Stran 2 K r® s ■ ■ ■ KRESNI VEČER NEKDAJ IN DANES- — CIRIL METODOVI KRESOVI. — OBIČAJI PO NAŠIH KRAJIH. Da se ti odkrije še več skrivnosti, ki jih hrani zate nastopno leto. zasadi še ti­ sti večer koprivo. V katero smer se v Nekdaj je bil v naših krajih kresni ve­ čer za svetim večerom najskrivnostnej- ši. Na Kranjskem so v Valvazorjevih ča­ sih dekleta metala ta večer vence v po­ toke in studence, da bi iz vodenega zr­ cala spoznavale svojega prihodnjega že­ nina. Tudi med štajerskimi Slovenci je znana govorica, s katero se dekleta med seboj dražijo, če je kateri spodletelo: »Saj si ga hodila že v studenec gledat, pa ga le nisi zagledala!« Kresni običaji so pa dandanes že precej pozabljeni, ium- tam je še ostala navada, da prižigajo vi­ soko plamteče kresove na predvečer »Ivanjega« (24. junija). Drugod so vo na­ vado združili z Metodovanjem 4- julija, ko se širom slovenske domovine zaiskri­ jo znaki nacijonalne zavesti. Zal tudi ta običaj leto za letom gineva, zato je CMD pričela s hvalevredno propagando, da se vsaj ta slovanski običaj ohrani kot znak naše čuječnosti in ljubezni domače gru­ de- Naj vsaj 4. julija zvečer zažare naše gore! Na Ptujskem polju s onekdaj dečki te­ kali med njivami z gorečo slamo in so pe­ li. Od Jurjevega do kresa so hodila de­ kleta h križem prepevat ali so si pa. kje drugje napravila šotor iz borovih vej in so ga s traki okrasila. Na kresni večer, ko so zadnjič pele, so zakurile ogenj in zažgale šotor- Ono dekle, ki ie z vršičem v roki skočilo prek ognja, se je še isto leto omožilo, katero pa ni skočilo, pa je še to leto — »brez zakona porodilo«. V Središču so pa nekdaj nabirali na večer pred Ivanjim rumene kresne cvet­ lice in pravili sledeče'. »Pred yžiganjem kresov denejo toliko cvetic, kot je ljudi pri hiši na okno in vsak si mora eno iz­ med njih odbrati, ki je potem njegova. Kdor najde zjutraj, da mu je cvetlica ovenela in glavo pobesila, ve, da mora v kratkem umreti . •.« Na Pohorju in Kozjaku so .še pa slede­ či običaji: Na kresni večer obreži trem rastočim česnom biij. Ko obrezuješ pr­ vega, si misli veselje, pri drugem žalost, pri tretjem modrost. Ponoči bodo bilke zopet pognale. Katera izmed njih zraste najvišje, tista želja se ti v bodočem letu izpolni. kresni noči obrne njen vrh, tja te bo vo­ dila življenja pot. Če se pobesi, ti je uso­ jena še to leto hladna zemlja; če se okre- ne proti domu, se boš še grel ob doma­ čem ognjišču, če pokaže drugam, si bo šel v tujino iskat sreče. • Na dan pred praznikom sv. Janeza Krstnika pripravi moko za peko. Drugo jutro vstani pred solnčnim vzhodom in hiti v gozd k izvirku, do katerega ne sli­ šiš jutranjice, ki jo poje zvon v župnij­ skem stolpu. Zajemi si vode, ki priteka od studenca. S to vodo zamesi testo. Na- kipnilo bo brez kvasa. Ako to testo upo rabljaš za domači kvas, ti ga vse leto ne bo zmanjkalo. * Na kresni večer, ko že odhaja družina k počitku, položi na mizo hleb kruha in nož, zraven tega pa križ in blagoslovje- no vodo. Nato pometaj hišo, a pazi, da pričnež pri vratih in vlečeš smeti proti mizi. Tudi ne smeš dvigniti pogleda oc tal, dokler ne zadeneš z metlo ob rob mize- Tedaj pa hitro poglej pod mizo. Ako čepi tam moški, se boš še to leto možila. Tudi fant lahko zve ali je pod mi­ zo že pripravljena zanj žena, to pa seve­ da le, če se je preje naučil spretno su­ kati metlo. * Po golih rebrih se med borovničevjem in robidovjem plazijo kače. Njih strupe­ nega pika te varuje Blaževa sveča. Po­ tegni s svečo trikrat okoli nog, trupa in glave in izgovarjaj pri tem prav razločno, zbrano in pobožno: »Bog dni, da me ne bi pikale kače!« Stori to na kresni večer in vse leto boš varen kač! * Ko neseš na kresni dan zjutraj prvič drva k ognjišču, si jih naloži, kolikor le moreš nesti. Spotoma jih preštevaj. Če si zadela na pare, se boš to leto omoži­ la; če nisi, potrpi, in ko mine leto in dan, Vnovič poizkusi svojo srečo! * Kolikor dni po kresu kukavica poje, to'iko dni po Mihaelovem ni mraza. M a r ib n r s k i in 5ef češkoslouaškega gene­ ralnega štaba u (Dariboru Z dunajskim brzovlakom, ob 13.53 se je pripeljal danes v Maribor v spremstvu več štabnih oficirjev šef češkoslovaške­ ga generalnega štaba, general Sirovy. Na kolodvoru so pozdravil visokega go­ sta: komandant mesta general Spasič, ve­ liki župan dr. Schaubach in imenom mestne občine podžupan dr- Lipold. Go­ stom je bila prirejena na kolodvoru za- kuksa, nakar so se ob pol treh odpaljali z avtomobili v Falo, da si ogledajo tam­ kajšnjo elektrarno. Danes, ob 5.20. pop. se gostje odpeljejo naprej proti Zagrebu in Beogradu. fHatura na črž. ženskem učiteljišču u mariboru Pod predsedstvom g. Josipa Westra, oblastnega nadzornika v pokoju, so se vršili od 18. do 23. junija ustni zrelostni izpiti na drž. ženskem učiteljišču. Zre­ lostni izpit so napravile: Bajec Lucija (z odliko), Beranič Ana, Bevc Štefanija, Bizjak Evgenija (z odli­ ko), Bobič Nada (z odliko), Bogateč Vi­ da, Brinar Matilda (z odliko), Cvar Sta­ nislava, Cverlin Neža, Ditz Elza, Dugar Leopoldina, Gaberc Ana, Grafenauer Eli­ zabeta, Jamšek Vida (z odliko), Klinc Kristina, Korbar Pavlina (z odliko), Krammer Magdalena, Kukovičič Ljudmi­ la, Kunst Emilija, Kurbus Jožefa (z odli­ ko), Langof Dragotina (z odliko), Maca­ rol Zora (z odliko), Majhen Štefanija, Nachtigal Marija, Nagcle Terezija, Per­ čič Roza (z odliko), Prah Alojzija, Rabič Marija, Rutter Marija (z odliko), Sabati Leandra, Starc Justa, Starc Jožica, Sto­ par Angela, Strojan Slava, Šegula Tere­ zija (z Odliko), Šemrl Darinka (z odliko), Šercelj Ana (z odliko), Šinkovec Ana, Šterh Ana, Šuc Marija, Tomec Kristina, Trepečnik Ernesta (z odliko), Urleb Ne­ ža, Verbek Alojzija (z odliko), Župan Ana. K zrelostnemu izpitu je bilo pripušče- nih vseh 49 kandidatinj IV. letnika. Zre­ lostni izpit je napravilo 16 kandidatinj z odliko, zrelih 29 in 4 kandidatinjam je dovoljen ponavljalni izpit v septembru. (Tlariborsko gledališče Burka »On in njegova sestra«. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vprizori v Narodnem gledališču v sredo, dne 27. junija po dolgem času veleza- bavna burka s petjem v štirih dejanjih »On in njegova sestra«. Spisal Bernard Buchbinder, godbo zložil Rudolf Rei- mann. V naslovnih vlogah nastopita gdč. Udovičeva in g. Harastovič- Dalje igrajo še gg. Kraljeva, Starčeva, Železnik, Ras- berger, Grom, Kovič Joško, Skrbinšek VI., Kovič Pavle, Tovornik, Rožanski in drugi. Režijo vodi Pavel Rasberger, diri­ gira pa Lojze Herzog. Predstava se bo vršila v korist »Udruženja gled. igralcev«. Nedelja - lanezou Razpoloženje včerajšnje nedelje je bilo zelo innogolično- Sicer ni bilo nedeljsko jutro ob svitanju prve zore nič prida obe­ tajoče in čemerno, kakor užaljena ženska. Dopoldne do devetih se je nebo priprav­ ljalo celo na krčevit jok. Vendar so zma­ gali ugodni vetrovi in zlato poletno soln- ce je radodarno sipalo svoje žarke nad Maribor. Proti poldnevu pa je pritisnila tako moreča sopara, da so celo najsigur- nejši vremenski preroki pričakovali toče z nalivom. Vendar so se kljub žalostnim perspektivam nedeljskega jutra odprav­ ljale cele trume; izletnikov — na Pohorje, ki se je včeraj spremenilo v pravcato Človeško mravljišče. Od obronkov je od­ mevalo razposajeno petje, ukanje, vris­ kanje in glasen smeh ženskega sveta. Ob vznožju Pohorja Šetajočemu se zdi vso to kombinirano veselje kakor veličastna simfonija. Res ni zlepa mesta, ki bi imelo tako divno in innogolično okolico kakor baš Maribor, kar tudi tujci odkrito pri­ znavajo. Včerajšnja nedelja je bila skoro brez pomembnejših društvenih ali kulturnih prireditev. Vsa pažnja je bila osredoto­ čena na godovanje številnih Janezov z brezobzirnim zalivanjem • • Zakaj brez­ obzirnim? Janez Krstnik je vendar vzor­ nik in patron — abstinentov, kar pa no­ silci njegovega imena po veliki večini niso. Zvečer pa so Janezi kolovratili pro­ ti mestu in marsikateri veseljak je bil »pravi Janez« v prenešenem pomenu be­ sede. Proti večeru pa je divjala v okolici za Sv. Urbanom. Kozjakom in nad Sloven­ skimi goricami velika nevihta z gromom in bliskom, dočim je Maribor še-le okrog desetih zvečer obiskal le pohleven dežek, ki je ohladil razpaljeno ozračje. Tako so vsaj naši Janezi in Ivanke prišli na svoj račun, da ne bo godrnanja in nepotredne kritike. Izlet Glasbene Matice na mejo. Povabljena od obmejnih Slovencev po­ hiti v nedeljo, dne 1. julija Glasbena Ma­ tica v Št. Ilj. Njen celotni zbor bo pel na vrtu gostilne Muršec vštric kolodvora večinoma narodne pesmi in najznačilnej­ še iz svojega švicarskega programa. Proslava Vidovega dne. Cerkvena proslava Vidovega dne kot spominskega dne preminulim boriteljem za domovino se bo vršila v mariborski stolni in mestni cerkvi ob 10. dop. s slo­ vesno pontifikalno mašo- Tudi v drugih krajih, kjer so sedeži oblastev, se prosla­ vi spominski dan s svečanim cerkvenim opravilom. Svečanosti sc povsod udele­ že krajevni predstavniki vojaških in ci­ vilnih, državnih in samoupravnih obla- stev in uradov. Državna poslopja in ura­ di razobesijo ta dan zastave- Uradi za agrarne operacije v Ljubljani (t. j. komisija za agrarne operacije, komi­ sar za agrarne operacije v Ljubljanski oblasti in komisar za agrarne operacije v Mariborski oblasti) so se preselili iz palače velikega župana na Bleiweisovi cesti v Auerspergovo palačo. Gosposka ulica št. 15, II. nadstropje, kjer uradujejo od poudeljka dne 25. junija dalje- Pozdrauljene — češke hazt.- našice Prvič pozdravlja naše obmejno mesto Maribor v svoji sredi predstavnike špor­ ta bratske republike Češkoslovaške. .K a­ kor je navdajalo veselje vsa naša srci, ko smo sprejemali na naši zemlji za'teh­ nike raznih češkoslovaških društev in korporacij pričenši pri Sokolu — ponosu Slovanstva — in dalje ob prihodu praških senatorjev, češkoslovaških železničarjev, pevskih društev, in mnogih mnogih dru­ gih milih bratov in sestra iz našega se­ vernega najbližjega člana velike slovan­ ske družine — ravno tako prisrčno in od­ krito sprejemamo danes športnike zlate Prage in to tembolj, ker predstavlja žen­ ski šport hazenski, ki je pri nas šele v prvem razvoju, prav posebno vrsto slo­ vanskega športa, ki je najlepše razvit baš v Češkoslovaški! Želimo, da bi se počutile naše sestre-hazenašjce iz CSR tako v Mariboru, kakor tudi na vsej tur­ neji po naši domovini od Drave do Var- dara prav tako, kot bi igrale doma ob Vltavi ali Labi ter smo prepričani, da bo njihov prihod mnogo pripomogel k raz­ širjenju lepega bazenskega športa med Slovenci, Hrvati in Srbi. Pozdravljene! Na zdar! SK. Slavija odigra jutri v torek ob pol sedmih zvečer prijateljsko tekmo z dru- žino ISSK- Maribora v Ljudskem vrtu- Smrt zaslužnega rodoljuba na severni meji- V nedeljo ob pol 10. zvečer je umrl v St. liju v Slov. gor. posestnik Franc Frei- ham, stara slovenska korenina, eden tistih, ki so vztrajali v srditem predvoj­ nem boju za našo severno mejo. Imeno­ vani je bil ustanovitelj kmetijskega bral­ nega društva, ustanovil je knjižico, kate­ ri je daroval sam 200 knjig. Občinski od­ bornik je bil od leta 1906, od leta 1919— 1922 pa gerent šentiljske občine. Več kot 20 let je bil v načelstvu Posojilnice. Vse svoje moči je posvetil že od mladih nog slovenski stvari na naši ogroženi meji in ga je zato šentiljska občina za velike njegove zasluge imenovala častnim čla­ nom. V časih, ko se je pod Avstrijo vršil srdit boj za najsevernejšo slovensko ob­ čino, je pokojni bil najagilnejši in najpo- žrtvovalnejši. V časih, ko so mariborska narodna društva hodila budit na mejo narodno zavest, je bil Freiham zmiraj ti­ sti, ki je imel navdušene pozdravne govo­ re- Naj bo pripomnjeno, da je bil pokoj­ ni priprost kmet, ki si je s pridnostjo pri­ dobil veliko izobrazbo in uredil vzorno kmetijo. Bodi mu lahko slovenska zem­ lja, ki jo je tako iskreno ljubil. Socijallstična obsodba režima. Pokrajinsko načelstvo socijalistične stran ke Jugoslavije za Slovenijo je imelo vče­ raj v Celju svojo sejo. Komunike stran­ kinega vodstva o zločinu v skupščini je vzelo na znanje, posebej pa je še ugoto­ vilo, da je sedanji režim na neustaven in neparlamentaren način prišel na krmilo ter z nasiljem, korupcijo in zanikanjem vsake demokracije dovedel do katastro­ fe. Vlada je izgubila vsako moralno pra­ vico, da bi ostala še samo trenutek na državnem krmilu. Iz protesta proti ne­ parlamentarnemu in protizakonitemu re­ žimu ne gre socijalistični poslanec v skupščino, dokler bo stala ta vlada na če­ lu države. Z drevesa Je padel včeraj popoldne komaj lOlctiii Vonek Anton. Dobil je težke notranje poškodbe. ■Rešilni oddelek «w ie oddal v bolnišnico. Smrtna kosa. V noči od petka na soboto je preminu­ la gospica Tanja Rosina, sestra g. dr, Igorja Rosine, odvetniškega koncipijenta v Mariboru, hčcika pokojnega voditelja mariborskih Slovencev, g. dr- Fr- Rosine. Bolehala je že dalj časa in jo je sedaj smrt rešila teškega trpljenja. Pogreb se bo vršil jutri, v torek, 26. t. m. ob t. pop, iz kapelice pokopališča na Pobrežju. — Blag ji spomin, težko prizadetim naše iskreno sožalje! — Koncert »Drave« v Dravogradu. V nedeljo, dne 24. trn. je poletel moSkl zbor naše »Drave« v Dravograd, kjer je priredil popoldne ob 4. v dvorani tamkaj, njega kina dobro obiskan koncert. Pribi­ ti moramo takoj v začetku, da je moški zbor »Drave« od svojega zadnjega kon­ certnega nastopa v Mariboru v začetku marca znatno napredoval. Program je obsezal po večini točke, ki so se izvajale n akoncertu v Mariboru (brez solotočk), dodali so se mu še zbori kakor Adami- čeva Polonica, Mirkova: Na trgu, Faj- gelj-Bizcljski: Stara ljubezen in drugi Posamezne točke so se izvajale še pre­ cizneje, kakor v Mariboru, zbor se je iz­ popolnil z dobrimi glasovi, tako, da lahke rečemo, da je v sedanji formi eden naj­ boljših moških zborov v Sloveniji. Naj­ bolj so ugajale navzočemu občinstvi Adamičeva: Jc pa davi slanca pala z ba­ ritonskim solom, ki ga je simpatično za­ pel g- Faganeli, nadalje Fajgelj-Bizclj- skega: Stara ljubezen in pa Adamičeva kmečka pesem, ki so jih morali pevci vsi ponoviti- Čestitamo iskreno in želimo, di zbor v sedanji formi ostane in da si b < znal agilnega pevovodjo, ki ga ima seda v osebi g. Horvata, kojega poznamo ko inteligentnega, zelo muzikalnega in ener gičnega človeka, tudi obdržati, tako, d: bo zbor kmalu na taki višini, kakor si ji sedanji pevovodja želi. Zato vztrajajte ii po tej poti naprej! Na deški meščanski šoli v Mariboru je vpisovanje učencev v petek in v so boto, dne 29- in 30. junija, vselej od 8. d < 12 . ure. Radi določitve razredov sc mo rajo razen novincev vpisati tudi vsi do sedanji učenci, ki hočejo še nadalje pose čati ta zavod. Kakor doslej'se lahko vpi šejo tudi sinovi onih roditeljev, ki ne sta nujejo v mestu ali nimajo tu stalncg posla. Taki zunanji učenci pa se moral pri glavnem vpisovanju dne 30- in 31 av gusa izkazati, da so ali plačali šolnin 200.— Din, ali pa da so bili oproščen Potrebno pobotnico oziroma oprostilo listino si lahko preskrbe v počitnicah. StreUačlui družina poziva svoje Članstvo, da se »deleži tak movalnega streljanj« Slovenskega lov skega društva, kt se bo vršilo doc V Q tt* ves dau Pravico tek mo vt«nJ a Imajo san* civilni člani SireiMOt« dražim* 12?