Št. 101. v Gorici, v Četrtek dne 5. septembra 1912. Tečaj XLII. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. url, popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto . . 15 K ;/„ „ . . i©„ . Za NemčijcTK itFe&^Mz&U Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „8001'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem^ in dvakrat v letu nVozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v !. nadstr. na levo v Goriški. Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po--godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Obrambna razstava..... Marsikedo si ni mogel prav -predstavljati, kakšna pravzaprav bo napovedana obrambna razstava. Razstava ima namen, pokazati stre m 1 j o n j e (tujcev, ki hočejo nas spraviti s sveta, ter reakcijo na ta stremljenja: slovensko obrambo. Nemci najhujše pritiskajo na naše severne meje, zato pa bo razstava predvsem pov-danjala stremljenja pangerinanizma in na-značila reakcijo na to, to je: našo obrambo. Množina je knjig in 'brošur, katere utemeljujejo nemško svetovno vlado. Zbrane bodo na razstavi najrazličnejše, mape pa bodo kazale načrte Nemcev. Vtlik del razstave bo zavzemal boj Slovencev z Nemci, Lahi, Madfiari. 'Podano bo vse slovensko umikanje pred Nemci, ki z vso silo pritiskajo na našo severno- mejo. V tem oddelku bodo tudi s 1 iike in znaki divjaštev kulturonosnifli Nemcev. V posebnem -oddelku se bodo zrcalile slovenske s 1 a b e strani in napake. Izseljevanje, -utrakvistično šolstvo, pa tudi dobra istra-n notranje kolonizacije. Od strani prirediteljev se zatrja, da bo vsa razstava zamišljena brez balasta številk; vse bo podano v diagramih, mapah, kartah, znanstveno ali vsakomur razumljivo. Zbranega je obilo gradiva. Akademi-čno ferialno društvo »tProsveta« v Ljub-lani, ki otvori to razstavo, pa nabira Še in sprejema gradivo. Gotovo je še kaka zanimiva knjiga, ki bi razstavi koristila, na primer starejši repertoarji krajev iz vseh slovenskih pokrajin; fotografije s kakih izgredov itd. Hvale vredno je, da podaja »Pro-sveta« Slovencem nekaj novega, nekaj nujno potrebnega. •Zanima jmo se zase in pazimo, da tuSjci ne bodo drli na našo zemljo; dosti smo se umikiaili, ne sinemo se več. Slovenci smo preveč zanemarjali obrambno delo. Preveč je bilo strankanstva, premalo brige za naš obstanek. Tujcem, smo Slovenci narod, katerega imajo vedno na jeziku. Koliko se piše o Slovencih v nemškem, francoskem, angleškem, laškem jeziku, kako upoštevajo ti našo pozicijo glede na Jadransko morje in mi ,naj bi bili brezbrižni, mi naj bi držali roke križem ter dopuščali, da si delijo tujci naše dežele! Pred- vsem Nemci, ki hočejo prosto pot do Adrijc in že sanjajo o nemški tržaški luki..... Razstava, o kateri bomo podrobneje poročali, se o tvori dne 1 5. s e p t e m-bra in bo trajala teden dni. • Utisi beneškega časnikarja o Gorici in okolici. Urednik lista »Dtiesa« v Benetkah, po imenu Hans, je napravil izlci z dvoko-lesom v Gorico in iz Gorice še do Solkana. Utise, katere je zadobil na tem izletu, je opisal v imenovanem listu v. dolgem članku. O Gorici pravi, da je eno izmed naj-gracijoziiejšili mestec, kar jih je doslej posetil. Gorica je — Nizza Avstro-Ogr-ske. Okolica je krasna, podnebje milo. To je stalo Gorico po sodbi beneškega žur-iialista malo čast, da so udrli v njo Avstrijci in avtentični Slovenci, ki so se je oprijeli, so se pomeščanili in grozijo sedaj 'Diegnati italijanski element, kateri se bori za gospodstvo nad občino ... Mesto se je lepo razvilo v dolini pod -gradom, dopadejo mu lepe vile, palače, hvali dober ukus, dopadejo mu 'balkoni, vrtovi, gozdiči, ki dajejo mestu krasen okvir simpatičnega in gosposkega mesta. Po mestu teče tramvaj, videl je avtomobile, kočije itd., mnogo občinstva in, kar se mu zdi posebnost Gorice: promet je, pa vlada mir, red, tihota. Mesto je vzgojeno v Šoli konvenijence. — Videl je bbiio duhovnikov in avstrijskih oficirjev; slednjih je videl toliko, da pravi, da jih je preveč. Povzdignil pa je tudi svoj pogled s kolesa na — napise nad prodajalnami. U-srru<-4*se je beneški žurnalist, toliko s 1 o v e in s k i h imen je čital. Tema se mu je naredila pred očmi. ltalijaiiskidi je ze tako malo. Ali kaj šele je potem, ko se krene iz mesta proti postaji državnega kolodvora! Tu je pa že prav vse slovensko, tu je že v pravi SJ o v eni ji; jezik, fiziognomije, običaji, vse je pristno slovensko. Beneški žurnalist Hans je 'bil v Gorici neko nedeljo. Kaj bi bil slovenskega videl in slišal šele, če ibi bil prišel v Gorico kak delavnik. Dobil ibi ibil utis, da je v mestu z ogromno večino slovenskega ljudstva ter da je le še nekaj Italijanov v njem. tians je storil prav, da je obelodanil v Italiji resnico o Gorici in okolici, kajti avstrijski italijanski listi venomer lažejo, da je Primorje italijansko in našo deželo predstavljajo za čisto italijansko. Hans pa se je prepričal in tudi povedal, kako malo italijanski je »Friuli Orieiitale.« »Gorizia italiana« kričijo po »Corri-eru«, v mestnem svetu čujemo opetovano »Gorizia italiana«, na dijaških shodih, pri demonstracijah odmeva »Gorizia ital.a-na«. To so pač zadnji vskliki potapljajo-čega se goriškega itahjanstva ... Pride kdo iz Italije, ki je doma cul iz ust kakega goriškega neodrešenca, kako italijanska je Gorica in goriška dežela, pa je ves razočaran in popraša se: Kaj, to je italijanska Gorica?! Vedno več je Slovencev v Gorici, magistratova klika pa jih kar kratko negira. Pišejo pa o nas po listih v Italiji in Hans jim je povedal, da se je razočaran vrnil v Benetke. Lepi časi, ko je cvetelo italijanstvo v .Gorici le vsled slovenskega odpadanja, so minuli. Ni jih več in jih več ne bo. Angelo Vivante je izdal letos slovečo knjigo: Irredeiiitismo adriatico. Tam pravi glede Gorice: da je moč asimilacije v Gorici izčrpana in da se mu zdi nespametno od strani goriških Italijanov: odrekati Slovencem v mestu pravico domačinstva. ((Konec.) Marathon tretjič. Zadnja točka zieta je Marathonski prizor. Kakor bi se hotelo Sokolstvo pokloniti antiki, iz katere črpa svoje sile. Prizor je zahteval solnca in, jasnega neba, da bi dosegel popoten (uspeh, toda solnca ni bilo, a k sreči je dež prenehal. Z radovednostjo in s tesnobo smo pričakovali. Mnogo gostov je prišlo v Prago predvsem radi (Marathoua. Prizor je bil v starejših številkah ii-sta natančno opisan. Prihod atenske dece, za njo deklet, mož, ki so se v trenutku razpršili po telovadišču, za njuni atenskih starcev, duhovščine in mostnih očetov z važnimi, počasuimi koraki, pestrost krojev, najrazličnejše barve, glas molitve za zmago in daritve plamen, vse .o je bilo izvedeno natančno in tako popolno, da je človeka nehote prevzemala ono tesnoba pričakovanja. (Potem prihod (glasnika z veselim poročilom, veselje vseh nad zmago, prihod vojske z Milthiadom na -čelu, zmagoslavna daritev. Zatem narodna slavnost z igrami, raznovrstne tekme, kakor tek, metanje kopja, diska, rokohorba, vse natančno tako, kakor se je godilo nekdaj na Grškem. Nazadnje biižanje sovražnika, ki ga naznanja glasnik, odhod vojske in ves nemir pred bojem, odhod naroda iz ar-ene in s tem konec prizora, vse to ie bilo naglo, natančno izvedeno. Posebno vojska, v trenutku je bila zbrana in v teku so odhajale trume na bojišče. Na vse gledalce je napravMa vsa scena nepopisen utis. Klasična resnoba, lepota v posameznostih in v celoti, popolnost izvajanja. Bil je najprimernejši zaključek vseh onih lepih prizorov, ki jih je občudovalo oko skozi tri dni. Košček življenja antičnih ljudi, 'kateri so vzor sedanjemu veku in pred vsem So-kolstvu. To življenje je bilo veliko in lepo, ker je imelo svoj veliki namen, zato na nas tako vpliva in zato je to tako prevzelo tudi gledalce rta Letni. Maksim Gorki, FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) »Počakaj! Jakob je Ezava ... opeharil? Aha!« »Ne morem! Moj jezik ni kladivo, mlad pa tudi nisem več ...« Jasa! Vsi te prosimo! ... »Izkazi nam to čast!« »Zupana te izvolimo! ...« »Tarasovič! ne daj se prositi!« »Šš! Tiho! Gospoda! Jakov Tarasovič bode govoril!« Šš!« In ravno sedaj, ko je šum umolknil, se je zaslišalo glasno, ogorčeno šepetanje: »Kako me je uščipnila ...« A Bobrov je vprašal z glasnim basom: . »Kam te je pa?« Oromovit smeh je bušil, a malu je .umolknil, kar je vstal Jakov Tarasovič, odkašljeval si in gladil plešo ter se oziral po kupcih z resnim, zanimanja pričakujočim Pogledom. »No, /bratci, odprite ušesa!« nonov. je veselo kriknil Ko- »Gospoda kupci!« je, smehljaje se, zagovoril Majakin. j>V pogovorih izobraženih in mčeniih ljudi se nahaja tuja beseda, ki se glasi: »kultura«. Govoril bom prosto po duši o ti besedi ...« »Glej, česa se je lotil!« se je razlegal neki zadovo-l ijen vzklik. »St! Mir ... j »Slavna gospoda!« je govoril Majakin s povišanim i glasom. »V časopisih neprenehoma pišejo o nas kupcih,! da te kulture ne poznamo, da je ne želimo in ne ume-j varno. In imenujejo nas divje, nekulturne ljudi ... Kaj pa je to, kultura? Mene, starega moža, je žalilo, da sem moral poslušati takšne reči in začel sem nekoč razmotrivati to besedo, kaj da ima v sebi ?« Majakin je pomolčal, ozrl se po poslušalcih, zmagoslavno še smehljaje, je zopet pričel: tPo mojem mnenju se je pokazalo, da pomeni beseda oboževanje, to je ljubezen, visoko ljubezen do dela in do redu v življenju. Tako, sem si mislil, tako! To se pravi, da je kulturen človek tisti, ki ljubi delo in red ... kateri sploh rad življenje urejuje, rad živi, pozna svojo vrednost in vrednost življenja ... Dobro!« Jakob Tarasovič se"je stresel; kakor žarki, so se razprostrle po njegovem obrazu gube od smehljajočih se oči do ustnic in vsa njegova plešasta glava je postala podobna nekaki temni zvezdi. Molče in z zanimanjem so mu gledali kupci v obraz in radovedna napetost se je izražala na njihovih licih. Kakor hi bili ljudje zamrli v istih položajih, v katerm jih je našel Majakinov govor. »Če pa je tako, če je treba to besedo tako razlagati, tedaj ljudje, ki nas imenujejo nekulturne, obrekujejo in na« ometavajo z blatom! Zakaj oni ljubijo le besedo, ne pa tudi njenega pomena, mi pa ljubimo ravno korenino besede, mi ljubimo njeno pravo vsebino, mi ljubimo dejanje! Oni so se zabubili v modrovanje, mi pa v delovanje! Mi imamo v sebi pravi kult življenja, namreč obo- ževanje življenja in ne oni ... to glejte, gospoda kupci, primer naše kulture, to je ljubezni do dela, nam je Volga! Glejte jo, našo rodno mamico! Z vsako ikapljo vode lahko utrdi našo čast in ovrže prazno obrekovanje ... Šele sto let je prešlo, gospoda moja, odkar je car Peter .Veliki spustil prve 'barke na to roko, zdaj pa plava po nji na tisoče parnikov ... Kedo jih je zgradil? ^uski kmet, popolnoma neuk človek! čegavi so vsi ti velikanski paro-brodi, vse te barke, čegave so? Naše! 'Kedo jih je izmislil? Mi! Tukaj je vse naše, tu je vse sad našega uma, naše ruske razsodnosti in velike ljubezni do dela! Nftodo nam ni pomagal v ničem! Sami smo napravili ob Volgi ribar-ska podjetja, sami za svoje rublje smo najemali delavce in smo spustili nato po vseh tisočih vrst njenega toka tisoče parnikov in raznih bark. Katero mesto ob Volgi je boljše? Tisto, v katerem živi več kupcev ... Katere hiše v mestu so najboljše? Trgovske! Kdo se bolj, nego vsi di-ugi, briga za reveže? Kupec! On zbira groše in kopej-ke in daruje stotisoče. Kedo je sezidal cerkve? Mi! Kdo daje državi največ denarja? Kupci! ... Gospoda! Le nam je delo drago zaradi dela, zaradi maše ljubezni do urejevanja življenja, le mi sami ljubimo red in živjenje! Kdor pa govori drugače o nas, temu se blede in nič drugega! Le pustimo jih, naj govorijo! Če piha veter, šumi vrba; kediar je nehal, tudi vrba molči... In iz vrbe se ne da napraviti niti oje, niti metla-... nekoristno drevo je to! Od te nič-vrednosti prihaja tudi šum ... Kaj pa so storili naši sodniki, s čim so okrasili življenje? To nam.je neznosno ... (Dalje prih.) ,.," N# konca se $e uMl dež. Konec k bilo I : vsega, oko 'se Je. lepote navadilo hi duša jojeužlvži^ Ogi-dminiprostor se je praznil, tribune sod" stopinjami kakor bi stokale. Počasi je plui pogled po njih, 'po tem velikanskem prostoru, zapuščenem in mračnem. Dež,-ka(kor Ihi bil določan za zadnjo točko. Taik»& v redu se mi je zdelo to oblačno nebo. Odihaiali smo skozr drevorede, v velikanski guječi, doM proti Vltavi in v me- j sto.,Konec vse lepote, vse moči, konec i trenutkov teko lepih, da je obstal zamaknjen ves svet. Toda moč, ki je ustvarila to | lepoto, jki je -izklesala to moč, je ostala. | Po vsem slovanskem svetu, v telovadnicah--deluje dan na dan, kuje mišice svojih spoznavafcev v jeklo, vodi njihovega duha v višino. Šele v tem delu-se spozna veliko ogromnost te moči. Leta m leta se vrši, vsak trenutek, tisoči in tisoči, najbolj® sinovi naroda jo izvršujejo. In veličastni prizor z 'Letne je le priča tega neizmernega truda in velikega vspeha. Na letošnjem zletu se je Število telovadcev, članov v kroju in predvsem telovadit skoro podvojilo. Letos so nastopili prvič Sokoli vseh slovanskih narodov. Tudi ideja sama se je poglobila. Zato pa je pridobila občudovalcev na celem svetu, obenem tudi je vzrastlo sovraštvo do nje. Toda boj v takih razmerah in s tako slabimi sredstvi Sokolstvu ne škodi, ampak mu koristi, ker ga var*4e stranpoti in napak. Bili so časi, ko so sokolske delavce zapirali, ko so se vršili zleti pod varstvom "bajonetov, še danes mečeijo pokole iz šol in prepovedujejo deci telovaditi pri nas. Na zletu ipa so bi K navzoči naši ministri, vlada nam je dala podporo in na-učni minister sam je častital Sokolstvu na vspetou. Prva posledica zleta je, da se šolske telovadnice zopet odpirajo, druga bo, da bo dovoljen všton šolski deci v naše telovadnice. Tako si Sokolstvo 'kleše pot. Čim težavhejša je, tem silnejši je napor, čim datfša iie, tem bolj se uri za pot. Odšli smo iz Prage, ko so jo že večina zapustili njeni sinovi in ličere. Slovo je bilo težko. Dala nam je toliko, pokazala nam je bodočnost in vspeh stvari, za katero se borimo. Pri slovesu si je vsakdo rekel: »Za pet let«! Kakor bi bilo to samo ob sebi umljivo. Saj smo občutili to, kar je napisal delegat nemške socialne demokracije v nemški Ar-beiter-Turnzeituoig (v Lip-skem):--------------Zlet je — žareč manifest duha JaJtnovega. Glasi se kot ironija, toda resno mislim, da so Sokoli v današnji dobi 'klasični zastopniki čiste in nepokvarjene telovadbe.«------ —c. MHb volim t (lonci Reklamacije. Reklamacije je vložiti pri magistratu tekom 8 dni od 5. septembra dalje. Politični pregled. Avstro-Ogrslia. Avstrijska poslanska zbornica bo sklicana najbrže okoli 20. oktobra. Avstroogrska diplomacija blamirana? — Pariški »Matin« poroča, da Berdhtol-dov program, za'uravnavo razmer v Tur-čii ni bil pri velevlastih v resnici tako upoštevan .in odobravam, kaikor so trdili vladni listi: Nekatere velevlasti, 'zlasti Velika Britanija, je ddklonfla predloge. Vele- ' vlastr so se res izrekle, da.so pripravljene za menjanje mnenj v balkanskem vprašanju, ali to še ni nikako soglašanje z Ber-cMoklovimi »predlogi. Dosedai mnenja še niso bila izmenjana in tudi nobenega novega predloga ni bito več m pokojnega posianiKa I legacijsKii svetiuK.groi rran uaiuce je aooii I iz Kaometne pisarne Njegovega v.eLcaui- I stva latvo-ie orzojavtco: dNjegovo Vencan- l stvo je sprejeio z zaiostjo na znanje vest I 0 srnin vašega oceia, ki je vršil na vi- I sokm' rnesem eminenmo službo ter je oa- I reauo, ua se izroča Vam in Vaši materi I iNjega soziuje raaa majtezje izgube. I useone vesti. — Kavnateij tukajšnje višje realke ViiKior iJiop pi. Uaaenoerg je j iuooU nasiov viaonega svetniKa z opro- J siavrjo taKise. — Nasiov in značaj avor-nega sveuiiKa je aobil višji finančni svet-tntK v lrstu ar. Karoi Neusohelier. — U-raani ust priabouje imenovanje kateheta i. laoaja v uonci za pravega gimnazij-sKega učitelja. iz poštne službe. — Poštarji so po-staii aajunKta .iviarius Casagrande v M-aovščini, jožei Jjuignani v Portorose v, Istri in poštna oiicianta Ernst Kojic v (Jerknem in Trančišek Pavšič v Spodnji Šiški; poštni olicianti so postali aspiranti i Leopold (Nitkovidi v Puiju 1., Demetrij laguapietra v Pulju i., Alojzij Kren na Nabrezini; aspirantinji Marija Smerdu v j Ilirski Bistrici in jViarija Pakiz v Bohinjski Beli. Bivši aspirantinji Kristini Kamenšek je podeljeno mesto poštne ekspedientinje v Dvoru pri Žužemberku, aspirantinji Tereziji Damiani v Turjaku in Matildi Janša v Dovjem. Poštarica Marija Schledita je premeščena iz Cerkna v Skedenj, poštni oficianti Franc Uičakar iz Trsta ii. v Trst Xil, Evgen Atnad; iz Pulja v Trst I. in Er-nest Pipan z Nabrežine v Komen; poštne oficiantinje Frančiška Debevec iz Tolmina v Domžale, Ivana Čebin iz Bahiniske Bistrice v Kanal Kristina Kos iz Kanala v Bohinjsko Bistrico, Regina Beifuss iz Opatije v Tolmin in Justina Rihteršič iz Komna v Tolmin. Vpokojena sta poštni adSjunkt Henrik Morpurgo in poštna ofi-ciantinja Cecilija Bizjak. Naš rojak tenorist Jos. Rijavec v Idriji. — V sobota priredi glasbeni akademik .tenorist Jos. Rijavec koncert v Idriji. Gotovo, da bo koncert dobro obiskan. Goriški brigadir, general Sootti je poveljeval pri vajah na (Notranjskem in-fanterijski armadi Gorica-Ljubljana, ki je zmagala. Trije ostri streli so bili bdldani v glavni bitki! »Društvo Goriških Slovenskih Foto-Amaterjev« v Gorici otvori svoje društvene lokale v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. v ulici Mattioli št. 13 pritličje v dvorišču — desno. Doneski članov in prijateljev društva so omogočili odboru, najeti si, v primeroma kratkem času primerne ; prostore, ki bodo nudili članom vsako- 1 vrstne ugodnosti. Istotam bodo članom v sejni sobi na razpolago raznovrstne strokovne revije, poleg tega skrbno opremljeni fotogiraffični laboratorij. Slednjega se bodo društveni člani brezplačno, za razvijanje plošč, filmov, kakor tudi za pozitivni proces lahko poslitiževali. Društveni laboratorij bode za sedaj odprt !e ob 1 nedeljah od 9,-12. dop., za vsa event. po- jasnila bode istočasno na razpolago navzoči odbornik. Poživljamo goriške ioto-amaterje in ljubitelje foto-Špoiita, da pristopijo, k na-šenmi društvu, ki je drago na vsem Slovenskem. Skupna oilgan,izacia je za vsakega amaterja nepopisne strokovne važnosti. Odbor. Rojenih ie bilo v Gorici lani 724, med temi mntvih 51. — Umrlo je lani v Gorici 830 oseb (442 moških, 388 žensk.) Porok je bilo lani v Gorici 185. Vojaški nabor za Goriško okolico se vrši te dni. V torek so bili ma naboru fantje iz Gngarja, Trnovega, Čepovana, iz Vrtojbe, Prvačine, z Vogrskega, iz Tri-buše in Opatiegasela. V sredo iz Št. Petra, Dornberga, Kojskega, Ozeljana, Oseka in Šempasa. Danes je nabor za famte iz Solkana, Št. Ferjana, Ločnika, RenČ in So vodenj. Jutri Št. Anidrež, Podgora, Bilje, Miren, — Nabor se vrši Podturnom, zato ni običajnega pohoda in petja po mestu. Včeraij je imela na Travniku policija aiekaj opravila z nekaterimi fanti, ker niso toteli nehati taikoj peti, kakor jim je ukazal redar. Vlekli so jih na ipolidjo in zaslišali; nekateri famtje so bili tako užaljeni, da niso hoteli iti niti na nabor. Vojaki planinci so ve vrnili iz svojih poletnih garnizij v mesto. Vodo imamo. — V ponedeljek je zo- ] pet zašumelo v ceveh in zdtiitijoče gospo- ] dinje so zopet dobile vode! —- AH mi kr- ' vava ironija, da moramo v Gorici priob-čevati take no#ce?! , Kmečka »Čitalnica« v Podragi priredi za društvene člane in~ prijatelje društva, po igri, ki bo v nedeljo, dne 8. septembra t, 1. na dvorišču g. J. Borziča tudi plesno veselico, vstopnine prosto. Dražba lova. — Dne H septembra t. 1. ob 10. uri predpoltdne se odda na tukajšnjem glavarstvu lov davčne občine L o k a v e c za dobo od 15. 9. 1912 do 30. aprila 1913. Vzkliona cena je 100 K. (Pogoji se lahko poizvedo na 'tem /uradu. C. kr. okrajno glavarstvo'. Poskus detomora. — Na kratko smo poročali, da je v Pudlbrdu povila neka Marija Virant svoje novorojeno dete ter ¦hotela isto spraviti s sveta. Virantova, ki je služila ina postaji, je tolkla dete s čevlji. Zapazila jo je gospodinja, na kar je nehala biti po otroku. Virantova in otrok se nahajata v tukajšnjii ženski bolnišnici. I Otroku 'udarci niso prizadejali takih po-I škodeb, da bi umrlo, marveč se mu je I obrnilo na bolje. I Hiralnico sezidajo v Ronikih. Nabrali I so v ta namen že svoto K 2823,20; župan I BMič je dal 1000 K. I Izpred sodnije. — Leon Gaier v Go-I ri-ci je prodajal panairejen rum z mariko: I Fini Jamaika rum. Ovaden sodnijii je bil I kaznovan z globo 10 K. S tem m bil za-I dovoljen, zato je napravil vsklic; ali pri 1 vsklicni razpravi so potrdili prvo raz-I sodbo. I Z murve ie padel 83 letni Ivan Culot I iz Dolge ulice v Gorici ter si zlomil de-I sno nogo. Prenesli so ga v bolnišnico. I Zatekel se le lovski pes rjave dlake, I okoli vratu in nog ima bele lise. Kdor ga I pogreša, naj se zglasi pri g. Bitežniku v j Gorici, ulica Novi most št. 8. I Otvorjeno je v Gorici: I N a r o d n -a P r o s v e t a: Ob sre~ I dah od 6—7 zvečer; ob nedeljah od I 10-^12. I D e ž e 1 n i m u z e j: v palači Attem-I sovi na Kornu, vsako nedeljo od 10—12 I brezplačno; druge dni se treba obrniti do I čuvaja, plača se vstopnine 20 v. I Okrajmo glavarstvo: uradne ure od 9—12; od 3—0". Okrožna sodnija: uradne ure i od 8—12; od 3—6. Deželni odbor: uradne ure od 8.30—12.45; od 4—6. — Deželna blagajna od 9—1 pop. Domača politika. Učitelj telovadbe na realki. — Razpisano je mesto učitelja telovadbe na goriški realikii, ali nič se ne zahteva znanje deželnih jezikov. — (Deželni šolski nad-I zornik Kaate-r ima tu zopet vmes svoje I mogočne prste! Cel deželni šolski svet \c I mušiča proti njemu. Mož dosega svoje na-I mene preko deželne šolske oblasti in po-I gosto naravnost — proti nji, ker tu t« nikogar, ki bi znal in hotel poko^ut zoDe. r j — O nekaterih (drastičnih slučajih najnovejšega datuma :boimo. še govorili* ko bomo smeli. Za raapisano mesto; je več 'kornpe-tentov, ki so poieg strokovnega znanja | vešči tudi deželnih, jezikov. Še več: ne-! kateri imajo .tudi dovršene akade-mične študije, da bi mogli v slučaju potrebe poučevati tudi druge predmete. .Radovedni smo,-ali &einaš deželni Spiski svet ppvspne tako višoftoTtta "2*^gV>»*^«iiffi proti germanskim spletkarjem. V Šlorencu prt Moši ne marajo La-ginega šolskega vrtca. -— Lega je hotela »tvoriti v Šlorencu pri Moši otroški vrtec. Tam okoli se da ujeti fcudf Šk v slov e"n s k o š o 1 o« nekaj več kot bojni klic narodnih prenapetežev. Posebno mi Slovenci se moramo držati tega gesla! Stariši, storite svojo narodno dolžnost! Podružnica Clril-Metodove družbe v Kobaridu priredi v soboto 7. t. m. občni zbor v Čitalnici točno ob 4. popoldne. Vabi se člane in prijatelje naše prekorist-ne družbe k obilni udeležbi. Prva C. M. veselica v Devimi. — Kakor je bilo že priobčeno, se je imela vršiti prva C. M. veselica v Devinu, ali radi ovir in težkoč se bo vršila veselica v Sesljanu pri g. I. šuou dne 15. septembra. Pri tej priliki prosimo vsa bratska društva in C. M. podružnice, da nam. naznanilo takoj svoj nastop, oziroma udeležbo. Na delo torej, da pošljemo družbi C. M. nekaj dobička za našo slovensko' deco. V kratkem priobčimo tudi krasen vspored, ki se pravkar sestavlja. Gospodarji zemlji maši hočemo mi biti, tujci grabežljivi je ne smejo v plen dobiti. — Odbor C. M. podružnice Devin-Mav-hinje. Prosveta. Tržaško slovensko gledališče. — Mnogo najboljših moči ljubljanskega gledališča je letos najelo vsled iznane ljubljanske igledališčne ikrize vodstvo tržaškega slovenskega gledališča, ki je tako storilo v svojem razvoju lep korak na-krej. Upamo, da bomo v tekoči sezoni imeli večkrat priliko videti tržaško gledališče tudi na goriškem odru in da ,bp tudi obisk od strani goriškega občinstva tak, kakoršen bi moral biti z ožirom na število tukajšnjih Slovencev. — Inten-danca tržaškega slovenskega gledališča objavlja pravkar v »Edinosti« seznam iger, ki se bodo proizvajale v Trstu v sezoni 1912/13. Ker' utegne to zanimat* raarsikakega Goričana, — saj Trst je blizu — objavimo prihodnjič ta repertoar! DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz Ajdovščine. — Priprave za veselico »Sokola« v AMovščimir»Cvetlični dan« dne 8. t. m. so v polnem tiru. V telovadnici je neprestano živahno vrvenje, odbor m drugi člani pa določaljo še zadnje priprave .za veselico. Veliko zanimanje se je 'zbudilo za »Cvetlični dan« Združeni odbor Sokola in obeh podružnic C. M. D. je pridno na deta in lepo število aiarodnih dam se je tudi iže prostovoljno priglasilo k sodelovanju. Gotovo bodo pridno medsebojno tekmovale, da .pripomorejo ,k boljšemu uspehu prireditve. Soditi po vsem tem je pričakovati, da o::!ae 8. t. m. lep naroden praznik v .našem trgu, posebno ker se obeta obilna r deležna iz bližnjih občin. Opomniti me-umiki, da se vrši veselica ob vsakem vremenu, ker nam je na razpolago tudi prostorna telovadnica s stranskimi prostori, kjer se bode vršil ples. Posrečilo se nam je tudi pridobiti vrli tairiburaški kvartet iz Zagreba, kateri bode pridno udarjal same izbrane komade pri ljudski veselici. Zatorej, kdor more, naj pride med nas, da' fcode vžil par veselili uric in pomaga! dobri narodni stvari. Sokolski vestnik. Vaditeliski zbor »Sokola« v Gorici. — Vabim vse brate člane vad. zbora, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši danes zvečer ob 9. uri v društveni telovadnici. Na zdar! Kranjc, t. č. načelnik. Predsedstvo Goriške Sokolske 2upe poživlja vsa društva, ki niso še vposlala statističnih pol za slovenski sokolski ko. ledar, d a t o n e m u !d o m a s t o r e. Veselica Sokola v BiHah. — Imela bi se vršiti že dne 1. it. m. toda sovražno vreme jo je onemogočilo. Že v tretjič, da tako nagaja vreme. F>ruštvo se trudi, pripravlja, vse je v polnem tiru in mesto nastopa, mesto vspeha, ima navsezadnje le občutno izgubo in dvojne stroške. Dvakrat pripravljati, ko gre Še enkrat stežka. Pričakujemo, da nam občinstvo ostane naklonjeno in da nas ravno radi teh ne-prilik še bolj podpre. Podpore nam je treba in naklonjenosti. Vsak dan je telovadnica 'polna dela, veliki, lepi park ča'ka in vabi. Če ni bilo mogoče prvič, zakaj bi se ne -posrečilo vdrugo? Vspcred ostane nespremenjen. Torej se obeta občinstvu dovolj užitka. Razen tega paviljoni, dobra postrežba od strani naših Sokolic in zabava zvečer, vse to mora napotiti vsakega ljubitelja sokolskih veselic med nas. V nedeljo, 8. t.' m. veljaj vsakeanu zavednemu meščanu in okoličanu geslo: Nikamordrugam, kakorvBilje, med Sokole! Sokol v B i I j a h prosi vse p. t: krčmarje in bratska društva, da razobesijo poslane jim plakate čimprej na vidnem mestu. Gospodarske vesti. Vinska letina v Avstriji. — Svetnik v (poljedelskem 'ministenshiu. Portele je priobčil o bližnji trgatvi tako-le poročilo: nadejati se je, da bo dala vinska letina v Avstriji skupno 4,597.220 hI, in sicer na G o r i š k e m 380.000, v Trstu in okolici 6.600, v Istri 470.170, v Dalmaciji 1,400.000, na Tirolskem 840.000, na Kranjskem 150.000, na Štajerskem 550.000, na Dol. Avstrijskem 733.000. Semenj za plemeno živino v Sodra-žici na Dolenjskem. — Letos dne 26. septembra se bo vršil v Scdražici, železniška postaja Ortenek, semenj pleniene živine, ki iga priredi Zveza živinorejskih zadrug za sivo planinsko govedo na'Dolenjskem. Prignala se bo le izbonna plemena živina (približno 500 glav) muricpdblske-nmi-rodoske in monterouske pasme ter mešano pleme teh pasem. Na semenj priženo živinorejci mlade bike, bike za,opuščanje, telice, breje telice in krave. Te pasme so posebno utrjene, zelo mlečne in pripravne za suprego. Zveza bo skrbela za I ugodne cene pri nakupu ter bo drage vo- ' lje posredovala .-pri nakujpu. S kupčijo se m sme pričeti šele. ©b 11. uri dopoldne.*.Z$± lezniške zveze so zelo ugodiie. Vlaki vozijo iž Ljubljane, iužui kolodvor, ob 732 zjutraj, prihod na postajo Ortnek (proga Ljubljana - Grosuplje - Kočevje) Ob 945 dopoldne. S postaje iOrtnek do Sodražipe %'urna vožnja. Za vozove, spremljevalce pri uafcupljeni živini, nakladanje* mrVo, znižane prevozne stroške itd. bo poskrbela na zahtevo živinorejska zadruga v Sodražici. — Na Kranjskem sedaj; ni,ni-kakih živinskih kužnih bolezni. -.'.'.*. Tečaj za šivilje je otvoril v Gorici zavod za pospeševanje obnti. Tečaj bo trajal 3 tedne. Poučuje učdtelfe Aislei-•thner. Zakaj se tečaji omenjega .zavoda, ki se otvarjajo v Gorici, naznanjajo samo v laškem časopisju? Ali so namenjeni samo Lahom in Lahinjam? Odredb© za obvladanje jesenskega prometa. — Vsako-leto v jeseni.se stavijo na državno železniško upravo glede edpošiljanja transportov večae. .zahteve, ki dopuste kljub vsem od železniške uprave iz tega povoda uvedenim odredbam in ukrepam giadki raavoj blagovnega prometa le tedaj če interesenti in prevozniki železniška stremljenja kar najkrepkejše podpirajo in za to je vsak posamezrti prevoznik v stanu pripomoči k 'dosegi že-lienega cilja. K sredstvom, -ki so v tem ozira prevoznikom na razpolago, spa,-dajo: 1. Takojšnlje dobivanje ozir. oidpo-šiljanje takih surovin in.proizvodov, koje se morejo že sedaj nabaviti, eventualno preložitev transportov, iki niso nujni, na zimski čas. 2. Čim možno rtfzširjena.upo-raba brzojavnega, zlasti telefonskega objavljanja došlega blaga. 3. Pričetek nakladanja takoj po pripravi voz. 4. Pričetek skladanja kakor hitro mogoče. 5. Izkoriščanje zgodnjih jutranjih in večernih ur. za skladanje ozir. nakladanje. 6. Pravočasno in na najpotrebnejše omejeno naročanje voz. 7.'Čim možno izkoriščanje nakladne teže in prostori neprdipravljenm voz. 8. Zelo hitro odvažanje dospelega in v skladiščih vloženega blaga. 9. Preklic morebitnih prepovedi za 'dovažanje blaga od meseca septembra do decembra. Pri oziranju na prej navedene pripomočke s strani interesentov in prevoznikov je dano zagotovilo, da se bo jesenska blagovni promet breztožbeno' razvijal in bodo stranke in železnica obvarovane pred zgubami. Seno vozijo okoličanski tanetSe domov s travnikov. Sena je dosti in do^ bro je. Zveza narodnih društev. Narodno izobraževalno društvo na Ajševici bo imelo v nedeljo 8. .t. m. ^ri Komelu zabavo s plesoiin. Pričetek ob 4. popoldne. ¦¦ - "! Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vljudno, naznanaa, da je preneslo na 15. t. m. določeno dirko in srečkanje na 8 dni pozneje, l. j. na 22. t. m..Vršilo se bode ob vsakem vremenu. Razne vesti. 17 letna Slovenka ponesrečila v Ameriki. — k Bridgeporta poročajo, da je na železniški progi ponesrečila Helena Ko-cjančič, rojena Gorše. Hotela je iti čez progo in ni 'zapazila vlaka. Vlak jo je raz-mesaril. Poročena je bila .3 in pol meseca. Dalje na 4. strani. Biser - med vsemi žitnimi kavami je -' franckova Peri-rž. Vsak požirek ia skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.' K vsaki žitni kavi jpa; *pe, . da • se doseže v resnici poln okus m lepa okusna barva, treba; $>Hdjati tnalov pprcijo pravega zagrebškega fmmm pridatka ža kavo/ Obe vrsti dobite šev vsaki žpec.trgoyini, Postriirtife Sastt — psu* — V Colum-tm&u v državi Ojh-io v Severni Ameriki je crknil (pes,- Jatt®a telo so balzamirali ter ga položili v srebrno krsto; občinstva je iginjeno deftliralo pred krsto. Teh časti je bil deležen- .pes, ki se ie imenoval Tige, radi tega, ker Je pred 3 leti povodom požara v nekem, »hotel« 'rešil življenje več osebam, ker je lajal in grebel no vratih soib, dokler se niso ljudje abudili in so bili -tako rešeni. Pokopali so o jpduo žličico popije, a Okrepe pokvarjeni že- 2 lodec, storč, da zgine $ (Varstvena znamka). y kratkem ČaSU OttlO- • tica in životna lenost (mrtvost). Te $ a kapljice tudi store, da človek raji je. • a Cena steklenici 60 vin. • I BristofolcttiJGva pijača iz kine | A • • ITI §plp73 najboljši pripomoček pri ^ t Ju LuluLU) zdravljenju s trskiniin oljem. # > $ $ Ena steklenica stane i krono 60 vin. » I i 3 1 M. ANDERWALD trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami — GORICA — Tekališče Jos. Verdi štev. 32, v hiši si. Centralne posojilnice najtopleie priporoča sLobčinstou o mesfn In na deželi svojo veliko zalogo vsakovrstne kave, riža, olja, sladkorja, najboljše moke, čaja, likerjev, šampanjca in najfinejših vin v buteljkah. Velika izbera vsaki dan svežih najrazličnejših delikates in slaščic. Postrežba točna. Cena najnižja. Posebno se priporočam gg. hotelirjem, gostilničarjem in kaoarnarjem, ter si. dmštuom, ki prirejajo ueselice. « Tajnost PAJLM& PALMA lahke, elastične hoje. Nič več utrujenosti. Trpežnejše kakor usnje Pristni Dobi se o vsem o to stroko spadaiočih frgouiffah. ZAHVALA. 1 Za premnoge izraze srčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega očeta, starega očeta, tasta, svaka, strica itd. gospoda Rajmunda Presl izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se nadalje vsem sorodnikom, prraicljem m znancem, ki so dragega rajnika spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo si. „Gtalniciu in „Delavskemu rok. društvu" za spremstvo se zastavama in gg. pevcem za ginljfvo petje. Nadalje se zahvaljujemo prebl. g. glavarju in g. baronu Winklerju ter preč. duhovščini in uradništvu, ki je spremilo v takem obilem številu dragega pokojnika na zadnji poti. — Bog povrni vsem stotero. V TOLMINU, dne 5. septembra 1912. Žalujoči ostali. udlikovana pekarija in sladčiearna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hi«) zrrduje naročila vsakovrstnega tudi naifi-nejega peciva, torte, kolače sa blrmance m poroke, od;! i kova ne velikonočne pince itd. Prodaja različna fine vina In Ilkarjt na drobno ali v originalnih butelkali Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo i*a^ PO Jako zmernih cenah. ~*® Anton Fofafzly v Gorici naslednik Jos. Terpin. ft* Kred! Rsffctelj» v TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalifia alroborikegi la drebaogn blaga ter tktnla, proje 1» nitij. POTREBŠČINE n pisarnice, kadilce in popotnike Najboljše šivanke za šivalno stroje, potrebSCink *<* ktojafa in Š9vl/te??&, STefcinjIce. — Rožni ron^I. — M»m* knjižice. lišna obuvala za ?s@ latns šm. PoBebnost: Semena m iz\mm, trave in detelje., Najbolje opferbljena zaloga za kramarje, brošnjarje, prodajalce po sej mih l~ '~~1U kramarje, I a in trgih i 3?> - * I ,msm ZAHVALA. Dolžnost nam je izreči javno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za tolažbo v teh težkih dneh, za časa bolezni in smrti ter za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, zeta in svaka, gospoda Franca Kocjančiča. Posebno zahvalo izrekamo g. Antonu Klančiču, županu iz Podgore in g. Jos. Klanjsčeku, podžupanu iz Pevme, ki sta se udeležila pogreba v imenu občine Podgora, .nadalje gg. Dr. Al. Frankotu in g. ravnatelju Dominkotu, kot zastopnikoma »Goriškega kmetijskega društva" ter g. Kristjanu Dietzu Bog povrni vsem stotero. BREŽE-PODOORA, dne 1. septembra 1912. Žalujoči rodbini Kocjančic-Kaiser. giP