubljana 2021). Uredba o obmocjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 71/16). 
JAVNO VABILO 
Komisija za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v Obcini Hajdina vabi obcane, da podajo svoje predloge objektov, ki bodo vkljuceni v tradicionalno ocenjevanje najlepše urejenih objektov v Obcini Hajdina. Predloge za ocenitev v kategorijah: najlepše urejen stanovanjski objekt, najlepše urejena kmetija, najlepše urejen poslovni objekt in priznanje za ohranjanje tradicionalne arhitekture in celotnega videza pošljejo predlagatelji v pisni obliki na naslov: 
Obcina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, do torka, 16. avgusta 2022. 
Predlog mora biti v pisni obliki in mora vsebovati: – osebne podatke o predlagatelju (ime in priimek/ime firme, naslov/sedež), 
– 
vrsto predlaganega priznanja, 

– 
podatke o predlaganem objektu ali vaški skupnosti, – osebne podatke o kandidatu za priznanje (ime in priimek/ime firme, naslov/sedež), 

– 
pisno soglasje lastnika oziroma uporabnika objekta, predlaganega za priznanje, da soglaša s predlogom, – obrazložitev pobude z ustrezno dokumentacijo glede navedenih dejstev. 


Vabljeni k sodelovanju – opozorite nas na najlepše in prispevajte k priznanju najzaslužnejšim, ki prispevajo k lepemu videzu naše obcine! 
Komisija za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v Obcini Hajdina 
primeru utemeljenih izjemnih okolišcin se jih lahko podeli tudi vec. Priznanje zlati grb Obcine Hajdina se podeljuje tudi društvom in zvezam društev za dolgoletno delovanje v obcini (okrogli jubilej 50, 60, 70 let itn.). Društvo oziroma zveza društev lahko med svojim delovanjem prejme le eno priznanje zlati grb Obcine Hajdina. 
b) Priznanje srebrni grb Obcine Hajdina 
Priznanje srebrni grb Obcine Hajdina je priznanje, ki se podeljuje za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju. Vsako leto se podelita najvec dve priznanji srebrni grb Obcine Hajdina, v primeru utemeljenih izjemnih okolišcin se jih lahko podeli tudi vec. Priznanje srebrni grb Obcine Hajdina se podeljuje tudi društvom in zvezam društev za 40 let delovanja v obcini. Društvo oziroma zveza društev lahko med svojim delovanjem prejme le eno priznanje srebrni grb Obcine Hajdina. 
c) Priznanje bronasti grb Obcine Hajdina 
Priznanje bronasti grb Obcine Hajdina je priznanje, ki se podeljuje za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot v spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Vsako leto se podelijo najvec tri priznanja bronasti grb Obcine Hajdina, v primeru utemeljenih izjemnih okolišcin se jih lahko podeli tudi vec. Priznanje bronasti grb Obcine Hajdina se podeljuje tudi društvom in zvezam društev za dolgoletno delovanje v obcini (okrogli jubilej 20 ali 30 let). Društvo oziroma zveza društev lahko med svojim delovanjem prejme le eno priznanje bronasti grb Obcine Hajdina. 
III. Predloge za prejemnike priznanj iz II. tocke tega razpisa lahko podajo obcani, politicne stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti v obcini. Predlog mora biti v pisni obliki in mora vsebovati: 
– osebne podatke o predlagatelju (ime in priimek/ime fir-
me, naslov/sedež), 
– osebne podatke o kandidatu za priznanje (ime in prii­
mek/ime firme, naslov/sedež), 
– 
vrsto predlaganega priznanja, 

– 
pisno soglasje kandidata za priznanje, da soglaša s pre­dlogom, 


– obrazložitev predloga z ustrezno dokumentacijo glede navedenih dejstev. 
IV. 
Predloge za priznanja morajo predlagatelji poslati po pošti v zaprti ovojnici na naslov: Obcina Hajdina, Zgornja Hajdina 44 a, 2288 Hajdina, »Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja«. Zaprta ovojnica se lahko v casu uradnih ur odda tudi v sprejemni pisarni Obcine Hajdina. Predlog se šteje za pravocasnega, ce je predložen na naslov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Hajdina do vkljucno 5. septembra 2022. Zaprta ovojnica mora biti jasno oznacena z napisom »NE ODPI­RAJ – PRIZNANJA OBCINE HAJDINA V LETU 2022«. Nepravocasno posredovane predloge in (nedopolnjene) nepo­polne predloge, ki niso v skladu z dolocili Odloka, bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zavrgla in o tem obvestila predlagatelja. 
Številka: 094-1/2022-1 Datum: 4. 7. 2022
                                                       Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja                                                                                    Ivan Ogrinc, l.r. 
OBJAVA 
JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrantom in doktorantom v Obcini Hajdina v letu 2022 
Na podlagi Odloka o proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 29/21 in 5/22) in Pravilnika 
o dodelitvi enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrantom in doktorantom v Obcini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 53/15) se objavlja 
JAVNI RAZPIS 
za dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrantom in doktorantom v Obcini Hajdina v letu 2022 
1. Naziv in sedež sofinancerja 
Obcina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. 
2. Predmet razpisa 
Dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrantom in doktorantom v Obcini Hajdina za leto 2022. 
3. Upravicenci za dodelitev sredstev 
Upravicenci so tisti, ki so si v okviru javnoveljavnih študijskih programov pridobili izobrazbo: 
(a) pred uvedbo smernic bolonjskega procesa (sprejeti pred 11. 6. 2004): 
– 
diplomanti univerzitetnega programa, 

– 
magistri znanosti, 

– 
doktorji znanosti, 

– 
(b) po uvedbi smernic bolonjskega procesa: 

– 
magistri stroke (2. bolonjska stopnja), 

– 
doktorji znanosti (3. bolonjska stopnja). 

– 
Enkratno denarno nagrado lahko prejme upravicenec, ki: 

– 
je pridobil javnoveljavno izobrazbo med posameznim študijskim letom, in sicer od 1. 10. 2021 do 30. 9. 2022, in 

– 
je imel na dan izdaje javne listine prijavljeno stalno pre­bivališce v Obcini Hajdina. 


4. Višina sredstev za razdelitev 
Sredstva so zagotovljena v proracunu Obcine Hajdina na proracunski postavki 1906401 Nagrade za diplomske in magistrske naloge v višini 2.000,00 EUR. 
Višina enkratne denarne nagrade se doloci glede na raven pridobljene javnoveljavne izobrazbe: 
RAVEN IZOBRAZBE  VIŠINA NAGRADE  
univerzitetni programi (sprejeti pred 11. 6. 2004)  100 EUR  
magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)  
magisterij znanosti  150 EUR  
doktorati znanosti (sprejeti pred 11. 6. 2004) doktorati znanosti (3. bolonjska stopnja)  200 EUR  

V primeru, da število upravicencev preseže razpoložljiva proracunska sredstva, se sredstva linearno zmanjšajo na vse upravicence. 
5. Rok za prijavo na razpis 
Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave tega javnega razpisa na sedežu Obcine Hajdina in spletni strani Obcine Hajdina www.hajdina.si do zakljucka tega javnega razpisa, to je do 7. 10. 2022. 
Za pravocasno se šteje prijava, oddana na pošto s priporoceno pošiljko ali osebno prinesena v sprejemno pisarno Obcine Hajdina, Zg. Hajdina, 2288 Hajdina, do vkljucno 7. 10. 2022. Na hrbtni strani ovojnice ali prednji strani levo zgoraj morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici in z obvezno navedbo razpisnega podrocja na prednji strani ovojnice: 
• Ne odpiraj – vloga na javni razpis – dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrantom in doktorantom v Obcini Hajdina za leto 2022. 
Nepravocasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene. 
6. Razpisna dokumentacija 
Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis dodelitve enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrantom in doktorantom v Obcini Hajdina za leto 2022 vsebuje: 
•
 Povabilo k oddaji vloge, 

•
 Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge, 

•
 Navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev, 

•
 Obrazce: – obrazec – VLOGA NA RAZPIS, – obrazec – IZJAVA VLAGATELJA O IZPOLNJEVANJU POGO­


JEV. 
7. Datum odpiranja vlog 
Odpiranje vlog bo v roku 15 dni od poteka roka za prijave v prostorih Obcine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. 

Predavanje je bilo namenjeno predvsem mladim, ki želijo izvedeti vec o pridelavi vrtnin. Strokovnjakinja za zelenja­darstvo na KGZ Maribor Miša Pušenjak nam je dala veliko koristnih nasvetov, ki jih moramo upoštevati, ce želimo imeti zdrav pridelek na svojem vrtu. Evropska skupnost se zaveda pomena lokalno pridelane hrane in samooskrbe s hrano, zato podpirajo takšne projekte, kot je projekt Food Wave. Cilj projekta je, da cim vec hrane pridelamo doma na vrtu ali pa vsaj kupimo pri lokalnem kmetu. Takšna hrana je tudi bolj kakovostna, vsebuje vec makro in mikro hranil. Prvo predavanje je bilo sicer slabše obiskano, ker je bil ter-min malo neposrecen pa tudi vreme nam ni najbolj služilo. V komisiji pripravljamo še tri dogodke v sklopu projekta, na katerega so vabljeni vsi obcani, predvsem pa želimo prebuditi zavest mladih do lokalno pridelane hrane. 
Janko Golob, predsednik Komisije za mlade Obcine Hajdina 
Odpiranje vlog ni javno. 
8.
 Potencialni prejemniki bodo obvešceni o sofinanciranju oz. nesofinanciranju na podlagi tega razpisa najkasneje v roku 30 dni po odpiranju vlog. 

9.
 Razpisno dokumentacijo je moc dobiti na: 


– 
sedežu Obcine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, ali 

– 
www.hajdina.si. 


10. Dodatne informacije 
Vse dodatne informacije v zvezi s tem javnim razpisom dobijo zainteresirani po telefonu 02 788 30 30 ali e-pošti: uprava@hajdina.si. 
Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav GLAŽAR 


Na osrednjem obcinskem trgu pred PSC Hajdina je bila 23. junija osre­dnja obcinska slovesnost ob dnevu državnosti, posvecena 31. obletnici osamosvojitve Slovenije in zakljucku šolskega leta 2021/2022. Na odru so se mešanemu pevskemu zboru Gan-din Hajdina pridružili otroci iz vrtca Najdihojca in ucenci OŠ Hajdina ter pevci Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše. 
Slavnostni govorec na slovesnosti je bil župan obcine Hajdina mag. Stani­slav Glažar. Poudaril je pomen prazni­ka za Slovenke in Slovence, spomnil na kljucne osamosvojitvene dogodke pred dobrimi tremi desetletji in dejal, da so pred Slovenijo novi casi, izzivi in preizkušnje, in da je preprican, da jih bomo zmogli skupaj uresniciti. Na slavnostnem dogodku je ravna­telj OŠ Hajdina Mitja Vidovic tudi tokrat osrednjo pozornost namenil ucencem hajdinske šole, zakljucku šolskega leta, ki ni bilo lahko, a je bilo uspešno in zelo ustvarjalno. Vsem je zaželel vesele in prijetne pocitnice. 
Besedilo in foto: TM Mitja Vidovic, ravnatelj OŠ Hajdina z vrtcem, se je z minimaturanti vese­lil uspešnega zakljucka vrtcevskega obdobja v hajdinskem vrtcu in se ob tej priložnosti vodstvu obcine zahva­lil za dobro sodelovanje ter podporo pri uresnicevanju nacrtov, ki jih tudi v vrtcu ne manjka. 





TM 
Hajdinski minimatranti na osrednjem obcinskem trgu, kjer jih je sprejel župan mag. Stanislav Glažar. Foto: Crtomir Goznik 
Povabilo za posredovanje podatkov o zlatih/diamantnih maturantih 
Obcina Hajdina poziva vse srednješolce, s stalnim prebivališcem v Obcini Hajdina, ki so na letošnji splošni ali poklicni maturi dosegli naziv ZLATI ali DIAMANTNI MATURANT, da nam to, z namenom, da jih spoznamo in cestitamo osebnemu uspehu, sporocijo na el. naslov uprava@hajdina.si, najpozneje do 31. avgusta 2022. 
Obcinska uprava 

Župan cestital 
trinajstim naj devetošolcem 
V prostorih obcine Hajdina je župan mag. Stanislav Glažar 15. junija gostil sprejem za ucence iz obcine Hajdina, ki so dosegli najboljši uspeh ob kon-cu osnovne šole na OŠ Hajdina in OŠ Breg. Cestital jim je za njihov izjemni dosežek, za odlicen uspeh v vseh de­vetih letih šolanja ter zaželel uspešno nadaljevanje na izbrani srednji šoli. 
Med naj devetošolce so se v šolskem letu 2021/2022 vpisali: Patrik Amon, Maša Belic, Lan Drevenšek, Blaž Drob-

Plaketa ZŠAM Jelki Zupanic 
V Domu krajanov Budina - Brstje so še pred poletjem izpeljali slovesnost ob 70-letnici delovanja Združenje šo­ferjev in avtomehanikov Ptuj (ZŠAM) Ptuj, ki je že lani praznovalo 70-letni-co. V ZŠAM Ptuj je trenutno vclanjenih 176 clanov, izmed katerih je 25 uni-formiranih clanov, 22 castnih clanov, 
preostali so prostovoljni clani. 

Po ešalonu uniformiranih clanov je dnik ZŠAM Slovenije Aleš Kocijancic. sledila slovesnost z nagovori in pode-Visoka priznanja – plakete zveze – so litvijo zahval in najvišjih odlicij ZŠAM, prejeli Vlado Korošec, Jelka Zupancic ki jih je v družbi predsednika ZŠAM in Ivan Janez Ciglar. Ptuj Janeza Strelca podelil predse-Besedilo in foto: TM nic, Nensi Jerot, Nejc Loncaric, Lovro ban Skledar – ucenci OŠ Hajdina – ter Mirkovic Zver, Sara Molanr, Taja No-Aleš Prigl, ucenec OŠ Breg. vak, Eva Rihtaric, Neja Šerdoner, Ur-TM 



Župan obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar je v petek, 3. junija, priredil sprejem za nagrajence Agencije za varnost prometa (AVP) iz hajdinske obcine. Letošnji nagrajenci so Slavko Burjan, dolgoletni predsednik SPVCP Obcine Hajdina, ki je prejel svecano listino AVP, podžupan Karl Svenšek je prejel zlati znak, Andrej Petek srebrni znak in Marjan Rozman bronastega, vsi pa so clani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Hajdina. 
Priznanja AVP se podeljujejo posame­znikom in društvom, podjetjem, za­vodom, združenjem in drugim orga­nizacijam za njihov prispevek k vecji varnosti v prometu. 
Besedilo in foto: TM 



Župan obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar je v prostorih obcine v sredo, 22. junija, pripravil sprejem za nagrajence z letošnjega 31. ocenjevanja Vino Ptuj in 33. Festivala Dobrote slovenskih kmetij iz obcine Hajdina. Cestital jim je za izje­mne dosežke in nova odlicja ter izrazil upanje, da bodo ti nagrajeni izdelki in druge hajdinske dobrote kmalu obcanom na voljo tudi na priložnostni hajdinski tržnici. 
Župan je cestital vinarjema Slavku zultat. natu za nagrajeno domaco salamo in Pesku in Ivu Rajhu iz Dražencev (v Cestital je tudi letošnjim nagrajen-Evgenu Pulku, ki je na ocenjevanju njegovem imenu je darilo prevzela cem na Festivalu Dobrote slovenskih prvic sodeloval z vloženo rdeco peso hcerka Tjaša), ki sta na ocenjevanju kmetij – Barbari in Matjažu Brodnja-in zanjo prejel dobre ocene. Vino Ptuj znova dosegla odlicen re-ku za odlicno bucno olje, Petru Per-Besedilo in foto: TM 

Nagrajenci na Vino Ptuj 2022 in Festivalu Dobrote slovenskih kmetij na sprejemu v prostorih obcine Hajdi-Cestitka za osvojene nagrade … na, kjer jim je za dosežek cestital župan obcine Hajdina. 


Prejemniki priznanj Agencije za varnost prometa 

Župan obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar s sodelavci in predsednik ŠZ obcine Hajdina Sandi Mertelj sta na krajšem sprejemu v prostorih obci­ne Hajdina cestitala Urošu Krajncu iz Skorbe, clanu Footgolf kluba Ptuj, za izjemen dosežek – zmago na medna­rodni footgolf tekmi Slovenian foot-golf Open – Ptuj FIFG 500. 
Župan Glažar je dejal, da so v obcini Hajdina zelo ponosni na Uroša in nje­govo šampionsko zmago pa tudi na vse preostale športnike, ki vedno zno­va presenecajo. Izrazil je tudi veselje, da footgolf postaja vse bolj priljubljen šport tudi v tem okolju in se nad njim navdušujejo tudi mladi iz OŠ Hajdina. Besedilo in foto: TM 

Spominjam se fotografij, na katerih so jih kar z bagri spravljali v jamo in zakopavali – v strahu pred izbruhom okužb. Inštalacija je strnjen prikaz grozot iz tridesetih in vojnih let prejšnjega sto­letja. Ko clovek samo pomisli, da vsa­ka ladjica predstavlja cloveka, otroka, starca, mater, oceta … osebo z upi, željami, nacrti in prihodnostjo, ki se je brutalno koncala v krematoriju, še vedno težko dojame, da se je to zares dogajalo. Da je v dimu in ognju izgi­nilo vec kot šest milijonov ljudi. Samo zato, ker so bili druge rase, drugega verovanja, drugacnega prepricanja ali drugacne spolne usmerjenosti. Ne-pojmljivo … Kot je nepojmljivo tudi, da teh 6,8 milijona ladjic tehta vec kot 30 ton in da bi en clovek za izdelavo enega milijona ladjic, ce bi jih izdeloval 24 

ur na dan, potreboval 42 let. Šele ko postavimo trud neštetih »ladjicarjev« v takšno perspektivo, postane jasno, kako velik projekt smo uresnicili s sku­pnimi mocmi. Inštalacija bo odprta do konca leta 2022. Ogled bo mogoc po prijavi na info@up-ornik.si. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 

Glavna akterja projekta 6 milijonov ladjic za 6 mi-lijonov žrtev holokavsta sta prof. Boris Krabonja kot pobudnik in njegov pomocnik Adrijan Islamaj, dijak 3. letnika Ekonomske šole Maribor, ter še ne­kaj prijateljev. Za njimi je ogromno dela in truda, ki so ga vložili v to, da se je ta množica ladjic, ki so pripotovale z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine, umestila v podzemlje pri Metalni. Treba je priti in se sprehoditi po hodnikih in prostorih, ki simbolizi­rajo taborišcne objekte tovarn smrti. Sama sem to naredila in objavljam te fotografije z željo, da bi si inštalacijo ogledali tudi bralci Hajdincana. 


UP-ornik je na svoji spletni strani zapisal, mi pa vsem sodelujocim posredujemo v branje njihove besede zahvale. 
Danes, 19. 6. 2022, smo svecano odprli inštalacijo dobrih 6,8 milijona ladjic, natancno 6.805.737, izdelanih s spre­tnimi rokami in rocicami 20.000 ljudi – od otrok do upokojencev – iz cele Slovenije v akciji ‘6 milijonov ladjic za 6 milijonov žrtev genocidov’. Hvala vsej Sloveniji, brez vas nam ne bi uspelo! 
Na dvorišcu nekdanje Metalne, pred vstopom v zaklonišce, nas je prica­kalo dvoje: dva milijona ladjic, ki jih ni bilo mogoce vec spraviti v zaklo­nišce, in strašljiva pomanjšana re-plika napisa, ki v originalu še vedno stoji nad vhodom v eno najvecjih koncentracijskih taborišc 20. stoletja Auschwitz – Birkenau: »Arbeit macht frei« (Delo osvobaja). Tista dva mili­jona ladjic pred vhodom spominjata na goro trupel, ki so jih našli zavezni­ki, ko so osvobajali taborišca in jih nacistom na begu ni uspelo sežgati. 


Le dober teden dni po 8. Likovni kolo­niji Vurberk 2022 so hajdinski likovni­ki spet odšli ustvarjat. Ne vsi, le štiri-clanska delegacija – Cecilija Bernjak, Anton Gojkovic, Vera Kovacevic in Milena Pecar – se je odzvala povabilu Obcine Donja Voca in na dan državno­sti, 25. junija, odpotovala k sosedom. Domov so se vrnili polni lepih vtisov, ki so jih pridobili ob druženju z gosto­ljubnimi domacini. 
Cecilija Bernjak, predsednica KPD Stane Petrovic Hajdina in hkrati tudi Likovno-fotografske sekcije, je tako strnila obcutke vseh udeležencev: »Do našega obiska v Donji Voci je prišlo po srecanju nacelnice Obcine Voca Sanje Kocet in župana Obcine Hajdina mag. Stanislava Glažarja v Obcini Starše, pobrateni z Voco. Naši gostitelji so z izjemno naklonjenostjo poskrbeli, da je slikanje potekalo v zadovoljnem in veselem vzdušju v lepem vocansko-zagorskem okolju, ki sta mu sledila tudi okusna pogosti­tev in domiselno darilo, ki ga je prejel vsak udeleženec. Ustvarjali smo ob Etno hiži Zgornja Voca, nekateri tudi ob skalni votlini, imenovani Votlina Vindija. Kot nam je povedala predsednica KUD Voca Ljubica Galic, ima votlina znanstveno raziskane dokaze o ostankih iz davne zgodovine jamarskega cloveka – pra-cloveka. Delovno srecanje likovnikov, poime­novano po dveh njihovih slikarjih iz Voce ‘Dnevi Slavka in Stjepana Stol­nika’, je vodil slikar Vinko Gregurec iz KUD Voca. Njuna slikarska dela smo si ogledali v Etno hiži v Voci. Ob zakljuc­ku smo dodali še slike vseh udeležen­cev slikarskega srecanja, tudi nas šti­rih. Lepo bi bilo, da še letos, morda na jesen, na Hajdini pripravim delovno srecanje – slikarsko kolonijo – in po­vabimo k sodelovanju tudi slikarje iz Voce.« Cecilija Bernjak je v znak zacetka so-delovanja Obcine Hajdina z Obcino Voca in KUD Voca izrocila sliko, ki jo je 


Hajdinska likovna delegacija z vodstvom Obcine Donja Voca. Ob predsednici Ceciliji Bernjak so: nacelnica obcine Sanja Kocet in predsednica KUD Ljubica Galic, Anton Gojkovic, Milena Pecar in Vera Kovacevic. 

prevzela predsednica KUD Voca Lju­bica Galic. Na njej so upodobljeni del cerkve sv. Martina, zgradba Društva upokojencev Hajdina, del Poslovno--stanovanjskega centra Hajdina in fontana na plošcadi. Pricakujemo lahko, da se bo praznic­no zaceto sodelovanje nadaljevalo in bomo, kot pred desetletji, spet spleta­li nove vezi s kraji in obcinami onstran meje. 
Silvestra Brodnjak Na Vurberku so 18. junija ustvarjali: Cecilija Bernjak, Romana Kiseljak, Anton Gojkovic, Jana Kraševec, Ve­sna Jancic, Mira Bezjak, Milena Pe-car, Majda Vrabl in avtorica tega za­pisa. Z letošnjim letom je prišlo do spremembe v vodstvu Turisticnega društva Vurberk, pod okriljem katere­ga deluje likovna sekcija. Predsednik društva je postal Branko Polanec, taj­nika Janeza Toplaka pa je po 50 letih aktivnega turisticnega udejstvovanja nasledila Violeta Vogrinec, ki smo jo poleg predsednika Likovne sekci­je Vurberk Marjana Špinglerja imeli priložnost spoznati že na prejšnjih ko­lonijah v vlogi ene od prijaznih gosti­teljic srecanja. Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje uspešno nadaljevali naše ustvarjalno druženje, ki se vsako leto oktobra predstavi na prav tako tradicionalni likovni razstavi na Vur­berku in do predkoronskih casov no-vembra tudi na Hajdini. Upajmo, da nam bo letošnja jesen bolj naklonje­na in se bomo ob obcinskem prazniku spet srecali na razstavi v dvorani Dru-štva upokojencev Hajdina. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 

Za nami je že osma Likovna kolonija na Vurberku 
Že osmic so se na Vurberku zbrali ljubiteljski likovniki na sedaj že tradicionalni Likovni koloniji. Prihajajo z razlicnih koncev, od Slovenske Bistrice do Koroške in Maribora, redno pa se kolonije vsako leto udeleži tudi vec kot deset clanov Likovno-fotografske sekcije obcine Hajdina. 



Tudi slepe osebe lahko pletejo košarice in tudi košare 
V maju me je pot zanesla v prostore Medobcinskega društva slepih in sla­bovidnih (MDSS) na Ptuju in presene-cena sem v njihovem klubsko-delav­niškem prostoru srecala svoja znanca, pletarja iz Hajdoš, Franca in Marijo Žunkovic. 
Okoli njiju je bila skupino clanov dru­štva, slepih ali pa z mocno okvaro vida. Pozorno so poslušali njuno raz­lago in sledili njunim vodenim gibom, potrebnim, da iz vrbove šibe nasta­ne najprej osnova za dno košarice in potem nadaljevanje, ko v ta pleteni podstavek vstavijo šibe, ki so osnova za pletenje oboda košarice. Seveda je bilo treba velikokrat ponoviti posa­mezne gibe, da je prepletanje šib do-bilo svojo podobo. Cvetka Leva, vodja strokovnih služb v MDSS Ptuj, je povedala, da imajo v društvu vec tematskih delavnic, s ka­terimi omogocajo svojim clanom, da si pridobijo želena znanja in rocne spretnosti. Žunkoviceva sta z njihovi­

Šmarnice v Skorbi 
V maju so po vaseh potekale šmarnice in tudi v Skorbi je bilo tako. V organi­zaciji predstavnic Župnijske Karitas so se vsak vecer ženske in otroci zbirali ob Marijinem oltarju, ki smo ga pri­pravili v domu krajanov, in prebirali zgodbe, molili in prepevali šmarnicne pesmi. 

mi clani že sodelovala pred zacetkom korone, zato letos ni bilo težav za pri­dobitev interesentov za pletarstvo. Enajsterico bodocih pletarjev so raz­delili v dve skupini, da je lahko delo potekalo ustvarjalno. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 
Popolnoma slepa clanica Silva Pregl je pozorno spremljala vsak gib mojstra Žunkovica in sledila njegovim napotkom. Veselje, ko je ena od udele­ženk delavnice prva dokoncala košarico za sadje, je bilo neizmerno, nalezljivo in spodbudno za druge, da so še bolj vztrajno nadaljevali delo in si domov odnesli vsak svoj izdelek. 


Utrinek s prijetnih šmarnicnih druženj v Skorbi 
Ob koncu šmarnic noben dan ni manj­kalo domacih dobrot naših gospodinj in drugih prigrizkov za otroke, proti koncu majskih dni pa še pic, za katero vsako leto poskrbi naša župnija. Majni­ški veceri so potekali v prijetnem vzdušju, tudi rojstni dnevi in godovi prisotnih niso bili pozabljeni. Zadnji dan šmarnic je bil še posebej zanimiv, saj so takrat otroci prejeli pohvale in cokolade za redno obiskovanje šmar­nic, vse skupaj pa je pogostil tudi VO Skorba. Ob prijetnem druženju in oblo­ženi mizi smo koncali letošnje šmarni­ce, ki so tudi letos poskrbele, da smo si znali vzeti cas zase in za druge. 
Besedilo in foto: RG 
Skorbcani na potepu po Dolenjski 
Majska sobota je bila kot ustvarjena za ekskurzijo, ki smo jo pripravili v okviru KD Skorba in oracev. Poln avtobus je bil dovolj zgovorna potrditev, da je bila ideja skorbovskih oracev prava. Pisana drušcina mlajše in srednje generacije smo 

se v sobotnih jutranjih urah odpravili proti Dolenjski. 
Najprej do Brezovice na Bizeljskem, kjer smo obiskali repnice – jame, ki so skopane v kremencevem pesku in v katere so ljudje shranjevali repo ter druge poljske pridelke. Danes jih v vecini uporabljajo za hrambo vina. Po zanimivem vodenju in predstavitvi gostiteljice, ki je prek zanimivih zgodb poskrbela tudi za veliko smeha in do-bre volje, smo po okrepcilni malici pot nadaljevali do Kostanjevice na Krki. Sprehod skozi mesto, ki ga obdaja reka Krka, in ogled znamenitosti sta kljub vrocemu soncu potekala v sprošce­nem in nasmejanem vzdušju. Svoje je dodal še vodic, ki nam je razkril marsi­katero zgodovinsko zanimivost. Nasle­dnji postanek je bil pri gradu Otocec, edinem vodnem gradu v Sloveniji. Po ogledu, okrepcilu in sprehodu smo pot nadaljevali do ZOO parka Aladin, kjer so na svoj racun prišli tako otroci, mladi kakor malo »starejši mladinci«. Prav za vsakogar je bilo poskrbljeno. Ob raznolikem živalskem svetu v lepo urejenem parku je bilo poskrbljeno za razlicne športne aktivnosti, rekreativno zabavo in tudi tiste, ki so raje posedeli na udobnih namestitvah ter uživali v sprošcenem klepetu, snovali zamisli in ideje za naprej. Vmes je bilo casa še za kulinaricna razvajanja in hitro se je ura prevesila v vrnitev proti domu. Veselja in dobre volje je bilo v obilju tudi na avtobusu, za kar je poskrbela celotna drušcina, ki je ob vrnitvi domov tudi sklenila, da takšno zgodbo še ponovi. 

RG Ljudske pevke KD Skorba se srecu­jejo na rednih mesecnih srecanjih in zadnje druženje v juliju je bilo bolj delovno naravnano. S predsednico KD Skorba Renato Gabrovec so ob klepetu in prepevanju obujale tudi spomine na dobrih 25 let skupnega prepevanja ljudskih pesmi. Veliko spominov in veliko pesmi se je v teh letih nabralo, zato so se odlocile, da jih bodo zbrale v zbirki ljudskih pesmi z namenom, da ostanejo zapisane še naslednjim rodovom. Vsako njihovo srecanje je veselo, nasmejano in pev­sko obarvano s polno lepih spominov in zanimivih anekdot, zato si v KD Skorba želimo, da tako tudi ostane še vrsto let. 

Besedilo in foto: RG 

Ljudski pevci DU in KPD Stane Petrovic Hajdina so 8. junija spet gostovali v Domu upokojencev Ptuj – Enoti Park v Ki-dricevem. 
Skupaj s Tinckom Marcinkom so so-delovali na priložnostni slovesnosti ob državnem prazniku, posvecenem rojstvu Primoža Trubarja, protestant-skega duhovnika, rojenega 8. junija 1508 na Rašici pri Velikih Lašcah, ki je leta 1550 v tujini izdal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Stanovalke doma so predstavile Tru­barja in njegov pomen za Slovence, ki se ga velikokrat ne zavedamo. Zato nas prav taki spominski trenutki vrnejo v zgodovinsko preteklost, da obogatimo svoje znanje. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 
Ljudski pevci in Tincek Marcinko iz DU Hajdina so zapeli in zaigrali v spomin Primožu Trubarju in s tem pocastili stanovalce doma, med katerimi je tudi precej hajdinskih obcanov s stodveletnim Maksimiljanom Kamplom na celu. 

Clani otroške gledališke skupine KD Skorba so z gledališko predstavo Boncirkus sodelovali na reviji JSKD. Za predstavo so prejeli srebrno plaketo JSKD, ki so jo v juniju skupaj z mentorico Manjo Gabrovec s ponosom prevzeli v Mestnem gle­dališcu Ptuj na državnem srecanju otroških gledaliških skupin. 

Svoj uspeh so športno potrdili na bo­vlingu na Ptuju, kjer so se pred po-citnicami zbrali in poveselili. Bilo je casa tudi za ideje, nacrte in zamisli pri ustvarjanju nove igre, ki jo bodo mladi gledališcniki zaceli kmalu po­stavljati na oder. Gledališko ustvar­janje otrokom in mladim veliko daje. Daje jim možnost druženja in jim pomaga pri raziskovanju lastnih za­nimanj in interesov. Omogoca jim iz­kušnje javnega nastopanja in delova­nja v skupini ter jih uci razumevanja in osvajanja gledaliških elementov. Zato je prav, da imajo mladi možnost gledališkega ustvarjanja na doma-cih odrih, kjer lahko razvijajo svojo ustvarjalnost. Veseli smo, da izrazijo zanimanje za tovrstna ustvarjanja, skupaj z njimi pa tudi mi z veseljem ustvarjamo in razvijamo gledališke prvine. 
RG 
Otroška gledališka skupina KD Skorba je z gleda­liško predstavo Boncirkus osvojila srebrno plaketo JSKD. Z mentorico Manjo Gabrovec so priznanje s ponosom prevzeli v MGP na državnem srecanju otroških gledaliških skupin. 



Ne samo, da so sodobni svet, tehno­logija in ne nazadnje še zadnja epi­demija spremenili tokove naših ži­vljenj, spremenili so tudi razmišljanja ljudi in v pozabo pahnili vrednote, na katerih smo dejansko zrasli, iz kate­rih smo se veliko naucili, vrednote, zaradi katerih smo pravzaprav bili pravi in ponosni Slovenci. Tako nas je z izbranimi mislimi ob prazniku med drugim nagovoril kaplan Primož Lorbek in dodal, da je na nas, kako 

V Gerecji vasi maša za domovino, za Alojze in Lojzke 
Vsakoletna tradicija narekuje, da se vašcani Gerecje vasi, sosednjih vasi in po­vabljeni gostje zberejo ob Zajšekovi kapeli pod vaško lipo in s sveto mašo na prostem pocastijo praznik patrona Alojza. Letošnjo sveto mašo sta darovala hajdinski kaplan Primož Lorbek in farni župnik Marijan Fesel, mešani pevski zbor DŽD Gerecja vas pa je poskrbel za ubrano petje. 

bomo ta razmišljanja nadaljevali pri sebi, kako se bomo v prihodnje po­trudili, da bomo to, kar smo se nau-cili v preteklosti, crpali in unovcili v naši prihodnosti. Ob koncu uradnega dela slovesnosti sta se vsem prisotnim in organiza­torjem Lojzove slovesnosti zahvalila podžupan obcine Hajdina Karl Sven-šek in predsednik VO Gerecja vas Marjan Rozman, vse skupaj pa je v imenu organizatorjev pozdravila in povezala domacinka Kaja Intihar. Ob zakljucku slovesnosti je sledila pogostitev, za katero je poskrbel VO Gerecja vas ob pomoci preostalih so-organizatorjev. Druženje pod vaško lipo je vsaj za nekaj ur spet dobilo svoj pravi, slovenski pomen. 
Besedilo in foto: MI 

Nekaj clanov odbora se je medtem me-njalo, predsednica pa ostaja iz manda­ta v mandat in krmari našo turisticno barko vedno novim izzivom naproti. Marsikaj se je v teh letih izpolnilo iz na­ših pricakovanj ob ustanovitvi, marsi-cesa smo se domislili v vmesnem casu. O vsem tem smo obudili spomine v cetrtek, 2. junija 2022, ko smo se zbra­li v Lovskem domu LD Boris Kidric na Zg. Hajdini na že enajstem obracunu turisticnega dela, ki ga je letos vodi-la Zdenka Godec, dosedanji delovni predsednik, farni župnik Marijan Fesel, pa je bil njena desna roka. Med opravljenimi nalogami smo bili najbolj veseli dveh publikacij, ki sta prišli iz tiskarne nekaj dni pred zborom clanov. Prva je knjižica Špeharstvo na obmocju Obcine Hajdina, ki predstavlja to nekoc zelo razširjeno kmetijsko dejavnost in je namenjena njenemu spoznavanju. Avtorji so: Sonja Brlek Krajnc, Ana 

Enajst let je minilo 4. aprila 2022, odkar smo na Hajdini ustanovili svoje Turi­sticno društvo Mitra, ki smo ga zaupali v vodenje znani turisticni delavki Sonji Brlek Krajnc in upravnemu odboru, da skupno uresnicujejo vsakoletne progra-
me dela. 
Krajnc, Magda Intihar, Tomaž Potoc­nik in Gašper Valentin Mlakar. Druga pa je neke vrste mini prirocnik 
Pletarstvo na obmocju Obcine Hajdina za ucenje pletenja iz šibe, skratka osno­ve pletarstva, ki ga je TD pripravilo ob pomoci dveh pletarskih zakonskih pa-rov Antona in Hilde Žumer ter Franca in Anice Tekmec iz Hajdoš. Obe publi­kaciji spadata v projekt Dobrine s Haj-dine, ki je sofinanciran s strani Evrop­skega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Raz­delili so nam tudi majice z logotipom našega društva, da bomo lahko ob razlicnih priložnostih z njimi sporocali, koga zastopamo. Predsednica Krajnc Brlekova je našte-la še nekaj najbolj pomembnih ak­tivnosti: nadaljnje izvajanje prve faze projekta Info Hajdina – informiranje zainteresiranih obcanov in društev, po­zivi k sodelovanju, zbiranje nabora idej; predstavitve na tržnicah domace po­nudbe in prireditvah v organizaciji TZS po Sloveniji; vzpostavitev društvene strani na omrežju FB, oblikovanje sku-pine clanov; oblikovanje predloga za spremembo pravilnika o podeljevanju priznanj v Obcini Hajdina; oblikovanje ideje in nacina izvedbe turisticnega središca Vicus Fortunae – sticišce srec­nih doživetij za prijavo na razpis Mini-strstva za gospodarstvo; sodelovanje pri organizaciji prireditve Hajdinska tržnica dobrot in doživetij; izvedba ce­lodnevne strokovne ekskurzije Po Mar-tinovi poti, predvidoma v juliju 2022; organizacija in izvedba strokovnega izobraževanja za clane v okviru projek­ta Slovenci cez mejo – Slovenci v Varaž­dinu, predvidoma v zacetku decembra; popravki in dopolnitve društvene sple­tne strani; organizacija predavanja na temo urejanja okolice in stavb; eviden­tiranje snovne in nesnovne dedišcine vasi v obcini Hajdina – poizvedba, po-pis, fotografiranje, oblikovanje registra ter priložnostne razstave po vaseh in v razstavišcu Poslovno-stanovanjske­ga centra na Hajdini; nadaljevanje so-delovanja z OŠ Hajdina in ucenci pri izbirnem predmetu Turisticna vzgoja; povezovanje gostinske ponudbe v ob­cini, oblikovanje inovativnih menijev, turisticnih produktov in skupno nasto­panje na tržišcu. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 


Prvega julija so se pri lovskem domu na Zg. Hajdini na 21. rednem obcnem zboru srecali clani in simpatizerji Pla­ninskega društva Hajdina, ki je lani praznovalo 20-letnico delovanja. Srecanja so se udeležili tudi prijatelji planinci iz okoliških društev, v imenu obcine pa je planince nagovoril podž­upan Franc Krajnc. 
Milan Bezjak, predsednik PD Hajdina, je na kratko strnil dogodke od lan­skega do letošnjega delovnega sre-canja, cestital tistim, ki so uspešno prehodili še zadnjo etapo Jakobove poti po Sloveniji, hkrati pa je pred­stavil tudi nacrt dela in nacrtovane planinske ture za letošnje leto. Konec avgusta med drugim nacrtujejo tudi pohod z mladimi planinci iz OŠ Haj­dina, kjer je vedno vec navdušencev planinarjenja. V novem šolskem letu bodo sodelovanje že nadgradili, sta obljubila Bezjak in ravnatelj hajdin­ske šole Mitja Vidovic. 
Besedilo in foto: TM 
Utrinki z delovnega srecanja hajdinskih planincev 



Clanice Društva gospodinj Draženci so delavne skozi vse leto, ob projek­tnem delu in rednih srecanjih pa se z velikim veseljem podajo še na kak izlet ali planinski pohod. 5. junija so se odpravile v Vitanje in okolico ter se domov vrnile s prelepimi vtisi. 

Dražencanke so se tokrat podale do hribovskih kmetij, do Vitanja, kjer so si lahko ogledale Noordung center Vitanje, kjer promovirajo vesoljsko tehnologijo in cloveške dosežke v vesolju. Na binkoštni so bile še pri sveti 
TM 
maši v cerkvi Marije Vnebovzete na Hriberci. 
Foto: arhiv društva 



Pa smo ga docakali, jubilejni zbor clanov Društva upokojencev Hajdina, ki ima v pisnih virih sicer razlicne zacetne oble­tnice, a nesporno si bodo številke odslej sledile od sedemdeset dalje. 
Vec o tem lahko preberete v zborniku Sedem desetle­tij Društva upokojencev Hajdina, ki je bil ob jubileju, 26. maja, predstavljen zbranemu clanstvu v dvorani Doma vašcanov v Dražencih, kjer se zadnja leta na obracunih dela srecuje najbolj množicno društvo v obcini Hajdina. Objavljamo fotozapis dogajanja. Uvodoma so nastopili ucenci OŠ Hajdina, ki so se pred­stavili s plesno, recitatorsko in instrumentalno tocko. Po nastopu smo naredili še skupinski posnetek za spomin na srecanje dveh generacij, od katerih je starejša mladi od srca zaploskala. Po vseh porocilih in nacrtih za prihodnje, ki so bila sogla­sno potrjena, za kar je skrbelo delovno predsedstvo pod vodstvom Radoslava Simonica, je sledila podelitev za­hval clanom, ki sta jo opravila predsednica društva Anica Drevenšek in predsednik komisije za priznanja Branko Burjan. Priznanja PZDU Spodnje Podravje in ZDUS je izrocila Sonja Purgaj, podpredsednica PZDU Spodnje Podravje in predsednica Društva upokojencev Ptuj. Pre­ostalim jubilantom, ki niso bili prisotni, so zahvale izrocili poverjeniki. 
SEDEM DESETLETIJ DU HAJDINA V JUBILEJNEM ZBOR­NIKU 
Drugi »polcas« druženja hajdinskih upokojencev 26. maja je bil posvecen predstavitvi jubilejnega zbornika Sedem desetletij DU Hajdina. Društvo ga je po vecle­tnem nacrtovanju izdalo v projektu Vitalno v 3. življenj­sko obdobje, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evrop­skega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija v okviru programa CLLD. Uvodoma so zapeli združeni hajdinski ljudski pevci in pevke, ki so že trideseto leto pevci in petindvajseto pev­ke pravi kulturni ambasadorji Društva upokojencev in KPD Stane Petrovic Hajdina. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 
Zahvale za 25 let clanstva Zbornik je zagledal luc sveta. Predsednica DU Anica Drevenšek ga je kot prvemu izrocila županu obcine Hajdina mag. Stanislavu Glažarju, on pa je obema z urednico Silvestro Brodnjak izrocil šopka. Foto: TM 














Med zakonskimi pari v DU Hajdina, ki imajo enako število let clanstva, sta tudi Gabrijela - Jelka in Vladimir - Vla-do Zupanic s Sp. Hajdine. Že 30 let sta upokojenca. Ker je Vlado priklenjen na invalidski vozicek, Jelka pa je pred kratkim prestala operacijo kolena, se letos nista mogla udeležiti jubilejne­

ga zbora clanov. Gabrijeli - Jelki in Vladimirju - Vladu Zupanicu s Sp. Hajdine je vodstvo DU Hajdina priznanje za dolgoletno clanstvo izrocilo na njunem domu. 
Zato ju je obiskala delegacija Društva društva Karla Fridla, ki je bil odlicen upokojencev Hajdina: predsednica organizator številnih odkrivanj lepot Anica Drevenšek, poverjenik za Hajdi-domovine. Dolga leta mu je pri tem no Franci Fridl in avtorica tega zapisa pomagala tudi žena Kristina, ki je bila Silvestra Brodnjak ter jubilantoma dalj casa tudi tajnica DU Hajdina. zahvali izrocila doma. Vesela sta bila Cestitamo jima tudi v uredništvu Hajdin­tudi jubilejnega Zbornika. Skupaj smo cana in želimo, da se naslednje leto spet obudili spomine na premnoge dogod-srecamo v Dražencih! ke, ki se jih je v treh desetletjih nabra-Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak lo kar lepo število. Še posebej se rada 

Še dokaz o dolžini clanstva … 
spominjata izletov in podpredsednika 
Hajdinski odbor Starejši za starejše na obisku v Gorici pri Slivnici 
V torek, 14. junija, se je odbor Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Hajdina pod vodstvom koordinatorja Branka Burjana in predsednice društva Anice Drevenšek odpravil na strokovno ekskurzijo v Gorico pri Slivnici – v Obcini Šentjur. 
Obiskali so tamkajšnji odbor, ki ga zelo uspešno vodi Zdenka Bevc - Škof in na delovnem obisku z njihovimi, tudi pretežno clanicami izvedeli veliko za­nimivosti o njihovem poslanstvu, ki ga opravljajo za tri krajevne skupnosti. Uporabljajo tudi prostoferjeve prevo­ze. Predvidevajo povratno srecanje na Hajdini in takrat bomo obširneje pred­stavili delo obeh skupin. Prvi del ek­skurzije je bil posvecen obisku Muzeja južne železnice v Šentjurju in rojstne hiše glasbenikov in zdravnikov Ipav­cev, arheološki muzejski zbirki Rifnik, prav tako pa tudi spominski sobi New Swing Quarteta. 
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 




Po dveh letih koronskih ukrepov smo se 6. julija 2022 spet srecali prostovoljci, ki delujemo v društvih upokojencev PZDU Spodnje Podravje v programu Starejši za starejše (SZS). Tudi v DU Hajdina že od leta 2008 obstaja skupina, ki jo je dolga leta koordinirala Marica Kaucevic, do leta 2019 tajnica društva. Zadnja tri leta je vodenje prevzel Branko Burjan, ki so se mu na srecanju pridružile tudi nekatere clanice odbora. 
Uvodoma so nam zapeli pevci DU Tur­nišce pod vodstvom Silve Kajtezovic, zaplesala Folklorna skupina DU Sv. Tomaž, nato pa sta predsednik PZDU Spodnje Podravje Viktor Kokol in koor­dinatorica programa SZS Silva Gorjup spregovorila o pomenu programa, ki terja veliko odrekanja clanov, ki se raz­dajajo za pomoc starejši generaciji, za­vedajoc se, da se vsi staramo in bomo nekoc tudi mi potrebovali nekoga, ki bo izven družine pripravljen priskociti na pomoc, da bomo lahko jesen življe­nje cim dlje preživeli v domacem oko­lju. Dvorana v restavraciji Pan v Kidricevem je bila skoraj pretesna za vse zbrane, ki so prisrcno zaploskali gostji Rožci Šonc. Z vsem spoštovanjem jo imenujemo za moramo in si prizadevati tudi za to, da do drugega upamo na to, da bo jesen mamo projekta Starejši za starejše, ki je bi v svoje vrste pritegnili cim vec mla-življenja za starostnike znosna in prije­dobil svojo potrditev tudi kot evropski 
dih upokojencev, ki bi pomenili nove tna. 
projekt.  Zahvalila se je glavnima sode­moci in ideje za njegovo uveljavitev v Iz obcine Hajdina so priznanja prejele: lavkama Anki Osterman in Silvi Gorjup, 
praksi. Marica Kaucevic, Marica Žunkovic, 
ki sta v skoraj dvajsetih letih, kar deluje Sledila je podelitev priznanj društvom Francka Cartl, Marija Emeršic in Mari-projekt, skrbeli za njegovo izvajanje v upokojencev in njihovim prostovolj-ja Repic. Vsem prejemnicam cestitamo Podravju. Zavedamo se, da nas caka cem za dolgoletno sodelovanje in šir-tudi v uredništvu Hajdincana! 
še kar dolga pot do tega, da bi Zakon jenje zavesti, da lahko le solidarni drug Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak o dolgotrajni oskrbi zaživel, a vztrajati 


tu, jim je korona prekrižala nacrte, da bi se spet zbrali. Kar trikrat so želeli priti skupaj in vedno je nekaj prišlo vmes. A v cetrto se je njihovo sreca­nje vendarle zgodilo. Bilo je v petek, 6. maja 2022, ko so se zbrali v Gostilni Celan v Slovenji vasi. V gostilni, v kateri je odrašcala in do upokojitve gostoljubno sprejemala in stregla goste njihova sošolka Ani­ca Celan - Plazar. Ona in Mira Koren 
- Kranjec ter Branko Sitar (bolj znan kot Štajerski Mišo) so bili soorganiza­torji druženja, ki je najprej potekalo v znamenju »še pomnimo tovariši?«, kjer je vsak iz zakladnice spominov potegnil kaj takega, kar se ne sme pozabiti. V zadnjem delu snidenja je za razvedrilo poskrbel njihov Mišo, ki je obudil pevske spomine na skupna mlada leta. Na koncu so bili vsi sku­paj kot nekoc pevski zborcek njihove razrednicarke Hilde. Na fotografiji iz 8. razreda vidimo v prihodnost zazrta mlada lica ucen­cev, ki so vsa leta hodili v šolo v pa-ralelkah. Zadnje leto pa so koncali v enem razredu. Žal se je šest sošolk in sošolcev že za vedno poslovilo. Niso ucakali priložnosti, da bi izvede­li, kam je življenje usmerilo poti nji-preizkušenj in grenkobe. A ta vecer pogosteje imeli stike kot doslej. Za­hovih vrstnikov. Ves vecer pa so bili so jih pustili doma. Zavedali so se, vedajo se, da cas neusmiljeno hiti. živo prisotni v pogovorih generacije, da so po dolgih letih spet skupaj, Silvestra Brodnjak za katero je pet desetletij obdobij, ki zato so si morali povedati toliko vse-so bila raznolika, za vecino uspešna, ga, izmenjati telefonske številke in srecna, za marsikoga pa tudi polna elektronske naslove, da bodo odslej 

12. rojstni dan vrtca na Hajdini 
V maju se je v vrtcu Najdihojca na Hajdini veliko dogajalo, saj smo praznovali 12-letnico delovanja vrtca, ki smo jo obe­ležili s prireditvijo v šolski telovadnici. Osrednja tema prireditve je bilo potovanje po naši prelepi Sloveniji. Spoznavali 
smo pokrajine in njihove znacilnosti. 
Najprej so se nam predstavili naši najmlajši iz roza igralnice, ki so nas popeljali na Primorsko, kjer so nam pricarali morje. Potovanje se je na­daljevalo na Koroškem, v rudniku Mežica, kamor so nas popeljali otro­ci iz oranžne igralnice in nam pred­stavili delo rudarjev. Ustavili smo se na Notranjskem, kjer so nas otroci iz vijolicne igralnice peljali na izlet v Postojnsko jamo in skupaj z njimi smo poiskali cloveško ribico. Pot se je nadaljevala na Gorenjsko, v Kek-cevo deželo, ki so nam jo predstavili otroci iz modre igralnice. Tam smo srecali Kekca in teto Pehto. Odpra­vili smo se v Ribnico, na sejem suhe robe, ki so nam ga pricarali otroci iz zelene igralnice. Nismo pozabili na naše glavno mesto, Ljubljano, ka­mor so nas popeljali otroci iz rumene igralnice. V Ljubljani se je res veliko dogajalo: otroci so plesali z dežniki, posedeli v kavarni in obiskali žival-ski vrt. Potovanje se je nadaljevalo v Prekmurje, kjer so nam otroci iz bele igralnice predstavili pridelovanje žita, mlin na Muri in nam spekli pre­kmursko gibanico. Potovanje po Slo­veniji se je koncalo v naši pokrajini, na Štajerskem. Otroci iz rdece igral-nice so nam predstavili cas trgatve in pridelavo vina. Otroci, vkljuceni v zborcek Mavrica raja, so nam premierno zapeli himno našega vrtca. Hvala avtorici besedila Simoni Slameršek in avtorici glasbe Teji Letonja Hajšek. Na naši prireditvi je imel pomembno vlogo vodnjak, ki je predstavljal vo­dovje v naši Sloveniji. Imel pa je tudi poseben pomen – tako otroci kot tudi nekateri gostje, župan mag. Sta-nislav Glažar, ravnatelj Mitja Vidovic 


Otroci roza igralnice so se podali na morje. Globoko v podzemlje so nas odpeljali rudarji iz oranžne igralnice. 
in vodja našega vrtca Viktorija Vrabl, tudi izpolnila, morda že do nasle-so vanj vrgli kamencek s posebnimi dnjega praznovanja obletnice naše­željami. Teh želja vam ne bomo raz-ga vrtca. krili, naj ostanejo skrivnost, mi pa Urška Horvat in Manja Gabrovec, upamo, da se bo kakšna izmed njih koordinatorici prireditve 







Utrinki iz vrtca Najdihojca Hajdina 
V roza igralnici se zelo radi potepamo. V Skorbi nas je pricakala babica Marinka z domacimi »treskami«. Povabili smo jo, da se z nami igra in ji tudi kaj povedali. 
Rdece cešnje rada jem ... Tako so si zapeli in se posladkali s slastnimi cešnjami otroci iz rdece igralnice. Fotografije: arhiv vrtca 
Otroci rumene igralnice smo se ob koncu šolskega leta povezali z dekleti 7. razreda in se predstavili s plesno tocko Ljubljanski zmaj. 
V roza igralnici smo naše prvo leto proslavili s torto in dobrotami, ki so jih pripravili starši. Zakljucno druženje je tako bilo polno dobre volje, igre in smeha. 







Minimaturanti vrtca Najdihojca Hajdina 
Vrtec, hvala ti za cudovite otroške dni. Skozi igro spoznavali smo svet, vzgoji­teljice pokazale so nam cel planet. Od vrtca bo treba vzeti slovo, dovolj že zmoremo, dovolj že znamo, da se v šolo podamo. V srcke naš, pa spravili bomo vrtec naš, najlepše spomine na ta brezskrbni cas. 
Tako so se od vrtca poslovili otroci rdece in bele igralnice vrtca Najdihoj-ca Hajdina, ki jeseni pogumno vsto­pajo v šolske klopi. Želimo vam, da pogumno stopate po poti ucenosti. 
Besedilo in foto: Martina Klemen 

Zbrani minimaturanti na obcinskem trgu 



Takoj ko so se pred vrtcem poslovili od svojih staršev, ki niso skrivali žalostnih obrazov, in se podali na avtobus, se je do­godivšcina tridnevnega potovanja zacela. Na obrazih otrok so sijale iskrice v oceh. Že prvi dan so preživeli aktivno v prelepem zaselku Strmec, na 800 m nadmorske višine nad Lucami. Po sprehodu skozi neokrnjene lepote gozdov se je ves trud hoje izplacal, saj se nam je na vrhu prikazal precudovit razgled na Kamniško--Savinjske Alpe v vsej svoji lepoti. Otroci so uživali ob igri v naravi – kaj je lepšega kot kotaljenje po hribcku navzdol in lovljenje s prijatelji po širnih zelenicah. Za zakljucek dneva jih je cakala se ena aktivna naloga. Otroci so si v naravi, ob 

Tabor rdece in bele igralnice v Logarski dolini 
Že tradicionalno so tudi letos predšolski otroci rdece in bele igralnice vrtca Najdihojca Hajdina obiskali Logarsko dolino. Otroci se na tabor pripravljajo in veselijo skozi vse leto, saj je to zanje pomembna, a hkrati vznemirjajoca dogo­divšcina na njihovi vrtcevski poti. 
ognju, cisto sami spekli vsak svoj kruh. Ta peceni kruh na pa-lici je šel slastno v želodcke. Drugi dan smo se prebudili v rahlo deževen dan, a so otroci bili takšni soncki, da so pregnali dežne oblake in tudi ta dan izkoristili za polno dogodivšcin. Najprej jih je cakala lesarska delavnica. Spoznali so, kako se naredijo košare iz lesa. Ker so imeli tako dobrega ucitelja Tomaža, so jih na koncu pletli že cisto sami. Ker otrokom adrenalina nikoli ne zmanjka, so popoldan preizkusili trdnost plezalne stene, ki so jo že prvi dan z zanimanjem opazovali. Da so vsi zbrali pogum, je prav gotovo pripomogel tudi rav­natelj Mitja Vidovic, ki nas je ta dan obiskal, saj se je tudi sam povzpel po steni navzgor. Ker vzgledi vlecejo naprej, smo tudi vzgojiteljice in pomocnica ravnatelja za vrtec Viktorija Vrabl opravile s plezalno steno. Potem sploh ni bilo vec dvo-ma med otroki, da oni ne bi, saj so prav vsi pogumni junaki. Pred vecerom so se podali še v hleve in kokošnjake na kme­tiji. Za dober spanec pa so se razmigali ob plesni glasbi. Za konec tridnevnega potovanja jih je že dobro znana vijuga­sta pot vodila v osrcje Logarske doline, kjer se skrivata škrat Nejko in pravljicni gozd. Polni novih spoznanj in dogodivšcin ter nepopisnega uži­vanja in druženja se je tridnevno potovanje pocasi koncalo. Proti veceru so otroke – tako kot so se prvi dan njihovega potovanja poslavljali tokrat z nasmehi na obrazih – pricakali njihovi starši. 
Besedilo in foto: Martina Klemen 

Prenocili v vrtcu 

Pred našim lepim gradom 
Naši »predšolcki« so se zjutraj, natovorjeni do zob, odpra­vili v vrtec. Le kaj se bo danes tam dogajalo? O, kako se vle-ce to dopoldne. Dita in Kaja kar ves cas ponavljata: »Malo še pocakajte,« in avtobusa kar ni in ni. Koncno ga zagleda-mo na našem parkirišcu. V veselem pricakovanju smo se odpravili na avtobus, ki nas je zapeljal do peš mosta. Seveda smo se tudi mi, kot vsi domacini in obiskovalci našega prelepega Ptuja, fotografi­rali skozi prstan, za ozadje pa smo imeli precudovit Ptujski grad. Fotografiranje smo ponovili še na peš mostu in še in še, saj navdušenje kar ni pojenjalo. Ulice najstarejšega mesta so nas pripeljale do mestnega kina. Tam smo si ogledali risanko Škratki. Pod vtisi risanega filma smo se odpeljali nazaj v vrtec. Komaj so otroci zase­dli naša vrtcevska igrala, že nas je pregnal dežek. Pa nic nam ne more ta dežek. Stekli smo v igralnice, kjer si je vsak otrok naredil »nocno lucko«. Ob veselju izdelovanja naših luck sploh nismo opazili, kako cas beži, in že nas je prese­netila malica. Po malici smo se odpravili na iskanje zakla­da. Do zaklada so nas vodili namigi in uganke. Le kje se skriva ta zaklad? Kaj nam skriva? Zadnji namig nas pripelje pred kuhinjo, kjer nas caka velika hladilna torba. Kmalu smo ugotovili, da nas caka še sladka hladna sladica. Da pa se nismo samo sladkali, smo poskrbeli tudi za razgibava­nje z jogo ob naših cajnih luckah. Po temnih hodnikih vrtca, saj se je medtem že znocilo, smo se s cajnimi luckami odpravili do umivalnic, kjer smo poskrbeli za vecerno toaleto. Od utrujenosti smo že težko pricakovali, kako so nam vzgojiteljice pripravile telovadni-co kot spalni prostor. Vsak od nas je imel ob svoji posteljici cisto svojo lucko in prijatelja tako na levi kot na desni strani. O, zdaj bo pa žur. 

Zbrani pod dežniki 

A kaj, ko so se nam ocke ob prijetnem branju pravljice kar same od sebe zaprle. Zdi se mi, da sem za lahko noc dobil poljubcek na lica, a sem že sanjal o tem lepem dnevu. Zju­traj so nasmejani otroci odhiteli v umivalnico, poskrbeli za jutranjo nego in se ponovno zbrali ob jutranjem obroku. Naše druženje smo koncali ob podelitvi medalj vsem po­gumnim otrokom, ki so nam popestrili ta konec tedna. Starši so se zaceli preplašeni zbirati v prostorih vrtca, saj so njihovi malcki prvic prespali dalec stran od njegovega domacega gnezda. Otroci, polni vtisov, so hiteli pripove­dovat, kaj jim je bilo najbolj všec. 
Besedilo in foto: Dita Cajnko 
Telovadim, telovadiš, telovadimo 
V maju smo v okviru projekta Simbi­oza giba izvedli športno dopoldne. Na naše povabilo so se odzvale clanice društva Šola zdravja, ki so nas vodile pri razgibavanju oz. jutranji telovadbi. V lepem, soncnem dopoldnevu smo z vsemi skupinami našega vrtca preživeli športno med-generacijsko druženje. Hvala clani-cam Šole zdravja, da so se odzvale našemu povabilu. 
Besedilo in foto: Maja Bezjak 
Gostovanje partnerjev projekta Erasmus+ na naši šoli 
Naša šola je v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ Z roko v roki za zeleno prihodnost od 24. do 28. maja gostila ucence in ucitelje iz Osnovne šole Vis na Hrvaškem. V tem casu so bili hrvaški ucenci nastanjeni pri slo­venskih družinah. Ucenci gostitelji so svojega gosta spremljali na aktivno­stih po programu, starši pa so poskr­beli za nastanitev, prevoze in varnost gosta. 
Omenjeni dveletni projekt (tudi del ucnega nacrta) poteka od zacetka šolskega leta 2021/22, koncal pa se bo februarja 2023. Njegova glavna poudarka sta ucenje na prostem in skrb za okolje. Ucenci s pomocjo raz­licnih aktivnosti bolje razumejo, kako lahko njihova dejanja in dejanja dru­gih vplivajo na okolje tako lokalno kot tudi globalno, spoznavajo lastno kul­turo in kulture sodelujocih držav, spo-znavajo in primerjajo razlicne obicaje in navade, s pomocjo informacijsko--komunikacijske tehnologije pa išce­jo in pripravljajo razlicna gradiva na zapisane teme. Ucitelji s spremljavo pouka spoznavajo in primerjajo raz­licne šolske sisteme in primere dobrih praks. V tokratni izmenjavi so udeleženci spoznavali našo šolo in šolski sistem, se udeležili pouka pri nekaterih pred­metih in aktivno sodelovali pri izvedbi naravoslovnega dne – v delavnici »Fo­und Poetry« so pisali pesmi o dreve­sih. Ob prijetnem druženju z ucenci naše šole so si ogledali ter spoznali Ptuj, Maribor in Hajdino. Na ta nacin so sodelujocim poskušali približati le­pote Slovenije. Bili so aktivni udele­ženci prireditve Hajdinska tržnica. Na šolskem sprejemu so predstavili svoj kraj, šolo, znacilno kulinariko, obicaje in pomembne otocane. Kot simbol prijateljstva so nam podarili oljko, ki smo jo skupaj slavnostno posadili. Z zakljuckom gostovanja pa se zacenja­jo intenzivno delo in priprave za za­dnjo izmenjavo, ki bo v drugi polovici septembra potekala na Visu. 


Iskrena hvala družinam Fostnaric, Mir-kovic-Zver, Obreht, Ranfl in Sitar za sprejem gostov in vso pomoc. 
Tatjana Lukovnjak 
Hajdinska 
tržnica dobrot in 
doživetij 
V petek popoldne, 27. maja, smo na plošcadi pred obcino Hajdina orga­nizirali medgeneracijsko prireditev »Hajdinska tržnica dobrot in dožive­tij«, ki smo jo pripravili skupaj s Turi­sticnim društvom Mitra Hajdina. 
Predstavili smo naše dejavnosti obve­znega in razširjenega programa šole in vrtca ter dejavnosti naših partner-skih društev in organizacij, s katerimi sodelujemo. Prireditev je obsegala šti­ri sklope: tržni del, kjer so si obiskoval­ci na stojnicah lahko ogledali razlicne dejavnosti šole in partnerjev, ustvar­jalne delavnice, kjer so obiskovalci lahko aktivno ustvarjali, animacijski del, ki je vkljuceval razlicne športne in zabavne dejavnosti, ter gostinski del, kjer je bilo poskrbljeno za žejo in lako-to vseh obiskovalcev. Gost prireditve, nogometna legenda Marcos Tavares, je bil deležen velike pozornosti, vrsta za njegov podpis je bila zelo dolga. Obiskovalce so navdu­šile tudi številne preostale dejavnosti 
– Mini Planica, Brata Malek, gokart, virtualna resnicnost Perutnine Ptuj, Decathlonov izziv, ustvarjalne delav-nice idr. Številne stojnice so pritegnile veliko pozornosti, na nekaterih pa so poskrbeli tudi za brboncice obiskoval­cev. Priprave na prireditev so potekale vse leto, ogromno je bilo vloženega dela in truda, potrebnega je bilo veliko sodelovanja. Uspelo nam je, vse smo pripravili, kot smo si zamislili. Tudi vre-me nam je šlo na roko, približno tisoc obiskovalcev je izjemno uživalo v pri­pravljenem dogajanju. Plošcad pred PSC Hajdina so prepla-vile rumene majcke ucencev in sode­lavcev OŠ Hajdina, med obiskovalci pa niso bili samo starši, ampak tudi drugi obiskovalci s Hajdine in od drugod. 

Posebni gostje na dogodku so bili ucenci in ucitelji šole z otoka Visa, ki so bili v tem casu na izmenjavi v sklopu mednarodnega projekta. Zahvala za odlicno izpeljano priredi­tev gre v prvi vrsti vsem sodelavcem OŠ in vrtca Hajdina in ucencem, ki so se vse leto trudili in pripravili cudovite izdelke, stojnice, delavnice in vzdušje, da so se vsi lahko dobro pocutili. Prav tako gre zahvala Obcini Hajdina in na­šemu soorganizatorju Turisticnemu društvu Mitra Hajdina ter vsem sode­lujocim društvom, sponzorjem in do-natorjem. Prireditev je imela tudi dobrodelni na-men. Skupaj smo zbrali vec kot 2500 evrov prostovoljnih prispevkov za šol-ski sklad, za kar se vsem obiskovalcem iz srca zahvaljujemo! 
Se vidimo na Hajdinski tržnici dobrot in doživetij 2023! 
Mitja Vidovic, ravnatelj 


Fotoutrinki zakljucnih ekskurzij hajdinskih osnovnošolcev 


Najmlajši, prvošolci, so obiskali majhne in velike živali v Živalskem vrtu Ljubljana. 


Drugošolci so obiskali Rogatec. Tudi cetrtošolci so zavzeli ljubljanske ulice in spo-Devetošolci sredi Tartinijevega trga v Piranu znavali naše glavno mesto. 

Tretješolci so se potepali po Prekmurju. Petošolci pred soncnim zahodom na portoroški plaži skupaj z razrednicarkama in ucitelji spremljevalci 


Tudi naši devetošolci so imeli veliko mocnih podrocij, pozitivnih lastnosti, zato je vsak izmed njih prispeval ko-šcek dobrega za 9. a. Vsi njihovi košcki skupaj so tisto, kar navdihuje naš svet. Verjamem, da se bodo v življenju, ki 
mu stopajo naproti, osredotocili na svoje odlike, ne na šibke tocke, na svoj znacaj, ne na svoj sloves, in na vse do-bro. Tako si bodo lahko gradili pot do sre-ce, spoštovanja, zadovoljstva, strpno-
»Jaz pa pojdem na Gorenjsko,« so si prepevali osmošolci. Fotografije: arhiv OŠ Hajdina 
sti, prijateljstva. Mojim devetošolcem želim, da jim cvetje venomer tlakuje pot in sonce osvetljuje dan. 
Mateja Draškovic, razrednicarka 
Tri priznanja za ekipo OŠ  
Hajdina na  
tekmovanju Go­ 
car-go  
Na zakljucku mednarodnega Era­ 
smus+ projekta Go-car-go plus, ki je  
v organizaciji Strojne šole Ptuj pote­ 
kal 19. maja v Šolskem centru Ptuj,  
je ekipa ucencev in mentorjev OŠ  
Hajdina predstavila svoje elektricno  
vozilo, gokart, ki smo ga poimenovali  
TALUMinka. Pri projektu je sodelovalo vec ucencev pod mentorstvom uciteljev Iztoka Milošica in Janka Kandrica, pri  
izdelavi pa so nam svetovali tudi inženirji podjetja Talum, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Vec kot priznanja nam pomenijo ne- 
Vse šole iz štirih sodelujocih držav so  imenovali.  precenljive izkušnje, ki smo jih s tem  
v okviru projekta prejele podvozje in  Pri projektu je sodelovalo vecje število  projektom pridobili, nova znanja, prija­ 
elektro pogon, naloga ekip pa je bila,  ucencev pod mentorstvom uciteljev  teljstva in ideje, zato komaj cakamo na  
da sestavijo kompozicijo, izdelajo karo- Iztoka Milošica in Janka Kandrica, pri  nadaljevanje projekta.  
serijo in optimizirajo vozilo.  izdelavi pa so nam svetovali tudi inže- Hvala vsem, ki ste projekt podprli, so­ 
ELEKTRICNO  VOZILO  TALUMINKA  nirji podjetja Talum, za kar se jim iskre­ delovali, nam stali ob strani. Cestitke  
NAVDUŠILO OBCINSTVO IN STRO- no zahvaljujemo.  ucencem in mentorjem!  
KOVNO ŽIRIJO  Vsa vozila sodelujocih šol so se pred- Partnerji Go-car-go plus: Strojna šola  
Ker smo na naši šoli zavezani trajno­stnemu razvoju, so se ucenci odloci­li, da izdelamo vozilo v obliki bidona za vodo (Taluminka) iz recikliranega  stavila in videti je bilo veliko res inova­tivnih in odlicnih gokartov. Na dogod­ku je bilo izvedeno tudi spretnostno tekmovanje. Naš gokart ni bil samo  Ptuj, Osnovna škola Matije Gupca – Sr-bija, Osnovna šola in vrtec Hajdina, OŠ Olge Meglic Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Piv­ka Ptuj, OŠ Destrnik - Trnovska vas, OŠ  
aluminija, ki ga je razvilo in vsem na­ lep, ampak tudi izredno hiter. Ucenci  Sveti Tomaž, Osnovna škola Hodošan  
šim ucencem podarilo podjetje Talum.  so zmagali v slalomski vožnji in osvojili  – Hrvaška in Izobraževalni center BFI iz  
Ucenci so bili nad bidonom navdušeni,  drugo mesto v krožni vožnji. Naše vozi- Avstrije.  
zato jim je bil pri izdelavi gokarta Talu- lo je dobilo tudi posebno priznanje za  Besedilo in foto: Mitja Vidovic,  
minka v navdih. Tako smo vozilo tudi  uporabo trajnostnih materialov.  ravnatelj  
Na tekmovanju Kaj veš o  
prometu  
Ekipa OŠ Hajdina se je po dvoletnem premoru spet lahko  
udeležila tekmovanja Kaj veš o prometu, ki je potekalo na  
OŠ Gorišnica. Že dneve prej smo trenirali, postavljali poli­ 
gon, se izobraževali, izpolnjevali naloge in reševali teste.  
Ucenci so vroc dan preživeli z vetrom v laseh, na kolesu in  
soncu, ampak so dokazali dobro voljo in željo po uspehu.  
Pokazati so morali svoje vešcine obvladovanja kolesa, po­ 
znavanja teorije in cestnoprometnih predpisov. Le eno križ­ 
išce nam je zmanjkalo do medalje. Pa drugic.  

Besedilo in foto: Janja Bratuša, 
Ekipa OŠ Hajdina na prometnem tekmovanju 
vodja Prometne varnosti 

Uspehi naših osnovnošolcev na tekmovanjih v znanju v šolskem letu 2021/2022 
Ceprav se bo šolsko leto 2021/2022 uradno koncalo 31. avgusta, so ucenci naše šole 24. junija zasluženo pospravili šolske potrebšcine in se odpravili pocitniškim dogodivšcinam naproti. Tudi to šolsko leto je bilo za naše šolarje zelo 
uspešno. 
Svoje talente in uspehe dokazujejo na športnem, glasbenem in likovnem podrocju, prav tako pa tudi na tekmo­vanjih iz znanja. Pri tem jim pomagajo ucitelji mentorji, ki jih na slednja pri­pravljajo, jih spodbujajo in motivirajo ter jim stojijo ob strani. Kako uspešni so bili ucenci naše šole, dokazuje vse­bina v naslednjem clanku. 
Irena Vesenjak je mentorica Cankar­jevega tekmovanja iz slovenšcine. Šolskega tekmovanja se je udeležilo kar nekaj ucencev od 2. do 9. razreda. Ucence od 2. do 5. razreda so na tek­movanje pripravljale razredne ucite­ljice, preostale uciteljice slovenskega jezika. Petnajst ucencev od 4. do 9. razreda je prejelo bronasto prizna­nje, vsi preostali pa priznanje za so-delovanje. Regijskega tekmovanja sta se udeležili dve ucenki. Devetošolka Maša Belic je osvojila srebrno prizna­nje, osmošolka Manca Sitar pa je na regijskem tekmovanju osvojila najviš­je tocke, se uvrstila na državno tek­movanje in osvojila srebrno priznanje. 
Iztok Milošic je mentor ucencem na tekmovanju iz znanja geografije. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 33 ucenk in ucencev. Kaja Cebek, Miha Krajnc, Nika Paveo (6. r.), Manca Si­tar (8. r.), Maša Belic, Neja Šerdoner in Lovro M. Zver (9. r.) so se uvrstili na državno tekmovanje, kjer je Maša Be­lic (9. r.) osvojila bronasto, Neja Šer­doner (9. r.) srebrno, Lovro Mirkovic Zver (9. r.) pa zlato priznanje. 
Damjan Kobale je mentor ucencem na tekmovanju iz astronomije in fi­zike. V znanju iz fizike je na šolskem tekmovanju sodelovalo pet osmošol­cev in sedem devetošolcev. Priznanje Cmrlj so osvojili ucenci Brin Kozel 
Tole (8. r.) in Sara Molnar, Neja Šer­doner, Maša Belic in Lovro Mirkovic Zver (9. r.). Regijskega tekmovanja iz fizike so se udeležili štirje ucenci. Brin Kozel Tole (8. r.) in Sara Molnar (9. r.) sta prejela bronasto priznanje. Uce­nec Brin Kozel Tole (8. r.) je tekmova­nje nadaljeval še na državnem tekmo­vanju za Štefanovo priznanje in tam osvojil srebrno priznanje. 
Na šolskem tekmovanju iz astronomi­je sta ucenki Julija Mohoric in Manca Sitar (8. r.) osvojili bronasti priznanji. Državnega tekmovanja iz astrono­mije se je udeležila osmošolka Julija Mohoric, ki je prejela srebrno prizna­nje. 
Andreja Novak in Tea Horvat sta men-torici ucencem od 6. do 9. razreda na tekmovanjih iz matematike in logike. Uciteljice Karmen Jerenko, Maja Maj-cen, Dragica Kosi, Mojca Purg, Tatja­na Habjanic, Mojca Ornik Ulbl, Meta Kokol, Jožica Novak, Vesna Mesaric Lorber in Nataša Štumberger so bile mentorice matematicnih tekmovanj ucencem od 1. do 5. razreda. 
Šolskega tekmovanja Bober se je le­tos udeležilo 68 tekmovalcev od 2. do 9. razreda, skupaj je bilo podelje­nih 28 bronastih priznanj. 
Šolskega tekmovanja iz znanja mate-matike za Vegovo priznanje Kenguru se je udeležilo 156 ucencev, 37 ucen­cev je prejelo bronasta priznanja, dva pa sta se udeležila regijskega tekmovanja. Šolskega tekmovanja iz logike se je udeležilo 23 ucencev. Skupaj so osvojili 14 bronastih priznanj. Deve­tošolka Sara Molnar se je udeležila regijskega tekmovanja in kasneje še državnega, na katerem je osvojila sre­brno priznanje. Mentorica omenjeni ucenki je bila Tea Horvat. 
Šolskega tekmovanja iz Razvedrilne matematike se je udeležilo 67 tekmo­valcev, ki so skupaj osvojili 19 brona­stih priznanj. Ucenka Sara Molnar (9. r.) se je uvrstila na državno tekmova­nje in osvojila srebrno priznanje. 
Šolskega matematicnega tekmova­nja Znam za vec so se udeležili trije tretješolci, medpredmetnega tekmo­vanja Znam za vec pa 29 tretješolcev. 
Tatjana Habjanic je mentorica ucen­cem od 1. do 4. razreda, ki so sodelo­vali na tekmovanju Cici vesela šola. Vseh 132 ucencev je prejelo pohvale za sodelovanje. 
Branka Gaiser je mentorica osmim ucencem na šolskem tekmovanju iz nemšcine. Bronasto priznanje je prejela Neja Šerdoner (8. r.), ki se je s svojim znanjem iz nemškega jezika uvrstila tudi na državno tekmovanje. 
Urška Medved je mentorica tekmo­vanj iz angleškega jezika za šestošol­ce, ki se ga je udeležilo 13 ucencev. Ucenci Jure Kozel, Aljaž Ozmec, Jan Ribic Starcevic, Ana Vauda, Matevž Kokol in Kaja Cebek (6. r.) so osvojili bronasto priznanje. Omenjeni ucenci in ucenke so se prav tako udeležili dr­žavnega tekmovanja. 
Tea Horvat in Janja Bratuša sta men-torici ucencem, ki so se udeležili med-obcinskega tekmovanja Kaj veš o prometu. Sodelovali so štirje ucenci, ki so prejeli priznanje za sodelovanje. 
Uciteljica Mateja Draškovic je men-torica tekmovanja iz znanja o slad­korni bolezni in tekmovanja iz ke­mije. Šest ucencev se je udeležilo šolske­ga tekmovanja iz znanja o sladkor­ni bolezni. Ucenki Julija Mohoric in Manca Sitar (8. r.) sta prejeli brona­sto priznanje, Manca Sitar pa se je udeležila tudi državnega tekmova­nja in osvojila srebrno priznanje. Štirje ucenci so tekmovali na šolskem tekmovanju iz znanja kemije. Brin Kozel Tole (8. r.) je osvojil bronasto priznanje. 
Tatjana Pacnik, Maja Koren in Mitja Vidovic so mentorji vseh športnih tekmovanj. 
Na medobcinskem krosu je bilo po­deljenih 17 medalj, najuspešnejša je bila Lia Drevenšek (5. r.). Mentorici sta bili Tatjana Pacnik in Maja Koren. 
Polfinala medobcinskega prvenstva v odbojki se je udeležilo osem ucen­cev, osvojili so 2. mesto. Mentorica je bila Maja Koren. 
V medobcinskem tekmovanju v plavanju je osem ucenk in ucencev osvojilo 14 priznanj. Mentorica je bila Tatjana Pacnik. 
Mitja Vidovic je devet ucencev iz polfinala medobcinskega prvenstva v malem nogometu za starejše dec­ke uspešno popeljal v finale, kjer so osvojili 1. mesto in postali prvaki. Na tekmah so sodelovali Gal Kosar, Žiga Kosar, Lan Drevenšek, Nejc Lonca­ric, Nik Šmigoc, Timi Šmigoc, Anej Turk, Urban Skledar in Lovro Mirko­vic Zver. 
Maja Koren je mentorica osmim de­kletom finala medobcinskega prven­stva v malem nogometu za starejše deklice. V finalu so osvojile 4. mesto. 
Deset ucencev se je udeležilo med-
obcinskega tekmovanja v nogometu za mlajše ucenke in ucence. Osvojili so 1. mesto. Ekipo so sestavljali pe­tošolci Lia Drevenšek, Naja Dobnik, Lan Kaisersberger, Tilen Ivancic, Blaž Zagoranski, Rok Belic in cetrto­šolci Maks Mai Kokol, Jure Flac, Nik Krajnc in Rene Žunko. Mentorica je bila Maja Koren. 
Medobcinskega tekmovanja v ma-lem nogometu za decke se je ude­ležilo sedem ucencev, ki so osvojili 2. mesto. Istega tekmovanja za deklice se je udeležilo devet ucenk, ki so po-stale prvakinje in osvojile 1. mesto. Ekipo so sestavljale Lia Drevenšek, Taša Marcic, Rosa Cafuta Gajšt, Ema Premzl, Hana Vaupotic, Zoja Vegelj, Alja Janžekovic, Maja Veis in Ajda Mirkovic Zver. Obema ekipama je bila mentorica Maja Koren. 
Državnega polfinala v akrobatiki se je udeležilo sedem ucenk, ki so osvo­jile 3. mesto ekipno. Ucenka Sara Molnar (9. r.) se je uvrstila tudi na dr­žavno prvenstvo v akrobatiki. Men-torica je bila Tatjana Pacnik. 
Medobcinskega posameznega atlet­skega tekmovanja za osnovne šole se je udeležilo 34 ucenk in ucencev. Najboljši med njimi so bili Lia Dre-venšek (5. r.), ki je osvojila 1. mesto v teku na 600 m, Larisa Vrabl (6. r.), ki je osvojila 1. mesto v skoku v daljino, Maja Veis, ki je osvojila 2. mesto v metanju vorteksa, in Lan Drevenšek 
(9. r.), ki je v skoku v daljino osvojil 3. mesto. Ucenka Lia Drevenšek (5. r.) je tekmovala tudi na državnem atlet­skem tekmovanju. Mentorici ucen­cem sta bili Maja Koren in Tatjana Pacnik. 
Podrocnega tekmovanja v smucanju so se udeležili štirje ucenci, podroc­nega tekmovanja v namiznem teni­su pa dva ucenca. Mentorici sta bili Tatjana Pacnik in Maja Koren. 
Mateja Draškovic, Tea Horvat, Iztok Milošic in Janja Bratuša so bili men-torji ucencem pri raziskovalnih na­logah. 
Devetošolki Neja Šerdoner in Nensi Jerot sta osvojili zlato priznanje na državnem tekmovanju »Zdrav dih za navdih«, ki ga je organiziralo Dru-štvo pljucnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Na tekmovanju sta pod mentorstvom uciteljice Tee Horvat sodelovali z raziskovalno nalogo Pri­našalec skrbi. 
Janja Bratuša je bila mentorica ucencem, ki so sodelovali pri turi­sticni raziskovalni nalogi z naslo­vom Voda nas povezuje. Osvojili so srebrno priznanje z izkazanim zna­njem in poznavanjem terapevtskih ucinkov voda. 
V kategoriji raziskovalnih nalog 30. regijskega srecanja mladih razisko­valcev Spodnjega Podravja in Prle­kije smo sodelovali z dvema razi­skovalnima nalogama in osvojili kar dve zlati priznanji. Manca Sitar (8. r.) je raziskovala Na-ravoslovno ucno pot Berl in se uvr­stila na državno tekmovanje. Njen mentor je bil Iztok Milošic. 
Ucenka Maša Belic (8. r.) je zago­varjala raziskovalno nalogo Bistra z naslovom Ne pozabi, sonce vedno sije zate in osvojila zlato priznanje. Mentorica je bila Mateja Draškovic. 
Ucencem in ucenkam iskreno ce-stitamo za njihove uspehe in jim sporocamo, da smo nanje zelo po­nosni. Prav tako se zahvaljujemo mentorjem in mentoricam za dobro opravljeno delo, ustrezno pripravo na tekmovanja in motivacijo naših ucenk in ucencev. 
Zbrala in uredila: Maja Majcen 
Literarni prispevki ucencev OŠ Hajdina 
PRVOŠOLCI NA ŠOLSKEM IZLETU 
Zjutraj me je ati peljal v šolo. Potem smo šli na avtobus. Avtobus se je odpeljal v Ljubljano. Ko smo prispe­li, smo se najprej najedli. Videli smo žirafo, zebro, leva, opice, medveda, surikate, morskega leva, slona, volka in želve. Potem smo šli v trgovino. Ku-pil sem si kaco. Na koncu smo šli na avtobus in domov. 
Tim Novak, 1. b 
Zbrali smo se v jedilnici. Šli smo na av-tobus. Prispeli smo in šli gledat živali. Videli smo žirafe, kamele, medveda in volka. Videli smo tudi surikate. Šli smo v trgovino. Jaz sem si kupila pa-pigo. 
Ajda Pauko, 1. b 
Na avtobusu sem se imela lepo. Ko smo prispeli v živalski vrt, smo z uci­teljicami videli slona, žirafo, volka, ka­melo, kravo, leva, levinjo in kaco. Po-tem smo šli nazaj na avtobus. Ko smo prispeli na Hajdino, smo šli domov. 
Iva Žvegla, 1. b 
Zbrali smo se v jedilnici. Odšli smo na avtobus. Avtobus nas je odpeljal v živalski vrt. V živalskem vrtu smo po­jedli malico. Postavili smo se v kolono in šli do morskih levov. Šli smo tudi k surikatam, nato pa smo šli do slona in leva. Vodicka nam je prinesla dve živali. Na koncu smo šli na avtobus in domov. 
Julian Lešnik, 1. b 
Peljali smo se na avtobusu. Jedli smo sendvice. Potem smo gledali mor­skega leva. Videli smo opice, volka, medveda, surikate, kaco, morskega prašicka in leva. Na koncu smo se pe­ljali z avtobusom domov. 
Taj Sluga, 1. b 
Zbrali smo se v jedilnici in se odpelja­li z avtobusom. Ko smo prispeli, smo se postavili v kolono. Videli smo ptice in morske leve, slona, kaco in potem šli na malico. Videli smo še surikate, želvo, morskega prašicka in geparda. Šli smo še v trgovino in na koncu na avtobus. Odpravili smo se domov. 
Matija Zupanic, 1. b 
Zbrali smo se v jedilnici. Ko so ostali pojedli, smo šli na avtobus. Odpeljali smo se v Ljubljano v živalski vrt. Tam smo srecali mnogo živali. 
Nik Štumberger, 1. b 
Na izlet smo šli z avtobusom. Šli smo v Živalski vrt v Ljubljano. Tam smo videli slona, žirafo, opice, kaco, suri­kate, tigra, medveda. Tam smo šli na sladoled. Najbolj všec so mi bile su­rikate. 
Ema Lenart, 1. b 
Zjutraj smo se zbrali v jedilnici. Po-tem smo šli z avtobusom v Ljubljano v živalski vrt. Ko smo prišli, smo se najedli in pospravili za seboj. Potem smo šli gledat živali. Videli smo slona, medveda, opico, leva, volka, žirafo, morskega leva in lame. Potem smo šli še v trgovino in domov. 
Valentina Zupanic, 1. b 
Stopili smo na avtobus. V živalskem vrtu smo pojedli malico. Videl sem slona in surikate. Videl sem volka in zebro. Videl sem žirafo, tigra in kaco. 
Anej Cafuta, 1. b 
Z avtobusom smo šli v živalski vrt. Ko smo prišli v živalski vrt, smo na stopnicah jedli. Ko smo koncali, smo pogledali lame in potem še morske leve. Potem smo si ogledali kaco in si jo lahko dali za vrat. Božali smo tudi morskega prašicka. Potem smo si šli pogledat surikate. Šli smo do slona in žiraf, nato pa v trgovino. Kupil sem kaco in zapestnico. Potem smo šli lu-lat in domov. 
Stefan Kostic, 1. b 
Zjutraj smo se dobili v jedilnici. Po-tem smo se odpeljali z avtobusom. Ko smo prišli v živalski vrt, smo videli živali. To so tiger, zebra, slon, surikate, gepard, kaca, morski prašicek, žirafe, medved in ris. Potem smo šli v trgovi-no. Na koncu smo se odpeljali nazaj domov. 
Tereza Petek, 1. b 
Zjutraj smo šli na avtobus in v Ljublja-no. Ko smo prišli, smo videli opice, slona, kaco in žirafo, ki je jedla liste. Videla sem tudi kamelo, lamo in tjul­nje, ki so jih hranili. Tam so bile tudi surikate, morski prašicek, gepard in noji. V trgovini sem si kupila plišasto kaco. Zbrali smo se okrog mize, ucite­ljica Maja nas je preštela. Šli smo na avtobus in domov. 
Ema Pecnik, 1. b 
Zbrali smo se v jedilnici. Šli smo na avtobus in v živalski vrt. Tam smo sedli in pojedli sendvice. Potem smo videli tjulnja. Šli smo gledat opice, medveda in volka. Sedli smo pod drevo in pocakali uciteljico, ki nam je pokazala kaco in morskega prašicka. Na koncu smo šli na avtobus. 
Amelija Hentak, 1. b 
Zjutraj smo se zbrali v jedilnici. Z avtobusom smo se peljali v živalski vrt. Tam smo videli tigra, žirafo, slo­na, volka, morskega prašicka, kaco in zebre. Šli smo na sladoled. Potem smo si lahko kupili igraco. Moja je bila rjave barve. Šli smo na avtobus in se peljali v šolo in domov. 
Anže Hentak, 1. b 
Zbrala in uredila: Maja Majcen 
PRVOŠOLCI O PRVEM LETU V ŠOLI 
V prvem razredu smo preživeli veli­ko casa v gozdicku. Ucili smo se tudi brati, racunati in pisati. Opravil sem bralno znacko. Pripovedoval sem zgodbo Mali bober in odmev. Postali smo prijatelji. Tudi najboljši prijatelji. Moj najboljši prijatelj je Žiga. Zelo imam rad Vito. Vanjo sem malo zalju­bljen. 
Nik Zajc, 1. a 
V razredu sem spoznala nove prijate­ljice Aliso, Leono, Zojo, Vito. Prijetno mi je bilo v živalskem vrtu, ko smo bili na izletu. V šoli se pocutim lepo. 
Teja Muzel, 1. a 
Naucili smo se racunati do dvajset. Opravila sem bralno znacko. Veliko­krat smo bili v gozdu. Rada imam Zojo, Tejo, Aliso in Leono. V šoli sem se pocutila dobro. 
Vita Horvat, 1. a 
Spomnim se, da smo na Ptuj hodili zelo dolgo. Dolgo smo bili tudi v goz­dicku. Najraje sem se igrala s sošol­kami in sošolci. Rada sem tudi hodila v knjižnico. Izposodila sem si knjigo ali sem knjigo vrnila. Všec mi je bila matematika. V prvem razredu sem se pocutila super. 
Zoja Slameršek, 1. a 
V gozdicku smo si delali hišo. Poma-gala sta mi Tine in Anej. Uporabili smo gume in palice. Hiša je zelo lepa. Ko nas je uciteljica Tamara poklicala, smo odšli do nje. Povedala nam je, da bo deževalo. Potem smo šli v šolo. Uciteljica Tamara je rekla, da gremo domov. Z veselim nasmehom sem odšel domov. 
Jaša Lozinšek, 1. a 
V prvem razredu smo bili veliko v gozdicku. Šli smo tudi na Ptuj v kino. 
Ko je bilo risanke konec, smo šli na avtobus, ki nas je odpeljal do šole. Drugic smo šli na drsanje. V šoli se pocutim odlicno. 
Bine Baum, 1. a 
Bili smo v živalskem vrtu, v gledali-šcu, kinu. Gledali smo risanko. Vozili smo se s kolesom. Bili smo na drsali-šcu. Bilo je v redu. 
Tine Valentan, 1. a 
Odšla sem v šolo. Najprej smo jedli. Po malici smo šli ven. Zunaj sem se lovila. Šli smo noter. Po mene je pri­šla mami. Doma sem gledala risanko in šla spat.                                      
Leona Preložnik, 1. a 
V gozdicku smo naredili hišo. Poleg mene so bili Anej, Bine, Crt, Jaša, Ma-hir. Vozili smo se s kolesom, metali na koš. Jaz sem vrgel 85 košev. V prvem razredu smo se naucili tudi racunati do 20. 
Tai Dovnik, 1. a 
Igrali smo se in zelo smo se zabavali. Moje najboljše prijateljice so Leona, Teja, Zoja, Vita. Bili smo v gozdicku, hodili smo na Ptuj. Delali smo ladjice in še veliko stvari. Vesela sem, da sem v 1. a, ker imam najboljši uciteljici. Zelo ju imam rada. 
Alisa Majcen, 1. a 
Koncal sem prvi razred. Moja najbolj­ša prijatelja sta Nik in Anej. Igramo se s kartami Yu-Gi-Oh. Znam že brati. Vesel sem, da gremo v drugi razred. 
Žiga Zupanic Zorjan, 1. a 
Delal sem naloge. Lepo mi je pri an­glešcini. V spominu so mi ostale po­barvanke, zvezek Lili in Bine. Moji so-šolci so v redu. Bilo mi je všec, da smo bili v živalskem vrtu. Tam so mi dali kaco okoli vratu. Gledali smo opice. Bili smo v kinu. V razredu imamo hi-šico, ki smo jo pobarvali. Rad sem v 
1. a. 
Mustafa Januzi, 1. a 
Koncal sem prvi razred. Bili smo na izletu, v gledališcu, v gozdicku. Igram se s Taiem. V Ljubljani smo videli leva pa opico. V šoli se pocutim odlicno. 
Mahir Medic, 1. a 
V prvem razredu smo bili v kinu. Gle­dali smo risanko. Bili smo na drsali-šcu na Ptuju. Drsali smo z medvedki. Bili smo v živalskem vrtu. Videli smo živali: tigre, geparde, žirafe, zebre in kamele. V razredu se pocutim v redu. 
Crt Hazimali, 1. a 
V šoli smo se ucili abecedo in števil­ke. Matematika mi je zelo všec. V ra­zredu smo barvali hišo. Imamo tudi akvarij. Vceraj smo risali slovensko zastavo. V spominu mi je ostalo tudi drsanje. V šoli mi je všec. 
Nik Drevenšek, 1. a 
Žiga je moj najboljši prijatelj. Zelo rad se igram z njim. Skupaj nosiva velike veje. Povabil ga bom na rojstni dan. Gledam risanko. Najljubša mi je 
o pink panterju. Pocutim se veselo. 
Anej Kolednik, 1. a 
Jaz sem danes v prvem razredu. Igram se z Aliso in Tejo. Rad sem na trampolinu, ker znam delati salto. V zoo parku sem videl kaco, tigra, ge­parda, leva. Peljali smo se z avtobu­som. Bili smo v trgovini. Jaz sem ku­pil avto. Bilo mi je lepo. 
Ruslan Ognivec, 1. a 
Zbrala in uredila: Karmen Jerenko V ŠTRKU V šoli v naravi mi je bilo zelo všec zara-tek je bil zadnji vecer, zato smo imeli V Portorožu smo se zelo zabavali. Sko-nja. Zvecer smo hodili na sprehode, na do solin. Hrana je bila zelo dobra. Se-V ponedeljek zjutraj smo se zbrali na di sošolcev in lepega vremena. Po šti-ples in Pokaži, kaj znaš. Vsak vecer, raj vsak vecer smo šli ven na sladoled. igrala in na sladoled. Všec mi ni bilo, da veda sem se v šoli v naravi imela lepo, avtobusni postaji pred šolo. Z avto-rih urah vožnje po dežju smo prispeli razen v cetrtek, smo jedli sladoled. V Imeli smo zelo dobro hrano in pijaco. smo namesto akvarija obiskali Pomor-ampak sem bila zelo vesela, ko sem busom smo se odpeljali na Štrk. v Portorož in si razpakirali kovcke. V torek smo se prvic kopali v morju. Zelo všec so mi bile soline. Tam sem ski muzej. Všec mi je bilo, da smo igrali prišla domov. Vodja Štrka nam je razložil pravila ve-torek smo šli prvic v mrzlo morje. Po-Tara, 5. a izvedela veliko novega. Vsak dan smo nogomet, badminton in odbojko. V Lili, 5. a denja. Ogledali smo si sobe in poste-tem smo se vsak dan kopali. V cetrtek hodili tudi na plavanje. Pridružila sta prostem casu smo igrali monopoli. lje. Nato smo se odpravili v jedilnico, smo imeli zadnji vecer. Takrat smo V Portorožu mi je bilo zelo všec. Naj-se nam ucitelja iz Plavalnega kluba Lahko smo se tudi kopali v morju. Po V ponedeljek smo se odpravili v šolo kjer smo se najedli. Odšli smo na sme-plesali in se zabavali. V petek smo se bolj sem užival, ko smo šli na ladjo. Ptuj. V torek smo se opogumili in se kopanju v morju smo odšli v bazene, v naravi v Portorož. Poslovili smo se tišce. Zraven nas je bila gospa Darja, zbudili, si spakirali in šli na zajtrk. Po-Videl sem veliko meduzo. Zelo všec odpravili v morje. Najbolj smešno mi kjer smo preverjali tudi plavanje. od staršev in šli. Ko smo prispeli, smo ki nam je povedala, kako se ravna z tem smo se šli kopat v morje. Po kosi-mi je bilo tudi, ko smo šli zvecer na je bilo, ko so nas krstili. Krstili so nas Matic, 5. a nekaj casa cakali na avtobusu. Potem odpadki. lu smo se odpravili na pot. Vožnja je sladoled. tako, da so nas s crvom za plavanje smo šli ven in si vzeli kovcke. Odpravi-Naslednje jutro smo imeli telovad-trajala štiri ure. Ko smo prišli domov, Anaj, 5. a udarili po zadnjici. To šolo v naravi si Najboljše je seveda morje. Jaz sem se li smo se proti hotelu. Tam smo cakali bo. Popoldan smo šli v Markovce na smo šli takoj v objem staršev. bom za zmeraj zapomnila. potapljal, zbiral školjke in vse zanimi-celo vecnost na sobe, ker še niso bile sladoled. Naslednji dan so razglasili Lan, 5. a V Portorožu sem se imela lepo. Zelo Hana, 5. a ve stvari. En vecer smo šli igrat bad-pripravljene. Zato smo se odlocili, da 
minton in odbojko. V torek smo hodili gremo na sprehod. Ko smo se vrnili, 
ocene sob. Pred kosilom smo šli peš mi je bilo všec, ko smo se odšli kopat V letni šoli v naravi je bilo zelo zabav-po stopnicah dol in peli pesem Brato-smo se razpakirali. Nato smo šli plavat 
do Rance. Tam so nam razdelili rešilne V Portorožu smo se imeli zelo lepo. v morje. Tudi sladoled je bil zelo do-no. Kopali smo se v morju in v bazenih. všcina Sinjega galeba. V sredo smo šli in potem na vecerjo. Zvecer smo se 
jopice. Oblekli in zaprli smo si jih in šli Kopali smo se v bazenih in v morju. ber. Vecerni sprehodi so bili krasni. Z Kosilo je bilo dobro. Imeli smo veliko na soline. V cetrtek smo imeli Pokaži, umili in šli spat. Dnevi so bili podobni, 
na colne. S colni smo se peljali po reki Vsak vecer smo šli na sladoled. V to-ladjo smo se odpravili do solin v Se-odmorov. Zvecer smo šli na sladoled. kaj znaš. Potem smo imeli »žurko.« le v sredo smo šli plavat dvakrat. Vsak 
Dravi. Kasneje smo se spet peš odpra-rek smo šli do Pomorskega muzeja covljah. Ogledali smo si tudi Pomor­Šli smo v soline in v Pomorski muzej. Lovro Z., 5. a dan so mi bili dobri obroki. Zelo mi je 
vili do Štrka. Po kosilu so po nas prišli v Piranu. Imeli smo tudi prosti cas. ski muzej v Piranu. V cetrtek zvecer je 
Imeli smo tudi jutranjo telovadbo. bilo všec. 
starši. Takrat smo se igrali namizne igre in vsaka soba posebej pripravila kratko 
Gal, 5. a Šola v naravi mi je bila zelo všec. Pot v Lovro V., 5. a Tabor mi bo ostal v lepem spominu. se zabavali. Zelo všec so mi bile tudi tocko. Po vseh tockah smo plesali in Portorož je potekala super. Zelo so mi Zbrala in uredila: Vesna Mesaric 
Žana Ules, 2. b Secoveljske soline. Videli smo orodja, peli do 22.30. V petek popoldne med 
V šoli v naravi sta mi bila najbolj všec bile všec sobe. Kopali smo se v morju Lorber taperine, solinarsko hišo in kup soli. 16. in 17. uro smo se odpravili domov. 
prosti cas in racunanje racunov delje-in bazenu. Peljali smo se tudi z ladjo 
Uredila: Mojca Purg Spali smo v hotelu Vile Park, jedli in Bila sem zelo vesela, da sem zopet vi-kopali pa smo se v hotelu Histrion. dela svojo družino. Zadnji vecer, v cetrtek, smo imeli Po-Avguština, 5. a 
LETNA ŠOLA V NARAVI – PORTO-kaži, kaj znaš. Imeli smo tudi glasbo in Zdrava šola ROŽ 2022 vsi smo plesali. V šoli v naravi sem se Bili smo v šoli v naravi. Šli smo v Po­Ucenci 5. a so zapisali … imel super in z veseljem bi to še en-morski muzej, kjer je bilo zelo lepo. V Letošnje zakljucno tretje regijsko sre­
krat ponovil. sredo, 1. 6., smo se z ladjico odpeljali 
canje vodij timov Zdravih šol je bilo v 
V šoli v naravi sem se imela super. Tilen, 5. a v Secoveljske soline. Zvecer smo šli še 
tem šolskem letu organizirano v živo. 
Spoznali smo veliko novega in odšli na igrišce. V cetrtek smo imeli Pokaži, na veliko ekskurzij. Veliko smo plava-Na morju v Portorožu mi je bilo zelo kaj znaš. Moja skupina je pela pesem Zaradi pandemije koronavirusa so li in se zabavali ter uživali na soncu. všec. Vecinoma smo se kopali v baze-od Ditke z naslovom Prinesi mi rože. srecanja kar nekaj casa potekala na Hrana in pijaca sta bili odlicni pa tudi nih, v torek, sredo in cetrtek pa tudi v Kasneje so nam podelili še nagrade. 
daljavo po spletnih aplikacijah. 
razgled iz hotela in restavracije je bil morju. Vsak vecer smo šli na sprehod. Pozno zvecer smo peli in plesali. Na-Dogodek je bil organiziran 8. junija na prekrasen. Veliko smo uživali, peli, Vcasih smo šli na igrala in igrali odboj-slednji dan smo se ob pol petih vrnili OŠ Hajdina. Zbralo se je okoli sedem­plesali, se zabavali, a smo imeli tudi ko. Šli smo tudi na sladoled. Zelo všec pred šolo. 
deset vodij Zdravih šol iz celotne ma-nekaj dela s pospravljanjem sob. A mi je bilo, ko smo se peljali z ladjo do Manja, 5. a riborske regije. Ob pomoci celotnega navsezadnje je najpomembnejše, da solin. Med vožnjo z ladjo smo si pre­tima projekta, ki deluje na šoli, in rav­smo uživali, se imeli dobro in bili na-pevali. Zadnji vecer v Portorožu smo Šolo v naravi sem preživela lepo, za­natelja smo srecanje izpeljali nadvse 
smejani. na hotelskem dvorišcu plesali in peli. nimivo in smešno. Najbolj mi je bilo 
uspešno. Program je obsegal razlic­Živa, 5. a Iva, 5. a všec, ko smo se kopali v morju in igra­
na podrocja: duševno zdravje, ustno li nogomet. V bazenu smo videli no-
zdravje, primere dobrih praks, predsta-Na morju smo se imeli zelo fajn. Ko-V ponedeljek, 30. 5. 2022, smo se gometaša Žiga Kousa. Zelo všec sta vitve novih prirocnikov in veliko vaj za pali smo se v mrzlem morju in v baze-zbrali pred šolo 15 minut pred osmo mi bila tudi vožnja z ladjico in zadnji gibanje po dolgem sedenju. Srecanje nih. Ogledali smo si soline v Secovljah uro. V Portorož smo se vozili štiri ure. vecer, ko se je vsaka soba predstavila smo koncali z druženjem, ob pestrih 
in Pomorski muzej v Piranu. Vsakdanji V torek smo šli do Pomorskega muze-z vicem, plesom … Potem smo dobili prigrizkih naših kuharic. Za konec sre­sprehodi so bili zelo zabavni. Med nji-ja v Piran. Naslednji dan smo se z lad-priznanja in do 22.30 plesali in peli ob canja je ravnatelj Mitja Vidovic vse ude-mi smo šli tudi na sladoled. jico odpeljali v Secoveljske soline, kjer glasbi. Takšno šolo v naravi bi veckrat ležence povabil na ogled ucilnice na Rok, 5. a smo zapeli pesem Solinar Matija. Ko-ponovila. prostem – na Cebeljo zgodbo. 
pali smo se v morju in bazenih. V cetr-Lia, 5. a Marija Meklav, vodja Zdrave šole 



Šolski fotoutrinki 




Astronomski vecer z uciteljem Damjanom Kobale-tom Fotografije: arhiv OŠ Hajdina 
Šolski orkester na koncertu na Ptujskem gradu Ekipa, ki je na podrocnem plavalnem prvenstvu osvojila 14 medalj. Julija Mohoric je prejela mednarodno priznanje za Plakat miru. 

Mlajše deklice – medobcinske prvakinje v nogometu Srebrni najmlajši nogometaši na medobcinskem prvenstvu v nogometu Donacija racunalnikov za ucence iz Ukrajine 


Ucenci 1. a so se poslovili od Neže Kavcic. Objemov, obljub o obiskih ni in ni bilo konec. Hvala, uciteljica Neža, da si nam s svojo prijaznostjo, toplino, znanjem in predanostjo polepšala prve korake v šoli. 
Zakljucek cebelarskega krožka 

Uspešni športniki na ogledu nogometne tekme v Naši judoisti so položili belo-rumeni pas. 
V sklopu projekta Države EU je v maju naša šola predstavljala Portugalsko. 
Stožicah. Hvala županu za podarjene vstopnice. 




Medgeneracijsko povezovanje ob literarnih delih 
Osnovna šola Hajdina je v letošnjem šolskem letu že osmic sodelovala v projektu Medgeneracijsko branje mladinskih knjig, ki ga organizira Društvo Bralna znacka v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS. 
Uciteljice in ucitelji ter ucenke in ucenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Hajdi­na smo na medgeneracijsko branje povabili clane Društva upokojencev Hajdina in Kulturno-prosvetnega dru­štva Stane Petrovica Hajdina, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Na našem prvem srecanju, ki smo ga imeli februarja 2022, smo se pogovar­jali o knjigi Planet, ki ne raste avtorice Lucke Kajfež Bogataj. Glavna tema sta bili ekologija in razmišljanje o našem planetu. Pogovarjali smo se, kakšno je bilo življenje nekoc in kakšno je da­nes. Strinjali smo se, da mora vsak po svojih moceh prispevati k varovanju okolja. Naslednje medgeneracijsko druženje je potekalo ob stripu Živalska kmetija Andreja Rozmana Roze. Strip je avtor povzel po romanu Georga Orwella Živalska farma, a je zgodbo umestil v naš cas in prostor. Ob branju smo se neizmerno zabavali; vsi smo se stri­njali z ugotovitvijo avtorja, da je Ži-valska farma danes še aktualnejša. Prav posebej zanimivo pa je bilo naše tretje srecanje. Tokrat smo se odpra­vili v Mursko Soboto, si ogledali raz­stavo v Galeriji Murska Sobota in obi-skali Ferija Lainšcka; naša tretja knjiga so bile njegove Mislice. Pisatelj je v prijetnem in sprošcenem klepetu od­govarjal na najrazlicnejša vprašanja o svojem življenju in ustvarjanju. Naj se na tem mestu zahvalim vsem, Iskrene cestitke vsem sodelujocim za voljo, energijo in borbo do konca. Hvala vsem prisotnim za udeležbo, tekmovalnost, sodelovanje in popol­dan, poln smeha in dobre volje. 
Se vidimo prihodnje leto na 3. medge­neracijskem turnirju, v upanju, da nas bo še vec. 
Besedilo in foto: Mitja Vidovic, ravnatelj 




ki ste kakor koli pripomogli k našim medgeneracijskim srecanjem ob li­teraturi, predvsem pa clanom Dru-štva upokojencev Hajdina, clanom Kulturno-prosvetnega društva Stane Petrovic Hajdina, Obcini Hajdina ter ucencem in uciteljem OŠ Hajdina. Vse, ki se radi pogovarjate o literaturi, pa vabim, da se nam pridružite v na­slednjem šolskem letu. 
Tatjana Lukovnjak 
2. Medgeneracijski turnir OŠ Hajdina 2022 
V torek, 14. junija, smo na igrišcu z umetno travo in odbojkarskem igrišcu ponovno gostili medgeneracijski turnir, tokrat v še bolj razširjeni sestavi od lanskega in s še bogatejšim programom. Letos smo se pomerili v dveh športnih 
panogah: nogometu za mocnejši del in odbojki za lepši del. 
Dogajanje se je zacelo kmalu po 13. uri, ko so prijateljski turnir odigrale tri ekipe: osmošolci OŠ Hajdina, ucenci OŠ Destrnik - Trnovska vas in deveto­šolci OŠ Hajdina. V nadaljevanju dneva so igrišce za­vzeli nogometaši z vec izkušnjami. 
Svoje barve so zastopali športni pe­dagogi Sp. Podravja, starši ucencev OŠ Hajdina, ekipa Obcine Hajdina in za ravnovesje ucenci OŠ Hajdina. Vroce je bilo tako na igrišcu kot tudi v ozracju. Na koncu so pokal za naj­boljšega dvignili športni pedago­gi Spodnjega Podravja. Socasno je potekal odbojkarski turnir na sose­dnjem igrišcu, kjer so se borile ucen­ke OŠ Hajdina, mamice OŠ Hajdina in pedagoginje Sp. Podravja. Dileme ni bilo, prepricljivo so na vseh tekmah zmagale ucenke OŠ Hajdina. 


Tekmovanja v ligah MNZ Ptuj so se za sezono 2021/22 kon-cala v zacetku junija, zadnji so prvenstvo koncali v Super-ligi. Naslov prvaka so v tej najmocnejši ligi pod okriljem MNZ Ptuj osvojili igralci Boca iz Poljcan, ki so imeli z Gra­jeno enako število tock, a boljši izkupicek v medsebojnih tekmah. 
Moštva iz obcine Hajdina so tekmovanja koncala v skladu z napovedmi, odstopanj je bilo zelo malo. Moštvo iz Gere­cje vasi je bilo najboljše, do konca je ostalo v boju za konc­no 3. mesto, po porazu v zadnjem krogu z Markovci pa so zasedli koncno 4. mesto. Vmes so se razšli s trenerjem Emilom Šterbalom in je tekme znova vodil igralec-trener Marko Drevenšek. Hajdini je na polovici sezone kazalo zelo slabo (zadnje me-sto z le tremi osvojenimi tockami), nekatere okrepitve v zimskem prestopnem roku (Timotej Petek, Rok Medved) pa so situacijo bistveno spremenile. Hajdincani so pod vodstvom Mitja Tropa spomladi osvojili kar 20 tock, pri ce-mer so dosegli šest zmag, dva remija in le en poraz. Vpra­šanje obstanka so tako rešili že nekaj krogov pred koncem sezone. Skorba kljub osvojenemu zadnjemu mestu in posledicne-mu izpadu v 1. ligo MNZ Ptuj ni razocarala. Vse do zadnje­ga kroga so ohranjali možnost za rešitev pred izpadom, a je bil Boc v zadnjem krogu (motiviran v boju za naslov) premocan tekmec (0:2). Zmanjkala je ena sama zmaga. 
NAJBOLJŠI STRELCI POSAMEZNIH EKIP 
Hajdina: Timotej Petek – 12 golov Gerecja vas: Tadej Rozman – 11 golov Skorba: Samo Šimenko – 6 golov 
JM 

Veterani NK Skorba državni prvaki nad 35 let za sezono 2021/2022 
V nacionalnem nogometnem centru Brdo pri Kranju je v soboto, 18. junija, v organizaciji Nogometne zveze Slo­venije potekal zakljucek veteranskih lig nad 35 let, na katerem je nastopilo šest veteranskih ekip iz treh medob-cinskih nogometnih zvez, po dve ekipi iz MNZ Ptuj, MNZ Maribor in MNZ Ljubljana. 

Veterani NK Skorba so se na ta turnir uvrstili, potem ko so prepricljivo osvo­jili naslov prvaka lige MNZ Ptuj za te­koco sezono. Na zakljucnem turnirju na Brdu so se v skupini najprej po­merili z ekipo NK Pohorje, tekma se je koncala z remijem 1:1. V drugi tekmi so premagali ekipo NK Kocevje z re­
1. BOC POLJCANE  18  11  5  2  40:15  38  
2. GRAJENA ANPRO  18  12  2  4  54:24  38  
3. BUKOVCI  18  9  3  6  52:22  30  
4. GERECJA VAS  18  7  7  4  31:21  28  
5. STOJNCI  18  8  4  6  35:32  28  
6. MARKOVCI  18  7  3  8  36:45  24  
7. HAJDINA  18  6  5  7  31:37  23  
8. GORIŠNICA  18  5  3  10  30:37  18  
9. APACE  18  3  4  11  18:56  13  
10. SKORBA  18  3  2  13  20:58  11  

1. liga MNZ Ptuj 
1. SREDIŠCE  12  9  3  0  55:9  30  
2. ORMOŽ  12  8  2  2  35:12  26  
3. PRAGERSKO  12  7  2  3  52:22  23  
4. TRŽEC  12  5  1  6  23:20  16  
5. HAJDOŠE  12  5  0  7  25:45  15  
6. PODLEHNIK  12  3  0  9  14:44  9  
7. ROGOZNICA SLOFIN  12  1  0  11  9:61  3  

*Ekipa Majšperka je izstopila iz lige. 
2. liga MNZ Ptuj 
1. MAKOLE MIHA  14  10  1  3  52:20  31  
2. LESKOVEC  14  9  0  5  33:27  27  
3. OPLOTNICA  14  8  0  6  28:26  24  
4. POLSKAVA  14  6  2  6  29:30  19  
5. LOVRENC  14  5  4  5  26:30  19  
6. DORNAVA  14  5  3  6  34:42  18  
7. ZG. POLSKAVA  14  4  3  7  30:36  15  
8. SLOVENJA VAS  14  0  5  9  13:34  5  


zultatom 2:0. O napredovanju v finale  slavje. Ta uspeh veteranske ekipe NK  
je nato odlocal žreb, saj sta imeli obe  Skorba zagotovo spada med najvecja  
ekipi (NK Skorba in NK Pohorje) enak  dva uspeha kluba v njegovi zgodovi­ 
izkupicek tock in enako gol razliko.  ni.  
Tukaj so Skorbcani imeli kancek vec  Sandi Mertelj  
srece, se uvrstili v finale in se v njem  
pomerili še z ekipo NK Jurovski Dol.  
Zmaga z 1:0 je bila dovolj za koncno  




Za zacetek julija je bila v Slovenji vasi napovedana tretja tekma domace clanske in veteranske vrste. Priprave so bile v polnem teku že dober mesec pred dogodkom, še najvec ur je v to vložil Aleš Gerecnik, ki je bil selektor ekipe »starejših deckov«. 
Prijateljski stiski rok in nasmejani obrazi ob snidenju so govorili o tem, da so takšna druženja dobrodošla in da se jih vsi veselimo. Ko sta se obe ekipi zaprli vsaka v svojo slacilnico, pa je stvar postala resna, trenerja Leon Kodric (clani) in še posebej Milan Ekart (veterani) sta do podrobnosti in z najvecjo natancnostjo razdeljeva-la naloge, a so se še vedno našli tudi takšni, ki vsega niso razumeli (kot se je kasneje izkazalo na igrišcu) … Pomagali niso niti težko pridobljeni rdeci in zeleni zamaški, s katerimi si je veteranski trener pomagal pri razlagi takticnih zamisli. Ob uri in temperaturi ozracja, ki sta bili bolj primerni za popoldanski poci­tek kot pa za igranje nogometa, so se igralci ene in druge ekipe zapodili na igrišce. Opozorila, da gre zgolj za prija­teljsko tekmo, niso naletela na plodna tla, od prve minute naprej je šolo »na nož«. V nekaterih trenutkih so prevla­dovale izkušnje tistih z letnico rojstva globoko iz prejšnjega stoletja, v dru­gih pa tekalne sposobnosti in (precej) manjša telesna teža tistih bliže letni­ci rojstva 2000. Sodniški premori ob polovicah polcasa (zaradi vrocine) so bili bolj pricakovani kot najava novih iPhonov, izmuceni obrazi so govorili o tem, da so nekateri globoko v »rdecih obratih«. Tekma je bila polna preobra­tov – 1:0, 1:2, 3:2 – odlocilni gol pa je bil delo najmlajšega na igrišcu, Aneja. Veterani so imeli do mulca vecje spo­štovanje kot on do njih, posledica pa je bil – poraz. Pri tem pa ni ostalo! Clani so vetera­nom velikodušno odobrili izvajanje penalov, ceš »da vas namažemo še enkrat«. A niso racunali na to, da je veteranski vratar zapolnil vecji del prostora med vratnicama kot njihov, posledica pa je bila sladka zmaga ve­teranov – 2:3. Eden izmed trenerjev se kljub navide­zni izenacenosti dvoboja ni obdržal na položaju, nekaterih napak v pripra-vi na tekmo enostavno ni bilo mogo-ce spregledati. Še isti dan je – tocno opolnoci – v prisotnosti medijev po­dal odstopno izjavo. »Nepreklicno odstopam s položaja …« Kandidatov za njegovo mesto (baje) ne manjka, enim se je smejalo že na samem do-godku. 
Desni bocni 

Koncana je še ena sezona delovanja ONŠ Golgeter Hajdina, že petnajsta po vrsti. Tudi to sezono je deloma krojila koro­nakriza, a vseeno, tekmovanja so bila odigrana prakticno v celoti po nacrtovanem urniku. 


Letos smo v tekmovanjih MNZ in NZS nastopili z desetimi selekcija-mi v vseh starostnih kategorijah, od najmlajših cicibanov U7 vse do mla­dincev U19. Vkljucenih je bilo vec kot 150 otrok iz obcine Hajdina in bližnje okolice, kar prica o tem, da je preteklo delo bilo opravljeno vec kot odlicno. Delovanje naše šole temelji na osnovnem dejstvu, da se otroci do-bro pocutijo pri nas, da uživajo v igranju nogometa in da se znova in znova vracajo na nogometna igrišca. Predvsem pri mlajših starostnih ka­tegorijah do U13 rezultati tudi letos niso bili v ospredju, pomembnejši sta bili igra in ucenje. Z mladinsko ekipo U19 in kadetsko U17 smo v letošnji sezoni nastopili v 2. SML/2. SKL, žal pa smo bili na koncu rezultatsko ne­uspešni. Tudi z ekipama U15 in U13 rezultatsko nismo zadovoljili, a kljub temu, gledati moramo naprej, pred nami je nova sezona. Predvsem upa-mo, da bo ta potekala brez že znanih zapletov z epidemijo. 
Preprican sem, da smo glede orga­nizacije delovanja šole spet naredili korak naprej. Strokovno delo po po­sameznih selekcijah je iz leta v leto boljše, saj so vsi naši trenerji stro­kovno izobraženi in imajo potrebne licence za vodenje treningov mlajših kategorij. S strani NZS je pred krat­kim izšla tudi aplikacija glede stro­kovnega dela mlajših kategorij, ki trenerjem omogoca bistveno lažjo strokovno pripravo treningov. Pre­prican sem, da jo bodo trenerji upo­rabljali in da bo takšno delo v priho­dnje obrodilo sadove. Uspešno smo torej koncali zgodbo številka 15, prihajajo pa že novi obra­zi, oblikujejo se že nove generacije igralcev in z veseljem zremo v haj­dinsko nogometno prihodnost. Ob koncu še enkrat hvala vsem, ki podpirate našo uspešno zgodbo, od Obcine Hajdina in župana do trener­jev in ne nazadnje do vseh staršev in otrok, zaradi katerih vse to pocnemo. Naj se na koncu še enkrat zahvali-mo generaciji letnikov 2003, ki se je letos tudi uradno poslovila od naše šole. To je generacija, ki je dala pre­cej odlicnih igralcev in bodo zagoto­vo tudi v nadaljevanju krojili usodo hajdinskega nogometa. Rok Horvat, Matija Bojnec, Gal Žirovnik, Alen Ostroško, Miha Galun, Tibor Zupanic, Vid Masten in Miha Krajnc so nogo­metaši, ki sedaj prehajajo v clanske ekipe. Želimo jim vse dobro in velik hvala za vse. 

Besedilo in foto: SM 

Footgolf je v zadnjih letih eden izmed športov, ki se v Sloveniji razvija s »svetlobno hitrostjo«. Najboljši dokaz temu je odlicno izveden turnir visokega ranga FIFG 500, ki je sredi junija na Golf igrišce Ptuj privabil 140 igralcev iz vsega sveta. Na »sveti travi« so nastopili igralci iz Argentine, Slovaške, Ceške, Madžarske, Italije, Turcije, Švedske, Francije, Hrvaške in Slovenije. 
Razplet je bil za slovenske predstav­nike naravnost izjemen, saj so doma ostale zmage v vseh treh moških ka­tegorijah: clanski in obeh veteranskih (+45 in +55 let). Posebej prestižna je tista Uroša Krajnca, domacina iz Skor-be in clana Footgolf kluba Ptuj, ki je v izjemno dramaticnem zakljucku ob vkljucenih TV-kamerah v neposre­dnem prenosu na Sport TV ugnal Slo­vaka Tomasa Bartka in odlicnega Ma-džara Benca Bacskaia – slednji je npr. zmagal na zadnjih dveh velikih turnir­jih na Slovaškem in Madžarskem. Po dveh dneh igranja je bila omenje­na trojica povsem izenacena na vrhu, vsi so odigrali 20 udarcev pod parom igrišca. Krajnc je imel pred zadnjim udarcem možnost, da zmaga že po rednem delu, a je imela žoga drugac­ne namene in se je pri drugem udarcu za kakšnih deset centimetrov skotalila mimo luknje št. 18. Sledilo je razigra­vanje na dveh luknjah (5 in 18), po katerih sta bila Krajnc in Bartek znova izenacena, Bacskai pa je z udarcem vec izpadel iz boja za zmago. Veliki finale je potekal na luknji št. 17, vsak igralec je moral v petih poskusih z raz­dalje kakšnih petih metrov cim vec­krat spraviti žogo v luknjo. Slovaku je to uspelo v štirih poskusih, Slovencu pa v vseh petih! Cestitke, pomešane z aplavzom, so zacele deževati. Zaslu­ženo! 
»Z zmago sem nadvse zadovoljen! Veli­ko nas tukaj na Ptuju igra dobro, tokrat je na moje veliko veselje uspelo zmagati meni. V obeh dnevih tekmovanja sem vzel zadevo zelo resno, igral sem umir­jeno, brez kalkulacij o koncnem rezul­tatu, zgolj od luknje do luknje. Do pred­zadnje luknje npr. sploh nisem vedel, ali sem še v igri za zmago ali ne. 


Takrat so mi fantje povedali, da lahko ob dveh birdijih zmagam, uspel mi je samo eden. Sledilo je razigravanje, ki se je tokrat izšlo po mojih željah. Vec­krat sem že bil v takšnih situacijah, a se mi velikokrat ni izšlo, tokrat pa sem bil povsem sprošcen in odlocen, da grem do konca. Uspelo je, tudi zaradi tega, ker igrišce poznam do obisti. Vsi cetrt­kovi treningi so se tokrat obrestovali. Tudi odlicno vzdušje mi je dalo doda­tnih moci, da sem ‘vzel’ zmago, ki smo si jo domacini tokrat resnicno zaslužili. Slovenci smo res imeli doloceno pred­nost domacega igrišca, a to ti nic ne pomaga, ce ne zadeneš kljucnih žog pri ‘patanju’. Doma je vcasih še težje zmagati, pritisk je kar velik,« je takoj po zadnjem udarcu povedal veliki zmagovalec Ptuj Opna Uroš Krajnc. Zanimiva pa je zgodba o tem, da je le malo manjkalo, da na turnirju niti ne bi nastopil. »V petek sem imel res veliko dilemo, ali naj grem s svojimi fanti – veteransko nogometno ekipo ŠD Skorbe nad 35 let – na zakljucni tur­nir na Brdo ali naj se v miru pripravim na footgolf turnir. Ostal sem doma, odlocitev pa je bila ocitno prava, saj je ekipi ŠD Skorba uspelo postati držav­ni prvak v veteranski konkurenci, za 
kar jim iskreno cestitam, uspelo pa je tudi meni. Fantom se še enkrat zahva­ljujem za razumevanje in podporo,« je zanimivo zgodbo podal Krajnc. Skor­ba se je v tem tednu resnicno vpisala na športni zemljevid Slovenije. Krajnc je nato podal še pogled na naslednje izzive: »Skorajda vsi Sloven-ci imamo v nogah premalo medna­rodnih tekem, ceprav se tudi to v za­dnjem casu kar mocno izboljšuje. Sam sem aktiven na številnih podrocjih in mi zmanjka casa za takšne vecdnevne nastope v tujini. To se mi zdi škoda, saj sem preprican, da bi lahko tudi izven naših meja dosegel kakšen dober re-zultat. Za zdaj nimam posebnih nacr­tov v tej smeri, igro jemljem kot sprosti­tev in užitek.« 
Na tekmovanju so se predstavili še nekateri igralci iz obcine Hajdina, v konkurenci veteranov nad 45 let sta npr. tekmovala Viktor Hotko in Sandi Mertelj. 
»NA PODROCJU FOOTGOLFA IMA­MO IZREDEN POTENCIAL« 
Najvecje breme organizacije ptuj­skega turnirja je slonelo na pred­sedniku Footgolf kluba Ptuj Matiju Brodnjaku in njegovi ekipi. »Za po­moc pri organizaciji se zahvaljujem 
vsem sodelavcem v klubu, partnerjem in sponzorjem. Brez njih tega dogod­ka ne bi mogli izpeljati tako uspešno. Hvala tudi Igrišcu za golf Ptuj, MO Ptuj, Zavodu za turizem Ptuj, Zavodu za šport Ptuj in medijem. Gre za dol­gorocno delo, ki se nam bo zagotovo povrnilo. Kot turisticni delavec vidim velik potencial v povezovanju turizma in gospodarstva, seveda pa tudi na re-kreativnem podrocju za lokalno prebi­valstvo. Na Ptuju imamo vse, moramo pa se zaceti zavedati, da lahko uspemo samo povezani,« je dejal Brodnjak. Predsednik ptujskega kluba je podal še nekaj zanimivih vidikov: »Poudaril bi dejstvo, da je na Ptuj prišlo kar osem Argentincev (med njimi je bil tudi eden najvecjih zvezdnikov tega športa na svetu, Matias Perrone, ceprav zaradi poškodbe ni mogel nastopiti, op. a.), kar je dejansko nepojmljivo. Prek ‘stre­ama’ so si prenos v živo ogledali v 42 državah, kar je izjemna promocija, boljše za Ptuj v tem trenutku enostav-no ne vidim. Posebna zgodba je zmaga Uroša Krajnca: enkrat je bil na ptujskem tur­nirju že zelo blizu temu, a takrat kot odlocevalci še nismo imeli dovolj sa­mozavesti v napetih trenutkih. To smo v zadnjih dveh letih nedvomno prido­bili, poznamo pasti in se z njimi – tako organizacijskimi kot tekmovalnimi 
– suvereno spopadamo. Uroš se je s top desetimi igralci sveta, ki igrajo na bistveno vec mocnih turnirjih, odlicno kosal in jih na koncu tudi premagal. Neverjetno! Dodal bi še en vidik footgolfa na Ptu­ju: imamo izjemne igralce, ki so v ne­kaj letih naredili kvantni preskok, kar se vedno bolj kaže tudi na turnirjih v tujini. Ni veliko podrocij, kjer bi lahko bili Ptujcani in okolicani v svetovnem vrhu, s footgolfom smo lahko. S kuren-tom in rimsko zgodovino smo prepo­znavni v domovini in širše, preprican pa sem, da se splaca vlagati tudi v fo­otgolf zgodbo.« 
Jože Mohoric Štajerski tednik 


Športna zveza Obcine Hajdina in Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina sta tudi letos organizirali Poletno šolo nogometa za otroke, stare od 5 do 13 let, in sicer v terminu od 27. junija do 1. julija, tradicionalno v Športnem parku ŠD Gerecja vas. 



Ta dogodek je tudi v obliki zakljucka aktualne sezone ONŠ Golgeter Haj­dina, ki se ga udeležijo otroci, vklju-ceni v ONŠ, ne manjka pa tudi novih obrazov. Teh je bila letos vsaj tretjina od 70 vkljucenih. Dogajanje je bilo povezano z nogometom, ceprav ni manjkalo tudi drugih športov, letos sta predvsem prednjacila atletika in footgolf. Da, footgolf, v Športnem parku ŠD Gerecja vas namrec premo­rejo kar dve footgolf luknji, ki služita predvsem za izboljšanje natancnosti udarca z notranjim delom stopala. To možnost letos dodobra izkoristili. Fo­otgolf dogajanje pa je bilo prisotno tudi med drugimi udeleženci šole, predvsem starši so bili navdušeni nad tem novim, aktualnim športom. Otroci si bodo letošnjo izvedbo šole zapomnili tudi po obisku animacijske skupine bratov Malek, ki sta s svoji-mi vragolijami dodatno popestrila dogajanje. Pozitivno vzdušje je bilo prisotno tudi zadnji dan šole, ko smo med otroke razdelili še spominske majice, poskrbeli za hrano in pijaco vseh vkljucenih, v sprošcenem vzduš­ju pa smo že vsi skupaj delali nacrte za naprej. Hvala lepa vsem, ki ste po­magali pri še eni izvedbi nogometne šole, vsekakor pa tudi Obcini Hajdina za celoletno podporo pri delovanju Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina. 
Sandi Mertelj 


Letos znova poletna šola tenisa 
Tenis klub Skorba in Športna zveza Obcine Hajdina sta v prvem tednu po-citnic, od 27. junija do 1. julija, na te­niških igrišcih Goja centra v Hajdošah organizirala Poletno šolo tenisa 2022. 
V dopoldanskih terminih se je pod vodstvom Matjaža Plajnška, Blaža Bez­jaka in clanov Teniškega kluba Skor­ba s teniško igro ukvarjalo okrog 25 otrok v starosti od 6 do 12 let. Pri tem so se otroci ucili osnovnih teniških vrlin in se tudi zabavali. Na zakljucku niso manjkale pice in tudi majice kot spomin na teniški poletni dogodek. 

Tenis klub Skorba vabi vse mlade na­dobudneže, da se prikljucijo njiho-vim aktivnostim, ki so tudi povezane s šolo tenisa za mlade. Obenem tudi 

zahvala Obcini Hajdina za vsakoletno podporo pri organizaciji dogodka. SM 

Vodstvo Planinskega društva Hajdina je pred leti sprejelo odlocitev, da v letne nacrte vzponov in pohodov vkljuci tudi slovenski razlicici romarskih poti sv. Jakoba. Da pa bi bit te romarsko pohodniške poti lažje razumeli, je treba nekaj 
malega vedeti tudi o delu in poteh Jezusovega ucenca, apostola Jakoba. 
O njegovem življenju je veliko zapi­sanega v cerkveni in posvetni lite-raturi. Osnovni podatki o njegovem življenju tako govorijo, da je bil med prvimi Jezusovimi ucenci in da ga je Jakob spremljal skoraj na vseh njego­vih poteh, vse do Oljske gore leta 33 
n. št. Nato je odšel v svet, v Španijo in tam oznanjal evangelij. Na velikonoc­ni praznik leta 44 n. št. pa ga je rimski kralj dal usmrtiti z mecem. Bil je prvi apostol, ki je umrl muceniške smrti. Bil je eden prvih, ki je prinašal (širil) katoliško vero v Evropo. Njegov grob je v Komposteli v pokrajini Galicija v Španiji. Od tod njegova pomembnost za Evropo. Njegov grob je bil odkrit v 
9. st. n. št. in poimenovan Santiago de Compostela (sv. Jakob od Komposte­le). Na njegov grob so potem že v 9. st. zaceli romati kristjani iz razlicnih krajev Evrope. Nekdo je celo dejal, da je Evropa nastala iz romanja na njegov grob v Kompostelo. Tja so ro­mali tudi številni kristjani iz Slovenije. Najpomembnejši »slovenski« romar je bil Ulrich II. Celjski. Tja je romal v spremstvu kar 60 konjenikov – kako imeniten gospod je moral biti! Zakaj se je podal na romanje, pa je že druga, a tudi zelo zanimiva zgodba. Poznano mi je, da so v Kompostelo v novejšem casu romali tudi naši obcani. Za nazaj mi ni poznano. Med prvimi je bil Franc Mlakar iz Skor-be, ki je svojo pot po vrnitvi lepo opi­sal in opremil s fotografijami na enem od potopisnih predavanj. Kasneje je v Kompostelo kar nekajkrat potoval tudi naš clan Jakob Kokol, prav tako iz Skorbe. Tja je potovala tudi naša clanica Zdenka Lesjak iz Dražencev, ki pa se je zaradi poškodbe na poti morala predcasno vrniti. Mogoce bo šla kdaj ponovno na to pot? Sam kaj dosti o delu in poteh sv. Jakoba pred predavanjem Franca Mlakarja nisem vedel. Vedel sem le to, da je bil apo­stol in da Radoslav goduje na dan sv. Jakoba – 25. julija. Oba z ocetom sva (bila) Radoslava in v naši hiši je bil na ta dan pomemben praznik. 
VTISI IN RAZMIŠLJANJA S POHO­DOV PO ROMARSKI POTI SV. JAKOBA V SLOVENIJI 
Ko je naše planinsko društvo spre­jelo odlocitev, da bomo prehojeno Martinovo pot nadaljevali tudi z Ja­kobovo potjo (v Sloveniji je sv. Ja­kobu – imenujejo ga tudi sv. Jakob starejši – posvecenih 67 cerkva), sem se takoj odlocil, da bom to pohodni­ško romarsko pot poskušal prehoditi v najvecji možni meri. Slovensko de­blo te pohodniške poti (obstaja tudi kolesarska) sestavljajo štiri veje (deli, etape): Prekmursko-štajerska, Go-renjska, Dolenjska in Primorska veja. Mi smo zaceli v Prekmurju. Na meji z republiko Madžarsko sta nas od da­lec precej nezaupljivo opazovala dva madžarska policijska avtomobila. Verjetno so menili, da gre za dobro opremljene begunce. Na nekem pohodu v Prekmurju ob koncu zime smo prišli iz gozda na plano. Na neki 100-metrski razdalji sta stali dve še kar »zdravi« hiši. Na dvorišcih na kupih lepo zloženo sta­ro železo, na kupu kolesa, na drugem kupu drva, ob hiši pa lepo ocvetlice­ne grede. »Kakšna sorta cvetja pa je to, ki tako lepo cveti tako zgodaj v letu?« smo se spraševali. Ko smo pri­šli bližje, smo ugotovili, da so grede zasajene z umetnim cvetjem. Po za-ceti poti skozi obcino Kobilje smo po ravninskem delu Prekmurja prispeli skozi Tišino in Radence v Slovenske gorice. Bila je sobota in bil je cas spo­mladanske rezi vinske trte v vino-gradih. »Dobri ljudje« – vinogradniki 
– so žejnim romarjem ponudili piti. Malokateri so imeli s seboj vodo ali radensko. Po tem »odžejanju« nam je pokrajina Slovenskih goric postala še lepša in ljudje še boljši, cerkve na naši poti pa še lepše in mogocnejše (»sv. Jakob pa nam je postajal vse bližji in bližnji«). V Ormožu se je zelo izkazal tamkajšnji župnik z manjšo pogostitvijo. Nato smo takšno prija­znost doživeli tudi v garaži našega sopotnika Janeza in njegove žene v Tibolcih. Zelo lep je bil tudi sprejem na Hajdini, v ucilnici sta nas sprejela župnik in kaplan. Vcasih sta z nami pred odhodom tudi zmolila ocenaš in nam zaželela srecno pot. Vse te poti imajo tri nacine hoda: po ravnem, navzgor in navzdol. Povsod obdelana krajina, še kar ocišceni goz­dovi, urejene hiše, kmetije in naselja. Veselje ob tem, kako lepa je naša domovina, pa vcasih prekinejo zapu-šcene prazne hiše ali kar cele kmetije. Za romarskega pohodnika je to tako, kot bi umirali ljudje, ki nemo opozar­jajo, da je tukaj mogoce še pred krat­kim potekalo življenje družin, ljudi, ki so imeli radi svoj dom, svojo zemljo … Žalosten je pogled skozi okna, ko na zidu nad postlano zakonsko po­steljo še visita sliki Jezusa in Marije, na sredini pa križ, prostor pa je poln pajcevin, potrtih šip in stekla. Ce že ni pri teh starih zapušcenih hišah niko-gar živega, kje so potem odgovorni za kulturno dedišcino, kje je obcina? Sicer pa imamo v domaci obcini za­dnji cas tudi nekaj takih primerkov. Kako hitro me iz opisovanja poti za­nesejo custva ob razmerah življenja ob poti. Mi pohodniki – romarji – zelo razlicno doživljamo te pohode. Nekateri vidimo krajino, letni cas in ljudi z drugacnimi ocmi kot drugi. Nekatere misli vodijo k razmišljanju 
o svojem življenju, drugi se ukvarjajo z inteligentnimi aparaturami – urami, ki kažejo število prehojenih korakov, kilometrov, izgubo kalorij in drugega stanja telesa. Sam pac opazujem kra­jino in okolje s svojimi ocmi. Mogoce sem še vedno malo »poklicno defor­miran«, da gledam in komentiram, kako ima katera vas, kraj ali obcina urejeno infrastrukturo. Takoj opa­zim, kakšni ljudje živijo tam, kakšno obcinsko vodstvo imajo in kakšen je njihov odnos do kulturne dedišcine, prometne, šolske in druge urejenosti. Žal je še kar precej neurejenega, pa tako malo je potrebno (okrog vaških prodajaln marsikje ni zarisanih par-kirnih prostorov ali so že izbrisani, ni košev za smeti, stojal za kolesa, tudi kakšna klopca bi prav prišla). So pa urejena pokopališca, cerkve, šole. So pa tudi posebnosti – po Zgornji Sa­vinjski dolini je recimo precej viken­dov in vinogradov po hribih. Nisem vedel, da vinogradi segajo tako »glo-boko« proti Kamniku. Bila je neka vas, kjer je vsak vikend imel enak žar. Tiste vrste z majhnim dimnikom, da lahko meso pred pecenjem na žaru malo predimiš. Zgodi se tudi, da kakšna »skupina« med pogovorom kdaj malo zaide ali se izgubi pri kakšnem »dobrotniku« ali kleti. Enkrat smo bili štirje okarani od vodje pohoda (Jakca). Jaz sem za svoj izgovor našel samo to, da vedno hodim za predsednikom Jožetom in da je bolje popiti kakšen špricar kot pa imeti žulj na nogi. Nic ni rekel, si je pa svoje mislil, jaz pa tudi. Tako smo po raznih dogodivšcinah na posa­meznih dnevnih pohodih prispeli v šentjakobsko cerkev Ljubljani. Tam nas je sprejel prijazen župnik, ki je leto dni nekoc služil v Majšperku. Pot skozi Gorenjsko (Bled, Mojstrano) nas je pripeljala do Kranjske Gore in od tam mimo Trbiža do vznožja Sv. Višarij. V Kranjski Gori so nam bile ponujene tri variante. Nekateri smo izbrali naj­težjo. Peš izpod meje prek Trbiža do vznožja in še približno 3–4 ure nav­kreber na Sv. Višarje. O, kako so se mi zdeli srecni ljudje, ki so se z gondolo peljali navzgor. Sam sem imel precej fizicnih težav – hvala Marjanu iz Haj­doš, ki je hodil z menoj in me spod­bujal, da sva prišla le kakih 10 min za drugimi in sva še cakala »crnega« žu­pnika. Na Sv. Višarjah sem bil drugic in upam, da bom še kdaj – naslednjic z gondolo. Pred vhodom v tamkaj­šnjo cerkev ima spominsko tablo dr. Ehrlich, nekdanji ljubljanski nadškof. To je pa že del žalostne zgodovine nas Slovencev. 
»NAJPREJ MORAŠ NEKAM ITI, DA POTEM VEŠ, KAKO JE DOMA LEPO« 
Tudi drugi dve veji, Dolenjska in Pri­morska, sta minili podobno v sprošce­nem in spoznavnem duhu. Romarski pohodniki se med potjo pogovarja-mo o vsem mogocem. Zelo prijetne so malice med potjo in potem ob za­kljucku etape pocitek pri avtobusu. Na zadnjem pohodu Primorske veje sploh nismo opazili, kje smo po poti proti Trstu prestopili mejo. Na pokopališcu ob tej predzadnji cerkveni postojanki ob cerkvi so slo­venski priimki, nekaj nemških in malo italijanskih. Pokopališca nam povedo, katerih narodnosti živijo tukaj in ka­kšen imajo odnos živi – tukaj živeci 
– do svojih predhodnikov. Do centra mesta Trsta nas je pripeljal avtobus. V cerkvi sv. Jakoba smo dobili zadnji žig na tej veji Jakobove poti. Caka nas še podelitev priznanj v šentjakobski cer­kvi v Ljubljani. Vsak pohodnik nehote spregleda skr-bi drugih pohodnikov: od jutranje hrane (Helena), pobiranja voznine in štetja prisotnih (Zdenka), dajanja napotkov in vodenja (Jakec), vseh ti-stih, ki prenesejo kaj za pod zob (tudi tekoce zadeve niso zanemarljive), do varne vožnje avtobusnega šoferja, fotografiranja in še bi se našlo. Za za­kljucek – kaj hoditi po tujem svetu, ko pa imamo tako lepo domovino? Ce ne bi šli nikoli v tujino, potem ne bi vedeli, da je tako. Res je, da moraš najprej nekam iti, da potem veš, kako je doma lepo. Lahko smo veseli, da imamo v obcini Haj­dina planinsko društvo, ki ga vodijo tako zavzeti clani. Vodenje takšnih pohodov pa ni le romarsko-rekreacij­sko doživetje, je tudi poucno, pred­vsem pa odgovorno. Smo vecinoma starejši in moramo paziti drug na dru­gega. To pa predvsem zato, da potem lahko spet gremo skupaj na naslednji pohod. 
Obcani in obcanke, pridružite se, pro-stora je še veliko. Toliko raznovrstnosti, inovativnosti in iznajdljivosti, kot jih boste videli doma v Sloveniji, ne vidite nikjer po svetu. Splaca se in blizu je. 
Radoslav Simonic 



Dan državnosti, 25. junij, so gasilci na Grajeni posvetili tudi gasilskemu prazniku. Na Grajeni so namrec pripravili leto­šnjo osrednjo slovesnost ob 24. dnevu gasilcev OGZ Ptuj in ob tej priložnosti je PGD Grajena v uporabo predalo še novo gasilsko vozilo z oznako AC 35/60. Slovesnost so zaceli z gasilsko parado, v kateri so sodelovali gasilci iz MO Ptuj ter 
obcin Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrc, ki sestavljajo obmocno zvezo. 
Slavnostna govorka na slovesnosti je bila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Gasilcem se je tudi zahvalila za nji­hovo izjemno delo, njihovim druži­nam, ki jih pri tem podpirajo, in tudi zato, da so jo gasilci sprejeli v svoje vrste. Posebej je v nagovoru izposta­vila odlike dobrega gasilca, ki so med drugim: vztrajnost, predanost, požr­tvovalnost, strpnost, preudarnost, družbena odgovornost, delavnost, iznajdljivost, odlocnost, poštenost idr. Zbrane na gasilski slovesnosti so na­govorili še predsednik PGD Grajena Boštjan Breg, predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik in predsednik Podra­vske regije Janez Liponik, zaslužnim gasilcem pa so podelili visoka gasil-ska odlikovanja. 
Iz Gasilskega poveljstva Obcine Hajdina so odlikovanja prejeli: Ivan Lešnik, PGD Gerecja vas, Andrej Dre-venšek, PGD Draženci, in Vekoslav Cestnik, PGD Hajdina – prejemniki odlikovanja 1. stopnje, Danilo Furek, PGD Slovenja vas, in Davorin Vidovic, PGD Hajdoše – prejemnika plameni­ce 3. stopnje, ter Branko Tominc, PGD Ptuj, tudi clan PGD Hajdoše, ki je pre­jel plamenico 1. stopnje. 


ODLIKOVANJE ZA POSEBNE ZASLU­GE PREJEL MARTIN KAISERSBER­GER 
Odlikovanje za posebne zasluge sta prejela Martin Kaisersberger, clan PGD Gerecja vas, in Štefan Zelenko, clan PGD Podvinci. Martin Kaisersberger je dolgoletni clan PGD Gerecja vas, saj je v gasil­sko organizacijo vstopil že leta 1963. Ves cas se je zavzeto udeleževal raz­licnih izobraževanj in usposabljanj, pridobil je cin višji gasilski castnik II. stopnje, opravljal pa je tudi delo po­klicnega gasilca. 
Prejemnika odlikovanja za posebne zasluge Martin Kaisersberger, clan PGD Ge-recja vas, in Štefan Zelenko, clan PGD Podvinci, v družbi podeljevalcev Janeza Li-ponika, predsednika Sveta Podravske regije (na levi), in Silva Planca, poveljnika PGD Grajena (na desni) 
V domacem društvu je opravljal vec razlicnih operativnih in organizacij­skih funkcij. Bil je poveljnik, podpo­veljnik, orodjar-hišnik, predsednik, podpredsednik, clan upravnega od­bora, bil je tudi predsednik komisije za starejše gasilce v GPO Hajdina in clan komisije za starejše gasilce na OGZ Ptuj. Trenutno v gasilskem dru­štvu opravlja funkcijo predsednika komisije za veterane in mentorja starejših gasilcev. Vrsto let je tudi clan zelo uspešne tekmovalne enote starejših gasilcev. Svoje znanje in iz­kušnje z veseljem prenaša na mlajše gasilce, ki jim je tudi dober vzgled. Pri odlocitvah je preudaren in delu­je v dobrobit gasilske organizacije. Martin pa ni aktiven le v gasilskem društvu, aktiven in zelo dejaven je tudi na vasi in v drugih društvih v Gerecji vasi. 
TM Na pobudo naših društvenih men-torjev smo se odlocili, da 4. junija za gasilsko mladino ponovno izpeljemo prireditev z naslovom »Mladi gasil­ci na pomoc 2022«. Predstavili smo jim gasilsko tehniko, s katero društvo razpolaga, nato pa smo se odpravili na pohod na Donacko goro. Zbralo se nas je kar 24 udeležencev, strmina Donacke gore pa ni bila ovira za no-benega udeleženca in vsi so uspešno prispeli na vrh. Navdušenja ni manj­kalo. Tako so si mladi nabrali kondi­cijo in v prijetnem druženju preživeli sobotni dan. V Rudijevem domu so jih dobro postregli z malico in na koncu 


Mladi slovenjevaški gasilci osvojili Donacko goro 
Po dveletnem predahu smo v PGD Slovenja vas ponovno zaceli aktivno­sti z našo gasilsko mladino. Mladi so zelo pogrešali druženja z mentorji in aktivnosti, ki smo jih v društvu zaceli zelo uspešno izvajati v preteklosti. 
so se posladkali še s sladoledom.  Posebna zahvala mentorjem pionirjev in mladine v PGD Slovenja vas in dru­gim prisotnim, ki so pomagali pri iz­vedbi družabnega dogodka. Za spod­budo mladim je bil sprejet sklep, da bomo takšna prijetna druženja v PGD Slovenja vas v prihodnje še organizi­rali, ce nam bodo razmere dovoljeva­le. 
Dragica Vegelj, 
predsednica PGD Slovenja vas 




Dan državnosti, 25. junij, so gasilci na Grajeni posvetili tudi gasilskemu prazniku. Na Grajeni so namrec pri­pravili letošnjo osrednjo slovesnost ob 24. dnevu gasilcev OGZ Ptuj in ob tej priložnosti je PGD Grajena v upo­rabo predalo še novo gasilsko vozilo z oznako AC 35/60. Slovesnost so zaceli z gasilsko parado, v kateri so sodelo­vali gasilci iz MO Ptuj ter obcin Haj­dina, Markovci, Cirkulane in Zavrc, ki sestavljajo obmocno zvezo. 
Letošnjega gasilskega tekmovanja se je udeležilo deset enot od blizu in da­lec. V kategoriji starejših gasilk je tek­movala ena enota, pri starejših gasilcih šest enot in pri clanih tri enote. Žal se letos našega tekmovanja ni udeležila nobena ženska enota. Po številu enot, ki so se udeležile našega tekmovanja, je bila udeležba sicer slabša kot leta 2019, vendar je tekmovanje potekalo uspešno in nam vlilo dodatne energi­je za nadaljevanje naše tradicije tudi v prihodnje. Prav posebna zahvala velja domacim gasilkam in gasilcem, ki so na kakršen koli nacin pomagali pri iz­vedbi tekmovanja. Tekmovanje v PGD Slovenja vas je fi­nancno in materialno (dobitki za sre-celov) podprlo kar nekaj donatorjev. V imenu PGD Slovenja vas se vsem zahvaljujemo za pomoc in dobro so-delovanje, posebej pa obcini Hajdina. 
Dragica Vegelj, 
predsednica PGD Slovenja vas 


V nedeljo, 19. junija, je obcina Hajdi­na z GPO Hajdina in PGD Slovenja vas gostila tekmovanje Obmocne gasil­ske zveze Ptuj. Na tekmovališcu se je pomerilo manj tekmovalnih enot kot prejšnja leta, a vendarle so bili orga­nizatorji na koncu zadovoljni, gasilci v tekmovalnih enotah pa so pokazali veliko izkušenj in znanja. 
V suhi vaji z motorno brizgalno, vaji razvršcanja in na teoreticnem te­stu se je pri clanih A pomerilo osem enot, zmagala je enota PGD Hajdoše, v konkurenci clanic A sta tekmovali dve ekipi, zmagale pa so gasilke iz Bukovcev. Clanice B PGD Cirkulane niso imel konkurence v svoji katego­riji in so osvojile zmagovalni pokal, pri clanih B pa so se pomerile štiri ekipe, zmagali so gasilci iz Stojncev. Najmlajši gasilci, pionirke in pionirji, so se pomerili v vaji z vedrovko, šta­feti s prenosom vode in vaji razvršca­nja. Pri pionirjih se je pomerilo devet ekip, najboljša je bila ekipa PGD Pod-vinci, pri pionirkah pa je med dvema ekipama zmagala ekipa PGD Stojnci 1. 

Mladinci in mladinke so se pomerili v vaji s hidrantom, vaji razvršcanja in teoreticnem delu. Pri mladincih, kjer je tekmovalo šest ekip, je zmagala ekipa PGD Hajdoše, mladinke PGD Cirkulane pa v svoji kategoriji niso imele konkurence in so pokal za prvo mesto ponosno odnesle domov. Clani so se pomerili še v takticni mo-kri vaji, vaji razvršcanja in teoretic­nem delu, kjer je bila udeležba skro­mna, pri clanih A je zmagala enota PGD Gerecja vas. Starejši gasilci so se pomerili v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti, pokal za 1. mesto pa je osvojila enota PGD Slovenja vas pred ekipo PGD Gerecja vas. Najboljšim na tekmovanju OGZ Ptuj sta na zakljucni slovesnosti in razgla­sitvi rezultatov cestitala predsednik in poveljnik OGZ Edvard Pušnik in Uroš Paveo. 
TM 
Utrinki s tekmovanja gasilk in gasilcev OGZ Ptuj, ki je letos potekalo v Slovenji vasi. 



Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše je v soboto, 4. junija, v športnem par-ku Hajdoše uspešno izpeljalo tradicio­nalno mednarodno clansko tekmova­nje za pokal Hajdoš 2022, združeno s tekmovanjem za pokal Gasilske zveze Slovenije. Pred clani in clanicami so se na tekmovališcu pomerili najmlajši, pionirke in pionirji, prav tako za pokal 

Hajdoš. 

Tekmovanja se je v konkurenci pionirk udeležila le ena eki-pa iz PGD Jablane, ki je osvojila zmagovalni pokal, štiri eki­pe pa so tekmovale v kategoriji pionirjev. Zmagala je eki-pa PGD Jablane, druga je bila ekipa PGD Bukovci, na tretje in cetrto mesto pa sta se uvrstili ekipi PGD Hajdoše 2 in 1. V clanski konkurenci je bila letos udeležba precej manj­ša kot pred epidemijo. Tekmovale so štiri ženske enote 

v kategoriji clanic A, pri clanih B je tekmovalo pet enot in osem enot v kategoriji clanov A. Tekmovalcem sta ob vodstvu PGD Hajdoše, predsedniku Davorinu Vidovicu in poveljniku Stanetu Žumru, cestitala tudi Zvonko Glažar, predsednik tekmovalnega odbora, in Ivan Glažar, vodja tekmovanja. 
TM 


V RD Obkanalski krivolovci v Slovenji vasi se vsako leto ob 25. maju spomnijo dneva mladosti, ki smo ga nekoc prazno­vali v skupni državi, in že tradicionalno priredijo ribiško tekmo v spomin na ta zgodovinski trenutek. 
V terminskem nacrtu naših aktivnosti bi morali tekmo imeti 28. maja, vendar so vremenarji za ta dan napovedali zelo slabo vreme in smo jo premestili na 4. junij. Po štirih urah namakanja trnkov so bili znani rezultati tekmova­nja: 3. mesto je osvojil Franc Dobnik, 
2. mesto Darko Vukovic, zmagovalec tekme pa je postal Sebastijan Matajic. Tokrat so se ribe štele in ne tehtale. Pokale je najboljšim izrocil Karl Sven-šek, podžupan obcine Hajdina. 
Ignac Habjanic 

Na fotografiji trije prvouvršceni na ribiški tekmi 25. maja: Franci Dobnik (levo), Sebastjan Matajic (na sre­dini) in Darko Vukovic (desno) Foto: Drago Klein 


V RD Žejne ribice Draženci smo 5. junija izbrali novega ribiškega carja za leto 2022. Edini in najpomembnejši kriterij za ta naslov je najtežja ulovljena riba. Njen uplenitelj si na ta nacin prisluži naziv carja društva in se eno leto s pono­som javnosti predstavlja s tem nazivom. 
Na tekmi je sodelovalo devet ribicev, in naziv prvega spremljevalca Miran kar je bilo sicer nekoliko manj kot obi-Rodvajn, zmagovalec in dobitnik tega cajno. Po štirih urah je tekmovalna plemenitega naziva pa je postal Jože komisija na osnovi uspešnosti tekmo-Stockl. valcev posredovala rezultate. Tretje Ignac Habjanic mesto in naziv drugega spremljeval-Foto: Nina Krajnc ca je osvojil Denis Krajnc, 2. mesto 


Clani RD Žejne ribice Draženci smo mednarodni praznik dela proslavili z ribiško tekmo, ki je bila na sporedu na pra­znicni dan, 1. maja. Med seboj se je pomerilo 16 tekmoval­cev in po štirih urah namakanja trnkov ter ucenju plavanja crvov so bili znani rezultati. 
Tretje mesto je osvojil Sandi Smodiš, 2. mesto Miran Rod-vajn, zmagovalec tekme pa je postal Zvonko Mohorko. Prav posebne pokale je za prvomajsko ribiško tekmo do-niral Jože Gajser. V draženski jami smo 7. maja na tradicionalni prijateljski tekmi gostili stare prijatelje iz ŠRD Markovci in kot dobri gostitelji smo jim tudi »dovolili«, da so zmagali. Na enako prijaznost racunamo tudi mi ob povratnem srecanju. Naslednji ribiški dogodek se je zgodil 22. maja, to je bila tekma parov (žreb), kjer je posebnost ta, da se sicer lovi kot na vsaki obicajni tekmi, vendar se po koncani tekmi izmed nastopajocih žrebajo pari. Po žrebu je bil rezultat naslednji: 3. mesto Nina Kranjc – Miran Rodvajn, 2. mesto Franc Mertuk – Ignac Habjanic, tokratni zmagovalni par pa je bil Dušan Cernenšek – Denis Krajnc. 
Ignac Habjanic 


1. 
Živadinka Svenšek 

2. 
Katarina Kacjan 

3. 
Rene Glavnik 




Zaradi pocitnic, dopustov, dolžine dneva in višjih temperatur poleti vec casa prebijemo na prostem, še zlasti ob soncnih dneh. Žal pa ima sonce poleg koristnih ucinkov (nastanek vitamina D, dobro pocutje, svetloba, toplota) tudi škodljive 
ucinke na naše zdravje. 
Soncnim žarkom nismo izpostavljeni samo takrat, ko smo na morju ali pri bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih. Ko gremo v službo ali v šolo, ko se sprehajamo, kolesarimo ali se ukvarjamo s kakimi drugimi hobiji na svežem zraku, ne smemo pozabiti na zašcito pred soncem. V poletnem casu, ko je sonce najmocnejše, moramo izpostavljenost telesa soncnim žarkom omejiti, tako da smo med 
10. in 17. uro najmanj na soncu. Ce smo na plaži, moramo biti v tem casu v senci. Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblacila z dolgimi rokavi in hlacnicami. Ohlapna oblacila v živih ali temnejših barvah in oblacila v vec plasteh nudijo boljšo zašcito. Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom ali kapo. Ker pa se ne moremo zmeraj izogniti soncu, imamo na voljo kemicne varovalne pripravke za zašcito pred soncem (kreme, gele, razpršila, pene idr.). Zavedati se moramo, da ta sredstva služijo le kot dodatna zašcita na predelih, ki jih ni mogoce zašcititi na naravne nacine, in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zašcito (pred UVA- in UVB-žarki) s soncnim zašcitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali vec. Za svetlopolte in otroke priporocam zašcitni faktor 50. Pomembni sta zadostna kolicina nanosa (5 ml 
– 1 cajna žlicka – na vsako okoncino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zašcitno kremo se namažemo 30 minut, preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na celo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsaki dve uri oz. pogosteje (po kopanju, mocnem potenju, brisanju itd.). 
ZAŠCITA PRED KOMARJI IN KLOPI 
Komarji so vecna nadloga in sreco imamo, da pri nas prebiva omejeno število vrst, ki pa niso smrtonosne. Kljub njihovi nadležnosti se je pri izbiri sredstva za zatiranje treba zavedati, da vsaka žival pripomore k biodiverziteti in bogatemu ekosistemu. Vendar moram priznati, da nam v prelepih poletnih vecerih, ko so temperature znosne in bi se radi zadrževali na prostem, velikokrat pokvarijo ta užitek. Na sreco si lahko pomagamo z zašcito z razpršili ali kremami, ki vsebujejo snovi, ki nas zašcitijo pred njihovimi piki. Med seboj se razlikujejo po nacinu delovanja in po moci. Zašcita pred komarji je enako pomembna kot zašcita pred soncem, še posebej, ce se odpravljate na pocitnice na obmocja, kjer obstaja vecja verjetnost prenosa bolezni s komarji. Kljub pazljivosti se lahko zgodi, da repelent pozabimo doma. V Sloveniji oz. na obmocju Evropske unije velja strožja zdravstvena regulativa glede substanc, ki jih repelenti lahko vsebujejo, ne da škodujejo zdravju uporabnika. Doloceni tuji trgi imajo ohlapnejši nadzor, zato preparati lahko vsebujejo zdravju škodljive snovi, ki so na obmocju Evropske unije prepovedane z razlogom. Zato nakup repelenta v lokalni trgovini zunaj Evropske unije mocno odsvetujemo. Zašcita pred klopi je še pomembnejša, saj imamo v Sloveniji veliko okuženih klopov, ki prenašajo hude bolezni. Že en sam pik klopa nam lahko spremeni življenje za zmeraj. Najpogostejši sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzrociteljem klopnega meningoencefalitisa, najvec na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v ljubljanski regiji. Lymska borelioza je v Sloveniji dalec najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Od okužbe do prvih znakov lahko mine od nekaj dni do enega meseca po okužbi. Na koži se pojavi neboleca rdecina, ki se širi navzven in oblikuje krog, ki na sredini bledi in je kot kolobar. Ni nujno, da se razvojni krog pojavi na mestu vboda. V primeru mocnejše okužbe se razvojni krogi lahko pojavljajo po vsem telesu. Že v casu kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi kolobarja se lahko pojavi prizadetost živcevja, sklepov ali srca. Ce se bolezen ne zdravi takoj, lahko zdravstvene težave, povezane z okužbo, izbruhnejo šele po vec letih po dejanski okužbi. Lymska borelioza se zdravi z antibiotiki, cepiva zanjo ni. Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živcevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. V prvem tednu so znaki klopnega meningoencefalitisa (poimenovanega tudi meningitis) podobni znakom gripe (glavobol, vrocina, bolecine v mišicah), in ko clovek meni, da je že skoraj ozdravel, nastopi druga faza, ki prinaša resne težave (visoka temperatura, mocni glavoboli, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, vcasih tudi motnje zavesti in zbranosti). Približno 1 % okužb je smrtnih, okoli 10– 20 % obolelih pa ima trajne posledice, kot so ohromitve, težave s sluhom, govorom, ravnotežjem, motnje spomina in koncentracije. Zdravila ni. Možno pa je preventivno cepljenje, ki ga je treba obnavljati na 3–5 let. Klop poišce mesto, kjer je koža najbolj mehka in prekrvavljena, na primer za ušesi, pod pazduho, na dimljah, dlaneh, lasišcu ali stopalih, da lahko vanjo zapici rilec – svoj prehranjevalni organ. S posebno snovjo, ki jo vbrizga v svojo žrtev, rano omrtvici, saj ta vsebuje toksin. Nevarnost za ljudi pa prihaja ravno iz teh žlez, z izmenjavo njegove snovi v krvni obtok svojega gostitelja. V primeru okuženega klopa ta od svoje prejšnje žrtve okužbo prenese na novega gostitelja. Dlje casa, ko je okužen klop prisesan na svojega gostitelja, vec je možnosti, da se okuženi patogeni prenesejo v krvni obtok novega gostitelja, zato je treba klopa cim prej odstraniti (nekje v 24 urah). Tudi proti klopom imamo zašcito, ki vsebuje repelente. Ko pridete v lekarno, morate povedati, ali potrebujete zašcito pred komarji ali klopi, saj proti klopom delujejo mocnejši pripravki. 
Ce potrebujete kakršen koli nasvet, smo vam v naši lekarni zmeraj na voljo. Želim vam lepo in zdravo poletje. 
Metoda Meško Žitnik, mag. farm. Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a 2288 Hajdina 02 620 78 87 
Slaba telesna pripravljenost zaradi pomanjkanja redne telesne dejavnosti ali prekomerna telesna teža lahko povzro-cita šibkost mišic medenicnega dna ali cezmerno obremenitev na medenicno dno, kar posledicno vodi do bolecin v hrbtenici in medenici ter tudi do urinske in fekalne inkontinence. 
KJE SO MIŠICE MEDENICNEGA DNA IN ZAKAJ SO POMEMBNE 
Mišice medenicnega dna ležijo na dnu medenice, zapirajo medenicni izhod in potekajo od sramnice spredaj do trtice zadaj in navzven do se­dnicnih kosti (kosti, na katerih sedimo). Pomembne so za dobro delovanje secnega mehurja in crevesja. Pomagajo pri zadrževanju urina, blata in ve­trov ter predstavljajo podporo danki med iztrebljanjem blata. Zelo pomembna funkcija, o kateri bo tekla beseda tudi v nadaljevanju, pa je, da imajo zelo pomembno vlogo pri stabilizaciji hrbtenice in celotnega medenicnega obroca kot preventiva nastanka bolecin v hrbtenici. 
KAKO PRAVILNO STISKAMO MIŠICE MEDENICNEGA DNA 
Najpomembnejše pri teh vajah je, da pacienti krcijo prave mišice in ne napenjajo oz. stiskajo zraven še mišic stegen, zadnjice in trebuha. Predsta­vljati si morajo, kot da poskušajo zaustaviti curek urina in hkrati zaustaviti uhajanje vetov iz crevesja. Obcutiti morajo, da se mišice medenicnega dna »stisnejo« in »dvignejo«. Pacienti naj stisnejo mišice medenicnega dna karseda mocno in stisk zadržijo 6–8 sekund (ce lahko). Nato miši­ce sprostijo in pocivajo nekaj sekund. Stisk ponovijo tolikokrat, kolikor so sposobni, najvec od 8- do 12-krat. Cez cas povecajo intenzivnost stiskov. Prvih pet ponovitev stiskov naredijo tako kot prej, zadnjih pet pa ponovi­jo na nacin, da – medtem ko stisk zadržijo – dodajo še 3–4 maksimalne stiske z vecjo hitrostjo. 

Pomembno je, da stiskate mišice v vseh razlicnih položajih leže na hrb­tu, na boku, sede, sede na stolu, stoje, kjer so lahko roke na zadnjici. Po-membno je, da uporabite položaj, v katerem cutite stisk mišic medenic­nega dna, poleg tega pa mora biti prisotna še dolocena stopnja napora. Priporoceno je, da mišice medenicnega dna zavestno stisnemo tudi ve­dno pred dvigom težkega bremena, ko kašljamo ali kihnemo, saj se s tem zmanjša obremenitev na mišicno dno. Zraven ucenja pravilne drže so vaje za mišice medenicnega dna kljucni del vsake vadbe. Za izvajanje vaj mišic medenicnega dna si je treba vzeti cas, da se vaja izvaja pravilno. Ko pacienti usvojijo pravilno stiskanje mišic medenicnega dna, zraven zacnejo izvajati še dolocene vaje, ki so primer-ne za njihovo specificno težavo in so prilagojene vsakemu posamezniku. 
BOLECINA V HRBTENICI IN INDIVIDUALNA VADBA 
Z redno telesno vadbo ohranjamo zdravje, dobro pocutje in kondicijsko stanje, lajšamo bolecine in preventivno vplivamo na nastanek bolecin v hrbtenici in medenici. Pri individualnih vajah, ki jih izvajamo s pacientom, se vsakemu posamezniku posebej posvetimo in mu sestavimo program vadbe glede na njegove specificne težave. V program vadbe pa niso vkljucene samo vaje, ampak vsakega posameznika naucimo tudi pravilne stabilizacije hrbtenice in pravilnega stiskanja mišic medenicnega dna, ki igrajo kljucno vlogo pri bolecinah v križu in medenici. Poudarek damo pravilnemu izvajanju vaj v kombinaciji s pravilnim dihanjem. Namen je vsakega posameznika nauciti pravilnega izvajanja vaj, ki jih bo lahko iz­vajal samostojno v domacem okolju, in redno spremljati napredek ter po potrebi spreminjati vaje oz. prilagajati intenzivnost glede na posamezni­kove sposobnosti. 

TRIJE PRIMERI VAJ Dvig roke in noge po diagonali – opora na vseh štirih 
Zacetni položaj: Smo na vseh štirih in ohranjamo nevtralen položaj me-denice, skupaj s poravnavo celotnega telesa (medenica, prstno-ledveni prehod in glava). Potek: Aktiviramo mišice medenicnega dna in z izdihom dvignemo na­sprotno roke in nogo, Pazimo, da se ne iztegujemo nazaj. Z vdihom se vrnemo v zacetni položaj. 
Pocep – stoje 
Zacetni položaj: Stojimo v rahlem razkoraku, stopala so v širini bokov, ko­lena rahlo pokrcena, pazimo na nevtralen položaj medenice, skupaj s po­ravnavo celotnega telesa (medenica, prstno-ledveni prehod, glava), roki imamo pred sabo, 90 stopinj v ramenih, dlani obrnjeni ena proti drugi. Potek: Aktiviramo mišice medenicnega dna in z vdihom naredimo pocep (ne prenizko), pazimo, da so kolena za prsti na nogah. Z izdihom se vrne-mo v zacetni položaj. 
Odpiranje knjige – na boku 
Zacetni položaj: Ležimo na boku, pazimo na nevtralen položaj medenice, skupaj s poravnavo celotnega telesa (medenica, prstno-ledveni prehod in glava). Spodnja roka je pod glavo, druga roka spredaj na podlagi za stabilnost, obe nogi sta pokrceni in ena na drugi. Potek: Aktiviramo mišice medenicnega dna in gremo z izdihom z zgornjo nogo gor. Koleno se odmakne od kolena, stopala ostanejo skupaj. Pazimo, da ne zvracamo medenice nazaj. Z vdihom se vrnemo v zacetni položaj. 
Pripravili: Teja Bauman Zagoranski, dipl. fiziot., in Sergeja Korpar, dipl. fiziot. 
Julij 2022 



Letošnji maj in junij sta bila v župniji sv. Martina na Hajdini slavnostno obarvana. Najprej je bila v cerkvi sv. Martina slo­vesnost prvega svetega obhajila, ko sta praznicno mašo darovala farni župnik naddekan Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek. Nato pa je bila 25. junija še slovesnost svete birme. Birmoval je generalni vikar Janez Lesnika. 
TM 


83 

Republika Slovenija, Gasilska zveza Slovenije (GZS) in knežje mesto Celje so med 17. in 24. julijem ponosni gostitelji 17. Mednarodnega gasilskega tekmovanja in 23. Mednarodnega srecanja gasilske mladine. Nastopili bodo tekmovalci iz 20 držav, udeležbo na strokovnih posvetih v okviru CTIF pa je napovedalo 26 držav. V slovenski gasilski olimpijski reprezentanci sta tudi tekmovalni enoti clanic B in clanov B PGD Hajdoše, ki so na prej­šnjih gasilskih olimpijadah že veckrat stali na najvišjih stopnickah. Hajdoški gasilci se na olimpijado podajajo že deve­tic, kar je fenomen v slovenskem gasilskem prostoru. 
Za izjemen dosežek na kvalifikacijah in ponovno uvrstitev na ga­silsko olimpijado je clanom tekmovalnih enot cestital tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki je v družbi sodelavcev in vabljenih go-stov iz gasilskih vrst v prostorih obcine tik pred odhodom na gasil­sko olimpijado priredil krajši sprejem. Dejal je, da se nadeja novih odlicij, in obljubil, da bo glasno navijal tudi na tribunah v Celju, kamor se bodo odpravili tudi navijaci iz obcine Hajdina. Gasilskim olimpijcem so ob tej priložnosti cestitali tudi Slavko Pesek, povelj­nik GPO Hajdina, Edvard Pušnik, predsednik OGZ Ptuj, in Zvonko Glažar, podpoveljnik GZS, v imenu obeh tekmovalnih enot pa se je županu Glažarju, lokalni skupnosti in vsem drugim za podporo in dobro sodelovanje zahvalila Lidija Terbulec in obljubila, da bodo ponosno zastopali hajdinsko obcino, OGZ in Slovenijo. »Se vidimo v Celju, na gasilski olimpijadi. Mi smo pripravljeni,« je še dejala. 
TM 


Utrinki s sprejema pri županu mag. Stanislavu Glažarju