MkMSOftx Office za 42.600 SIT* * cena je brez PD in velja za nadgradnjo lastnikom SLOVENSKIH WIND0WS0V 95. — 6 let tradicije — CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 Murska Sobota, 29. februarja 1996, leto XLVIII, št. 9, cena 150 SIT Zanimalo vas bo Nov količnik za preračun KD-ja ^akrat tepeni uživalci onesnažene Pitne vode Sredstva se centralizirajo, Problemi lokalizirajo d Kajse P^ne v°de odgovorne le lokalne skupnosti? ^“tere od ZS°^’ de se zaradi prometne nesreče izlije vsebina ^8istraln'n'h c'stern> ki dan drvijo po slabi pomurski I — * * • * plače in izgube privedle do vrelišča Zdravstvena vročica Minister str' drugih Z^ra^stvo dr. Božidar Voljč je v primerjavi z mini-^ravstvjf!01!6'' neo^dajno dolgo na svojem stolu, toda tudi neka'”- 'Oncu seJe nabralo ogromno vsega, tako da se-S,nd'katijay Crtr10 P'tn° v°d°' Ž® nekaj let je vsebnost nitratov in nitri-Sreznic & kemizacije polj in neurejenih vaških kanalizacij območju Vo?S°^° nad dovoljeno mero. Ob razlitju naftnih derivatov na cev Pa bo osM^rS^V^n^ °bm°č>j v okolici Črnskih meja ali radenskih vrel-ravnrv^ bila na /ba Prese5°VC’h vsebnost am-zdravstven zena kar za 160-krat; Povedal uživ P-ektor je lani pre-eni vrtcu :/Je vode v beltin-/Mkii? soli’ Pa nič. Prav |jte?e s PitnTJ°tako veH Pro-„ 'a ^Plenil V°d°'so v zadnjih enia. Isk<>-satelitskega si- zacijo problema pitne vode (država se je s tem rešila velikega odločbe ni pritožila, rok pa se jim izteče v prihodnjih tednih; To ni problem vasi, ampak države Zbrana sredstva se vedno bolj centralizirajo, večina denarja ostaja v Ljubljani na takšen ali drugačen način, nerešene in problematične zadeve pa ostajajo breme občin in krajevnih skupnosti; tako je s socialo, zdravstvom, ekologijo, komunalo, pitno vodo in podobnimi problematičnimi zadevami. S kakšno pravico nekdo obtožuje vaščane in predsednike vaških odborov, da so oni krivi za onesnaženo pitno vodo, če pa so jim jo vsa leta nazaj onesnaževali, npr. polja s kemičnimi sredstvi in prevelikimi količinami gnojevke kmetje iz sosednjih vasi in kmetijskega kombinata, v opuščeno gramoznico pa so vozili odpadke »črni komunalci« tudi iz oddaljenih vasi in mest? Ne, niso krivi samo oni, res pa je, da se večina teh ni niti malo potrudila, da bi poiskala ustrezne rešitve, da bi resno jemali vsaj opozorila in obvarovali otroke, kaj šele, da bi poskušali najti primerna sredstva na državni ravni. Resje tudi, da so postale v občinskih programih pomembne vse druge »komercialne zadeve«, kakor so razna igrišča, dvorane, zdravilišča, bencinske črpalke in drugo, ne pa reševanje največjega ekološkega problema: pitne vode. V komunah bb potrebno najprej urediti vse komunalne zadeve, pa čeprav pod prisilo. Vodovoda ne bodo več upravljali najbližji sosedje ali gasilci, ampak za to usposobljeni ljudje. Nastanek civilne družbe, civilnodružbenega gibanja se običajno opredeljuje na političnem polju. Civilna družba požene tam, kjer odpove konvencionalna politika, pravijo njeni teoretiki. Kot se je pokazalo na javni tribuni, ki jo je v soboto, 17. februarja, v soboški grajski dvorani organizirala »prekmursko-prleška podružnica Društva slovenskih pisateljev«, je to toliko res, kolikor je vsa resnica drevesa nad površjem zemlje. A tam spodaj so korenine, v krošnjo pa se hodi zibat veter. Zato velja, da civilnodružbenega gibanja ne spravite na noge, če ne prisluškujte kolektivnemu rapoloženju in če ne zavržete konvencionalnega življenjskega stila. Sploh pa ne, če se gladite s politiki. S tem ste zanemarili celo površinsko pobudo za njen nastanek. Ne gre za to, da bi morali za rojstvo civilnega gibanja gagati na politike zaradi gaganja. Dejstvo pa je, da je civilnodružbeno gibanje korektiv politike. Če bi politične stranke delovale selektivno, če bi bili strahovi in veselje državljanov zastopani v parlamentu, če bi imeli ljudje, ki se projektov bojijo in bodo od njih prizadeti, svoje zagovornike v določeni stranki ali strankah, ne bi bilo potrebno delovati civilno: to je mimo in navkljub politiki. Zato velja, da civilnodružbenega gibanja ne spravite na noge, če ne prisluškujete kolektivnemu rapoloženju in če ne zavržete konvencionalnega življenjskega stila. Prekmurju torej grozi tole: gradnja avtoceste, gradnja železnice, gradnja dalnjovoda od madžarskega Lentija do Italije, gradnja elektrarn na reki Muri, gradnja letoviškega kompleksa v »področju bisera«, ki se mu pravi Bukovnica. V tem časopisu kolegica Pečkova o teh rečeh piše iz tedna v teden, tako o projektih kot o ranah v'okolju. V imenu pisateljske podružnice so o tem na omenjenm shodu govorili Stojan Habjanič, Stanka Dešnik, Tine Mlinarič, Irena Šavel, Franci Just, Goran Šo-ster in Alojz Kavaš. V glavnem so razprostirali grozljive scenarije -vendar so rekli, da niso proti ničemur od tistega, kar načrtujeta oblast in kapital. V nadlego da jim je predvsem to, ker Prekmurci doslej še niso imeli priložnosti, »da javno povedo svoje mnenje«. Malo se izpihamo, vi pa potem kar dajte po svoje! kazni so v"re Mile bi dobin110 tako še ^Prej' dajek°na’ kiv2qm-|jhnihobein Za/v°dstv0oS clenu določa, 2 vodva n^anov ta, da se panhv.Zakulisju.v 'li^d^ 'n vodi/ lk'Politični Poslanka Marija Požonec pa je pri najboljšem zdravju in kar najbolj politično aktivna in v tem je neoku- Nedostojno in zaletavo je, da se poslanko Marijo Požonec pokopava, medtem ko je vendar jasno, da so njeni nasprotniki epigoni in politični diletanti. snost madžarskih peripetij. Nedostojno in politično zaletavo je, da se jo pokopava, medtem ko je vendar jasno, da so njeni nasprotniki epigo-ni in diletanti. Samo potegovanje za politično nasledstvo pa je seveda politično normalno in čisto zaželjeno. ker vnaša v zadevo potrebno dinamiko. Pristojno je tudi, da se boj dogaja na javni sceni. S stališča psihoanalize politike med prispodobo in dejavnim sporom ni ne formalne in ne vsebinske razlike. Vsakokrat je šlo in gre za tisto, čemur se reče »izkopavanje izpod avtoritete polifcičnega očeta«, za izbruh Oj-dipovega kompleksa. V našem primeru gre, preprosto povedano, za poskus, da se »zleze izpod materinega krila«. Poslanka Požončeva je za naše Madžare v resnici materinski lik, kar potrjuje tudi njen splošno privzet vzdevek »anju Mariška«. Pro-senjakovski občinski svetnik Tibor Voroš je preprosto prvi od javnih pretendentov na dediščino (uspešne) manjšinske politike poslanke Marije Požonec. Poslanka je sicer prepričana, da gre samo za njegovo uporabo oziroma zlorabo, za inštru-mentalizacijo, ki jo je pognal v tek eden od njenih konkurentov na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Tudi če je Tibor Voroš zgolj marioneta drugih, kar v politični kulturi zopet ni nekaj tujega in nedovoljenega, je za vso zgodbo kriva tudi poslanka sama. Zato ker -tudi to je v politiki čisto običajno in tako rekoč neobhodno - ne gradi svoje skupine, ker si ne vzgaja svojih naslednikov. Preprosto nima svoje »šole«.Krivica, ki seji godi, seji torej godi tudi po njeni krivdi. lojena politična karizma pa očitno tudi ni tolikšna, da bi se ambicije posameznikov potuhnile pred očitno kolektivno hvaležnostjo. Vendar pa naj naši madžarski sonarodnjaki, ki jo skušajo detronizira-ti, kljub temu pomislijo, koliko pri njenenem parlamentarnem delu zaleže njena osebnostna struktura, njena značajska vztrajnost! Kaj ima manjšina od tega, da se deli in prepira? Samo to, da je potlej še manjša! ŠTEFAN SMEJ Poslanci in svetnik, Feri Horvat, dr. Bojan Korošec, Drago Šiftar in Andrej Hrastelj, ki so bili na tribuni, so to tako tudi razumeli. Feri Horvat je naznanil, da so projekti, žal. že narejeni, malo da so zamudili, »v prihodnje pa se moramo na tako lepem večeru srečati prej in se pogovoriti«. Korošec in Hrastelj sta bila nekako podobno celofansko zavita, še najbolj razvit je bil Šiftar, ki je dejal, da si je za vse projekte, še najbolj pa za avo-cesto, kar se da prizadeval. Sic! Zaradi tega ni vstal veter! Na tribuni ni bil napovedan no- ben civilnodružbeni protest, ni bil v imenu civilne družbe napaden noben politik in nobena politična opcija, ni bilo napovedano iskanje zavezništva z nobeno politično stranko - tako seveda, ki bi imela do projektov največ zadržkov. Ker take ni, in politični premetenci to vedo, zato trobijo v rog, ki mu množice sledijo. Noben civilnodružbenik ni skušal izigravati avtoceste na račun železnice z oprtnimi vlaki, murskih elektrarn na račun dalnjovoda, v smislu: če bo eno, ni potrebno drugo. Justu noben politik ni ponudil pomoči pri odpiranju elektrousmeritve na njegovi šoli, za kar je plediral, in profesor Just ni nikogar izzival za pomoč! Po tej plati je bilo skratka v glavnem lepo po domače. Zgodila se je celo perverzija civilne družbe: zaporo ceste skozi mesto, nekakšno »balvansko revolucijo«, je, v primeru, če avtoceste ne bo, napovedal občinski svetnik Martin Žižek, avditorijski kolektiv pa je bolj ploskal realpolitiki in zagovornikom »grozečih projektov« kot njihovim nasprotnikom! Nauk? Civilnodružbenega gibanja si ne zmišljujmo, ne kličimo po nepotrebnem njegovega imena! Samo njegov smodnik vlažimo in ne bo vžgalo, ko bi moralo! Bolje bo potrebno poslušati, kaj prihaja tam od korenin, od kolektivnega razpoloženja! Če bi to počeli, bi slišali, da si ljudje, z goričkimi župani vključno, za sedaj bolj želijo avtoceste, železnic in drugega, kakor se posegov bojijo. Naj torej civilnodružbeno gibanje, kije začelo tleti - in krasno je, daje začelo - ugasne? Bognedaj! Toda začne naj tam, kjer je pri sedanjem stanju duhov možno. Pri sebi, za zdaj samo pri sebi! Živeti mora avtentično. S tem lahko rešuje Bukovnico. Tako, da se organizira in svoje konvencionalno porabniško konzumentstvo zamenja za kupovanje alternativno pridelane hrane na Bukovnici. V tem je njegova alternativna kapitalska moč! In pa, politike mora prisiliti, da bodo prav tako začeli pri sebi! Držati jih mora za vsako izusteno črko o sonaravnosti, skrbi za okolje, ekološki osveščenosti. O, glejte gospod poslanec, rekli ste okolje, kako pa kaj vi reciklirate odpadke! Ne pa, da jim organizira zimske ure pravljic. ŠTEFAN SMEJ Predstavniki avstrijskega veleposlaništva med pomurskimi gospodarstveniki in župani Država naj zagotavlja, gospodarstvo pa izkoristi____________________________ Avstrija odskočna deska za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo Slovenski gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo na neuravnovešenost blagovne menjave med Slovenijo in Avstrijo, saj podatki kažejo, da je uvoz blaga iz Avstrije veliko večji od izvoza naših podjetij v to državo. 64-odstotno pokritost uvoza z izvozom sicer ublaži neblagovna menjava, predvsem turizem, saj je v mednarodnem turizmu Avstrija naš drugi največji partner. V skupni menjavi Avstrija sicer zavzema četrto mesto, na posameznih področjih pa je veliko pomembnejši partner. Ob že omenjenem turizmu je avstrijsko gospodarstvo drugi največji partner slovenskemu gospodarstvu, pri udeležbi bank na slovenskem bančnem trgu pa imajo avstrijske banke celo vodilno mesto-. Udeležba Pomurja v skupni trgovinski menjavi z Avstrijo je 6-odstotna, možnosti pa so seveda veliko večje, kar so pomurski gospodarstveniki ugotovili tudi ob zadnjem srečanju z avstrijskim veleposlanikom in gospodarskim svetnikom pri tem veleposlaništvu v Sloveniji. Možnosti za večje gospodarsko sodelovanje morajo izkoristiti obmejne pokrajine pa tudi slovensko gospodarstvo v celoti, saj je Slovenija zdaj kot avstrijska soseda na meji Evropske unije, zato jo morajo zanimati predvsem izkušnje, ki .si jih je Avstrija pridobila z vstopom v Evropsko unijo. Za neugodno trgovinsko bilanco so po mnenju predstavnikov avstrijskega veleposlaništva predvsem kriva slovenska podjetja sama, ki so se v preteklosti bolj usmerjala na zahodnonemško tržišče in pri tem zanemarjala avstrijsko. Nasprotno pa je avstrijsko gospodarstvo po razpadu Jugoslavije zaradi boljšega poznavanja in bližine ohranilo sodelovanje s Slovenijo in rezultati menjave so zato v korist Avstrije. Pomurska turistična zveza gre v ofenzivo Država noče organiziranosti (niti delitve denarja) Turističnoinformativni centri se bodo morali organizirati kot delniška družba -Ponatis kataloga o Pomurju v več jezikih - Kmalu koledar prireditev V torek, 27. februarja, so se prvič sestali člani novega izvršnega odbora Pomurske turistične zveze. Prihodnje delovanje turistične zveze, ki kljub novim občinam še vedno deluje na območju celotnega Pomurja, bo odvisno od prizadevnosti in delovanja posameznih treh centrov, in sicer za razvoj društvene dejavnosti, za pospeševanje in razvoj turistične ponudbe in turističnoinformacijskega centra. Pomurska turistična zveza iz leta v leto povečuje število svojih članov; letos je ustanovljenih in delujočih že trideset turističnih društev v različnih krajih Pomurja, konec leta pa naj bi se to število povečalo že na štirideset. Društva se povezujejo v centru za razvoj društvene dejavnosti, kjer naj bi oblikovali sociološke in psihološke osnove društvenega dela pa tudi osnove civilne iniciative, skrbeti pa bi morali predvsem za ustvarjanje pozitivnega javnega mnenja do razvoja turizma. Obratno je z dotokom finančnih sredstev: lani so imeli na voljo okrog 12 milijonov, letos pa bodo imeli le nekaj več kot 9 milijonov. Razmere bi se izbolj- šale, če bi uspeli najti skupni jezik z novimi občinami, ki naj bi tesneje sodelovale s turističnimi društvi in zvezo ter se dogovorile o odprtju turističnoinformativnih pisarn. Čeprav deluje po Sloveniji že dvajset računalniško opremljenih in usklajenih turističnoin-formacijskih centrov, jim država pri uveljavljanju mreže ne daje prave podpore; s sprejemom zakonov in prepisov zavlačuje, tako da se bodo centri morali navsezadnje organizirati kot delniška družba z državno podporo ali brez nje. Zavlačevanje in obljube s figo v žepu pa ovirajo pri načrtovanju razvoja in delu tudi občine, posamezne gostince ter lastnike turističnih kmetij in vinotočev. Center za pospeševanje in razvoj turistične ponudbe, ki ga vodi Milan Hojnik, naj bi razvijal nove vrste turistične P°nu^e.’L| vljene iz naravnih in . J zanimivosti in privlačnosti, j dvsem se bodo morali čim" -dogovoriti o promocijski5 I identiteti zdraviliške P0, p. Med že utečene publika®1^ jih izdaja zveza, spada M turističnih prireditev, ki ■ 1996 izšel v teh dneh -prireditev bo regijski fts i Puconcih (6. marca) sejmov, na katerih bodo'. J vali, bodo izdali 25 tisoč igl ponatisa prospekta o P° j izdali bodo tudi turistične f J dnice ter pomagali pdP' drug propagandni mate^jji? ga turistične zveze paJe pomaga že obstoječim211^ dnjim gostinsko-turističnt vcem pridobiti sredstva za tev zasebnih turističnih s®' stičnih kmetij, kampov, P® j tev restavracij in hotelov ; ritev ponudbe v naravnih liščih. J ši jt u d, P1 v G o P It ti d Vi V; n b n g n * 1 Gospodarska rast v preteklem letuj Med večje pomurske izvoznike v Avstrijo se uvrščajo Mura, Nafta in ABC Pomurka International, pri neblagovni menjavi pa tudi turistična podjetja. V Zdravilišču Moravske Toplice so imeli lani 240 tisoč prenočitev, od tega je bila polovica tujih gostov, med slednjimi pa je bilo kar 75 odstotkov Avstrijcev. S tujimi gosti so v tem zdravilišču ustvarili okoli 10 milijonov DEM prihodkov, kar je polovica vseh prihodkov. Tudi ABC Pomurka Internacional ustvari polovico svoje blagovne menjave, ki znaša letno 700 milijonov šilingov, z Avstrijo. V letu 1995 je bila rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje 2 % višja kot leto prej. Dodatno zmanjševanje zaposlenosti v industriji je razlog za 6-odstotno rast produktivnosti v tej panogi. Porast gospodarske aktivnosti v posameznih izvozno usmerjenih dejavnostih potrjuje hipotezo, da je slovensko tržišče za sedanjo zmogljivost industrije premajhno in da za prihodnji razvoj industrije ni druge možnosti kot rast izvoza. Tehnološka zastarelost delovno intenzivnih panog in ostrejša konkurenca (države CEFTE) bosta konkurenčnost in recesijo v dehi slovenske izvozne industrije še poglobili. Veleposlanik Wagner zatrjuje, da je njihovo veleposlaništvo pripravljeno pomagati pri poglabljanju gospodarskih vezi med državama in iskati predvsem nove spodbude. Slovensko in avstrijsko gospodarstvo bo moralo v prihodnje bolj izkoristiti vse možnosti za pridobivanje sredstev iz virov Evropske unije, pri čemer še posebej omenja sredstva iz programa Phare, Avstrija pa je lahko Sloveniji tudi odskočna deska pri njenem vključevanju v Evropsko unijo. Trgovinski predstavnik pri avstrijskem veleposlaništvu v Sloveniji je prepričan, da menjava Slovenije z Avstrijo ni tako neugodna, saj trgovinski deficit precej kompenzirajo storitvene dejavnosti. Pri tem še posebej omenja Luko Koper, ki jo avstrijsko gospodarstvo veliko koristi, Slovenija pa je izredno privlačna tudi za avstrijske turiste. Po njegovem imamo v Sloveniji veliko dobrih podjetij, so pa tudi slaba, zato se avstrijski partnerji težko odločajo aa investiranje v slovenska podjetja. Dodatni problem za manjša slovenska podjetja pa je tudi, da se na tujih trgih sama težko znajdejo in veleposlaništvo jim je prav pri tem pripravljeno pomagati. Vendar pa vlada, veleposlaništva in uradniki po mnenju avstrijskih predstavnikov lahko ustvarjajo le možnosti za poglabljanje in širitev gospodarskega sodelovanja, konkretne naloge pa morajo opraviti gospodarstvo in podjetja sama. LUDVIK KOVAČ V preteklem letu je bila rast cen na drobno 8,6-odstotna. Rast cen, ki so pod kontrolo vlade, pa je znašala nekaj manj (8,3 %). Skupni obseg naložb je dosegel okoli 460 mio SIT, kar je realno za 16,5 % več kot v letu 1994. Izredno visok je bil porast posojil (43 %), kar kaže na oživljanje gospodarske dejavnosti. Gospodarska dogajanja v zadnjih mesecih preteklega leta so bila zelo burna, vendar ne enosmerna. Hitrejša od predvidene je bila rast v gradbeništvu, počasnejša od predvidene pa rast v predelovalni industriji, rudarstvu in trgovini. Na uradu za makroanalize ugotavljajo, da je v letu 1995 bruto domači proizvod po faktorskih cenah zaradi tega zaostajal za okoli 0,5-odstotnih točk za jesensko napovedjo (4,5 %). Na počasnejšo rast bruto domačega proizvoda so vplivali višje carine (porast uvoza), prometni davek in hitrejša rast plač od predvidene z Dogovorom o plačah. Zdajšnje ugotovitve kažejo, daje rast plač presegla tudi rast produktivnosti dela za več kot eno odstotno točko. O rasti dobička in izgub v letu 1995 še ni podatkov. Več kot leto in pol tra- jajoča precenjenost tolarja in naraščanje plač naj bi lani močno znižala poslovne-presežke izvoznikov. Po drugi strani pa ravno presežna rast plač najavlja rast poslovnih rezultatov. Mehanizem usklajevanja plač je namreč naravnan tako, da omogoča višja izplačila le po ugotovitvi poslovnega presežka oz. dobička. Zdajšnje ugotovitve kažejo, da so se investicije lani realno povečale za 16,5 %. Zasebna poraba je nekoliko presegla prevideno in tudi javna narašča. Na gospodarsko rast so spodbudno vplivali sklenjeni sporazumi 12,0% 14,0% 12,0% 10,0% 8,0% . 6,0% 4,0% 2,0% 0,0% Realna rast izvoza in uvoza v I. 1993 - 1996 13,8% 1996 projekc. 1994 ocena 1995 napoved . -a o conah svobodne trgovin ■ ji junktura v zahodni konjunkture na naših nejših tujih trgih v 1995 znašala okoli 5,6 ni, da je Slovenija lani P01^ večala tržni delež na membnejših zunanje^ partnerjev. V končni porabi bru proizvodnje bil ga in storitev nad pričako za 156 mio USD. Višja o® W vanj je bila tudi rast storitev, saj je namesto ’ 6,5 %. Bolj kot porast izvoz® porasel izvoz blaga (8 . za in domačega povpras® pokazala tudi v hitri ga, ki je bil lani realno V1SLc^., Primanjkljaj trgovinske 1 v primerjavi zjesenskin1 vanji sicer USD, vendar je znaša1 tekočega računa plac> jigp- . konec leta okoli 160 in1 Za popolnejšo sV®^®. piiA rasti BDP-ja v letu 19^ .pa In vseh informacij. Vseka ugotovimo, da ni razlog j ( * t s < 1: ji d Vir: UMAR mizem. Bogd®11 s ii s s 11 z e ii Prikrivanje se ne splača! Sodelovanje javnosti na Zahodu nadvse zaželjeno, pri nas pa le formalna nujnost - Za neizobraženost širšega kroga ljudi so krivi tudi strokovnjaki Breda Ogorelec z Urbanističnega inštituta v Ljubljani je verjetno ena redkih med urbanisti in arhitekti, ki je »na strani javnosti«. Vsi, ki načrtujejo v prostoru, bodo vsekakor morali znati najti stik z mediji, saj lahko prav z njihovo pomočjo marsikaj »speljejo« ali pa ne, predvsem pa se bodo morali osvoboditi podcenjujočega odnosa do javnosti. Območna gospodarska zbornica za izjemne dosežke v gospodarstvu Priznanja podjetnikom V Območni gospodarski zbornici za Pomurje postaja podeljevanje priznanj podjetnikom za izjemne gospodarske dosežke tradicionalno in pred tednom so takšna priznanja podelili petim uspešnim menedžerjem iz majhnih in srednjih pomurskih podjetij. Za gospodarske dosežke v letu 1995 so tokrat priznanja prejeli Milica Makoter, direktorica in solastnica podjetja Makoter Cven, d.o.o., Ivan Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn, Štefan Sobočan, direktor lendavskega Varisa, Emil Zelko, direktor in lastnik podjetja Pomex, d.o.o, in Branko Zidar, direktor Križevskih opekam. Poleg priznanj so uspešni podjetniki prejeli še skulpturo akademskega kiparja Mirka Bratuše. Priznanja so omenjeni podjetniki prejeli za dobre poslovne in razvojne rezultate, ki sojih njihova podjetja dosegla v lanskem letu. Kot pravijo v območni zbornici, pa jih podeljujejo z namenom, da bi tudi preostale podjetnike spodbudili k doseganju boljših gospodarskih rezultatov. L. KOVAČ Vam osebno je v interesu, da javnost bolj sodeluje, ne pa tudi vsem vašim kolegom?! »Mnogim urbanistom so javne razgrnitve odveč, češ kaj se bodo laiki vmešavali v strokovno delo, kot se na primer ne vmešavajo v delo strojnika ali elektroinženirja, drugo je, da to veliko stane, tretje pa, da so te javne razgrnitve večkrat precej ostre in so urbanisti na sramotilnem stebru namesto nekoga drugega, na primer politikov, in morajo po kostanj v žerjavico. Tako da veliko kolegov ni navdušenih nad temi komuniciranji z javnostjo, mislim pa, da bodo tudi oni prej ali slej uvideli, da je bolje komunicirati kot ne komunicirati, ker potem lahko pride do še hujših konfliktov; ljudje dobijo občutek, da se nekaj skriva, da je nekaj zadaj, in so proti. Žal državna uprava še vedno poskuša preprečiti informiranje že v prvi fazi. Kolegi bodo morali to pač preskusiti na lastni koži in se učiti na napakah. Morebiti je res najbolje najprej pridobiti javnost, da potem ta vpliva na politiko (občinske svete).« Čigava naloga je obveščati: naročnika ali izvajalca, načrtovalca? Mi mislimo, da bi to vendarle lahko naredil urbanist sam kot izvajalec, ker je njemu v interesu. Se pa dogaja - in to mi je povedalo več kolegov -, da jim naročniki prepovedo, da bi kogarkoli informirali, češ da bodo oni povedali, v kateri fazi javnost sploh informirati. Mislim, daje takšen pristop zelo zgrešen in neevropski. V zelo redkih državah že zakon zahteva, da se javnost informira na začetku, ampak to so izjeme. So pa mnoga mesta sama uvide- la, da morajo pritegniti ljudi že na začetku, jih motivirati za sodelovanje, če hočejo speljati projekte. Dunaj je že tako mesto, ki da na to zelo veliko in svoje občane obvešča. Vse anglosaksonske države imajo tradicijo vključevanja javnosti. Za naše razmere je morebiti značilno to, da so te razgrnitve nekoliko krajše kot na zahodu in da tam ljudem pustijo več časa za pripombe - pri nas je konec zbiranja pripomb takoj, ko se neha razgrnitev. Pri nas so te razgrnitve jemali kot golo formalnost, s takšnimi kartami, da jih še mi težko razumemo, kaj šele laik. Na zahodu se trudijo, če že dajo informacijo za javnost, da je razumljiva, tudi z grafično razumljivimi stvarmi. Najučinkoviteje je, če že na začetku spoznamo, kakšno je razpoloženje med ljudmi, predvsem zaradi stvari, kjer pričakujemo težave, da vemo, če se javnost strinja, in zaradi česa je zaskrbljena. Kajti za vrsto načrtovanih objektov je javnost že vnaprej zaskrbljena, še po- sebno če gre za depoji in podobno. Zato je F j temperaturo že na z-.ace„čaj|,!T je tudi, da če je neki n-j, J jekt izbran, to še ne P® , tudi izveden.« V preteklosti se je mimo urhanističčnik P' ljudje tudi niso sodel",’^illjf razpravah, češ saj tako j je. Je zdaj drugače? ^ifn; »V preteklosti sm< .e|de1W toge urbanistične P/Vja-premalo upoštevali ži J pl| je bila to »slovenska sami zgradimo hišo 11 sodi zraven, malo P® Ji 4: hodu ljudje ne zidaJ°danFy gradbena podjetja. » baflis J na pri upoštevanju v načrtov je še slabsa 3fjtM sti. Včasih so neke ^gičP^f/ manj nesprejemljiv®’ °. ^5®'Z potrebno le drugaC® jafn/ sicer mnogo dražje. / ne gre. Tu pa je not: ali nam je po>nC / ali pa denar v lastne Informiranje se lAf’ sfa A manipuliranje, lif A ščaneminmanipA^M »Minezaga«<>8X da se ljudi obvešča, pf jj1 J aktivno vključuje projektov, kijih m' vldi®p^ nost mogoče aktivu g. 1 š ji š d n k P r v d Ji ii z n k z d d u č d d v ii t; d b n I; Ž z ^2jK_29Jebruarja 1996 ospodarstvo Nov priročnik za učitelje: Kako na samostojno pot podjetništva ali kako se Podjetniško obnašati na delovnem mestu? Ustvarjalno do znanja o podjetništvu šolah pQS em 1^94/95 so začeli na nekaterih strokovnih srednjih je pospes^^^' Predmet podjetništvo. Poglavitni cilj tega predmeta osmericeVanje Podjetniškega načina razmišljnja med mladimi, zato je djetju N Poučevanje poslovnega procesa, ki poteka v vsakem po-^dročij z p°učevanja pa omogoča dobro povezovanje različnih v večjo s °i Cm’ Učenje podjetništva pomeni tudi vpeljevanje dijakov Gre nam a n° z^ost 'n dodatno možnost za življenjsko samostojnost. ^Hanizae -Cr-3 Pr’d°bivanje temeljnega znanja o trženju ter finančnih, Poslovani'n Pravn'h vprašanjih, kar je potrebno za obvladovanje v nialem podjetju. lovalam^1"'5kl^p'ni’ kije sode-roma izvedh;PraVi priročnika ozi-djetniškev ■projekta Razvoj po-Venskih Jaa)1ZOhrazevanja v slo-Val Mi Crp,injlh šolah’ Je sodelo-na Srednji davate|i teža predmeta M. Sobota S/r°^ni in tekstilni šoli ®uJ + -n //tekstilnem progra-govem^^EZOBAL. Pon> osnovna vred-* rocmkavtem,dadajeod- govore, kako se podati in uspeti na samostojni poti podjetništva oziroma kako se podjetniško obnašati na delovnem mestu. Pri snovanju ustreznega priročnika za ta predmet seje delovna skupina, ki so jo ustanovili v okviru Zavoda RS za šolstvo, povezali z Durham University Business Schol iz Anglije in z Ekonomsko fakulteto Ljubljana. Odločili so se ki ki ovirajo siovensKO-avsrnjsKO gospouarsKO soc ^sevanje na državni ravni ovirajo slovensko-avstrijsko gospodarsko sodelovanje Predv^ gospodarstveniki opozarjajo dov p em na te^ave s prometnimi llnicami in delovnimi dovoljenji _____________________________________ '/Mo, kot bi* to’ d? gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo ni ^»rstven^p Sa J® več, na nekatere probleme pa tudi pomurski go-j f8OsPodarsf glasneje opozarjajo. Največkrat reševanje ni odvisno 3 0 ^®Podar *n F*1 bil° potrebno odpravljati na državni ravni, ■ en'k' izkoristijo sleherno priložnost, da nanje opozorijo. ža Prometnih dovo-d 'h cestah °Z B'aga P° avstri-Mtve delr,ln nezm°žnost pri-vnih dovoljenj za opravljanje montažnih del sta le dva od številnih problemov,Tia katere so v zadnjem času opozorili tudi pomurski gospodarstve- S°lid arnost v lanskem letu v lanskem leni M država meče polena Zadeve"? Klinar, do nedavnega ministrice za delo družino in Mov' . M pod, tud' Pravilnik o merilih za nadomestitev stroškov % • P°dpis- ?eni’ k’ Sa je na pobudo Republiškega zavoda za zapo-Hlid^^^vnih a,sred' februarja. Ta uvaja invalidskim podjetjem tri M, Vcev> in . venc>j, odvisno pač od stopnje invalidnosti zaposle- $0 in tr'r* Za Prvo skuP'no 30 odstotkov od zajamčene plače, inva|: ? ' subve odstotkov zajamčene plače. Doslej je bilo za vse »p ' M rp,vCIJa v v'š>ni polovice zajamčene plače za zaposlenega Ip k« d bi, da k* ° tej sPremembi? šenje!° p°staviianam šl° dobro-Je Pov M čustv dS’,e takšno ru-^dald£no Prizaden^ CJ^idsk; murskosobo-^i>4nrnder Krpič. Ved-'Sa^znov^0 novi za" tes P ’kot da V t poPravlJajo V8^nid ne htejnaši državi »i, L?kai časa u' m°8lo trajati Jeti, ^‘jih vdr^d^Pa zako-'MlinJ/Mer s/./ m.orali sPre' ZaPosuke8a varst.te8.IJa razv°ja %r' Mju in^a 'n zakon 0 MriPraVo jn n a|idov, čakajo V gotovoPrejem na bogve N^istrstv^. na zadnji po-Mi Po , ' In Prav to pri-p»' M d SM inv uS'So ZaP°sle' N ] s PriL' d|’ ki so kon-%a nat°jih bod Jenim Progra-M}?6 skupin razvrs,ili gle-? družne suh e Za Pridobi-%slOskUnjn Venc‘jevprvo Si]0Prvitn ma,2' PodJetje bo ScijZa 20 odstotv1 °d države N vodarn, ?rjev »M iždei? o'ača meseč-% 8°0 tisoč to- SooelM zaia aVka’ z d|-ene invSčene P‘ače allde Pa so do- slej dobili povrnjenih 500 tisočakov. »Kadar je peti in dvajseti v mesecu, denar za davke mora biti, kar ni vedno lahko. Tudi naše delo ima velika nihanja, enkrat je dela za štiriindvajset ur, drugič ga spet ni. Pa tudi tehnološki proces je tak, da ni enakomerno razporejen. Toda kljub temu smo lani do osemnajstega v mesecu uspeli izplačevati plače pa tudi regres, čeprav slednjega šele v septembru,« je o neugodnih razmerah za poslovanje spregovoril sogovornik. S plačami lovijo pomursko povprečje, kajti slovenskega ne morejo, z njimi pa so tudi med prvimi na lestvici slovenskih invalidskih podjetij. Solidarnost je tudi lansko leto poslovala z izgubo, ki pa je nastala zaradi računovodskega obračunavanja prispevkov in davkov, ki jih državi potem ne nakazujejo, ampak denar lahko porabijo za razvoj in v druge namene. Samo lani so investirali v vrednosti 200 tisoč mark, 5 milijonov tolarjev pa so za investicije dobili od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Seveda so najeli tudi 10 milijonov posojila pri LB Pomurski banki, 7 milijonov pa pri Zavarovalnici Triglav. namreč za priredbo angleškega priročnika na podlagi sprejetega našega učnega načrta, upoštevali pa so tudi praktične izkušnje iz enoletnega poučevanja. Da bi vse odkrivali znova, kar je že znano, pa bi bilo nepotrebno zapravljanje časa in denarja. Irena Morel, ki je bila vodja projekta, med drugim tudi ugotavlja, da daje omenjeni priročnik prednost različnim metodam izkustvenega učenja, projektnega in skupinskega dela ter sodobnim pogledom na poučevanje. Knjiga pa ni namenjena le učiteljem, ki poučejejo predmet podjetništvo, temveč vsem, ki so sprejemljivi za nove načine dela. Učitelje spodbuja, da učni proces usmerijo tako, da so dijaki bolj zavzeti, ustvarjalni in iniciativni pri sprejemanju znanja. J. G. Tradicionalne metode učenja - usmerjeno je v vsebino - učitelj je središče vsega - učitelj - mojster, predavatelj - »znati to« - pasivni odziv dijakov - programiranega učne ure - vnaprej postavljeni cilji -poudarek na teoretičnem znanju - en sam učni predmet - strah pred napakami - nezmotljiv učitelj - omejen učni učinek Aktivno učenje podjetništva - usmerjeno je v proces - dijak aktivno sodeluje pri pouku - učitelj - usmerjevalec učnega procesa - »znati kako« - sodelovanje in razvijanje znanja - prilagodljive učne ure - cilji so usklajeni ali obdelani v razpravi - povezava teorije s prakso - multidisciplinarnost - učenje na napakah - učitelj se uči - učenje za življenje niki. Priložnost za to se jim je ponudila ob nedavnem obisku najvišjih predstavnikov štajerske deželne gospodarske zbornice in kmetijsko-gozdarske zbornice v Pomurju, svoje zahteve pa so ponovili tudi ob srečanju z veleposlanikom Republike Avstrije in trgovinskim svetnikom, ki sta konec minulega tedna obiskala nekatere pomurske občine in posamezna podjetja. i Posledice najbolj čuti gospodarstvo, zato tudi ne' preseneča trgovinski deficit s sosednjo Avstrijo. Zanimivo je, da na po- »Računa nimamo zaprtega, zapadle obveznosti iz posojila pa smo doslej redno odplačevali,« je povedal sogovornik. V posodobitev proizvodnje, predvsem v grafičnem programu, pa so jih silile razmere na trgu. Prej so morali namreč več del oddajati večjim grafičnim podjetjem, katerim so storitev morali plačati pa tudi roki izdelave so bili večkrat predolgi. Z nakupom nove opreme pa jim ostaja za oddajo čedalje manj del. Grafična proizvodnja je skoraj v celoti namenjena za domači trg, s tem da se že ozirajo za trgom v Bosni in Hercegovini in Srbiji, kamor so pred vojno izvozili okoli 30 odstotkov izdelkov in storitev. V'šiviljskih delavnicah pa so lani šivali predvsem ženske hlače, ki sojih prek domačih posrednikov večino prodali na tuje. Solidarnost, ki se s svojo blagovno znamko Somus trudi uveljaviti doma ter priti na tuje trge, je lastninjenje pripeljala do konca. Manjka ji le še vpis v sodni register in potem bodo tudi formalno zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci postali 58-odstotni lastniki invalidskega podjetja. Solidarnost bo tako imela 116 delničarjev, direktorja pa je odločitev zaposlenih in prej zaposlenih v Solidarnosti, da so svoj certifikat vložili v njihovo podjetje, presenetila. Jo pa razume kot znak pripadnosti zaposlenih podjetju. MAJDA HORVAT manjkanje prometnih dovolilnic ne opozarjajo le tisti, ki se ukvarjajo s prevozništvom, pač pa predvsem tisti, ki takšne storitve potrebujejo. Po besedah trgovinskega svetnika pri avstrijskem veleposlaništvu v Sloveniji je morala Avstrija zaradi pritiska javnosti omejiti prevoze po svojih cestah, v nadomestilo pa skuša čim več tbvora preusmeriti na železnice. Kot trdijo pomurski podjetniki, pa vsako blago ne prenese železniškega prevoza. V soboški Muri, ki je največji pomurski izvoznik, večino svojih izdelkov pa izvozi na zahodnoevropsko tržišče, pravijo, da morajo gotove izdelke voziti v visečem položaju, zato pride v poštev le kamionski prevoz. Večina teh prevozov pa poteka prek Avstrije, zato jih problem pomanjkanja dovolilnic še toliko bolj prizadeva.. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druga podjetja, v lendavskem Varstroju, denimo, dobro sodelujejo s partnerjem iz Gradca, problem pa nastaja prav pri prevozu izdelkov do avstrijskega kooperanta. Problem je še toliko očitnejši, ker gre za manjšo oddaljenost od meje, zato se prevozniki tovrstnih prevozov izogibljejo, saj dovolilnico izkoristijo ne glede na prevožene kilometre. V Varstroju pa opozarjajo tudi na problem delovnih dovoljenj, saj se nemalokrat zgodi, da po krivdi avstrijskega partnerja ne morejo dokončati izdelka v Lendavi, težave pa se pojavijo, ko ga morajo dokončati pri partnerju v Avstriji, delovnih dovoljenj za to pa ne dobijo. Pomurski gospodarstveniki zato zahtevajo, da je treba ta vprašanja rešiti na državni ravni in šele, ko bodo zagotovljene razmere za normalno sodelovanje, bodo rezultati sodelovanja lahko še boljši. LUDVIK KOVAČ B O K X N O POSRgDNliKA OKUŽBA BREŽICE Trg izgnancev 1a, tel. 0608 62-236 LJUBLJANA Dunajska 20, tel. 061 133-11 -55 MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. 062 29-460 tel. 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 ŽnldariČevo n. 11 tel. 064 211 -644 tel. 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel. 066 38-290 Javna dražba za dolgovaške opekarne Peto iskanje lastnika Na murskosoboškem sodišču bo 11. marca javna dražba za celotno opekarno v Dolgi vasi. Izklicna cena je borih 25 milijonov tolarjev, kar ni niti desetina ocenjene vrednosti. Dolgo-vaška opekarna je bila namreč ocenjena na 285 milijonov tolarjev, stečajni upravitelj pa jo je v stečajnem postopku zmanjšal za deset milijonov, kolikor je iztržil s prodajo stanovanja in enega od strojev. Za toliko je torej večja stečajna masa, sam stečajni upravitelj Franc Gydrfi pa pravi, da opekarna na svojem žiroračunu nikoli ni imela toliko denarja, kot ga ima sedaj. O javni dražbi opekarne z upanjem, da bi zanjo končno našli lastnika, bo stečajni upravitelj individualno obvestil deset in več podjetij, nekaj tudi z našega konca. Doslej so namreč že bile neuspešne tri dražbe in eno zbiranje ponudb, tako da bo marčevska javna dražba opekarne že peti poskus, najti lastnika. Glede na izklicno ceno je tokrat vendar več možnosti, da bodo opekarno prodali, toda upniki lahko računajo le na skromno plačilo svojih terjatev. Ali bo z novim lastnikom opekarniška dejavnost še zaživela? O tem bo seveda odločal lastnik sam, čeprav je možnost, da bi v opekarni še kdaj žgali opeko, kaj malo verjetna. Za to. da bi opekarniška dejavnost spet zaživela, bi, kot pravijo poznavalci, novi lastnik,potreboval najmanj 200 milijonov tolarjev. Stečajni upravitelj je sicer proizvodno linijo ohranil neokrnjeno, oziroma je ni prodajal po delih, toda ta je potrebna temeljite obnove ali zamenjave z novo. Kakor koli že se bo novi lastnik odločil in s kakršnimi koli nameni bo opekarno kupil, bo moral najprej rešiti problem črnaga prahu - na opekarniškem dvorišču gaje 340 ton -, ki ga je iz Avstrije uvozil zadnji direktor opekarne kot družbenega podjetja Franjo Strbad. Zaradi suma protipravne prisvojitve 30 tisoč šilingov je zoper njega na sodišču vložena tudi tožba. Dolgovaška opekarna je, čeprav je bila ocenjena na nekaj manj kot 300 milijonov tolarjev, sedaj brez tržne vrednosti. Res je tudi, da je tisto, kar ni dotrajano ali uporabno, le za staro železo, uničeno ali pokradeno. Kljub temu pa bo kupec z opekarno dobil v last glinokop, veliko komunalno urejeno zemljišče in stavbe. In že zaradi tega bi lahko pričakovali, da bo ob tolikšni izklicni ceni javna dražba dolgovaške opekarne tokrat vendar zanimiva. MAJDA HORVAT Ob prvi slovenski turistični zgoščenki Creativ predstavlja Slovenijo Soboški podjetniki uspeli s projektom multimedijske predstavitve slovenske turistične ponudbe - Slab odziv pomurskih turističnih delavcev, predvsem zdravilišč V začetku leta 1996 je zagledala luč sveta zgoščenka z multimedijsko predstavitvijo slovenske turistične ponudbe. Izdelali so jo v podjetju Creativ, d. o. o., iz Murske Sobote v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti ter Centrom za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. Podjetje Creativ iz Murske Sobote je doslej izplejalo že vrsto uspešnih projektov, že dolgo pa jih je mikala prav celostna in multime-dijska predstavitev slovenske turistične ponudbe. Lani so se kljub nedogovorjenosti na višjih ravneh odločili, da projekt uresničijo in stopijo v korak s svetovnimi načini medijskih predstavitev. Vodenje projekta so zaupali Zoranu Petroviču, pomagala pa sta tudi Lučka Letič in Miha Čebulj. Creativ se je srečal s težavami, s kakršnimi se vsak dan srečuje celotno turistično gospodarstvo: zgolj moralna podpora ministrstva, pomanjkljiva organiziranost turističnega gospodarstva, neusklajena in pomanjkljiva baza podatkov, nepoznavanje in nezaupanje sodobnim možnostim tržnega komuniciranja tako v turističnem gospodarstvu kot v javnem sektorju pa tudi nezanimanje za sodoben način tržnega predstavljanja. Kljub vsem težavam je zgoščenka nastala, tako da jo bodo lahko uporabljali na vseh turističnih sejmih, ki so napovedani v prihodnjih mesecih, prejela pa so jo tudi vsa slovenska turistična predstavništva. Dostopna je vsem, ki imajo priporočeno minimalno računalniško opremo: PC računalnik 486 DX pri 33 Mhz, 8 MB RAM-a, CD-ROM pogon, VGA prikazovalnik z ločljivostjo 640 x 480 pik v minuti in 32768 barvah. Vsebina zgoščenke z naslovom Dobrodošli v Sloveniji je zasnovana v treh jezikih, poleg slovenščine tudi v angleščini in nemščini. Turistična ponudba je predstavljena s 690 fotografijami, 38 videoposnetki in 57 zvočnimi zapisi. Če se nam je torej še pred eneim letom zdela misel o izbiranju turističnega kraja s pomočjo domačega računalnika utopija, je postala leta z izdelkom soboškega podjetja Creativ resničnost. Uporabnik lahko izbira med 6000 naslovi, si ogleda avtokarto Slovenije, poišče ustrezno vrsto ponudbe ali pa le splošne turistične informacije. Slovenija se.tako prvič predstavlja na enakovreden sodoben način kot druge turistične dežele - z zgoščenko. Žal se tega vsi še ne zavedajo, kaže pa, da so znala možnost predstavitve na zgoščenki bolje izkoristiti manjša turistična podjetja, gostinski lokali in občine kot pa večja podjetja ali zdravilišča. So res tako samozadovoljna s svojim načinom ponujanja, imajo dovolj gostov? Vsi, ki si bodo morebiti le premislili, bodo imeli možnost sodelovanja v februarju, saj bodo zgoščenko zaradi velikega zanimanja ažurirali. Vsekakor pa: čestitke Creativu in graja tistim, ki se ne zavedajo pomena takšnega načina predstavljanja. SONJA KRESLIN Intervju z avstralskim poslovnežem po rodu iz Doliča pri Kuzmi Jaz Prekmurja nisem pozabil ntervju vestnik, 29. februarja Kdo je direktor podjetja TONCITY INTERNATIONAL s sedežem v Willettonu v Avstraliji, ki zastopa okrog 300 podjetij z Daljnega vzhoda oziroma Pacifika. Kdo je Jose K. Zrim? Je to tisti Jože Zrim, ki je davnega 1962. leta nekje pri severovzhodni tromeji prebegnil v Avstrijo in nato v Francijo? Da, to je ta »Brglezov Džouž« iz Doliča pri Kuzmi, ki je odšel iskat izpolnitev Svojih želja v tujino. Mama je šele lani avgusta spoznala njegovo soprogo Gabrielo. Po 28 letih poroke. Ugotovil je, da goričke ceste še vedno niso dobre za dobre avtomobile. En avto so mu - po sedanji slovenski folklori - sredi Ljubljane ukradli. In zakaj se zanimamo za Jožeta Zrima? Ker namerava okrog 160 milijonov dolarjev kapitala z Daljnega vzhoda usmeriti v gradnjo velikega poslovnega središča in parkirišča v Kopru. Slovenska Luka Koper in Slovenija naj bi postali nekakšen »prevodnik blaga« z Daljnega vzhoda v Vzhodno Evropo, Ukrajino in Rusijo ter obratno. Poslovalnici Toncityja sta tudi v Ljubljani in Kopru. Tega dne, ko sva ga s fotografom obiskala v Kopru, preden se je spet vrnil v Avstralijo, je po vsej Sloveniji snežilo, v Avstraliji pa je bilo 43 stopinj. Pogovarjali smo se seveda v prekmurščini in zdelo se je, da mu je obisk iz domače pokrajine še posebno pri srcu. deljek, predlagal sem sošolcem, da se po šoli malo dobimo in predisku-tiramo ... šli smo in smo se ga fajn nakresali. Imeli smo se lepo, vendar ' nihče od njih ni vedel, kaj smo proslavljali. Naslednji dan pa sem jaz odšel v tujino. Nikomur nisem povedal, samo materi. Dolgo časa nihče ni niti vedel, da me ni. Samo in šele ko sem že skoraj končal študij letalskega inženirja, sem ugotovil, da risanje načrtov ni zame, da jaz ne bi mogel paperov prekladati. V tistem času se je aviacija precej boljše plačala, preusmeril sem se in postal pilot.V aviaciji sem bil 15 let, delal sem marsikaj, specializiran sem bil tudi za izdelovanje topografskih posnetkov, kar je zelo naporno, ker moraš biti natančen, leteti na isti višini ure in ure, da lahko naredijo dobre fotografije ... vendar se je zelo dobro plačalo. Potem sem delal tudi kot inštruktor, za težke kraje, za čarterje, skratka vse, kar seje najbolje plačalo. Jaz sem prak- Jaz sem praktičen človek: če že nekaj delam, potem to, kar se dobro plača. V Kopru je Toncity odprl trgovino s klasičnim pohištvom iz mahagonijevega lesa, ki ga izdelujejo v njegovi lesni tovarni v Indoneziji. Takšno pohištvo naj bi krasilo tudi prenovljen hotel Palače, katerga prenova bo stala do 25 milijonov mark. mati je vedela, pa ni mogla kaj. Vedela, da ni tam gori nič zanimivega za mene. Tako je tudi bilo. Jaz sem namreč take vrste človek, da če vidim lopato, je to za mene lopata, ne pa da bi okrog tega nekaj flancal. Bil sem prevelik realist. Če mi ni bilo kaj prav, sem to tudi povedal. S takratnim ravnateljem Gimnazije sem se neštetokrat sprl.« Zakaj? Niste hoteli v mladinske delovne brigade, tako kot vsa vzorna Titova mladina? »Ma kakšne delovne brigade! Ko so zbirali ljudi za brigado, sem rekel: jaz bi rad našel delo za denar, ne pa da bi tam po Bosni in Srbiji zastonj kopal. Enostavno sem čutil prevelike razlike v razmišljanju. Na Gorič- »Biti doma z Goričkega, je bilo težko« Zakaj je »Brglezov pojeb« tistega leta 1962 odšel v svet, kaj vsaj ga je motilo, je bila to res zgolj politika? »Kako pa veste za to ime? Veste, kako je bilo to v starih časih: če človek ni bil del tiste nomenklature, pač ni šlo. Biti doma z Goričkega, je bilo težko! Moja matije prodajala jajca, da sem si lahko kupil avtobusno vozovnico. Čeprav sem hodil v soboško gimnazijo, nikoli nisem mogel docela stopiti v krog, v katerem so bil tisti dečki, katerih starši so bili na pomembnejših položajih. Jaz sem bil z mamo sam. Voljo za učenje sem imel, nihče me ni silil ali mi pomagal. Nekaj moram vseeno reči: Sloveniji ne dolgujem ničesar, nikoli v svojem življenju - niti kot otrok - nisem dobil niti ene pare, ne podpore, ne štipendije. Nič, nič, nič. Zdaj nisem dobil niti certifikatov, čeprav sem državljan Slovenije! Pa ne, da jih potrebujem ... Politiki ekonomije ne delajo! Lahko jo pospešijo, lahko jo pa tudi uničijo; dobri politiki jo pospešijo, slabi pa jo uničujejo. Tik pred maturo sem se odločil, da bom odšel iz države; vse sem natančno preračunal, kako bom prišel do Francije. Tistega dne je bilo lepo, sončno vreme. Poletje je bilo. Večer prej smo se dobili s sošolci, bili so Veršič, Mihaličev Jožek, Lajnšček, Žilavec in ne vem še kdo. Zahajali smo v tisto gostilno pri Soboti, tam prek kanala na levo -ne vem, če danes še obstaja. Točno vem, da smo se dogovorili za v pone- kem je bilo ves čas veliko prehajanja meje na črno, tudi mi smo imeli tam ob meji sorodnike, tako da ni bil noben problem iti čez mejo. In tako sem odšel prek Matjaševec v Avstrijo in nato naravnost do Fr ancije. Pri sebi sem imel le zemljevid, nobene zveze. Vozil sem se nekaj z avtoštopom, nekaj z vlakom. V treh dneh sem bil tam.« Zakaj prav v Francijo, večina je iskala delo v Avstriji ali Nemčiji? »Zato, ker so vsi šli v Avstrijo ali Nemčijo, sem jaz odšel v Francijo. Enako sem naredil kasneje, ko sem šel v Avstralijo. Najprej sem vprašal, kam gredo vsi ti begunci? V Syd-ney in Melbourne. In kaj je povsem na drugi strani. Perth. In sem šel tja. Nikoli nisem težil tja, kamor vsi drugi. Vedno sem imel svoje načelo: če se karkoli dela na en način, mora obstajati tudi drugi način. Torej, če tisoč ljudi dela na en način in se jim jaz le pridružim ter delam na enak način, so moje možnosti 1 : 1000. Če grem tja, kjer jih je samo pet, so moje možnosti 1 : 5.« Ste nekakšen kockar? Vse je v življenju malo kockanja ... vse je odvisno od tega, kakšen sistem si kdo izdela, kaj mu najbolj ustreza. Jaz sem bil vedno tak, da sem malo tvegal. Ne neumno tvegal, jaz na primer v igralnico ne bom šel. Če pa gre za komercialne zadeve, vem, da če se splača, je tu tudi določeno tveganje. Človek mora vse sam pri sebi predelati, in če se račun izide, je dobro.« Od letalskega inženirja in pilota do poslovneža »Letalstvo-me je vedno močno zanimalo. Med drugim sem delal tudi pri francoski policiji. Vse šolanje sem si sam plačal. Začel sem že v Franciji, nadaljeval v Avstraliji, tičen človek: če že nekaj delam, potem to, kar se dobro plača. To je bilo moje načelo.« Zakaj ste se potem odločili za finance, mednarodno trgovino? »Po petnajstih letih sva imela z ženo že toliko poslov, podjetij in sedem restavracij, da se mi ni več splačalo leteti. Ker sem imel kot pilot veliko stikov ob vsej pacifiški obali in spoznal ogromno ljudi, sem se odločil za delo v financah in pri razvijanju projektov, za veletrgovino. Delamo že po drugih krajih sveta, tudi v Evropi. Nekako pred osmimi leti sva se z Veršičem videla, povabil me je, naj pridem malo nazaj v Slovenijo. Odzval sem se vabilu in prišel, šla sva malo naokrog, mimogrede smo se oglasili tudi pri sedaj pokojnem Rudiju Dujcu, ki je bil velik vizionar. Govoril je o luki, ki bi potrebovala več ladij s tovorom. Vprašal me je, če imam kakšne ideje. Pa sem mu rekel: najboljše območje, z največjim povečanjem deleža v sa. Kdorkoli v Sloveniji misli, da mu bo Evropska unija nekaj prinesla, mora biti zmešan. Kako bi sedaj kak Italijan ali Francoz hotel konkurenta v Sloveniji ali na Madžarskem. Poglejte samo, kako oni varujejo kmetijske izdelke, če bi mogli, bi naročili točo, da bi vse uničila, da bi lahko oni čim več prodajali.« Naslednji projekt bo v Prekmurju Zakaj ste se odločili ta projekt, vreden 160 milijonov dolarjev, uresničiti v Kopru: iz lastnega interesa, ali da bi pomagali Luki Koper in Sloveniji? »Takrat so torej imeli idejo, da bi nekaj naredili, predlagal sem jim Pacifik, in prosili so me, če bi jim jaz lahko to malo organiziral. Rekel sem O. K., hkrati pa razmišljal takole: mlad sem odšel iz Slovenije, Slovenija mi ni nikoli nič dala, vseeno pa sem tukaj rojen, in če bom v Evropi že kaj takšnega naredil, naj bo to v Sloveniji. Imam pa tudi v mislih, da ko to speljemo, ko naredimo tukaj postojanko, je naslednja točka Prekmurje in od tam naprej. Jaz Prekmurja nisem pozabil! Ko bo to v Kopru narejeno, bom zgradil v Prekmurju še velik distribucijski center za Madžarsko, Slovaško in Češko. Tisti ljudje, ki so tam gor, bodo imeli bliže do tistega distribucijskega centra in si tam ogledali blago kot do Kopra. In če bodo tukaj v Kopru predstavništva pacifiških podjetij, bodo lahko tam doli predstavništva evropskih podjetij. Tam je tako: čeprav lahko območje. Kdor misli, da bo vojska šla ven v 12 mesecih, mora biti zmešan. Pa tudi zanje je dober posel, dokler imajo 60 tisoč »turistov«. Vodjem tudi ustreza, da so neprestano na prvih straneh časopisov. Hrvaška ne bo nobena konkurenca Sloveniji.« Za Slovenijo in Luko Koper bo morebiti že koristno zgraditi železniške in avtocestne povezave, Prekmurci in Prleki pa se sprašujejo, kakšne koristi pa bodo imeli oni od tega, da bodo žrtvovali in razpolovili svojo pokrajino. Prva stvar za uspešno ekonomijo je, da spelješ vanjo promet. Več ljudi 1 Jože Zrim: »Sloveniji jaz ne dolgujem nlC nikoli v svojem življenju - niti kot otrok - * dobil niti ene pare, ne podpore, ne šWe’u Nič, nič, nič. Zdaj nisem dobil niti cei®L* čeprav sem državljan Slovenije! Pa ne. trebujem ... Delavci SCT-ja so menda končali z najtežjim delom: dobesedno v blato, tla, ukradena morju, so zabili kar 470 pilotov; v dobrih 1,8 mesecih naj bi na drugi strani Ferarske ulice stala zgradba s 40 tisoč kvadratnimi metri poslovnih površin in parkiriščem za tisoč avtomobilov. Evropi, je Pacifik, Daljni vzhod. V kakšni uri sem mu pojasnil, kako bi to bilo videti, da bi morali najprej zgraditi nekakšno poslovno središče, kajti to je prvi pogoj, da imajo ljudje prostore, kamor lahko pridejo, da lahko začnejo s poslom. Enake probleme imajo naši tam dol, če gredo v mesta, kot sta Bangkok ali Džakarto, ki imajo od 10 do 12 milijonov prebivalcev, nikoli niso bili tam in nikogar ne poznajo. Tam je lahko marsikaj prodati, samo vedeti je treba, kako.« Če so na Pacifiku res takšne možnosti, je čudno, da že do sedaj nihče ni poskušal narediti česa takega? »Veste zakaj? To pa zato, ker vsi pričakujejo, da bodo politiki nekaj naredili. Politiki ekonomije ne delajo! Lahko jo pospešijo, lahko pa jo tudi uničijo; dobri politiki jo pospešijo, slabi pa jo uničujejo. Ljudje ene stvari ne razumejo tukaj glede Evropske unije! Prej je bila tukaj železna zavesa, to so odstranili, vendar je sedaj tukaj ekonomska zave- vse kupijo, imajo radi »nekaj« iz Evrope. Evropa je zanje pojem kakovosti.« Ti vaši načrti so zelo odvisni od in prometa gre skozi pokrajino, več denarja prihaja. Avtocesta, transport, postaje. Šoferji radi zavijejo z avtoceste, vsi, ki se dolgo vozijo. Mi bomo tam naredili distribucijski center. Definitivno bo to v Prekmurju, prav gotovo bo tudi nekje v bližini prometnic. Poglejte: mi bomo blago do Kopra pripeljali, tu naredili transakcije, nato pa bodo slovenski transporterji tisti, ki bodo vozili od tu naprej. Kje in kako bodo vozili, pa je njihova stvar. Čez Dolgo vas ali drugje, če se bo most čez Muro porušil, se bodo ustavili pač v Ljubljani in tam pritisnili, da potrebujejo novi most. Za vsako tako zadevo je potrebno najprej ustvariti veliko potrebo. Ko pa je ve lika potreba, gre vse lažje. Slovenija naravnih resursov nima. Mora živeti od servisne dejavnosti: transporta, špedicije, gostinstva, trgovine, bančništva in komercialne dejavnosti. Slovenija je za to idealna, ljudje dovolj sposobni, le infrastruktura ni še dovolj usposobljena. Če bi to uspeli, bi vsak imel od tega koristi. Teh tristo pacifiških podjetij bo potrebovalo servisne firme, najprej bodo seveda iskali slovenske. Na primer za računalništvo ali za posredovanje prodaje na Madžarskem bodo prišle v poštev firme iz Prekmurja, ker najbolj poznajo Madžarsko. Uvažalo se bo vsega boga pa tudi izvažalo.« ivenije! Pa ne, «»< Fotografije: za še dodatno zemljišče. Mi mov nimamo, oni imajo Mi jim nismo nič dolžni, oni dolžni nam, ker srno L dali aro (predplačilo, so dobili, zdaj pa zaradi J kov ne morejo priti s čistim1 FL in dokumenti. Kdo je nate’. sprejel te odloke? Pravijo: na1* spremenite te odloke, da t( papirji in'vse črno na lahko jaz s tem naredim-lahko grem gor v Puščo in* fe m Pi m gi Pi Pi »l n; ni se P Politični sistem so spremenili, ne pa gradnje avtoceste mentalitete in železnice - imate kakšno zagotovilo vlade ali koga drugega, da bo Slovenija res povezana z avtocesto in železnico z Madžarsko? »To bodo morali narediti. Tudi če Slovenija tega ne bi hotela nare- diti, imajo tu velik problem: ljudem ne morejo prepovedati, da ne bi potovali čez Slovenijo. Edini način, da bi to rešili, je avtocesta. Saj pa sami vidite, kako je. Jaz sem šel lani enkrat v Budimpešto, in čeprav po navadi ne preklinjam veliko, sem, ko sem prišel v to presneto Dolgo vas.« Kaj pa, če avtoceste in železnice v Prekmurju ne bo? »Avtocesta in železnica bosta. Zato, ker drugače ... Poglejte, to so stvari, ki jih ne morešspregledati, tega ne moreš ustaviti. Že sedaj vidite, kakšni problemi so, in edina rešitev za to so boljše prometne povezave. Koliko italijanskih in ruskih tovornjakov je na cestah? Če jim ne naredijo pravih cest, bodo te stare ceste povsem uničilii. Hrvati lahko gradijo ceste kakor hočejo, če pa nihče noče poslati blaga na Reko. Že s Koprom imam težave, ker pravijo, daje to del stare Jugoslavije. S Trstom, kije povsem blizu, pa ni nobenih problemov. Dokler bodo imeli te probleme na jugu in mednarodne organizacije, je to rizičflo Ali mislite, da dovolj dobro poznate sedanjo mentaliteto Slovencev? Sami pravite, da 27 let niste imeli z njimi posla? »V Sloveniji je tako. Sistem so spremenili, mentalitete pa niso. In to bo še zelo dolgo trajalo. Tudi državni organi, zasebniki, občinske oblasti ... česar koli se lotijo, je prvo: zakon pravi tako! Kaj je zakon? Zakon so neka pravila, za katera se je dogovorilo nekaj ljudi, da bodo zdaj na takšen način delali. Ni pa rečeno, da je to pametno. Včasih se mi zdi, ko gledam to slovensko zakonodajo, da so jo naredili v oštariji, ko so že ves dan pili. Najbolj me moti, da imajo veliko zadev v teh zakonih tako zamotanih, daje neverjetno. Ena stran vam pravi to, na drugi strani pa je vse tisto od prej prepovedano. Takšen primer je z zemljo koprske občine: naredili so zazidalni načrt in ga Nikoli nisem težil tja, kamor vsi drugi. Vedno sem imel svoje načelo: če se karkoli dela na en način, mora obstajati tudi drugi način. sprejeli; na drugi strani pa piše, da na tem območju, kije že določeno za industrijsko, ne more nihče ničesar narediti, če ni pridobil dovoljenja spomeniškega varstva. Zemljišče je naša last, zdaj se dovarjamo Prelog.« Ni takšnega političnega s na svetu, ki ga ekonomijaj£! । vozila. Tudi tukaj, ko občino levo in desno -mi imamo denar, oni pa h° p kaj prodati! Imajo pa zak^ kel sem jim: gospodje, 1°^'^ in prav. Toda če damo na denar, na drugo pa vaše za^ vam lahko povem, daje deVC tin vrednosti v denatju. le e” ' j tina pa v zakonih. Zakon J«^ Denar pomeni dobro ' pa ne bi rad imel dobrega Tudi naravovars^ zahteve so pri projektih čedalje odločilnejše? y »Naravo lahko ščitij0'^’ mora biti neki kompromis■ remo mi zdaj pocrkati z31^:^ in mravelj. Za vsako potrebno nekaj narediti-li v živjenju delate, j« kompromis. Nihče nima’ J polnoma prav, in nihče vS® j be.« Kaj pričakujete od drž^’ darske zbornice in drug'11^fč cij pri uresničevanju vaS 1OV? »Največja pomoč ofl - jt. ga takšen projekt lahko n jp ga pusti na miru. poskušajo sami vprašal ■ trebno narediti, da bo ' večji, kajti če mi to mo imeli vsi koristi-metali polena... mi se bo ' šli, saj komercialni rie more prepovedati i dejavnosti. Če pa zdajt, $ i rajo, bomo mi že na® skočiti čez to. Slovenija1 na deska, tukaj je t tudi Trst in mi bi to 1®* tudi v Trst. Zdaj je tu ličeno, toda vseeno se bomo videli, da so ogr0’’^^ sne težave v Luki KoPer' m p kirali drugam. Do žil 10 milijonov svojega cifiške in evropske fi®1® j moraš sam vložiti Denarja je po svetu v®'i)cj A lahko pridobi, ti fin®Gr vedeti, če je koncept3 > dežela in vlada zanesli1^ $ Inost, če menjajo ®%acifP/ den ... Moji dečki s L a zaupajo na besedo 1 včasih pa meje sram m W znajo slovensko. tukajšnje časopise, bi g pr gu.« BERNARPA Pi 01 k Pi Pi Vi Pi P; 81 ol ta di d: Pi Čl ti o, ir D sl šf iz tc K Je T sl et te hi ie ta St 51 V( ij P: 0 Si c« Vt 29. februarja 1 996 7 bčine Okrogla miza o geotermalni energiji v Murski Soboti So svetniki končno obveščeni Soboška občina prva pri zagotovljeni porabi Vsaj po nečem prvi! ali še bolj zmedeni? .0 °ška geotermija vedno bolj predmet medstrankarskih ® Predvolilnih bojev - Komu bodo verjeli svetniki: l^ovnjakom ali »strokovnjakom«? februarji' rek!\da je bilo besedovanje, ki se je dogodilo v petek, 23. Niza. Vsa,V SC-n* dvoran' Mestne občine Murska Sobota, okrogla Ptavtako S’ okrog|0 mizo predstavljamo povsem drugače, na, »amesf6 aeobRajno’ da je predstavitev projektov predlagala obči-8ramsko nj aa strokovnjaki, ki so opravljali raziskovalno in pro-Pa: če bi v .°®O za občino, to storili kot nekaj samoumevnega. Sicer Programe r’ - 'zdeluei° takšne ali drugačne strokovne študije, Opravljeneni d 3Crte’- sproti obveščali javnost ali vsaj svoje plačnike o lačnega r 6 U’ kasneje veliko manj nezaupanja, zmede in ddaše»DriraZUmcvanja- Če pa se pojavi poleg rednega naročenega naj je še tar h b’zn>s« za lasten žep, ne more nihče pričakovati, pa Se Prav /ar ° • er str°kovnjak, da mu bodo v prihodnje še verjeli, da he tl S V PrV' 'rSt' trUd' za nj'k°vo dobro. s Porazom? nast°pili uradni °termalne en"1 za8ovorniki ge-k°stažuPan A ®1Je.(GT^ ndrej Gerenčer in Postavila 'Veta Ru isteo°Vistanovanjskih tis-^OvrH3 eta pa so kon’ t U < T°SOB2nadvo-om°gočila Di>v h°telskih kvadratnih sk 1 'n prostorov v Lg bazena ' ter rekreac>j-ižm^^j VisSAr°idpadno v°do t0PJjžal> kar v kJn ‘emperatur Keu'°dvodni^a ‘Zacijo’ na' ŠE Ud' takšn k°m v Ledavo- J pa malna energija Cankova - Tišina ^a§istralo bodo ®Va - Tišina že nekaj časa opozarjajo na resen pro- °P°zorilno zaprli Meloni r * Ti^^očh Ea,)kc- ~ s'aa & načet > ' "s,,la ze neKaj casa opozarjajo na resen pro-^hil,Urska °dseka magistralne ceste Radenci-Petanjci-skega ''kavjb o J* ”?a ter poškodovanih mostov na reki Muri in Cestjs b *.?> ki onoeni navsezanck° ^'nadelo v tolni n Gornjo Ra- Sb0 )stralni cestarnosti' Ker N N Posl^"‘P’0^-So o krbeti tudi za ki obis- ? S° 0 Tišino. 0Prit°žb ob- S b°<^ na ma. Un^^t in*111’ ^‘nistr-: Za ZVeze> Repu- tod8a zbornie’ P°Slan’ % edstev °ra ln predstavnega obve- obnovljiva le z reinjekcijsko (povratno) vrtino, so naročili izdelavo načrtov. Tudi dr. Mirko Veselič z Inštituta za rudarstvo v Ljubljani je navzoče poskušal prepričati, da je reinjekcijska vrtina nujnost zaradi zmogljivosti drugih dveh vrtin in zaradi okolja. Res pa je, da se v ta namen lahko uporabijo tudi tiste vrtine, ki so manj izdatne. Seveda so pomembni tudi stroški in prav ti so tačas najmočnejši adut nasprotnikov izkoriščanja GTE-ja: ekonomska neučinkovitost, ker gre za izredno majhno izko-riščanost GTE-ja. Če bi z njeno pomočjo ogrevali celotno mesto in če bi jo še energijsko izkoriščali, bi bili takšni stroški za projekte in novo vrtino morebiti upravičeni. Le kje so ostali načrti iz osemdesetih let, o katerih je govoril starosta črpanja bazenske in termo-mineralne vode g. Andrej Juršič, po katerih naj bi toplo vodo uporabljali tudi v živilski industriji, klavnici, mesni industriji, bolnici in drugod - ta voda je zares čista, poleg tega pa še vroča. Hkrati zahtevajo, da se najkasneje do 10. marca opravi sestanek s predstavniki Ministrstva za promet in zveze ter Republiške uprave za ceste. V tej zvezi se zavzemajo za program sanacije ceste in mostov čez Muro s točno določenimi roki izvedbe posameznih del. V popravilo ceste naj bi vključili tudi ureditev pločnikov, s čimer bi zagotovili varnost otrok in občanov. Kot opozarjajo, bodo, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam, prisiljeni poseči tudi po drugih, sicer nepriljubljenih ukrepih. Že zdaj pa so napovedali, da bodo I8. marca med 12. in 14. uro opozorilno zaprli odsek magistralne ceste. Zapora bo na mostu čez reko Muro. MILAN JERŠE Zaradi strokovne in znanstvene etike... Poseben nastop je pripravil g. Peter Kralj, ki je bil povabljen skupaj z g. Korenom z Geološkega zavoda Ljubljana. Najprej je zahteval od g. Korena, g. Gerenčerja in g. Horvata, da potrdijo, da »tukaj nastopa kot nosilec naloge oziroma vodja geotermalnega projekta M.Sobota, katerega sestavni del je tudi študija reinjekcijske vrtine, s strani Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko«. Ko so vsi trije to potrdili, je začel predavanje. Poudaril je, daje ves čas sodeloval z domačimi strokovnjaki, da grozi nevarnost posedanja območja okrog vrtin (kar so kasneje drugi strokovnjaki zanikali), daje bila 1993. izdelana prva študija o možnostih izrabe termalne vode v energijske namene, ki jo je financiralo Ministrstvo za gospodarstvo, da pa so bila kasneje v ta namen odmerjena tako majhna sredstva, da dela ni bilo mogoče nadaljevati, v soglasju s soinvestitorjem je g. Kralj nadaljevanje dela dvakrat zavrnil, 1994. in 1995. leta. Kdo je predlagal prijavo projekta na EU, kako so drugi izvedeli prej za odgovor kot župan in zakaj njihov program ni izpolnjeval pogojev niti za pridobitev sredstev z Ministrstva za gospodarstvo? Nekdo, ki je (bil) odgovoren za te zadeve, bi moral odgovoriti na ta vprašanja že ob prejšnji okrogli mizi. Po drugi poti pa si je g. Kralj očitno pridobil podoben projekt na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki je dovzetnejše za iskanje alternativnih virov energije kot Ministrstvo za gospodarstvo, kjer je močan »jedrski in HE energetski lobi«. Kralj je pojasnil: »Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko je bil nosilec projekta Geotermalne energije pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo in v tem sklopu sta Inštitut in Policijski sindikat podpisala pogodbo o izvedbi raziskovalne naloge na območju Bukovnice. Pogodbenik nas je šele konec novembra obvestil, da od pogodbe odstopa iz objektivnih razlogov, zato so v okviru projekta Geotermalna energija ostalfl rezervirana sredstva. Na osnovi strokovne in znanstvene etike sem menil - šlo je namreč za reševanje enake problematike, reinjektiranje v isti vodo nosnik Terma/ I, te lokacija je bila premaknjena za 15 km da bi bilo Iz Mestne občine Murska Sobota »Le 600 SIT za kvadratni meter občinskih prostorov!?« »Vem, da država potrebuje prostore in jih tudi mora imeti. Vsi razmišljajo o veliki občinski stavbi v središču mesta, od katere naj bi imeli določene koristi. Moram pa povedati, da nam država plačuje le 600 tolarjev za kvadratni meter prostora za uporabo vsega, kar je prevzela, in za vse vzdrževanje, ki sodi zraven. S tem denarjem pa si seveda ne moremo kaj dosti pomagati,« toži župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. To je le eden od številnih problemov, povezanih tudi z delitveno bilanco, okrog katere se ne morejo zmeniti s predstavniki novoustanovljenih občin, ki so nastale na območju prejšnje soboške občine. Do te delitvene bilance pa bodo morali priti čimprej, kajti ta je pogoj za normalno delovanje lokalne sa sredstva mogoče porabiti v M. Soboti. To sem skupaj z inž. Benkovičem predlagal županu in predsedniku sveta in to je bilo znano vsem.« Ministrstvo za znanost in tehnologjo je predlagalo nadaljevanje raziskav in bi mu v tem letu namenilo 8,5 milijona SIT, v naslednjih treh letih pa 19 milijonov SIT. Če bi k letošnjim sredstvom prišteli 12 milijonov, ki so bila rezervirana za Bukov-nico, in 30 milijonov, ki jih je menda obljubil pridobiti poslanec Šiftar, bi imeli letos dovolj sredstev za uresničitev načrtov. Načrtna »psihoza izrednosti« Po mnenju nasprotnikov porabe proračunskih sredstev je bila namerno ustvarjena sedanja »psihoza izrednosti«, da bi prikrili dosedanje napake, vse dvomljivce in nasprotnike pa želijo prikazati kot nasprotnike razvoja mesta Murska Sobota. Prav tako še ni odgovora, kdo in kako je kupil neke vrste »toplotno črpalko za odvzemanje toplote«, vredno 200 tisoč mark, ki neuporabljena leži v kleti enega od stanovanjskih blokov. Zakaj ni bila nikoli uporabljena, kakšne načrte ima kdo z njo? Dvom je preglobok, kajti le kdo bo še verjel strokovnjakom in funkcionarjem, ki najprej poskrbijo za svoj žep in šele nato za dobro občine. Zagovorniki »plinifikacije«, ki je dokazano najbolj čist in vsestransko uporaben energijski vir, in socialdemokrati iz občinskega sveta so zato nalašč povabili za okroglo mizo tudi tri »zunanje« strokovnjake, ki so spregovorili o (ne)-primernosti prevelikega izkoriščanja geotermalne energije. Med njimi je bil najbolj prepričljiv strokovnjak iz Madžarske dr. Sandor Tanczenberger, kjer imajo 800 vrtin, od tega 227 za potrebe kmetijstva, 226 za oskrbo s pitno vodo, 11 za ogrevanje stanovanjskih naselij, 271 za balneološke namene, le dve pa za proizvajanje električne energije (kjer je vroča para s pritiskom več kot 100 atmosfer). Vračanje neočiščene vode v vo-dosnosnike ne pride v poštev, nikakor pa ne bi smeli vračati balneoloških voda. Čudi ga tudi, da Slovenija (Pomurje) tovrstnih neprofitnih in ekoloških projektov ni prijavila programu Phare za projetk INTERREG, kjer so upoštevani predvsem podobni projekti iz obmejnih pokrajin Madžarske, Gradiščanske v Avstriji in Pomurja v Sloveniji. Da. Le zakaj ne, zakaj bi morala občina sama financirati projekte, medtem ko ji z minsi-trstva ne pošljejo niti informacij? BERNARDA B. PEČEK mouprave v prihodnje. »Pri tem se je treba zavedati, da je ostalo ravno v nekdanji soboški občini okrog 85 odstotkov kulturnih dejavnosti in objektov ter več kot 80 odstotkov športnih dejavnosti in objektov, ki naj bi jih financirala zgolj mestna občina. V našem proračunu pa je samo za Pokrajinsko in študijsko fr Po podatkih ministrstva za finance kaže izračun povprečne zagotovljene porabe na prebivalca, da je ta najvišja v Mestni občini Murska Sobota. Znaša namreč 145,7 odstotka od povprečne zagotovljene porabe v Sloveniji. Sledi ji Mestna občina Ljubljana s 143,1 odstotka. Na tako visok odstotek javne porabe naj bi najbolj vplivalo zlasti koncentriranje proračunskih porabnikov v mestni občini za kulturo (Pokrajinska in študijska knjižnica, galerija, muzej in ZKP) in šport (Športna zveza, klubi in društva), poleg tega pa pride na mestno občino tudi največji delež otroških vrtcev in regionalnih inštitucij izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva. Zato so vse regionalne institucije, ki se financirajo na lokalni ravni, vključene v proračun mestne občine in se v celoti upoštevajo pri izračunu zagotovljene porabe mestne občine. Na ta način naj bi pridobili tudi finančno izravnavo iz republiškega proračuna. Za vse druge občine iz nekdanje soboške občine pa je iz podatkov razvidno, da so pod republiškim povprečjem. Na osnovi meril ministrstva za finance je pripravljena tudi ocena zagotovljene porabe, lastnih prihodkov občin za zagotovljeno porabo in potrebne finančne izravnave. Po teh podatkih bi za za vse občine, ki so nastale na območju prejšnje soboške občine, veljala ocena zagotovljene porabe čez 2 milijardi 696 milijonov tolarjev, pri čemer odpade največ na Mestno občino Primerjalni pregled zagotovljene porabe na prebivalca v RS: Mestna občina Murska Sobota - 46.627 SIT, Mestna občina Ljubljana - 45.782 SIT, Občina Radenci - 41.954 SIT, Mestna občina Ptuj - 37.822 SIT, Občina Lendava - 35.834 SIT, Mestna občina Maribor 33.955 SIT, Občina Ljutomer 31.473 SIT, Občina Turnišče - 29.040 SIT, Občina Beltinci - 28.399 SIT, Občina Gornja Radgona - 27.672 SIT, Občina Cankova -Tišina 26.111 SIT, Občina Moravske Toplice 23.305 SIT, Občina Puconci 20.640 SIT, Občina Gornji Petrovci - 16.352 SIT, Občina Kuzma - 12.338 SIT, Občina Rogašovci - 12.057 SIT in Občina Hodoš - Šalovci - 11.972 SIT. Murska Sobota, in sicer skoraj 1,15 milijarde SIT. Slednja je dobila za finančno izravnavo dobrih 471 milijonov tolarjev, pri čemer je finančno ministrstvo odštelo preveč nakazano finančno izravnavo zajeto 1994, ki znaša za mestno občino 20 milijonov 458 tisoč SIT. Tako znaša finančna izravnava za leto 1995 dobrih 471 milijonov 150 tisoč tolarjev. MILAN JERŠE Seja sveta Lendava ------------------- Volitve v krajevne skupnosti 28. aprila Na seji Občinskega sveta Lendava so še enkrat obravnavali osnutek odloka proračuna za leto 1996, ki je letos težak milijardo in 30 milijonov tolarjev. Z vsoto so svetniki zadovoljni, pripombe pa so bile na razdelitev in postavke. Tako so sedaj še sprejemali pripombe in predloge za letošnji proračun. Konec marca ali v začetku aprila naj bi bil proračun pripravljen. Za investicijske odhodke bo šlo 438 milijonov tolarjev, od tega bo šlo 135 milijonov tolarjev za komunalo, kar je za 80 odstotkov več kot lani, za dotrajano vodovodno omrežje ter za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Imajo tudi novo postavko na področju komunale, to je sofinanciranje gradnje elektroe-nergijskih objektov v višini 2 milijona tolarjev. Anton Balažek, predsednik sveta: »Prednost je potrebno dati tistim investicijam, s pomočjo katerih lahko iz republike pritegnemo dodatna sredstva. Osebno nisem proti vsem subvencijam, ampak naj se zmanjšajo subencije za kmetijstvo in se namenijo drugam, za malo gospodarstvo, predvsem tja, kjer so dolgoročna naložba in so povratna sredstva. Predvsem pa naj bi šlo več sredstev za financiranje obrtne cone knjižnico v Murski Soboti namenjenih 36 milijonov tolarjev. To je sicer v naši pristojnosti, za kar smo dobili določen denar za zagotovljeno porabo od države. Res pa je tudi, da ima mesto svoje posebne probleme. Tako so očitni socialni problemi, saj ljudje ne plačujejo najemnin za stanovanja, veliko je nezaposlenih in podobno. Zaenkrat se z drugimi občinami še nismo sprli, v interesu vseh pa je, da skupno rešujemo nakopičene težave. To je po mojem edina prva pot. Zato potrebujemo tudi ustanovitev teritorialne enote pokrajine, ki bo omogočala uradno komuniciranje s predstavniki od drugod in iz tujine. Pri tem mislim na re v Lendavi.« Svetnike je zanimalo tudi, zakaj bo šlo letos 32 -odstotkov več sredstev kot lani za delo občinskih organov, župan pa jim je odgovoril, da zato, ker je lani začela občinska uprava delovati v začetku maja. Trenutno pa je na občinski upravi zaposlenih štirinjast delavcev. Veliko polemik je tudi zaradi gradnje kanalizacije. Šetinc je zahteval, da se za njihovo krajevno skupnost nameni 100 milijonov za kanalizacijo. Župan mu je odgovoril, da je to skoraj smešna vsota, saj je za vse KS v občini namenjenih 71 milijonov tolarjev. Župan je tudi dodal, da se projekt kanalizacije letos ne more končati, ampak se lahko realno sklene v letu 1997. Sprejeli so tudi sklep o volitvah v krajevne skupnosti ter o določitvi števila članov sveta KS in volilnih enot za volitve članov v svete krajevnih skupnosti Občine Lendava. Volitve bodo 28. aprila, v dvanajstih krajevnih skupnosti bo 28 volilnih enot in vsaka ima svojo volilno listo. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o delu Razvojnega centra Lendava, vendar so ga umaknili, ker so svetniki zahtevali tudi natančno finančno poročlilo. Tako bodo poročilo o kreditiranju projektov malega gospodarstva v občinah Lendava, Čre-nšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje obravnavali na prihodnji seji. ANR gionalni center, kjer bi se združevale vse občine v tem prostoru in bi na ta način laže uveljavljali svoje razvojne načrte,« poudarja mestni župan Andrej Gerenčer. Opozoril pa je tudi na problem delitve dela med uradi župana in občinskimi sveti. Slednji namreč celo razmišljajo, da bi morali odločati o vsem, čeprav zakon natančno opredeljuje njihove pristojnosti. Zato ne bi smeli posegati v izvirne pristojnosti županov. »Lani smo za spodbujanje kmetijstva namenili 12 milijonov tolarjev, davek iz kmetijstva pa je bil 1,7 milijona SIT. Koliko je bilo od tega dohodnine, ne vem natančno, toda za potrebe kmetijstva moramo žal prelivati denar iz drugih virov, da obdržimo ljudi na kmetijah,« dodaja prvi mož soboške občine. MILAN JERŠE sociala, šolstvo, zdravstvo Dom starejših v Rakičanu Pravice, plače in izgube privedle do vrelišča Ko doživiš Zdravstvena vročica tega jo bremeni še posojaj nakup rentgenske opre®11’ omejevanje programov naF, tričnem, očesnem in ORD* ku. Zaradi slednjega ji® 2 ’ »Tudi če posteljo postavite na hodnik, samo da ga sprejmete v oskrbo,« se na rakičanski dom za starejše obračajo prizadeti s svojo prošnjo, ki je znak velike stiske in iskanja rešitve. Za svojega najbližjega svojci želijo človeka vredno oskrbo in nego. Iščejo in sprašujejo, če bi bil kdo za plačilo pripravljen opravljati vsaj dopoldansko varovanje in nego, pa ne najdejo nikogar. Dnevi dopusta minejo, kaj pa potem? Čas odločitve, izbora. Velika stiska, ki jo doživljajo vsi, v svoji nemoči človek, ki ne more več skrbeti zase ali zaradi bolezni potrebuje posebno nego, kakor tudi njegovi najbližji. Toda te še niso doživeli ljudje, ki znajo le obsojati tiste, ki so za svoje starše ali bližnje poiskali domsko varstvo. Toda dom v Rakičanu je poln, tako da ne morejo ustreči vsem, ki so potrebni domskega varstva. Vodstvo doma pa tudi ve, da njihovi varovanci vendarle imajo pravico do tistih nekaj kvadratnih metrov in da jim z večjim število oskrbovancev bivanjskega prostora ne smejo še bolj zoževati. Takrat, ko smo odpirali dom v Lendavi, smo napovedovali in pričakovali, da se bosta problem in potreba po domskem varstvu pri nas rešila vsaj za nekaj časa, toda kljub temu so imeli v rakičanskem domu vse leto okoli tristo varovancev. In kaj jih je privedlo k njim? Večina jih prihaja zaradi zdravstvenih razlogov, lahko kar iz bolnišnice, saj so potrebni posebne nege in zdravstvene pomoči. Direktorica Doma starejših v Rakičanu Vijola Bertalanič govori o potrebnosti negovalnih bolnišnic, ki pa jih v naši družbi še nismo opredelili, toda domovi za starejše postajajo čedalje bolj prav to. »Negovalni oddelek postaja čedalje bolj druga bolnišnica, saj pred časom v našem domu na primer hranjenja po sondi ter dajanja infuzij še nismo imeli,« je povedala sogovornica. Varovanci pa prihajajo k njim tudi zaradi drugih razlogov, osamljenosti, neurejenih socialnih in stanovanjskih razmer. Oglašajo pa se seveda tudi starostniki, ki so odločeni, da si sami uredijo življenje, ter si izberejo domsko življenje. Sicer pa oskrbovanci rakičanskega doma prihajajo iz devetindvajsetih slovenskih krajev, največ jih je seveda iz naših občin, murskosoboške. puconske, gomjeradgonske, kuzemske in moravskotopliške. Toda čeprav se nekatere občine oglašajo s pripombami, da je v domsko oskrbo na njihov račun vključenih preveč ljudi, v rakičanskem domu ugotavljajo, da se povečuje število samoplačnikov in da občine plačujejo za čedalje manj varovancev. Seveda pa se strinjajo s tistimi občinami, ki ugotavljajo, da premoženje ljudi, za katere plačujejo oskrbo, izgublja vrednost, na primer zaradi divjega sekanja v gozdovih, in da ga ne morejo primemo zaščititi, na povračilo svojega prispevka iz premoženja varovancev pa lahko računajo kvečjemu ob zapuščini. Zaposleni v rakičanskem domu tudi dobro vedo za vso težo, ki jo nosi s sabo problem delitve premoženja ter plačevanja oskrbnine za njihove oskrbovance. V domu v Rakičanu je zaposlenih 113 delavcev in po sprejetih standardih in normativih v socialnem varstvu bi lahko zaposlili še nove ljudi. »Toda pristojno ministrstvo za to še ni dalo zelene luči, oziroma za nove zaposlitve denar še ni zagotovljen,« je povedala direktorica doma Vijola Bertalanič. Z zadovoljstvom sprejemajo tudi vsebino plana zdravstvenega varstva do leta dva tisoč, saj ne.govori več o bolničarjih. V rakičanskem domu namreč delo bolničark opravljajo zdravstveni tehniki, toda čeprav je v domu težko ločevati delo zdravstvenega tehnika in bolničarja, je pri plačilu pomembna razlika. V domovih po Sloveniji, kjer medicinskih sester primanjkuje, je rešitev z zaposlovanjem bolničarjev ugodna, ni pa za domova na našem koncu. Zato pričakujejo, da bodo v bližnji prihodnosti delo bolničarjev zamenjali z delom zdravstvenih tehnikov in da bodo od zdravstvene zavarovalnice za to dobili tudi plačilo. Rakičanski dom pa je bogatejši za večnamensko dvorano, prostore za delovno terapijo in sejno sobo, toda te prostore morajo še opremiti. Od kod dobiti denar? Za investicijo, ki jih je stala okoli 40 milijonov tolarjev, je pristojno ministrstvo nakazalo v lanskem letu le 24 milijonov tolarjev, petnajst milijonov, ki bi jih v Rakičanu morali še dobiti, pa bodo iz Ljubljane nakazali, ko si bo posebna komisija z ministrstva investicijo ogledala. Dom pa je seveda izvajalcem del račune moral plačati, zato sedaj načrtujejo, da bi z denarjem, ki ga bodo še dobili, nakupili potrebno opremo. Vpis do 20. in do 14. marca Večina osmošolcev in dijakov 4. letnikov srednjih šol, ki namerava nadaljevati poklicno izobraževanje, seje medtem najbrž že odločila, kje bo poskusila dobiti vpisno vstopnico Kakšne možnosti (tudi ovire) imajo, smo že pisali. Zdaj bo potrebno paziti predvsem, da kandidati ne zamudijo določenih rokov in da se bodo držali vseh razpisnih pravil iger. To velja seveda tudi za okrog 1.620 u-čencev osnovnih šol, kolikor jih je izrazilo namero po nadaljnjem izobraževanju v srednjih šolah, in kakšnih 500 do 600 prihodnjih (novih) študentov iz pomurske regije. Prvo, kar bo najprej koristno storiti, bo udeležba na informativnih dnevih, ki bodo na vseh srednjih in viskošolskih zavodih 8. za redno in 9. marca za izredno izobraževanje (ob delu). Povsod bodo ta dva dneva dajali podrobnejša pojasnila o vpisu, pogojih izobraževanja, možnostih zaposlovanja idr. od 9. do 15. ure. Razpisni rok pa je pravzaprav že začel teči z 19. februarjem, ko so bili objavljeni razpisi, prijavo pa bo potrebno oddati najkasneje do 14. marca visokošolski prijavno-infor-macijski službi v Ljubljani ali Mariboru (odvisno od lokacije prvega izbranega programa) oziroma do 20. marca za vpis v 1. letnik srednje šole (izjema je poklic policist, za katerega se je treba prijaviti najkasneje do 12. marca na najbližji policijski postaji ali oddelku), in sicer bodo te prijave zbirali kar na osnovni šoli, ki jo obiskuje posamezni učenec. Medtem ko se bodo lahko prihodnji srednješolci do 9. aprila še premislili ter dvignili in prenesli prijavo na kakšno drugo srednjo šolo, prihodnji študenti te možnosti nimajo. . Priiava na žal še ni poroštvo, da MAJDA HORVAT Biti zdrav, je človekova pravici ohranjati zdravje, pa dolžnost bo vsak sprejet tja, kamor želi biti, in to zato, ker bo za nekatere programe preveliko zanimanje, drugje pa bodo še prosta mesta. Zato se v nekaterih programih (tudi v Pomurju) obeta omejitev vpisa (izbor glede na rezultate preverjanja znanja iz slovenščine in matematike ter splošni učni uspeh v 5., 6., 7. in 8. razredu OŠ). Na visokošolskih zavodih bo najbrž omejitev skoraj na vseh »družboslovnih« programih, medtem ko bodo v »tehničnih« kandidati v glavnem povsod sprejeti brez posebnega izbirnega postopka (točke za maturo ali zaključni izpit, splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole). Za nekatere šole je določen tudi obvezen preskus ročnih spretnosti in nadarjenosti za estetsko oblikovanje. To velja tudi za Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci, kjer bo 26. marca preskus za programa gostinska dela in gostinski tehnik.O rezultatih izbire bodo kandidati za vpis v srednje šole seznanjeni do 21. junija, do 2. julija pa še tisti, ki bodo kandidirali v tako imenovanem drugem krogu (10 odstotkov rezerviranih prostih vpisnih mest). Na šolah, kjer bodo imeli tudi po teh rokih še prosta razpisna mesta, bodo sprejemali prijave do 25. avgusta. Prihodnji študenti pa bodo seznanjeni z rezultati izbirnega postopka do 6. avgusta in potem bodo lahko odklonjeni kandidati poslali drugo prijavo za vpis na še prosta mesta do 25. septembra, zadnji rok za vpis v nezaseden pro- J. G. gram pa bo 10. oktober. Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je v primerjavi z ministri drugih resorjev neobičajno dolgo na svojem stolu, toda tudi v zdravstvenem loncu se je nabralo ogromno vsega, tako da sedaj že nekaj časa močno vre in prekipeva. To, da so svobodni sindikati javno zahtevali odstop ministra za zdravstvo, ker da daje zaslombo načrtovanemu krčenju pravic zavarovancev, je samo delček vsega, kar se kuha v zdravstvu. Tako kot povsod tudi v zdravstvu velja, da je lahko biti dober gospodar, ko je denarja dovolj, a ko ga zmanjkuje ali ko začneš s prakso, da enim nekaj daš pod mizo, drugim pa ne, se še tako trdna hiša začne rušiti. Zdravstveni minister je preživel »zlato« obdobje v času, ko se je zdravstveni denar izločil iz proračuna, ko je zdravstvena zavarovalnica postala močna ter polna denarja in ko se je finančno še bolj utrdila s pobiranjem prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Takrat se je tudi v zdravstvu obrnilo na bolje. Toda to je trajalo le dobri dve, morda tri leta, potem pa se je voz spet spustil po klancu navzdol. Med javnimi zdravstvenimi zavodi in zdravstveno zavarovalnico se vsako leto nakopiči gora problemov in slepili bi se, če ne bi videli, da se to kaže tudi v odnosu med zdravstvom in zavarovanci, bolniki. Morda je najbolj boleča čakalna doba. Na drugi strani se načenjajo vprašanja ob uvajanju zasebnega dela v zdravstvu, njegovem vključevanju v javno zdravstveno mrežo ali uvajanju samoplačniških ambulant. Vsak na svojem okopu Sodu pa so izbile dno zahteve zdravnikov po višjih plačah in izločitvi iz zakona, ki določa plače zaposlenih v javnih zavodih. Sindikati, ki delujejo v zdravstvu, so se zaradi tega postavili vsak na svoj breg ali vsak na svoj okop, med zaposlenimi v zdravstvu, ti- Svetovna zdravstvena organizacija si je zastavila dolgoročni cilj - zdravje za vse do leta 2000. V okviru tega programa je eden od ciljev tudi uspešen boj proti raku. Program in cilji veljajo za vso zemeljsko oblo, posebej pa je Evropa napovedala boj rakavim boleznim. Evropski cilj je 15 % manj smrtnih primerov do leta 2000, kar pomeni okrog 150.000 življenj. Slovenija se je pridružila hotenjem in ciljem, ki si jih je postavila Evropa. Zahteve so zelo preproste, saj zajemajo zgolj: - boj proti kajenju in alkoholu - boj za zdravo prehrano z manj maščobami in več balastnimi snovmi - boj za zdravo okolje in - zgodnje odkrivanje rakavih obolenj. • ohranjati telesno in duševno kondicijo! • biti na tekočem o vsem kar zadeva naše zdravje! • uravnotežen način življenja s primerno prehrano! • redno obiskovati svojega zdravnika, tudi, če nas k njemu ne žene bolezen! Z ZDRAVIM NAČINOM ŽIVLJENJA SE NAMREČ NEKATERIM RAKOM LAHKO OGNEMO. Z ZGODNJIM ODKRIVANJEM PA OMOGOČIMO USPEŠNEJŠE ZDRAVLJENJE. stimi zagrizenimi, pa je nastalo skrajno napeto ozračje. Zaposleni v zdravstvu so se razdelili v tri skupine, srednji kader, višji ter zdravniki, in to tako popolnoma, da se ponekod po skupinah pije tudi jutranja kava. Nekomu očitno tako stanje med zaposlenimi v zdravstvu, ko si drug drugemu gledajo pod prste in so obremenjeni z vprašanjem: kaj pa spet oni hočejo zase, ustreza. Samo še kost jim je treba vreči, da jo pograbijo! In to je storila zdravstvena zavarovalnica. Ne ve se sicer še, na kakšen način je lani bilo privarčevanega nekaj denarja, toda zasluge za to naj bi imeli tudi izvajalci v zdravstvu. Zato je nekaj sto milijonov razdelila med javne zdravstvene zavode. Navodilo, s katerim so pospremili denar, pa se glasi: to so dodatna sredstva za stimulacijo nosilcev timov. Sindikati so se seveda že oglasili, zdravniški s prepričanjem, da je to namenjeno samo zdravnikom, drugi s prepričanjem, daje denar treba razdeliti med vse člane tima in vse dejavnosti. Zdravstveno ministrstvo natančnih navodil, kako deliti denar, tudi ni pripravilo. Sicer pa sploh ne gre za pomembne zneske, za gornjeradgonski zdravstveni dom to pomeni 1,3 milijona tolarjev bruto ali 800 tisoč neto, za lendavski 1,4 milijona (890 tisoč neto), ljutomerski 1,2 milijona (780 tisoč neto), murskosoboški 4 milijone (2,5 neto) in za bolnišnico 10 milijonov (6,5 milijonov neto). Ta denar naj bi razdelili zaposlenim ne V Sloveniji je rak že več kot 20 let na drugem mestu po vzrokih smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Njihov delež je približno 20 %, kar pomeni, da vsak peti umre zaradi raka. V Sloveniji na novo oboli za rakom vsako leto okrog 6000 ljudi. Rak je skupina kakih 180 različnih obolenj, za katera je značilna nepravilna sprememba celice, ki vodi v nenadzorovano rast novotvorbe (tumorja), nezdravljena pa v končni fazi v smrt. Kaj storiti? Opustiti kajenje in se odreči čezmernemu uživanju alkohola, mladim pa pomagati, da kaditi sploh ne bodo začeli - s tem se ognemo rakom na pljučih. glede na poslovanje zdravstvenega zavoda. In kakšno je to bilo? 14.62 delavca manj. Murs^ J ška bolnišnica je tudi enar v Sloveniji, ki lani ustanovitelja, države, ni 1 niti tolarja. Milijonska izguba zaradi neplačanih storitev Pomurski javni zdravstveni zavodi so lansko poslovno leto sklenili s 239 milijoni tolarjev izgube. Najgloblje v rdečih številkah je seveda tudi to leto bolnišnica s 163 milijoni tolarjev, kar je 5,7 odstotka vseh njenih lanskoletnih prihodkov, murskosoboški zdravstveni dom ima 61,8 milijona primanjkljaja (kar je 7 odstotkov lanskih prihodkov doma), lendavski 6,3 in gornjeradgonski 4 milijone tolarjev izgube. Ljutomerski zdravstveni dom in Zavod za zdravstveno varstvo sta poslovala pozitivno z nekaj sto tisoč tolarji presežka. Kje so vzroki za slabo poslovanje? Bolnišnica se je znašla v dolgu predvsem zaradi tega, ker jim zdravstvena zavarovalnica ni v celoti plačala opravljenega dela. Preseženega in neplačanega programa v vseh dejavnostih bolnišnice je kar za 254,4 milijona tolarjev. Zaradi tega so bili višji tudi materialni stroški, ki jih prav tako nihče ni plačal. Nasploh v javnih zdravstvenih zavodih ugotavljajo, da so materialni stroški na enoto storitve s strani zavarovalnice podcenjeni. Bolnišnica je lani za specializacije in strokovno izpopolnjevanje porabila 45,5 milijona tolarjev, prav tako pa izplačala poračune dodatkov za občasne težje delovne razmere in za delo na mestih z nevarnostjo ionizirajočih sevanj nekaj manj kot 40 milijonov tolarjev. Izplačilo je odobrilo zdravstveno ministrstvo, denarja za to pa bolnišnica ni dobila od nikogar. Poleg Odhod zdravnik^ Tako kot bolnišnicai so radi neplačanega presežen^, grama storitev udarjeni ® h vstveni domovi, skupajza ^ manj kot 50 milijonov® , (zdravstveni dom Murska J 24 milijonov, Lendava Ja , mer 4,4 in Gornja Ra*0’L milijona tolarjev). Žara vljenega programa pas°' šteli 22,1 milijona ali1,111 boškemu zdravstvene®11'^ 18,9 milijona, lendavske®^ ljutomerskemu 1,8 larjev. Neopravljeni posledica odhoda zoboč ji| kov v zasebne ambula” sabo niso vzeli tudi zobe / in medicinskih sester, tefr^ kanje zdravnikov. To nal zadeva murskosoboškiz i ni dom. . / Čeprav ni zdravnikov zdravnikov, ki bi bili P11^ priti delat na naš konec. P stveni domovi za specia i strokovna izpopolnjevani zdravnikov dajejo nem® jZr ja. Murskosoboški jc|a ,ef; porabil prek 44 milij011° vski 7,7. ljutomerski 1 radgonski zdravstveni milijona tolarjev. Tega jim kajpak ne povrne ni vstveni domovi pa s°. bremenu prizadeti tu tega, ker novonastale ® so podedovale ustanov1 ■y vnih zdravstvenih zav0 gokje niso pripravljene P za potrebne naložbe ali t ^Ij vprašanje zdravstvene? zelo ozko in lokalno. ■ MAJDA b it P' m gi E n z: ir si n sl p d P sl Vi P Čl n It n P' T k ir L • 1 4 Potrebno se bo odločiti Odvečna debelost in rak hodita z roko v roki, odločitev pa je preprosta: debelost ali rak. Samo malo pametne presoje, nič drugega Sončiti seje treba pravilno in razumno, k mazilu in kremam, ki odfiltrirajo ultravioletno sevanje, spada v kopalno torbo še kanček pameti. Predpisi in ukrepi so zato, da jih upoštevamo Pravilo igre je v spoštovanju in 0^ upoštevanju predpis°v varnosti pri delu. Brezbrižnost in vzrok premnogim ra le nje m w vA Rak nič ne potrka. naše telo, lahko pa ^e(IjF I mo po določenih zna terih bo govor pril10 J Predsednica Potnik Nada Šavel spec.spl^JJ Za mlade in socialno ogožene druZ Enkratna denarij pomoč Upravni odbor stanovanjskega sklada in svet Mestne občine Murska Sobota sta mladim in drugim socilano ogroženim družinam podelila enkratno denarno pomoč za rešitev stanovanjske problematike. Za 5 milijonov tolarjev razpisanih sredstev se je prijavilo sedemnajst prosilcev, denar pa so odobrili osmim družinam, in sicer v razponu od 300 do 700 tisoč tolarjev. Prednost so imeli prosilci z liste za dodelitev stanovanj iz leta 1994. Od družin, ki so dobile no pomoč, je pet sredstva se dob|l ^0’ / bodo izplačala pak na podlagi dračuna ozirom3 Sira gradbenga materi3 r^.( vanjski sklad celo 3 oStO ne vsote ni razdeh ■ L 800 tisoč tolarjev. jtdJ'v namenili za r^^hie®!^ stanovanjskih Pr°k3 $o"}. Mestni občini M3' p® p v letu 1996. I3 a došča na največ osmih (81 vanr metrov starega sta J štirih (4) novega- A , 9 S J o d v. o p č n n s t 4 t ir n s! n ti u Sl v tl n l J ( k P ti S P b ^tnik, 29, februarja 1 996 9 Urjenje Evropske unije na Vzhod Polkmetje kot socialni zid naraščajoči brezposelnosti pogajanja. najhitrejši možni rok za začetek pogajanj o širitvi Evropske unije na Vzhod. Sedanjemu »paketu« desetih vzhodnoevropskih kandidatk za članstvo (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Bolgarija, Romunija, tri baltske države in Slovenija) sta se v zadnjem času pridružili še dve z območja Sredozemlja, to sta Ciper in Malta. Začetek pogajanj s tema državama je predviden takoj po koncu konference vlad EU, ki se bo začela marca letos v Torinu, končala pa sredi prihodnjega leta v eni od držav članic. V zvezi s pripravljenostjo agra- hoteliz/3^ Fischler, komisar za kmetijstvo pri Evropski uniji, se ni ® ‘AdiTi'11 ° konkretnem datumu sprejema posameznih držav vzhodne pogovor/ kVr°pc v Polnopravno članstvo v tej evropski integraciji. Na ^neniu I h!Jovlnarj’ na Dunaju je med drugim povedal, da po njegovem gajanja r k0 na tem Področju za sedaj pričakujemo dolgotrajna po-Evropske k navedel najhitreje končana pogajanja o širitvi razvite d na Finsko, Švedsko in Avstrijo, ki so bile vse industrijsko za kar / ,n k'so trajala tri leta, ter sprejem Portugalske in Španije, rso bila potrebna osemletna in vzS" ^“didatke iz srednje imaJ° sicer rasti ven/ kaZalce gospodarske skamoč še m njih°Va SosPodar-^onskeM edn° p°d 50 odstotki deželamf p°gajanJa z Proizvod atenb bruto domači sk°naimn/ prebivalca ekonom- Slone istega "e dosega niti viši-^anica Eli »8a 'ma naJrevnejša rej naiveript ■e GrčiJa'bodo to-let. »pri Jg^eje trajala od 3 do 8 na Prehodno ?d° Potrebna različ-p°dročii«;P obd°bja za celo vrsto fudi hkrat Poudaril dr. Fischler. ^andidatk vlbr'st°P vseh držav rujevem hiV"5170 EU po ko‘ Letoi99» enJu ne bomogoč. po njegovem mnenju rnega sektorja v posameznih dr- . žavah srednje in vzhodne Evrope nižjih cen na svetovnem trgu. Stra-na višje cene ter željeno udeležbo tegija komisije EU, v kateri so pre- z Mestne občine Murska Sobota -—v vucuie iviiusKa ouuuia neizkoriščen denar Za kmetijstvo? 9/a Pospeševan- ^"'ilijona t0|a/ kmetijstva so v Mestni občini Murska Sobota lani namenili Tak ^ločili So D° konca leta je bilo izkoriščenih nekaj čez 4 milijone opra ko 3 niih. «> da neizkoriščena sredstva razporedijo za različne namene. dr/"10 Za »seiu/ . karJev porabljenih za sofinanciranje nakupa laboratorijske vef. ilovica t n^evaln' center, pri čemer je polovica nepovratnih sredstev, milijona SIT, pa predstavlja obveznost Živinorejsko-„' dresira,/'"d11 do kmetov v obdobju do konca leta 1998, in sicer v Za deu, ' pr*Pustov. čl^^nja 0£razna strokovna rei/v P^^ičerp/3 iz°braževanja zdruZen-Jskega 'n 8°vedo- ^»■200ti ^bodo skUpn0 na. °c tolarjev. Za sofinan- ciranje testiranja škropilnic je zagotovljenih 90 tisočakov, za sofinanciranje preverjanja in uvajanja novih sort in tehnologij, za makro in mik-ro poskuse, sortno-gnojilne poskuse Rimalo vas bo PfetaA Illk za MriKD 'in‘alp^ del°’družino neraCUn katastr-qPowdrdžins£^^ 'n Upoablja Pri m ,Clanov- ki se sked/VanJe dolXl|/dol°ei^ za vice aVnOstj dka iz kmetij-° s°cialnov?ridobitev Pra-lik je denarne arstvenih daja-'■i^^in ČL Ta k°Hd-Uarja letosSe UporablJa °d Posojilo Sila Jpreje| Za°kVnen'jeje pred >Zap ZaPripravk nonaJ'etju strateg0 pr°jektov za ?%jjl '■ ^epubii/ ^^akanja v °bn°vofn ^ednarodni n razvojvWash- ingtonu v višini milijon dolarjev, sredstva pa bodo namenjena za izdelavo investicijskotehnične dokumentacije za realizacijo sprejete strategije namakanja. Hranilna vrednost trav (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Koeficienti variabilnosti za vsebnost surovih beljakovin so bili pri vseh proučevanih vrstah zelo visoki. Le-ta je bil najvišji pri pridelavi mnogocvetne ljuljke. V povprečju je vsebovala travniška bilnica najmanj surove vlaknine, in sicer 23,7 %, višjo vsebnost pa zasledimo pri pasji travi, 26,4 %, mnogocvetna ljuljka pa je vsebovala 26,8 % surove vlaknine. Sklepi Koeficienti variabilnosti nam potrjujejo sorazmerno stabilne pridelke suhe snovi pri pasji travi cv’ kopa na obeh poskusnih poljih, česar pa ne moremo reči za mnogocvetno ljuljko, še manj pa za travniško bilnico. Rezultati so pokazali skromno vsebnost surovih beljakovin v pridelku suhe snovi pri mnogocvetni ljuljki cv’ tetraflorum, medtem ko smo dosegli s pasjo travo cv’ kopa in travniško bilnico cv’ jabelska domača bistveno višjo vsebnost surovih beljakovin. Sorazmerno visok delež surove vlaknine je vsebovala pasja trava cv’ kopa na & Ss IMA ME, DA BI UVOZIL Z Ags zavorami; ŽKAČM0 SLAVOJ 0, SATELiT^fco AMTEMo--- To JE EVROft! vjlo/eaiui lato Wis 347 w TRhICTOKJElZ metijska panorama v strukturnih in kohezijskih skladih Unije, zagotovljeno z določili Skupne kmetijske politike, je dr. Fischler poudaril, da so bili omenjeni skladi ter dosedanja politika izenačevanja cen v kmetijstvu posledica nižjih cen kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu. Z morebitnim članstvom v EU pa bodo lahko sedanje kandidatke za svoje kmetijske proizvode na skupnem evropskem tržišču dosegale višje cene kakor jih dosegajo sedaj na svojih nacionalnih trgih. Zahtevki za izenačevanje cen njihovih kmetijskih proizvodov s svetovnimi torej ne bi bili v skladu z logiko nastanka teh skladov in tržne filozofije Evropske unije za agrarni sektor, saj bi v tem primeru prišlo do dvakratnega »nagrajevanja« kmetijskih proizvajalcev iz vzhodne Evrope: najprej bi bili nagrajeni z večjim dohodkom zaradi višjih cen v EU, potem pa bi jim dohodek povečale še kompenzacije v obliki neposrednih plačil zaradi in vrtnarsko postajo pa 500 tisoč SIT. Poleg tega bodo za servisiranje molznih naprav fizičnih oseb na območju mestne občine porabili 300 tisočakov. Če denar, namenjen za kmetijstvo in prehrano, ne bo v celoti porabljen, bodo 200 tisoč tolarjev porabili za sofinanciranje razvojne naloge o možnostih vključevanja silirane rastline krmnega graha v pre- hrano prašičev. Turnišče M. JERŠE dlagane določene reforme skupne kmetijske politike (Common Agri-cultural Policy - ČAP) Evropske unije, nujne v primeru širitve na Vzhod, je bila predložena predstavnikom vlad ter Ministrskemu svetu EU na sestanku na vrhu v Madridu decembra lani. Temelji za razpravo so torej postavljeni, prve rezultate pa lahko pričakujemo v prihodnjih dveh ali treh letih. Nadalje je dr. Fischler tudi opozoril, daje kmetijska struktura, kot je recimo na Poljskem, kjer posamezna kmetija v povprečju meri zgolj 2-3 ha obdelovalne površine, v Evropski uniji obsojena na propad. Evropsko povprečje - odvisno od posamezne regije pač -znaša med 13 in 50 hektarji obdelovalne površine na kmetijo. Na vprašanje dopisnika VESTNIKA, ali v časih, ko narašča število brezposelnih v deželah Evropske unije, ravno takšna, razdrobljena, predvsem polkmečka struktura, z dokaj fleksibilno kmečko populacijo, ki je sposobna skrbeti vsaj za samo sebe, ne predstavlja »žegnja« za EU. Pričakujemo lahko namreč, da bo v tistih deželah, kjer je bila kmetijska proizvodnja predvsem v državni lasti, to pa so vse razen Slovenije, Poljske in v določeni meri Madžarske, po včlanjenju v EU prihajalo do večanja brezposelnosti v agrarnem sektorju, do -zaradi prostega pretoka delovne sile znotraj meja EU - iskanja zaposlitve v Zahodni Evropi ter do še več brezposelnih. Tudi na to vprašanje je bil odgovor gospodarskega komisarja strokoven: ohranjanje polkmetov, ki so se poleg kmetijstva sposobni preživljati še s kakšno drugo dejavnostjo, je ravno zaradi njihove fleksibilnosti dobrodošlo. Tudi v Avstriji je recimo več kot 70 odstotkov zaposlenih v kmetijstvu polkmetov. Nikakor pa ne bo mogoče preživetje tistih, ki se bodo na 2-3 hektarjih ukvarjali izključno s kmetijstvom. Andrej Horvat Vinsko ocenjevanje Vinogradniško-sadjarsko društvo Turnišče je pripravilo ocenjevanje vin letnika 1995. Strokovna komisija pod vodstvom mag. Toneta Vodovnika je ocenila 110 vzorcev vin turniških in okoliških vinogradnikov. Najvišjo oceno 18,28 točke je dobil laški Rizling pozna trgatev vinogradnika Franca Varge iz Strehovec, med belimi mešanimi vini pa je bilo najbolje ocenjeno vino Branka Ferencka iz Kobilja (17,92 točke). Pri šiponih je najvišja ocena 17,42 točke pripadla Alojzu Žaliku iz Turnišča, laški rizling Zmaga Uriska iz Dobrovnika je bil ocenjen z 18,18 točke, beli pino kmetije Hančik iz Dobrovnika z 18,16, chardonnay Štefana Žerdina iz Velike Polane z 18,02 točke in renski rizling Jožeta Sršena iz Turnišča z 18,18 točke. Souvignon Alojza Ratnika iz Turnišča je prejel 17,29 točke, muškat hamburger Stanka Gelta iz Nedelice 16,06 točke, med rdečimi vini pa je dobil najboljšo oceno 17,26 točke Štefan Zver iz Turnišča za A. SEP modro frankinjo. obeh poskusnih lokacijah. Vsebnost le-te je bila visoka tudi pri mnogocvetni ljuljki na lažjih tleh v Ivanovcih. Na podlagi triletnih rezultatov je težko dokončno sklepati o pomembnih agronomskih lastnostih proučevanih trav, res pa je, da nam dajo dobljeni rezultati iztočnico za nadaljnje delo. Tu mislimo predvsem na pasjo travo, ki seje izkazala za območje Pomurja kot zelo perspektivna vrsta trave in jo bo treba še podrobneje proučiti. Dvomi o hranilni vrednosti pri mnogocvetni ljuljki pa so bili utemeljeni. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, mag. Stane Kapun Vplivi prehrane na plodnost goveda Na plodnost živali vplivajo zunanji dejavniki pomembneje od dednosti. Tako je plodnost od slednje odvisna le približno 20 % (Wettke in Jahn). Izjema so le ciste na jajčnikih in slaba razvitost jajčnikov (hipoplazija ovarijev), prirojena pa je tudi nagnjenost k rojevanju dvojčkov in trojčkov. Glavni dejavnik plodnosti je prehrana, ki je pomembna za ohranitev zdravja živali in pomožno zdravilno sredstvo pri obolelih živalih. Potrebne količine posameznih hranilnih snovi so opisane v mnogih učbenikih in jih zato večinoma ne bom navajal, poudaril pa bom predvsem pogostejše nepravilnosti v prehrani, ki vplivajo na plodnost. Motnje v plodnosti zaradi lakote so redke, takrat ne govorimo več o zdravstvenem problemu, temveč mučenju živali. Pogosto pa manjkajo ali so v nepravilnem razmerju posamezne ali skupine hranilnih snovi. Motnje v plodnosti se takrat večinoma pojavijo šele čez nekaj tednov ali celo mesecev. Minerali Natrij in kalij vzdržujeta v telesu osmotski pritisk in acido-bazično ravnotežje. Rastlinska hrana vsebuje veliko več kalija kot natrija, zato lahko v organizmu nastanejo presežki kalija, ki so strupeni. Telo ga skuša izločiti čim več, tudi skozi sluznico spolnih organov, kar povzroči vnetje le-teh in nezmožnost obrejitve. Ker se pa 5 g kalija izloči iz organizma tudi Ig natrija, se, posebno pri pomanjkljivem krmljenju s soljo, pojavi tudi pomanjkanje natrija. Znaki tega so lizavost, zmanjšano izločanje mleka, žeja, neješčnost, neplodnost zaradi nedejavnosti jajčnikov in drugo. Fosfor je pomembni del beljakovin v organizmu. Če v hrani primanjkuje fosforja, pride do motenj v delovanju jajčnikov, ki se pokažejo kot tiho gonjenje, gonjenje brez sprostitve jajčne celice (ovulacije), izostanek gonjenja, zgodnje odmiranje plodov in zvrgavanje (abortus). Podobni bolezenski znaki se pojavijo tudi, če je v hrani preveč fosforja. Nepravilne količine fosforja v telesu so povezane s pomanjkanjem ali presežki fosforja v kmetijskih zemljiščih. V obroku za govedo je potrebno razmerje med kalcijem in fosforjem 2-2,5 : 1. Če je razmerje večje kakor 3 : 1, se rezultati plodnosti slabšajo. Preveč kalcija v krmi torej zmanjšuje plodnostne rezultate (Miljkovič), pomanjkanje kalcija pa na plodnost ne vpliva (je pa pomanjkanje škodljivo zaradi mnogih drugih vzrokov). Na plodnost pomembno vplivajo še žveplo, jod, železo, cink, baker, mangan, kobalt, molibden in selen. Kot pomanjkanje škodi tudi preveč mineralov, saj pride do slabše izkoriščenosti, neposredne škodljivosti in tudi obrok je manj okusen. Po raziskavah, ki sta jih v hlevih, kjer so bile motnje v plodnosti, opravila veterinarja mag. Ivan Zver in Igor Ternar, se v Pomurju srečujemo s problemom presežka kalija in pomanjkanja natrija, presežka fosforja ter pomanjkanja kobalta in bakra, kar se kaže tudi v pogostih anemijah. Vitamini Za uspešno reprodukcijo so nujno potrebni vitamini A, D in C. Njihovo pomanjkanje je pogosto v zimskih mesecih, saj predelana živinska krma izgubi velik del vitaminov. Pomanjkanje vitamina A povzroči bolezenske spremembe na jajčnikih, ki lahko privedejo do neplodnosti in abortusov. Na sluznici spolnih organov nastajajo vnetne spremembe, ki preprečijo obrejitev ali povzročijo zgodnje odmiranje plodov, ki se kaže v podaljšanih spolnih ciklusih. Pomanjkanje vitamina A med brejostjo lahko povzroči deformacije na razvijajočem se plodu in kotitve nevitalnih telet, ki pogosto dobijo drisko ali pljučnico. Tudi pri zaostali posteljici (trebilu) ima pomanjkanje vitamina A pomembno vlogo. Krave zadovoljijo potrebe po vitaminu A z zeleno krmo. Vitamin D ima pomembno vlogo pri resorbciji kalcija in fosforja. V zeleni krmi ga je malo, vendar si ga živali same sintetizirajo (koža pod vplivom sončne svetlobe). Pomanjkanje se pojavlja pozimi, če ni izpustov živali, pa še pogosteje poleti, ko se ponekod, dodaja v krmo manj dodatkov, ki vsebujejo vitamin D. Vitamin E se že desetletja uporablja za zdravljenje plodnostnih motenj. Njegovo delovanje je večplastno. Vpliva tudi na povečanje zaloge vitamina A v jetrih. Zadostno količino ga živali dobijo iz zelene krme. Pomembneje vplivata na plodnost še vitamin C in vitamini B-kom-pleksa. Za uspešno reprodukcijo živali je pomembno dodajanje vitaminov v krmo, zlasti pozimi (od decembre do aprila). Beljakovine Za dobro plodnost potrebuje govedo velike količine visoko biološko-vrednih beljakovin. Posebno so pomembne esencialne aminoklisline (lizin, metionin, triptofan ...). Pri pomanjkanju prihaja do kasnitve pubertete,'slabo razvitih spolnih organov, motenj v spolnem ciklusu, slabo razvitega vimena, povečane smrtnosti plodov in telet ter tudi do neplodnosti. Potrebe po beljakovinah se večajo pri brejih kravah, zlasti po 175. dnevu brejosti. S poskusi je dokazano, da zmerno povečanje beljakovin v obroku (20%) izboljša nekatere parametre plodnosti (npr. čas od telitve do uspešne osemenitve). Pomanjkanje energije je vzrok plodnostnih motenj, če traja dalj časa. Do jalovosti pripelje tudi presežek energije, saj pride do nalaganja masti tudi na spolnih organih in žlezah. Mastno tkivo mehanično pritiska na jajčnik, hkrati pa se nekateri spolni hormoni v tem tkivu deponirajo ali razkrojijo. Pomemben vpliv na plodnost imajo tudi presnovne bolezni, povzročene z nepravilno prehrano, ter vsebnost toksičnih snovi v krmi. Prehrana vpliva na plodnost vseh živali v reji, zato pri reprodukcijskih problemih govorimo o »hlevski steriliteti«. Do motenj pride, ko daljši čas polagamo neustrezno krmo in ko živali porabijo svoje zaloge hranilnih snovi. »Hlevska steriliteta« je problem intenzivne proizvodnje, saj so potrebe po hranilnih snoveh velike, povečana pa je tudi občutljivost živali. Ukrepi za preprečevanje in odpravljanje plodnostnih motnj, povezanih s prehrano, so: - treba je poznati dejansko sestavo surovin za krmni obrok - laboratorijska analiza krme, - strokovno pripravljen krmni obrok, - če so hlevski parametri plodnosti slabi, je potrebna biokemijska analiza krvi in sline. Le s takšnim pristopom dobimo vpogled v vzroke »hlevske sterilitete« in možnost za dolgoročno sanacijo. Dejan Židan, dr. vet. med. Verinarski zavod Slovenije, OE M.Sobota oddelek REPRODUKCIJA 10 vestnik, 29. februarja^ tem in onem Certifikacijska dejavnost SIQ-a (Slovenskega inštituta za kakovost Slovenski par leta Microsoftov jin-jang in meroslovje) in certifikati o ustreznosti Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je bil ustanovljen konec leta 1992 po zakonu o zavodih kot naslednik Inštituta za kakovost in metrologijo (IKM). Od konca osemdesetih let je v dejavnost inštituta vključena tudi certifikacija sistemov kakovosti. Glavna področja dejavnosti pa so: - preizkušanje in certificiranje ustreznosti izdelkov na podlagi nacionalnih, mednarodnih in drugih standardov ter predpisov, izdajanje certifikatov in drugih listin o ustreznosti ter podeljevanje nacionalnih, mednarodnih in drugih znakov ustreznosti, - ocenjevanje in certifikacija sistemov kakovosti na podlagi nacionalnih, mednarodnih ter drugih standardov in predpisov, - opravljanje dejavnosti nacionalnega merološkega laboratorija in izdajanje ustreznih listin,. - opravljanje dejavnosti zakonskega meroslovja, kalibracija etalohov in meril. V novembru leta 1995 je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje izdal register (185 strani) vseh certifiktov, ki jih je podelil v preteklem letu. S publikacijo, ki jo bo SIQ izdal vsako leto, bo javnost natančneje seznanjena, ali imajo ustrezni proizvodi potrdilo o opravljenem preizkusu in certifikat. Publikacija je razdeljena na več poglavij. V prvem so tako navedeni certifikati za sisteme kakovosti (SLS ISO 9001, SLS ISO 9002), v tretjem certifikati o ustreznosti standardom za varnost in v četrtem certifikati o ustreznosti standardom za radiofrekvenčne motnje (RSO). V zadnjih dveh poglavjih so v tabeli navedeni posamezni proizvodi (električni aparati za gospodinjstvo, aparatna stikala, svetilke, elektronski aparati za gospodinjstvo, oprema informacijske tehnologije, telekomunikacijske naprave ...) različnih izdelovalcev, kot so npr. Rowenta, Siemens, Corona, Can-dy. Philips, Canon, Sharp, Samsung ... in do kdaj velja certifikat za posamezne izdelke. Za večino izdelkov velja 5 let, tako da izdelkom, ki so prejeli certifikat v letu 1994, preteče rok v letu 1999. Proizvodi, za katere je bil izdan certifikat na osnovi odredb o obveznem certificiranju, morajo biti v prodaji označeni s certifikacijskim znakom in oznako institutcije oziroma laboratorija, ki ga je izdal. Ker je na slovenskem tržišču veliko izdelkov tako domačih kot uvoženih, ki morajo imeti certifikate ali za varnost ali za radiofrekvenčne motnje ali pa kar za oboje, bi navedena brošura morala biti v vseh trgovinah, kjer prodajajo navedene izdelke. Če ima določen proizvod izdan certifikat, bo prodajalec vedel, da prodaja ustrezno blago, ki ga je preizkusil inštitut, kupcu pa bosta zagotovljeni ustrezna kakovost in varnost izdelka. Potrošniki imajo tako ob nakupu pravico zahtevati, da jim prodajalec pokaže, ali je izdelek označen s certifikacijskim znakom (tri črke A v Na pustni torek je bila v soboškem gradu predstavitev Microsoftovega izdelka Office za Windows 95. Predstavitev je pripravilo podjetje Mini-com, pomurski kvalificirani prodajalec Microsoftove korporacije. Obiskovalci, ki jih je bilo tokrat manj kot ob predstavitvi SLO Windows 95 v mesecu decembru, razlog je najbrž v pustnem rajanju, so lahko v avli preizkusili nov programski paket. Korporacijo je predstavil Marko Aaron, generalni direktor Microsofta v Sloveniji, novi programski paket pa Blaž Gspan, ki je odgovoren za distribucijo Microsoftovih izdelkov v Sloveniji. obliki trikotnika z oznako laboratorija, npr. NN04). J. K. - D. Slovenščina je v družbi tridesetih jezikov, v katere Microsoft prevaja svoje izdelke. Hkrati je Slovenija najmanjša država, za katero korporacija Billa Gatesa lansira izdelke v nacionalnem jeziku. Nova Microsoftova zbirka Office za Windows 95 (po slovensko bi se to glasilo: pisarna za balkonska okna 95) je nadgraditev programov zbirke Microsoft Office 4 x. Tokrat so v 32-bitnem taktu prišli na trg Excel, Word, PowerPoint in Schedule+, ki uporabljajo povečano hitrost in zmogljivost operacijskega sistema Win95. V paketu Office sta prevedena samo Word 7.0, slovenski urejevalnik besedil in slovenska preglednica Excel. Razlog, da v irski tovarni, kjer prevajajo in izdeljujejo skoraj vse Microsoftove različice, niso prevedli celotnega Offica, so: »čas, omejeno število ljudi in virov«, kot je komentiral g. Marko. Če bi hoteli prevesti npr. celotni operacijski sistem Win95, bi morali počakati tja do septembra ... Novi Word 7.0 omogoča hitrejše in preprostejše delo z urejanjem besedil. Tako vam slovenski črkovalnik sproti popravlja pravopisne in tipkarske napake (razpozna približno 20.000 besed). Aktiviranje iko-nice (žarnica) pričara čarodeja, ki vam bo pomagal z nasveti. Za pisma ali zapisnike vam je na voljo ena od 30 profesionalno oblikovanih predlog. Elektronsko pošto lahko berete in pišete kar z Wordom, pri tem lahko del besedila poudarite z barvo. Adresar vam je dosegljiv s klikom na miško - in že so imena, naslovi, telefonske številke v vašem dokumentu. Pri delu z datotekami vam bodo pomagala orodja za indeksiranje ... Skratka, splača se poskusiti. Excel, slovenska preglednica, je zasnovan Program za predstavitev Po-werPoint omogoča preprosto izmenjavo podatkov z drugimi programi v zbirki Office, rokovnik Schedule+ omogoča enostavno upravljanje in izmenjavo koledarjev .... vpenjalnik Office pa omogoča povezovanje datotek iz različnih programov v eno samo lahko vodljivo projektno datoteko. Torej, če imate pri roki približno 110.000 SIT, potem se splača poskusiti. Napovedi Za delovanje programskega paketa Office Standard potrebujete 8 MB pomnilnika, če hočete, da bosta delovala dva pro- Microsoftov Office so obiskovalci lahko preskusili na računamikih. Fotografija: Jure Zauneker. Zato, ker se radi peljemo varno tako, da je preračunavanje v povprečju za 50 % hitrejše. Hitrejše je tudi risanje grafikonov, rezanje, prepisovanje, lepljenje in odpiranje datotek. Pri tem lahko podatke samodejno razvrščate s preprostim klikom na miško; prikažete lahko delne vsote podatkov, izmenljivi seznami omogočajo, da lahko z istim dokumentom dela več uporabnikov hkrati ... grama hkrati (npr. Word in Ewxcel) in kar 16 MB pomnilnika za delo z Windows NT Workstation in še več pomnilnika za delo s tremi ali več programi hkrati. To, da Win95 in Office »požrejo« toliko RAM-a, odpira seveda vprašanje, ali se ne približuje konec PČ-jev. Jih bo zamenjala generacija IPC-jev, kot napoveduje Lou Gerstner (IBMov »big boss«), ali pa bodo aplikacije, podatki, pont®^ in deli procesiranja postali omrežne tehnologije? II Po tem ko so pri Micro^ skorajda prepozno spoznali? bainost in doseg Interneta, z ■ z vso paro poskušajo ujeti za jeno. Za Windowse 97 nap0' dujejo, da bo v njih integrir® povezava z Internetom. Daly rabniški vmesnik ni ravno PN nost Interneta, je opozoril , Robert FrankenbergeL L boss« korporacije Novell:» računalniška industrija iz3® telefon, bi morali poznati , 1 vanje telefonske centrale, . lahko kam klicali«. Seve f bila izjava podkrepljena z3 vedjo SmartEnergy, zdrt^SM ki bo poskušalo vzpostaviti ko zmogljivo povezavo za no omrežje prek energetsk1 dov. A Po Microsoftovi analizi uporaba Win95 in Oli® Win95 kar za 40 % po^j;,; rilnost, primerjavo so i^j delom uporabnikov na sot nekaterih drugih mogotceVj. V Sloveniji se lahko P° f mo kar z 90 % piratski" ’ ramskih verzij. Da bi te® pravili konec, so Oracle, Repro, UNICOM-J Result ... 16. januarja us® j slovensko vejo BSA. ^a °Lil skupnih marketinških ak3lK pomoči uporabnikom, 60pf sem ovajanje. Torej, Ppjif zor! Nikoli se ne ve, kd°^ ga, kje, kako in zakaj °v3 se zakaj, v igri je denar. svetovno softversko Pr°. |(|i naj bi piratske akcije olaJ j približno 15 milijard d6 letno. V letošnjem letu ..vt||i Slovenke lokacije doseg J i MSN - Microsoft Nel klub uporabnikov. Tod3-'^ se boste včlanili, je domj( ti, kaj vse od vas Pr!fa981 f i« tavijo spomenik in priredijo simpozij. Vse d 1 ™lj ali manj »persona non grata- Zbornik je razdeljen na štiri ematske sklope; poezija, proza, ucno-človeško-politična in zgo-,yinska vprašanja, dimenzije, s k.,erim’so Poskušali zajeti Koc-: ,a kot umetnika in politika, ki n v »središču stvari«. stoletja mu napoveduje osrednje mesto. Njegov pesniški opus, v skladu s tremi obdobji v Koc- (predvsem metonimično zazna- lesnik B- Paternu označi Kocbeka največjega heretika in hkrati Večjega vernika moderne slo-Venske religiozne poezije; v slo-^ski poeziji druge polovice 20. bekovem življenju, razdeli na tri tematska jedra: »človek na zemlji, ob njeni obstojnosti, moči in miru; človek v boju za spremembo sveta in samega sebe; človek v svoji imaginaciji in njenem brez-brežju«. V njih se bipolarno kaže odprtost »k veri in dvomu, k smislu in absurdu«. Zemljo (1934) sta posebej opisala F. Zadravec in M. Stabej. Zadravca zanima predvsem lirski subjekt, njegov koledar JAZSTavf ■nthen^MSOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled 13. tokrat Dr' ednarodna likovna razstava Panonnia ’95, katero je ^adžarsrPravda Nova Galerija (Uj Keptar) iz Sombatela na Pazstava ho na ogled do 6- marca. dijake kni - • ^A: študijskem oddelku Pokrajinske in štu-te>j in pro’Ce si lahko do 8. marca ogledate razstavo Priredi-r°jstva) SVetitelJ Jožef Borovnjak (ob 170-letnici njegovega Ir’glav ra?^^^: V razstavnem prostoru Zavarovalnice i °čnik Stavlja svoja likovna dela akademski slikar Vlado n^^AVA-v , p.ksu Ml’ V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kom-?’karja i 'nska si lahko ogledate razstavo slik akademskega ^rofcaLogarja n na °gle°Ve Romunske narodne plese in drugo. Kon-°b uAVA: v 'lons klub iz Murske Sobote. v b PredavV0JeZ'čm srednji šoli bo v četrtek, 29. februarja, Mcm °dobm^ ateli dr Istvan Szathmari predaval o spremem-“VH JAVSKE iezlku RadpZ1°teraDiie l V petek, 1. marca, bo ob 20. uri v neHCev- Zbo °nccrt mešanega pevskega zbora Radenska iz 'Mi3 m')VO^a-ie Tomaž Kuhar. Vstopnine ni! kav>rski k arca’ ob Ih- uri pa bo v kavarni hotela Ajda °ncert učencev Marije Rituper. ulturna obzorja odnos do opesnjenega sveta. Kocbekov stil in poetiko označi kot atipično, kot bistvo slednje pa določi ritem. Stabej s strukturalno analizo ugotovi, da odsotnost ločil v Zemlji, »skoraj programsko (opozarja) na intonanč-no umirjenost besedil«. Frekvenca posameznih leksemov (npr. zemlja s 45 ponovitvami) je v disonanci z zelo raznolikim besediščem. J. Pogačnik raziskuje idejno-estetska izhodišča v Kocbekovi pesniški zbirki Groza, grozo utemeljuje predvsem v navezavi na Pascala in Kierkegar-da. I. Novak - Popov razčlenjuje figurativne sklope, ki razkrivajo ciklično (mitsko) in linearno (zgodovinsko) pojmovanje časa movane in metaforično kvalificirane časovne pojme) ter pojmovanje človeka, ki je oblikovano z metaforo, pojem bivanja pa je oblikovan s potovanjem. pač trčila v velikokrat preveč enosmernih zoževalnih razmerah ob različne nesporazume in zamere. Prvič pred drugo svetovno vojno v vrstah slovenskega katolištva zaradi njegovega etično-osvobojevalnega demokratičnega aktivizma ob državljanski vojni v Španiji, ko je uradna Cerkev zavzela povsem drugačno, ohranje-valno stališče stare oblastniške strukture. Zamera se je stopnjevala v drugi svetovni vojni, tako daje Kocbek, razpet v skrivnostni dinamični paradoks aktivizem - kontemplacija, konkretna praksa - mistika, odrešeno - ne-odrešeno, zašel v navzkrižni ogenj levih in desnih »pravičnikov”«. Zgodovina T. Ferenc je v razpravi podal vrednost Kocbekovih dnevnikov za zgodovinopisje, dnevnikov krščanskega socialista in hkrati člana NOB-ja. A. Gabrič osvetljuje posamezna poglavja v življenju E. Kocbeka, in sicer med prisilno upokojitvijo leta 1952 in zapovedanim molkom do 1961, ko se njegovo ime zopet pojavi v javnosti. Gabrič zapiše: »Kocbek se v političnih igricah, ki so botrovale njegovemu političnemu padcu in desetletni odsotnosti iz javnosti, prikazuje kot precej naiven poštenjak, ki vedno znova verjame besedam ljudi, ki so ga že večkrat razočarale.« AMNA POTOČNIK Proza M. Štuhec v eseju o poetiki novelistične zbirke Strah in pogum (1951) označi zbirko za prodor eksistencialistične filozofije v slovensko literarno prakso, ki naj bi prenašala predvsem občutenje »spornosti«. Posamezne novele opredeljuje po tipičnih narativnih kazalcih (akterji, čas, prostor, tema, snov, pripovedovalec ...). Razprava A. Inkreta osvetljuje Kocbekove partizanske dnevnike, ki so avtentični politični in historični dokument, ki pa imajo tudi presežno, literarno vrednost. Inkret prikaže nastanek in »javno« usodo dnevnikov, razkriva politično zakulisje, moč državne ideologije in vpliv oblastnikov na posamezne državne aparate, predvsem založnike. Del, ki se bere kot kriminalka ali o slovenski zgodovini. Literarni večer Z besedo nad ogenj V mali grajski dvorani je na lestvah nastopila v četrtek zvečer gasilska ekipa Tribune, kot se je sama poimenovala nova generacija, ki je že dobila svoj prostor v slovenskem literarnem prostoru. Soboški publiki so se z besedili z nove literarne scene predstavili Vid Sagadin, Dušan Šarotar, Rober Titan - Felix, Aleš Čar in Aleš Šteger. Najprej je bil mišljen samo literarni večer z Alešem Štegerjem, s svojimi prozami, literarnimi kritikami in razmišljanji pa so se mu pridružili tudi nekateri ustvarjalci iz literarnega kroga, ki se zbirajo v uredništvu študentskega časopisa Tribune. pak lahko vsemu samo prisluhnemo. Vid Sagadin je razmišljal o bivanju kot arhaičnem in aristokratskem principu, kjer je razmejil Etično-človeško-politična vprašanja B. Pahor primerja Vercorsa in Kocbeka, Francoza in Slovenca, ki sta po vojni prišla v nemilost pri »tovarišiji«. V. Grmič se ukvarja s Kocbekovo odločitvijo za OF in njegovim krščanskim etosom, s problemom likvidacij... V imenu evangelizacije krščanstva protestira proti klerikalizmu. L. Detela opiše recepcijo Kocbeka v tujini, predvsem v Nemčiji (tudi po zaslugi H. Bolla) in Avstriji. Tudi Detela odpira zakulisje, dogajanje v partijskih krogih, ob objavi nekaterih člankov o E. Kocbeku, saj so o njem pisali mnogi PEN-i, razpisali so se tudi v londonskem Index of Censor-shipu, poročal je tudi italijanski, francoski, ameriški tisk. Dejstvo pa je, da se je širša svetovna javnost z njim seznanila predvsem prek škandalov in senzacij. »Tako protislovna in kompleksna osebnost, kot je bil E. Kocbek, je Aleš Šteger je za svojo zbirko Šahovnice ur prejel nagrado slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec zadnjih dveh let. Z vdanostjo in prepričljivostjo je na literarnem večeru prebral nekaj svojih pesmi iz nagrajene knjige in. nekaj svojih novih še neobjavljenih pesmi, ki so v smrtni tišini, ki je vladala med poslušalci, včasih zazvenele kot molitev. Kasneje je v pogovoru z Ro-berom Titanom povedal, da razume poezijo kot tisto, ki lahko napolni prazen prostor in lahko nagovori vsakogar. Vendar je po njegovem tudi prostor tisti, ki lahko najbolj zapečati umetniški izraz. Zato se tudi sam, ko ustvarja v Ljubljani, kjer živi, v mislih vrača na Ptuj, in šele takrat lahko ustvarja. Zanj je stuktura jezika enaka stukturi sveta, ker pa o nobenem ne vemno veliko, tega ne moremo definirati, am- Kulturno društvo Petofija San-dorja iz Čentibe sodi med najboljša v lendavski občini. Lani so posebej dobro delali pevski zbor in citrarji. Ob izdatni pomoči krajevne skupnosti in občine je društvo uredilo svoj kulturni dom. V pevskem društvu deluje Kulturno društvo Čentiba Predstavitev pesniške zbirke Zavod za kulturo madžarske narodnosti je pripravil v prostorih dvojezične osnovne šole v Lendavi predstavitev pesniške zbirke Jožefa Varge. Madžarski pesnik Jože Varga je domačin, doma je iz Gentero-vec, ki se že dolgo časa ukvarja s pisateljevanjem. Posebej rad piše za otroke, saj je doslej že izdal nekaj zbirk otroških pesmi. Nova predstavitev pesniške zbirke bo najbolj razveselila malčke v vrtcih in učence osnovnih šol na vseh narodnostno mešanih območjih Prekmurja. Jožef Varga je doslej izdal tudi nekaj zbirk pesmi za odrasle, želi pa, da bi tako pomagal pri ohranitvi maternega jezika vsem v Sloveniji živečim Madžarom, še posebej pa prekmurskim Madžarom. jani Danes ob 18. uri v Galeriji v Murski Soboti Mestna občina bo razgrnila »jedra« Komur ni vseeno, kakšna bo podoba mesta Murska Sobota v prihodnje, kakšni načrti so prispeli na javni razpis urbanistnično-arhitektonskega natečaja za širše območje Murske Sobote in oblikovanje mestnega jedra in kateri so bili izbrani, bo prišel danes, 29. februarja, ob 18. uri v Galerijo v Murski Soboti. Prvo nagrado za natečajno delo ORION je prejel domačin dipl. inž. arh. Andrej Kalamar s soavtorjem Iztokom Zrinskijem in sodelavko Barbaro Matul. Prvonagrajenec je v intervjuju Dušana Šarotarja (fotograf Matej Fišer) povedal, da se z urbano zgostitvijo Sobote mora vzpostaviti neko optimalno razmerje med odprtimi in zaprtimi prostori, s tem mislim prvenstveno na ulice, parke, trge, prostore torej, po katerih človek hodi in opazuje mestno dogajanje. Pri tem pa zame ni pomembno, če na nekem mestu stoji bančna poslovalnica, važneje je, če ima človek veselje in svobodo, da se giblje po centru, hkrati pa ga mora mesto vizualno bogatiti. O mestu nekoč in danes pa je arhitekt Kalamar povedal:... Mesto se je glede na realne potrebe preveč razširilo. Sobota je prenizka. Razpasla se je individualna gradnja, ki sicer ponuja visok bivalni standard, vendar odžira velik del mestnega zemljišča ... Urbano mejo so vzdrževali kanal, Ledava in železnica. Med temi tremi mejami se je mesto prvotno razvijalo, odprtost in sončnost pa mu je dajalo prekrasno bakovsko polje. Prav s pretirano individualno pozidavo je mesto izgubilo to globino prostora. Urbani prostor se je preveč razredčil. To bo potrebno korigirati. Mlislim, da smo v položaju, ko moramo znova potegniti tlorisne meje mesta, ki bodo na jugu gotovo na bakovskem polju. F samem mestu pa vidim potenciale zazidalne prostore, ki bodo omogočili predvsem višje pozidave, ki bodo sposobne generirati rast mestne populacije in ohranjati urbani značaj Sobote. To pa je že znana Novakova formula, ki pa so jo uspeli porušiti z nerzumnimi odstopanji. Šoping je najbolj boleč primer tega. različne nivoje mišljenja in delovanja in ugotavljal, da je zaganjanje v meje absoluta tista točka, ki je navsezadnje edini smisel našega ubogega življenja. Dušan Šarotar je prebral odlomek iz svojega končanega romana, ki je še v rokopisu. Robert Titan - Felix je prebral nekaj svojih pesmi iz zbirke Benedictus in dodal, da nima več veliko povedati, kajti vse pred njim je povedal Srečko Kosovel. Z ene od lestev, ki so bile postavljene med publiko, pa seje predstavil tudi Aleš Čar s svojo zgodbo Hvalnica norosti, ki je zmagala na natečaju, ki ga je razpisala Enota za kulturne dejavnosti ljubljanskega ŠOU-a. Aleksandra Nana Rituper Ob knjigi Janka Kosa Na poti v postmoderno Postmoderna ali postmodernizem Postmoderna in postmodernizem sta pojma, brez katerih si danes teoretskega diskurza o obdobju, v katerem živimo, pa tudi o literarnem, arhitekturnem, glasbenem in nasploh umetniškem ustvarjanju, ne moremo zamisliti. Pojma so v intelektualnih, znanstvenih in filozofskih razmišljanjih - tako v pojmovnem kot vsebinskem pomenu - poljubno uporabljali, največkrat kot sinonima. V Kosovi knjigi so objavljene štiri razprave, nastale v letih 1987-1991. V prvi, Postmoderna doba, vpelje razlikovanje med postmodernizmom in postmoderno. že nekaj mladih, kar zagotavlja obstanek oziroma ohranitev narodne pesmi. Čentibčani so v lanskem letu, to so ugotovili na občnem zboru, uspešno sodelovali s kulturnimi društvi na Madžarskem, letos pa bodo sodelovali tudi z društvi na Slovaškem. V okviru društva deluje tudi skupina, ki se ukvarja s čipkarstvom oziroma vezenjem. Ta skupina je lani pripravila nekaj razstav, ki so bile dobro obiskane. Za letošnje leto načrtujejo nekaj pomembnih nastopov v tujini in doma. Udeležili se bodo vseh prireditev doma. Prizadevali si bodo, da v svoje vrste pritegnejo mlade, da bi zagotovili kontinuiteto dela in tako prispevali k ohranjevanju starih običajev in kul- turne dediščine. jani Postmodernizem, kakor nakazuje že njegova končnica (-izem!), je oznaka za umetnostno smer, stil, obdobje, gibanje. Izraz postmoderna pa označuje epoho, družbo in kulturo te epohe. Oba pojma sta historična, toda postmodernizem je podrejen pojem, ker je ožji in kratko-ročnejši. Ker je postmoderna doba ali celo epoha, je aktualno vprašanje, kje iskati začetek postmoderne. Že sama beseda nakazuje, da se ta pojavlja šele po moderni dobi. Avtor se zato najprej loti vprašanja modeme dobe. Ustrezno historično razlago pojma najde pri Toynbeeju (ok. I. 1950 A Study of History), ki moderno dobo enači z evropskim novim vekom. Čeprav se raziskovalci strinjajo glede začetka t. i. moderne dobe, pa niso enotni glede konca modeme dobe in s tem začetka postmoderne (postavljajo jo v 19. stoletje (Toynbee) ali v drugo polovico 20. stoletja (Lyotard) ali celo na prelom iz 20. v 21. stoletje (Jameson)). Po Kosu se postmoderna doba ujema z zaključevanjem novega veka, sočasno pa je že tudi prehod v novo zgodovinsko epoho. In kot pove že naslov knjige, Na poti v postmoderno, se Kos nagiba k tezi, da smo šele na prehodu v postmoderno dobo. (se nadaljuje) 12 vestnik, 29. februarjajj^ »a glasbeni sceni Jazz & Blues Jaco Pastorius - največji bas kitarist Pred kratkim je v Ameriki izšla knjiga z naslovom Jaco: The Ex-troardinarv And Tragic Life Of Jaco Pastorius »The World’s Gre-atest Bass Piayer«. Njen avtorje znani glasbeni novinar in kritik Bill Milkowski, ki se je izkazal za idealnega pisca biografije, saj jemlje snov iz osebnega poznanstva in prijateljevanja z Jacom Pastoriusom. Tako v knjigi opisuje Jacoa kot osebo, ki je zelo nagnjena k saniou-ničevanju, obenem pa ujeta v mrežo nerazumevanja glasbenih in medicinskih inštitucij, katerih podporo je najbolj potreboval. Avtorju je to zgodbo uspelo prikazati brez senzacionalističnih zgodbic, v katerih bi Pastoriusa prikazoval kot nekakšnega mučenika. Dejansko je prikazal njegovo zgodbo od glasbenih začetkov, ki jih je preživljal na Floridi, do obdobja, ko je sodeloval v skupini Wayena Cochrana C.C. Riders, in do slave, ki jo je doživel s skupino Weather Report. V okviru te zgodbe zelo nazorno opisuje njegove velike probleme z drogo in alkoholom, ki sta ga na koncu stala življenje. Leta 1987 so ga namreč neznanci pred nekim ameriškim lokalom do smrti pretepli. Milkowski končuje knjigo s celotnim opusom Jaca Pastoriusa ter spomini in komentarji mnogih znancev in oboževalcev. * V okviru spomladanske koncertne sezone se bo naslednji četrtek, 7. 3. 1996, ob 20.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstavila zasedba Lost Tribe iz New Yorka. Skupino sestavljajo Ben Perowsky (bobni), Adam Rogers (kitara), Fima Efron (bas) in Dave Binney (alt saksofon). Ustanovili so jo leta 1990 in se ukvarjajo z glasbo, kije mešanica rapa, hip-hopa, funka in jazza. Kot navdihovalce za svojo glasbo fantje omenjajo tako različne glasbenike, kot so Omette Coleman, James Brown, Led Zeppelin, Public Enemy in Henry Treadgil, Obeta se torej vroč koncert s polno mero električne energije. K Očitno je, daje kubanska glasba v obliki ritmov, kot so salsa, mamba, rumba, mareugue in drugih, glasbena oblika, ki jo slovensko občinstvo zelo dobro sprejema. Zadnji te vrste je bil sobotni koncert (10. 2. 1996, Gallusova dvorana, Ljubljana) legende kubanske glasbe in inštrumenta timbales Elie Revea. Na dobri dve uri trajajočem koncertu (štirje dodatki!) je predstavil svojo žurersko obliko glasbe, ki pomeni zelo veliko osvežitev za vse evropske in svetovne jazzovske odre in festivale.Z svojim štirinajstčlanskim orkestrom (dva klaviaturista, trije pozavnisti, pet tolkalistdv, trije vokalisti tri en basist) je zelo prepričljivo dokazal, da se da slovensko občinstvo, ki slovi kot izjemno hladno, pripraviti do plesnega sodelovanja z nastopajočim že pri prvi skladbi in jo tako obdržati do konca koncerta. Zelo vroče! Jashua Redman, eden najpopularnejših tenor saksofonistov iz mlade generacije, je verjetno prvi jazz glasbenik, ki je združil jazz in modo. V zadnjem času sodeluje s svetovno znano manekenko Elle Macpherson; s katero sta nedavno v klubu Fashion Cafe v New Yorku družno predstavila novo kolekcijo kreatorke Donne Karan in obenem novi album Jashua Redmana Špirit Of The Moment - Live At Village Vanguarde. L R. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. WATERFALLS - TCL 2. LONELY FEEUNG - Vaya con Dios 3. MISSING - No Mercy 4. P CONTROL - The Symbol (Prince) 5. LET HER CRY - Hootie and the Blowfish 6. FREE AS A BIRD - The Beatles 7. LOVE RANDEZVOUS - M-People PREDLOGI: THUNDER - East 17 ABRIENDO PUERTAS - Gloria Estefan WHERE THE WILD ROSES GR0W - Nick Cave & K. Minogue LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JOK NA DEŽJU - Aleksander Mežek 2. ADIJO, KNAPI - Orlek 3. POGREŠAL TE BOM - Jan Plestenjak 4. ZDAJ GA POZNAM - Alenka Godec in Marta Zore 5. NAJINA PESEM - Čuki 6. POJDI Z NJO - Marta Zore 7. NAJ MESEC UGASNE - Irena Vrčkovnik PREDLOGI: NEKDO, KI ZMORE VSE - Vili Resnik 10. MAREC; OB SEDMIH IN POL - Anika Horvat MOJA SREČA, TO Sl Tl - Alenka Vidrih in Miha Vardjan LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. NIČ NI VEČNO - Štirje kovači 2. MOJA DEŽELA - Štrk 3. JOŽETU ZA PRAZNIK - Ekart 4. OBLETNICA POROKE - Ans. Franca Miheliča 5. V TVOJIH OČEH - Alpski kvintet 6. KO SE BODO ŠTORKLJE VRNILE - Celjski instrumentalni kvintet 7. ROSA NA TRAVI - Rosa PREDLOGI: SNEGULJČICA IN PALČEK - Ans. Francija Falanta RANJENO SRCE - Štajerskih 7 MOJA DOTA - Fantje izpod Vurberka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. marca 1996, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. — Kupon št. 9----------------------------------------------------------- Glasujem za skladbo: ‘tuja:----------------------------------------------------------------- ‘domača: ______________________________________________________________ ‘narodnozabavna:____________________________________________ Ime in priimek ter naslov:_____________________________________________ Lenny Kravitz Ko te vodi ljubezen Lenny je edini sin v družini, ki ima zelo bogato multikulturno tradicijo. Je pravi zgled melting-pota, talilnega lonca. Njegova mama Roxie, hčerka potomke črnke in Čherokeeja, oče pa je bil z Bahamov, se je poročila z ruskim Židom. Delala sta na televiziji, mama kot igralka, oče kot producent. Lenny se jima je rodil 26. maja 1964. v New Yorku. Samoiniciativno se je začel učiti klavir, kitaro, bobne in bas. Preselili so se v Los Angeles, kjer si je pridobival izkušnje pri raznih nadaljevankah in reklamah, med drugim tudi v Cosbyjevem šovu. Hkrati pa je obiskoval znamenito šolo Beverly Mills High (90210). Pelje tudi pri zboru. Kaj kmalu, pri 16 letih, je zapustil dom in se odločil za glasbeno kariero, imenoval seje Romeo Blue. S pomočjo očeta je posnel nekaj demoposnetkov. Že v zgodnji .mladosti ga je navdihovala kultura 60., zato ga še danes lahko prepoznamo po njegovem izrazitem hipijevskem imidžu, značilnost katerega so široke hlače, rožaste srajce in tetovirane podobe (tattooji), na njegovem hrbtu pa je obvezna krizantema. Ta njegov imidž se kaže tudi v njegovi glasbi. Lenny je namreč vnet ljubitelj starih inštrumentov in opreme iz tistih let. Ob pomoči te opreme tudi ustvarja svojo glasbo, kajti želi, da bi bil zvok čim pristnejši in podoben zvoku glasbe iz 60. let. Prvič smo slišali zanj hkrati z njegovo parolo najbolj znane plošče Let Love Rule (na njej so skladbe I Built This Garden For Us, Let Love Rule, Mr. Cap Driver), ki je izšla konec leta 1989. V tistem času je sodeloval tudi pri Madonnini skladbi Justify My Love z Bobom Dylanom in se takoj začel vrteti v krogu znanih glasbenikov. Leta 1991 je izdal ploščo Mama Said, pri kateri sta med drugim sodelovala tudi Slash in Sean Lennon. Ta plošča, na kateri so skladbe, kot je Stay By My Women Now in druge, je postala zlata. Leta 1992 je za Vanes-so Paradise napisal in produciral zelo uspešno skladbo Be My Ba-by. Leto pozneje pa je sledil album Are You Gonna Go My Way, ki ga je sam napisal in sam odigral večino inštrumentov. Na tej plošči je tudi reaggae skladba Glasbena uganka Kar zajeten kupček vaše pošte je prispel na naš naslov, napisali pa ste, da si Adi Smolar želi, da ne bi »crkno« televizor. Iz bobna smo potegnili dopisnico s pravilnim odgovorom Alenke Forjan, Borejci 32, 69251 Tišina. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Napišite imena članov skupine Caught In The Act! Odgovor: > c 9 M Odgovore pošljite do 6. marca na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni. Pripišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbe-, ni sceni. Če ne veste odgovora, napišite samo svoje želje. MVRSKO+1OQ8KA LESTVICA 1. Oliver Dragojevič - Moja tajna ljubavi 2. Dražen Zečič - Silvija 3. Davor Radolfi - Za ljubav jedne žene 4. Vladimir Kočiš - Zec - Ispod tvojih prozora 5. Sanja Doležal - Hajde reci mi Predlog: Forum - Kada moja ne budeš GLASUJEM ZA:______________________________ Eleutheria, ki jo je namenil svojemu dedku. Tako je ime baham-skemu otoku, kjer si je kupil hišo s čudovitim vrtom in si uredil tudi studio. Lenny je vsestranski glasbenik, ki je sodeloval tudi z Mickom Jaggerjem, z Aerosmithi pri albumu Get A Grip, z rapperjem Ice-T-jem pri filmu Batmann in v številnih drugih projektih. Njegova zadnja plošča sen nuje Circus in je prava klaski Kravitzevem stilu. Lenny»j! no rad igra z različnimi st®.* je tudi pri tej plošči viden'^': med soulom in psihedeliko,y rokom in gospelom, kar yse*| paj pride do izraza pn®jeH bogatih besedilih. Je perf*' nist, ki v studiu naredi N petek, 1. marca, se bo ob 20. uri v telovadnici SSŠT-ja v Murski Soboti v okviru svoje turneje po Sloveniji ustavila skupine Kil-Ijoint iz Italije, ki igra melodičen punk rock. Predskupini sta Mo-ney Love Complex in Revange. Pišite jim! B CAUGHT IN THE ACT Fan-Club, Melkpad 25a-5, NL-1217 KA Hilversum Niederland sam. Tako tudi pri at0111^^ cus, vse skladbe je napi«®1^ odigral skoraj vse inštra1"■ Mnogi pravijo, daje nje?0 sba pravo filigransko delo-karieri je Lenny izdal Pe,^j nih del, poleg tega kroži P . cah cel kup ilegalnih i° nih plošč, ki jih lahko Te so sicer poceni, j dvomljive kakovosti. Le°® ga poleg 60. let in stat'®J mentov tudi na Boga i®^: mamo, za katero pra^j: najpomembnejša že°s^' govem življenju. Čeprav1^ nobene zveze s tem. pogleda za lepimi že®5^ tudi same nimajo nič Pf I sualnemu simbolu MADONNA c/o The Official Madonna Fan-Club 8491 Sunset Blvd., # 485, West Hoolywood, CA 90069, USA EAST 17 c/o P.O. Box 21, London W10 6XA, England Izjava: Paula Abdul, ki je danes znana pevka, je nekoč učila plesati Janet Jackson in Georga Michaela. Po prstih pa ji je v začetku hodil tudi Arnold Schwarzenegger. '2. marca bo na nastopil Lenny marca pa v Pragi. 1 y- marca bo na nastopila skupina Dios. jjji 25. marca bodo na P® Green Daysi. j Novice od tu... Helena Blagne gotovo sodi med najpopularnejše slovenske pevke zabavne glasbe v zgodovini. Trenutno se manj posveča glasbi, ker je zaljubljena, poleg tega pa menda tudi rada smuča in se tako to zimo spušča po klancih navzdol. Ko ima čas, pa stopi na sodišče in zapoje kakšno »neprav veselu« w pesmico izbranim novinarjem. -2 Na slovenskem tržišču bomo Ž dobili kompaktno ploščo dance, Z techno, rave glasbe s šestimi po- snetki. V mariborsk^f namreč prav sedaj salke in pevke skupil cers. Na CD-ju bo Ujemi me, skladba, PJ1.^/ svoje dodala tudi D0"1'^ij* in pevec skupine Kala0 — in tam ; J Ena od žalostnih ta, da bo razpadla bistveno vplivala na pred dvajsetimi leti. LjU1 p PostavljaIazakoneinK''jZ način zaslužna za pi^u Govorim namreč o nes. Aprila bodo ime ' ^0 vilni koncert, nekolik0 Pa po koncertu. < AUDIO -VIDEO -CD blUŠHOP 91 69000 Murska Sobota, J Slomškova 43 | TELEFON, TELEFAKS: « 069/32-465 Čeprav je pred časom zapast J That, je vsaj tolik° č® J/, zornosti kot sk°P j fe J bolj. Robbie, kiJI« j M dopolnil 22 let. g eIria®Le’ vi in se preživlja ss pa lam. Kar koli P°c" dno v družbi lep1'1 ^nil^g^februarja 1996 13 rdsevi mladosti Alen in Taliena Dr^V6^-0 Prebirate tole stran, ste najbrž zasledili tudi, da smo III M s't'm omen*b ALENA VERENA, učenca 6. razreda OŠ st ' ?°°ota, ki nam je poslal na ogled nekaj izvodov svoje la-stav|r0Cn° PriPravljene in izdane revije TALIENA (naslov je se-iz črk imen Alen in Tina). Tokrat objavljamo eno od Rdeče zvezde Pesem Rdeče zvezde je posvečena vsem, za mlade neumnim bitjem. a Srno tudi J'-ie Prav tako sam sestavil za revijo. Na kratko pa nam je .p nilm P°kramljali o tem njegovem konjičku. Povedal ze nekaj let rešuje križanke in da jih je za vrstnike NA6RADA/A KRIŽANKA mm' -CIM Mt t^~T------ IM V atsuiLe oec ___________ AKlHvCl 21, e JN 6. ČLOJdC, L avxuiet\ ^jegove pa Ze 0 mal°’ kajti ene so prelahke, druge pa pretežke. . viio pa bile Primerne za učence od 4. do 8. razreda. St''Kot smo 6 UVrSt*' tuti' kvizna vprašanja, vice in zanimivo-dn° dejan je C Za?isate Je t0 za šestošolca vsekakor bvalevre-niegovih laž’ .h^temo! Za pokušino objavljamo eno izmed ' J11 križank in obljubljamo tudi knjižno nagrado. podpis k fotografiji: ALEN VEREN človek! Z^^^ežko ‘Z^ečih Zredil tyic, ‘^sJ^^kov Pelje C1 Siva n,.„. cnace^ta bi Zej Polno ,r ^‘Itena. ANl)Rp’f*^0 krvi-RE,ADENKO. 6.6 OŠ Bakovci Športni dan Športni dan smo imeli v Vučji Gomili. Tja smo se peljali z avtobusom. S sabo smo imeli sanke, smuči, palice in lopatke za sankanje. Sankarji smo pešačili nazaj na breg, smučarje pa je vlekla vlečnica. Bilo je zelo lepo. Tudi tovarišice so se sankale z nami. Učiteljici Milena in Zarja sta se povaljali po snegu. Veseli smo se vrnili v šolo. Lepo bi bilo, če bi sneg še dolgo ostal. Učenci 3. raz. OŠ IV M. Sobota Dolg hodnik se razprostira pred menoj, poln je vrat, ki peljejo v pekel, in takoj pred njimi se srečamo. Resje, da jih je rdeča zvezda prebutala do smrti, a so se ponovno rodili kot novi ljudje, ki se imenujejo Bogovi učenci, saj sem jih takoj po razpadu Jugoslavije videl v cerkvi, kako so poslušali Bogov glas. Vendar je bil ta Bog verjetno Tito. DANIEL KAVAŠ, 2. T 1 Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota, (Iz glasila Bucika) Rdeče zvezde z balkonskim poreklom! Imajo polne možgane trapastih idej, dolge nosove kot radovedna miš, rit se jim smeje ob pohvali psov, letati ne znajo, saj imajo idola. Rdečo zvezdo z balkonskim razmišljanjem! Bliža se prvi odmor, bliža se en dolgi trač, dolgi trač o učencih. Bliža se rdeča zvezda, rdeča zvezda, ki jih bo prebutala, prebutala do smrti. Ne bom več videl dolgega hodnika, ne bom več videi vrat v pekel, videl pa bom rdeče rože, ki bodo visele z njihovih razkrinkanih grobov. Lahko bi oslepel Bilo je poleti. S prijatelji smo se s kolesi vozili po igrišču. Kar naenkrat sem se zaletel v klop ob igrišču. Kolo se je odbilo od nje in krmilo me je udarilo v oko. V hipu sem bil ves krvav. Stekel sem domov. Kričal sem tako, da je mama brž pritekla iz hiše. Z mrzlo vodo mi je čistila rano. Kri je kar lila iz nje. Rekla je, da imam presekano zenico na očesu. Oko mi je pokrila z gazo in me peljala k zdravniku. Takoj so naju napotili v Mursko Soboto. Tam so mi rano zašili. Zdravnik je rekel, da sem imel srečo, ker nisem oslepel. IZTOK SOVIČ, 2. raz. Podružnična .OŠ Cven Pravljica o snegu Daleč nad oblaki je živela babica Zima. Vse poletje je spala in sanjala, kako bo natrosila snežinke, ko bo prišla zima. Imela jih je shranjene v stari skrinji. Ko je prišla jesen, so snežinke začele postajati nemirne. Vsak dan so spraševale babico Zimo, kdaj bodo smele poleteti na Zemljo. Končno je prišel njihov dan, da so lahko poletele. Otroci so se jih zelo razveselili. Niso več vzdržali v hišah. Nataknili so si rokavice, oblekli bunde in si na glave poveznili kape ter vriskajoč odšli na breg, kjer so delali snežaka. Ko je bil končan, so zaplesali okrog njega. Snežak pa jih je dobrodušno gledal in se z njimi veselil. Starejši ljudje pa niso bili veseli snega. Jezili so se, ker jim je drselo, zato so se dogajale nesreče na pločnikih in cestah. Pozabili so, da so bili tudi oni nekoč otroci in da so se radi igrali na bregu ter delali snežaka. Potem je nekega dne posijalo toplo sonce in sneg seje začel topiti. Snežak je postajal vedno manjši in nazadnje se je raztopil v lužo. Otroci so bili žalostni. Učenci pravljičnega krožka, OŠ III M. Sobota Nesreča na ledu Pesniku v V soboto zjutraj so šli fantje iz naše ulice na led. Hoteli so se drsati in igrati hokej. Simon je nameraval pokazati svoje spretnosti na ledu, vendar mu je spodrsnilo in je padel. Pri tem si je presekal glavo. Starši so ga morali odpeljati v bol-niC0’ IGOR BABIČ, 2. raz. Podružnična OŠ Cven spomin Fantu pravemu to pojem. Res je bil junak in pol, Nihče ga razumel ni, A trpel je, ljubil tiho, Celo je življenje ljubil njo, Eh, le ona ga ljubila ni. NAREDILI PTIČJE POGAČE -Pred dnevi, ko je pritiskala še dokaj ostra zima, so bile ptice precej ogrožene, ker si niso mogle same poiskati hrane. Kot nam je napisala ANJA SELA, učenka 2. a-razre-da OŠ Bakovci, so se dogovorili, da jim bodo pripravili ptičje pogače. Prinesli so goveji loj in razna semena. Potem so loj stalili na kuhalniku, ga premešali s semeni in vse skupaj vlili v plastične posodice ter pustili, da seje zmes strdila. Tako so dobili ptičje pogače. Drugi dan so jih previdno vzeli iz posodic, jih privezali na vrv in obeslili na grmičke pred učilnico. Tako so lahko vsak dan opazovali ptice, kako so veselo zobale njihove pogače, kot da bi imele pravo ptičjo gostijo. Dobro delo Zunaj je huda zima. Sneg je pobelil polja, gozdove, travnike in naše dvorišče. Ker so mnoge živali brez hrane, za njih skrbijo v zimskem času lovci in dobri ljudje. Hrano nosijo v krmišča ali jo natrosijo okrog njih. Tako lahko živali preživijo zimo. Srečne so, če dobijo hrano, ljudje pa so srečni, ker so opravili dobro delo. BORIS BEHEK, 1. b, OŠ Radenci Kdo je frajer ali tip? O tem zanimivem vprašanju so razmišljali učenci 3. a-razreda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Zdi se nam, da so njihovi pogledi dokaj zanimivi. Sicer pa preberite! - Frajer je tisti, ki ima dekle in se z njo ’važi’. (Nina) - To je fant, ki ima dolge lase, raztrgane hlače, čevlje z viško peto in ima na vratu ali glavi ruto. (Ines) - Tisti, ki kadi že pri 14 letih, tepe LVLU ?! jr PASJiltJO. 1Z, W wlij. n/ sno usm te-ttrmsTA otsAMZMUA. St Z CHHML- U.IMKJI, puha — Ul M l SAJ SOI OKEL, u muc sploh m ribo. M srA tertKrnA. mc&iMtnv- Primičeva, to bila je ljubezen, Resna, ljubka, vendar ne dobljena. Ena misel, ena želja Še v snu ne da miru. En kozarček si izpije, Rano srčno si zalije, Eh, tako bolečino si ozdravi, Nanjo končno res pozabi. MANUALA MARKOJA, 5. b OŠ Turnišče Pesem Pesem je kot roža, ki čutim jo, ko me mamica boža. Pesem je kot pomlad, ki vsak ima jo rad. MARTINA HORVAT, 5. c OŠ Turnišče majhne učence, se ima za najpametnejšega na svetu in ugovarja učiteljem. (Lidija) - Tisti, ki je na golo 'ošišan’, ima v ušesu ali nosu uhan in se vozi z dobrim motorjem. (Alen) - Frajer je tisti, ki meče petarde, straši živali in žveči žvečilni gumi tako na veliko, da mu vse smrdi iz ust. (Leon) - Frajer ali važič je tisti, ki se dela, da ima doma vse, v resnici pa nima ničesar. (Ana Marija) - Frajerji so tisti, ki nosijo oprijeta oblačila in pisane nogavice. (Mateja) - Videl sem velikega frajerja z zelenimi lasmi in tetovirano roko. (Dino) - Frajerji se radi 'važijo’, da so močni in kažejo pesti.(Mario) Mladost je norost, čez potoke skače, kjer je most. Urška v moji domišljiji Sem najlepše dekle v Ljubljani, kar mi je zelo v ponos. S svojo lepoto mladeniče hitro očaram. To drugim dekletom ni niti najmanj všeč.Nekega dne pa seje zgodilo nekaj pretresljivega. Na Starem trgu v Ljubljani so pripravljali ples. Povabljena sem bila tudi jaz. Takoj, ko sem dobila vabilo, sem odšla v bližnji butik ter si ure in ure izbirala najlepšo obleko. Ker hočem biti ved- no najlepša, sem izbrala najdražjo obleko. Na plesu so se me vsi izogibali. Sedela sem pri mizi in čakala, čakala ... Začelo se je temniti in ples se je končal. Domov sem odšla razočarana. Od takrat sem izgubila voljo do speljevanja moških in po svetu hodim s sklonjeno glavo. ANDREJA SARJAŠ, 7. a OŠ Črenšovci Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Tolikšno število odgovorov, kot ste nam jih poslali na vprašanje št. 22, že dolgo nismo prejeli, in ker so bili skoraj vsi pravilni, je bila potrebna pri žrebanju zares precejšnja sreča. Tokrat seje nasmehnila SONJI ŠKALIČ iz Sela 31 a. Čestitamo! In pravilen odgovor? Brodet je ribja juha ali golažu podobna ribja jed. KUPON št. 24- ALI VESTE? Ali veste, kako so označevali (pridevek) avstro-ogrsko monarhijo? Odgovore pričakujemo najpozneje do 6. marca. 14 vestnik, 29. februarjajj; 'z naših krajev Srečanje z Reziko Roškar Če bi se še enkrat rodila... ... Bi bila spet trgovka, nam je zatrdila Rezka Roškar, rojena 1946. leta v Filovcih, zdaj pa stanuje v Gornji Radgoni. Njen oče je bil čevljarski obrtnik, posestnik in trgovec. Trgovskega poklica sta se izučila brat in sestra pa še ona je šla za vajenko v trgovino Borovo v Murski Soboti. Tam je po končani šoli tudi delala vse do 1970. Leta, ko je bila premeščena v poslovalnico v Gornji Radgoni. Lani se je po 32 letih dela invalidsko upokojila, saj si je poškodovala nogo. Z Reziko sem se pogovarjal na srečanju delavcev firme Borovo Trade Celje. Na shodu, ki je bil v Žalcu, je prejela priznaje za dobro in zavzeto delo v prodajalni Borovo v Gornji Radgoni. Škoda, ker je odšla, ko pa je bila ne le prodajalka, ampak pri nakupovanju tudi svetovalka in kot taka zgled mladim trgovkam. »Priznanja sem zelo vesela, saj je nekdo le opazil moje dolgoletno delo. Trgovski poklic sem imela zelo rada, in če bi se še enkrat rodila, bi bila spet trgovka.« L. Kr. Rezka Roškar ob prejemu priznanja podjetja Borovo Trade Celje. - Fotografija: L. Kr. Iz KS Lipovci Zahtevajo neoporečno vodo V Krajevni skupnosti Lipovci že dlje časa opozarjajo na problem oporečne vode. Mesečna analiza namreč kaže, da voda iz Lipovec vsebuje največjo količino nitratov v Občini Beltinci. Tako so lanskega novembra namerili vsebnost 32 miligramov nitratov v litru vode, decembra je koncentracija teh strupenih snovi znašala 32,1, januarja letos pa 30 miligramov nitratov v litru vode. Zato si svet Krajevne skupnosti Lipovci že od leta 1991 ne- nehno prizadeva izboljšati stanje na tem področju in zagotoviti neoporečno pitno vodo. S tem problemom so seznanili tudi odgovorne dejavnike, zlasti še inšpekcijske službe. Te naj bi se po njihovih navedbah »zbudile« šele leta 1995. Svet Krajevne skupnosti Lipovci, katerega predsednik je Janko Bezjak, zahteva, da se neoporečna voda zagotovi ne le za krajane Lipovec, ampak tudi za celotno Občino Beltinci, kamor spadajo. M. JERŠE ■ CEZANJEVCI - Na proslavi slovenskega kulturnega praznika v Cezanjevcih so nastopili učenci z različnimi glasbili in poželi velik aplavz. Podvizali pa so se že tudi v novoustanovljeni dramski sekciji in naštudirali veseloigro Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak. Primeren kulturni program je navdušil številno občinstvo, ki se je zbralo v prostorih OŠ Janka Ribiča v Cezanjevcih. Ti so seveda prisluhnili tudi predsedniku KS, kije tokrat govoril o pomenu kulturnega praznika in slovenskega pesnika Franceta Prešerna. (F. Fe.) ■ PUCONCI - V času zimskih šolskih počitnic bo poskrbljeno tudi za tiste otroke, ki bodo ostali v domačem okolju, saj bodo imeli ves čas na voljo šolsko telovadnico, v kateri bo delovala šola odbojke, in sicer za učence od 3. do 5. razreda. Pripravil jo je odbojkarski klub iz Murske Sobote. Med počitnicami bodo lahko prišli na svoj račun tudi računalničarji, saj bodo lahko delali z 10 šolskimi računalniki. Niso pozabili tudi na mlade bralce, ki si bodo lahko izposodili knjige v dobro založeni šolski knjižnici. (J. K.) ■ TIŠINA - Kmetijsko svetovalna služba pri Živinorejsko-veterinar-skem zavodu Murska Sobota je pripravila na Tišini poljedelski posvet. Predvali so strokovnjaki: Avgust Gomboc, Ervin Novak, Žita Flisar - Novak in Drago Legen. Kmetovalcem so predstavili možnost regresiranja semenskega materiala, govorili so o agrotehničnih ukrepih za boljši pridelek, semenskem izboru ter zatiranju škodljivcev in plevela. S svojimi vprašanji seje oglasil tudi marsikateri od poslušalcev. (F. KI.) KS Dokležovje pred referendumom Ker se konec letošnjega marca izteče petletni krajevni samoprispevek, so se v Krajevni skupnosti Dokležovje odločili, da tudi v prihodnje občanom ponudijo možnost dodatnega zbiranja denarja. Tako so se že dogovorili, da bo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki bi veljal od letošnjega aprila do konca marca leta 2001, v nedeljo, 10. marca. Kot računajo, bi s krajevnim samoprispevkom zbrali 236 milijonov tolarjev. Večino denarja, in sicer 150 milijonov SIT, bodo porabili za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Dokležovju. Poleg tega računajo še na denar iz proračuna beltinske občine, na prispevek gospodinjstev od kanalizacijskega priključka in od gramoza iz lastne gramoznice. Predvidevajo, da bodo še letos izdelani projekti za kanalizacijo in čistilno napravo, za kar bodo morali odšteti 2,4 milijona tolarjev. Z deli naj bi začeli jeseni leta 1997. Hkrati je posebna komisija pripravila srednjeročni program del v letih 1996-2002. M. JERŠE Podali smo se tja, kjer se slovenska katastrska meja skoraj dotika hrvaške vasi Podturen na desnem bregu Mure Kje naj bi bili slovenski državljani? Skupina Ciganov je pred zimo pospravila šila in kopita Za Podturen, večjo vas na desnem bregu Mure na hrvaški strani, ki šteje blizu 600 hiš in je kakšnih 10 kilometrov oddaljena od Murskega Središča, bi lahko rekli, da ima nekoliko podoben položaj kot denimo Hotiza na levem bregu reke, kjer sega meja hrvaške katastrske občine precej daleč čez Muro, v enem predelu skoraj do glavne ceste Murska Sobota-Lendava. V Podturnu pa se slovenska katastrska meja malodane dotika prvih tamkajšnjih hiš. Pred dnevi smo obiskali ta kraj, da bi ga nekoliko pobliže spoznali, v njegovi bližini pa smo skušali najti tudi neko romsko domačijo, ki naj bi bila na slovenski zemlji, zato hrvaške oblasti menda njenim nekaj prebivalcem niso hotele izdati domovnice. Ko smo v Podturnu spraševali za to domačijo, nam nihče ni vedel povedati, kje naj bi bila. 76-letni IVO JAMBOŠIČ seje spomnil le Cigana Miška, ki je imel nekoč kočo v akacijevem gozdu, a se je odselil in tam zdaj ni ničesar več. KoNmo še malo »vrtali« vanj, pa je menil, da bi bila lahko ta hiša nekje blizu Mure v sosednjem Miklavcu, tja pa zaradi globokega in nespluženega snega žal nismo mogli iti. Ivov sin Slavko, ki se nam je medtem pridružil v pogovoru, pa je bil prepričan, da tudi v tisti hiši sedaj ni nikogar. Morda pa je bila kakšna skupina Ciganov poleti začasno nastanjena kje blizu njihovega kraja, pa so še pred zimo pospravili šila in kopita. Ta tema nam je torej odpadla. Naš gostitelj Ivo pa se še dokaj živo spominja, ko je rale preseliti s tistega območja -pravijo mu Kot - skoraj vse domačije. Zato so nekaj mesev ko- na drugo stran, kjer imajo5■ vsi Podturenčani njive ali 8® ve. Prva vas na slovenskis pa so Pince, vendar dotJaL volj dobre poti, da bij° ' uporabljali denimo avton,0>(s(f Svojčas so stroške za « ■ anje broda plačevali s P5631^ koruzo v zrnju glede nak , ski dohodek, zdaj paje^ rahlem vetru je plapolal3 reka Mura tekla tik ob njegovi hiši in je celo kazalo, da bi se njena struga preselila še nekoliko & Brod na novi strugi je sameval. V zastava s šahovnico. pali novo strugo v dolžini okrog enega kilometra. Vsak gospodar je imel nalogo, skopati 4 metre. Slovenci pri tem po njegovih besedah niso sodelovali. V tistih časih je bilo tamkaj na Muri tudi blizu 30 mlinov. Zdaj že dolgo ni nobenega več. Na novi strugi pa je brod, s katerim se lahko vozijo ■ prevozu plačati s kunanl|ji ------------ ^Ao zač61-1 J mi smo se seveda zape^3(,; broda, ki pa je tiste o3 globokega snega sam^3 lem vetru je plapolala 1® zastava s šahovnico. Besedilo in^0 Včasih je voda v stari Muri, ki je bila ob našem obisku zamrznjena, segala tudi tako visoko in čedalje bolj ogrožala Podturen. dlje v naselje, če se ne' bi okrog leta 1930 odločili, dajo preusmerijo. Pred tem so se namreč mo- ■ MURSKA SOBOTA - Za nemoteno delovanje zam letos iz mestnega proračuna namenjenih čez 342,' > na tolarjev, kar je v primerjavi z lani 10-odstotno Največji delež predstavlja pokrivanje stroškov plač v V jj. materialnih stroškov v osnovnem šolstvu. Sicer pa sta za tev otroških igrišč v mestu zagotovljena 2 milijona in Po1 j. dodatna investicijska dela v vrtcih pa 3 milijone tolarji Ludvik Volf in Nikola Petrovič sta otrokom v Podgradu pri Gornji Radgoni postavila snežaka, ki sedi na vinskem sodu, in ga »krstila« za kletarja. Tako skulpturo so predlagali otroci, ki so dobili navdih v bližnji kleti Radgonskih goric, kjer imajo še veliko lesenih sodov, v katerih zori vinska kapljica. Nič zato, če se je medtem kletar stopil, pomembno je, da sta moža prisluhnila otrokom in da se je kletar ohranil na posnetku. - Fotografija: L. Kr. ■ PESKOVCI - Vasica ima 28 naseljenih hiš, gasilcev pa je 15. Včasih imajo sicer težave pri sestavi gasilske desetine, drugače pa gre. Gasilsko društvo Peskovci ima gasilsko vozilo, motorno brizgalno Ziegler, katere zmogljivost je 400 litrov vode na minuto, premore pa tudi starejšo batno črpalko Savica. Da bi bili uspešnejši pri gašenju požarov, so se odločili za nakup nove črpalke Ziegler z zmogljivostjo 800 litrov, ki pa stane skoraj 2.000.000 tolarjev. Potrebno jim je pomagati! Občina Gornji Petrovci je že odobrila 500.000 tolarjev pomoči, nekaj denarja pa bodo zbrali še pri občanih 14 vasi, ki jih nameravajo obiskati. (M. Gašpar) Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah so imeli prireditev Glas Slovenskih goric. Mladi talenti so se potegovali za mamljive nagrade. Po mnenju občinstva je bila najboljša Marjetka Šalamun od Sv. Ane, drugo nagrado je prejela Mateja Brumen od Sv. Trojice, tretji pa je bil Matjaž Krašovec iz Voličine. In kako je odločila strokovna komisija? Prvo nagrado je prisodila Mateji Brumen, kije opela pesem Nocoj spet misli tavajo, drugo mesto je s pesmijo Nočno zvezdnato nebo zasedla Marjetka Šalamun, tretji pa je bil Matjaž Krašovec, ki je zapel Solze matere. Zmagovalci so prejeli nagrade pokro- Ta najbolj nori dan v Lukavcih Vzela sta se Nace in Via*' Pust je dan, ki se ga v Luka- zbrale v jedilnici. Ver vcih vsi veselimo in nanj smo se pripravljali skoraj vse leto. Na delovni terapiji smo sešili pustne obleke, iz papirja naredili maske, klobučke in pisane okraske, ki so z baloni in pisanimi trakovi pričarali pravo pustno razpoloženje. Po zajtrku so se varovanci zbrali na delovni terapiji. Tisti najbolj neučakani so prišli seveda že prej. Pod spretnimi prsti terapevtov so se Slavica, Verica, Erika, Irena, Tinček, Luka, Matjaž ... naenkrat spremenili v klovna, »pozvačina«, ciganko, čarovnico, nogometaša, meniha, zapornika ... Krona vsega je bilo šminkanje - najbolj mikaven in zabaven del šemljenja. Vse pustne šeme, med njimi je bilo seveda tudi nekaj delavcev doma Lukavci, so se viteljev in tradicionalne sloven-skogoriške klopotce. Na prireditvi so se še predstavili: Društvo podeželske mladine (s skečem), mlada pevka Andeja Kolman in plesni par plesne šole Pingi. Prireditev je odlično uspela, v bli- v jcumuv., rajanje, ki mu ni bu° e(japf hunec zabave je bila se ka. Letos sta se vzc a ejr Vladka. Zaljubljence* ko mudilo z njunim ” se matičar in njeg°vl ^leC*’.1. niso utegnili niti Pre 6lji/ tako je ves poročnic potekal v spalnih sr. |,j|3Sj cah ... Po poroki, ki J® da le za pustni torek.s postregle s čudoV'® krofi. Rajanje se je ^et1’ po kosilu, čeprav so 3 st)iL bolj utrujeni že sleKi r lačila in se odpravil1 skemu počitku. ostali, se je začela 0 ^fi žnost, saj so čutili. da I bliža h koncu. (g|F taNJ^ J žnji prihodnosti P3 f Ani še prireditev y Slovenskih goric-tudi svetoanska dr3%e|0' na, ki študira odrsk Zlatnik, 29, februarja 1996 15 zz naših krajev ^obrovnik/Dobronak Vzorčni primer za staljeno krivico n ~----------------------------------------- območje sedanje Krajevne skupnosti obrovnik postalo samostojna občina? °je srčna želja vaščanov Dobrovnika, ^hovec in Žitkovec. 110 Undava^C n*S° ravno zadovoljni, ker so vključeni v novo Obči-niški intere ' • Ve^' 'maj° ^ntek, da v veliki lendavski občini dobrov-Potreben hit' V osPredju> kar se jim zdi logično, saj je tudi Lendavi samo dva sv 7'7 razy°r ^daj ima KS Dobrovnik v svetu občine Lendava dpora, da se^h’ pa naj b' ^a Pravd°ma preglasovana. Moralna po-M je tudi v d ?brovn'čani in okoličani še naprej potegujejo za svojo obči-Slovenije k’ °kumentu Urada za lokalno samoupravo pri Vladi republike ric« Pri dolo'r ”e"da P'še »Dobrovnik kot vzorčni primer za storjeno krita«; Ustano^ U Tako so med drugim zapisali v svojem »elabora-^■"tudina1 ev.°bč’ne Dobrovnik - A kbzseg megalapitasa Dobronak. sko, kulturno^^0’ S' Dobrovnik in drugi dve vasi »s svojo zgodovin-. > gospodarsko in upravno tradicijo zaslužijo svojo občino«. i ’ ariat že 1849. učilna je svoja vrta odprla že v kta ' 15. stoletju. Leta 1849 je bila v p. Dobrovniku javna notarska pi-: cijn^ovrnk ima bogato tradi sarna’ torej neke vrste uPravni • $°kument iz feta 1280 organ' za 11 okoliških vasi' Kot pridobitev omenjajo tudi poli- Teh । menovan n°2ki Je imela da^.^era kohe tržne Pravice. ve?‘illle|a Šol takrat seve' °St čeprav so jih naš poslanec Ivo Sisinger in še nekateri drugi na11 argumentirano opozarjali. Za poslance LDS-a se ne čudim. sl> morajo zvesto slediti svojemu šefu, prav tako pa Je splošno znfM da liberalizem nikjer po svetu ni naklonjen tistim državljanom, M trošijo sredstva, ki jih ustvarja gospodarstvo in ki glede na^ položaj niso več sposobni ustvarjati nove vrednosti in biti pos^fi , aktivni, kar je osnovna odlika privržencev liberalne demokraciji Bolj se čudim SKD-ju in njihovemu šefu g. Lojzetu PeterletU’ je pozabil, da je bil prav on kot predsednik vlade tisti, kije zed »reformo pokojninskega sistema«. Menil je, da je v upokoji blagajni »preveč« denarja in ga tako upokojencem »o^2 . približno 20 milijard SIT. Od tedaj nastajajo v pokojninski bMU tudi resni likvidnostni problemi, ki jih je še pospešila Drnovske vlada. Začela je vneto upokojevati mlade, »nezaželene« dem'1 . mnoge sisteme, kjer je veliko zaposlenih, oproščala plačevanji spevkov, veliko zaposlenih v mnogih podjetjih plačuje minima prispevke, ker jih država ne zna izterjati, potem so tu še s0Cia korektivi, ki v to blagajno ne spadajo, itd. Ker je na žalost Prenl.Lj zaposlenih (za brezposelnost upokojenci najbrž nismo krivi), polnili pokojninsko blagajno, mora priti do primanjkljaja. kci tudi proračun svojega deleža ne pokriva dovolj, lahko resnično P ■ do zloma pokojninskega sistema in bojim se, da je tako zastavi/ tudi politika. Sicer pa bodo sedaj vsi problemi »razrešeni«, upokojenci dobili manj. Ta poteza vlade in parlamenta je P0^,j mav duhu liberalne demokracije, kjer mora vsak sam zase, obenem pa tudi prispevati svoj delež za državno rešitev gospodarstva, seveda tudi upokojenci, čeprav se jih ve število že sedaj komaj preživlja. J Oblast, ki hoče reševati gospodarstvo na račun upokojene^ študentov, ima povsod po svetu kratko dobo trajanja in upaM, “ ■ tako tudi pri nas. . _ a Od SKD-ja pa bi človek pričakoval, če se že imenujejo krsca več posluha za starejše ljudi, tudi za tiste zgarane kmete in deia ki se s politiko nikoli niso ukvarjali, pa so imeli prej in itno)0 danes najnižjo pokojnino, po novem pa bodo imeli še nižjo- % Upam, g. državni svetnik, da sem vam nakazal dovolj tehtn' gumentov, ki vam bodo v pomoč, da boste zastavili svoj dali veto na takšne rešitve v proračunu za leto 1996. . J predsednik Območnega °a a DeSUS Gornja Radi0 Še o tiskovni konferenci v Prosenjakovcih G. ravnatelj se ne more sprijazniti s porazom, ki gaje doz/^ . {e moji tiskovni konferenci v Prosenjakovcih 2. 2. 1996. Ravna.^nl šole na tiskovno konferenco ni bil povabljen, ker v šolo pom' sodi, tam bi morala vladati znanje in strokovnost. Ampok tako, temu smo bili priče že večkrat in to se je pokazalo na. konferenci. Sejna dvorana je bila pretesna za vse, ki so prišli svoje nezadovoljstvo proti poslanki Mariji Pozsonec. In ia , tiskovna konferenca je v nekaj minutah prerasla v protest in SPjj. nezadovoljstvo proti poslanki, ki vodi enostransko politiko m takšne politike smo izgubili svojo občino (ampak smo zadov ■ f Občino Moravske Toplice), zavira nas v razvoju pri odprtju , ga prehoda Prosenjakovci. Poslanka enkrat zagovarja, drug10"^, stavija, dokazi so v časopisu, za kmetijstvo tudi ni nared' Obljubljala je finančno pomoč za zgraditev telefonije, za ce 'M obnovo kapelic, za zgradnjo lekarne v Prosenjakovcih, ‘^^/i obljub ni uresničila, so povedali vaški predsedniki in drugi- k' ■ navzoči. Od vlade RS zahtevamo, da organizira sestanek z l,e!o1nD voljnimi ljudmi, ki se počutimo izigrane in ponižane. Na 11 oči konferenco je bila povabljena, a ni upala priti in pogleda svojim volilcem. Namesto tega je poslala kurirja s kupi . Seveda je ravnatelj, ki je doma z lendavskega območja, "a brez tega, da bi prosil za besedo, začel izjavljati neresnice ■) • poslanke. Ampak jaz mu nisem vzel besede, takoj seM telj položaj, saj bo ta voda tekla tudi na moje mlinsko kolo. Ra * je izjavil, da je poslanka odigrala svojo vlogo za adaptacij0 Prosenjakovcih, prinesla finančna sredstva v višini osem in skrbi za nemoteno delo DOŠ glede finančnih sredstev, u osebno vprašal, kaj sem naredil za šolo. Odgovoril sem, a ^1) adaptacijo otroškega vrtca v Prosenjakovcih Ministrstvo Id nakazalo 8 milijonov in da to ni zasluga poslanke. 4. oktob ^ir sem bil imenovan za člana sveta šole DOŠ Prosenjakovci ski svet je moj mandat potrdil za 4 leta. 20. 10. je občina P°s ;e(l šolo Prosenjakovci pismo, da sem član sveta šole, a do dan dne na sestanek nisem bil povabljen. Organiziral sem Prosenjakovci, ko so starši otrok za to zaprosili, če tega n« ^jill niziral, bi še zdaj adaptirali... Zdaj pa bom še poskrbe! na za tisto poročilo glede vrtca, katero je ravnatelj obljubil in s zdaj ni dal. . g[i/ik i V pismu v Nepujsagu mi ravnatelj očita, da sem začetn i ki se ne razume na politiko. Ravnatelj, politizirati sem 1980, če bi zapisal vse moje uspehe, na šolski tabli ne b' sta! Cenijo me ljudje v KS Prosenjakovci in v občini po f S | ganiziral sem dosti zborovanj, sestankov, vedno je navzoča ^1' ljudi. Ravnatelj pa nima sreče v organiziranju, starši prosU ijfi ne obiskujejo in tudi otroke so preusmerili v OŠ Fokovci 1° . sif vnatelja in kot vidim, so zdaj na vrsti moji otroci. In tudi2 lahko ravnatelj prepričal, da je množica plesala na , njega nihče ni podprl, in zdaj se s porazom ne more sprti pismu me blati, zakaj sem imel tiskovno konferenco v S'°V n jeziku. Ne vem, v kakšnem jeziku bi govoril, saj so novinu^ili)^ meli samo slovensko! Navzoči pa so razumeli, dokaz je na radiu, časopisu! Zanima ga še, kdo so ti, ki me podpirajo- F je, da tega ni znal oceniti na tiskovni konferenci. To so sr ; rodnost in večinski narod, ki že šesto leto čakamo na ra^ ' nič! ■ itoi Ravnatelj je v svojem pismu še zapisal, da je na 0 renči manjkala samo muzika. Moja ocena pa Je: dobro v" .gljii! vsaka beseda in vsak stavek je bil na svojem mestu! ^avngi)čil,../i bom za pravo muziko sam osebno poskrbel na sestanku ^jis ga sveta! Tibor Vbrbs’ Kaj bi rekel Karl Benz? Avtomobili, podobni kočijam, so torej pred 110 leti zacen o Sanjati vprežne živali, zlasti konje, z makadamskih in t a ova nip cesh Začelo se je obdobje avtomobilskega rokodelstva, ki je sca ^onia Preraslo v industrijo s tekočimi trakovi, kjer posamezni c e a ec opravi le določeno delovno operacijo. Če bi Karl Benz, ki mu je “"o dano živeti 85 zdaj ystal od mrtvih, ne bi mogel verjeti svojim očem, ko pa je »njegove pločevine« (avtov) polno vsenao-^?po svetu. Torej ne le na razvitih območjih zemeljske krogle, ®Paktudi v najbolj revnih predelih; seveda so tam v glavnem le ^uženiavti. Kako pa je pri nas v Sloveniji? Ko smo bili še v Jugoslaviji, smo peljali za najbolj razvito republiko. Zdaj, ko smo samostojni, J"®menda P° gospodarski razvitosti drugi med državami »vzho-vPnga bloka«. takoj za Češko. Za časa »nove Jugoslavije« smo Slo-nci kupovali predvsem vozila kragujevške Zastave: ficke in stoe-n^P^ejuge. Tisti, ki so si lahko privoščili dražji avto, pa so se Ta?'1'v vrsto in po več mesecev čakali na golfe iz sarajevskega Podvizali smo se tud. v sloveniji in organizirali smo sesta-»obr« renaultov v Novem mestu in citroenov v Kopru Ti dve del a!l0VaInici« sta se postopoma razvili v pravi tovarni, ki dobršen uv07 ?V Zdai cel° izvozita. Dobro pa je, da je država sprostila tudi so v. Nobilov, kajti s tem se je povečala ponudba in cene avtov avto MZn°,sne’ saJ je konkurenca velika. Odvisno je pac, kakšen pred n°Vek kuPuje: skromnega, s katerim se ne more postavljat da pryatelji, ali pa prestižno vozilo iz visokega cenovnega razre-NLCet10 (in ugled) pa vplivajo seveda avtomobilske znamke ozt _^^območja, od koder prihajajo uvoženi avti. Nekateri H ne | £■> t1* | ^OCENTER, ČRENŠOVCI, 70 550 MURSKA SOBOTA, 21 377 Razmišljanje najbolj »stavijo« na nemške avte, ki so praviloma dražji od onih, ki prihajajo z Daljnega vzhoda, a so ravno tako dobri, ko pa jih večino izdelajo v evropskih tovarnah in po »okusu« Evropejcev. Tako je v Sloveniji že mogoče kupiti avto, ki stane manj kot 1.000.000 tolarjev, denimo Ladino samaro, Muratov city star, Tavrin euro ... Mnogo je avtomobilov, ki stanejo okrog 1.500.000 tolarjev: Suzuki Swift 1.0 GC, Citroen AX spot 1,1; Fiat Cinquecento, Panda CLX 899 in Uno 1.0 i. e.; FSO Truck 1.9 D; KIA Pride GLXi 1.3; Lada Niva; Piaggio Porter Pick-Up; Renault R-5 Five 3, R-5 Five 5 in Twingo; Škoda Felicia LX, Felicia GLX in Felicia Lxi, Daeewoo Racer base 5v; Ford Fiesta clasic L li; Hyundai Accent 1.3 LSI 3v... Do 2.000.000 tolarjev pa stanejo: Citroen AX Image 1,5 D 5v; Daewoo Nexia 1.5 GL 3v; KIA Sephia 1.6 SLX; Mazda 121 PRO; Nissan Micra 1.0 L 3v; Opel Corsa ECO 1.2i; Peugeot 106 new lock 1.0 3v in 106 long beach 1.1 3v; Seat Ibiza 1.05 CL in Ibiza 1.4 CLX; Suzuki Baleno 1.3 GL AIR SER; Wolkswagen Polo (45, 60, 75)... Polo so v Sloveniji celo razglasili za avto leta. Avtomobilska ponudba v Sloveniji je zares obsežna in človek, ki ima denar, ima priložnost kupiti avte različnih izdelovalcev in tipov. Pravzaprav je tako, daje danes lahko priti do avta, saj ga lahko kupiš na posojilo ali dobiš na tako imenovani lizing. Velika je ponudba tudi rabljenih avtov, saj so med nami ljudje, ki so izračunali, daje avto po dveletni uporabi pametno zamenjati z novim. In če se ozremo po cestah ali parkiriščih naše pokrajine, bomo opazili množico novih avtov. Med .temi niso le-ti, ki smo jih omenili (cenovni razred do 1.500.000 oziroma do 2.000.000 tolarjev), ampak tudi dražji. Ti so praviloma požrešnejši, kar zadeva porabo goriva, so pa zato hitrejši in varnejši. Vsaj za tistega, ki sedi za volanom takega vozila. Ni namreč vseeno, ali se zaletiš s »peglico« ali pa z mercedesom ali Nisa-novo almero, Oplovo astro, Volkswagnovim passatom ... Kaj bi rekel Karl Benz, če bi vstal od mrtvih in videl, kakšni so današnji moderni avtomobili? Bil bi presenečen ne le nad oblikovalskimi dosežki, velikostjo, raznolikostjo ..., ampak (ali pa predvsem) nad tehnološkimi dosežki sedanje avtomobilske indu- Karl Benz je bil nemški inženir (1844 -1929), ki je 1885. leta izdelal prvo uporabno motorno vozilo in ustanovil avtomobilsko tovarno v Meinnheimu. strije. Novejši avtomobili so (gledano v celoti) čedalje manj požrešni, torej varčni; opremljeni so z napravami, ki preprečujejo, da bi izpušni plini preveč onasnaževali okolje; dognani so zavorni sistemi, večja je varnost voznika in sopotnikov... Ker pa je bil Benz predvsem »maček« za motorje z notranjim izgorevanjem, bi se tudi čudil nad tem. Prav gotovo pa bi bil srečen tudi zato, ker bi videl, da je s svojim izumom pospešil razvoj avtomobilske industrije, ki daje kruh množici ljudi širom po svetu. Pa ne le ljudem, ki izdelujejo avtomobile, ampak posredno tudi spremljajočim dejavnostim, denimo prodajalcem avtov, serviserjem ... Zaradi razmaha avtomobilizma sta se razvila črpanje in predelava nafte. Pred vami, dragi bralci, je Vestnikova avtomobilska priloga, ki jo je pripravila naša agencija Venera. Preglejte, preberite in se odločite za nakup. Pač v skladu z vašimi materialnimi možnostmi oziroma drugimi merili. ŠTEFAN SOBOČAN - TRGOVINA TEHNOLINE -Lendavska ulica 53a (zaklonišče) Murska Sobota Največja izbira avtoradiov BLAUPUNKT v Pomurju že od 18.600,00 SIT. V prodaji samo modeli 95/96. • BLAUPUNKT KREKOVA BANKA d.d. s.p. UCODNA POTROŠNIŠKA POSOJILA TUDI V KREKOVI BANKI vse komitente in druge občane U™OSNIŠKA POSOJILA OD 1 DO 4 LET ČREDNO UGODNA POSOJILA ZA NAKUP AVTOMOBILOV ^TOViNSKA POSOJILA OD 1 DO 3 LET IMENSKA POSOJILA OD 1 DO 4 LET PRIJAZNA HITROST franc tkalec Z JL p' < P J LJ LJ L J L Markišavska 3a, Murska Sobota ............. tel./faks: 069 22 640 - odkup vozil maja staro za novo - prodaja staro za staro AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO Scm^KOVA BANKA, d.d., PE MURSKA b°TA, ULICA ARHITEKTA NOVAKA 13 TELEFON 069 21 136 DA BO DENAR V SL UŽB! ČL O VEKA EMIL TIGELI - Veščica 30, 69240 LJUTOMER, tel.: (069) 89 098 Specializirani za popravila poškodovanih osebnih vozil: - AUDI BMW - in vseh drugih vozil - RAVNALNA MIZA - MEŠALNICA - KOMORNO LAKIRANJE V TEHNIKI SIKKFNS - VSE ZAVAROVALNIŠKE ZAPISKE UREDIMO SAMI vestnik, 29. februarjaj^; Avtotrgovina »TIGRA« Panonska 22, BELTINCI, tel.: 42 861 REZERVNI DELI DODATNA OPREMA - ZASTAVA -YUG0 -LADA -FIAT - RENAULT -GOLF -ALFA ROMEO - DAIHATSU -HONDA -ROVER - BMW in za druga vozila -AMORTIZERJI - IZPU ŠNI LONCI - AKUMULATORJI - PREVLEKE - ŠPORTNI VOLANI - ŠPORTNI IZPUHI - DODATNI SPOJLERI -FILTRI - SKLOPKE - itd. PONUDBA DODATNIH DELOV ZA TRAKTORIE - Vsi deli za karoserije - Vetrobranska stekla ZA VSA VOZILA Delovni čas od 7.30 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. PRODAJA VOZIL RENAiS Kroška 58 Renault 5 Five inCLIO - DOBAVA TAKOJ! - NAJUGODNEJŠE POSOJILO ŽE OD R + 5 % - LIZING DO 5 LET - ZA GOTOVINSKO PLAČILO POSEBNA UGODNOST Novo! Novo! TESTNE VOŽNJI Renault Megane in Megane Coupe Za vaše vozilo bomo poskrbeli tudi po nakupu s prodajo originalnih rezervnih delov in pooblaščenim servisom. 6^ AGROSERVIS - SERVIS Z NAJDALJŠO TRADICIJO V POMURJU RENAULT priporoča elf AGROSERVIS Murska Sobota Kroška 58 LADA AVTO - DOBAVA TAKOJ - UGODNA POSOJILA DO 5 LET - LIZING DO 5 LET Informacije po telefonu 069 21 630 Za vaše vozilo bomo , poskrbeli tudi po nakupu z originalnimi rezervnimi deli in pooblaščenim servisom. UGODNA VOZIL LADA V MARCU - 6-LETNA GARANCIJA PROTI KOROZIJI - SAMO PRI AGROSERVISU - OB NAKUPU VAM PODARIMO OBVEZNO OPREMO 1N ILHMČM PREGLED AGROSERVIS - SERVIS Z NAJDALJŠO TRADICIJO V POMURJU ■ SALON AVTOMOBILOV PRLEKI BABINCI 56, (pri Ljutomeru), tel. 815°' 8.p. Prodaja avtomobilov FIAT SCHIONERI z vrhunsko notranjo Terenska vozila FEROZA EL® ŽE OD 31.500 DE^ V MARCU TUDI OSEBNI AVTOMA •AIHATSU Motorji Kawasaki ŽE OD Kawasaki 9-5^0 DEM NAPREJ NOVI PEUGEOT 40 Ar5 c? a ■-' ■ 'avtobusni promet Hujska Sobo/atd.o.O. AVTOMOBIL, KI VAS BO PREPRIČAL, DA VOZITE PO MEHKI ŽAMETNI PREPROGI __ NAJCENEJŠI 1 MED KARAVANI ŽE OD - Avtomobil, ki gladko ovrže vsakršen pomislek, češ da ni mogoče uskladiti užitka in varnosti. Njegova lahka, posebno vodena zadnja prema omogoča kirurško natančnost vožnje. Obese pa zagotavljajo žametno mehkobo premikanja, kakršne ne zmorejo drugi avtomobili tega razreda. Diagonalna izvedba dvojnega zavornega sistema je izredno učinkovita, saj se avtomobil s hitrostjo 120km/h varno ustavi v manj kot 3 sekundah. ODSLEJ VAM NI VEČ POTREBNO IZBIRATI MED UŽITKOM IN VARNOSTJO! peugeot m 406 U Francoz nad Francozi! 25.700 DEM DALJE Neizmerno vaša /E O” 24.70J DEM iVidez zmag0^ 1 Izreden> A dinamicn°s <®HYunnni / PROMET PRODAJAJO TUDI DRUGA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT. PEUGEOT Slomškova 33 (na avtobusni postaji v Murski Soboti), tel.: 069 31 282. POOBLAŠČENI SERVIS, tel.: 069 21 459 Informacije in prodaja AVTOSALON HYUNDAl, Štefana Kovača 30 (v avli kinodvorane), Murska Sob® Tel.: 069 32 065. Pooblaščeni servis. Tel.: 069 21 HYUnOFll VEDNO NA DOBRI vestnik, 29. februarja 1996 19 KIA. ChRysler $ Jeep :i P BRANSBERGER KIA MOTORS DOLGA ULICA 79, ČERNELAVCI, TeL/Fax: 069/21 238 i KIA MOTORS ITICbCKJci Mohor 69252 Radenci tel. fax: 069 65 830 AVTOSA LO N #CHRYSLER M V I VvMkVIv VEDNO s pogledom naprej Sf. ^>«019,6Š^^jnnd~ .Jetika . J DlEiM tel. v delavnici: 069/65 137 323 ( oO13 Pooblaščeni servis: - PRODAJA - DELAVNICA , _ KLEPARSTVO - RAVNALNA MIZA *Vt0 LIČARSTVO - BARVANJE V KOMORI - VLEKA ^PSOJILO: 8,9 %, DEVIZNA KLAVZULA KOT 25-LETNA TRADICIJA! s 3a □otatofa aa waato »Za n °rmacijsko geslo: 4a Papeža!« * * * zl^"' l°yec na vojne SergeKl PaJlski odvetnik kratkim arSfnd’ kije Pred moledn Pa'al1 zaman S ,a “»»in K» haaskoc^-P1^^613 pred nekdan Od!sče> z ozemlja odpotXJugoslavije ni sije^ S praznim tak-4'ie??0"^ v Pa-farrniNem^vna r>l Smna- Cek ln natovo-bo post« 'p3 ’ Polutorja, ki če za ekiS Pred S0diš’ Ploske zločine. sej0 je skkical nujno sklep kateri so sprejeli mudomuJe P°trebno ne-^keievlP2^at' v akcijo tovi]a kH Ud’0, ki k>° ugo-^Osvoi;,0 Je Polomil osa- Pred * * * 'Mjska^J^^Pdeška pisa-^alaWc’je napo-naslovOm eSVni roman z Ste’ Proe/^* gradimo ce’ kradij0 n ' cčste, proge ar -CarliP Sa Drago Šif- Lendavski pereči Dober dan vsem, ki ste se odločili (pre)brati Lendavske pereče! Tisti, ki nimate drugega dela in to premlevate, veste, da ne pišem samo o tem, kaj se dogaja na območju nove Občine Lendava, ampak skušam vpletati tudi dogodke iz odcepljenih občin: Turnišča, Crenšovec, Odranec in Kobilja, včasih pa mi uide tudi kaj iz nepriznane Občine Velika Polana. Lendavski pereči so torej neke vrste »blagovna znamka«. Toliko v pojasnilo Ančki, ki je mojemu šefu potožila, da je v Perečih vse pomešano in da je najmanj iz Lendave. Pa pojdimo na konkretno zadevo! Ko sem bi! mlad, seveda na vasi nismo poznali usnjene nogometne žoge z »dušo«, ampak smo brcali in metali »žogo« iz cunj ali pa gmoto iz kravje dlake. Tedaj pa smo se tudi na veliko »potakali«. »Le kaj neki je to?« se sprašujete mladi bralci, starejši pa veste. In ker, kot pravimo, na mladih svet stoji, naj jim pojasnim, da smo ob žaganju drv z ročno žago odrezali od večjega hloda kolešček in tega »potakali« (poganjali) po vaških ulicah. Na obeh straneh »kolesčarske steze« sta bili moštvi in od njunega delovanja (kotaljanja ali ustavljanja) je bilo odvisno premeščanje steze. Ta se je tako selila gor in dol po vaški ulici. Sicer pa to igro včasih vidimo še zdaj na kakih vaških šaljivih igrah. »Potakanje« kot idejo za igro ponujam tudi našim lendavskim nogometašem, za katere slišim, da v »žogobrcu« menda niso ravno uspešni. Vzrok za vse je denar, ko pa je menda glavni pokrovitelj pozabi! na obljubo o finančni injekciji za klub. Ljudje božji žal ne morejo razumeti, da je posredi tako imenovana verižna reakcija, katere logika je v tem, da če nimam denarja jaz, ga nimaš tudi ti. Vsa čast izjemam, vendar je pri teh posredi kaj nečastnega. Kaj pa občina? Ta že mora imeti denar in nogometaši Nafte so , zaprosili za 3.500.000 tolarjev pomoči. Sem pa od! naše-ga vaškega satnika @ slišal, da iz te moke rte •" bo kruha:-svetniki so zahtevek T zavrnili, ker nogometaši nimajo ustreznih tekmovalnih rezultatov. Četrtletna podpora v znesku 625.000 tolarjev pa naj bi bila premalo in zanjo ne morejo kupiti pametnega žo-gobrcarja. Bi pa predlagal, da to stori kar podjetje Nafta, ki nekaj »nogometašev« menda že ima na plačilnem seznamu. Če pa direktor polanski Jožko takega sklepa ne bo podpisal, potem bi kazalo »razmotriti« moj predlog, da namesto NK Nafta ustanove PK (Potačarski klub) Lendava. Zaradi gostega tovornega prometa sicer ne bo mogoče »potakali« po magistralni cesti, so pa na voljo druge asfaltirane površine. Bo pa treba paziti, da »potač« (kolo) ne bi komu zletel v glavo, vsekakor pa ne v glavo med nogami, saj bi to imelo za posledico post ne le za krajši časa, ampak, bog ne daj, za vse življenje. Sam sem imel v svoji »potačarski« mladosti srečo in se mi kaj takega ni zgodilo. NACI * * * Župan Lud' nja. da p', j Aaron se strici na Prevda Še napreJ >s zSr ekmurJe. če bo kordon. Jen sanitarni * * * ^Jc^^ ^‘avec. m1 APačah Milan P°vnauk v Je odkril ^89 S0VJet- ieVP°Vzetva Zmenka, ki n 'nteres }kU glasi: »Kjer nica« s’tam- zraste pše- * * * H r™<" ?,S. &rs.tv'« »le • še vednkajU nič nove' Slavnost? Stopnjuje žaram ’ pitje in kari ^Incion cesar mu je ris°dil0 aliarn° sod‘šče °allmentacij0. * * * v^nčekui8 Srčecem v k žarnan u?? Valentino-^čila t .letala. da bi ea t^rici J'8lti Brigitici Ba-am ... °na ne hodi več KONJ Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje! Zima počasi (skoraj prepočasi) izgineva iz naše Radgone. Letošnja je bila dolga, zimo mislim. V naši Radgoni je zatišje. Saj res! Šole imajo počitnice. Otroci pa so (predvidevam ) kar doma. Malo staršev si lahko privošči smučanje po Sloveniji ali celo v sosednji Avstriji. Me pa zelo zanima (in še koga), koliko časa bodo ostali po pločnikih in raznih kotičkih kupi narinjenegd snega. No, sama zaupam Komunali pa tudi županu in bo vse po Radgoni pravočasno očiščeno. No, vse ravno ne bo. Nekaj primerkov (moških, seveda) bi bilo potrebnih temeljitega očiščenja. Žal je svet tako ustvarjen, da morajo tudi duhovno nizki primerki živeti in delati zgago, kajti drugače jaz ne bi imela kaj pisati. Pa bom malo pohvalila! Res moram pohvaliti obe radgonski šoli (videla sem, da je glavno breme prevzela velika osnovna šola) in malčke iz vrtca pa še koga, ki so pripravili lepo povorko in rajanje na pustni torek. Škoda, da to ni bilo popoldne, saj bi si lahko prireditev ogledalo več odraslih in tudi več odraslih mask bi bilo. Ni kaj, tako prireditev v Radgoni potrebujemo. Videla sem, da si je predsednik občinskega sveta ogledal prostor na tržnici in menda se je že odločil, da bo predvidoma 47. seja občinskega sveta na pusti torek leta 1997, in to bo pravi pustni parlament. Prepiranja sploh ne bo, saj (to idejo podarjam!) se lahko vseh 20 svetnikov maskira v župana. Župan pa se sam s sabo menda ja ne bo prepiral. Zadnja seja (škoda, da res ni zadnja!) našega občinskega sveta je bila na tajni lokaciji v Apačah. Na sam dan štiridesetih mučencev (kako simbolično, 20 svetnikov je mučencev vsak za enega, za preostalih 20 mučencev pa trpi sam presvetli župan) so se sestali, sejali, malo sprejemali, malo se prepirali, nekateri celo izražali protest nad onesnaženo Apaško dolino in dodali še malo lastnega smradu svojih nogavic (nekdo se je sezul!) in dolgo v noč protestirali proti nemogoči vodi, ki jo pijejo občani, in iz protesta prelili mnogo vinca po vedno suhih grlih (in to v sosednji oštariji!). Veste kaj, gospodje, če imate čas za dvojni šiht lumpanja, potem si ga tudi večkrat vzemite za obisk kulturnih in drugih prireditev. Če rečem, da sta se en svetnik in župan »malo« kregala, pa ne bom povedala nič novega. In tudi ni težko uganiti, kateri svetnik je to. Čudna je ta demokracija. Njuni stranki sta na državnem nivoju kot rit in hlače (koalicija), v naši Radgoni pa se ti dve stranki gledata kot pes in mačka (naj mi ti dve ljubki živalici oprostita za primerjavo). Ja, ljube moje, Vestnik boste brale v četrtek, 29. februarja. Ne vem, če je Vestnik že kdaj izšel 29. februarja (s tem naj se ukvarja urednik). Je pa zanimivo (lahko nagradno) vprašanje: Katerega leta bo Vestnik zopet izšel 29. februarja, seveda, če bo še naprej izhajal samo enkrat na teden, in to ob četrtkih? In radio Backova: Zaradi protesta proti nemogočemu obnašanju posameznih radgonskih svetnikov danes ne sprejemamo vprašanj in ne dajemo odgovorov! Razočarana Radgonska klepetulja Kujski val, kaj pravijo ljudje Zanimiv pojav v Sloveniji zadnjih nekaj deset let, tudi v novi državi ni drugače. Vsak bedak, ki ima bager in na Ministrstvu za zapravljanje dobi denar, uničuje naše reke in potoke. Streho vam urbanisti dovolijo spremeniti šele z utemeljitvijo, da ne bo kazila videza naselja. Za prizidek morate priskrbeti tak kup dovoljenj in načrtov, da vas mine volja do zidanja. Podobo pokrajine pa za cela stoletja lahko vsak vajenec spreminja, na da bi koga vprašal. Z višine dva tisoč metrov je Pomurje videti, kot da bi spodaj imeli stalni pouk geometrije. Vse vode z Muro na čelu so že zravnali. Ušlo jim je le nekaj potočkov med hribi, kjer se buldožer in bager ne moreta obrniti. Osemstodvainšestde-set naravovarstvenih društev in skupnosti, kolikor jih je že v Sloveniji, je brez moči. Zadnja jo je v ljutomerski občini skupila rečica Kostanjevica, v kateri so še živeli potočni raki, in jo pravkar pospešeno uničujejo. Škoda, ki so jo vodni prostozidarji prizadejali naši pokrajini, je zdaj dokončna. Nikoli več ne bo nihče dal denarja, da bi rekam vrnili prejšnjo svobodo. Mogoče bo nova urejena podoba pokrajine privabila turiste, ki so jim všeč mrtvi, ravni, smrdljivi kanali namesto vijugavih živih rečic, ki so tekle tod. Anketa, ki smo jo naredili med naključnimi sprehajalci, je pokazala, da je večini ljudi vseeno. Kujski val, znanje za na gnoj iz prekmurske podružnice Inštituta Jožefa Stefana - Inštitut Džouži Pišta na pobudo soboškega in ljutomerskega župana razvija novo energijsko snov, mešanico plina in vroče vode. Zaenkrat še ne gori, zato pa že smrdi po plinu. Ko jo bodo do kraja razvili, vas bomo o tem obvestili. - Inštitut Džouži Pišta je raziskal onesnaževanje z odplakami v Ljutomeru in prišel do ugotovitev, da gradnja osrednje čistilne naprave ni potrebna. Kar je trenutne nesnage, jo lahko očistita obstoječa kemična čistilnica in seveda nove volitve. - Inštitut Džouži Pišta, oddelek za mednaro- dne tržne raziskave: Da bi se naše opešano gospodarstvo laže prilagodilo vedno ostrejšemu mednarodnemu trgu, se mora prilagoditi tudi s svojo podobo in imenom. Za prodor na nemški trg bi se na primer ABC Pomurka lahko preimenovala v ABC Porurko. Na hrvaškem trgu bi se ji lahko reklo ABC Podravka. Za uspešni izvoz v Afriko naj se pivo Zlatorog prerodi v novo blagovno znamko pivo Nosorog. Gnojila, umetna in naravna, ki jih bo pridelovala nova veržejska čistilna naprava, bodo čez Atlantik gotovo prodali v velikih količinah, če bodo nosila vabljivo ime Ame-rikan Šit. - Inštitut Džouži Pišta v pomanjkanju znanstvenikov zahteva ustanovitev Pomurske Univerze v Murski Soboti (PUMS). Denar za ustanovitev bosta nemudoma dala ministra za šolstvo Gaber in Štuhec, če bo na PUMS-u najprej začela delovati katedra za verouk, kjer bodo usposobili učitelje za nekonfesionalni pouk. Kujski val, humane reklame - Tovarna močnih krmil Ljutomer že dolgo proizvaja izredno kakovostna krmila za vse vrste ladij in čolnov. Novost v njihovi proizvodnji je krmilo za brod na Muri. Pokličite tovarno močnih krmil, saj boste z njihovimi krmili na vodi popolnoma varni. - Vrtnarstvo Kalček: Naprodaj imamo veliko količino sadik paprike in paradajza. Kupite jih zdaj v februarju, ko so še majhne in poceni. Kujski val, veliki oglas Nujno prodam hlev s kravami vred. Nimajo kaj jesti. Ponudbe pod: »Kost in koža.s« I Plenus venter ' Obračajmo, kakor nas Je volja, obmetavanje parlamenta z jajci in drugimi metali, ki so ga pred kratkim izvedli slovenski študenti, je zgodovinski dogodek, mimo katerega ne moremo. Skozenj je ta najvitalnejši, najmarljivejši (lat. studeo, sem marljiv, se trudim) in najbolj raziskovalen del slovenskega narodovega telesa manifestiral ne samo svoje želodce, ampak tudi svoje politično odkritje; Študetska populacija je odkrila parlament. Z drugimi besedami, »novo politično stvarnost«. Zato jo vsi civilnodružbeni pobudniki zaman pričakujejo na svojih shodih. Na Javni tribuni o grožnjah obmurski pokrajini, ki jo je organizirala vzhodnoslovenska pisateljska podružnica, se ni oglasil(a) noben(a) študent(ka). Ta častiti stanje znova najbolj vdan režimu'in čaka, da bo. poklican v njegove inštitucije. Za povrh so izvedli še eden, gotovo ne poslednji naskok na klasiko oziroma tradicionalizem. Povsem v duhu levičarske revolucionarnosti, ki se glasi: vse staro je 2 vredno, da propade. Če je nekdaj namreč “ veljajo, da plenus venter non studet liben-ter, da poln želodec ne študira rad, zaradi » česar je vsakokratni študentski rod z c usojeno mu voljnostjo rad sprejel skrom- o nost razmer, je njihovo tokratno zasipa- vanje visokega doma z jedili metalne oblike to klasično modrost prevrednotilo. Odslej velja, da je načelo ugodja, ki izvira iz polnega želodca, istočasno tudi načelo največjega nezadovoljstva in marljivosti. Plenus venter studet libenter. poln želodec študira rad. Prekmurski in prleški študenti imajo pri tem, kakor že tolikokrat v zgodovini tega naroda, prvenstveno vlogo. Naj pojasnim. Z novo smerjo sodobne domače študentske »revolucionarnosti« sem se prvič spoznal pred leti. Glasilo prekmurskih študentov se je takrat imenovalo še Bruc, člani njegovega takratnega uredniškega odbora so si med tem najbrž povečini že oblekli značilne Murine drobnokocka-ste suknjiče podeželskih Japijev. Odtlej seje, kakor se mi zdi, čtivo tudi preimenovalo in nekako se ne morem zne- studet libenter biti nelepega občutka, da se zdaj imenuje »Biijta repa«. Nomen est omen. V tistih časih se je narodu in ljudstvu zgodilo nekaj zgodovinskih obrobnosti: zdrs komunizma z enopartijske oblasti, pridobitev samostojnosti, mednardno priznanje in te reči. Bruc, ki je izšel po teh dogodkih, je pisal o folklori, o domoznanstvu, o kruhu iz »domače krušne peči«, o gibanicah in celo sam sem v njem objavil nekak narečni mursko-rečni besednjak, v katerem sem zavriskal nad srečo ob metanju kamenja čez Muro. S čimer sem spodbujal osnovno dejavnost pravkar minulih študentskih nemirov! Kot je pokazala policijska analiza posnetkov »Jajcebolosov« (od grškega »disko-bolos«, metalec diska), so najdalje poleta-vali predmeti iz rok prleških in prekmurskih študentov, ki, kajpada tudi pod vtisom mojega članka v Brucu, gojijo to lepo ob-mursko disciplino. Do sem je potemtakem vse v redu. Slovenski študirajoči rod je temeljni vrednoti iz »dežele ob Muri« sprejel za svoji: prva, že neštetokrat izražena v ustni in pisni obliki, se glasi »Za jedačo in pijačo poskrbljeno!«; druga je pač komuniciranje z metanjem, kar je, mimogrede, tudi velik evolucijski skok. Skrbi pa me nekaj drugega! Minuli dni sem dvakrat pregledoval pročelje parlamenta. Strmel sem gor nad portal. Nakar mi pogled splahne in se ustavi na penisu kariatida! S pimpeka kamnitega moškega so viseli zasušeni ejakulati jajčnega rumenjaka, v krivini nadlahti je bila prilepljena jajčna lupina! Zaradi tega sem zaskrbljen. Ne, ne muči me lascivna packarija na moškem spolnu udu, ki jo bo deževni pljusk spral, niti jajčna lupina, ki jo bodo pozobale ptice! Ne moti me niti to, da umivalci pročelja še vedno niso očistili obraza visokega doma. Skrbi pa me, da naši študenti, predvsem pa moji rojaki tako slabo mečejo, da jim že čez širino ceste krivulja meta toliko pade in zadevajo samo stvari spodaj, okrog želodca, dimelj in na portalu. Vrhnjih nadstropij pa ne dosežejo?! ŠTEFAN SMEJ 26 vestnik, 29. februarja 1^ odlistki McDonnell v St. Louisu v Missouriju! Prav zani- Skrivnosti neznanih letečih predmetov »Lahko vam rečem, da se vsakemu, ki je opazoval tovrstni predmet iz take bližine celo minuto, to za vselej vtisne v spomin.« (Izjava očividca pri opazovanju NLP-ja.) Omenjena izjava prav lepo označuje bližnje srečanje prve vrste, ki pravzaprav pomeni opazovanje, ki je precej več kot samo bežen pogled na neznani predmet. Navadno je to precej grozljivo doživetje, ki pa za sabo ne pušča nobenih dokazov ali sledov, ki bi bili vidni po opazovanju. Dogodek je pogosto tako nenavaden in za očividce travmatičen, da očividcu, tudi če ima pri roki fotografski aparat (očividci ali priče so to tudi pogosto potrdile), sploh ne pride na misel, da bi ga uporabil. Bližnja srečanja vseh vrst je težko ovreči kot zmoto, saj je velik nenavaden predmet, ki ga opazuješ z razdalje komaj nekaj sto metrov, skoraj nemogoče zamenjati s planetom Venero ali recimo helikopterjem. Venera je očitno premajhna, helikopter pa bi pri taki oddaljenosti vsakdo z gotovostjo prepoznal. Pri že večkrat omenjenem projektu vojnega letalstva ZDA - Modra knjiga so vedno izhajali iz prepričanja, da morajo imeti taki nenavadni pojavi naravno razlago. V podobnih primerih so bili kar v precejšnji zagati in so se zato zatekali k mnenjem ali stališčem, da so tovrstna poročila zgolj prevare ali posledica razvnete domišljije. Sem ter tja pa so se celo vdali in take primere opažanj razglasili za NEZNANE LETEČE PREDMETE. Neverjetna leteča preproga Naslednja zgodba bi lahko prišla naravnost iz Grimmovih pravljic ali iz Tisoč in ene noči, saj je to pričevanje o NLP-ju, ki je imel obliko leteče preproge (vendar majhne) in ki ga je videlo približno deset uslužbencev letalske tovarne Leta 1957 se je v Južmi Ameriki pripetilo srečanje NLP potnikov ali posadke s kmetom Villiasom Boasom. Primer je svojska ugrabitev, ki je nekaj časa zelo presenečala javnost. ' mivo je prebrati pismo, ki ga je napisal predstavnik biroja za aeronavtiko pri tovarni McDonnell: Zadeva: Neznani leteči predmet. V skladu z navodilom št. 3820/1 z dne 28. julija 1954 vam pošiljam naslednje podatke: 1. Oblika - nepravilni pravokotnik, velikost -45 cm x 45 cm x 10 cm, barva - mlečno bela, število - eden, aerodinamične značilnosti - nobenih. sled - nobene, način pogona - neznan, hitrost - 5-12 km na uro, zvok - nobenega, gibanje - prihod z vzhoda, spust z desetih metrov na tla, dvig na višino enega metra, pravokoten zavoj proti severu, polet do 25 metrov oddaljene ograje, ki je visoka tri metre, prelet ograje, dvig in izginotje v oblakih. Predmet je bil viden moteno in nejasno. 2. Videli so ga 14. julija 1954 približno ob 7.50 in ga opazovali tri do pet minut. 3. Videli so ga samo s tal in iz avtomobilov. 4. Kraj opazovanja -dovozna pot in parkirišče laboratorija letalske tovarne McDonnell. Oddaljenost - od enega do sedemdeset metrov. Predmet so videli s tal iz mimo vozečih avtomobilov, tako da so ga lahko opazovali tudi od zgoraj. 5. Približno deset uslužbencev, od katerih jih je pet dalo tudi izjave.Vsi so uslužbenci McDonnella in imajo aeronavtične izkušnje. 6. Vreme - oblačno, veter - spremenljiv jugo-vzhodnik s hitrostjo 3-10 km na uro. 7. Nobenih okoliščin ali dejavnosti, ki bi lahko povzročile nenavaden pojav. 8. Nobenih fotografskih posnetkov. Kljub iskanju ni bilo nobenih sledi. 9. Eden od očividcev je sledil predmetu na razdalji dobrega metra, vendar se ga ni poskusil dotakniti. Vse priče so popolnoma zanesljive. Ni se dalo ugotoviti, iz kakšne snovi bi lahko bil ta neznani predmet. (Se nadaljuje) Mag. Miran Puconja Komunistična politika in njene posledice 23. Franca Vargazona obtožnica bremeni, da je v letu 1949 zatajil 4,36 ha zemlje in se z njo sam okoriščal. V letih 1949/50 na svoji zemlji ni dopuščal zadružnega obdelovanja. Protivil se je skupinskemu delu in si je prilaščal vse pridelke z zemlje, ki jih je ob vstopu vložil v zadrugo. Prvo, kar izstopa iz obtožnic, je izrazita polarizacija članov zadruge v premožne kmete na eni strani ter bajtarje in »brez-zemljaše« na drugi. Nadalje obtožnice dajo vedeti, da so prvi vir vsega rušilnega in negativnega početja, drugi pa delujejo zelo integracijsko in so konstruktivni proizvajalci v pravem pomenu. Prvi so že po svojem statusu škodljiv element zadruge kot oblike socialističnega gospodarstva, ki teži k ukini-tivi privatne lastnine, drugi so po isti logiki potencialni nosilci novega sveta, ki je negacija starega in katerega zagodovinsko dejstvo so. Prav zato so prvi po statusni določenosti reakcionar-no-kriminalna opozicija novemu nastajajočemu svetu, katerega materialna sila so »brez-zemljaši, bajtarji in viničarji«. Razumljivo je, da kmetje, ki so vložili v KDZ tudi do 25 ha zemljišč, niso mogli pristajati na obračunavanje »trudodnevov« po vloženem delu, ne da bi se vsaj deloma upoštevala količina vloženih površin v zadrugo. Naenkrat sta.se znašla na isti ravni nekdanji kmet posestnik in »brezzemljaš«, slednji je celo pridobili. Realno gledano je to pomenilo, da so kmetje že ob vso lastnino, saj sta bila do nekdanje kmetove zasebne, sedaj zadružne lastnine oba, nekdanji lastnik kmet kot tudi nekdanji »brezzemljaš«, v enakem položaju. Prav zato kmetje zadružniki v praksi v resnici niso ravnali tako, kot sta si zamislila Kardelj in Marinko in kot so zahtevali njuni izvršni organi v bazi. Mur-skopoljski kmečki človek, opirajoč se na zdravo kmečko pamet, je vedel, da je Kardeljev sen o slovenskem zadružništvu ilu-zorična fatamorgana. Vedel je, kako mora ravnati, da bo preživel, uspel ter ohranil stoletno družbeno in duhovno kulturo, ki jo je prejel od svojih prednikov. Toda v danih okoliščinah je moral na eni strani izkazovati poslušnost ideološkemu idiotizmu, na drugi strani pa znati živeti svoj svet tudi v tem režimu, čakajoč, da se sesuje. Od tod tudi pogum teh zadružnikov za neko imanentno »interno« samoupravo pa tudi glasen in kritičen odnos do. manipuliranja z njimi. Pred nami je samo vojna ideologij in ničesar drugega: na eni strani ideologija blagovno- tržnega gospodarstva, ki jo zagovarja v zasebno lastništvo usmerjeni kmečki človek, na drugi pa ideologija socialističnega planskega gospodarstva, ki jo ima v zakupu režim s svojimi dninarji, bajtarji in viničarji, s katerimi bo na sodnem procesu dokazoval krivdo prvih. Vprašanje krivde je prav zato tu relativno. Krivda zadružnikov je v očeh oblastnikov utemeljena v apriorističnem razglašanju zasebne lastnine in tržnega gospodarstva za škodljivo in protidržavno ter zato tudi etično sporno. Zato je javno tožilstvo obtožnico naravnalo tako, da pred javnostjo obstoječi proces in režim, ki je pro- ces uprizoril, prikaže kot varu etičnih vrednot, kar naj b>a° zovalo, da je socialistično 8 spodarstvo kratko malo etic ■ Vse, kar temu nasprotuje,"^ sprotuje malemu pridnemu veku (»brezzemljašu«, dnin3 J viničarju) in je že po naravi etično, škodljivo in saboter V duhu te etike so P°va priče, ki so »potrdile« ob® sodišča. Med pričami so bul • vilni viničarji, sodni zapisni označi kot »žrtve njih°v^ razdiralnega dela«, reci®0 žika Kovačič z Jeruzalem3, zabeta Horvat iz Hermane® tako dalje. V sodnem zaP'SIL dalje beremo: »Pod težo o° nega materiala in izjav pt|C .f izvedencev so obtožen® P ( nali pred sodiščem svoje ° Nato je bila izrečena obso' Branku Puconji z odvz® prostosti za dobo os®® zaplembo premoženja ® . zemom državljanskih PraV dobo dveh let. 0Ij I Matiji Severju z odvz® prostosti za dobo treh le^(. plembo premoženja, z 0 zj mom državljanskih PraV1 dobo dveh let. Francu Kovačiču z gtifi!i mom prostosti za dobo , let, zaplembo premoženj^ odvzemom državljanski vic za dobo dveh let. JI Andreju Roškerju z jj meseci odvzema prosto 20-odstotnim plačilo® škov sodnega postopka- Francu Vargazonu s • ju meseci odvzema prost 20-odstotnim povračilo nega postopka. . ,e pa Toda Branko Puconja vedal, da so mu najprej $ jd smrtno kaznijo, nato P2.:^) leti zapora. (se na Godovni zavetniki 13. del Pripravil: Štefan Sobočan 26. september: Kozma in Damijan Zdravnika mučenca Cerkev na Kuzmi je posvečena Kozmi in Damijanu. Rodila sta se v 3. stoletju v Siriji; sta zavetnika lekarnarjev, fizikov, frizerjev, zobozdravnikov, slaščičarjev, kramarjev, medicinskih fakultet, ščitita pred konjskimi obolenji in tvorom ter sta zaščitnika pred epidemijami. Njune relikvije naj .bi bile ne le v Rimu, ampak v zlati skrinji tudi v Miinchnu v cerkvi sv. Mihaela. Bila sta brata dvojčka in oba sta bila zdravnika. Ne le da sta zdravila, ampak sta poganske bolnike spreobračala v krščanstvo. Leta 305 so ju ujeli in na zaslišanju sta priznala svojo vero in dejanja. Sodba je bila kruta: obglavljenje. Na slikah sta upodobljena kot mlada zdravnika, čestokrat na grmadi ali ob kamenjanju, zato sta morda končala na tak način. 29. september: Mihael Nadangel Mihael Malokateri cerkveni lik ima toliko zavetništev kot nadangel Mihael, saj se ga spominjajo že od 5. stoletja naprej, ko je pa- pež Leon L posvetil cerkev S. Michele v Rimu. Nadangel ima veliko poimenovanj: angelski knez, angel pravičnosti, varuh raja, zavetnik Kristusove Cerkve ali knez duš; božji zaupnik, ki ljudem prinaša Gospodove zapovedi. Nadangel Mihael je zavetnik vojakov, lekarnarjev, krojačev, steklarjev, pleskarjev, strugarjev, pekov, trgovcev, merilcev, izdelovalcev avtomobilov, livarjev svinca in cinka, zlatarjev, radiomehanikov; pripro-šnjik umirajočih in za srečno smrt, vernih duš, pokopališč; ljudje ga prosijo za milost pred bliski in neurjem. 30. september: Hieronim Med največjimi učenjaki Spada med največje učenjake v katoliški Cerkvi. Nikoli pa ga niso razglasili za blaženega ali celo za svetnika. Je tako zaradi slabosti, ki jih je imel: občutljivost, užaljenost, polemičnost ...? Pa vendarle: že v srednjem veku je postal svetnik ljudstva. Rodil se je 347. leta v Stridonu, ki naj bi bil na slovenskih tleh, umrl pa je v Betlehemu. Po študiju teologije je nekaj časa živel v meniški skupnosti v Alpehu v Siriji, nato pa se vrnil v Rim, kjer je postal papežev tajnik. Razočaran, da službe ni obdržal tudi pri novem papežu, je s skupino vdov odšel iz »večnega mesta« (Rim) in v novem kraju bivanja Betlehemu ustanovil moški in ženski samostan. Sam se je razvil v enega največjih teologov vseh časov. Ohranjenih je 170 njegovih spisov. Krona njegovega ustvarjanja je bil prevod svetega pisma, ki mu ga je bil naročil papež Damaz L Je zavetnik Dalmacije, teologov, učenjakov, učiteljev, prevajalcev, asketov ... To je bil tudi sam. 1. oktober: Terezija Velika mala redovnica Terezija deteta Jezusa je dobila vzdevek »mala Terezika«, da bi jo tako razlikovali od redovne refomatorske Terezije Akvilske. Mala Terezika je umrla 1897. leta, ko ji je bilo komaj 26 let, v Lisieuxu v Franciji. V samostan karmeličank so jo neradi sprejeli. Ko pa je le smela vstopili, tam menda z njo sprva niso lepo ravnali. Morda zato, ker so jo imeli za domišljavo, ker je vsak dan pristopala k obhajilu? Nihče pa ni vedel, kako hude notranje, boje bije, saj je trepela ob misli, da jo je Bog zapustil. Tudi hude skušnjave je imela in često je bila prepričana, daje obsojena na prekletstvo. Potem pa jo je obiskala še bolezen - tuberkuloza. Svoje trpljenje je prenašala za grešnike tega sveta. Papež Pij XI. jo je I 925. leta razglasil za svetnico. Njeno telo ni strohnelo, ampak je shranjeno v stekleni krsti v baziliki mesta, v katerem je umrla. Mala Terezika je zavetnica Francije, misijonov in karmeličank. 4. oktober: Frančišek Želel je postati vitez V mladosti je bil trdoživ in se sploh ni odpovedoval posvetnim užitkom. Želel je postati vitez. Rodil se je 1181. leta v Assisiju v Italiji. Ko mu je bilo 20 let, je odšel v vojno med mestoma Assisi in Perugia. Padel je v vojno ujetništvo in tam premišljeval. Prišel je do spoznanja, da je poleg telesnih užitkov še kaj. Pozneje je potoval v Rim, kar je njegovo slutnjo še okrepilo. Odločilni trenutek pa je napočil 1205. leta, ko je molil v domači cerkvici. Zaslišal je Kristusov glas, ki mu je velel: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Prodal je številne bale očetovega blaga, denar pa izročil župniku, da bi obnovil cerkvico. Velik vpliv nanj so imele besede iz Lukovega evangelija: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev!« Odložil je čevlje, oblekel rjavo kuto, jo povezal z vrvico in se kot berač podal na potovanje. Papež Inocencij III. je potrdil vodila frančiškanskega reda. Bene-diktici so Frančišku podarili cervico sv. Marije Angelske in košček zemlje. Poimenoval ga je »Portiuncula« (delček) in poleg cerkve postavil hišo -samostan. Red se je močno razširil tudi zato, ker je ustanovil tako imenovani tretji red (tretjeredniki), v katerega so smeli vstopiti tudi poročeni laiki. Frančišek je ostal diakon, saj zaradi svoje skromnosti (morda tudi zavoljo prejšnjega življenja) ni hotel sprejeti ma-šniškega posvečenja. Po smrti so na njegovem truplu našli Kristusove rane. Frančišek je zavetnik frančiškanov, revežev, socialnih delavcev, ekologov, trgovcev, krojačev, tkalcev ...in priprošnjik zoper glavobol in kugo. 13. oktober: Kolo^ Romarja so ob(N> f Kaj vse naredi /Č enajstem stoletju je vol? strijo potoval irski ro®a $vr man, da bi čez leta pr'se 0 to deželo. Bil je nenava . lečen in ljudje so P°sUTaja s° je vohun. V bližini ga- zgrabili in obesili 1,2 Četudi ga Cerkev ni ra^f’ za svetnika, ga ljudstvo e/r tudi več cerkva mu je P.ov^ nih. Kolomanov blag°s bi varoval pred sr Je zavetnik obsojeni” ^pii z obešanjem, živine, Pj$ijiF kov, proti podganji in oo’“ dlogi. Ponekod na kol°W prirejajo obhode s f' murju, zlasti na Gor® več ljudi ime Koloma® 16. oktober: Hed^ Zavetnica ž^110^ Hedvika iz Šlezije se J y 1174. leta v Andecbs ev mčiji. Je zavetnica izg P domovine in ženinov ^0joJ Komaj 12tetjeime^^ oce iz političnih raz j, ročil z vojvodom He®. pf^j čez leto dni že r .-ioš®še[)i otroka. Potem jih je PrlS d3 j Potem je moža Pr°s' sP0 ^ živela v vzdržnosti (br ,a nje L odnosov), ki je i®6^^ željo spoštoval. p°sVL in blaginji svojegadjud5i r novila cisterijanški sa moževi in nato še sim’ je umaknila v samosta je v starosti 70 let. Svetn^^ 1267. leta.* (Se vestnik, 29. februarja 1996 Tonika Očiščevalna akcija Mura 1996 Od Gornje Radgone do Murskega Središča Na pobudo Ižakovske civilne iniciative bodo letos pripravili očišče-Talno akcijo Mura 1996. Akcija je lansko leto potekala od Petanjec do Razkrižja, letos pa naj bi zajela levi in desni breg ob vsem slovenskem delu reke Mure od Gornje Radgone do Murskega Središča. Pred začetkom akcije so pripravili pogovor z vsemi župani pomurskih občin >n krajevnih skupnosti, ki so neposredno ob reki Muri, ter predstavniki različnih društev in klubov. Pogovora se ni udeležili edino raden-s 1 župan oziroma predstavniki iz te občine. Župani in predstavniki krajevnih skupnosti, ki bodo v nadaljevanju koordinatorji te akcije, so uvodoma spregovorili o svojih načrtih. Nekako je med njimi prevladalo mnenje, da mbra akcija potekati širše, v okviru vse občine, ne samo neposredno ob reki Muri, ter da mora trajati dlje. V okviru občine bodo v akcijo vključili tudi različne klube in društva. Župan občine Tišina - Cankova Alojz Flegar je povedal, da bodo v akcijo vključili tudi zbiranje Večjih kosovnih odpadkov, starega železa in drugega. Na nji-novem območju pa že nekaj let uspešno pripravlja čistilne ak-eije tudi Kajak, kanu in rafting klub Most Petanjci, v imenu ka-terega je Viktor Zamuda pove- dal, da bodo začeli z akcijo že 16. marca, ko bodo odstranjevali smeti iz Mure in obrežja, potapljali pa se bodo tudi v globino. Predsednik KS Bakovci je povedal, da vsako leto organizirajo čistilno akcijo od Lukačevega ribnika do nasipa, vendar je že čez nekaj dni ponovno vse onesnaženo. Miha Vodenik, župan Gornje Radgone, je povedal, da bi bila zanje akcija najaktualnejša konec aprila ter dodal, da bi želeli ob Muri še letos urediti sprehajalno stezo, dolgo dva kilometra. Ludvik Bratuša, župan ljutomerske občine, je pojasnil, da bo njihova spomladanska akcija potekala na območju celotne občine, in sicer se bo začela I. marca, trajala pa bo do 20. aprila. Poleg številnih društev in klubov je veliko zanimanje tudi pri po-smeznikih. Jože Kavaš, Beltinci, je poudaril, da imajo v Beltincih največ težav s pitno vodo, in izrazil upanje, da bo akcija veliko prispevala k izboljšanju kakovosti pitne vode. V akcijo se bosta tako kot lani vključili tudi črenšovska občina in KS Bistrica. Predstavnik KS Dokle-žovje je predlagal, da se akcija ponovi jeseni. Letos bodo med drugim sanirali dve divji odlagališči smeti. Predstavnik KS Melinci je poudaril, da je čistoča ogledalo nekega kraja in zato bi radi, da bi krajani, ko skrbijo za svoje vrtove, pogledali tudi prek ograje. Tudi lendavska občina, ribiško društvo in lovci se bodo intenzivno vključili v akcijo. Štefan Dravec, Turistična zveza Pomurja, je bil mnenja, da naj bi ta akcija v bistvu pomenila začetek akcij, ki bi se nadaljevale vse leto. Dodal je tudi, da mladine ne smemo zlorabljati za tak- šne namene, da čistijo za starejšimi. Mladina je veliko bolj ekološko usmerjena. Po mnenju Jožeta Novaka, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, je potrebno na takšne akcije gledati bolj široko. Omenil je Muro, ki je veliko boljše kakovosti kot pred desetimi leti, vendar za to mi nismo naredili nič. »Iz Avstrije priteče v Slovenijo voda drugega kakovostnega razreda, pri nas pa jo onesnažimo in je potem v tretjem razredu. Ohraniti moramo vsaj takšno kakovost vode, kot priteče k nam. Večje ekološke bombe so tudi divja smetišča, še posebno draga pa je sanacija le-teh. Janka Bezjaka pa ne motijo toliko plastične vrečke, ampak je izrazil zaskrbljenost zaradi kemične kontaminiranosti naših voda. Omenil je tudi farmo Nemščak, ki je prava ekološka bomba. Glede datuma se niso mogli uskladiti, saj bo akcija po občinah poteka vse leto in na širšem območju. Kljub temu bo akcija osredotočena predvsem na dneve od 16. do 31. marca. Civilna ekološka iniciativa pa je še posebno veliko pozornost namenila ekološkemu zboru vseh udeležencev ob koncu akcije, ko bodo pripravili različne referate o čiščenju ter drugih ekoloških temah. Vsi pa so bili mnenja, da je pri nas ekološka osveščenost še vedno premajhna ter da bomo morali zanjo še veliko narediti. Aleksandra Nana Rituper Društvo za zaščito in varstvo živali Murska Sobota Tudi živali imajo dušo in telo Ljudje „ Pravic m Se v Polpretekli zgodovini začeli vedno* bolj zavedati, da jih sa,no privilegij odraslih, bogatih in oblastnih mož, ampak koin’vedno hUi‘!i drugi- NaJprej so jih dodelili ženskam, potem otro-flaravnepa° ,jpa se poudarjajo tudi pravice živali in rastlin, pravice razKčna drpfv,nskega okolja torej. V svetu in tudi v Sloveniji delujejo n^ žiUS|^a’ k' se borijo za zaščito in varstvo ter nastopajo proti n>ke TiboJ j ’ ud'v Murski Soboti so ustanovili na pobudo Domi-SOb . Društvo za zaščito in varstvo živali Murska Sobota. ^eset m° društvo ima več kot P°stanein anov- Člani pa lahko 2eHjo an S' ljubitelji živali, ki ?SVeščaniHVn° sodeiovati pri 7rtudj Jn POm°či živalim, ^Javnost *’ k’ želijo njihovo P°zitivnim PodPreti s svojim n.a 0 živalih"1^’nom razmišlja-a^>Vno vl,: V društvo pa so se Str°Fovniai Udd' tudi različni v^Parjj p’ kot so kinologi, ^^nje in’ ornursko ekološko N0 setu?"08’ drug‘- Pove' 1 No nnd' l drugimi društvi, 5C«”1’"'"tei" ™io-??bil°runi pro- -N v Ulici arhi- Nami' danjl oč<^i odde- li S° vsak č ,J0 tud' uradne ure, nte' Lahko od 17- do >9- h° Pokličete tudi S »J. 32 Sprejem.!! Jenih in ui. Pogrešanih, izgu-Poared°valian^ malih živali ter Učenju žival. Prijave o lahko tudi anoni- mne. Informacije o izgubljenih živalih bodo posredovali po radiu Murski val ter drugih internih lokalnih medijih, pošiljali pa jih bodo tudi na Teletext Slovenije. Infomacijsko oglasno desko bodo imeli v cvetličarni na soboški tržnici. Na sedežu boste lahko dobili tudi strokovni nasvet o nakupu psa, mačke ali ■ kakšne druge živali. Naloga Društva za zaščito in varstvo živali je dvojna: izobraževanje in ozaveščanje ljudi ter neposredna pomoč ogroženim živalim. V okviru izobraževanja bodo po šolah delili gradivo, kjer piše, kaj morajo lastniki psov narediti in česa ne smejo. Po nekaj tednih bodo poskušali kontrolirati, kaj se je izboljšalo. Pripravili bodo tudi različna predavanja in predstavitve, na katere bodo poklicali različne strokovnjake. Ustanovili so tudi posebno komisijo, v kateri so tudi strokovnjaki različnih področij, ki bodo hodili Nekatere osnovne pravice živali Vsaka žival ima pravico do spoštovanja. Človek, tudi sam živalska vrsta, si ne sme lastiti pravice do ubijanja drugih živali. Nobena žival ne sme biti izpostavljena trpinčenju ali izkoriščanju. Če je že usmrtitev kakšne živali nujna, jo je^potrebno izvesti hipoma, brez bolečin in mučenja. Poskusi na živalih, ki jim poovzročajo telesne in duševne bolečine, niso v skladu z živalskimi pravicami - ne glede na to, ali gre za medicinske, druge znanstvene ali trgovske poskuse. Treba je razvitb drugačne eksperimentalne metode. Vsako dejanje, ki se konča z ubojem živali, je biopcid, to je zločin proti življenju. Z mrtvo živaljo je potrebno ravnati spoštljivo. Živalske pravice morajo biti zavarovane enako kot človekove. Bruselj, 27. januarja 1978 mariborskim azilom za živali, da lahko najdene živali oddajo vanj. Razmišljajo tudi o tem, da bi morda ob priložnosti tudi pri nas naredili azil za živali. Aleksandra Nana Rituper rabljenih avtomobilov 49 rabna^L pr* s°boškem Agroservisu so v nedeljo ponujali 'Jenih VOZil __ ... 1- t Golf । , C S«£TL »3 1500 2astJ mara 1.3 Opel N *'3 v°zil, prodali pa so le štiri Letnik Prev, km Cena 1982 78.000 3.500 DEM 1989 61.000 3.000 DEM 1988 73.000 4.000 DEM 1984 92000 1.800 DEM 1987 47.300 15.000 DEM 1986 77.000 4.800 DEM 1986 120.000 500.000 SIT 1992 36.300 7.700 DEM 1988 79.000 2.800 DEM 1989 87.000 2.500 DEM 1987 56.000 9.700 DEM 1987 73.000 7.300 DEM 1989 97.000 8.000 DEM 1988 91.000 2.900 DEM 1993 37.000 1.330.000 SIT 1987 55.000 8.500 DEM po terenu in preverjali, kakšen je odnos ljudi do živali, po potrebi oziroma ugotovljeni nepravilnosti pa bodo tudi ustrezno reagirali. In kakšna so njihova 'pooblastila? Ko opazijo, da kje kakšno žival mučijo ali z njo ne ravnajo po deklaraciji o pravi- j cah živali, se najprej pogovorijo z lastnikom, če to ne zaleže, pa ga lahko prijavijo policiji in veterinarskim inšpektorjem, nato pa lahko pride primer na sodišče. V svojih akcijah se bodo zavzemali predvsem za domače živali, za boljše razmere pri transportu živine in za divjad. Poskrbeli bodo tudi za živali, ki so jih našli in ki nimajo lastnika. Poiskali jim bodo lastnike ali vsaj začasne lastnike. S soboškim Kinološkim društvom so se dogovorili, da bodo po potrebi uporabljali njihove bokse za pse. Dogovorili pa so se tudi z Cene sadja in zelenjave Zelenjava Niste sami. Vestnik je z vami! Tržnica Pomurka Gornja Sobota RadBonaLjutomer Jabolka 98 100 100 Hruške 360 - 250 PomaranSel10-130 160 150 Banane 164 159 140 Grozdje 650 450 500 Limone 200 230 220 Ananas 360 350 350 Kivi 188 260 290 Paradižnik 460 340 400 Paprika 460 400 420 Kislo zelje 145 - 180 Kisla repa 145 - 180 Endisija 350 299 280 Melika solata460 450 480 Korenje 140 160 160 Čebula 60 10 99 Česen 400 300 300 Krompir 30 60 40 Jajca 20 22 19 Zgodilo se je... Velik vlom v Potrošnikovo blagovnico V nadaljevanju kronike pišemo o več vlomih. Največji je bil vsekakor v noči s 25. na 26. februar (nedelja-ponedeljek) v Potrošnikovo blagovnico v središču Murske Sobote. Storilec je vlomil skozi zadnja vrata in odnesel več barvnih televizijskih sprejemnikov, avtoradiov s kasetniki, brezvr-vičnih prenosnih telefonov in ročnih ur. Škoda je zares velika: 2.000.000 tolarjev! Storilca iščejo policisti in kriminalisti. Zasegli malokalibrsko puško Policisti oddelka Gornji Petrovci so 20. februarja med hišno preiskavo pri nekem občanu v vasi Ocinje našli malokalibrsko puško z daljnogledom. Orožje so seveda zasegli, lastnika, ki ni imel orožnega lista, pa so prijavili sodniku za prekrške. Vlomilec v kmetijski zadrugi V noči z 20. na 21. februarje neznani storilec vlomil v prostore kmetijske zadruge Turnišče; poiskal je železno blagajno in poskušal vlomiti vanjo, saj je domneval, daje v njej denar. Kaže, daje bila blagajna za storilca pretrd »oreh«, saj je ni uspel odpreti. Z vlomom je storil za 20.000 tolarjev škode. Kolesarka v vrata avtomobila Četrtek, 22. februarja, je bil nesrečen dan za kolesarko M. C., ki seje peljala po Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti in se zaletela v vrata osebnega avtomobila, ki jih je, potem ko je ustavil avto, odprl avtomobilist J. L., ne da bi se prej prepričal, če to lahko varno stori. Kolesarka seje hudo poškodovala. Piščanci so zadušili V noči z 22. na 23. februarje izbruhnil požar na farmi piščancev, last B. Š. iz Neradnovec na Goričkem. Vzrok požara še ugotavljajo, znano pa je že, koliko dvodnevnih piščancev seje zadušilo: 5.353! Gmotna škoda znaša 845.000 tolarjev. Vlom v medicino dela 23. februarja popoldne je nekdo vlomil v prostore ustanove Medicine dela v Murski Soboti. Obiskal je pisarno, kjer je glavna blagajna. Te seveda ni mogel odnesti, ampak se je zadovoljil z ročno blagajno, v kateri je bilo 23.685 tolarjev. Izsiljevanje v Gederovcih V križišču lokalne in regionalne ceste v Gederovcih (nedaleč od mejnega prehoda) seje v petek, 23. februarja, zgodila prometna nesreča. Kot vzrok zanjo navajajo domnevno izsiljevanje prednosti voznice osebnega avta Verice J. Ta je potem trčila v osebni avto, ki ga je vozil avstrijski državljan Walter H. Posledica trčenja: hudo poškodovan 5-letni sopotnik v Walterjevem avtu in gmotna škoda za okrog 1.000.000 tolarjev. Oropal naj bi pivskega bratca 24. februarja okrog 3.30 je bil na Stari Gori pri Vidmu ob Ščavnici izvršen rop. Žrtev je mladoletni avstrijski državljan Sebastjan H. Preiskovalci so osumili storitve tega kaznivega dejanja Edvarda H., ki je pred tem s svojo poznejšo žrtvijo popival v gostišču v Mali Nedelji. Ko je oškodovanec hotel iti spat k sorodnikom, naj bi ga Edvard pod pretvezo, da ga bo peljal, zvabil v svoj avto. Ni ga odpeljal v Ljutomer, ampak na Staro Goro, kjer ga je pretepel ter si s silo in grožnjami prilastil tujčevo denarnico z dokumenti, kreditnimi karticami in vzel naj bi mu še ročno uro. Požar v garaži na Hotizi V soboto, 24. februarja, okrog 19. ure je izbruhnil požar v garaži Zdravka Č. na Hotizi. Kot vzrok navajajo domnevno nestrokovno ravnanje oškodovančevega znanca, kije v garaži popravljal osebni avto. Požar naj bi zanetil z električno žarnico, s katero je osvetljeval vozilo. Ta seje razbila, ko je zamenjeval dovodno cev za bencin med rezervoarjem in motorjem. Ogenj se je kar hitro razširil. Preden so ga gasilci pogasili, je v celoti uničil osebni avto in notranjost garaže. Škoda je velika. Razbijač pred Super Lijem 24. februarja ob 1.30 je neki gost, ko je zapustil lokal Super Li v Mar-tjancih in se približal svojemu avtu na parkirišču lokala, ugotovil, da je nekdo razbil steklo na njegovem osebnem avtu. Še več: ukradel je tudi CD-player. Vlom tudi na Kapelskem Vrhu Doslej neznani storilec je v noči s 24. na 25. februar s silo telesa sunil v okno okrepčevalnice na Kapelskem Vrhu in tako prišel v notranjost. Tam je potem pobral več zavojev različnih cigaret, nekaj vžigalnikov in več steklenic alkoholnih pijač, tako daje lastnika oškodoval za okrog 30.000 tolarjev. Za storilcem še poizvedujejo. Oropala naj bi hrvaškega državljana Policisti PP Ormož so 24. februarja ponoči prijeli 31-letnega L. K. in 25 let starega Z. B., oba iz Stročje vasi, saj sumijo, da sta le nekaj ur pred prijetjem pretepla in oropala 20-letnega Dušana P. iz Čakovca. Trojica je tja do 22. ure popivala v okrepčevalnici Gomila blizu Koga pri Ormožu. Ko so se peš odpravili proti Kogu, naj bi L. K. in Z. B. planila, na nič hudega slutečega Dušana, ga podrla na tla in pretepla, povrh pa sta mu vzela še denarnico, v kateri naj bi bilo 8.000 tolarjev. Antona sta kar tako pretepla 44-letnega Antona B. iz Maine pri Lenartu so v soboto okrog 19. ure v Žitencih neznanci (po)vabili v bližnjo gostilno, da bi kaj popili, a je ta povabilo odklonil. To pa je »gostitelje« užalilo in razjezilo: najprej so Antonu vzeli nekaj tolarjev in tuje valute, nato so ga pretepli in naposled vrgli v sneg. V gostišče pa tudi sami niso šli, saj so potem, ko so obračunali z »nedružabnim« Antonom, sedli v avto in izginili. Š. S. Poroke V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Janez Šlihthuber, kmetovalec, iz Stanejevec in Brigita Tem-lin, kuharica, iz Stanjevec; Stanislav Šebjan, delavec v bolnišnici, iz Ižakovec in Romana Krapec, delavka v bolnišnici, iz Ižakovec; Andrej Špilak, strojni ključavničar, iz Bratonec in Suzana Mertiik, tekstilna konfekcio- narka, iz Bratonec; Janez Gorza, mizar, iz Murskih Črnec in Aleksandra Grčar, tekstilna tehnica, iz Murske Sobote; Robert Zver, kuhar, iz Lipe in Tanja Pintarič, kuharica, iz Murske Sobote; Marjan Lenarčič, vzdrževalec, iz Nemčavec in Terezija Felbar, medicinska sestra, iz Filovec. ČESTITAMO! vestnik, 29. februarja 1996 1. slovenska nogometna liga Beltinci: Mura 2 : 0 (0 : 0) Beltinci - igrišče Beltinec, gledalcev 4.000. Sodnik : Kandare (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Šarkezi (60), 2 : 0 Ilič (70). Beltinci: Boškovič, Tratnjek, Jeraj, Sirk, Ilič, Šarkezi, Črnko, Cener, Baranja (Šabjan), Osterc (Džaftč), Škaper (Gutalj). Mura: Černjavič, Baranja (Rous), Kokol, Kardoš, Breznik, Ali-hodžič, Brezič, Gajser, Cirkvenčič, Bakula, Hlebalin (Ošlaj). Za prekmurski derbije vladalo veliko zanimanje, saj se je na igrišču v beltinskem parku zbralo veliko gledalcev, ki so bili gotovo zadovoljni s prikazanim nogometom, kar še posebej velja za pristaše Beltinec, ki so slavili zasluženo zmago. V prvem polčasu sta moštvi igrali zelo angažirano in požrtvovalno, vendar brez izrazitih priložnosti za gol, če izvzamemo 30. minuto, ko bi sodnik Kandare lahko dosodil enajstmetrovko za domačine. V začetku drugega polčasa je moral zaradi drugega rumenega karto- na z igrišča Kardoš, tako da je igrala Mura ves drugi polčas z igralcem manj. To je bilo opaziti pri igri, tako da so igrali Beltinča-ni večji del tekme na Murini po- Gorica 1911 5 3 32 : 14 38 MURA Olimpija Rudar Publikum Maribor Primorje BELTINCI Korotan Izola 19 19 19 19 19 19 19 19 19 8 8 7 7 6 6 6 6 1 8 4 5 5 7 7 7 6 3 23 : 18 32 7 43 : 24 28 7 29 : 26 26 7 34 : 32 26 6 26:1925 6 28 : 25 25 6 20 : 23 25 7 23 : 24 24 414 10:63 7 lovici. Beltinčani so prišli v vodstvo po samostojni akciji Šarkezija, ki se je prebil do kazenskega prostora in žoga se je znašla v zgornjem kotu Černjavičevih vrat. To je dalo gostiteljem še več poleta in deset minut kasneje je Ilič, ki se je večkrat znašel v napadu, dosegel drugi gol. Zatem se je ponudila priložnost za gol Muri, vendar je Baranja, ki seje sam znašel pred Boškovičem, ni izkoristil. Deset minut pred koncem se je pred vratarjem Černjavičem znašel Cener, vendar je streljal vanj. Šest minut pred koncem bi Beltinčani lahko povečali vodstvo, ko je v kazenskem prostoru Mure Ošlaj igral z roko in je sodnik dosodil enajstmetrovko. Toda Škaperjev strel je Černjavil odbil v kot. Mura je klub porazu ostala na drugem mestu, Beltinčani pa so se povzpeli s predzadnjega mesta. Feri Maučec Pred startom v drugi državni nogometni ligi Župan z direktoiji prevzel NK Nafta Nogometaši Nafte iz Lendave, ki so po jesenskem delu prvenstva v drugi državni ligi zasedli odlično drugo mesto in so med kandidati za uvrstitev v prvo državno ligo, so se znašli v hudih finančnih težavah. Zadeva seje tako zaostrila, da sedanje vodstvo ni videlo izhoda, ni pa bilo tudi človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti krmilo kluba z dolgoletno tradicijo. Ker pa nekaterim Lendavčanom in ljubiteljem nogometa ni bilo vseeno, kaj bo z NK Nafta, je zadevo prevzel v svoje roke lendavski župan Jože Kocon. Preteklo nedeljo so sklicali izredno skupščino kluba, sprejeli odstop dosedanjega vodstva in izvolili novo. Predsed- niško funkcijo je prevzel župan Jože Kocon, kije v 9-članski upravi v odbor pritegnil lendavske direktorje. Podprednika sta postala direktor Nafte Jože Hozjan in direktor Gidosa Štefan Tratnjek. Tako naj bi rešili krizo Nafte in uspešno nadaljevali tekmovanje v drugi državni ligi, ki se začenja že v nedeljo. Ob tej priliki je trener Stanislav Vogrinec opozoril, da zaradi omenjenih težav v klubu in nezadovoljstva igralcev v pripravljalnem obdobju niso uspeli uresničiti načrtovanih nalog, saj so bile razmere za treniranje zaradi zime in snega nemogoče, tako da so nekateri klubi, ki so se pripravljali ob morju, na boljšem. Tudi motiva- Stanislav Vogrinec - trener Namizni tenis —— ----—— — Nova zmaga Moravskih Toplic V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi so igralci Moravskih Toplic Sobote v gosteh premagali Radlje in se tako oddolžili za jesenski poraz. Horvat in Unger tokrat nista -dovolila presenečenja. Sobočani so tako zelo uspešno začeli drugi del prvenstva. Radgona je v tekmovanju druge državne lige z dvema prepričljivima zmagama le potrdi- la status prvoligaša. Radlje : Moravske Toplice Sobota 1 : 6 (Kus : Horvat 20 : 22, 16 : 21, Krive : Unger 7 : 21, 10 : 21, Petar: Solar 21: 10, 21 : 17, Kus-Petar: Unger-Horvat 13:21, 7 : 21, Kus' Unger 13 : 21, 11 : 21. Petar: Horvat 18 : 21, 15 : 21, Krivic : Solar 13 : 21, 11 : 21). Škofije Skripta : Radgona 2 : 5 (Semolič : Benkovič 0 : 2, Jer- man : Brumec 2 : 0, Ludvig : Rihtarič 0 : 2, Semolič - Jerman : Rihtarič - Benkovič 0 : 2, Semolič : Rihtarič 1 : 2, Jerman : Benkovič 0 : 2, Ludvik : Brumec 2 : 0); Šampionka : Radgona 1 : 6 (Tokič : Benkovič 1 : 2, Cučič : Rihtarič 0 : 2, Faganel: Brumec 2 : 0, Tokič - Faganel: Rihtarič -Benkovič 0 : 2, Tokič : Rihtarič 0 : 2, Faganel: Benkovič 1 : 2, Cučič : Brumec I : 2). M. U. Odbojka - interliga PKL - moški Rezultati - 14. kolo Brod : La Luna 47:112 Claudia shop : Radenci 97 : 75 Sebeborci: Sobota 66 : 82 Lindau : Lindau ICL 84 : 67 Radenci: La Luna 56 : 89 La Luna Pet. 13130 1100:825 26 Sobota vet. 1411 3 1009:854 25 Claudia shop 1311 2 987 : 707 24 Radgona vet. 14 9 5 846:762 23 Lindau 14 8 6 841 : 849 22 Radenci 14 6 8 1004:1040 20 Sebeborci 14 6 8 836:875 20 Lindau ICL 14 410 750:957 18 Brod Krog 14 113 685:1121 15 Ljutomer 14 014 166:234 3 (K. Glažar) ŠPORTNA NAPOVED lil V športni napovedi št. 3 sodeluje Robert J. Kovač iz Borejec, ljubitelj nogometa in navijač Želje. Prognoziral je takole: Pari Nap. L BELTINCI: Olimpija 0 2. Korotan : MURA 2 3. Izola : Publikum 2 4. Maribor: Primorje 1 5. Gorica : Rudar (V) 1 61 Železničar (MB): NAFTA 0 7. Zagorje : Črnuče 2 8. Mengeš: Vevče 1 9. Šentjur: Železničar (LJ) 1 10. Family shop : Šmartno 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT.3 Napoved 1. BELTINCI: Olimpija 2. Korotan: MURA 3. Izola: Publikum 4. Maribor: Primorje 5. Gorica : Rudar (V) 6. Železničar (MB): NAFTA 7. Zagorje : Črnuče 8. Mengeš: Vevče 9. Šentjur: Železničar (LJ) 10. Family shop : Šmartno Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 8. marca 1996. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Poraza Pomurja V devetem kolu srednjeevropske interlige so odbojkarji Salonita iz Kanala v Murski Soboti v slovenskem derbiju premagali Pomurje s 3 : 0 (15 : 8, 15:6, 15 : 5). V drugem srečanju pa je Salzburg premagal Pomurje. Tudi drugo srečanje s Salzburgom so Sobočani izgubili z 0 : 3 (6 : 15, 3 : 15. 1 : 15). Pomurje: Fujs, Ti-nev, Prša, Janža, Kerec, Bačvič, Čeh, Marič. Poredoš, Ševčenko, Topovšek. Odbojka - 1. B ženske Ljutomerčanke zmagale V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v prvi državni ženski B-ligi so odbojkarice Ljutomera Zavarovalnice Maribor doma premagale Mislinjo s 3 : 0 (15 : 0, 15 : 6, 15 . 3). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Ljubeč, Kosi, Novak, Šoštarič, Senčar, Vrbnjak, Lukienko, Kolar, Vahen in Pirher. Odbojkarice ŠOU Fitness Panter pa so premagale MTC-SL-ROTO Soboto s 3 : 1 (15 : 6, 15 : 4, 8 : 15, 15 : 13). MTC-SL-ROTO Sobota: Drevenšek, Zver, Forjan, Šlebinger, Novak, Kuhar, Moreč, Časar, Cipot. (NŠ, FM) Krim 20 20 0 60 : 6 40 LJUTOMER 20 13 7 42 : 29 26 ŠOU 20 11 9 39 : 34 22 Tabor 20 7 13 32 : 43 14 Mislinja MTC- 20 5 15 16:49 10 SL-ROTO 20 4 16 24:52 8 Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura. Odbojka - 1. A moški Ljutomerčani zamudili zmago V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v prvi moški odbojkarski A-ligi je Olimpija iz Ljubljane v Ljutomeru premagala domači Ljutomer s 3:2(15:9, 10:15,8: 15, 15: 10, 16 : 14). Ljutomerčani so vodili z 2 : 1, vendar so zamudili priložnost za zmago. Ljutomer: Berlot, Kavnik, Šmauc, Belec, Onišak, Grut, Zidar, Pirher, Rajnar, Savič. (NŠ) V športni napovedi št 1 je imel štiri pravilne napovedi, Jože Horvat, Rojska 27, Domžale, 61230 Domžale. Nagrado mu bomo poslali po pošti. Pravilna napoved: Beltinci : Mura 1, Izola : Korotan 0, Maribor : Publikum 0, Gorica : Primorje 0, Rudar (V): Olimpija 2. Maribor Olimpija Bled 20 Krka 20 Kamnik 20 LJUTOMER 20 60 : 4 40 6 45:26 28 9 11 32 : 40 18 6 14 27 : 46 12 6 14 23 :46 12 5 15 23 : 48 10 20 20 0 20 14 Zmagal Supančič, Zupe drugi V Moravskih Toplicah je bil četrti letošnji šahovski koneete-denski turnir, ki ga organizira ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Med 82 šahisti je zmagal Supančič z 8 točkami pred Zupetom, Žugajem, Kovačem in Gruškovnjakom, po 7, Režonjo, Kavašem in Gaberjem, po 6,5 točke. Peti turnir bo v nedeljo, 10. marca, v gostilni Slave Maučec v Gančanih. Gomboc in Lazar državna cija igralcev za delo ni bila M kot bi morala biti zaradi n® plačanih premij. Imeli so 20 r ningov in odigrali 7 prijate!)8 tekem, od katerih so 6-krat gali, enkrat pa izgubili- Nafta je v zimskem času tudi tremi igralci: Bursačem vo). Delamejo (Šmartno) inV tarjem Kusekom, ki sejevr'1,1 klub. Kljub vsem težavam.1;' jih spremljale, je trener Vogr1 optimist in predvideva, da W poskušali s prvimi tekmami domestiti zamujeno in “a lahko moštvo ob urejenih raZ^v rah poseglo po najvišjem mes . drugi državni ligi. To tembolj igrajo z vsemi konkurenti y za najvišje mesto v Lendavi Feri MaUC prvaka V Mariboru je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v šahu za posameznike po kategorijah. Sodelovali so tudi šahisti iz Pomurja in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. To še posebej velja za Aleša Lazarja (DOŠ Lendava) in Miha Gomboca (OŠ I Murska Sobota), ki sta postala državna prvaka. Rezultati - fantje do 10 let: 6. Fras (Bak.) 5,5, 9. Kozic 5,5, 11. Kozic (oba OŠ lil) 5, 23. Djuran (Bak.) 4 in 28. Hočevar (OŠ III) 3,5 točke; dekleta do 10 let: 3. Kramar (OŠ III) 6 in 15. Kavčič (Negova) 4 točke; fantje do 12 let: 1. Lazar (Lend.) 7,5, 16. Korpič 4,5, 19. Hodošček (oba OŠ III) 4,5 točke; dekleta do 12 let: 9. Vučko (Bel.) 5, 21. Kalamar 4 in 22. Hočevar (obe OŠ III) 3,5 točke; fantje do 14 let: I. Gomboc (OŠ I) 7,5, 12. Kovač (Bak.) 5 točk; dekleta do 14 let: 6. Tompa (Odr.) 6, 27. Smrekar (M. Ned.) 3,5 točke; fantje do 16 let: 24. Kos (GR), 30. Manič (GR); dekleta do 16 let: 15. Jocič (OŠ III), 16. Smej (Čren.) po 4 točke. Košarka Peta zmaga Pomurja V petem kolu končnice d^ nega prvenstva v košarki za vrstitev od 7. do 12. r116513^-murje v Murski Soboti pr®^j: lo Ježico mlade z 69 : “ 1 21). Sobočanke so tako PrVfaZj. tekmovanja sklenile brez P° .g. Strelke za Pomurje: 4), Cerova 10 (2 : 4), Dro^ 10(0: 3), Zotova 29 (6: TA: šenjakova 9, Gorčanova 2), Horvatova 10. A Rokomet Tokrat brez -točke V šestnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi so ostali vsi trije pomurski li-gaši brez točke. Ekipa Dola je v Murski Soboti nepričakovano premagala Pomurko z 28 : 27 (15 : 14). Pomurka Bakovci: Božič, A. Vereš 1, R. Vereš, Ka-vaš 5, Husar, Bedekovič 12, S. Buzeti, B. Vereš, Okreša 3, Smodiš, Lovenjak 1, J- Buzeti 5. Ekipa Poleta iz Murske Sobote je gostovala pri vodečih Radečah in izgubila z 22 : 28 (7 : 15). Strelci za Polet: Sečko 7, Lovenjak 3, Čemela 3, Merica 1, Horvat 3 in Škraban 5. Rokometaši Kroga so gostovali na Ptuju in izgubili tekmo z Dravo s.23 : 26 (14 : 16). ■ sl"’ Košarka - V tekmovanj" venske košarkarske C-Hge s : denci premagali Cerknicoz 82 (45 : 49). Strelci: Ulag" Banič 20, Lukič 19, Bratko košev (BG) Judo - Judo klub Lendava nizira v soboto, 2. tradicionalno tekmovanj® kal Lendave v judu. Ta :ejo lani tudi letos Pr'ča množično udeležbo iz trel1 , KK Creativ Murska Sobota Simon Moravec reprezentant Košarkarski klub Creativ iz Murske Sobote, ki seje lotil načrtnega dela z najmlajšimi, je v kratkem času delovanja že dosegel vidne rezultate. V svojih vrstah ima nekaj perspektivnih mladih košarkarjev, ki se že uveljavljajo. Med te prav gotovo sodi 14-letni Simon Moravec iz Bogojine, ki je z 206 cm najvišji slovenski košarkar te mlade generacije. Gre za izredno talentiranega košarkarja, ki seje iz košarkarskega kluba Creativ prvi prebil v državno pionirsko in kadetsko reprezentanco. Na vrata državne reprezentance pa že trkajo tudi nekateri drugi. Simon Moravec je doslej že igral za kadetsko re-prezenatneo Slovenije ob, dnevu slovenske košarke v Ljubljani in na mednarodnem košarkarskem turnirju kadetskih reprezenatne v Bratislavi. Kot član kadetske reprezentance Slovenije pa sodeluje na pripravah za evropsko kadetsko prvenstvo, ki bo leta 1997. (KG) Zakaj tako, NZS? UO NK MURA je na svoji seji dne 22. 2. 1996 razpravljal Poljšak in o odnosih med klubom in NZS. Ker je zaplet v zvezi s, dvignil precej prahu, je UO sprejel nekaj sklepov, s katerimi žeh 0 javnost in svoje pristaše, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s klubom • viub", je bil registriran za drug1 plačilu 10 % predpisane o ne, čeprav je bilo očitno-. pri izpisnici za storjeno naP,aI)S 4. NK MURA je bil ka^n« prepovedjo igranja dveh lOd domačem igrišču, čeprav bilo pravega razloga (izgre 1. Že drugič se je NK MURA zgodilo, da je bil razveljavljen dokončni sklep drugostopenjske komisije za pritožbe na škodo kluba, proti kateremu po pravilniku NZS ni mogoče uporabiti nobenega rednega niti izrednega pravnega sredstva! Gre torej očitno za samovoljo organov NZS. 2. Igralec Poljšak je še vedno v klubskem suspenzu, ker se v času, ko je bil še igralec NK MURA, ni pojavil na pripravah. Po katerem pravilniku lahko igra za drugi klub? 3. Klub se bo pritožil na sklep komisije, ki je igralcu dovolila prestop v drugi klub brez odškodnine. NK MURA bo zahteval odškodnino v višini vlaganja v igralca, ki mu je v 6 mesecih izpolnila 2/3 pogodbenih obveznosti. UO je bil mnenja, da bi morala biti NZS v funkciji klubov in ne obratno. Žal temu ni tako, kar kažejo naslednji primeri: 1. Igralec NK MURA Jermaniš je dobil certifikat za odhod v tujino, ne da bi NZS o tem predhodno obvestila klub. 2. Igralec NK MURA Volk je bil registriran za drugi klub brez odškodnine in brez plačila dolga, ki gaje imel do kluba. 3. Igralec NK MURA Granov nitev tekme). h jo5*’ 5. NK MURA Je v danjih prvenstvih prav na v jetO novanih klubov, kazni vs presegajo milijonske vsO.tIejoA^1 Predsednik UO NK M ^(,0^ lan Moreč je menil, da v '"^vlj^ liščinah ne more več oP jpl funkcije predsednika k N članom UO ponudil svoj jt b1 UO je odstop zavrnil- ® icIP^ enotnega mnenja, da to ‘ ju", tem trenutku ne bi bilo u0.sljiH' j bi bila to voda na mlin .etj£' klubu ne želijo dobro. Spr_ gdp1, tudi sklep, da klub na v8 vprašanja zahteva odgov ». namenom, da se stvari e končno razčistijo. Močni klubi pomenijo tudi mo® Tega bi se morali pri NZ . vsi in ščititi klube. k' s^rai11 ekonomskih razmerah s napori zagotavljajo sr svoje delovanje. oa -X UONF' vestnik, 29, februarja 1996 29 ► port Športna prireditev na Tišini Marija Števanec in Branko Bukovec športnika leta 1995 Na Tišini je bila športna prireditev, na kateri so razglasili najboljše športnike, športnice, športne ekipe, športnike ŠŠD na OŠ Tišina in Cankova ter perspektivne športnike za leto 1995. Gre za prvo tovrstno športno prireditev v novi Občini Cankova - Tišina. Po pozdravnem nagovoru pred- ^anja Števanec in Branko Bukovec - športnika Občine Cankova - Tisi-Za leto 1995. Fotografija: Jure Zauneker šport od tu in tam Pogometlll' Območni odbor S°botSlb.trenerjev Murska d(>bitev ijanizira seminar za pri-v soboto 2. Slave Mann ’ 0,3 9' ur' v gostilni nar je Q. cec v Gančanih. Semi-n°gometnihZen.Za vse trenerje ”e bodo im m°štev. Trenerji, ki stv®nih t J" Učence, na prven-^dinioštel1^ °e b°d0 mogli ^Tska3 v ' Športna Vs°boto o d S°b°ta organizira “riv domu Pmarca 1996’ ob 15-poboti artizana v Murski ,Siholo£iaraževa>ni seminar Priznani SP°rta' Predavali bo-J0 *us d^Lftrokovnjaki: dr. Ve-^inZ-t,°rand Darko Števa-Sak- Kot£SUand Andrej Koro--nj°jepn?Ja Znaša H-000 SIT ,CUn Športne^00 vP'ačati na ra-a5lW678 ?ze Murska Sobo- ~ v tekmovanju e knterier nogometu t ren,aga| j iz Ključarovec ^jasf^ntus Mila iz Šen-e dosegli- n ?'e za Interier MF (Nš) D' Novak 3, Slana in Da ' - v , le druge . * Petnajstem kolu je vVne dijaške lige d^sko z 8 nnik Premagal bni-obrovnik ^'ka Kardinar z^^avk ' tačasn*ša naj-( ^kinii šokv- organizira med od 26. ^'"ti Počitnicami dw> ■ do i / k traja vsak dan da deklin Ure’ so vabljeni >ovS*°d6.do8.ra^ »nl^Va v n? desetem kolu pr-fSkiligijeV‘ mariborski ke-23r4Sa':Naftos5:3 Kot Ivačič sin so zma- Pa?nja 834 kV?-’ Felšo 846 in ^d0^ŽaliAfiTekmovali Lakovič 79 ki’ Horvat 821 in ženVekrnova eg Jev-v enajstem Cem' keMšk?r V.medregijski (2^a Premao .'81 Je Komcel iz ga?-:216^ Nafto s 6 : 2 M ?alikova' JaNaft°sta zma-ŠG kesljev <’ . 76’ln Utroševa, StaPoVa, 367 P?ovale Pa so še: N^eva, 3SANovakova, 355, MP°drtih k ’..ln Vargova, Žalik) Brat1 tekrni je\jP?ateljski ng°-Segei'z 2 ' '7 Murski So-Men Za Posam rSk° tekm°vanje 66 igralcieZnike *n dv°jice. 8ra c'je med posamez- sednika odbora za šport in rekreacijo Emila Sočiča je o razvoju in vlogi športa v Občini Cankova - Tišina razmišljal župan Alojz Flegar. Za najboljšega športnika Občine Cankova -Tišina za leto 1995 je bil izbran član SD Kolo-rnana Flisarja Tišina Branko Bukovec, državni reprezentant s niki zmagal Koščak (MTS) pred favoritom Voduškom (Era) in Šbiilom (MTS). V dvojicah sta bila najboljša Sobočana Koščak -Šbiil pred dvojico Puhan - Balažič. (M. U.) Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura v Veržeju premagala Beltrans s 4 : 0(1 : 0). Strelci golov: Cirkven-čič, Breznik (11 m), Hlebalin in S. Baranja. Šah - V Novi Gorici je bil mednarodni šahovski turnir. Sodelovala je tudi članica ŠD Rokade iz Lendave Tanja Štumberger in dosegla lep uspeh. Z osvojenimi 4,5 točke iz devetih kol je bila druga najboljša ženska na turnirju. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je Beltrans iz Veržeja premagal Bakovce z 2 : 0^ Strelca golov sta bila Berendijaš in Ropoša. Šah - Na februarskem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki ga je za člane pripravilo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, je zmagal Jože Vučko z 11 točkami pred Robijem Gruško-vnjakom in Jožetom Gaberjem, po 8,5, ter Štefanom Režonjo in Mihom Gombocem, po 8 točk. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi sta se moštvi Bel-transa in Drave s Ptuja v Veržeju razšli z neodločenim izidom 2 . 2 (1:2). Gola za Beltrans sta dosegla Ropoša in Z. Osterc. Namizni tenis - Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v namiznem tenisu, ki sta ga organizirala ŠZ Ljutomer in ŠŠD Cven, je sodelovalo 40 učencev. Pri ml. dečkih je zmagal Škrlec (Cez.) pred Babičem in Hramusom (oba Cven), med ml. deklicami je zmagala Šinkovčeva pred Sovičevo in Kovačičevo (vse Cven). Pri st. dečkih je zmagal Feguš pred Kolblom (oba Lj.) in Balažičem (Cven), pied st. deklicami pa Haj-dova pred Štotlovo (obe Cven) in Hornovo (Kr.) F. Pihlar Smučanje - NK Serdica je v Sotini pripravil tekmovanje v paralelnem slalomu in smučarskih skokih na 25-meterski skakalnici. V slalomu je med 16 tekmoa-vlci zmagal Rogan (Sotina) pred Pintaričem (Desternjak) in Vogrinčičem (Rogašovci). V paralelnem slalomu je bil najboljši Slamar z 21,5 metra pred Zri-mom, 21, in Roganom, 20 metrov. (K. Glažar) Odbojka - Na srednješolskem prvenstvu ptujsko-soboške regije v odbojki je zmagala gimnazija Ljutomer, ki je v finalu premagala SETUAŠ iz Murske Sobote z standardno puško in kagorizirani športnik državnega razreda. Drugo mesto je pripadlu vratarju Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote Štefanu Černjaviču, tretje pa članu SD Kolomana Flisarja Tišina Dragu Pertociju. Za najboljšo športnico Občine Cankova -Tišina za leto 1995 je bila izbrana članica AK Pomurje iz Murske Sobote Marija Števanec, članica državne reprezentance in državna prvakinja. Drugo mesto je zasedla šahistka Radenske Pomgrada iz Murske Sobote Lea Števanec, tretje pa strelka Anita Gašpar. Za najboljša športnika ŠŠD OŠ Cankova sta bila izbrana Mateja Mencinger in Jože Rogan, za najboljša športnika ŠŠD OŠ Tišina pa Simona Hari in Dejan Obal. Za perspektivne športnike so razglasili: Simona Detelbaha, Igorja Skledarja, Sebastjana Vogrinčiča (vsi nogomet), Denisa Kristla (karate) in Boštjana Cimermana (kajak -kanu). Najboljši so iz rok župana Alojza Flegarja in predsednika odbora za šport in rekreacijo Emila Šočiča prejeli lepe pokale, priznanja in nagrade. Izbor in razglasitev najboljših športnikov v Občini Cankova - Tišina bosta odslej tradicionalna. Feri Maučec 2 : 0. Ljutomerčani so se uvrstili v polfinale. (NŠ) Namizni tenis - Na turnirju najboljših igralcev ljutomerske občinske lige je zmagal Vargazon pred Fickom in Škergetom. Med občinskimi drugoligaši pa je bil najboljši Pihlar pred Štermanom in Potočnikom. (NŠ) Športna literatura - V marcu bo izšla strokovna literatura o nogometu z naslovom Tehnična ter tehnično-taktična priprava nogometaša in taktika nogometa, ki jo je napisal Ivo Šajh iz Ljubljane. Knjiga stane 2500 SIT in poštni stroški. Judo - V Samoboru je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Samobora. Sodelovali so tudi judoisti iz Lendave in dosegli lepe uvrstitve. Najbolje se je odrezal M. Časar (55 kg), kije zasedel prvo mesto. M. Časar (25 kg) in Nedeljko (55 kg) sta bila druga, Zadravec (46 kg) pa tretji. Pri deklicah je Lekčevičeva (37 kg) zasedla tretje mesto. (JK) Mali nogomet - NK Nafta je organiziral tretji turnir v malem nogometu mladih upov za pokal Lendave. Prvo mesto je zasedlo moštvo Maribora Branika. Nafta je zasedla šesto mesto. Sodelovalo je šest moštev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. (FH) Razpored tekem 16. kolo - 3. 3. ’96 •Črnuče: Naklo NAFTA : Rudar (T) Napredek : Železničar (MB) Šmartno : Koper Železničar (LJ): Family shop Vevče : Šentjur Zagorje : Drava Mengeš prost 17. kolo - 10. 3. ’96 Zagorje : Črnuče Mengeš: Vevče Šentjur: Železničar (LJ) Family shop : Šmartno Koper: Napredek Železničar (MB): NAFTA Rudar (T): Naklo Drava prosta 18. kolo - 17. 3. ’96 Črnuče : Rudar (T) Naklo : Železničar (MB) NAFTA : Koper Napredek : Family shop Šmartno : Šentjur Železničar (LJ): Mengeš Vevče : Drava Zagorje prosto 19. kolo - 24. 3. ’96 Zagorje :Vevče Drava : Železničar (LJ) Mengeš : Šmartno Šentjur: Napredek Family shop : NAFTA Koper: Naklo Železničar (MB): Rudar (T) Črnuče proste Feri Maučec Med junaki kegljaškega športa Steržaj - Ludvikova prva, Kerčmarjeva tretja Kegljaški klub Radenska je pripravil pod pokroviteljstvom Zdravilišča Radenska iz Rade-nec leta 1973 na kegljišču Diane v Murski Soboti prvi mednarodni kegljaški turnir dvojic. Sodelovalo je 16 dvojic iz Avstrije, Madžarske, Romunije in Jugoslavije. Sodelovali pa so tudi nekateri tekmovalci in tekmovalke domačih klubov Radenske in Čarde. V tekmovanju dvojic sta zmagala Steržaj - Ludvikova (Branik - Štore) z 2.727 podrtimi keglji pred dvojico Dragaš -Sivkova (Hrvaška), 2.670, in dvojico Jurišič - Adilovičeva (Bosna), 2.648 kegljev. Med posamezniki je zmagal Jurišič s 1.878 podrtimi keglji pred Ster žajem, 1.870, Frindom (Avstrija), 1.864, Dra-gašem (Hrvat-ska), 1.855, in Turkom (Slovenija), 1.846 podrtih kegljev. Med ženskami je zmagala Ludvikova (Slovenija) z 857 podrtimi keglji pred Bobnarjevo (Bosna), 854, Kerčmarje-vo (Čarda), 851, Vatijevo (Madžarska), 851, in Petruškovo (Ro munija), 838 podrtih kegljev. Lep uspeh je vsekakor dosegla domačinka Nada Kerčmar s tretjim mestom med posameznicami in sedmim mestom v dvojicah s Kalanom (Radenska). Nada Kerčmar prvakinja Kegljavka Čarde iz Murske Sobote Nada Kerčmar je pripravila prvo večje presenečenje leta 1973, ko je na štiristeznem avtomatskem kegljišču Konstruktorja v Mariboru prvič postala prvakinja mariborske kegljaške podzveze. Med 38 tekmovalkami iz osmih klubov je podrla 857 kegljev in zasedla prvo mesto pred Jezerškovo, 825, in Haf-neijevo (obe Fužinar), 809 podrtih kegljev. n. SNL 20. kolo - 31. 3. ’96 Črnuče: Železničar (MB) Rudar (T): Koper Naklo : Family shop NAFTA: Šentjur Napredek : Mengeš Šmartno : Drava Železničar (LJ): Zagorje Vevče proste 21. kolo - 6. 4. ’96 Vevče: Črnuče Zagorje : Šmartno Drava : Napredek Mengeš : NAFTA Šentjur: Naklo Family shop : Rudar (T) Koper: Železničar (MB) Železničar (LJ) prost 22. kolo - 14. 4. ’96 Črnuče : Koper Železničar (MB): Family shop Rudar (T): Šentjur Naklo: Mengeš NAFTA: Drava Napredek : Zagorje Železničar (LJ): Vevče Šmartno prosto 23. kolo -21.4. ’96 Železničar (LJ): Črnuče Vevče: Šmartno Žagorje: NAFTA Drava : Naklo Mengeš : Rudar (T) Šentjur : Železničar (MB) Family shop : Koper Napredek prost V počastitev praznika soboške občine je pripravil Kegljaški klub Čarda tradicionalni kegljaški turnir za moške in ženske. Sodelovalo je osem moških in štiri ženske ekipe. Pri ženskah je zmagala Čarda z 2.365 podrtimi keglji pred Branikom, 2.314, Slovenj Gradcem, 2.239, in Konstruktorjem, 2.168 podrtih kegljev. Pri moških je bil najboljši Konstruktor, Radenska je bila tretja, Čarda šesta in Nafta osma. DP brez Mira Steržaja Državno člansko kegljaško prvenstvo je bilo leta 1973 v Novem Sadu in Beogradu. Tekmovanja se zaradi bolezni ni udeležil Ljutomerčan Miro Steržaj. Čeprav mu je Kegljaška zveza Jugoslavije dovoli- Kegljavke Čarde iz Murske Sobote leta 1973. Stojijo od leve: Branka Varga, Ida Zrinski, Irena Horvat, Nada Kerčmar, Marica Varga, Marija Vrdoljak, Cilka Novak, Vlado Bavčar (trener). la, da tekmuje kasneje, se Miro Steržaj zaradi pripomb nekaterih tekmovalcev, zlasti Kranjčana Turka, tekmovanja ni udeležil. Tako je postal državni prvak za leto 1973 Turk (Triglav). Jugoslovanska kegljaška repre-zenatnca se je leta 1973 v prijateljskem dvoboju dvakrat srečala z reprezenatnco Zahodne Nemčije v Kelsterbachu in obe srečanji izgubila. Najboljši jugoslovanski kegljač je bil Miro Steržaj, kije podrl 921 kegljev ali 72 kegljev več kot svetovni prvak Dragaš. Radenska prva, Čarda četrta Na kegljiščih Zarje v Slovenj Gradcu, Konstruktorja v Maribo- 24. kolo - 28. 4. ’96 Črnuče : Family shop Koper: Šentjur Železničar (MB): Mengeš Rudar (T): Drava Naklo : Zagorje Napredek : Vevče Šmartno : Železničar (LJ) NAFTA prosta 25. kolo - 5. 5. ’96 Šmartno : Črnuče Železničar (LJ): Napredek Vavče: NAFTA Zagorje : Rudar (T) Drava: Železničar (MB) Mengeš : Koper Šentjur: Family shop Naklo prosto 26. kolo - 12. 5. ’96 Črnuče: Šentjur Family shop : Mengeš Koper: Drava Železničar (MB): Zagorje Naklo: Vevče NAFTA : Železničar (LJ) Napredek : Šmartno Rudar (T) prost 27. kolo - 19. 5. ’96 Napredek : Črnuče Šmartno : NAFTA Železničar (LJ): Naklo Vevče : Rudar (T) Zagorje : Koper Drava: Family shop Mengeš : Šentjur Železničar (MB) prost 28. kolo 28. 5. ’96 Črnuče: Mengeš ru in Čarde v Martjancih je bilo leta 1974 prvenstvo mariborske kegljaške podzveze. Naslov prvaka je osvojila Radenska z 20.455 podrtimi keglji, medtem ko je Čarda z 19.943 podrtimi keglji zasedla četrto mesto in se uvrstila v drugo slovensko ligo vzhod, kjer so tekmovali tudi kegljači Radenske. Nada Kerčmar in Miro Steržaj prvaka Na prvenstvu mariborske kegljaške podzveze za leto 1974 sta imela največ uspeha pomurska tekmovalca. Pri ženskah je zmagala Nada Kerčmar (Čarda) iz Murske Sobote z 850 podrtimi keglji in postala prvakinja. Marica Varga (Čarda) je s 793 podrtimi keglji zasedla tretje, Ida Sabo (Čarda) pa s 779 podrtimi keglji osmo mesto. Pri moških je zmagal Miro Steržaj (Branik) iz Ljutomera s 1032 podrtimi keglji in postal prvak. Omeniti velja še peto mesto Smodiša (Radenci) s 1860 in osmo mesto Grguriča (Radenska) s 1842 podrtimi keglji. V ekipnem delu tekmovanja mariborske kegljaške podzveze je naslov prvaka osvojila ekipa Čarde iz Murske Sobote s 6.941 podrtimi keglji in se ponovno uvrstila v drugo slovensko ligo vzhod. Najboljši v ekipi Čarde je bil Vrdoljak. Poleg Čarde so v drugi slovenski ligi vzhod tekmovali tudi kegljači Radenske. (nadaljevanje) Senjur: Drava Family shop : Zagorje Železničar (MB): Vevče Rudar (T): Železničar (LJ) Naklo : Šmartno NAFTA: Napredek Koper prost 29. kolo - 2. 6. ’96 NAFTA: Črnuče Napredek : Naklo Šmartno : Rudar (T) Železničar (LJ): Železničar (MB) Vevče: Koper Zagorje : Šentjur Drava: Mengeš Family shop prost 30. kolo - 8. 6. ’96 Črnuče: Drava Mengeš : Zagorje Family shop : Vevče Kope : Železničar (LJ) Železničar (MB): Šmartno Rudar (T): Napredek Naklo : NAFTA Šentjur prost Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je lendavska Nafta premagala Od-rance s 6 : 1 (1 : 1). Strelci golov: Prekazi 2, Hranilo-vič, Dominko, Utroša in Hozjan za Nafto ter Meni-čanin za Odrance. 30 vestnik, 29. februarja 1996 ze zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo Sibirski mraz na Nizozemskem OVEN Ona: Malo se ozri po svoji družbi in kaj hitro boš opazila, da si dobila novega oboževalca. Edino, kar ti lahko nagaja, je »nevoščljivost« tvojih prijateljic, ki pa je nikar ne vzemi popolnoma resno. On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča ni- kakršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te presenečenje v ljubezni. BIK Ona: Partner bo precej slabe volje, saj bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlja, saj je resni- ca povsem drugačna. On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost čedalje bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. Kar s sekiro je treba izsekati pot za patruljni čoln, ujet v led v nekem kanalu blizu nizozemskega mesta Willemstadt. Vodne poti v notranjosti dežele so že skoraj dva tedna paralizirane zaradi debelega ledu. In spet počitnic čas, prihaja zdaj med nas, zabriš'mo knjige v kot v svobodo pelje pot. poslovitev slovenskega okteta. Ka se je oktet * Cankarovon domi tak svečano poslavlo od publike pa 0(1 svojoga obstoja glij na pustni tork večer, je slučaj ali pa namerno. Mogouče nas je pa oktet samo malo za nous potegno. Beleki je jako žau bilou, ka so nej ešče ovo zaspejvali pa čiglij s ten besedilom štero njemi odi po glavi za naše zanamce: Februar, mejsec sredinski kulturni dogajanj, je pri kraji. Toga je dosta bilou, či zememo, kak je mejsec kratek. Obletnica Prešernove smrti, fašenik, P3 Zato pa rečem jaz, naj lepša je mladost, najlepša je prostost, če mlad imam jo jaz. Kot sužnji smo v klopeh, od osmih pa do dveh, potem pa še doma, garamo, kar se da. DVOJČKA Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito priložnost. Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pome- nu besede. On: Ona ti sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi nje podrl vse dosedanje življenje. Poskusi z neke vrste kompromisom in njena reakcija ti bo kaj hitro pomagala odkriti njene prave namene. RAK Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti bo odkrila veliko skrivnost, ki si jo že slutila. Toda vseeno ti bo prijetno pri srcu. On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične mo- žnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - predvsem bolje. LEV Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razbuijaj zaradi nastalega položaja, ampak ga raje dobro izkoristi. Obetajo se ti problemi s partnerjem. On: Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil niti najmanjšega počitka, pa četudi bi ti bil še kako potreben. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomisli tudi na kaj drugega ... DEVICA Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese prenekateri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in te ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle ilrs i , On: Nekaj te sicer močno skrbi, vendar se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot si si domišljal. Sodelavčevo pomoč zaman pričakuješ, zato si raje zavihaj rokave in se čimprej oprimi resnega dela. V knjigi »100 najvplivnejših žena na svetu«, ki jo je izdala založniška hiša Citadel Press, napisala pa ameriška pisateljica Deborah Felder, je na prvem mestu Eleanor Roosevelt, žena nekdanjega ameriškega predsednika, pisateljica, političarka in borka za človeške pravice. Deseto mesto na tej lestvici je zasedala devica Marija, na 36. mestu je nekdanja izraelska predsednica Golda Meier, na 50. mestu pa slavna modna kreatorka Coco Chanel. Deborah Felder je potrebovala dve leti za sestavo te lestvice. Popis možnih kandidatk je zajel 150 najvplivnejših. Ta popis je poslala na vsa vplivnejša ženska združenja v Ameriki. Tako se je izoblikoval popis stotih najvplivnejših žena, ki bo po pisateljičinem mnenju v Ameriki in v svetu dvignil veliko prahu. Zato pa rečem jaz, naj lepša........ Je v skupščini bilo, so žrebali tako, nov predmet verouk, bo lepšal naš pouk. Zato pa še enkrat naj lepša je mladost, najlepša je prostost, če mlad imam jo jaz. Džouži Vrtalna pošast Norveški vrtalni stolp Troll po višini precej prekaša znameniti Eifflov stolp (320 metrov) in je več kot trikrat tako visok kot Keopsova piramida. S svojo višino 472 metrov je ena ško obalo.Tam bodo vrtalni stolp v globini dobrih 300 metrov »vsadili« 36 metrov globoko v morsko dno. S pomočjo tega velikanskega stolpa bodo v Severnem morju črpali plin. Nedavno odkritje kovinske sponke v nogi 2600 let stare egip^ mumije je v znanstvenih krogih vzdignilo veliko prahu. Nekateri m« * je to prvi primer pritrditve zlomljenega uda. Mumija, znana pod1,0 j Usermontu, je zbudila zanimanje znanstvenikov, ko so na rent? u posnetkih odkrili, da sta stegnenica in golenica povezani s 23-centim , kovinsko zaponko, ki naj bi jo bili vstavili po možakarjevi smrti, da la ločeni kosti. j# Ne da bi pri tem kakorkoli poškodovali mumijo, so raziskovalci p j dstvom univerzitetnega profesorja iz Utaha v Kaliforniji izvrtali v za.c;0 leve noge majhno luknjo in vzeli vzorec kovinske zakovice. V n°8°snOyiji vili tudi posebno sondo s kamero. Skušali bodo ugotoviti, iz katere zakovica, menijo pa, da gre za srebro, bron ali železo. Ugibajo res Egipčani vstavili zakovico ali pa je to storil kdo veliko pozneje-so zaradi verovanja v posmrtno življenje zmogli narediti marsikaj, o p telo umrlega v kar najboljšem stanju. Znani so primeri, ko so zloi™^^ z raznimi kovinskimi pripomočki pritrjevali od zunaj, nikakor pa n i prefinjeno, kot so to odkrili pri mumiji Usermontu. A TEHTNICA Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in si na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč. On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkipljiv, zato se nikar ne spuščaj v kaj večjega in tveganega, vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in si pozdravi svojo slabo voljo. ŠKORPIJON Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš »pristala« na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo željeni duševni mir pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo spravile v precejšnjo zadrego. STRELEC Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti je potreben. On: Z veseljem se boš zagnal v nove poslovne podvige in uspelo ti bo! Toda srečo je potrebno tudi deliti, ne pa le pobirati sladke sadove. In nikar ne spreglej navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal... KOZOROG Ona: Preveč se trapiš z neumnimi mislimi, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoje roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine. On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli uresničevati pa tudi v ljubezni se ti obeta karseda zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi prijateljev, ki so ti pri tej zadevi pomagali! VODNAR Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila predvsem tisto, kar ti je narekovalo tvoje srce. Je že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe. RIBI Ona: Čeprav ne boš pričakovala, se ti bodo nenadoma prižgala nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevrže prej v humoresko kot romanco. On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se za nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi drugi odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj ne bo. najvišjih zgradb, kar jih je kdaj postavil človek. Kar deset vlačilcev bo ta stolp prepeljalo na velikanskih pontonih 250 kilometrov pred zahodno norve- Odkrili so tajno skladišče nosorogovih rogov in tigrovih penisov? Na Kitajskem so odkrili največje tajno skladišče nosorogovih rogov in tigrovih penisov, iz česar se pripravlja juha za impotentne bogataše. Dal-nji vzhod je glavno svetovno tržišče za večino proizvodov iz divjih živali. Veliko živalskih organov se uporablja za zdravila v tradicionalni kitajski medicini, redke delikatese ali afrodiziaki mističnih lastnosti, kot so tigrov penis, se uporabljajo za pripravo juhe, ki naj bi srečnemu uživalcu dala moč za boljše seksualno življenje. Posebna specialiteta na Da-Injem vzhodu je leva medvedja šapa. Kitajci menijo, daje ta del medvedjega telesa najslajši in najmehkejši, ker me- dved z njo pobira med. V najboljših restavracijah se za porcijo plača tudi do 1000 dolarjev. Dramatično zmanjšanje števila redkih živali je spodbudilo organizirano gojenje. V Kitajski so farme, na katerih v sramotnih razmerah v kletkah gojijo kakih 450 medvedov, ki jih razprodajajo po delih. Tem živalim s kovinskimi cevmi dvakrat dnevno »molzejo« žolč, ki je iskan kot poseben afrodiziak. Celo žival v takih razmerah ponori. Vse to seveda tudi vpliva na zmanjšanje divjih živali po svetu. Poleg nosorogovih rogov in tigrovih penisov so najbolj cenjeni slonova kost ter kože tigra in leoparda. Z vsem tem'se da ve* služiti. Posebno redek Je jji ski tiger, ki živi v sibifS j/f in je bil nekoč priljuU feja komunističnih ve Malo je manjkalo, Pa gra popolnoma iztrebil*- lijih je le okoli 400, a k ^ti' ger priljubljen sP°'nltI)oPc' rjencem, ga bodo vetJ® polnoma iztrebili-divje živali so v nevar)ek® Iztrebljanje opic je kar legalno, slonova » vedno mami divje tere države pa jim Pr* pomagajo. ,jv4li!’ Popis števila divjih z iz leta v leto krajša-sami kopljemo sV°1g,frUžei'' vijo strokovnjaki j narodov, saj brez živa mo mogli obstati- rsrxtc Trop. Surin trt / "EMI s Y£stnik, 29. februarja 1996 a vsakogar nekaj 31 Aromaterapija Aromaterapija je prastara umetnost uporabe posebno izbranih eteričnih olj za zdravljenje različnih težav od nespečnosti, depresije, živčne napetosti, do zdravljenja mozoljev, staranja kože, čudežno deluje tudi na čutila, torej delujejo eterična olja na telo, duševnost in kožo. Vsa pa delujejo tudi antiseptično. Pridobivamo jih iz cvetov, listov, plodov, stebel, lesa, sadežev, smole, semen in korenin. Aromaterapijo izvajamo na obrazu, dekolteju in na telesu z masažo, na stopalih pa z refleksno masažo. Aromaterapija vključuje tudi inhalacije nad parno kopeljo, čiščenje z vapozo-nom, kopanje v kadi in pod tušem, aromatiziranje z lučko, savno ... Všečnost izbranega eterič-negga olja zagotavlja otimalni, če ne kar maksimalni učinek. Čistih eteričnih olj samih nikoli ne nanašamo naravnost na kožo, ker lahko pride do poškodbe kože. Aromaterapija je prepovedana pri rakastih in srčnih bolnikih, pri astmi, po trombozah, pazljivi moramo biti tudi pri nosečnicah. Zanimivosti iz sveta dišav: Olje limone dodajajo Japonci v klimatizerje, da bi izboljšali produktivnost svojih delavcev. Poškropiete robček s svojim najljubšim vonjem in ga položite v omaro - vonj vas bo spremljal povsod. Če vam ni všeč vonj pralnega praška, ki ga uporabljate, kupite neodišavljenega in nekaj kapljic vašega najljubšega eteričnega olja kanite v pralni stroj. Če nimate dišavne svetilke, lahko vlijete vodo v navadno keramično ali stekleno posodico, dodajte nekaj kapljic eteričnega olja in to postavite na radiator ali toplo peč. Olje vrtnice je cenjeno in drago eterično olje. Že nekaj kapljic lahko obogati vašo kremo za obraz. Ob vsem tem ste lahko spoznali, da aromaterapija ni lepotna nega, ampak prej zdravljenje, katerega posledica je zdrava lepota. Kuhajte z nami Jota s prekajenim mesom Mihaela Lovrenčič - zdravstvena in kozmetična tehnica Potrebujemo: 25 dag suhega fižola, 25 dag prekajenega mesa, 70 dag kislega zelja, ščep kumine, lovorov list, 40 dag krompirja, 4 žlice olja, 1 srednje debelo čebulo, žlico gladke moke, žlico paradižnikove mezge, žličko sladke paprike, 2 stroka česna, sol. Priprava: Fižol preberemo, operemo in namočimo (najbolje čez noč). Naslednji dan ga pristavimo kuhat v isti vodi, kot se je namakal. Po potrebi vodo še prilijemo. Skupaj s fižolom damo kuhat še prekajeno meso - v koščku. Kislo zelje zalijemo z vodo in ga skuhamo posebej (vode le toliko, da je pokrito). Kuhamo v loncu z dobro prilegajočim se pokrovom, da preveč ne izpareva. Zelju dodamo kumino. Opran, olupljen in na drobne kocke narezan krompir skuhamo posebej. V kozici segrejemo olje in na njem rahlo popražimo fino sesekljano čebulo. Ko začne rumeneti, potresemo z moko, še malo popražimo, dodamo sladko papriko, premešamo in zalijemo z zajemalko mrzle vode. Dodamo še paradižnikovo mezgo in prevremo.Ko je fižol kuhan, vzamemo iz njega meso, ga narežemo na drobne koščke in damo nazaj k fižolu. Kuhano zelje in kuhan krompir nekoliko odcedimo, odcedek prihranimo. Če bo jed pregosta, jo s tem nekoliko razredčimo. Zelje, krompir in prežganje prilijemo k fižolu in še dobro prevremo. Jed mora biti toliko gostljata, da jo jemo z žlico. Zraven ponudimo (po želji) košček črnega kruha in postrežemo kot samostojno jed. Če vzamemo malo več fižola in opustimo krompir, je primerna tudi za pogrevanje. Cilka Sukič Brat brunejskega sultana, princ Jefri Bolkiah je V Londonu pri zlatariu kupil dve angleški kraljevski krom iz 18. in 19. stoletja^ S0 Se angleški strokovnjaki bali, da bo tako njihova domovina ostala LmP°Tmbneg^ dela svoje dediščine, se to ne bo zgodilo.Brunejski P , v^0 bogat mož, njegov brat pa tako in tako velja za najbogatese8a b0 krom podaril britanski državi, da bi ji pomagal ohraniti osi dediščino. Nekoč sta namreč bili last kraljevske hiše, pred 1 pa ju je kupil londonski zlatar Zakaj se svinčnik imenuje svinčnik? k • .......... moramo vedeti o plastičnih odtočnih ceveh Svilno polaganje cevi Oral S''Čtle odtr,x-_ . . .......... POPoln^°°ne cevi so sk' °ma Spodrinile 6 ab litožp|P°rab^ane svinče-lezne cevi. Plastič- Na sliki je prikazan sistem odvajanja odplak in deževnice. Ta sistemi sta ločena. Ameriški profesor Henry Pe-troski je napisal zanimivo knjigo o univerzalnem pisalu. Svinčniki so idealni pripomočki za zapisovanje in skiciranje in brez njih si danes težko predstavljamo naše vsakdanje delo. Prve slike svinčnikov lahko najdemo v knjigi o fosilih, ki jo je davnega leta 1565 napisal švicarski naravoslovec Kondar Gassner. V Angliji so odkrili grafit kot idealno sredstvo za pisanje in risanje, imel pa je tudi prednost: s svežim belim kruhom je bilo mogoče zlahka zbrisati njegove črte. Pred tem so za pisanje uporabljali svinec. Do današnjega svinčnika je vodila še dolga pot. Več kot dve stoletji je trajalo, preden so obrtniki in znanstveniki ugotovili, daje mogoče grafit zmleti, obogatiti z glino in ga vložiti v leseno ohišje. Prvi pomemben idelovalec svinčnikov v Evropi je bil Fridrich Staedtler okoli leta 1675 v Nurnbergu, in to častitljivo podjetje deluje še danes. Svetovno slavo je v 19. stoletju dosegla tovarna svinčnikov Faber, ki se je kasneje preimenovala v Faber - Castell. To družinsko podjetje je začelo delovati leta 1761 v vasi Stein pri Nurnbergu in je danes svetovni koncern. Faber je poslal na tržišče prve svinčnike, pri katerih je bila podana trdota s številkami in njegova izbira je še danes neprekosljiva. Svinčnik je torej dobil svoje ime po prvem pisalu iz svinca. Na bolno oko polagajte tople obkladke iz kamilic in lanenega semena. Zjutraj in zvečer si pripravite očesno kopel iz kamiličnega cvetja: cvetje poparite, ovijte glavo z brisačo in pustite, da para nekaj minut učinkuje na oko. Ječmenčka nikdar ne drgnite in ne stiskajte. Če vam po večktratni kopeli ne bo bolje, se napotite k zdravniku. Ve C$Vi So eh , . ----------—J poia«°le8 tega n^0 ^k0^*’ kaj P|f L?a.so cenejše. preProsto 1 n'h cevi ie d°- Potovalne torbe Drugi dodatki so bodisi črni bodisi pisani. Potovalnihe torbe so dandanes iz trde plastike, opremljene s koleščki. Za bolj svež pogled Kljub modnim zapovedim ne moremo brez klasičnih, tradicionalnih izdelkov. Mednje pogosto sodijo potovalne torbe, kozmetični kovčki, ročne torbice, pasovi, očala. Vajeni s-mo jih, praktični so in drago bi jih bilo zamenjati po modni sezoni ali dveh. Nekoliko domišljijske so lahko barve - te so zadnja leta pri potovalnih torbah živopisne. Utrujenost, napetost in nervoza se poznajo tudi na očeh. Kako jih sprostimo? S preprostimi vajami, ki jih lahko mimogrede in nekajkrat na dan naredimo kjerkoli. Najprej oči ogrejemo - minuto ali dve nanje rahlo pritiskamo z dlan"mi. Potem nekaj časa krožimo z njimi v levo in desno. Nato se nekaj minut pretegujemo, roke stegnemo visoko nad glavo in jih sklenemo, oči imejmo pri tem zaprte in mislimo na kaj lepega. Še zadnje vaje: sedimo, glavo upognemo navzdol, roke sklenemo na tilniku in ostanemo v tem položaju čim dlje, najmanj pa dve minuti. Ves čas imamo oči zaprte, vendar krožimo z njimi v levo in v desno kot pri drugi vaji pa še navzgor in navzdol. Za konec se zravnamo, globoko zadihamo in oči široko razpremo. Pomagajmo divjadi Poljsko divjad, ki se človeka in njegovih bivališč boji, glad naredi veliko manj boječo. Cele družine jerebic boste opazili v bližini hiše, kozolca ali senika, kako proseče čakajo na pomoč.Nasujte jim senenega drobirja, odpadnega zrnja, prosa, ajde, pšenice, rži, konoplje. Fazani redkeje pridejo prav do hiš, po navadi se držijo krmišč, kjer iščejo koruzo, sončična semena, fižol, bob in drobno zrnje. Hrano jim lahko nasujemo tudi pod krošnje košatih smrek, kjer je kopno. Za zajce in srne privežemo svežnje sena ali snope ovsa ob drevesno deblo, pomagale jim bodo tudi obrezane veje sadnega drevja, ki so ostale od jeseni. Kadar je snežna skorja zamrznjena, lahko trosimo hrano za divjad kar na sneg. Divjadi bomo pomagali tudi s tem, da bomo imeli pse privezane ali zaprte, saj je divjad v visokem snegu lahek plen. kako vzdrževati linolej • na bnolejski talni poJ>ravite tako, da naj-lir\M1Zrezete poškodovani kos .)a' Prikrojite novega in ga Vtot; ni strani premažete z ilt«v 'cP'iotn. Vstavite ga v 0 mesto ln nalepite, kžen Operite in pustite obsuj;1:0’ d°kler se lepilo ne po- Se vstavljeni del dobro obrišite z vlažno kr- Mav Za čiščenje pa lahko ti e malo trdega mila. Vede-lcm da vroča voda lino-Qčistit°^Um' ^elo umazana tla čist0 6 S terpentinom, sperite s v°do in takoj posušite. lel0"at° Površino povoščite. r\o mazane površine previd-Papi/^mo s finim smirkovim Jem, površino skrbno oči- stite in v linolej vtrite laneno olje. Sredstva, ki jih lahko kupite v trgovini, so hkrati čistilna in negovalna. Če boste oblogo redno negovali, bo čista in zavarovana pred prehitrim uničenjem. Kaj storiti ob napadu astme? Zaradi bronhialne astme trpijo tako otroci kot odrasli, v svetu celo ugotavljajo, da število bolnikov narašča. Velikokrat se začne zelo preprosto, z infekcijo dihalnih poti, sopenjem, upočasnjenim dihanjem, sploh kadar gre za astmo, ki ni posledica kakšne alergije. Vendar je medicina tudi na tem JEKLO ---------- V TERNA d.d. MARIBOR PONUDBA TEDNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 NAGRADE - PRESENEČENJA V PETEK, 1., IN V SOBOTO, 2. MARCA OB PRVI OBLETNICI USPEŠNEGA POSLOVANJA NAŠE »ZELENE TRGOVINE« BOMO PRVIM 100 KUPCEM, KI BODO KUPILI BLAGO V VREDNOSTI PREK 3000 SIT, PODARILI PRAKTIČNO DARILO. S KARTICO ZVESTOBE 5 % POPUST! ■»■■■■ Veselimo se vašega obiska! ■■■»i področju zelo napredovala in sodobni načini zdravljenja zagotavljajo pacientom skoraj normalno življenje. Vseeno pa si velja zapomniti: še vedno je astma dokaj nevarna bolezen, ki pogosto rada preseneti, tudi z življenjsko usodnimi napadi. Kako ravnati ob takem napadu? Bolnika je treba takoj postaviti pokonci in poskrbeti, da dobi čim več svežega zraka. Astmatiki naj pazijo, da bodo imeli vselej pri sebi ustrezna zdravila. Če je le mogoče, naj bolnik takoj začne vdihavati zdravilo, ki razširja bronhije, ali pa vsaj protiastmatično razpršilo, ki umirja krče bronhialnega mišičja in razširja zožene bronhije. Zelo pomembno je tudi, da ima inhalator vselej pri sebi. Z rednimi inhalacijami lahko velikokrat preprečimo akuten napad. SESTAVI MARKO NAPAST NOVI PORTUGALSKI PREDSED- MK NENAČELNA POLITIČARKA SESTAVINA HEMOGLOBINA ZNAČAJ DRŽAVA »1 VELETOK V ZAHODNI AFRIKI KRim CITRANJE ŠVEDSKI PtSATEU NOBELOVEC LETA 1974 SPEVOIGRA Z LAŽJO VSE3H0 RUSKA CARSKA ROCHNA AVTOMO-BISKA OZNAKA GRČIJE ZUNANJI DEL OČESA LADJA ARGONAVTOV GRŠKA ČRKA — VODJA ILIRSKEGA GIBANJA (LJUDEVIT) LIBANONSKA LUKA (ANDOM BROS) PREDUJEM CDA1A MUSER DOBRO DUHOVNO BTJE OUŠK OESNPRL TOK ROK V FRANCU ^A TKIVA, MESK1AK SLAVK) JUG POLOŽAJ, DRŽA PETER SEUfflS *- stovasa UMET ZGO-DTMNAR (ALOJZU) OZNAKA ZA VISKOZNOST TEHN. OLJ HIJliliMl REKA V KOLUMBU «TNJ JAPONSKI CVETUCM ARANŽMA PHPADNK NEKDANJE ORGAMZA CUEOAS REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: alkoran, nirvana, inti-mat, TK, Rado, arza, in, Wudler, asana, S, CT, akut, Hans, La, T, Eliat, Edalini, relativ. 32 vestnik, 29. februarja 1996 elevizijski spored od 1. marca do 7. marca PETEK 1. MARCA TV8LOVLMJA1 8.45 9.05 9.15 9.40 9.50 10.20 11.15 13.00 13.05 14.20 15.10 15.45 16.20 17.00 17.10 17.40 18.00 18.30 19.00 19.10 19.30 20.05 20.30 20.40 22.30 23.00 0.45 Čarovnije Briši, piši: Na zeleni grič Super babica, angleška nanizanka Risanka Zgodbe iz školjke Glasba Nemčije in Francije v duhu časa Šempavelski urar, francoski film Poročila Kolo sreče Svet narave, angleška serija Slovenska klavirska glasba Opemi zvoki Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Ko- per Dnevnik Moja ideja, nizozemska nanizanka Otroška oddaja Izzivalci, francoska nanizanka Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Podarim - dobim Poglej in zadeni Dnevnik Sedmi kontinent, nemški film Poročila TV SLOVENIJA 2 12.15 12.40 13.10 14.10 14.30 14.55 16.30 16.55 17.25 18.00 18.45 19.25 20.05 20.20 20.35 21.25 22.25 22.50 Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja V žarišču Angeli po tuji volji - svet katastrov In kakšen žar zamaknjenja Večer jazzavS-1 Berlin v Berlinu, nemški film Grace na udaru, ameriška'nanizanka Shingalana, avstralska serija Veliki dosežki slovenske kirurgije Po Sloveniji Poglej me! Pasje mesto, risana serija V žarišču Forum Umor po pogodbi, italijanska i daljevanka, 1/4 Studio City Novice iz sveta razvedrila Nor na reklame, serija na- POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev - 14.30 Anastazija, film - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Dosjeji X, naniznaka - 21.00 Newyorška policija, nanizanka - 22.00 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Tatovi teles, film - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev - 2.00 Videostrani TVmVASKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Hiter kot strela, ameriški film - 14.35 Allis z-is, serija - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Glasbena oddajg - 21.45 Treba se je vrniti, dokumentarna oddaja -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Terra X, serija - 23.55 Poročila TVHRVASKA2 16.20 Koledar - 16.30 Triler - 17.30 Besede, besede - 18.00 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20.40 Film - 22.35 Latinica - 23.50 Film TVAVSIR1JA1 9.35 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Ekipa A -10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Živel LasVegas, komedija - 12.50 Šport - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.10 Mačka in pes - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Beli očnjak, film -22.00 Nogomet - 22.10 Vojna ne pozna junakov, film - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Homici-de, oddelek za umore, kriminalni film - 1.20 Čas v sliki - 1.45 Šport - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.30 Vojna ne pozna junakov, ponovitev filma TVAVSIHK2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsakdan - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera -13.00 Čas v sliki - 13.10 Dežela in ljudje -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Primer za dva - 21.15 Ordinacija Bulovvbogen - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi - 23.00 Veliki diktator, film - 1.00 Iskanje enoroga Arktike, reportaža - 1.45 Pogledi s strani - 1.50 Kalifornijski klan -2.35 Čas za kulturo - 3.10 Videonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julijin program -14.10 Slovenski utrinki - 14.35 Romski program - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel -16.30 Top model - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno, magazin - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dallas, serija - 21.15 Desert - 22.20 Matador, španski film - 24.00 Dnevnik TVMADZARSKA2 12.00 Siesta - 15.00 Družinsko življenje, film - 16.35 Koncert mladih umetnikov -17.25 Živi ljudski običaji - 17.30 Regionalni program - 18.00 Brooklynski most, serija -18.30 Vesoljske igre - 19.05 Pesem ptic trnovk, nadaljevanka - 19.55 Orson Welles, 2. del - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Kviz - 21.40 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Športna stava - 22.50 Pop glasba RTL 10.00 Lepi in bogati - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llo-na Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini playback šov - 21.15 Zgodbe s Sylta, 2. del - 22.15 Sedem dni -23.10 Robocop - 0.00 Poročila - 0.30 Projekt B, brezupni boj Jackie Chans - 2.15 Robocop - 3.05 Dnevnik - 3.35 Kdo je tukaj šef? - 4.25 Karate Kid & Co. - 4.50 Prijazna družina - 5.15 Risanka SOBOTA 2. MARCA TV SLOVENIJA 1 8.25 8.40 8.55 9.40 10.10 10.35 12.00 12.30 13.00 13.05 13.35 14.25 15.15 16.20 17.00 17.10 17.55 18.35 19.00 19.10 19.30 20.10 21.10 22.00 22.30 23.00 0.40 9.55 11.00 12.55 14.25 15.15 16.55 18.30 19.30 20.05 22.20 Radovedni Taček: Harmonika Kljukčeve dogodivščine Male sive celice, kviz Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov: Angleščina Simonove sanje, kanadski film Veliki dosežki slovenske kirurgije Komorni orkester Slovenske filharmonije Poročila Hugo Svet narave, angleška serija Tednik Christy, ameriška nadaljevanka, 4/21 Magična moč živali, angleška serija Dnevnik Razjarnikovi v prometu, tv-nadaljevanka Alpe Jadran Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka Dnevnik Teater Paradižnik Križarske vojne, angleška serija Turistična oddaja Dnevnik Ljudje pod zvezdami, ameriški film Poročila TV SLOVENIJA 2 SP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 1. tek Poglej in zadeni Veleslalom, 2. tek Podoba podobe Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sum, ameriški film (čb) DP v košarki, Idrija: Maribor, prenos Karaoke O ljudeh in živalih Družinska sramota, nemški film Sobotna noč POP TV 7.00 Videostrani - 10.00 Reboot, risanka -10.30 Flipper, otroška nanizanka - 11.30 Dosjeji X, nanizanka - 12.30 Newyorška policija, ponovitev - 13.30 Odpadnik, ponovitev - 14.30 Pred novo sezono formule 1 - 15.00 Mala gospodična Marker, film - 17.00 Obraz tedna, ponovitev - 17.30 Avtodrom, ponovitev - 18.00 Harlequin: Usodna uspavanka, film - 19.30 24 ur - 20.00 Na jug, naniznaka - 21.00 Glej, kdo se oglaša, film - 22.30 Doktor Detroit, film - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 Videostrani TVLIŽVASKA! 10.00 Otroci v Avstraliji - 10.30 Film - 11.40 Risanka - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma -13.20 Dokumentarna oddaja - 13.50 Briljanteen, oddaja za mlade - 14.35 30 sekund - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila - 16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi neviht - 18.00 Turbo Limaoh Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 22.00 Hollywoodske ženske, dokumentarna serija - 23.00 Dnevnik - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 16.40 Koledar - 16.50 Beverly Hills, ameriška nanizanka - 17.35 Serijski film - 18.20 Alpske čarovnije, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Tarski zaliv, dokumentarni film - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okrog sveta - 22.00 Šport - 22.20 TOP 20 - 23.05 Največji zločini 20. stoletja, serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 9.30 Šport - 10.05 Otroški spored - 11.10 Disneyev filmski festival - 12.05 Kalifornijski klic - 12.50 Šport - 13.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, film - 14.00 Blossom - 14.20 Princ iz Bel-Aira - 14.45 Superman - 15.35 Beverly Hills - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Mladinska oddaja - 18.00 Nogomet - 19.00 Sami nesmisli -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oh, ti moja Avstrija! - 22.05 Šport - 23.05 Slavna brazilska revija v Evropi - 0.05 Čas v sliki - 0.10 Šef, film - 1.45 Šport - 2.30 Melrose Plače -3.15 Beverly Hills - 4.00 Šef, ponovitev filma -5.35 Blossom TVA^SIRUA2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Idealni kandidat, komedija - 11.05 James Bond: Gold-finger, film - 13.00 Čas v sliki -13.10 Lump potepuh, film - 14.35 Heidelbergška romanca, komedija - 16.10 Nabrano v Avstriji - 16.30 Alpe-Dona-va-Jadran - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Piano, film -22.10 Čas v sliki - 22.20 Vse je komedija -23.50 Detektiv Puntacavallo TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Friderikusov šov -11.35 Pust - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.40 Odgovarjamo na telefone -14.50 Stoletnica filma - 15.25 Škarjeroki Edward, ameriški film - 17.15 Nepričakovano potovanje, serija - 18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče -18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.30 Hooper, ameriški film - 22.10 Ekskluzivno, magazin - 22.35 Satelit - 23.20 Smejoči se policaj, ameriški film TVMADZARSKA2 10.05 Simfonični koncert - 10.45 Felix Lajko in njegov orkester - 11.00 Po sledeh B. Orbana -11.45 Olimpijci - 12.00 Poje Bertalan Hollay -12.25 Salty, serija - 12.55 Reflex - 13.00 Tele-avto - 13.30 Kratki filmi - 15.00 Stiki brez meja - 15.25 Trend, podjetniški magazin - 15.50 Filmska etida - 16.05 Kviz - 16.30 Horizont -17.00 Športni program - 19.05 Familija, zabavna serija - 19.40 Pari na umetninah - 20.05 Te-lebingo, igra na srečo - 21.00 Reportaže -21.50 Pregled tiska - 21.55 Judo - 22.25 Čajkovski: Anjegin, opera RTL 10.35 Na krilih pravičnosti - 11.00 Power Ran-gers - 11.25 Beethowen - 11.40 Spiderman -12.00 Karate Kid & Co. - 12.25 Polna hiša -12.55 Kdo je tukaj šef? - 13.55 Življenje in jaz -14.25 Krepka družina - 14.55 Princ iz Bel-Aira -15.20 Prijazna družina - 15.45 Johnny Bago -16.45 Beverly Hills - 17.45 Melrose Plače -18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 20.15 Srečni jezdec, šov - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 V soboto ponoči - 0.00 Najtrše elitne skupine sveta, akcijski film - 1.50 Projekt B - 3.25 Ekipa A -4.10 Melrose Plače - 5.00 Beverly Hills NEDELJA 3. MARCA TVSLOVCMJAl 8.35 9.05 9.55 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 13.35 14.35 15.05 15.20 17.00 17.10 18.45 Aneta, češka nadaljevanka Živ žav Nedeljska maša Ameriška književnost, serija Obzorja duha Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Slovenski ljudski plesi Poročila Hugo Karaoke Nedeljska reportaža Dlan v dlani Žival, francoski film Dnevnik . Po domače Za tv-kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 19.15 19.30 20.10 21.15 22.20 22.40 0.40 Risanka Loto Dnevnik Nedeljskih 60 Poletje 1945, nizozemska nadaljevanka, 5/8 Dnevnik Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Moj ata, socialistični kulak, slovenski film Poročila TV SLOVENIJA 2 10.45 11.35 12.20 13.05 13.50 14.30 15.00 17.05 17.25 20.05 20.55 21.55 22.05 23.20 Angleška glasbena lestvica Videošpon V vrtincu Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Poglej me! O ljudeh in živalih Koncert Whitney Houston Smučarski teki za Interkontinentalni pokal Šport Ženske in astronavti, ameriška oddaja Večerni gost Mali koncert Paparazzo, angleška drama Športni pregled POP TV 7.00 Videostrani - 8.00 Peter Pan, risanka -8.30 Spidi in Gogi, otroška oddaja - 9.30 Morska deklica, otroška nanizanka - 10.00 Kimba -beli levček, risanka - 10.30 Edera, nanizanka -11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno zabavni glasbi - 13.00 Na jug, ponovitev -14.00 Glej, kdo se oglaša, ponovitev filma - 15.30 Predstavitev moštev formule 1, ponovitev - 16.00 Zaznamovani, nanizanka -17.00 Sladki Express, film - 19.00 2,4 otroka - 19.30 24 ur - 20.00 Prijatelji, nanizanka -20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Črni gad, nanizanka - 22.00 Napačni člove, film -0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 Videostrani TV HRVAŠKA! 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki -9.00 Verjetno so ponoreli, otroška serija -9.40 Skrivnostni svet Arthurja Clarka -10.10 In to naj bi bilo življenje, serija -11.00 Prenos koncerta - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mirin dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 17.10 Poročila - 17.20 Ko odzvoni polnoč, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.10 Izbor hrvaške popevke za pesem Evrovizije - 23.15 Dnevnik - 23.35 S sliko na sliko - 0.05 Serijski film - 0.35 Poročila TVHRVASKA2 12.15 Koledar - 12.25 Briljanteen - 13.10 Vidikon - 13.55 Z jadri okrog sveta - 14.25 Peta prestava - 14.55 Košarka FIBA -15.20 Tretji šport - 15.45 Smučarski šov -16.15 Košarka NBA*- 16.50 Rugby - 17.00 Športne reportaže - 19.30 Dnevnik - 20.10 Policijska akademija, ameriški film - 21.50 Muzeji sveta - 22.00 Športna oddaja -23.05 Doser '96, posnetek koncerta TVATSIRMA1 9.30 Šport - 12.55 Disneyev festival -13.50 Benji, film - 15.15 Moj demonski ljubimec, komedija - 16.35 Pomorska raziskava DSV - 18.05 Mr. Bean - 18.30 Srček - 19.00 Nor nanjo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčerke_ - 21.05 Nekoč - 22.00 K stvari - 23.15 Čas v sliki - 23.20 Vizije -23.25 Vstop prost - 0.00 Biti ali ne biti, komedija - 1.35 Kojak - 3.05 Mark, film -4.55 Princ iz Bel-Aira - 5.30 Sami nesmisli TVA^SIRUA2 10.30 Čas za kulturo - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Halo, hotel ... portir 15.00 Glas hrepenenja , film - 16.30 Kralj ribič, reportaža - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Turner & Hooch, komedija - 21.55 Čas v sliki - 22.05 Kojak - 23.35 Mister Johnson, film - 1.15 Pogledi s strani - 1.25 Čas za kulturo - 1.55 Videonoč TV MADŽARSKA! 7.35 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Mendelsohn - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Poje Veronika Kincses - 13.00 Top model - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Bach -15.35 Evangeličanski verski program -16.00 Disneyjeve risanke - 17.05 Javne hiše - da ali ne? - 18.00 Telešport - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.00 Deklamacija - 20.15 Panter, italijanski film - 22.50 Nemogoče? - 23.35 Sergej Rachmaninov, portret TV MADŽARSKA 2 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Računalništvo -10.00 Kviz - 11.00 Šport - 13.00 Kalman Kit-tenberger - 13.30 Denar je sveta vladar -14.00 Čudovita zemlja - 14.30 Begavčki -15.00 Gimi, serija - 15.55 Eva H. Balazs, portret - 17.00 Beatlesi, serija - 18.00 Kultura bivanja -■ 18.30 Evropski magazin -19.00 Deli telesa - 19.45 Mojstrovine -20.00 Dunajski gozd pripoveduje, komedija - 22.10 Nogometni pregled - 22.45 Telešport - 23.20 Zabavna glasba - 23.30 Vzhodna Slavonija in hrvaška Baranja RT L 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 V. R. Tro-pers - 10.55 Prijazna družina - 11.25 Di-sneyeva reportaža - 11.50 Zmaga zvezdnih otrok, pustolovski film - 13.30 Formula 1 - 14.00 Ekipa A - 14.55 MANTIS - 15.50 Pomorska raziskava DSV-ja - 16.45 Eart 2 -17.45 Rudijev pasji šov - 18.15 Magazin o živalih - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili -20.15 Čista zlata stvar, komedija - 22.10 Spie-glov tv-magazin - 23.00 Prime Time - Pozna izdaja - 23.15 Borimo se za vas - 0.00 Družabne igre - 0.35 Nočne črepinje - 1.10 Earth 2 - 2.00 Barbel Schafer PONEDELJEK 4. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.10 10.35 11.00 13.00 13.05 14.00 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 16.20 17.00 17.10 Hudobni graščak, lutkovna igrica Pritlikavčki, angleška nadaljevanka Moj ata, socialistični kulak, slovenski film Poročila Novice iz sveta razvedrila Utrip Zrcalo tedna Za tv-kamero Forum Nedeljska reportaža Večerni gost Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni Taček: Kabina 17.20 18.00 18.30 19.00 19.05 19.15 19.30 20.05 20.30 21.20 22.30 23.00 23.45 0.15 Allis, napisano z -is, švedska na Ijevanka . k Simpsonovi, ameriška nanizan Lingo, tv-igrica Včeraj, danes, jutri Risanke Žrebanje 3x3 Dnevnik . Noro zaljubljena, ameriška nanizan Pro et contra . * Zasebno življenje rastlin, angleška Dnevnik , Cosbyjevi primeri, ameriška naniza Svet poroča Poročila TV SLOVENIJA 2 Učimo se tujih jezikov: angleščina Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja 9.45 10.10 10.40 11.00 11.15 12.00 13.00 15.00 16.00 16.45 17.10 18.00 18.45 19.15 20.10 20.40 22.20 Turistična oddaja V žarišču , m Policisti s srcem, avstralska naniza Teater Paradižnik Sobotna noč Studio City Športni pregled . l. Noro zaljubljena, ameriška naniza Učitelj, francoska nadaljevanka Po Sloveniji Sedma steza Angleška glasbena lestvica Osmi dan Joe proti vulkanu, ameriški film Brane Rončel izza odra POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, tev - 12.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev -Prijatelji, ponovitev - 13.00 Obraz tedna. P tev - 13.30 Urgenca, ponovitev -pačen človek, ponovitev filma - 16.30 rU 17.00 Santa Barbara, nanizanka -MacGyver, nanizanka - 19.00 Krila, j zanka - 19.30 24 ur - 20.00 Ljubez"' ostane, film - 22.00 MASH, naniza 22.30 Pred sezono formule 1, ur, 23.00 Magnum, nanizanka - O:80 p(lO ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev Videostrani TVHRVASKA1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara' (g Dobro jutro - 10.00 Poročila - 1°', j • braževalni program - 11.30 Mod a-12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, -12.45 Poletje za spomin, amerisK jj 14.20 Za otroke - 15.05 Poročila ' j < Izobraževalni program - 16.15 Jip 16.45 Hrvaška danes - 17.45 kris perij, serija - 18.15 Kolo sreče - J8, .sljči rokaz -19.30 Dnevnik - 20.10 Živa ^i, - 20.40 Zvezde nad ... - 21.50 dokumentarna oddaja - 22.20 on 22.40 S sliko na sliko - 23.10 Amerika, film - 0.40 Poročila TVHRVASKA2 fl, 16.15 Koledar - 16.25 Mestece r ameriška nadaljevanka - 17.15 oddaja - 18.20 Podobno, vendar -- 18.30 Daruvar, izobraževalna 0 ^3 19.00 Neustrašni, otroška serija -• Dnevnik - 20.10 Murphy Brown, nanizanka - 20.40 Hrvaška in svet -Evronogomet - 22.30 Glavni igrale - 23.15 Glasbena oddaja IVAVSTRIM1 £nief 9.50 Ekipa A - 10.35 Vesoljska prise - 11.20 Turner & Hooch, P ^,3" komedije - 13.00 Otroški spored - Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska in p« rvunicuiju - iu.uu T>a*' P°k°jnino na tekoči račun ali hranilno knjižico: °kojnino lahko dvignete že takoj na 1. izplačilni dan ali po vaši želji kadarkoli in _ vam ne bo treba čakati na pismonošo. _ redstva na vašem računu vam banka obrestuje od dneva nakazila dalje. _ lahko dvignete tudi na pošti! Vašem imenu lahko dvigne pokojnino tudi oseba, ki jo pooblastite z enkratnim stalnim pooblastilom. Stalno pooblastilo, s katerim lahko pooblastite osebo, ki 0 za vas urejala denarne zadeve v banki, je posebna ugodnost, ki vam jo P°nujamo. ^o vsega denarja ne potrebujete naenkrat, ga lahko pod ugodnejšimi pogoji _ ožete za določen čas v banki, s tem pa povečate njegovo realno vrednost. otniki tekočih računov imajo še posebne ugodnosti: poslovanje s čeki, z ančnim avtomatom in plačilnimi karticami. Možna je odobritev kratkoročnega gojila ali limita. Kot imetnik tekočega računa lahko banko pooblastite, da bo za $s Plačevala redne mesečne obveznosti (elektrika, te leto n, zavarovanj e ipd.) in si p em prilnranite odvečne poti. . tel fr°^neiše informacije zahtevajte v najbližji enoti LB Pomurske banke ali po ^®fonu 32 710, int. 384. Dovolj bo tudi, če izpolnite in pošljete pooblastilo. /O Pomurska banka d.d. Pooblastilo za prenos pokojnine Podpisani:_________________________________ Naslov: ___________________________________ Štev, upravičenca (z zadnjega odrezka pokojnine): Želim prejemati pokojnino pri LB Pomurski banki (podčrtajte): - na HRANILNO KNJIŽICO (HK) - na TEKOČI RAČUN (TR) Če HK ali TR že imate, prosimo vpišite številko:__________________ V__________________'_______________________, - dne _______________._______________________ Podpis- Izpolnjeno pooblastilo oddajte v najbližji enoti LB Pomurske banke ali ga pošljite na naslov: LB Pomurska banka, Trg zmage 7, 69000 M. Sobota. Vse drugo bo uredila banka in vas o vsem pravočasno obvestila. Šestice ni več! ekspres Goto Spoštovani! 1000 Ljubljana 2000 Maribor 4270 Jesenice 5220 Tolmin 9208 Fokovci 6210 Sežana 3331 Nazarje 1380 Cerknica 6216 Podgorje 8250 Brežice 1. marca 1996 bodo v Sloveniji nove poštne številke. Sprememba je enostavna. Nove poštne številke nimajo več dosedanje začetne šestice. Posebne poštne številke smo določili za največje uporabnike (podjetja), poenostavljeno pa je naslavljanje poštnih pošiljk za imetnike poštnih predalov in dostavo v mestih z več poštami. Vse te novosti smo za vas zbrali v posebnem priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Priročnik vam bomo poslali na dom oziroma ga boste našli na vseh poštah. Obiščite nas na novem prodajnem mestu v Murski Soboti, v ulici Stefana Kovača (pri diskontu Potrošnik). Vabljeni! N «5 Vaša pošta. POŠTA SLOVENIJE ekspres Dobre stvari so lahko tudi poceni! od 29.2. do 16.3. '96 TOALETNA VODA CHARLIE BONBONIERA MOZART 139 3 velikosti: S, M, L 1.290 RED in WHITE, Lek Kozmetika, 30 ml 50 cm 60 cm ZA POKRIVANJE GREDIC, ZA ZAŠČITO IN POSPEŠEVANJE RASTI POSEVKOV, UPORABI KAVA SANTANA v zrnju Mercator - Emba W 500 g 569 Pomlad prihaja ! Poglejmo, kakšna opravila nas čakajo v marcu. GUMIJASTE ROKAVICE SEMPERIT r /• / CVETLIČNA KORITA S PODSTAVKOM različne velikosti Dekorplast 269 349 389 DOMA: Presadi vse lončnice v novo zemljo, pri tem razmnoži nageljne in pelargonije, obreži vrtnice in drugo okrasno grmičevje, posadi gomolje georgin, gladiol in drugo. Za čaje nabiraj cvetje lapuha, črnega trna, jegliča, leske in liste jagod. NA VRTU: Sadi na prosto vse vrste graha, čebulo, česen, sej radič, korenje, peteršilj, razne solate, blitvo, peso, zgodnji krompirček. V topli gredi posadi paradižnike, papriko, jajčevce, por, solato, astre in etnije. NA NJIVI: Dobro pognoji zemljo s kompostom in Biogeno. Pred sajenjem krompirja posuj z lesnim pepelom. Po saditvi uporabi če naravno mineralno gnojilo KPMG (kameno moko). Konec meseca v zavetrju posadi nizki in visoki fižol. 40 cm Vir: Kmečki koledar za leto '96 Gartenvlies Ponudba velja do prodaje zalog! NltRCMOR, NAJBOLJŠI SOSED 000 g 790 300 g 990 AGRO PREGRINJALO. AGRO PREGRINJALO za vrtne gredice 379 ■^stnik, 29. februarja 1996 37 motorna vozila S;80 d?e'’lelnik 1988/8^. P° ug°d-" Oprodam. Tel.: 53 088. m6222 Striran l986,11111,6116 barve, regi-97 OOh v° konca maia’ Prevoženih X m’ prodam- TeL: 43 4«o. ranjen letnik 1977, registri-41'tel : 40 265nnt6251°dam Skak°VCi bro ofira'’ 2 0 S!let”ik 1979' do’ 1996 nrnd n'Je8,striran do avgusta Z«;., amTel-:53208.m6277 1979, vozno. H6278 an°’ Prodam- Tel.: 41 087. 'etnik l98S- 5 prestav, m6284 Pedanovci 22. p. Puconci. 13 s’ Oprodam TeI• 85 000 ^ŽIPiiAc 'i el '26 523, zvečer. m6285 Ced6Xot^ 220, dizel, mer-d!|m- Bogojilla a"? novo1re8istriran, pro- ^ohrani™ letllik 1986, Roženih 144 oon l™™ d° decembra' p°dogovoni t 'i? km' Prodam. Cena ?°'000km rdeč?1? 1988, Prevoženih ®kljuko, prOd?ba7e' 5 v™- z radiom 22 386- m63OO ° 3 ' zameniamo. Tel.: gOLF u n n ra"do 11/96?'??nik '"2. registri-?n°go dodatn °°° km’slve barve. z T ^anKTel?!?'t2 RN. letnik 1993, Forditesta Pr°dam. Tel t?3disco, letnik 1993, '623'mH13 ???? Tcl. 7ol»?ietTk l9H3’u8°dno n»31$ 851 ah Gomilica 138. AX CABAN, letnik 1992, 5 V. kovinsko sive barve, 45.000 km, dobro ohranjen, prodam za 10.500 DEM. Tel.: 82 387. m6319 JUGO 45. letnik 1990, prevoženih 54.000 km. prodam. Alojz Rakuša, Plitvica 25, Apače. m6322 ALFO 33, 1.5, letnik 1988, po ugodni ceni, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 26 619, zvečer. m6326 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, 7/92, kovinsko sive barve, servo volan, centralno zaklepanje, električna stekla, alarm, ugodno prodam. Tel.: 24 308. m6327 GOLF 1.3; letnik 1981, registriran do 27. 7. 1996, prodam. Ivanci 6, p. Bogojina. m6337 živali Ustnik BIKCE, 100 kg, kupim. Tel.: 43 312. m6246 KRAVO s teličko, kontrola A, staro 4 leta, prodam. Pečarovci 70. m6270 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Čikečka vas 13a, p. Prosenjakovci. m6276 PUJSKE prodam. Skakovci 60. m6298 ŠTIRI PRAŠIČE, BEKONE, in jabolka prodam. Osterc, Bučečovci 3a, p. Križevci pri Ljutomeru, tel.: 87 381. m6309 posesti NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI H1SEX in golden komet super braun (rjave), stare tri mesece in pol ali tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070. gostilna Železen Beznovci. tel.: 49 025, zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in bistro Hu-ber Grad, tel.: 53 168. NESNICE, rjave, črne, čistokrvne, ameriške, prvič v Pomurju, lahko naročite na naslov: Ivo Tibaot, Babinci 49, tel.: 82 401. V zalogi tudi čistokrvni petelini vseh pasem. m6320 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 60 540. m6321 MLADE NESNICE pasme H1SEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu. tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6007 NESNICE pred nesnostjo, rjave in sive grahaste, cepljene, cena 300 SIT, dostava na dom, prodam. Tel.: 062 793 058. m6143 ID ILL, d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL.: (069) 32 322 FAKS-TEL.: (069) 32 322 A. NOVAKA 4, IVI. SOBOTA nadstropju v M. Soboti prodam. Tel.: 32 581.m6261 GOSTINSKI LOKAL, dobro vpeljan, prodam. Tel.: 26 473, po 16. uri. m6273 V NAJEM damo poslovne prostore. Tel.: 22 445 ali 21 279. m6283 VINOGRAD v Lendavskih goricah s počitnišiko hišico prodam. Tel.: 70 833. m6292 POSLOVNI PROSTOR, 23 m2, s stanovanjsko hišo in parcelo v centru Lendave prodam, tel.: 31 710, int. 148, do 15. ure. m6295 30-ARSKO PARCELO na Jelovškem bregu, primerno za vinograd in počitniško hišico, in teličko, staro 10 tednov, prodam. Suhi vrh 3, p. Fokovci. m6296 41 AROV GOZDA na Pertoči prodam. Tel.: 57 197. m6297 SOBO ALI GARSONJERO v Murski Soboti najamem. Tel.: 48 108. m63O7 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Vanči vasi prodam. Vanča vas 4a, tel.: 46 488. m6312 POČITNIŠKO HIŠICO, 40 m2, s CK, blizu Lendave, damo v najem. Tel.: 77 296. m6328 VEČJI POSLOVNI PROSTOR in hišo, 3. gradbena faza, prodam. Tel.: 23 249. m6335 Skromno, tiho si živel, za nas delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stric Janez Nemec iz Pertoče 57 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi VILO, takoj vseljivo. 400 m2, gospodarsko zgradbo, 250 m2. 77 arov zemlje, primerno za avtomehanično delavnico, trgovino, gostilno, v bližini M. Sobote, prodam za 180.000 DEM. Tel.: 062 36 527, popoldan. m6225 TRISTOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Kocljevi ulici v M. Soboti s pripadajočim parkirnim prostorom prodam. Tel.: 23 416. m6248 DVE STANOVANJI, drugo ob drugem (tri in enosobno), v Lendavi, Partizanska 3, primerno tudi za poslovni prostor, in dve garaži ter počitniško hišico z vinogradom prodam. Zvonko Plejič, Partizanska 3, Lendava, tel.: 75 313. m6252 HIŠO v Ljutomeru, staro 30 let, na 6-ar-ski parceli, 110.000 DEM, prodam. Tel.: 062 716 050. m6255 STANOVANJSKO HIŠO z gostinskim lokalom, dobra lokacija, muzik-box, velik vrtni gril, ugodno prodam, 22 arov njive v Bratoncih (Kračine) in blagajno Uniš prodam. Tel.: 43 087. m6259 DVOSOBNO STANOVANJE v drugem kmetijska mehanizacija MUSIČ, MENGEŠ TEL.: (061)738 619 TRAVNIŠKA BRANA z obojestranskim delovanjem. Z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreže in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE SKLADOV, d.d 69000 MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 14 A, TEL.: 069 32 897, FAKS 069 32 898 rQzpisuje delovno mesto za delavca s posebnimi pooblastili: Pomočnika direktorja za finance in računovodstvo P°9oji; 'Haj^T011 ekonomist finančne smeri, in rač n $ 'et delovnih izkušenj s področja financ ' drže. pn°v°dstva v gospodarstvu, lQn Republike Slovenije. plovno CQSom razrne>ie bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim DVOOSNE PRIKOLICE, prekucne, 7-tonske, zelo ugodno, po decemberskih cenah, prodam. Tel.: 82 580 ali 81 487. m6229 TRAKTORSKO KOSO DUBRAVA, novo, prodam. Krnci 14, tel. 48 006. m6233 SADILNIK ZA KROMPIR, prodam. Cena po dogovoru. Žižki 76. m6243 PREDSETVENIK, širine 180 cm, kupimo. Tel.: 42 888. m6256 TRAKTOR ZETOR 59-1 1, 2500 delovnih ur, prodam. Tel.: 32 666. m6267 ŽITNI KOMBANJ KLAAS MERCATOR. širina kose 3 m, s kabino, letnik 1982, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 062 790 722. m6275 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 16 m3, malo rabljeno, obračalnik za seno SIP ter seno in otavo v balah prodam. Tel.: 45 355 ali Predanovci 51. m6281 ^OndiJ s hratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj 11 pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. STRUŽNICO MASS, dva metra delovne dolžine, prodam za 5.000 DEM. Matjan Vrbnjak, Segovci 32, p. Apače. m6323 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 2001, prodam. Andrej Gerenčer. Radmožanci 52, tel.: 79 247. m6331 KOMBAJN KLAS DOMINATOR 96 z adapterjem za koruzo prodam. Tel.: 062 721 132. m6332 AVTOMATSKI SADILNIK ZA KROMPIR ugodno prodam. Tel.: 42 271. m6333 razno Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega leta 1978 na CPS v Murski Soboti, smer ključavničar, na ime Marko Husar, Ključarovci 8 a, 69242 Križevci. m6223 SENO v balah in kombinirani štedilnik, v dobrem stanju, po ugodni ceni, prodam. Tel.: 53 179. m6234 Preklicujem veljavnost naloga za vpis (mleko) v hranilno knjižico št. 17880-6, izdane pri HKS Panonka. Irena Drvarič, Gorica 29. 69201 Puconci. m6249 JEDILNI KROMPIR, rdeč in bel, 3 tone, prodam. Tel.: 44 058 ali Fokovci 51. m6253 GARAŽNA VRATA, nova, kovinska, dvokrilna, toplotno izolirana, 250 x 205, prodam. Tel.: 48 375. m6257 DRVA, bukova, prodam, dostava na dom. Tel.: 063 772 517.m6260 VODOVODNO ČRPALKO z rezervoarjem, 500 1, jeklenke za kisik, gradbeno konzolno dvigalo in osebni avto Oltcit, 1. 1991, in gokard. 70 ccm3, prodam. Tel.: 49 067. m6269 SATELITSKO ANTENO, znamke Hir-schman, komplet, rabljeno 1 leto, prodam. Pečarovci 70. m6271 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani Srednji kovinarski šoli - smer strojni ključavničar, izdanega leta 1982 na ime Karel Šeruga, Beltinci, Pot ob Črncu 1. m6279 PLASTIČNE GAJBICE različnih velikosti za sadje in zelenjavo prodajam po na- ročilu. Tel.: 45 283, 45 289. mtu POHIŠTVO za dnevno sobo in kotno sedežno garnituro, rabljeno, prodamo. Tel.: 21 826 ali Ludvik Kranjec, Naselje Jožeta Kerenčiča 11, 69000 M. Sobota. m6280 Preklicujem veljavnost DIPLOME št. PF-1/521. izdane na Srednji ekonomski šoli v M. Soboti na ime Nataša Gomboc. Gradišče 14 d, 69251 TIŠINA. m6282 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 2. letnika SSŠ v Trbovljah, leto izdaje 1987. Bogdan Merdanovič, Z. Vel-narja 31, M. Sobota. m6293 SENO in otavo v balah ugodno prodam. Gederovci 34, tel.: 46 761. m63O3 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in kuhinjsko mizo s šestimi stoli, malo rabljeno, prodam, tel.: 26 665, po 20. uri. m63O6 MIZO in šest stolov, vse čudovito ohranjeno, skoraj nerabljeno, prodajo po . zelo ugodni ceni. Vse informacije o barvi in materialu dobite po telefonu 70 280. m6317 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 413. izdane pri HKS Križevci na ime Viktor Novak, Ključarovci 13. m6318 Preklicujem zaključno spričevalo Gostinske šole v Radencih, smer natakar, izdano leta 1982. Ana Šolar, Orehovski Vrh 24, G. Radgona. m6324 Š«V: 1« 2 VILIČAR, električni, 1.2 t, brezhiben, ugodno prodamo. Tel.: 32 345. m6325 KLETKE za zajce prodam 30 % ceneje od novih. Markovič. Cerrttba 73: m6330 delo Ali ste brez zaposlitve? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. Tel.: 090 42 11. PTT stroški 78 SIT/0,5 min. m6012 REDNO ZAPOSLITEV ALI HONORARNO DELO omogoča Mladinska knjiga. Tel.: 48 686 ali 064 56 105. m6301 V marcu smo za Vas pripravili računalniški tečaj £3118 2 D.O.O. »Vg* LJUBLJANA CPj MARIBOR “V* M,SOBOTA storitve I slovenskih in angleških WINDOWS 95« Tečaj bo potekal cel mesec v dopoldanskem času. Pokličite za prijave in dodatna pojasnila. 22~539 JELOTERM - okna 95 najnaprednejša okna preteklega leta najboljši materiali, les brez dolžinskih spojev različne oblike ZATESNIMO vam okna in vrata, da vam ne bo več pihalo. Garancija 10 let. Roletarstvo Rugelj, Černelavci, tel.: 32 920. ' FRIZERSTVO PICOLO, Prežihova 5, M. Sobota, tel.: 24 652, se priporoča s svojimi storitvami: fen frizura od 1500 do 2000 SIT, »vodna« od 1000 do 1500 SIT, »trajna« od 3.500 do 4000 SIT. ROLETARSTVO RUGELJ. Černelavci, tel.: 32 920, rolete, žaluzije in lamelne zavese kakovostno in ugodno. Se priporočamo! m6190 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam izdela in montira rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese te? roloje. Tel.: 061 651 247. m6238 OBNAVLJAMO kopalnice kompletno z ■'/materialom ali brez njega. Tel.: 77 296. m6329 IZDELUJEM in popravljam (zamenjam podlogo, zadrge, skrajšam ...) oblačila iz usnja in blaga. Sprejem naročil vsak delovnik od 14. do 16. ure. Krojaštvo Jože Horvat, Fokovci 32a, tel.: 44 243. m6334 eloksirani pokrivni odkapni profil odlična toplotna in zvočna izolacija do 15. marca do 13% ceneje ŠKOFJA LOKA 064/61-30, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061/185-15-00, CELJE 063/451-088, RAVNE NA KOROŠKEM 0602/20-175. MARIBOR 062/102-800, MURSKA SOBOTA 069/22-921, NOVO MESTO 068/323-444, KRŠKO 0608/21 -236, METLIKA 068/58-716, KOPER 066/37-029, NOVA GORICA 065/23-660 EXPORT■ IMPORT Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJU Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 38_________________________ vestnik, 29. februarja Že tri leta v tihem grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš. Tvoj večni dom rože zdaj krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN Žalosten je spomin na 27. februar, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in zet Martin Forjan iz Melinec 163b Pogrešamo te vselej in povsod. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Na grobu ti rožice lepo cveto, one naj tebi povedo, kako jih zaliva naše solzno oko! N SPOMIN Boleč je spomin na 1. marec 1995, ko nas je zapustil dobri mož, ati in dedi Jožef Časar iz M. Sobote Cas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le še s cvetjem in plameni svečk. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. 1. marca mineva eno leto žalosti, ko nas je zapustila naša draga sestra, teta in botra Marija Kolmanko s Cankove 12 Vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu, ji poklonite cvet ali prižigate svečo, iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi -Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in sedla bo na rosna tla, in jokala, ker te ni, oh, kako je hiša prazna, odkar tebe ni, prej domača in prijazna, zdaj samotna tam stoji. V SPOMIN Žalosten je spomin na 25. februar 1994, ko meje za vedno zapustil dragi sin Janez lazar Hvala vsem, ki z lepo mislijo obujate spomin nanj. Žalujoča mamica Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. 4. marca minevajo tri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama in žena Irena Lalovič iz Černelavec Hvala vsem, ki se je spomnite, obiščete njen grob in prižgete svečo. Mož Stojan ter sinovi Igor, Robert in Boris Čeprav gre čas svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečin, v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. V SPOMIN Boleč je spomin na 4. marec 1994, ko si nas zapustila, draga žena, mama, tašča in babica Elza Gomboc iz Čikečke vasi Rada si imela vse okoli sebe, osrečevala si jih in spoštovala, a sreče zase nisi našla. Dolgo si molčala, molče v upanju trpela. A prišla je ura, nisi zmogla več. Le lučka, ki gori ti, je boleč spomin nate! Tvoji najdražji: mož Štefan, sin Robert, snaha Brigita ter vnuka Tjaša in Niko Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 47. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, hčerka, snaha, vnukinja, sestra, tašča in teta Marija Črnko iz Čepinec 52 25. 11. 1949-16. 2. 1996 Ob boleči in nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, vence, cvetje, sveče, nam pomagali z denarno pomočjo in izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, kolektivu Mure - še posebej sodelavcem obrata G. Petrovci - ter Pogrebništvu Banfi. Vsi njeni najdražji Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti. ZAHVALA V 82. letu naš je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Katarina Topličanec s Hotize 106 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Črenšovci in osebju internega oddelka soboške bolnišnice, posebno nečakinji Rozini Barat. Iskrena hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskali, jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, darove za cerkvene zvonove, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Sever roj. Merklin iz Pečarovec 122 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za cerkev, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju mesta Tiibingen iz Nemčije, Pogrebništvu Banfi za opravljene storitve in godbi na pihala. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil mož, oče in stari oče Ivan Moškon iz Stanetinec 35 Iskrena hvala vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala GD Rožički Vrh m drugim gasilcem ter članom Zveze borcev. Posebna hvala dr. Milošu Radašinu, dr. Alojzu Horvatu in drugemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Karel Neubauer iz Domanjševec 26 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in sočustvovanje, za darovano cvetje in za navzočnost ob zadnjem slovesu. Posebej se zahvaljujemo dr. Marjanu Kiršnerju. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in cerkvenim pevcem. Domanjševci, Avstrija, 16.2. 1996 Žalujoči: žena Sidonija, hčerke Ana, Irena in SidoniJa ter sin Karel z družinami V 80. letuje umrl naš Janez Rituper kmetijski tehnik iz Kuštanovec Na željo pokojnika smo se od njega poslovili v ožjem krogu-Ob boleči izgubi bi se rada najtopleje zahvalila osebju Domu starejših iz Rakičana za skrb m nego, dr. Alojzu Horvatu za dolgoletno zdravjenje in družini Franca Kočiša iz Ratkovec, ki mu je nesebično pomagala ves čas njegove bolezni. Hvala tudi g. Tivadarju za poslovnih govor ter vsem, ki ste ga obiskovali v domu i mu krajšali samotne ure med njegovo težko boleznijo-Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli ustn ali pisno sožalje, iskrena hvala! žena Lidija . Sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti umr* naš dr. Zoltan Bartaky specialist kirurgije v pokoju Od dragega pokojnika smo se poslovili na pokopal>^U Požegi v torek, 27. februarja 1996. Sorodniki iz Požege, Gradca, M. Sobote, Limbuš’ Betlehema in Budimpešte Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, - 1 brez pomena zanje so razdalja kraj in čas. (M. Klopčič) N SPOMIN rano 29. februarja mineva 20 let, odkar nas je mnogo Pre zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Evgen Vratar iz Ratkovec ]ep^ Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar poln° spominov na leta, ko smo bili skupaj Vsi tvoji vggtnik, 29. februarja 1996 39 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Stefan Baligač iz Lipovec 36 vse m nena sveče, za svete maše in orgle ter ga v Hval ° Ve''kem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ivanu Vi,ZUpn^u HozJanu za pogrebni obred, govorniku g. za hepianu za 8anljive besede slovesa, pevcem in pevkam u rano petje in organizaciji Zveze borcev iz Beltinec. osebna hvala osebju internega in pljučnega oddelka nisnice v Rakičanu, zlasti dr. Štefanu Horvatu in dr. Vladimirju Mrkšiču. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ^°f': žena Marija, sin Štefan z ženo Zdenko, hčerka nca z m°žem Štefanom, vnukinja Tatjana ter vnuki Simon, Boris in Boštjan Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, brat, stric, ujec, svak in boter Anton Fuks iz Domajinec 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in sveče, svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Mrkšiču za vso pomoč, kakor tudi župniku Fakinu s Cankove, kaplanu Marijanu s Tišine, pevcem za odpete žalostinke ter g. Gederju za govor ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo tvoji najdražji Največ, kar more dati človek človeku, je trenutek prave sreče ... Sladek spomin je dragocen zaklad, ki nikoli ne usahne. Kadar Je srce revno in plašno, se ozre nazaj in je bogato. (I. Cankar) N SPOMIN Še vedno je živ spomin na draga starša, ljubo mamo Jožefo Ferko iz Pertoče in dragega očeta Franca Ferka Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, saj življenju vse preveč si se za nas žrtvovala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, zbogom, mama, hvala ti. ZAHVALA Utrujena od težke bolezni nas je v 81. letu tiho in mirno zapustila naša draga mama, babica in tašča Neža Štraus V globok ' roL Žampar , od Grada 91 sosed ' Za'os?' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, zadnjemu m’Pr*jate^em 'n znancem’ ki ste jo pospremili k za sv, Poklonih cvetje, vence in sveče ter darovali ZdravSf e Posebei hvala zdravniku in zdravstvenemu osebju Pevcem enega doma Grad, g. duhovniku za pogrebni obred, a odpete žalostinke in sodelavcem 232. brigade TMO ___ Mura. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. kujoči V SPOMIN Spominjamo se tudi dragega očeta, starega očeta in tasta Jožeta Štrausa od Grada 91 kateremu sta 31. januarja minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman vaju išče. otroci z družinami ter vnuki Marjan, Matej, Sabrina, Karmen in Klemen l- v hiDii°Se^a ^taje usoda Vsih>ojicii^ilisose laPobiJ‘lnn^rti-brez vrnitve. ne znan^ Zate pomembna šola, ^m^^ci pihnila ^a: ne računalnik. ‘n Pesem kitara ostaisit0 neizPeta e spomin v naših strtih srcih. ZAHVALA V 38. letu nas je za vedno zapustil naš dragi Branko Sapač - Sančo ^JCga Rm kopališč ° h P°sl°v>l' 22. februarja 1996 na soboškem sodeja Skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, s°šolCern em’ Sencem ter vsem prijateljem, sosedom, . stali znancetn. ki ste nam v teh težkih trenutkih Modelne Mran‘’ darovali vence, cvetje, sveče ali za na zadnji n^01606 'n 8a v ta^° velikem številu pospremili potL Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste nam ustno , Posebej ■ ali pisno izrazili sožalje. p 'ektivu n6 zahvaljujemo članom ansambla Magnet, d ttr°vci akrn°Vne šole $ Petrovci, g. županu občine G. ?a°vniku e 'm ravnateljev osnovnih šol. Murskemu valu, a tolažil^' jVaku za pogrebni obred, vsem govornikom ®°^eniku P°slpvilne besede, vsem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in učencem, ki so s cvetjem zasuli njegov prerani grob. njegovi najdražji Pogrešali te bova! Tvoji vnukinji Alenka in Mihaela Njuna življenjska pot se je s presledkom enega meseca za vedno končala pred 25. leti. Nekoč' sta na pragu stala in nam vsem lep nasmeh dajala, a zdaj nasmeha ni, hišica sameva, vse prazno, tiho je, ker vaju ni. Vajin svet je bil dom in številna družina. Hvala za vse, kar sta nam dala .... v srcu ljubečih spomin bo ostal. Z ljubeznijo in spoštovanjem otroci z družinami ZAHVALA Ob tragični izgubi zlate soproge, mamice, sestre in hčerke Jane Čep roj. Zupanič s Ptuja stanujoče v Murski Soboti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Najtopleje se zahvaljujemo tudi za prečudovite poslovilne besede predstavnici vzgojiteljic gospe Suzani Balek. V globoki žalosti:' mož Mario, sin Nino in vsi njeni Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Za nas si živel, za nas si veroval, za nas si upal joj, kako smo upali s teboj! Ogenj me v prsih bo žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati. Dragemu ravnatelju Branku Sapaču v slovo Kolektiv OŠ Gornji Petrovci In Jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izničil vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni tvoja moč ne seže. Dragi vzgojiteljici Jani Čep v slovo WE Gornji Petrovci in kolektiv OŠ Ljubila si življenje, ljubila si svoj dan a tiho, brez slovesa, odšla si v večni dom. Dan zimski te je vzel, a med nami živ si, kot si bil, saj vso dobroto si za nas izlil. N SPOMIN 12. marca so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in tast Milan Martinuzzi iz M. Sobote Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a vendar polno lepih spominov nate. Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Kje si, dragi oče, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Jože Erjavec Lipovci 83 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem, invalidom in znancem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in nove orgle, nas tolažili in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za prinašanje sv. zakramentov v času njegove bolezni in za slovesno opravljen pogrebni obred. Hvala tudi dr. Zadravcu, patronažnim sestram, Gasilskemu društvu Lipovci in sektorju Beltinci, govorniku Alojzu Tratnjeku za besede slovesa, moškemu pevskemu zboru in pevkam iz Lipovec za odpete žalostinke, pogrebništvu Jurič, kolektivu Mure - TŽP, 422. in 425. brigadi, kontroli, mehanikom, TŽO, 371. brigadi, kolektivu Beltinke Beltinci in Fordovemu servisu iz Veščice. Žalujoči vsi njegovi najdražji Pesem Je tvoja komaj začeta, nikoli do konca ne bo izpeta. Tragično nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec in nenadomestljivi prijatelj Branko Sapač - Sančo Bolečina je prehuda, resnica kruta komaj verjetna. Spomin nate živel bo večno. Prijatelji iz skupine Magnet Gospodarski kriminal Ste morda med ogoljufanimi? Priprli »trgovske potnike« z domnevno nemoralnimi nameni Z Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti so sporočili, da so njihovi kriminalisti in policisti 12. februarja pridržali 24-letnega Boruta Preloga, 32-letnega Petra Gaborja, 24-letnega Rada Škafarja in 25-letna Romea Živanoviča. Po pridržanju so jih privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Murski Soboti in zoper nje predlagali pripor. Toliko bolj, ker so zoper Petra Gaborja in Boruta Preloga že bile podane kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj goljufije. »Fante« so sicer policisti priprli zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj goljufije, zlorabe bančne ali kreditne kartice, izdaje nekritega čeka in hudodel skega združevanja. V pisni informaciji, ki naj jo je posredovala UNZ Murska Sobota, piše, da so imenovani v času od 1. 6. 1995 do 31. 1. 1996 zlorabili pravne osebe: Kržišnik, d.o.o., Rado, d.o.o., Tref-Prelog, d.o.o., in Dana, d.o.o,, za dosego osebnih protipravnih kori sti. V imenu teh zasebnih gospo Od leve proti desni: Borut Prelog, Peter Gabor in Rado Škafar. - Fotografija: UNZ darskih družb z omejeno odgovornostjo so izdajali naročilnice različnim drugim pravnim osebam širom po Sloveniji in tako naročali in prevzemali raznovrstno blago, ■ NEGOVA - V svetu krajevne skupnosti Negova so si za letos zadali velike načrte. Eden od njih je priključitev čimveč gospodinjstev na telefonsko omrežje. V ta namen bodo položili najnovejši tehnološki dosežek - optični kabel, ki ga bodo lahko uporabili ne le za telefon, ampak tudi za signal kabelske televizije. Zainteresirana gospodinjstva naj bi plačala po 160.000 tolarjev. (J. J.) ■ MAČKOVCI - Krajani Mačkovec že dalj časa izražajo željo po posodobitvi vaške trgovine, saj je ena redkih s klasičnim načinom prodaje. Želijo si torej samopostrežno trgovino, žal pa naj bi imelo trgovsko podjetje Potrošnik za te želje »gluha ušesa«. Mačkovčani upajo, da se bo za rešitev problema zavzel tudi nobvoizvoljeni vaški odbor, ki ga vodi Izidor Čuk. Mar ni ču- predvsem alkoholne pijače, avdto-video tehniko, gradbeni material in cigarete. Pri sklepanju poslov so pooblaščence drugih pravnih oseb, torej prodajalce, zavedli z lažnim prikazovanjem dejstev. Obljubljali so namreč plačilo v dogovorjenih plačilnih rokih, še več: v zavarovanje plačil so izročali Zimski večeri nekoč dno: Mačkovci so velika vas, v njih je sedež krajevne skuprfp-sti, naselje je ob pomembni cesti Murska Sobota-Hodoš, trgovina pa še vedno po starem kot v nekdanjih monopolističnih (Potrošnikovih) časih! Doklej tako? (J. K.) V vrtcu na Stari Cesti v ljutomerski občini je vzgojiteljica Marija Gaube pripravila sklop aktivnosti, ki spadajo v projekt Ohranjajmo kulturno dediščino, delovni naslov pa se je glasil Zimski večeri nekoč. K sodelovanju je pritegnila stare starše otrok. Na V Prekmurju ni kraških jam, pa vendarle lahko obiskovalci Goričkega občudujejo lepote, za katere pravijo, da jih premore le kraško podzemlje. Na stalagmite, ki jih vidite na fotografiji, nas je opozoril Ljubo Zečevih z Vaneče, kije tudi avtor tega posnetka. Na stotine jih je, ogledate pa si jih lahko v predoru v Stanjevcih, skozi katerega je nekoč vozila železnica. Tile stalagmiti seveda niso iz apnenca, pač pa iz ledu, zato ne odlašajte predolgo, saj jih bo vzela pomlad. Morda pa so letos nastali zadnjič, saj bodo predor menda porušili. so doslej ugotovili, da so domnevni goljufi doslej oškodovali 10 različnih pravnih oseb na celotnem območju Slovenije, vrednost tako nabavljenega blaga pa je najmanj 33.OOO.OOO tolarjev. Sumijo pa, da je tega še več, zato naj bi se na Uradu kriminalistične službe akceptne naloge ali pa so jim celo izdali obračunski ček kot plačilno sredstvo, čeprav so vedeli, da ha žiroračunih navedenih pravnih oseb (Kržišnik, d.o.o., in druge) ni bilo kritja (denarja). V določenih primerih pa so se osumljeni predstavljali z lažno identiteto. Na ta način nabavljeno blago so osum- UNZ Murska Sobota (telefon 069 22 505) oglasili še drugi ogoljufani. Ste morda med njimi? UNZ nas je tudi zaprosila za objavo fotografij treh osumljencev. V oddelku UNZ za zatiranje gospodarske kriminalitete ugotavljajo, da se je v zadnjih treh letih število poslovnih goljufij močno povečalo in še raste. Podjetja opo- Ijeni prodajah za gotovmo, večinoma po nižjih cenah, kot so bile tiste, po katerih so blago »kupili«. Iztržka niso polagali na žiroračune »svojih« podjetij, ampak so si denar prisvojili. Ta dejstva kažejo na očiten namen oškodovanja dobaviteljev, saj dobavljenega blaga niso dobili plačanega. Kriminalisti zatjajo, naj ne nasedajo naročilnicam in na podlagi njih izdajajo blago, ampak prej preverijo plačilno zmožnost naročnika ali pa prodajajo izključno za gotovino, sicer bo lahko še več primerov, ko bo blago oddano, plačano pa nikoli. Š. S. posameznih domačijah so si ogledali star način peke kruha in drugih dobrot v kmečki krušni peči, v prostorih vrtca pa so »v živo« prikazali dela ob zimskih večerih pred mnogimi leti. Sodelovalo je 16 dedkov in babic, ki so prikazali pletenje košar, česanje perja in volne, luščenje koruze in lupanje bučnega semema, predenje s kolovratom in tako naprej. Tudi zapeli so kot nekoč, oglasila pa se je še harmonika »frajtonarica«. Bilo je čudovito! Vse predmete, ki so jih udeleženci uporabili v prikazu, so shranili v enem od prostorov vrtca in so tako namenjeni stalni razstavi. (N. Š.) v soboto, 2. marca, ob 19.00 v ŠPORTNI DVORANI v LJUTOMERU Nastopili bodo: BRENDI, KORADO BUZETI, SIMONA WEISS, WERNER, NOVA LEGIJA, ŠARM, NUŠA MECILOŠEK, MANJA ŠALAMUN, FANTJE IZPOD VURBERKA, SERGEJA SUKIČ, JUHNOVE PUNCE, DARKO KEGL, ROBI HORVAT in SLOVENSKOGO-RIŠKI KVINTET. Družabne igre ni®vS z nagradami. 3'r®'’0 Vsak obiskovalec dobi darilo. AGROTIM Ljutomer podarja motorno kosilnico in peč. Vstopnina samo 500 tolarjev. Predprodaja vstopnic v BLAGOVNICI VESNA LJUTOMER. GLAVNI POKROVITELJ: MURALES LJUTOMER. SOPOKROVITELJI: AGROTIM LJUTOMER, MARIBORSKA ZAVAROVALNICA LJUTOMER, AVTO RAJH LJUTOMER, KRKA LJUTOMER, MLEKOPROMET LJUTOMER, SIMENTALKA LJUTOMER, HOTEL JERUZALEM LJUTOMER, VESNA LJUTOMER, TRIO - VET LJUTOMER. ■ MURSKA SOBOTA - Najemnine za politične strani znašajo skupno l ,9 milijona tolarjev, saj so le-te najemniki v tujih prostorih. Stroški za volitve v krajevnih skupnosti11 Mestne občine Murska Sobota pa dosegajo 2,9 milijona Sil■ M. J. ■ BELTINCI - V občini navajajo podatek, po katerem Je država od farme Nemščak v obliki ekološkega tolaOa dobila kar 28 milijonov. Po drugi strani pa jim iz Ljubljat’ doslej še niso ničesar nakazali, zato terjajo, da jim iz državne blagajne namenijo določen znesek, s katerim bodo lahko hitteJ® reševali ta problem. M. J. ■ RADENCI - V Radencih so ustanovili smučarski klub® za njegovega predsednika izvolili Romana Domjana-je povedal, da bodo poslej smučarji tesneje povezani in N lažje organizirali smučarske izlete, ki jih imajo vsako sobot ■ Pripravili bodo smučarske tečaje in pozneje tekmovanja. P°P stili ne bodo niti poleti, kajti tedaj bodo prirejali izlete v n2" vo, vsekakor pa tudi v planine. (L. Kr.) J ■ BELTINCI - Beltinski gasilci praznujejo leto co društva. Na nedavnem občnem zboru so sklenil1; bo slovesnost poleti, in dotlej bodo nekoliko polepšali ga811 dom, na katerem bodo tudi obnovili napis. Morda pa jim n0 slovesnosti uspelo celo kupiti specialno gasilsko vozil°> vsekakor mora biti v tem novem občinskem središču. N»vP dsednik gasilcev je Jože Lebar, podpredsednika pa sta Šernek in Avgust Novak, medtem ko tajniške zadeve Simon Magdič. Gasilci pa ne mirujejo niti zdaj, v zimskem ®a ’ kajti poskrbeli so za izobraževanje navadnih članov, strojm in častnikov. (J. Ž.) j| ■ ŠRATOVCI - V tem kraju blizu Radenec je le 40 g0^ dinjstev, a so ljudje sila delavni. Tako so lepo obn® vaško kapelico in preuredili vaško-gasilski dom, napeli al'. vodovodno omrežje in omrežje kabelske televizije. Velika krajanov pa je, da ob širitvi magistralne ceste ne bi »P°za t na stezo za pešce, kajti ti so zdaj ogroženi zaradi izredno stega prometa na magistralni cesti. (G. G.) . p ■ MURSKA SOBOTA - Od 23. januarja lanskega letaJj^ stiske mladih v Pomurju na voljo posebna SOS tele ska številka 33 006, in sicer vsak dan med 18. in 20. uro. dni je bilo kar 450 klicev. Mladi, ki imajo težave, Pa kličejo vsak dan med 12. in 20. uro tudi na nacionalni SO . lefon: 080 12 34. Klici so brezplačni. Tako seveda tudi nas strokovnajakov. (F. KI.) [j. ■ LENDAVA - Na srečanje starejših občanov, ki ga J® . pravila Krajevna skupnost Lendava, bilo pa je v menskem prostoru OŠ Lendava, je prišlo veliko ljudi iz Lencetj in Trimlinov. Predsednik sveta KS Milan Vajda je udeležen predstavil vizijo razvoja KS, šolarji so izvedli bogat kulturmP gram, krajevna skupnost pa jih je pogostila. (J. Ž.) uje ■ MURSKA SOBOTA - Sadjarsko društvo Pomurja. T tos praznuje 5. obletnico, je izdalo 800 izvodov in ga glasila Moj nasad. Obsega 40 strani in na njih je najve® kovnih nasvetov, potem fotografij, objavljeni pa so tudi P vki najmlajših, ki razmišljajo o sadju in sadnem drevju. ( ■ MURSKA SOBOTA - V petek, 1. marca, ob 19. un^ začel v župnijski dvorani katoliške cerkve v Murski» ti prvi del teološkega tečaja za izobražence. Predavanja bo isti uri tudi v soboto in nedeljo. S tečajem bodo nadaljevali^^ j tek, 8. marca, in predavanji bosta potem še v soboto in u® Naslov tečaja: Slovenci v pričakovanju papeževega obiska' Jr davatelji bodo ugledne osebnosti slovenske katoliške Cer* $ nimo mariborski škof. dr. Franc Kramberger in drugi- (* • J Moja domača banka , /O Pomurska banka d* Murska Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 27. februarja 1996, od 27. februarja 1996 od 14.00 Srednji tečaj Banke Slovenije veli8 bruarja 1996 od 00.00 dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.281,9798 1.244,00 Francija 100 2.623,7438 2.520,50 Nemčija 100 9.017,2315 8.750,00 Italija 100 8,3599 7,95 Švica 100 11.103,8189 10.667,00 ZDA 1 130,4523 126,00 POSLOVNA KARTICA ACTIVA-EUROCARD' MASTERCARD novost v ponudbi Navadni kartici Activa Eurocard/MasterCardJ^ & kartici Activa Eurocard/MasterCard smo dod POSLOVNO KARTICO Activa Eurocard/Master tpjjiif1 Namenjena je poslovnežem v podjetjih in sam0®^, podjetnikom, ki lahko z njo, na osnovi P°.?fllge poravnavajo potovalne, reprezentančne in j v stroške na prodajnih mestih Activa in Euroc Sloveniji in Eurocard/MasterCard v tujin1- ■ S10 p Podrobnejše informacije za podjetja j|d r naložb, Trg zmage 7, samostojni podje’ lahko o prednostih in ugodnostih, k'* v omogoča poslovna kartica, povpras.a^teP^ Sektorju za drobno gospodarstvo v Ulic* Kovača 12 v M. Soboti. Informacije dob' drugih enotah LB Pomurske bank®'