MATI. Vse prevečkrat vprežena v stroj tovarniškega kolesja, ki ji jemlje čas in energijo za njeno poslanstvo. Daje ji pač možnost za preživetje. — fotografija: Milena Zupanič Kmalu tudi štrajk IMurnih delavcev? "Vlada vodi protikulturno politiko," trdijo delavci v kulturi. Bodo morali tudi oni poseči po skrajnem sred- stvu v borbi za svoje pravice? S IRAN 5! Jožefovo Vinsko ocenjevanje Vinogradniško sadjarsko društvo Haloze Jc tudi letos (na Jožefovo — 19. marca) organiziralo tradicionalno ocenjevanje vina. Ocenje- vanje je bilo tokrat pod pokroviteljstvom Skupščine občine Ptuj, po- ma|>ali pa so tudi številni drugI sponzorji. ' . Svoje vinske vzorce je prineslo v oceno okoli 100 posameznikov, v glavnem z območja ptujske občine, predstavili pa so 131 vzorcev, ki sta jih ocenjevali kar dve komisiji. V komisijah so sedeli znani enologi in kletarji Severovzhodne Slovenije: predsednik komisije Tone Skaza, Anton Vodovnik, Milivoj Trstenjak, Boris Beloglavec. Jani Gonc, Lidija Velx>r, Matija Kociper, Cvetka Sa- kelSek. Zlatka Zavec in Alojz Lah. Rezultati letoSnjega ocen|e\anja javno Se niso bili predstavljeni, raz- glasili jih bodo namreč 17. aprila, ko bo v Ptuju državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Po prvih informa- cijah je bila komisija s kako\ostjo predstavljenih vzorcev zadovoljna. Med najboljšimi bodo razglasili tudi vinskega Šampiona Ptuja '93. ^"Ugodnosti nezakonite trgovine" časopisni oglasi, stojnice v ni(.'stu, prodajalci po podjetjih, domovih in kar na pločnikih ponujajo, ponujajo. Kakovo- stna ponudba po neverjetno nizkih cenah. Da se kot po- trošniki ob takih nakupih pre- cejkrat opečemo, je ena plat te medalje. Druga pa, da je vse skupaj nezakonito. Milena Zu- panič piše o tem na STRANI IS. Prvi gost Vii(torlnovili večerov "Papirus svojih živih dni razgrinjam v najeti sobi v Pe- tovii, mestu v cesarski pro- vinci Panoniji, skozi katero teče mogočna reka Dravus. Sem, na to križišče, od koder ni daleč do Alp, morja in rav- nin, me je namreč na koncu odplaknila usoda." (Alojz Rebula: V Sihilinem vetru) STRAN 8 Poklon materam la /J mat t rt r»f in t}(fd za f^i >u tjti, ki prih<},'M ahrutija Ifftjenu. Mutffe natn ohranjCijit narod. trav zfito bodo pt*^fhfU'^n priznanju d^lttne dants vse^: ki Sit ithifigatite Vtuj z «t^f f ia rei ifvtjenju Vec koiptftdmet Jih Je' r ptujski obiinl m ptujski krscamk t demokrat t m> jtm poaki.\, ki čez noč ostanejo brez zaposlitve je ved- no več, manj pa je tudi mladih, ki najdejo po končanem šolanju službo. I>enarška občina je po številu brezposelnih na prvem mestu v l'odravju. V januarju je bilo /e 1.460 aktivnega prebi- valstva brez zaposlitve, kar je 24,2 oddstotka. V naši anketi so nam povedali, kako preživijo tisti, ki so ostali brez zasluženega mesečnega osebnega dohodka. Romana Lorber, 21 let. Zgornje I*artinje: "Nazadnje sem delala v Kle- mosu, kjer sem bila odpuščena kot tehnološki višek. Edini vir preživljanja je denarno nadome- stilo, ki ga dobivam od Zavoda za zaposlovanja in znaša 11 ti- soč tolarjev. S tem denarjem pa težko preživim. Ni videti, da bi dobila novo zaposlitev. Sedaj obiskujem šiviljski tečaj, tako da mi mine čas. Hudo je. ko si navajen hoditi službo, pa jo kar naenkrat izgubiš." Frane Purgaj, 38 let, Cer- kven ja k: "Brez službe sem že tri leta. Nazadnje sem delal pri zasebniku. Prijavljen sem na Zavodu za zaposlovanje, vendar nisem upravičen do nobene podpore. Sedaj moramo preživeti z ženi- no plačo, ki znaša okrog dvajset tisoč tolarjev. Skrbi me, kako bomo preživeli, saj imam dva otroka, ki še študirata. Saj ve- ste, da šolanje stane in štipendi- ja ni dovolj. Naveličal sem se tudi večnega čakanja in iskanja priložnostnih del." Ivan Ceh, 45 let, Biš: "Sem še edini član naše dru- žine z redno zaposlitvijo. De- lam v Kristalu pri Lenartu in tu- di tam dobivamo plače z zamu- do. Nekaj pridelamo tudi doma, drugače si tudi ne znam predsta- vljati, kako bi preživeli. Za marsikaj smo prikrajšani, saj prejemam le petindvajset tisoč tolarjev. S tem denarjem pa petčlanska družina ne more nor- malno preživeti. Največkrat pla- čamo le najnujnejše. Ko je sin končal šolanje, sem upal, da se bo zaposlil in tako izboljšal družinski proračun. Kot za mnogo njegovih vrstnikov tudi zanj po končanem pripravništvu ni bilo delovnega mesta." Robi Zeleni k, 18 let, .Jurov- ski Dol: "Po poklicu sem orodjar. Po končanem pripravništvu, ki sem ga opravljal pri zasebniku, ni- sem dobil redne službe. Ker sem še mlad, imam tudi več po- treb. Edini denar, ki ga dobi- vam, je denarno nadomestilo z Zavoda za zaposlovanja. Nekaj mi dajo tudi starši. Skrbi me, kako bo naprej, saj imam sedaj preveč prostega časa. Občasno si poiščem tudi kakšno pri- ložnostno delo in si tako krajšam čas. Neprijetno je živeti z občutkom, da si nenehno ko- mu v breme." Terezija Čeh, 40 let, Jirševei; "Službo setii inocala pustili, ko so bili otroci ,šc majhni, saj nisem imela varstva. Pred krat- kim pa je ostal doma mož kot tehnološki višek. Težko preži- vimo mesec z moževo podporo, ki znaša .sedemnajst tisoč tolar- jev. Najbolj sta prikrajšani hčerki, ki sla dijakinji. Ko plačamo vse položnice, zmanj- ka denarja za najnujnejše. Ne vem, kako bomo preživeli, če mož ne bo kmalu našel redne zaposlitve." fotografije in tekst: Marija Slodnjak zGODOvifitsKi A!«iitf mm pet; i.mm iivventarjev Urbarji gospoščine Hrastovec 1555-1848 ,\rhiv hrastovškegH gospostva v Ptuju in (Jradcu * Opis značaja hrastov.škega podložiiika * Dodatni davek za zavarovanje meja Minuli petek so v Zgodovinskem arhivu v Ptuju odprli razstavo Ar- hiv gospostva Hrastovec avtorice Marije Hernja Masten, ki je tudi napisala publikacijo Urbarji go- spoščine Hra.stovec 1555 - 1848. Grad Hrastovec je bil nekoč po- memben sedež velikega gospostva s sodiščem. Del tega arhiva hrani Zgodovinski arhiv, del pa Štajer- ski deželni arhiv v Gradcu. Rcxlbi- na Herberstein je svojčas na ptuj- skem gradu zbrala arhive svojih posesti, med njimi tudi hra- stovškega. Ob ustanovitvi arhiva v Ptuju, ki je najprej deloval v Me- stnem muzeju Ptuj kot oddelek, se je postavilo tudi vprašanje, komu naj to gradivo pripada. Takratni Državni arhiv LRS, podružnica Maribor, ga je zahteval zase. Taj- ništvo za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru Ptuj je že leta 1953 o tem obvestilo Svet za prosveto in kulturo LRS, odde- lek za znanost in visoke šole v Ljubljani, da je arhiv nekdanje hrastovške gospoščine sestavni del Herbersteinovega arhiva in je vsebinsko povezan s Ptujem, tako da ga ni mogoče ločevati. Enakega mnenja je bil tudi Državni arhiv LRS. kije leta 1955 z odločbo do- ločil, da hrastovške arhivalije ostanejo v Ptuju. O vsem piše Ma- rija Hernja Masten v svoji publi- kaciji o hrastovških urbarjih. Zdaj si jih je mogoče ogledali na razstavi v Zgodovinskem arhi- vu in se seznaniti z njihovo vsebi- no v publikaciji, petem zvezku in- ventarjev, ki jih izdaja arhiv. Ar- hivski inventar Urbarji gospoščine Hraslovec 1555 - 18-i8 je obdelan v dveh knjigah. V prvi so uvodni del. meU)dologija popisa in sez- nam urbarjev. V drugem delu so registri urbarjev, kot dodatek pa so objavljeni še vodni znaki. Na petkovi slovesnosti so pred- stavili tudi obnovljene prostore ar- hiva, s katerimi je ta pridobil skla- diščne prostore za okrog 800 te- kočih metrov arhivskega gradiva in čitalnico za obiskovalce, ki je tudi razstavni prostor. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavni- ki skupščine občine i*tuj in sveto- valec republiškega ministra zii kulturo za arhive Marjan Zu- pančič. jylaY TEDNIMI 25. MAREC 1993 OD Tli IN r\m m^€4E PTUJSKE OBČINSKE VI.AD1 Razmere v ptujskem gildapstvu se zaostrm^ Ptujski izvršni svet jc prejšnji četrtek razpravljal o stanju v: ptujskem gospodarstvu, ki postaja vse bolj kritično. Fizični ob-1 seg industrijske proizvodnje še naprej pada. Občinska sekre- tarka za gospodarstvo Danica Gajzer je povedala, da sta vi prejšnjem letu le še dve dejavnosti v primerjavi z 1991. letom ohranili pozitivno rast. a Da se ra/.niere draslično po- slabšujejo pove tudi podatek, da je januaija občinska indu- strija dosegla veliko slabSe re- zultate kot na republiški ravni. V prejšnjih obdobjih je naza- dovala počasneje od republi- ške. Z izgubo je v prej.šnjeiii letu poslovalo 94 družbenih in zasebnih podjetij. Skupna iz- guba znaša iztiri milijarde 561 milijonov tolarjev. Največji izgubarji so družbena podjet- ja. Zelo se je poslabi^ala tudi likvidnost, poraslo pa je tudi število blokad. Zanimivo je tudi, da je v blokadi tudi prva krajevna skupnost. Zaskrblju- joče pa je tiidi, da še niti en stečaj ptujskih podjetij ni končan. Kljub moratoriju na stečaje, naj bi ptujska SDK predlagala stečaj za osem za- sebnih ptujskih podjetij, ki ne zaposlujejo delavcev. Pogoje za stečaj pa izpolnjuje veliko več podjetij. Ptujska podjetja so lani v celoti kljub težavam še dobro izvažala. Izvoz se je v primerjavi z 1991. letom po- večal za 32 odstotkov, uvoz pa za več kol 64. Skupni izvoz je znašal 145 milijonov dolarjev, uvoz pa za 100,8. Število ne- zaposlenih se še naprej pove- čuje. Stopnja nezaposlenosti že presega 22 odstotkov. V Podravju imajo večjo le v Le- nartu. Osebni dohodki so v primerjavi z republiko močno nazadovali, v negospodarstvu pa so si .še vedno izplačevali več kot v gospodarstvu. Če- prav je bilo lani investicijsko vlaganje skromno, je bilo naj- več novih itivesticij v industri- ji, komunali in v trgovini. De- lež kmetijskih investicij pa se je z 42-odstolnega deleža v 1991. letu, lani zmanjšal na 11 odstotkov. Dokaj negotova je v tem tre- nutku tudi usoda podjetij, ki so svoje premoženje prenesla v Sklad Republike Slovenije za razvoj. Pogodbo o sanaciji v okviru sklada so podpisala štiri ptujska podjetja, eno od teh. Delta Biromatika, pa jo je medtem tudi žc razdrlo. Bo- dočnost skladovih podjetij je v največji meri odvisna od bančnih odločitev, kjer pa tudi čakajo na sanacijo. IZVRŠNI JE POMAGAL GOSPODARSTVU Danica Gajzer je na četrtkovi seji ptujske občinske vlade izra- zila bojazen, da se bo kriza iz prejšnejga leta letos le še poglo- bila. Kako jo bo mogoče obla- dovati? V izvršnem svetu so praktično brez moči, saj nimajo nobenih pristojnosti- Makroeko- nomska politika izhaja iz repu- blike. Kljub temu pa so se v izvršnem svetu trudili, da bi go- spodarstvu pomagali v okviru možnosti. Njegovo delo se je izražalo predvsem v posredo- vanju stikov občinskih podjetij z vladnimi resorji, v promociji ptujskega gospodarstva, pri vzpostavljanju novih poslovnih povezav, zlasti pa še pri spod- bujanju razvoja malih in sred- njih podjetij z znanim lastni- kom. V okviru Sekretariata za gospodarstvo je zaživela po- slovna borza kot informacijski center za posredovanje poslov- nih prostorov. Sekretariat pa da- je tudi tehnične informacije bo- dočim obrtnikom in podjetni- kom. Ptujska občina je v zad- njem obdobju dosegla lepe re- zultate pri vzpodbujanju obrti in podjetništva. S tem je vzbudila zanimanje Kvropske banke za obnovo in razvoj, ki bo vlagala v nekatere tovrstne slovenske projekte. V okviru proračunskih razvoj- nih sredstev je izvršni svet v prejšnjem letu razpisal tri na- tečaje. Odobril je 59,2 milijona tolarjev kreditnih sredstev, s ka- terimi je omogočil čez dvesto novih zaposlitev in ohranitev 117 delovnih mest. V okviru tretjega natečaja je bilo zajetih tudi pet družbenih podjetij, ki so se odločila za tehnološko po- sodabljanje oziroma za uvedbo novih marketinških pristopov. Obrtnikom in podjetnikom, ki so bili lani uspešni v akciji Ti- soč novih delovnih mest. je z dodatnimi finančnimi sredstvi pomagala tudi občina. Za vsako delovno mesto, bilo pa jih je 135. je prispevala dvajset tisoč tolarjev. Izvršni svet je lani za gospodarstvenike organiziral tu- di več izobraževalnih tečajev. Pri poslovanju ptujskega gospo- darstva pa naj bi se v tem letu pozitivno odrazili: ustanovitev samostojne podružnice Ljub- ljanske banke. d.d., začetek de- lovanja območne enote zavaro- valnice Triglav, ustanovitev ca- rinskega terminala in začetek dela podjetniškega inkubatorja kot zametka Agencije za razvoj občine Ptuj. BISTVENI SO CILJI Razvojne možnosti podjet- ništva in obrti v občini Ptuj do leta 2000 temeljijo na informa- ciji o stanju podjetništva in obrti v občini Ptuj in razvojnih možnostih, ki jih je skupščina obravnavala in sprejela 24. mar- ca leta 1992, na zaključkih okrogle mize o obrti in podjet- ništvu z dne 19. novembra lani ter na sklepih in usmeritvah izvršnega sveta za to področje, ki zajemajo videnje razvoja obrti in podjetništva v občini do leta 2000. Do tega leta naj bi obrt in podjetništvo v strukturi družbenega proizvoda dosegla 30 odstotkov, do leta 1995 pa je cilj 15 odstotkov. To naj bi do- segli s povečanjem števila ma- lih in srednjih podjetij na 750. povečanjem števila obratovalnic na 1400 in s povečanjem števila zaposlenih na 5000 ter z ustano- vitvijo Agencije za razvoj Ptuja. Bistvo bodočega razvoja obrti in podjetništva so ravno ti cilji, o katerih naj bi se tudi predno- stno sukala skupščinska razpra- va, saj .so v nadaljevanju tega dokumenta zapisani le načini, kako namerava izvršni svet to doseči. Pri tem pa izhajajo iz sedanjih razmer oziroma mož- nosti. Posebej pa ob tem v iz- vršnem svetu opozarjajo, da dnevne težave v obrti in podjet- ništvu ne inorejo biti vsebina te- ga dokumenta. ČISTO MESTO ŠE NAPREJ OSTAJA NEČISTO Razmere v podjetju Čisto me- sto še naprej burijo duhove. V izvršnem svetu zato celo raz- mišljajo o odvzemu koncesije. Podjetju so jo podelili, da bi se odvoz odpadkov organiziral na višji ravni. Sedaj pa nekateri "želijo" v izvršni svet prenesti krizo, naastalo pri vodenju po- slov, ki bi jo morala razrešiti ustanovitelja in direktor podjet- ja. Občutek je. kot da nekdo "manipulira" z delavci tega podjetja, pri tem pa se ne zave- da, kam lahko to pripelje. Odv- zeta koncesija pomeni, da bodo vsi ostali brez dela. ne samo vo- dilni. Izvršni svet bo v nasled- njih dneh še enkrat razpravljal o razmerah v podjetju Cisto me- sto, saj je skrajni čas. da se vsa še nerešena vprašanja končno le razrešijo v prid vsem, tako de- lavcem kot občanom, ki želijo kakovosten odvoz smeti. MG PHBO SVOJIM PBAOOM Čiščenje in urejanje olcoija kot dei stalnih alctivnosti Ministrstvo za urejanje prostora in varstvo okolja je le- tos pisalo občinskim izvršnim svetom, komunalnim in vodnojjospodarskim podjetjem, da se skupaj z njim in Turistično zvezo Slovenije lotijo čiščenja in urejanja okolja, (ire za aktivnosti, ki naj bodo sestavni del progra- mov v slovenskem letu turizma. Priporočilo jim je tudi, da akcije čiščenja organizirajo na dan zemlje - 22. aprila. Potok Grajena Ptujčanom gotovo ni v ponos. Tudi na ptujski avtobusni postaji ni tako, kot bi moralo biti. Staro ptujsko mestno pokopališče je prava sramota za eno najsta- reiših slovenskih mest. Zid ob turniškem gradu prav tako čaka, da ga bo nekdo popravil. Ptujčani republiške injekcije ne potrebujejo, saj v mestu že nekaj let organizirano potekajo akcije čiščenja pod nazivom Čisti in ze- leni Ptuj, ki jih organizu-ajo tudi v zunanjih krajevnih skupnostih. Ugotavljajo pa, da bi jih morali organizirati večkrat, saj spomla- danska akcija ni dovolj, da bi bila dežela vse leto lepa in urejena, predvsem pa bi morali delovati na zavest ljudi, da bi okolja ne onesnaževali. Tudi kazni naj bi pri tem naredile svoje, žal pa so še vedno smešno nizke. Pa tudi do onesnaževalcev je včasih težko priti. V organizaciji Direkcije za gospodarsko infrastrukturo ob- čine Ptuj so se 17. marca sestali vsi, ki naj bi sodelovali v le- tošnji akciji. Imenovali so 9- članski štab akcije, ki ga vodi Milan Zupane, ter se za začetek dogovorili, da bodo v Ptuju, Kidričevem in v MajŠper- ku okolje čistili od 29. marca do 3. aprila, zalem pa jo bodo organizirali tudi v drugih krajih ptujske občine. Ne glede na for- malni začetek akcije pa so se ponekod dela že lotili. Javne površine bodo podobno kot v prejšnjih letih čistili osnov- nošolci in srednješolci. Vodno- gospodarsko podjetje bo očisti- lo Grajeno in druge tovrstne prostore, gozdarji bodo čistili gozdove. K sodelovanju pa bo- do organizatorji povabili tudi Dravske elektrarne. V zunanjih krajevnih skupnostih bodo akci- je čiščenja izvedli na krajevno običajen način. Pokazalo se je. da so na akcije zelo dobro pri- pravljeni in da dobro vedo, kaj bodo delali. Pričakujejo pa, da bodo nekatere akcije čiščenja vključene v program javnih del. Občinski minister Peter Vcsen- jak je povedal, da načrtujejo, da bo v okviru lega programa de- vet mesecev zaposlenih okrog 30 delavcev. V okviru turistič- noinformativnega centra bodo izdelali tudi splošni plakat, s katerim naj bi ljudi prepričevali in osveščali, da je potrebno skrbeli za urejenost kraja. Do- ločili pa so tudi enajst krajev, ki bi jih morali nujno očistiti. Al- bin Pišek iz ptujskega turi- stičnega društva je predlagal, da bi vsakemu, ki v Pluju želi ime- li lokal, tudi naložili, da poskrbi za fasado, s tem bi mesto veliko pridobilo na svoji urejenosti. Urediti bi morali tudi prometni kaos v mestu ter poskrbeli, da bodo kesoni pravilno postavlje- ni. Matevž Cestnik iz Čislega mesta je tudi predlagal, da se v okviru akcije Čisti in zeleni Ptuj na novo pobarvajo tudi vsi kesoni, saj so sestavni del neke- ga okolja. Lastnike lokalov pa bi morali opozoriti na to. da je čiščenje pred lokali vse prej kot lo. saj cesto smeti izpred svojih lokalov pometajo kar na cesto. To velja tudi za druge, ki samo "prelagajo" smeti z enega na drugo mesto, ne odlagajo pa jih tja. kamor sodijo. Zato naj bo geslo vseh letošnjih in bodočih akcij: "Pomelimo pred svojim pragom!" MG — Foto: Kosi Šolski zvonec nam ja zaupal... MARKOVCI: Mateja Vidmajer iz 8.razreda in Daniel Zele- nik iz 7.razreda sta na tekmovanju iz slovenščine prejela Can- karjevo priznanje. Veliko učencev pa bo sodelovalo na priredit- vah za materinski dan. STOPERCE: Dramska skupina je s Piko Nogavičko sodelo- vala na Srečanju otroških gledaliških in lutkovnih skupin ptuj- ske občine. V naslednjih dneh bodo s predstavo gostovali na šolah v MajŠperku in na Ptujski Gori. PTU,I: Učenci 3. razreda Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so naravoslovni dan posvetili zdravju in ga preživeli v Ptujskih toplicah, ne samo v bazenu, ogledali so si tudi fizioterapijo. DESTRNIK: Učenci 6. in 7. razredov so obiskali razstavo Žuželke na Pedagoški fakulteti v Mariboru, pa tudi akvarij in potem sami na hodniku šole pripravili razstavo. V teh dneh pridno vadijo kulturne programe za starše, ki jih bodo predsta- vili na roditeljskih sestankih. V soboto, 27. marca, ob 19. pa bodo nastopili za materinski dan v Domu gasilcev. In še ena vesela novica: dramska skupina bo nastopila na področnem srečanju otroških gledaliških skupin 1. aprila v Slovenj Gradcu s predstavo Milana Dekleva Magnetni deček. Čestitamo! Kulturni križemiiražent PTUJ: V čitalnici študijskega oddelka Ljudske in študijske knjižnice bo jutri ob 17.uri predavanje z videoposnciki in pred- stavitev Knjige Miloša Krmelja Skrivnosti NLP. PTUJ: V Zgodovinskem arhivu je na ogled razstava Arhiv gospostva Hrastovec. * * * KIDRIČEVO: V Razstavišču aluminij v Talumu si lahko ogledate razstavo fosilij Vilija Podgorška. * * * SZOMBATHELV: V muzeju Savaria je postavljena razstava Ptujske maske Pokrainskega muzeja Ptuj. * * •*■ PTUJ: V Ljudski in študijski knjižnici je razstava Na meji resničenga. * * * PTUJ: Na ptujskem gradu sta poleg stalnih zbirk na ogled še razstavi Porabske maske in Nakit - magična moč oblike. * * * PTUJ: Klub malega nogometa prireja v Narodnem domu 26.marca ob 20.uri dobrodelni ročk koncert PTU.I POMAGA. Izkupiček je namenjen socialno ogroženim občanom Ptuja. Na- stopili bodo: Artifitial pussys. M.I.L.K.. Sleazy snaiLs in Dog- ma z gosti. SLOVENSKA BISTRICA: Slovenjebistriški odrski "Kralj Malhus" avtorja Ervina Fritza. dobiva svojo končno podobo. Vsem težavam navkljub, z napornimi bralnimi in odrskimi va- jami, boleznijo igralcev v letošnji zimi. že lahko trdimo, da bo predstava 2. aprila, če le ne bo prišlo vmes kaj posebnega. Kot pravi Stane Gradišnik, strokovni delavec za kulturo pri slovenjebistriški ZKO, bodo na bistriškem odru po nekoliko daljši prekinitvi spet zablestele luči, čeprav niso povsem nikoli ugasnile, za kar sta v tem vmesnem času skrbela neumorna režiser Branko Gombač in Marko Cvahte kot igralec. V tej predstavi se bo na bistriškem odru dogodilo še nekaj drugega. Zaigrala bo povsem sveža, mlada amaterska igralska ekipa, ki se večinoma z odrskimi deskami srečuje prvič, če lah- ko med tiste izkušene štejejo Milana Sajka, Danila .lanžiea, Natalijo Sinkovič, Sonjo Mikulič in Vinka Pozeba kot naj- starejšega v ekipi. Naslovno vlogo bo odigral Jože Rebernak. občinstvu pa se bodo prvič predstavili Robi Lugarie, Primož Pešak, Marko Bradan, Jana Jeglič, Areta Ravnjak, Katja Soster, Nina Po- platnik, Igor Močnik, Uroš Stegne, Stanko Vrečko, Srečko Zafošnik in trobentači. Igro režira Štefan Žviželj. Bistričani pri tej postavitvi dobro sode- lujejo tudi z gledališkimi hišami v Celju. Mariboru in v Ljubljani. * * * ORMOŽ: Dre vi ob 19.30. uri se bodo v ormoškem domu kulture predstavili člani gledališke skupine KUD iz Ljutomera z gleda- liškim delom Marjana Marinca "Srečka". Obiskovalci bodo brez dvoma uživali ob igri Iva Zdinariča. Mire Žižek ter Toneta Blažekoviča. * * -* VELIKA NEDELJA: 3. aprda ob 19.30. uri bo v dvorani veli- konedeljskega zadružnega doma premiera igre Pod svobodnim son- cem, projekta, kjer sodeluje okoli 70 ljudi. Ponovitev bo v nedeljo. 4. aprila ob 14. uri. Delo režira Lojze Matjašič. * * * PODGORCI: 28. marca ob 15. uri bo v Podgorcih pod pokrovi- teljstvom ZKO Ormož občinsko srečanje otroških folklornih skupin občine Ormož 8 ZANIMIVOST 25. MAREC 1993 TEDMIK Po nekajdnevnem oddihu v Yellowstonu sem si nakupil hrano za na pot ter se odpravil na vzhod v Južno Dakoto. Sedaj sem se že navadil na to, da so v trj^ovinah na izdel- kih navedene samo cene in da ti davke posebej zaračuna- jo pri blagajni. Kilogram jabolk je brez davka stal 70 centov, banan 49 centov, kruh 1,20 do 1,60 dolarja, ste- klenica vina pa 5 dolarjev. Za dolar seje dalo kupiti tudi štiri razglednice, ki pa so bile pogosto tiskane v tujini. Veliko blaga je uvoženega in včasih se je bilo potrebno kar potruditi, da sem našel izdelke ameriške proizvodnje. Posebno zanimiv se mi je zdel šah, ki je imel bele figure v obliki ameriške konje- nice, črne figure pa .so simboli- zirale Indijance. Črni kralj je zato imel ogromo perjanico, kraljica pa je bila oblečena v in- dijansko nošo. Na potovanju mi je delal druž- bo Poljak, ki že več let živi v ZRN, ter mi razlagal razne do- godivščine iz svoje mladosti. Kot fantje so šli neke nedelje igrat nogomet na ledino ob goz- du, čeprav so vedeli, da je tam sovjetsko vojaško oporišče. Še preden so začeli igrati, je prišel sovjetski vojak in zahteval, da se umaknejo. Začeli so se prepirati ter vpiti: "Kdo nam lahko prepo- ve igranje na poljski zemlji?" Kljub temu so se morali umakni- ti, za nameček pa je naslednji dan šolska uprava začela iskati iz- grednike. Ker jih niso mogli od- kriti, seje vse dobro izteklo. V kramljanju je vožnja do RAPID CitVJA hitro minila. Iz mesta so do kraja, kjer je GUT- ZON BORCI.UM v"2034 m vi- soko goro vklesal podobe WA- SHINGTONA, JKFFERSONA, T. ROOSHVKLTA in LINCOL- NA, slabe avtobusne zveze in zato smo se štirje naključni obi- skovalci, ki smo se med potjo spoznali, odločili za najem vo- zila renta car. Čeprav smo skup- no prevozili okrog 200 km. so stroški za enodnevni najem zna- šali skupaj s stroški za gorivo le 10 dolarjev na osebo. Spomenik so začeli klesati le- ta 1927 in delo zaključili šele po 14 letih ter tako ustvarili umetnino za nekaj naslednjih ti- sočletij, saj erozija granitno po- dlago zelo počasi razkraja. Vrh gore Rushmore so tako z ene strani spremenili v kip. katerega obdelana površina je široka 150 m, visoka pa 90 m. Samo nos NVashingrona je dolg čez 6 m. Pod umetnino je nastalo ogrom- no umetno melišče iz materiala, ki so ga pri delih odlomili z go- re. Posebno lep je pogled po- noči, ko je vrh gore osvetljen. V bližnjem muzeju so posnetki in razni pripomočki, ki so jih de- lavci uporabljali pri delu, prav tako pa se da kupiti miniaturne posnetke kipov, ki jih iz podob- nega materiala za nekaj deset dolarjev klešejo razni umetniki in se s tem preživljajo. Na nekaj kilometrov oddaljenem hribu pa že več let nastaja spomenik po- dobnih dimenzij, imenovan CRAZY HORSE, katerega gradnjo plačuje vlada in naj bi predstavljal Indijanca na konju. Ko sem tako na Zahodu opazo- val številne spomenike, ki pred- stavljajo indijanske vojščake, poglavarje, sem imel vedno ob- čutek, da se hočejo Američani na takšen način oddolžiti za gorje, ki so ga povzročali Indi- jancem, dokler jih niso izrinili v rezervate. V Skalnem gorovju vse od kanadske meje pa na jug do Mehike so sicer ustanovili veliko rezervatov, vendar so ti na sušnih področjih in večkrat sem razmišljal, kako se tukaj ljudje sploh lahko preživljajo. Tipičen indijanski muzej se na- haja v moderni zgradbi v sa- mem središču RAPID CITVJA. V muzeju so razstavljena obla- čila, lovska oprema in orodje SIOUXOV, ki so živeli na tem področju. Zraven je trgovinica, kjer lahko kupiš razne indijan- ske izdelke ter obleko. Usnjena ženska obleka, izdelana ročno, stane do 2500 dolarjev. V bližini je manjši kraj KFY- STONH, ki se v celoti preživlja s turizmom. Zgradbe, ki z obeh strani obdajajo glavno ulico, so posnetki salunov iz prejšnjega stoletja, sedaj pa jih lahko vidi- mo le še v vesternih. Pričarano je romantično okolje in vzdušje iz časov, v katerih so ZDA za- slovele po vsem svetu. Za ne- kaj dolarjev se lahko fotografi- raš z brhkimi plesalkami v nek- danji opravi, popiješ pivo v sa- lunu, kjer si srboriti revolveraši grozijo med seboj ter kličejo na obračun pred salun ali pa se po- pelješ s starinsko kočijo skozi naselje ter se slikaš v družbi z Indijanci. Če imaš še kakšen dolar v žepu, si lahko kupiš ce- lotno opremo kavbojev in razne starine, med katerimi so tudi žeblji prve železnice, ki je Ameriko povezala z vzhoda na zahod. PROMOCIJA NOVE iCASETE ANSAMBLA OAŠPERJI Gašperji, to smo mi! v (laleriji Avsenik, ki sodi v sklop gostilne Pri Jožovcu v Begunjah na (Jorenjskem, kjer se je pred 40 leti z .Avseniki rodila narodnozabavna glasba, je imel 2. marca 1993 promocijo ob izidu kasete ansambel (iašperji iz Preddvora pri Kranju, ki se predstavlja kot nadaljevalec Avsenikove glasbe ... Tu se je zbrala vsa slovenska novinarska "smeta- na" različnih medijev, ki na področju domače glasbe kaj pomeni ... Čeprav spremljam narodnoza- bavno dogajanje že vrsto let, lah- ko rečem, da promocije v pravem pomenu, kot je izzvenela pri an- samblu Cašperji, že več let ni bi- lo. Clasbenozaložniška hiša Heli- don, ki je na slovenskem prizo- rišču že 24. leto, je pripravila za- nimiv in obširen promocijsko- piopagandni material, ki je novi- narjem olajšal delo. Prireditev, izključno v promo- cijski namen, je bila dobro obi- skana, svoj čar pa so ji s svojo navzočnostjo dali kar trije Avse- niki: Slavko Avsenik, legenda narodnozabavne glasbe, Slavko Avsenik ml., glasbeni vodja Cašperjev, in Gregor Avsenik, solo kitarist, ki je z Cašperji zaigral skladbe z zadnje kasete .študijskega ansambla Avsenik z naslovom S pesmijo po Slo- veniji. Ansambel ima ob dose- danji značilni barvi kvinteta poudarek na zvoku kitare. Pri živem izvajanju je sodeloval tu- di Cregorjev prijatelj Miha Ram.šek iz LjubljanD. Prireditev je prijetno povezoval .Janez Do- linar, profesor Ivan Sivec je nanizal poglede na narodnoza- bavno glasbo, ki jo je oplemeni- til s poldrugim tisočem besedil, še posebej pa je ponosen na viže, ki jih je napisal za prvotni Avsenikov ansambel.Predstav- nik Helidona Boris Bele pa je nanizal poglede s strani založni- ka in ob tem dejal, da pri Heli- donu v šali pravijo, da je pri njih vse Avsenikovo. Avsenikov je namreč vse več: Slavko Avse- nik, ansambel bratov Avsenik, Vilko Avsenik kot Hclidonov urednik in producent. novi glav- ni glasbeni urednik Slavko Av- senik ml., tu pa so zdaj tudi mladi Avseniki — Gašperji. Za- kaj pa ne! Avseniki so del ime- na Helidonove firme, in če bo šlo tako naprej, se ni treba niko- mur bati za prihodnost ... Iz akustične galerije, kjer smo doslej spremljali otvoritve sli- karskih in kiparskih razstav, zvenijo danes tudi domači zvoki mladih gorenjskih muzikantov. Razigrani Gašperji predstavlja- jo kaseto (iašperji, to smo mi, ki je izšla pri Glasbenem za- ložništvu Helidon Ljubljana. Muzikantje so bili predsta- vljeni kot nadaljevalci Avseni- kove glasbe ... ali kot so v Ile- lidonovem vabilu zapisali: mali Avseniki. Čeprav je ime Gašperjev na slovenskem prizo- rišču že 12 let in ima že lepo tradicijo, je klasični instru- mentalni kvintet nastal pred dvema letoma po vzoru zased- be Slavka in Vilka Avsenika. Z igranjem brez ozvočenja so preigrali vseh dvanajst viž in dokazali, da tudi v živo zvenijo tako kot na posnetkih studia Cankarjev dom ter zadovoljili zahtevno občinstvo in glasbene strokovnjake. Avtor izvirnih viž je Slavko Avsenik starejši, men- torsko glasbeno vodstvo pa je Ansambel Gašperji z obema Avsenikoma Slavkom st. in Slavkom ml. prevzel Slavko Avsenik mL. ki je tudi producent in avtor vseh glasbenih priredb. Gašperji so: harmonikar in vodja Brane Tičar, kitarist Vin- ko Podobnik, basist in barito- nist Franci Tišler, trobentar Ni- ko Legat, klarinetist Robi Pri- možič, pevec Danilo Lukan. pevka Jelka Hafner ter šaljivec, napovedovalec (tudi igralec) in pevec Kondi Pižorn. Na kaseti Gašperji to smo mi je 41 minut glasbe, dvanajst skladb, od ka- terih je kar devet vokalnih, za katere je Ivan Sivec prispeval šest besedil, tri tekste na šaljivo temo pa je za viže napisal Kon- di Pižorn. Naslovna vokalna polka Gaš- perji, to smo mi je bila prvič izvedena 1991 na festivalu v Ptuju ter ponazarja predstavitev ansambla, razigranost muzikan- tov, rahlo tudi s smešne strani, natisnjena pa je tudi na vizitki ansambla. Valček Beli golob je tematsko namenjen čestitkam, opeva pa spomine na rojstni dan, ki sta ga partnerja dožive- la, ko sta bila še skupaj, in kako lepo bi bilo, če bi se to ponovi- lo ... Najhitrejša polka na kaseti je Domači praznik, ki poje o vračanju, zbiranju in srečevanju domačih za praznik okrog do- mačega ognjišča. Med tremi valčki na kaseti je najdaljši (4:44) (iorenjski nagelj z vo- kalnim začetkom v štiriglasju vseh članov ansambla, ki pou- darja fantovsko podokničarsko petje, v nadaljevanju pa ob bo- gatem aranžmaju z izstopanjem klarineta in trobente zapoje solo Danilo Lukan. Razigrani prsti je instrumentalna polka, kjer se kot solist izkaže harmonikar Brane Tičar. Polka Daj mi srce je namenjena slovenskim dekle-. tom v vseh pokrajinah, instru- mentalno pa je zelo zahtevna za ves kvintet. Zaljubljeno temo obravnava tudi mladostna polka Dobro ju- tro, ljubica moja. Polka Spela me ni vzela na šaljivi način opi- suje Kondijeve ljubezenske težave. Polka Kondi in 7 Gaš- perjev prikazuje Kondija kot mačomena, pravega vašega ram- ba. za katerim vzdihujejo dekle- ta, ko zaključi s svojimi Cašper- ji rajanje v disku... Vokalna pol- ka Kadar grem sam na pot je vedra in razpoloženjska viža, ki je bila kot prva posneta tudi vi- zualno za televizijsko oddajo Videomeh (v gostilni pri Jožov- cu v Begunjah), januarja 1993 pa je že zmagala na lestvici na- rodnozabavne glasbe na Mur- skem valu radia Murska Sobota. Motivno so oživljeni domači kraji Cašperjev v lepem instru- mentalnem valčku Preddvor, moj Preddvor, ki je bil že izve- den v Ptuju 1991. in v najkrajši (2:43) instrumenatlni polki Na .Jezersko, ki jo je navdihnila ovinkasta pot od Preddvora po dolini Kokre proti prelazu. Gašperje sedaj čaka promocij- ska turneja po Sloveniji, pripra- vljajo pa se tudi za zahtevni evropski trg. Pri tem jim stojita ob strani sloviti harmonikar Slavko Avsenik in njegov sin Slavko Avsenik ml. s promocij- sko firmo Avsenik music GmbH. Uradno jih bo čast in obveza kot naslednikov Avseni- kove glasbe doletela aprila s predstavitvijo v 90-minutni od- daji ob 40-letnici ansambla Avsenikov na satelitskem pro- gramu RTL. Tekst in foto: Drago Papler Nasiov ansambla: GAŠPEBJI, NOVA VAS, 6420$ PBEDDVOft PISATELJ ALOJZ REBULA Prvi gost Viktopinovih večerov "Papirus svojih živih dni razgrinjam v najeti sobi v Pe- tovii, mestu v cesarski provinci Panoniji, skozi katero teče mogočna reka Dravus. Sem, na to križišče, od koder ni daleč do Alp, morja in ravnin, me je namreč na koncu odplaknila usoda." (Alojz Rebula: v Sibilinem vetru) Začetne besede junaka ro- mana v Sibilinetn vetru, osvo- bojenega sužnja Nemeziena, so bile izrečene vi^etovii. Tu, v najeti sobi, se spominja svo- jega življenja, tu začenja zgodba najuspešnejšega roma- na Alojza Rebule, ki je izšel leta 1968 in je sedaj izdan tu- di v italijanskem jeziku. V Si- bilinem vetru je le ena od za- jetnega kupa knjig izpod pere- sa Alojza Rebule. Približno dvajset izdanih del, črtic, no- vel, romanov iz zgodovine in sočasnosti nam predstavlja pi- satelja kot odličnega pozna- valca človekovih duhovnih de- janj od antike do našega časa. Rojen 1924 v Šempolaju na Tržaškem Ki-asu je zrasel iz okolja, ki je njegova dela bi- stveno zaznamovalo. Obiskoval je nadškofijsko klasično gimna- zijo v Gorici, nato še v Vidmu. Študij klasičnih jezikov, grščine in latinščine, ter arheologije in angleščine je končal na lju- bljanski univerzi 1949. Vse svo- je profesorske moči je razdajal dijakom klasičnega liceja Fran- ce Prešeren v Trstu. Leta 1960 je doktoriral v Rimu. S klasično izobrazbo in intelektualno pro- dornostjo je bil že od gimnazij- skih let v zemejski, zdomski in vseslovenski javnosti viden in angažiran kulturni delavec. Predvsem pa pisatelj, ki v svo- jih delih in premišljevanjih išče odgovor na večno vprašanje o smislu življenja in na ključna bivanjska vprašanja sodobnega človeka. Njegovi glavni junaki si postavljajo dilemo o dveh al- ternativnih možnostih življen- jskega sloga - ali podleči, prila- goditi se prepričanju v tuje vrednote ali ostati neprilagojen v sredini, v kateri kdo živi. To je dilema Kandorja v romanu Senčni ples. osrednjem Rebuli- nem delu. izdanem v letu 1960. To je tudi dilema glavnega juna- ka romana v Sibilinem vetru, ki prav tako notranje razklan in razdvojen išče smisel življeanja. Za ta roman je Alojz Rebula do- bil leta 1968 tržaško nagrado za literaturno Vstajenje in nagrado Prešernovega sklada. Pisatelje- vo pozornost sta pritegnila tudi dva velikana slovenske krščan- ske duhovnosti; Friderik Baraga v knjigi Duh velikih jezer in A. M. Slomšek v komaj izdani knjigi Pastir prihodnosti. Oba spremlja Rebula stvarno in prepričljivo, vezan z njunimi biografskimi podatki, vendar na svoj poseben način in z vso nje- mu lastno nadarjenostjo. Ob obsežnem in ustvarjalnem pisateljskem delu je Alojz Re- bula predvsem pokončni kr- ščanski razumnik. Z ognjem svojega jezika vžiga poslušalce ali v rimskem Sloveniku ali v Ljubljani ali pa se bo to zgodilo na Ptuju, kjer bomo imeli pri- ložnost srečati se s pisateljem, z briljantnim pričevalcem o naj- višjih duhovnih vrednotah, ki sega v sam vrh slovenske književnosti. Boljšega začetka Viktorinovih večerov si Društvo izobražen- cev Viktorina Ptujskega ne bi moglo želeti. Pisatelj, ki je tako žlahtno, mojstrsko in moderno opisal življenje v rimskem im- periju na začetku našega štetja, prihaja v najstarejše slovensko mesto, ki se prvič omenja ravno času, ki ga razgrinja v' svojem romanu. Božena Čačkovič Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega Srečanje z Alojzom Rebu- lo bo nedvomno osebna du- hovna obogatitev za vsako- gar, ki mu bo prisluhnil. Istočasno bomo predstavili najnovejšo knjigo našega gosta: Pastir prihodnosti, posvečeno škofu A. M. Slomšku, ki jo je izdala Mo- horjeva družba. V prvi Vik- torinov večer, v petek, 26. 3. 1993, z začetkom ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana, nas bo uvedel zbor sv. Viktorina z dirigen- tko Sonjo Vinkler. Večer poezije in glasbe "Najprej je bila beseda. / njo seje združila glasba in nastala je očarljiva harmonija, ki vznemirja in nasprotuje hkrati. Beseda in glasba! Preživeli sta dolga tisočletja, bili močnejši od vseh vojn in so- vraštva. Ljudi sta spremljali v vseh obdobjih zgodovine, v dobrem in slabem, v sreči in nesreči. In to počneta se danes, kajti vsakdo jima rad prisluhne, ju čuti, sprejema in dojema po svoje. Beseda in glasba bosta ostali tudi takrat, ko bo sleherni med nami samo še pepel in spomin. In prav v tem, da sta večni in neomejeni v času ter prostoru, je njun največji čar. Zaradi te- ga sta in bosta preživeli vse in vsakogar," so bile uvodne be- sede mlade ormoške pesnice Nataše Jenuš, ene od nastopa- jočih na prijetnem komornem večeru glasbe in besede, ki ga je minuli petek pripravila or- moška knjižnica v dvorani or- moškega gradu. Ob Nataši je brala svoje pe- smi še Irena Kandrič iz Or- moža, z glasbo pa sta besede dopolnila mlada glasbenika, harfist mariborske opere Dali- bor Bernatovič, in saksofonist Tone Merkoci, doma iz Sre- dišča ob Dravi, sicer pa študent graške Akademije za glasbo. Prireditelji in vsi, ki so bili na tem prijetnem večeru navzoči, so menili, da je dvorana or- moškega gradu ravno pravšnja za takšne, lahko bi rekli tudi — komorne kulturne prireditve. Vida Topolovec Foto: Š. Hozvan K prijetnemu domačemu vzdušju je svoje pripomogla tudi dekoracija odra. TEDMIK — MAREC 1993 MLADI DOPISNIKI ---9 Mladi dopisniki Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki MOJE POTOVANJE V SVET DOMIŠLJIJE Nekega dne smo se v šoli pogovarjali o ekologiji. Ko sem prišla domov, me je čaka- lo veliko dela, pa čeprav sem imela še glasbeno. In sem za- spala ... Zbudila sem se v čudežni dežali. Proti meni je pri.šla le- pa vila in mi podarila zlato rožo. Ko sem jo poduhala, sem se kar naenkrat zmanj- šala. Vila se je zasmejala in izginila. Spet sem se znašla doma, vendar v naravi. Počasi in previdno sem stopila naprej ... in naenkrat se ujamem v pajkovo mrežo. Smrti me je rešil lep metuljček. Potožil mi je, da je ta svet že zelo one- snažen in da se bo moral odse- liti. Letala sva preko travni- kov in gozdov in se ustavila na poljski ivanjščici. Me- tuljček mi je ponudil čašico sladkega nektarja, vendar sva se oba zgražala nad one- snaženostjo. "Nekoč je bil nektar sladek in dober, sedaj pa je grenek in kisel!" se je razburil. Počasi sem se odpra- vila naprej. Hodila sem mimo napol praznih steklenic od ol- ja, raznovrstnih smeti in za- žganih avtomobilskih gum. Vse rožice, nekoč ponosno vzravnane na travniku, so bile sedaj povešene in posu.šene! Ker sem mislila, da je v ve- solju veliko lepše, sem se z nadzvočno hitrostjo odpeljala na oblaku, ki me je odnesel na planet PRIDITUOSTANI, k prijateljema Šu-Šuju in Ču- Cuju. Ampak tam je bil šele joj! Domačini so se dušili za- radi onesnaženega zraka. Po- darili so mi še zadnje zaloge polžjega namaza in kolačkov iz rdečega snega, nojevih jajc in človeških ribic. Vrnila sem se na Zemljo in jim prinesla ventilator, da jim je odpihal ves onesnaženi zrak. Bili so zelo veseli, postala sem njihov idol, dobila pa sem tudi do- prsni kip v dvorani slavnih marsovčkov. Bila sem zelo utrujena, zato sem se vrnila domov. Ko sem spet poduhala zlato rožo, sem se povečala in se znašla v po- stelji... Zamudila sem glasbeno, za- lo sem ostala kar doma. Pre- mišljevala sem in se sprijazni- la z ugotovitvijo, da bi za naš svet potrebovala zares velik ventilator, če bi želela odpih- niti vso umazanijo in odpad- ke. Vedela pa sem, da sem res bila v vesolju, saj sem imela polžji namaz za dokaz. RESNIČNO NERESNIČNA ZGODBA Predlani na silveslrovo smo bili pri sosedih. V sobi smo se igrali. Naenkrat je mimo hiše po cesti pripeljal vlak. Iz vla- ka so mahale gorile. Hop, in padla sem s kavča. Rekla sem: "Kaj je bilo zdaj, ali me je go- rila vrgla s kavča?" Odhitela sem ven, a ni bil vlak, ampak le avto. V kuhinji so bili moji starši, sosedi, znanci in njiho- vi otroci. Vsi so se zabavali. Ko sem prišla v kuhinjo, so rekli, da se bodo šli leti, leti. Tudi jaz sem se .šla. Imeli smo kazni. Jaz sem morala v ko- palnico po uro in jo tako navi- ti, da bo zvonila pol ure. Ko sem hotela to storiti, se je ka- zalec pomaknil naprej in me oštel. Drugi so imeli tudi take kazni, da nisi mogel verjeti. Viktor, ki mu pravimo Vika, je moral v potok, da si umije no- ge. Drugi so morali po drva in v hlev nahranit živino, čeprav je ura hotela odbiti deset. Potem smo otroci šli v dnevno sobo in tam gledali po televiji smešno oddajo. Iz te- levizorja so naenkrat skočili majhni možički in potem spet nazaj v aparat. Po televiziji so sporočili: "Iz tega filma so ljudje poskakali v neko dnev- no sobo". V sobi smo se zaba- vali in skakali s kavča narav- nost v vodo. Iz vode so priska- kale žabe in se zopet spreme- nile v nas šestero otrok: v me- ne, Damjana, Sonjo, Boštjana in Duško. Nato smo gledali filme. Bila je prava grozljivka. Kasneje so tudi nas preganjale čudne stvari. Ob pol štirih smo odplavali domov. Bili smo premočeni od samega smeha, ko smo se toliko presmejali pri sosedih. Simona Kuhar. 6.a OŠ Oi-mož MOJA PRIJATELJICA Moja najbojša prijateljica je Mojca Galič. Ima čme lase in rjave oči. Njena koža je temna in gladka. Rada nosi legice in pulover iz pliša. Najraje pije kokakolo in je pizzo. Ne nosi uhanov. Ima vijolične copate. Moja najboljša prijateljica je zato, ker je dobrega srca. Rada mi pomaga pri domačih nalo- gah. Včasih mi posodi brisalec ali radirko. Z njo med odmo- rom skačeva z gumo. Pridruži se nama Lilijana. Ona je naji- na skupina prijateljica. Mateja Auer, 3.r OŠ SELA Moja prijateljica je Maja. Do- ma je v Zg.Pristavi. Je vitke po- stave. Njeni lasje so na kratko ostriženi. Izpod čela kukajo nje- ne živo modre oči. Kadar se smeje, se njene oči zasvetijo kol biseri. Ima rahlo, prav ljubko prifrknjen nosek. Kadar je jez- na, se njene ustnice prav rahlo našobijo, kadar je vesela, pa se igrivo smeje. Takrat se prikaže- jo njeni kol diamant svetleči se zobje. Želim si, da bi ostala mo- ja prijateljica še naprej. Nada Vogrinec, 3.r OŠ SELA Moja prijateljica je nekoliko starejša od mene. Ima dolge temno rjave lase in rjave oči. Doma je na Gorenjskem. Šolo obiskuje v Lescah. Je zelo prid- na učenka, saj je njen uspeh vedno odličen. Zanima jo tudi folklora in kuhanje ter razne igre. Vidiva se le v počitnicah. Takrat se igramo razne igre. Pri igri se nikoli ne skregava, saj sva res zelo dobri prijateljici. Želim si, da bi bili vedno prija- teljici ter se večkrat srečali. Tanja Kordnar, 3.r. OŠ SELA Moja najboljša prijateljica je Mateja Auer. Ima modre oči, bele lase, visoka je 135 cm, težka je 30 kg. Najraje je pizzo, pije pa coca colo. Rada nosi triko in plišasti pulover, ima črne copate. Najra- je se uči matematiko. Najboljša prijateljica mi je zato, ker je do- brega srca. Med odmorom skačeva z gumo. Včasih mi po- maga pri nalogi, če je ne vem. Mojca Galič. 3.r OŠ SHLA PUSTNI OBIČAJI PRI NAS Pred nami je pustni čas. Pust je znanilec pomladi. Naj- pogostejša pustna šema pri nas je kurent. Kurent nosi na glavi kapo, ki je okrašena z barvnimi traki. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik. Na sebi ima topel ovčji kožuh. Okrog pasu mu visijo veliki in majhni zvonci. V roki nosi ježevko. Kurent privablja v deželo pomlad. Kurent spremlja tudi orače. Orači so pri nas zelo pogosta pustna šema. Orači hodijo od hiše do hiše. Orjejo in sejejo repo. Gospodarju že- lijo, da bi bila letina dobro. Še veliko jc pustnih šem, saj je pust čas norčij. Lilijana Rodošek OŠ SELA ŽIVLJENJSKA POT MOJEGA ATIJA Nekega dne. ko je bil moj ati še majhen, ga je njegov oče za- pustil ter odšel v Avstrijo. Bili so revna družina. Ker niso imeli urejenega stanovanja, so živeli v barakah, ki niso bile za otroke primerne, zato so dali atija k stari mami v Miklavž pri Or- možu. Tam je živel vse do 3. ra- zreda osnovne šole. Šele kasne- je je prišel v Kidričevo. Od ta- krat je delal v raznih organiza- cijah vse do odhoda v JLA. Po prihodu domov se je najprej za- poslil v Perutnini Ptuj. Ko sije izbral svojo sopotnico, se jima je rodil sin. Takrat so se vsi trije preselili v Kidričevo, kjer se je ati zaposlil v TGA. Kasneje sem prišla še jaz na svet. Moj ati in mamica sta garala in z nizkimi dohodki preživljala družino. Sedaj lahko rečem, da nam gre dobro, čeravno mi še ne moreta nuditi tistega, kar bi rada, pa vendar sem zadovoljna. Menim, da smo povprečna de- lavska družina. Jaz pa bom z učenjem izkazala zahvalo staršem. Tanja Nežmah. 5.b OŠ Kidričevo BABICA Ml JE PRIPOVEDOVALA Nekega dne med 2. svetovno vojno so partizani minirali nemški vlak z municijo, vojaki in ranjenci. Vlak je iztiril in začel se je hud boj partizanske brigade z nemškimi vojaki. Več kot štirideset partizanov je um- rlo in veliko jih je bilo ranjenih. Po boju je najbližja hiša skrila partizanska ranjenca pred priha- jajočimi Nemci pod posteljo. Oba partizana sta v mukah umrla. Tudi na vrata moje babice je vsa prerrft-ažena potrkala prati- zanka. Babičin stric jo je oble- kel v navadna oblačila in jo skril za peč. Drugi dan so Nem- ci grozili, da bodo izselili ves Križni Vrh. Zvečer so se parti- zanka, moja babica, ki je bila takrat stara 17 let. in ena izmed njenih prijateljic odpravile iskat brigado. Prišle so do prve po- stojanke, kjer se jim je pridružil še kurir in tako so skupaj nadal- jevali pot. Prišli so do druge po- stojanke, kjer ni bilo več niko- gar, zato je partizanka nadalje- vala pot. Moja babica in njena prijateljica pa sta se vrnili do- mov. O usodi partizanke pa ni- sta pozneje nič več slišali. Jernej Forbici, 6.a PODOBA ŽIV^^^JA Marsikdo je v življenju kaj sla- bega skusil, marsidko je v življenju kaj do- brega opustil, marsikdo je živel srečno, a malokdo je živel večno. Marsikdo je v življenju kaj sla- bega skusil, ker samemu sebi je življenje prepustil, usoda ubrala mu drugo je pot, sedaj pa sam išče pravo si pot. Marsikdo je v življenju kaj do- brega opustil, ker se raje je drugim prepustil, drugim življenje je dalo mnogo sadov in tudi srečo bodočih rodov. Marsikdo je živel srečno, ker ljudi je ljubil le. denar in bogastvo mu ni bilo vse, le sreča in zdravje - to pravo je le. Zato pa vam pravim, ljudje, razmisliti dobro, vredno je. Živite zmerno ne kot revno, živite srečno prej kot nesrečno, saj malokdo živel bo večno. Mateja Breg, 7.b Nekega dne dne smo igrali na travi med dvema ognjema. Miha je vrgel žogo k drevesu. Jaz sem šel ponjo. Naenkrat me je nekaj prijelo. Mislil sem, da je Miha. Pogledal sem nazaj in sem videl, da me ni prijel Miha. ampak drevo. Drl sem se na ves glas. Kako meje bilo strah - kot dojenčka. Silil sem iz drevesnih rok. ampak me niso pustile. Prišel je Miha in me ni mogel prijeti, da bi me izvlekel iz dre- vesnih rok. Drevo je še njega prijelo. Potem je še prišel Pri- mož in še njega je drevo prijelo. Vsi smo se drli na ves glas: "Na pomoč, na pomoč!" Nihče nas ni slišal, edino Mit- ja. On je prišel, se skril in drevo se gaje ustrašilo. Mitja je pose- kal drevo, vsak si jc odnesel do- sti lesa. da bodo pozimi kurili. Jaz sem se tako veselil, ker ni bilo več tistega drevesa! Drugi dan smo spet lepo igra- li med dvema. Uroš Trstcnjak. 2.b ČRNI PETER črni je Peter iz črne vasi. črno vse vidi, še kadar zaspi. Kadar prekriža mucek mu pot, črno spet vidi Peter povsod. Taka očala bom fantu poslal, da rožnate barve bo z njimi spoznal. Dejan Vrečar, 5.b SREČA Kovček sreče — to je pamet,j kovček dobrote — to je srcej a kdor vse to ima, \ junak je sveta. j ^RA^ Gozd je narava, gozd je življenje — na tej zemlji vse to je veliko veselje. Daniel Hvaleč. 5.b ŽIVLJENJE VVES^JE Ko imaš vsega. si tudi slep za vse. ko nimaš nič. takrat .šele spregledaš. Zatirati misli, zatirati srce. v dno duše vkovati neizpolnljive želje. v solzah se smejati — to je težko. a bilo je življenje takšno in bo. Živjenje je napeta melodija, življenje je solza in kaplja na veji. v življenju srečo boš imel, a glej, da te na prevara svet, ker včasih ti bo strupa dala prav tista roka, ki ponuja cvet. Nešteto ciljev je pred nami, poti nešteto, ki do njih drže. nešteto je ljudi med nami, - ki svoj edini cilj zgreše. Ni sreče brez trpljenja, ni veselja brez solza, ko smo najbolj srečni — JOKAMO. Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo samo občutiš. Vsak mora imeti nekoga rad. saj človek ne more živeti sam. Ljudje najbolj trpijo zaradi pomanjkanja kruha in ljubezni. Suzana Habijanič. 7.b It:.:.^ NASVETI 25. MAREC 1993 TEDNIK Podlubiiiki ogrožajo gozdove Lanske visoke poletne temperature, predvsem pa dolgo-: trajna suša, ki je trajala od julija do oktobra, so pov-i zročili, da je opešala življenjska moč naših gozdov. Zara- di istočasno ugodnih klimatskih pogojev za razvoj po-j dlubnikov, ki so stalno navzoči v naravi, je prišlo do nji-' hove prekomerne množitve, kar povzroča v gozdovih I večjo gospodarsko škodo. Smreka, ki je bila kot tuja dre-' vesna vrsta v preteklosti pri nas zaradi gospodarskih j vzrokov razširjena na njej neprimerna gozdna rastišča je; zaradi tega še bolj dovzetna za napade podlubnikov. Razmere je še poslabšal težak južni sneg. ki je padel v decem- bru 1992 in polomil veliko smrekovih dreves (snegolom) v mladih gozdovih in ustvaril še dodatne ugodne pogoje za hiter razvoj podlubnikov. K preveliki namnožitvi podlubnkov je pri- pomoglo tudi zanemarjenje gozdnega reda pri sečnjah (bel- jenje lesnih sortimantov iglav- cev, beljenje panjev posekanih dreves iglavcev, pravilno zla- ganje vej in vrhovine v kupe) v zadnjih letih. Najbolj znana in tudi nevarna sta veliki smrekov lubadar ali knaver, ki napada spodnji del debla, in mali smrekov lubadar, ki napada tanj še dele smreke, predvsem vrh. Njihov razvoj lahko poteka le v oslabelem in na odmrlem (posekanem), ven- dar še živem drevju. Z dolben- jem hodnikov v ličju in kambiju prekinejo škodljivci pretok so- kov in napadeni iglavci se zara- di tega hitro posušijo. Podlubni- ki lahko v klimatskih pogojih vSlovenije razvijejo dve, v iz- jemno ugodnih razmerah pa ce- lo tri generacije na leto. Zaradi številčne populacije lahko napa- dejo hkrati veliko dreves in v kratkem času ogrozijo velike površine gozdov, zato spadajo med najbolj nevarne rastlinoje- de žuželke v gozdovih. Znaki napada podlubnikov na živa drevesa so majhne, okrogle vhodne odprtine v lubju na de- blu in na vejah. Hkrati se pojavi črvina, ki se nabira na deblu, lu- skah skorje ali koreničniku. Ob vhodnih odprtinah se pri iglav- cih pojavljajo kapljice smole, ki se sčasoma strdi in postane bel- kasta. Pri spomladanskem napa- du se znaki pojavijo dokaj hitro. Krošnja iglavcev postane zelen- kasto siva, rumeno rjava ali rdečkasta. Po osutju iglic začne z debel odstopati lubje. Pri po- letnem napadu se pokažejo značilni znaki precej pozno, na- vadno šele pozimi, ko se začne ob otoplitvi in po obisku žoln lubje obletavati z debla. Kroš- nja ostaja tudi pozimi zelena. Posivi šele spomladi, ko odpa- dejo tudi iglice. Napadena ali že odmrla dre- vesa moramo iz varstvenih ra- zlogov posekati in odstraniti iz gozda, da preprečimo nadaljnjo širitev škodljivca. Tako zaradi predčasnega poseka dreves ne izkoristimo njihovega potenci- alnega prirastka, denarna vred- nost lesa napadenih dreves pa je lahko tudi do 50 odstotkov nižja kot pri enakih zdravih drevesih. Gozdarska strokovna služba je na področju občine Ptuj od oktobra 1992 do konca februar- ja 1993 evidentirala 317 žarišč smrekovega lubadarja, katerih lesna masa znaša 2295 m3. Naj- večje žarišče zajema celo 119 m3 lesa. Najbolj prizadeta dela občine sta Dravsko polje ter del med Krčevino pri Vurbergu in Destrnikom, ki zajemata kar 66 odstotkov% evidentirane lesne mase. Do sedaj evidentirana žarišča predstavljajo 1.5 odstot- ka lesne zaloge smreke v občini Ptuj, kar se nestrokovnjaku zdi maio, vendar se lahko ta odsto- tek ob nadaljnjem širjenju ško- dljivca zelo hitro poveča. Varstvo gozdov oziroma sana- cija poteka tako, da še v zimskem času posekamo napadena in mrtva drevesa iglavcev. Les pose- kanih dreves obelimo in odpelja- mo iz gozda. Obeliti moramo tudi panje posekanih dreves. Sečne odpadke (lubje, veje, vrhače) v gozdu ali izven gozda sežgemo, da se uničijo podlub- niki, ki so se nahajali na napa- denem drevesu. Če sežiganje ni mogoče zaradi nevarnosti na- stanka požara, bomo v kupe zložene .sečne odpadke ob višjih dnevnih temperaturah (16 - 18C), ki so potrebne za rojenje podlubnikov, škropili z okolju sprejemljivimi insekticidi (npr. decis). Proti koncu marca 1993 bomo nastavili lovna drevesa, lovne kupe in lovne nastavke s feramonskimi preparati. Zelo važno je stalno opazo- vanje žarišč in izvajanje vseh potrebnih ukrpov, da zajamamo in uničimo roječe hošče in pre- prečimo nadaljnje širjenje luba- darja. Vlada Republike Slovenije je 18. februarja 1993 izdala Ured- bo o dodatnih ukrepih za pre- prečevanje širjenja in za zati- ranje podlubnikov v letu 1993 (Uradni list RS, št. 9/93). No- vost te uredbe je, da so tudi la- stniki gozdov odgovorni za var- stvo v svojih gozdovih. Uredba predpisuje: — do 15. marca 1993 sanacijo odkritih žarišč podlubnikov, — od 15. aprila 1993 ureditev sečišč iglavcev in spravilo sečnih ostankov iglavcev na način, ki je določen s pravilnikom o gozdnem redu, — do 31. marca 1993 sancijo snegolomov in vetrolomov iglav- cev; če lastnik tega ne more uredi- ti, mora do 10. marca o tem obve- stiti gozdnogospodarsko organiz- caijo. ki zagotovi izvedbo na nje- gov račun, — pri novoodkitih žariščih gozdnogospodarska organizacija pisno obvesti lastnika in določi 10-dnevni rok za njegovo uredi- tev; če lastnik oziroma upravljalec ne izvede ukrepov, te po izteku ro- ka zagotovi gozdnogospodarska organizacija na njegov račun, — gozdni lesni .sortimenti zimske sečnje morajo biti obel- jeni in predelani najpozneje do 15. aprila 1993, — redna sečnja iglavcev na ogroženih območjih se odloži do 15. septembra 1993, — za neizvajanje ukrepov so za lastnike in upravljalec predpisane denarne kazni od" 5000 do 50000 SIT. Potek izvajanja ukrepov za pre- prečevanje širjenja in zatiranja po- dlubnikov kaže, da se lastniki in upravljale! gozdov zavedajo veli- ke nevarnosti prekomerne nam- nožitve podlubnikov ter upošteva- jo in izvajajo navodila gozdarskih strokovnjakov. Tako lahko upa- mo, da bomo tudi v bodoče brez uporabe kazenskih sankcij učinko- viti pri zatiranju nevarnega ško- dljivca. Andrej Kovačič. dipl. ing. gozd. Foto: M. Ozmec Vabilo Planinci! Prleki! In vsi. ki bi radi kaj več zvedeli o Sloven- skih goricah, najlepši deželici na svetu, prisrčno vabljeni na predavanje, ki ga organizira PD Ptuj v četrtek, 25.3.1993 ob 19.30 v Srednješolskem centru Ptuj. Predaval bo Ciril Ambrož, avtor čudovite knjige o Prlekiji, ki je izšla pred kratkim na pobudo Planinskega društva "Maks Meško" iz Ormoža. 150 barvnih diapozitivov, podkre- pljenih z besedo, bo dovolj za lep in bogat večer - zato ne za- mudite tega enkratnega kulturnega dogodka! PD Ptuj — odbor za vzgojo in iziobraževanje * * ^ ^ Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj — tista moja domovi- na tam doli, naše Slovenske gorice. Dežela, polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličastnostjo mamečih ka- kor visoke gore, ne, preprostih in skoraj idiličnih. A je prav zaradi tega s tem mehkejšo poezijo ožarjena in tem prisrčneje govori srcem. In polna nadzemskih, drugosvet- nih skrivnosti, polna čarovnij, prepolna vere v čarodejstvo in vse mogoče nadsvetne moči. Dežela, polna petja, a tudi za človeška srca in človeško življenje dovolj bogata joka; polna dela in poti, a tudi polna otroške in otročje lahkomiselnosit in objestne razposajenosti, polna življenske nepietehtanosti in neizravnanosti. Dela in muči se tam naš človek, ,kakot bi na- meraval večno živeti. Čudovita dežela: griči in doline kakor pesem v raktilih in anapestih! Po hribih bele zidanice, krotke golobice, ki so med zelenjem sedele, da bi se od dolgega poleta odpočile. Vitki topoli na sepih vinogradov — palme jim pravi ljudstvo - hrepene iz pesmi goric kakor vriskajoči akordi proti nebu. Vmes ubožne viničarije, siromaščine in trpljenja polne in prepolne, ponižni, čudoviti vztrajni klicarji, daje tudi ta osta- nek raja v solzni dolini. Franc Ksaver Meško SLOVFNSKE CORICF Priprava na razstavo iptagigiioMililh Planinsko društvo Ptuj pripra- vlja v mesecu maju 10. jubilejni pohod po Haloški planinski poti. Sklenili smo, da bomo ob tej pri- ložnosti organizirali razstavo fo- tografij, kjer bomo predstavili Haloze in tudi samo Haloško pla- ninsko pot. Zato objavljamo raz- pis: Planinsko društvo Ptuj razpi- suje natečaj za razstavo fotografij na temo Haloze in Haloška pla- ninska pot. Vsak avtor lahko pripravi 6 črno belih fotografij format 24 x 30 ali 30 x 40, 6 barvnih fotogra- fij isti format, 6 diapozitivov v velikosti 5 x 5. Fotografije prinesite do 10. aprila na sedež društva, Mino- ritski trg 5. Razstava bo v raz- stavišču na magistratu v mesecu maju. Fotografije bo društvo vrnilo avtorjem 10 dni po za- ključku razstave. Stroške izde- lave povečav krije društvo. Pričakujemo sodelovanje pla- nincev — fotografov in vseh, ki na pohode in izlete v Haloze no- sijo s seboj fotografske apai-ate! Odbor za informiranje in propagando OBVESTILO Zaradi dalj časa trajajočega sušnega obdobja je velika ne- varnost nastanka požarov v naravnem okolju. Na predlog požarne inšpekcije občine Ptuj ter v skladu z določili Odlo- ka o varstvu naravnega okolja pred požari v občini Ptuj raz- glaša Občinski štab za civilno zaščito prepoved kurjenja v naravnem okolju predvsem v gozdovih in na vseh površinah kjer obstaja možnost razširitve požara. Prepovedano je vsa- ko požiganje ledin in odpadkov po čiščenju travnikov, pašnikov, njiv, vinogradov itd. Prenehanje povečane nevarnosti za nastanek požarov v naravnem okolju ugotovi požarna inšpekcija, razglasi pa Občinski štab za civilno zaščito. Poveljnik OŠCZ Ptuj Janez Mere, mag. obr. I. r. ORMOŽ Okofl 4.000 oškodovancev bo po suši IlUi liiiliijonov tolai^v Na zadnji seji ormoške občinske vlade je bil med drugim govor tu- di o pomoči po suši, zaradi katere je v ormoški občini okoli 4.0(X) oškodovancev. Kot je poudaril predsednik or- moške občinske vlade Vili Trofe- nik, pomoči, ki je ocenjena pod 1.000 tolarjev, ne bodo izplačeva- li, ker je to v grobem samo vreča umetnega gnojila. Dodal je še. da bodo okoli 50 milijonov tolarjev raznih oblik pomoči, sem sodijo tudi blizu 1.600 kg koruze pa re- gres za semena in mineralna gno- jila ter nabava repromateriala in republiška solidarnostna sredstva, kar so dobili z Ministrstva za kmetijstvo, nekaj pa tudi iz sklada za elementarne nesreče (kamor so lanskoletno škodo zaradi velikega izpada kmetijske proizvodnje tudi uvrstili), dobili vsi oškodovanci v enakih odstotkih ne glede na družbeno ali zasebno la.stnino. K temu je potrebno Se prišteli za 15 milijonov tolarjev odpisanih davkov in prispevkov za zdrav- stveno in pokojninsko zavarovan- je, tako da potem znaša skupna pomoč 65 milijonov tolarjev. Ker se na terenu pojavljajo razne govorice o delitvi pomoči, je pred- sednik ormoškega izvršnega sveta dodal, daje bila pomoč v celoti raz- deljena, ostalo je samo 43 ton koru- ze, ki pa jo je prevzel Jeruzalem- Ormož. podjetje Kmetijstvo. "Govorice na terenu so pri takih delitvah že navada, vendar vsaka občina deli pomoč po suši, kot ve in zna. Sicer pa je bilo potrebno z Ministrstvom za kmetijstvo podpi- sali pogodbo, da bo pomoč razdel- jena pravično. " je sklenil Vili Troienik. Vida Topolovec V vrtu * V SADNEM VRTU sprem- ljamo začetek vegetacije in br- stenja sadnega drevja zaradi pravočasnega predpomladnska- ga škropljenja. Brstenje in za- četek vegetacije sadnega drevja sta odvisna od mnogih naravnih pogojev: sadne vrste, starosti dreves, lege, na kateri je sadov- njak, ter talnih in vremenskih razmer, zato ni mogoče vse- vprek napovedati odrejenega in najprimernješega časa za pred- pomladansko škropljenje. Z oleodiazinonom, folidol ol- jem, belim oljen ali drugimi ustreznimi strupenimi pripravki proti zimski zalegi sadnih ško- dljivcev škropimo v predpisani koncentraciji vse sadne vrste, ko se brsti začenjo napenjati, in do faze, ko se prikažejo vršički listov, imenovanih "mišja uše- sa". Koščičarje, zlasti breskev in nektarinke, škropimo zaščit- no pred nevarno rastlinsko bo- leznijo t.i.breskovo kodravostjo v fazi tik pred brstenjem in do faze, ko se brsti začnejo napen- jati. Za škropljenje uporabimo predvsem pripravke na osnovi bakra, ki jih je na tržišču kar precej na voljo, priporočljivi pa so tudi organski fungicidi de- lan, dodin, in bakreni antracol v koncentraciji, kot je to navede- no v navodilih. Škropimo te- meljito in v povsem mirnem, brezvetrovnem vremenu, ko ne zmrzuje, da škropivo zalije vsak brst in njegovo pazduho. Vsak najmanjši nepoškropljeni del ra- stline predstavlja žarišče razvo- ja in širjenja bolezni na v.so ra- stlino, pri čemer je učinek škro- pljenja, kot da ne bi škropili. * V BIVALNEM VRTU mar ca, ko zemlja več ne zmrzuje, trato in nasade z okrasnimi traj- nicami očistimo listja, dračja in v.seh drugih odpadkov, ki jih je v vrt nanesel veter in so ostanek zime. Travišče temeljito pogra- bimo z nožastimi grabljami, da travo sočasno okopljemo in pre- rahljamo vrhnjo plast. S tem po- sebnim orodjem travo tudi uspeš- no oplejemo vseh širokolistnih plazečih se plevelov in mahu. Nagrabljane organske odpadke kompostiramo. Nekje v kotu na senčnem mestu vrta odpadke raz- grnamo v 30 cm debelo plast, ki jo dobro steptano potrosimo za prst na debelo s kompostirano šoto. Čez dva tedna, preden na to kompostišče začnemo polagati razne plevele in odpadke, ki se nabirajo med nego vrta. ga posi- pamo z rudninskimi mešanimi gnojili (po eno pest na m- povr- šine), da vzpodbudimo čimbolj aktivno delovanje drobnoživk za humifikacijo odpadkov na kom- postišču. Spomladanskega čiščenja bi- valnega vrta v nobenem primeru ne smemo opustiti, četudi je preko zime bil čist in v/drže- V začetku brstenja opravimo predpomladansko škropijer)je van. Spomladansko čiščenje travišča je poleg nege okolja tudi potreben agrotehnični uk- rep, ker na ta način zračimo tla^ preden se začne vegetacija. Če se bo pomladansko vre- me tako nadaljevalo, kot se je otoplilo v drugi polovici mar- ca, bodo ob koncu marca že ugodni talni in vremenski po- goji za setev vrtnin v ZELEN- JAVNEM VRTU. Setev vrtnin opravimo skrbno in strkovno, kajti tudi pri vrtnarjenju velja pregovor: "Kakor boš sejal, ta- ko boš žel"! Najprimernejša širina grede je 120 do 125 cm, med gredi- cami pa naj bodo 25 do 30 cm široke stezice. Vsa semena se- jemo v vrste. S tem zemljo bolje in enakomernje izrabimo, rastline pozneje tudi lažje red- čimo, plevemo in okopavamo. Za kalitev semen pa je potreb- na vrsti .semena ustrezna globi- na setve. Globino setve in medvrstno razdaljo najbolje zagotovimo, če si predhodno naredimo razore v vrstah. Pri- poročljivo je, da se pri tem po- magamo s posebnim vrtnar- skim orodjem — žlebičkarjem. Zlebičkar ima na 620 mm širo- kem vodoravnem okviru na- meščenih pet premičnih razor- nih teles, s katerimi naredimo po želji medvrstne in enako globoke razore za setev. zle- bičkar je za vrtičkarja enako pomemben, kot za poljedelca sejalnica. Za setev in saditev v vrste naredimo na 120 cm široko gredo po 2. 3. 4. 5 ali 6 vrst oziroma razorov, ki hkrati predstavljajo medvrstno razal- jo. V šestvrstno sejemo solato, špinačo. korenje in peteršilj, sadimo pa čebulo, česen in šalotko. V petvrstno sejemo ali sadi- mo velike solate, endivijo, ko- lerabo, rdečo peso, zeleno, ra- dič, por in redkev. V štirivrstno nizki grah in nizki fižol, v trivrstno gredo sadimo rdeče zelje, zgodnji ohrovt, zelje, zgodnjo karfijolo in visoki grah, zimsko zelje, Vrtni zlebičkar zimski ohrovt, in pozno karfijo- lo, visoki fižol pa sadimo in se- jemo po 2 vrsti na gredo. ^ * * l'o hiokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 23. do 25. marca ter I. in 2. aprila, zaradi korenike ali go- molja, od 27. do 30. marca, za- radi nadzemnih plodov, 26. in 27. marca. Rastline, kijih pri- delujemo zaradi cveta, in zdra- vilna zelišča pa od 20. do 22. ter 30 in 31. marca. Miran Clušič. ing. agr. 12 ~~ PREJELI SMO 25. MAREC 1993 TEDNIK Nagajiva iiarmonika Sve/ina harmonij ansambla Tonija Iskre i/ Begunj je na plujslcem festivalu leta 1991 strokovno komisijo prepričala, da ga je uvrstila v /lati kakovo- stni razred in nagradila tudi kot najobetavnajšega debitanta. Za- sedba je nadvse zanimiva, saj je sestavljena iz instrumentalnega iria s klavirsko harmoniko ter dveh pevk sopranistk. Mehke, harmonsko bogate viže kompo- nira vodja in harmonikar Toni Iskra, besedila pa piše Janez Hvale, s katerim sla pred leti sodelovala pri ansamblu Rž. Izhodišče za novost v zvoku je enako kot pri drugih ansamblih, posebnost je le v načinu in pristo- pu k igranju, kar pomeni dru- gačnost zvena in vragolij na har- moniki, temu pa se prilagaja ba- sist in podreja ritem kitarist. Pravo barvo novim kompozicijam daje tudi pevski zvok. Kompozicije te- meljijo na raznih glasbenih moti- vih, ki jih je potrebno prilagodhi trio zasedbi z ustreznimi aranžma- ji. Plod zavzetega dela in lepih melodij je prva kaseta, ki je izšla v Založbi Sraka, nosi pa naslov Nagajiva harmonika. l\)lka Na- gajiva harmonika je bUa v instru- mentalni verziji predstavljena že ob nastanku v času ansambla Rž, sedaj pa jo dopolnjuje nova verzi- ja z vokali v spremljavi. Tehnična sposobnost ansambla Tonija Iskre se v pravem pomenu tega priimka pokaže v nekaj težkih pasažih. Uspavanka je melodija z bogatimi harmonijami in svojstvena v slo- venski domači glasbi, kjer je har- monsko podlago obdelal že Avse- nik. Tudi ta skladba je tehnično zahtevna. Valček Sloveniji je na- menjen naši novi državi, besedilo jo opeva hrepeneče s prispodoba- mi, da se iz nje čuti prava ve- ličina, pevsko pa je podkrepljena z zahtevnim in največjim možnim razponom in obsegom posamezne- ga glasu. Valček Po Koroškem je zanimiv kot dialog harmonike in petja z občutkom sprehajanja. Pol- ka Karavanke je bila kot instru- mentalna viža dopolnjena z vokal- nim refrenom in udarnostjo v pra- vem pomenu domače glasbe. Trenti je valček z zanimivimi har- monijami in asociacijo besedila, ki je oprta na mitološko izročilo o ajdovski deklici, triglavskem Zla- torogu in triglavski roži. Moji pla- volaski je prva skladba Tonija Iskre že izpred 18 let, torej je po- stala polnoletna. Na potep je har- monikarsko zahtevna polka, polka Mlinski kamni instrumentalno po- nazarja mletje, glasba je nekakšen perpeluum mobde. Cirkus Renz je sposojena internacionalna skladba avtorja Gustava Petra, kije bUa v originalu napisana za vibrafon. Iskra pa jo je priredil za harmoni- ko in stopnjeval učinek. Sicer je pa ansambel Tonija Iskre znan kot virtuoz skladb klasične evropske glasbe, kjer prihajajo do izraza plešoči prsti... Ansambel Tonija Iskre iz Begunj — Foto: Drago Papleri Kako do kpuha Trda in kruta je pot v demokra- cijo, je spoznalo dva milijona bolj ali manj trdih glav na sončni strani Alp. Ne samo, da se ne ce- dita med. ki so ga obljubljali tro- ti, in mleko, ki so ga obljubljali voli. v večstotisočih rokah ni niti kruha več (to. kar imajo troti in voli vskladiščeno, sodi že v dru- go zgodbo). Kako torej do kruha. Vsaj ideja se mi je utrdila, verjeli ali ne, ko sem po televiziji gledal posnetke demonstracij (mislim, da nekje s palestinskih zasedenih območij). Navdahnili pa me niso niti poli- caji z vso svojo živo in mitvo opremo, niti demonstranti. Vsaj ne vsi. Niti tisti najbolj pismeni s transparenti, niti tisti onemogli s palicami v rokah, še najmanj pa tisti dobrosrčneži, ki so razme- tavali z vnetljivimi steklenicami in tako policaje varovali, da se ne bi prehladih. Ne. Navdihnili so me tisti (so takorekoč šolski primer), ki so proti policajem me- tali kamenje. Kako se lahko v tem skriva rešitev za lačne podal- pske mravljice? Preprosto. Vsi po kruhu hre- peneči gredo na ulice in vzame- jo v roke kamenje. vSeveda pa bo rezultat dosežen le pod po- gojem, da so se organi javnega mira in reda od svojega vrhov- nega šefa že navzeli toliko kr- ščanskega etosa (če jim že ni dal direktive), da bodo ravnali po kr.ščanskem načelu: "Ti meni kamen, jaz tebi kruh!" Fredi Po praznikih pa nas čaka delil v postnem času bomo izgubili nekaj kilogramov in si nabrali kondicijo za delo, ki nas čaka. Takih prizorov je sicer, žal, že zelo malo, tu in tam pa jih bomo morda le še videli. TEDMIK ^ MAREC 199| ZAPOSLOVANJE l| POMAGAJ SI SAM IN ZAPOSLEN BOS Možnosti za zaposlitev je vedno manj in nič ne kaže, da se bodo stvari kaj kmalu obrnile na bolje, nasprotno, brezposelnost se bo še nekaj časa povečevala. Če ste ostali brez zaposlitve, če ste trajni presežek, če ste opravili pripravništvo in spet ostali doma, vam vrata za zaposlitev niso povsem zaprta. Zavod za zaposlovanje ponuja kar nekaj možnosti za samozaposlovanje. Kaj je to, kdo se lahko vključi, kaj je treba storiti, kakšne so pravice brezposlenih, kdo je upravičen do denarnega nadomestila, kako je z zdravstvenim zavarovanjem temu smo namenili tole stran. V PODRAVJU 26.578 BREZPOSLENIH, KAR JE ZA 1,7 ODSTOTKA VEČ KOT DECEMBRA Ob vedno večji brezix)selnosti se je vloga Zavoda za zaposlovanje bi- stveno spremenila. Če je prej iskal zaposlitev za brezposelne, izvaja zdaj v okviru ukrepov aktivne poli- tike zaposlovanja animiranje in usposabljanje brezposlenih za sa- inoziiposlovanje. Te aktivnosti so torej namenjene iskalcem zaposlit- ve, ki so prijavljeni na zavodu, ti- stim, ki so trajni kadrovski pre- sežek, nekaj malega pa tudi lirugim zainteresiranim občanom. Zavod organizira osnovne ob- like usposabljanja: motivacijsko- informativne seminarje, pod- jetniške delavnice, bodočim pod- jetnikom in obrtnikom pa zagota- vlja tudi finančne stimulacije. V program aktivne ix)litike zapo- slovanja sodijo tudi javna dela, ki vključujejo brezposelne zii opra- vljanje družbeno koristnih del. V Podravju je letos že (,xlobrenih 96 projektov javnih del. v katerih bo udeleženih 1.108 delavcev. Zavod za zaposlovanje tudi so- financira pripravništvo vsem iskalcem zaposlitve od končane trUetne strokovne šole do končane VII. stopnje izobrazbe, pogoj je,da so ti iskalci zaposlitve na zavodu -prijavljeni tri mesece. Zavod za zaposlovanje — ob- močna enota Maribor te dni preure- ja dodatne prostore svoje izpostave v Ptuju, kar bo omogočilo kakovo- stnejše usluge, kot so prijave, indi- vidualno svetovanje, potrjevanje zdravstvenih izkaznic idr. Dodatni prostori bodo poleg že obstoječih na Osojnikovi cesti 1. Možnosti za zaposlovanje so več kot skromne, če pomislimo, da so delodajalci v Podravju v ja- nuarju prijavili le 874 potreb po delavcih, od teh dobro polovico le za določen čas. V januarju se je v Podravju zaposlilo 546 brezposel- nih, 365 za določen čas, prvo za- posUtev je dobUo 195 delavcev in 155 je pripravnikov. SO BREZPOSEUVI ZAVAROVANI? Zavod za zaposlovanje zdravstveno zavaruje brezpo- selne, ki prejemajo denarno nadomestilo ali pomoč ter udeležence javnih del in dalj- ših programov izobraževanja, ki pridobijo pravico do de- narne pomoči. Zdravstveno so zavarovani tudi nezavaro- vani ožji družinski člani pre- jemnikov denarne pomoči ali nadomestila. Pokojninsko invalidsko za- varovanje pa pokrije zavod prejemnikom denarnega na- domestila v času prejemanja le-tega in udeležencem jav- nih del, če v njih sodelujejo več kot 180 ur mesečno. KAKO 00 PRIPRAVNIŠTVA? Vsi. ki so končali šolanje na katerikoli stopnji izo- braževanja in so na Zavodu za zaposlovanje prijavljeni najmanj tri mesece, pa jim v tem času ni uspelo najti delodajalca, pri katerem bi lahko opravili priprav- ništvo, morajo pri svojem svetovalcu zaposlitve vlo- žiti zahtevek. Zavod jim bo pri tem pomagal, vendar je zaželena tudi lastna aktiv- nost. Zavod in delodajalec zagotovita 70 odstotkov osebnega dohodka z delov- nega mesta, na katerega je pripravnik razporejen. Za- vod .sofmancira pripravni- štvo od treh mesecev do enega leta. V Podravju je bilo janu- arja vključenih v priprav- ništvo \.39l pripravnikov: v občini Slovenska Bistrica 17 (vseh je bilo konec ja- nuarja 121). v ptujski občini 23 (vseh januaija 221). v ormoški občini 4 (vseh januarja 57). v občini Lenart 2 (vseh januarja 33), na območju Maribora pa 96 (vseh januarja 959). LAHKO BREZPOSLENI ODKLONI USPOSABLJANJE ALI^^Z^APOSUTEV?....... Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči med brezposelnostjo dopušča možnost, da brezposelni lah- ko odkloni zaposlitev, če je ta izven njegovega kraja bi- vanja in oddaljena več kot 40 kilometrov ali če traja pot na delo in z dela z javnim pre- voznim sredstvom več kot štiri ure oziroma za zavaro- vanca z otrokom do treh let več kot dve uri dnevno. Če mu delodajalce zagotovi v kraju zaposlitve enake bival- ne pogoje, pa dela ne more odkloniti, razen če se s tem ustvarijo pogoji, zaradi kate- rih lahico brezposleni odkloni delo, za njegovega zaposle- nega zakonca. Brezposelni tudi ne more odkloniti usposabljanja in izobraževanja, na katerega g;i pošlje zavod, razen v prime- ru, če se ne izobražuje za enako ali višjo stopnjo iste ali sorodne strokovne izo- brazbe. Brezposelni tudi ne more samovoljno prekiniti usposabljanja in izobraže- vanja. V primeru, da odkloni za- poslitev ali usposabljanje in izobraževanje, izgubi pravico do denarnega nadomestila oziroma do denarne pomoči. KDO LAHKO OPRAVLJA JAVNA v javna dela se lahko^ vključi vsak brezposelni, ki^ je prijavljen na Zavodu za^ zaposlovanje. V času, koi opravlja javna dela, obdrži i status brezposelne osebe z, vsemi pravicami. V soraz-i merju z opravljenimi urami s mu pripada nagrada v višini; do 70 odstotkov osebnega ? dohodka za podobna dela: po splošni kolektivni po- godbi. Zavod mu plača tudij stroške prevoza na delo, ^ prehrane, zdravniškega pre-j gleda in usposabljanja. Če^ dela na mesec več kot I80j ur pa še pokojninsko inva-' lidsko zavarovanje. Posa-i meznik je lahko vključen v' javna dela šest mesecev zA možnostjo enkratnega po-' daljšanja. i PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE Območna enota Maribor republi- škega Zavoda za /.iiposlovanje je iz- dala Katalog programov usposabljan- ja in izobraževanja, ki ga je mogoče dobiti na sedežu enote v Marilx)ru ali na izixistavah pri Lenartu, v Ormožu, Ptuju in .Slovenski Bistrici. Brezposelni se lahko vključijo v splošni seminar za iskalce zaposlit- ve, v tečaj za kmetijstvo in živil- stvo, lesarstvo in gozdarstvo, kovi- narstvo, strojništvo in metalurgijo, v tečaj za elektrotehniko in telekomu- nikacijo, računalništvo, tekstil in usnjasrtvo, osebne storitve, gradbe- ništvo, trgovino, gostinstvo in turi- zem, tečaj za ekonomijo in admini- stracijo, oblikovanje, jezikoslovje ter podjetništvo in obrt. KAKO SE PONUDITI NA TRGU DELOVNE SILE_ .Splošni tečaj je namenjen vsem iskalcem zaposlitve, saj gre za neke vrste delavnico, ki jih nauči tudi te- ga, kako se najustrezneje ponuditi na trgu delovne sile, pa tudi spretno- sti medsebojnega komuniciranja. V KATERI TEČAJ Z OSEMLETKO? Tisti, ki imajo končano I. in II. stopnjo izobrazl->e. se lahko vključijo v tečaje za kmetijskega de- lavca, kmečko gospodinjo, obdelo- valca lesa, za pomožna dela v go- stinstvu, kovinarstvu in gradbe- ništvu ter \ lečaj Pisanja in krojenja. USPOSABLJANJE ZA ISKALCE ZAPOSLITVE S POKLICNO ŠOLO Tisti, ki imajo poklic živilske us- meritve, se lahko dodatno usposab- ljajo na svojem področju (slaščičar, pek, kuhar). Tisti, s poklici s po- dročja strojništva, kovinarstva in metalurgije, se lahko vključijo v tečaj varjenja in za operaterje CNC tehnologije. Iskalci zaposlitve s poklicno šolo se lahko vključijo tudi v tečaj Šivan- ja in krojenja, oblikovanja keramike in tekstila, se dodatno izpopolnjuje- jo za frizerje ali si pridobijo znanje iz enostavnega knjigovodstva. Imajo pa tudi možnost učenja nemščine in italijanščine. S SREDNJO IN VIŠJO IZOBRAZBO V TEČAJ POSLOVNE ANGLEŠČINE Iskalci zaposlitve s peto in šesto stopnjo izobrazbe imajo res veliko možnosti dodatno usposabljanje, za izpopolnjevanje v svoji stroki ali za nova znanja. V kovinarstvu, strojništvu in metalurgiji je možnost dodatnega izpopolnjevanja v tečajih, ki vsebujejo uvod v pnevmatiko, načrtovanje pnevmatičnih krmiljenj, uvod v elektropnevmatiko. program za ojx!raterje in za programiranje CNC tehnologije. ludi iskalcem z višjo izobrazbo je namenjen tečaj za programiranje CNC tehnologije. Dodatno usposabljanje je možno tu- di za elektrotehnične kadre. Iz računalništva je 23 tečajev, od osnovnega in nadaljevalnega tečaja Wordstar do tečaja knjigovodstva in dela z računalnikom. Lahko se vključite v tečaj kozmetike ali pedi- kure. za turistične vodnike, za akvi- ziterje. se usposobite za enostavno in dvostavno knjigovodstvo, knjigo- vodstvo v malih in velikih podjetjih ali za poslovnega sekretarja - sekre- tarko. Tudi za tiste s srednjo in višjo šolo brez zaposlitve so na razpolago tečaji oblikovanja keramike in tek- stila in seveda tečaji za vse stopnje nemščine, angleščine in italijaščinc. pa tudi za poslovno korespondenco. ZA ISKALCE ZAPOSLITVE Z VISOKO IZOBRAZBO NAJVEČ TEČAJEV IZ RAČUNALNIŠTVA V Podravju je bilo konec januarja z visoko izobrazbo 316 brezposel- nih: v občini Slovenska Bistrica 11. v občini Ptuj 47. v ormoški občini nobenega, v občini Lenart 6, na ma- riborskem območju pa 252. Tem Zavod za zaposlovanje ponuja tečaj za programiranje CNC tehnolo- gije, vseh 23 računalniških progra- mov, tečaj iz dvostavnega knjigovod- stva in seveda tečaje tujih jezikov, med drugim angleščine za poslovne, strokovne in družbene stike. Lani so potekali tečaji največ v Mariboru, manj pa v Ptuju. Ormožu ali Slovenski Bistrici. Kje tečaj po- teka, je seveda odvisno od števila udeležencev. Tako bo tudi letos. PODJETNIŠTVO IN OBRT AU SAMOZAPOSLOVANJE v teh kriznih časih kaže, da je skoraj edina pot do službe, zlasti za tiste, ki so morali za- pustili podjetja in zavode kot trajni presežki, ustanovitev la- stnega podjetja ali obratovalni- ce. Tem Zavod za zaposlovanje posveča še posebno pozornost in zanje organizira motivacijsko informativne seminarje, ki so NATEČAJ ZA SUBVENCIONIRANJE ZAPOSLOVANJA INVAUDOV Vsak delodajalec, ki za- posli nezaposlenega invali- da, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, lahko dobi nepovratna sredstva v višini 250.000 tolaijev. Odzjv je pričakovano majhen. Če se najde ustrezno delovno me- sto za invalida za nedo- ločen čas, prispeva zavod denar tudi za usposabljanje invalidov in za adaptacijo delovnega mesta. Delovni invalidi so zaščiteni in ne morejo biti trajni presežki, če pa gre podjetje v stečaj, pa seveda ostanejo brez de- la tudi oni. Velik del delov- nih invalidov čaka na zavo- du na upokojitev, določen del pa išče delo. ustanavlja- jo tudi svoja podjetja, obra- tovalnice. Podjetje, ki zaposluje več kot 40 odstotkov invalidov, lahko pridobi status inva- lidskega podjetja, kar mu omogoča razne davčne in druge olajšave. namenjeni iskanju primernih podjetniških idej, so za širši krog zainteresiranih in so brez- plačni. Če udeleženci ugotovijo, da jim seminar ne ustreza, ni- majo nobenih obveznosti, če pa imajo interes za nadaljnje semi- naije. jim bo potrebno prevzeli določene obveznosti. POGLOBLJENI SEMINARJI Poglobljeni seminarji so na- menjeni tistim, ki že imajo izo- blikovano konkretno idejo ali pa so že pričeli z delom in si želijo pridobiti dodatno znanje. Za te pripravljajo seminarje iz računovodstva in financ, davč- nih in carinskih predpisov, za- konodaje in pravnih vidikov po- slovanja podjetij in obrti, o zaščiti in varstvu intelektualne lastnine in o zunanjetrgovin- skem poslovanju. PODJETNIŠKA DELAVNICA_ Bodoči podjetniki lahko svojo zamisel uresničijo le z dobrim po- slovnim načrtom, tega pripravijo v podjetniški delavnici pod strokov- nim vodstvom predavateljev in svetovalcev. Za približno .50-urno usposabljanje t)pravi Zavod za za- poslovanje selekcijo kaiuliil.uov. INDIVIDUALNO SVETOVANJE_ Zavod za zaposlovanje je pri- dobil za to vrsto svetovanja vrsto strokovnjakov s posamez- nih področij. To svetovanje lah- ko zavod v celoti ali le delno fi- nancira. Ponuja pa strokovno pomoč pri iskanju ustreznih programov, ocenjevanju poslov- ne ideje, pri pripravi poslovne- ga načrta, na področju računo- vodstva in financ, pravno sveto- vanje, svetovanje pri pridobi- vanju potrebne dokumentacije za ustanovitev podjetja, na po- dročju marketinga, pa tudi za- ščito in zastopanje v postopku licenčnega dogovarjanja. Kdor je deležen tega sveto- vanja, podpiše z zavodom po- godbo, v kateri se zaveže, da bo najkasneje v šestih mesecih od podpisa pogodbe ustanovil pod- jetje ali obratovalnico in se tudi zaposlil. KAPITALIZACIJA DENARNEGA NADOMESTILA Brezposelni imajo pravico do denarnega nadomestila, ki se lah- ko izplača v enkratnem znesku za ves čas, ki jim pripada. Čas preje- manja denarnega nadomestila je odvisen od delovne dobe, traja pa najmanj tri in največ 24 mesecev. Kapitalizacijo denčunega nadome- stila lahko izJcoristi tisti, ki na tak način trajno reši problem svoje zaposlenosti, ustanovi svoje pod- jetje ali se zaposli v drugem pod- jetju, kjer se ta denar porabi za razširitev materialne osnove dela. To se ureja s posebno pogodbo. Do sprejetja republiškega prora- čuna pa so ta izplačila ustavljena. NEPOVRATNA FINANČNA SREDSTVA ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST Tisti, ki nimajo možnosti kapitali- zacije, lahko pridobijo nepovratna finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest trenutno v višini 150.000 tolarjev. S poslovnim načrtom in ostalo dokumentacijo pa morajo dokazati, da gre za dejav- nost, ki ima možnosti za uspešno poslovanje. Ta pravica izhaja iz re- publiškega natečaja Tisoč novih de- lovnih mest. ki je obstajal zadnji dve leti. Ali bo natečaj tudi letos. Še ni znano. Ta sredstva lahko še dobijo tisti, ki se bodo samozaposli- li. Vsa pt)djetja, ki bi rada zaposlo- vala, pa tega denarja ne morejo do- biti, razen podjetij, katerih lastnik je Razvojni sklad in bodo imela trajne presežke delaveev, za katere pa bo mogoče sofinancirati zaposlitev tudi pri drugem podjetju. Lani se je na natečaj Tisoč no- vih delovnih mest v Podravju pri- javilo 339 podjetij za subvencioni- ranje 1.224 delovnih mest. pogodb pa je bilo sklenjenih za 1.111 de- lovnih mest. KDAJ DENARNO NADOMESTILO?^ Do denarnega nadomesti- la je upravičen tisti: — ki mu je prenehalo de- lovno raz.merje brez lastne krivde ali volje, — kjer je podjetje Slo v stečaj, — ki je postal trajni pre- sežni delavec po 6-mesečnem odpovednem roku, — ki je zaposlen najmanj 9 mesecev brez prekinitve ali 12 mesecev v zadnjih 18 me- secih, — ki se je prijavil Zavodu za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega raz- merja in vložil zahtevek. Znesek denarnega nado- mestila se izračuna na os- novi povprečja plače zad- njih treh mesecev, ne more pa biti nižji od 80 odstot- kov zajamčenega osebnega dohodka po zakonu. Čas prejemanja denarnega na- domestila je odvisno od de- lovne dobe, lahko pa traja od treh do 24 mesecev. KAKO D0 ZAPOSLOTVB — PRIPRAVILA NATAŠA VODUŠEM 14 ~~ PREJELI SMO 25. MAREC 1993 TEDNIK Zakai izgiid^o plakati? | če ste športno društvo, zabavnoglasbena skupina ali or- ganizator kakšne prireditve, se gotovo sprašujete, zakaj vaši reklamni plakati, transparenti ali druga obvestila kar čez noč izginjajo z oglasnih panojev, ki so nameščeni v me- stu Ptuju in okolici. .So na delu huligani ali nevoščljivci? Ni- kakor nel To počenja Komunalno podjetje Ptuj po uradnem odloku o plakatiranju, ki je bil objavljen S. oktobra 1992 v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. i Nič čudnega, če tega niste ve- deli, saj so pri komunalnem podjetju to prakso dosledno za- čeli izvajati šele po pustnem torku. Ker novi odlok še ni sploš- no znan, pri komunali pravijo, da imajo več dela s trganjem neregistriranih plakatov kot pa z lepljenjem prijavljenih. Mo- goče se vam bo njihovo početje zazdelo čudno, vendar je pov- sem v skladu z 8. členom gor- njega odloka, ki pravi, da je iz- vajalec (v našem primeru komu- nalno podjetje) dolžan odstrani- ti vse neprijavljene plakate. Če tega ne stori, je po 11. členu lahko celo kaznovan z denarno kaznijo. Komunala je obenem dolžna vzdrževati plakaterje. Kot vsak novi odlok ima tudi ta dobre in slabe strani. Dobra plat se kaže v možnosti, da bo pri plakatiranju končno zavladal red. Prej so društva in organiza- torji prireditev nekontrolirano lepili plakate, ne oziraje se na aktualnost in datum prireditev. To je najbolj prizadelo občane, ki niso bili pravočasno obve- ščeni o dogodku. Da o škodi za prireditev sploh ne govorimo. Sedaj bo drugače. Komunala namreč zagotavlja odjemalcu, da bo njegov transparent visel vsaj osem dni pred reklamira- nim dogodkom. Toliko, pravijo, tudi drži lepilo zaradi vremen- skih razmer. Slaba plat novega odloka pa je v pretirano visokih cenah, ki jih za svoje storitve zaračunava izvajalec (čeprav so te cene v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Ptuj). Še posebej nesprejemljive so za športna društva, ki se že tako ali tako borijo z nizkim letnim pro- računom. Pri tem seje treba za- vedati, daje naš šport predvsem amaterski. Zato bi športna dru- štva gleda na višino cen morala imeti vsaj polovični popust. Če ne bo ustreznega reklamiranja športa, bo tudi udeležencev in gledalcev vedno manj, kar pa bo škodilo predvsem mladim. Za samostojne plakaterje pa pozor! Če jih komunalno pod- jetje zaloti pri neprijavljeni de- javnosti, so lahko po 12. členu odloka tudi denarno kaznovani. Silvester Vogrinec Krvodajalci ^.3.1993 Janko Marin, Podgorci 75; Dragan Lukič. Mali Brcbrovnik 6; Nevenka Kovačec, Gorišnica 88; Marjan Bratec. Sobetinci 8, Markovci; Dominka Kolarič. Vodranci 20, Središče; Marjana Ko- kol. Nova vas 17/a, Markovci; Igor Vinkler, Stanečka vas 11, Majšperk; Majda Mere. Povodnova 10. Ptuj; Alojz Veg. Stogovci 15/a, Ptujska Gora; Erika .Šentak, Stogovci 53. Ptujska Gora; Ma- rijan Kocmut. Rotman 40. JurSinci; Mrjan Muršec, Medribnik 12, Cirkulane; Milan Herga. Drstelja 29. Destrnik; Marija Jeza, Preša 5. Majšperk; Pavla Čeh. U1.5._Prekomorske 17. Ptuj; Roman Pišek. Breg 36. Majšperk; Emilija Šalamun, Lešje 24, Majšperk; Alojz Vrbnjak, Podgorci 59/a; Dušan Šuper. Majšperk 54; Jože Vaupo- tič, Jablovec 21. Podlehnik; Peter Petek, Štarošlnce 5. Cirkovce; Jožef Gajser. Ul.Šercerjcve brigade; Stanko Korez, Strmec 1, Ro- gatec; Eranjo Bezjak. Arbajterjeva 3. Ptuj; Marija Prevolšek, Na- dole 40; Marjan Doberšek. Štatenberg 72. Makole; Irena Zajšek. Ptujska Gora 104/a; Martin Hazenmali, Lovrenc na Dr. polju 4; Veronika Caftita, Tržeč 14, Videm; Anka Zebec. Drstelja 37, De- strnik; Zvonko Zajšek, Ptujska Gora 104/a; Drago Potočnik. Majšperk 37; Jože Šentak. Stogovci 53, Ptujska Gora; Angela Fe- konja, Natašina pot l/a, Ptuj; Marijana Zebec. Medvode 29, Majšperk; Maks Primožič. Breg 82, Majšperk; Silvo Krivec. Majšperk 54; Stanislav Mere. Kraigherjeva 20, Ptuj; Branka Ko- res, Majšperk 54; Vladimir Ciajšt, Se.strže 99. Majšperk; Janez Ze- bec, Drstelja 37, I^estrnik; Jože Grula, Skorba 41/c. 11.3.1993 Marjan Hasaj, Dolga Lesa 10, Ormož; Ivan Zlatnik. 1'rankovci 40. Ormož; Neža Zlatnik. Prankovci 40. Ormož; Rudi Tašner, Ti- bolci 24, Gorišnica; Ivan Hren, Gorca 13/a; Stanko Habjanič, Zg.Gruškovje 59. Podlehnik; Marjeta Potočnik. Kupčinji vrh 23, Stoprce; Franc Mere. Gorca 2/a; Simon Korez. Nadole 17. Žetale; Jože Kurež, Podlehnik 29; Anton Butolen. Žetale 42; Jože Koren, Sedlašek 119, Podlehnik; Edvard Belšak. Podlehnik 55; Rudolf Jerenec. Podlehnik 6/a; Milica Jeza. Podlehnik 6/a; Marija Drob- nič, Jablovec 10. Podlehnik; Stanislav CJlažar. Hajdoše 38/a; Go- razd Šket, Ruplova 12, Miklavž; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Prane Cafuta, Kajuhova 11. Kidričevo; Veronika Kodrič, Stojnci 31, Markovci; Konrad Vaupolič, Sedlašek 71. Podlehnik; 1'rane Čurič, -Sedlašek 34, Podlehnik; 1'ranc Čuš. I-inžcarjeva 23. Ptuj; Jože Golob. Žabjak 55; Andrej Belšak. Podle^^hnik 2/d; Alojz Gajšek. Gorca 23; Marija Gajšek, Podlehnik 61; Stanko Pavčak, Gorca 4; Jože Čeh. Nova ul. 26, Sp.Duplek; Franc Kozel, Zakl 37/a, Podlehnik; Karel Erangež, Brunšvig 51; Robert Perko, Ge- rečja vas 40/d; Miroslav Vogrinec, Kidričeva 15, Dobrovci; Dar- ko Drčič, Zagrebška 50. Ptuj; Marjan Valenko. Gorišnica 170; Boštjan I-orstnarič, Turniška 25. IMuj; Branko fvržen. Slovenski trg 7. Ptuj; Franc Škollč, Sp.Korena 38, Korena; Midhad Vukalič, Orožnova 1, Maribor; Mirko Kozel, Lahova 19. Maribor; Darko Kmetee. Prazna ul. 9, Maribor; Prane Medved. Zg.Jablane 10, Cirkovce; Konrad Svcnšek. Kvedrova 2; Berta Pernat, Kozminci 19, Podlehnik; Marjan Prangež, Župančičeva 13, Maribor; Janko Preloij. Cirkulane 25/b; Ines Kustec. Brstje 12/a; Alojz Sužnik, Grajenščak 29. Projekt razcveta slovenske družbe Na osnovi ugodnih praktičnih rezultatov poslovanja zasebnih delniških družb v lasti vseh zaposlenih oziroma me- nedžmenta, strokovnjakov in delavcev, ki so nastale iz dosedanjih družbenih podjetij od 13. decembra 1989, ko je bila registrirana prva taka družba, lahko zasnujemo tak projekt razvoja slovenske družbe, da bo le-ta razvojno zacvetela. V nekaj letih bi lahko dosegla bistveno višjo stopnjo zaposlenosti aktivnega prebivalstva. Tako bi se lahko enakoprav- no vključili v Evropsko skupnost že sredi devetdesetih let. V delniških družbah, ki so v lasti zaposlenih, partnerji pred- vsem skrbe za razvoj podjetja in si zato v primeru, da je podjetje v težavah, izplačujejo le take plače, da pokrivajo življenjsko nujne stroške. Razpoložljivo akumulacijo usmerjajo v osva- janje razvitih svetovnih tržišč, v posodobitev tehnologije in v druge naložbe, ki vplivajo na to, da bodo taka slovenska podjetja v razmerah odprtih meja zelo hitro normalno konkurenčna. Ko pa gre podjetju dobro, so vsi udeleženi pri visokem dobičku. Ta nova zasebna podjetja so dobri investitorji v Sloveniji in zato generatorji razcveta slo- venske družbe. Nastajajo tako, da vsi zaposleni v podjetju v družbeni lasti ustanovijo zaseb- no delniško družbo, v katero vlagajo svoje prihranke, zbirajo kapital za lastninjenje družbe- nega kapitala in investirajo v razvoj novih proizvodnih pro- gramov. Nekaj podjetij pa na- staja na osnovi dokapitalizacije, toda le pod pogojem, da se z dokapitalizacijo jamči večinski paket zaposlenim v podjetju. Družbeni kapital v starem podjetju v družbeni lasti se pra- viloma ne povečuje, v novem podjetju v zasebni lasti pa se koncentrira akumulacija za no- ve proizvodne programe. Novi investitor je zasebna delniška družba. Lastninski odnosi se uredijo v skladu z razponi v plačah in stažem v podjetju. Po- javi se tehnostruktura, ki v la- stnem interesu ščiti dolgoročne interese podjetja. Kontrolni pa- ket delnic drže v rokah notranji delničarji, ki so zelo zainteresi- rani za rast cene delnic in še za stabilnost zaposlitve. Delniška družba je vodena bolj iniciativ- no in bolj odgovorno. Uspešna podjetja v družbeni lasti so že desetleja delovala na osnovi pojmovanja in pozitivne pravne ureditve družbene lastni- ne kot nerazdelne kolektivne la- stnine trenutno zaposlenih v da- nem podjetju. Če je bilo poslo- vanje uspešno, so imeli zaposle- ni dobre osebne dohodke, višje pokojnine in višji družbeni standard. Družbena lastnina ni bila nikoli nikogaršnja lastnina niti ni bila nikoli državna lastni- na. Privatniki, obrtniki, kmetje, dijaki, gospodinje ali pa tisti, ki so z migracijo v Slovenijo ne- davno zlahka pridobili držav- ljanstvo Republike Slovenije, niso prispevali k ustvarjanju družbene lastnine v podjetjih. Na osnovi praktičnih pozitvinih zgledov podjetij, ki so že doslej uspešno poslovala kot podjetja v družbeni lasti, in tistih, ki so krenila po poti lastninjenja, ki zagotavlja večinski paket delnic zaposlenim, predlagamo nasled- nji projekt pospešitve razvojnih procesov po načelu SAKEMU SVOJE. 1. Po načelu "vsakemu svo- je" naj se družbeni in v letih od 1990 do 1992 podržavljeni družbeni kapital prizna v last ti- stim, ki so vlagali ustanovne deleže kapitala, to je državi ali drugim vlagateljem nepovratnih sredstev in starim nacionalizi- rancem. Povečani kapital pa se prizna trenutno zaposlenim v podjetjih, upokojencem in neza- poslenim iz posameznih podje- tij. Državni kapital naj zatem postane skupna lastnina pripad- nikov častnih poklicev, kot so politiki, uradniki, policaji, čast- niki, duhovniki in drugi. Upravičenci naj se potrudijo, da ob pogajanjih o tem, komu pripada ustvarjeni družbeni ka- pital, po možnosti ugotove, ko- liko je kateri dejavnik — delo, ustvarjalnost, menedžment, ka- pital v obliki denarja, opreme, znanja itd. — prispeval k na- stanku družbenega kapitala. Če ni mogoče doseči dogovo- ra na ta teoretsko pravilni način, naj se upravičenci dogovore po nekaterih preprostih merilih. Za uporabo ustanovnega ali po drugi svetovni vojni nacio- naliziranega kapitala naj se la- stnikom za vsako leto uporabe prizna 0,5-odstotne obrsti. Po- večani družbeni kapital naj pri- pade trenutno zaposlenim v pod- jetju v skladu s sedanjimi raz- poni v plačah in glede na skup- ni delovni staž upravičenca. Podpiramo tudi varianto la- stninjenja, po kateri podjetje sa- mostojno odloča o tem, ali delu- je še naprej na dosedanji način ali pa se odloči za dokapitaliza- cijo. Upravičenci do družbene- ga kapitala lahko zahtevajo re- vizijo ali odpravo vseh pogodb o dokapitalizaciji ali prodaji družbenega kapitala, ki so na- stale v obdobju po septembru 1990, torej odkar je Agencija za prestrukturiranje protipravno in samovoljno ustavila prevzem podjetij s strani zaposlenih na osnovi internih delnic. Tujim in drugim vlagateljem, ki so s po- močjo Agencije pridobili lastni- kom minulega dela odvzeli ka- pital, se izplača poštena od- škodnina v realni protivrednosti kupnine. Kupci so vedeli, da kupujejo odvzeti kapital! Vsem. ki so divje privatizirali družbeni kapital na škodo upravičencev, se omogoči, da v šestih mesecih vzpostavijo normalno stanje. Si- cer pa jih bodo lahko za škodlji- ve posle sodno preganjali upra- vičenci. Po zakonih o podržavljanju podjetij, infrastrukture, železarni in po predlogu strank, ki danes, odločajo v Skupščini Republike Slovenije, naj bi se 593 000 za- poslenim in 300.000 upokoje-, nim upravičencem do družbene- ga kapitala odvzelo glede na: knjižno ceno vsakemu v pov-^ prečju za okoli 26.000 DEM vrednosti povečanega kapitala.] Povprečna tržna vrednost tega] kapitala pa je praviloma dvojna ' knjižna vrednost oziroma gre za okoli 50.000 DEM kapitala, ki bo odvzet tistim, ki so ga z de- lom, ustvarjanjem in varčevan- jem ustvarili. Najbolj bodo prizadeti zapo- sleni v najbolj uspešnih podjet- jih in izvozniki. E^lito sloven- skih podjetij bodo lahko kupili le bogati tujci in domačini. V primeru, da bo sprejeta za- konodaja, ki ne bo upoštevala načela "vsakemu svoje", se bo Stranka neodvisnih zavzela za revizijo nepravične in podjet- niško škodljive zakonodaje. Prof. dr. Gojko Staničj Zgodovina In načrti radgonskega sejma V zvezi s članki, ki so se v zadnjih mesecih pojavili v javnosti in gla.silih o sejemski dejavno.sti v Gornji Radgoni oz. o Pomur- .skem sejmu, želimo zaradi točnosti in objektivnosti navesti ne- katera izpu.ščena dejstva in stališča Ljubljanskega sejma. — Pomurski sejem v Cjornji Rad- goni je bil ustanovljen leta 1962 kot finančno samostojen zavcxl. — Sejemska dejavnost v Gornji Radgoni je v zadnjih 20 letih doži- vela nagel razvoj, v katerem je bilo nemara odločilno leto 1975. Tedaj je namreč Skupščina občine Gornja Radgona sklenila, da se uvede po- stopek redne likvidacije Zavoda Pomurski sejem. Toda zaradi odlo- čitve delavcev Gospodarskega raz- stavišča iz Ljubljane, da prevzame- jo Pomurski sejem z vsemi sred- stvi, pravicami in obvezno.stmi. je Skupščina občine Gornja Radgona istega leta to" odločitev spremenila in sklenila, da se premoženje Po- murskega sejma s pravicami in ob- veznostimi prenese na Gospodar- sko razstavišče v Ljubljani. Tako je Pomurski sejem postal del enovite delovne organizacije Gospodarsko razstavišče Ljubljana in se izognil likvidaciji. — S tem so bili dejansko posta- vljeni temelji skupnega razvoja, izgradnje razstavnih hal in skupne poslovne sejemske politike v na- slednjih let'ih. V obdobju od leta 1975 do 1991 je Pomurski sejem v strukturi celot- nega prihodka enovite firme Go- spodarsko razstavišče dosegel pov- prečno 11.1% prihodka, 17,4% stroškov poslovanja. 29,1% stro- škov investicijskega vzdrževanja in 25.4% investicijskih vlaganj. V istem času so poleg Gospo- darskega razstavišča na sejmišču gradili objekte tudi drugi investi- torji za lastne potrebe in nekatere zmogljivosti oddali tudi Gospo- darskemu razstavišču v času sej- mov za sejemsko dejavnost. — Vzporedno z izgradnjo raz- stavnih zmogljivosti se je razvija- la tudi skupna sejemska poslovna politika, predvsem z razvojem naj- pomembnejše sejemske prireditve v Gornji Radgoni, t.j. Kmetijsko- živilskega sejma, pa tudi z novimi prireditvami, sejmi gradbeništva. INPAK-om in s spomladanskim prodajnim sejmom. Ves ta razvoj je torej plod tesnega sodelovanja med delavci Gospodarskega raz- stavišča, strokovnjaki, gospodar- stvom ter upravnimi organi Po- murja, ki je bilo vseskozi vzor za vso Slovenijo. - — V letu 1991 je bila ob sogla- sju vseh delavcev ustanovlejna no- va delniška družba Ljubljanski se- jem, v katero je prešlo dve tretjini delavcev, zaposlenih na Gospo- darskem razstavišču, vključno v vsemi zaposlenimi v Gornji Radgo- ni. Namen ustanovitve nove del- niške družbe Ljubljanski sejem je bil v tem, da sejemska dejavnost doseže profesionalni nivo, ki bo kot rezultat dela z.aposlenih in solastnikov pod- jetja dajal kakovostne rezultate oz. prireditve, ki se bodo enakovredno kosali z drugimi sejmi v medanor- dnem prostoni E-vrope. Z ustanovitvijo delniške družbe družbeno premoženje ni bilo oško- dovano, saj je še vedno v celoti last družbenega podjetja Gospo- darsko razstavišče. — Tudi sejemska dejavnost v Gornji Radgoni je v zadnjih dveh letih v okviru Ljubljanskega sej- ma, d. d., doživela vrhunec in pol- no potrditev, še posebej z jubilej- nim 30. Mednarodnim kmetijsko - živilskim sejmom lani, ki se je razvil ne le v osrednji slovenski kmetijski sejem, ampak tudi v enega najpomembnejših tovrstnih sejmov v mednarodnem prostoru na stičišču poti med vzhodom in zahodom, severom in jugom. — V letu 1992 so bile prvič na- glas izražene tudi želje nekaterih v pomurski regiji, da se sejem osa- mosvoji. Tej možnosti Ljubljanski sejem načeloma ni nasprotoval, kljub temu, da bi bila zamišljena oblika ekonomsko slabša od ob- stoječe organiziranosti, in je spre- jel sklep, da se prično pripravljati ustrezni strokovni predlogi kot osnova za dokončno odločitev o ustanovitvi nove družbe kot samo- stojne pravne osebe. Ljubljanski sejem je lako pripravil svoj pre- dlog za ustanovitev nove družbe, predstavniki Pomurja pa sovjega. Predlagali smo. da bi z;u-adi us- pešnega nadaljnjega skupnega raz- voja sejemske dejavnosti in skupne poslovne politike ohranili kapital- sko in poslovno povezavo med no- vo delniško družbo Pomurski sejem in Ljubljanskim sejmom, d. d. — Z upokojitvijo dolgoletnega direktorja Pomurskega sejma go- spoda Ivana Kovača smo začasno pustili to mesto nezasedeno do končne odločitve o organizacijski obliki sejma, vendar pa smo okre- pili organizacijski team delavcev v Gornji Radgoni z novim projekt- nim vodjem sejma, saj že letos načrtujemo razširitev sejemskih programov v Gornji Radgoni. — Razumemo želje predstavni- kov Pomurja, da postanejo večinski lastniki Pomurskega sejma, vendar smo prepričani, da pri tem ne more- mo negirati us|všnega skupnega dosedanjega dela pri razvoju sejem- ske dejavnosti v Gornji Radgoni in da moramo odločitve sprejemati sporazumno, na osnovi ekonomskih izračunov ter v smislu nadaljnjega supešnega razvoja sejmov v tem delu -Slovenije. Borut Jerše direktor Ljubljanskega sejma, d.d. Ivan Kovač direktor Pomurskega sejma (v pokoju) TEDNIK! 25. MARKC 1993 PREJELI SMO ^ 15 Rtystvo ne bo lahko Upokojenci nimajo ustavne možnosti, da bi imeli s\oJe pred- stavnike v orj^anih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v drugih orjjanih, ki uravnavajo družbeni, socialni in gmotni položaj upokojencev. Da bi to vrzel zapolnili, je v/niknila ideja /a ustanovitev Sindikata upokojencev Slovenije, ki bi na podla- }>i lastnega programa samostojno in neodvisno deloval kot eden od sindikatov dejavnosti v okviru ZSS Slovenije. Navdušenci so idejo začeli uresničevati, imenovan je bil ini- ciativni odbor za Slovenijo, ki mu predseduje Ivan Kramer iz Celja. Ta odbor je pripravil de- lovno gradivo — programska raz- mišljanja in statut in oboje dal v razpravo na območja sindikalno organiziranih upokojencev. V Ptuju je o gradivu podrob- no razpravljal na dveh sejah svet aktiva sindikalnih aktivi- stov, dal vrsto pripomb in do- polnitev ter imenoval delovno skupino, da je vse to pravno oblikovala. V četrtek. 18. mar- ca, pa je bil v Ptuju že predusla- novni zbor članov Sindikata upokojencev Slovenije za ob- čino Ptuj. Poleg članov aktiva so bili na zbor vabljeni ludi predsedniki društev upokojen- cev. Udeležba ni bila najboljša, vendar zadostna, da je zbor po- tekal po dnevnem redu. Po uvodni predstavitvi gradi- va po Ivanu Kramerju in po- ročilu delovne skupine za pri- pombe in dopolnitve program- skih dokumentov in statuta seje razvila živahna in kritična raz- prava. Iz vsebine je bilo čutiti, da upokojenci še kako žgoče čutijo težo sedanjega trenutka, ko se upokojencem omejujejo pravice, ki so si jih prislužili s svojim 35 do 40 letnim delom in rednim odvajanjem prispev- kov za pokojninsko zavarova- nje. Kljub temu niso pokazali po.sebnega navdušenja za član- stvo v novem sindikatu, podpi- rali pa so vsa prizadevanja za enotno nastopanje upokojencev. Po razpravi so izvolili 9-član- ski iniciativni odbor, ki mu predseduje Feliks Bagar in ga zadolžili, da v ptujski območni organizaciji sindikata pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor območnega odbora sindi- kata upokojencev Slovenije Ptuj. V pripravah bo treba ust- varjalno sodelovati z društvi upokojencev in občinsko zvezo društev upokojencev. FF Krvodajalci NA DAN 16.3.1993 Franc Pucko, Mali Brebrovnik 48; Stanko Rep. Nova vas 1, Markovci: Marajan Tikvič, Mestni Vrh 121: Janez Mere, Gro- mova 2, Ptuj; Anica Brmež, Sela 35. Lovrenc; Milan Krajnc, Vel. Varnica 64; Martin Cafuta, Gorca 69, Podlehnik; Milica Bezjak. Ločič 27, Trnovska vas; Zdenka Godec. Draženci 21/d; Anica Bedrač. Rimska pl. [5. Ptuj; Anton Pintar. Pleterje 4. Lovrenc; Dragica Gajšck. Vintarovci 73/a. Desternik; Milan Potrč. Žabjak 65. Ptuj; Franc Cigola. Dornava 22; Leonida Ozimek. Anželova 11, Ptuj; Marija Lozinšek, Moškanjci 108, Gorišnica; Angelca Ducman, Kočica 42, Žetale: Branko Rojko, Grajenščak 28, Ptuj; Olga Plohi, Sobetinci 37/a. Markovci; Mi- lena Štopfer, Pobrežje 32/a, Videm; Roman Mohorko. Ptujska Gora 20; Branko Vršič, Dornava 83: Renata Pečnik, Mlinska 1/č, Ptuj; Konrad Zemljarič. Zabovci 100/a. Markovci; Rudi Topolovec. Jablovec .39, Podlehnik; Milan Bombek, Formin 28/a, Gorišnica; Jože Žnidar. Kungota 118. Kidričevo; Rudolf petrovič, Pacinje 28. Dornava; Darko Tomanič. Gerečja vas 1/c, Hajdina; Zdravko Sok. Formin 1, Gorišnica: Ivanka Vido- vič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Jakob Janžekovič. Strejaci 7, Po- lenšak; Stanislav Molnar, Krčevina 83. Ptuj; Martin Cvetko, Gradiščak 8. Juršinci; Stanko Polič. Vintarovci 76: Srečko Bezjak. Ločič 27. Trnovska vas; Srečko Gojkovič. Mežanova 13. Ptuj; Daniel Roškar. Gorišnica 146; Ivan Strelec. Muretinci 9. Gorišnica; Adolf Janžekovič. Polenšak 40; Janko Fras. Fle- geričeva 1, Ptuj; Stanko Zagoršek. Bukobvci 72. Markovci; Milan Munda. Prežihova 1. Ptuj; Milan Jazbec. Kraigherjeva 10. Kidričevo; Alojz I:meršič, Lancova vas 56; Janko Ceh. Sp. Velovlek 45, Ptuj; Radivoj Dovičar, Strjanci 33, Podgorci; An- ton Kajič, Zg. Hajdina 104; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj. NA DAN 17.3.1993 Janez Bedenik. Kočice 25, Žetale; Stanko Peter, Pobrežje 6. Videm; Branko Tili. Sp. Velovlek 21/a. Ptuj; Silva Auer. Po- brežje 15 l/a. Videm; Marija Vodušek. Župečja vas 6/a, Lo- vrenc; Martin Mikša, Zabovci 16/a, Markovci; Ivan Modric, Poljska cesta 38. Ptuj; Anton Gregorec. Mestni Vrh 104/a; Martin Vozlič, Zamušani 4, Gorišnica. NA DAN 18.3.1993 Milena Kokol, Ul. 25. Maja 5, Ptuj; Olga Toplak. Mestnik Vrh 31. Ptuj; Martin Turnšek, Skorba 29. Hajdina; Franc Križnjak, Brezovec 22, Cirkulane; Aleksander Čvilanič, Go- rišnica 56; Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6. Ptuj; Branko Verlak, Stojnci 8/a, Markovci; Janez Kovačec, Slomi 1, Polenšak; Sil- va Simonič. Gomilci 7, Desternik; Jurij Cvitanič, Gorišnica 62: Branko Klemenčič, Hercegova 6, Ptuj; Maks Potočnik, Vol- kmerjcva 5, Ptuj; Terezija Krajnc, Zagrebška 80. Ptuj; Milan Seidl. Slovenski trg 6. Ptuj; Anton Sauer. Kicar 124; Milan Lo- renčič. Bratislavci 19. Polenšak; Slavko Rožmarin. Stojnci 60, Markovci; Jože Meglic. Spuhlja 61. Ptuj; Mirko Čuš, Bukovci 24/a, Markovci; Martin Majar, Mezgovci 57/a, Dornava; Vlado Ciglar, Podvinci 88, Ptuj; Milan Vodušek, Placarovci 18/a, Go- rišnica; Marija Arnuš, Rimska 3, Ptuj; Branko Vajda. Bukovci 107, Markovci; Franc Karo. Janeževci 14. Desternik; Stanko Duh. Potrčeva 31. Ptuj; Matjaž Mestinšek, Kraigherjeva 36, Ptuj; FVanc Slatič, Sp. Velovlek l/a; Janez Muhič. Bukovci 63; Jožef .Šori. Podvinci 61; Franc Lacko. Drstelja 21. Desternik; Oto Mesaric. CMD 17, Ptuj; Andrej Kozel, Ul. 5. Prekom. bri- gade 1. Ptuj; Janez Lačen. Ul. Prekomorske brig.; Ivan Bezjak, Prvenci 5/d. Markovci; Marko Jevšjak. Krčevina pri Vurbergu; Roman Fridauer. Kvedrova 5. Ptuj; Zora Toš, Polenšak 6/a; Ankica Indič. Lackova 8. Ptuj; Rozika Rojko. Sp. Velovlek 6. Ptuj; Bojan Kajtna. Prvomajski trg 25; Marjan Voda. Podvinci 50/a. Ptuj; Robert Lovec. Partizanska 21. Poljčane; Darko Kut- njak. Gradišče 8. Cestica; Miran Poglonik. Bevkova 1. Mari- bor; Jože Hribernik. Na Boč 22. Poljčane; Miran Zagoršek. Mezgovci 28, Dornava; Boris Hasemali. Gregorčičev drevored; Marjan Zupanič. Slovenija vas 64, Hajdina; Branko Frangež, Ul. 25. Maja 3, Ptuj; Milan Frank, Bukovci 30, Markovci; Da- nici Petrovič, Podvinci 124/a; Miran Zagoršek, Mezgovci 28, Dornava; Silvo Letina, Brunšvik 58: Robert Lovec. Partizanska 21. Poljčane; Darko Kutnjak, Gradišče 8. Cestica. V ■;|||| 25 let bo od lega, ko smo se zbrali v prostorih Ekonomske šole Ptuj vsi, ki smo morali za vstop Vprvi letnik opravili spre- jemni izpit. Vsi negotovi, saj se med seboj sploh še nismo poz- nali, pa četudi že vsak s svojimi petnajstimi leti mladosti za se- boj, smo s strahom čakali srečanja s tistimi, ki nam bodo krojili našo nadaljnjo štiri ali večletno srednješolsko usodo. Ne spomnim se več vrstnega reda pisne preizkušnje znanja, saj je podrobnosti že zbrisal čas. Nikoli pa ne bom pozabila lega, kako me je trema v trenut- ku minila, ko je pred nas stopila profesorica, pri kateri smo pi- sali spis. Vsebino naloge sem gradila na ugotovitvi, da se imam za vse dobro in slabo v osnovni šoli zahvaliti svojim učiteljem, ki so nas v svet po- slali s tolikšno mero znanja, ko- likor smo je bili pripravljeni vzeti s seboj. Nekdo je rekel, da se učenci najraje spominjajo pravičnih, dobrih in strogih učiteljev. Oseba, o kateri razmišljam že ves čas, ko nastajajo ti stavki, združuje v sebi vse troje, le da strogosti nikoli ni izkazovala z dvignjenim prstom ali zvišanim glasom. S svojim neizmernim strokovnim znanjem, umirjeno- stjo, zbranostjo, poštenostjo do slehernega izmed nas, pripra- vljenostjo pomagati vsakemu, ki je bil pomoči potreben, si je med nami in vsemi, ki so nam sledili, ustvarila avtoriteto, ki ji jo lahko marsikdo zavida. Naši spoštovani dolgoletni sodelavki profesorici Mariji SVETELŠKOVl oh njenem prazniku namenjamo naj- lepše spomine in želje, da bi lahko zdrava in zadovoljna svoj prosti čas polno in us- pešno izkoristila za vse tisto, čemur se je morala ob poklic- nem razdajanju za ptujsko srednješolsko mladino in svo- je službene kolege in kolegice doslej odpovedovati. Kolektiv Srednješolskega centra Ptuj Ni nas učila le ljubezni do materinaga jezika, ni nas naučila le življenjepisov naših in tujih literarnih ustvarjalcev, ni nas seznanila le z njihovimi deli, ni nas spoznavala le s stvaritvami na glasbenem, li- kovnem in drugih umetniških področjih, ni nam vcepljala v glavo le slovnice in vseh mo- gočih zapovedi, kako pravilno in lepo pisati. S svojim odno- som do predmeta, ki se mu je življenjsko predala in zanj tudi vsakodnevno izgorevala, je del lega nevsiljivo prenašala na nas, njene učence. Imela nas je rada in mi smo imeli radi njo, čeprav tega nikoli nismo o čil no pokazali. Za vsakega je imela lepo besedo, razumela je naše stiske in tegobe, ki jih je lahko razbrala iz spisov, v katerih smo se ji marsikdaj izpovedali bolj, kot bi se bili pripravljeni komur- koli drugemu. In nikoli nismo imeli občutka, da bi bila vsaj za hip zlorabila naše zaupanje. Če so bili za moja osnov- nošolska leta tako ali drugače zaslužni učitelji iz osemletke, lahko za Ekonomsko šolo na Ptuju z gotovostjo rečem, da so spomini nanjo povezani ludi z globoko hvaležnostjo do naše PROEESORICE SLOVENŠČI- NE, ki danes o svoji učiteljski karieri govori že v preteklem času. Pred njo se je zvrstilo že toliko generacij mladih, da je lansko leto lahko rekla: "Upo- kojila se bom! " Se je prihajala med mlade, ker je nekaj ur svojega prostega časa posvečala poučevanju kot zunanja sodelavka. Svoje zad- nje učiteljske ure je januraja le- tos zaključila na ptujski Gimna- ziji, čeprav je bila prej vsa leta zvesto predana Ekonomski šoli. SPOŠTOVANA GOSPA PRO- EESORICA MARIJA SVE- TELŠKOVA! Dovolite mi, da se Vam, ki Vam namenjam svoje spomine na srednješolska leta, sedaj, ko obračale nov list v Vaši življenjski knjigi kol Vaša učenka in nekaj let tudi sode- lavka v imenu vseh, ki ste nam posvetili svoj poklic, svoje zna- nje, svojo dušo in srce, iskreno zahvalim za vse, kar smo se od Vas lahko naučili, kar smo z Va- mi lepega doživeli in si ohranili v nepozabnem spominu. Pomlad, ki je potrkala na vra- ta, naj Vaš jubilej okrasi z na- jlepšim cvetjem, ki naj v svoji raznolikosti in pisanosti simbo- lizira nas. Vaše učence in sode- lavce, ki Vas že sedaj pogreša- mo in se iskreno veselimo vsa- kega trenutka, ki nam ga boste pripravljeni posvetiti s svojim vračanjem med nas. S.B. i:i^iiliiifer — Sandii Ivan Kelhar je bil tudi dopisnik Tednika in je rad pomagal sode- lavcem našega radia. Od Slovenskih goric se je za vedno poslovil delavni in zaslužni krajan KS Polenšak Ivan Kelhar s partizanskim imenom Sandi. Rojen je bil 23. aprila 1923 v vasi Veliki Kamen, občina Krško. Bil je pošten in zaveden slovenski fant, postal je aktivist Osvobodil- ne fronte in potem aktiven ude- leženec narodnoosvobodilnega boja na Kozjanskem. V tem boju je tudi rastel svetal lik njegovega značaja, izpolnjen s človečnostjo in pogumom. V bojih je bil večk- rat ranjen in je dosegel čin kape-- tana slovenske narodnoosvobo- dilne vojske (danes je to enako činu stotnika). Po vojni se je po- svetil predvsem delu v kmetijstvu. Delovne izkušnje je začel pridobi- vati kot kmetijski tehnik v KK Le- nart v Slovenskih goricah, od tam pa ga je pot vodila na druga so- rodna delovna mesta. Na poti skozi življenje se je ustavil v liratislavcih, KS Po- lenšak. V novem bivalnem okolju se je takoj vključil v aktivno delo za razvoj krajevne skupnosti in za uveljavljenaje njenih družbenih organizacij, ljudje so ga sprejeli za svojega. Po upokojitvi se je le- ta 1965 včlanil v upokojensko društvo v Juršincih, leta 1976 pa je bil glavni med ustanovitelji sa- mostojenga društva upokojencev na Polenšaku. Precej let je bil tu- di predsednik krajevne borčevske organizacije, aktivno je deloval v civilni zaščiti, gasilskem društvu, turističnem društvu, lovski dru- žini, socialistični zvezi in povsod, kjer je to bilo v dobrobit ljudi. Posebno delaven je bil kot pred- sednik komisije za razvoj krajevne skupnosti Polenšak. Prehodil je mnogo poti, pogosto obiskoval dru- žine na njihovih domovih, jih pri- dobival za skupno delo in za sofi- nanciranje programa razvoja kra- jevne skupnosti. Njegove značilne besede so vedno bile: "Če me rabi- te, bom prišel!" Res so njegove iz- kušnje pogosto rabili in vedno se je odzval, vedno je bil z ljudmi. Čeprav je bil vojaški vojni inva- lid, je to z dobro voljo in prizadev- nostjo premagoval, med ljudi je pri- hajal dobre volje, nasmejan. Svoje bogate življenjske izkušnje je znal vgrajevati v mozaik boljšega in srečnejšega življenja ljudi v teh le- pih gričevnatih krajih Slovenskih goric. Vsako leto smo ga tudi sre- čevali na zborovanjih ljudi ptujske- ga območja ob dnevu OF, ko smo obujali spomine na velike dni osvo- bodilnega boja slovenskega naroda. Odšel je liho, nepričakovnao. Ljudje so z žalostjo sprejeli vest, da je njihovemu Ivanu za vedno zastalo plemenito srce. Vrnil se je lui Koz- jansko, v svoj rojstni kraj, kjer smo se od njega poslovili, 16. marca 1993 mi pokopališču v Koprivnici pri Bre- stanici. Veliko število krajanov, bor- cev, gasilcev, lovcev in upokojencev iz KS Polenšak ga je spremljalo na njegovi poslednji poti. Na Ivana bodo na Polenšaku vedno ponosni, mu ostali za njego- vo delo trajno in globoko hvaležni. Njegovi sodelavci iz Ptuja pa smo ponosni na Polenšak in njegove ljudi, ki so ga v tako velikem številu spremljali in vzorno organizirali poslednje slovo. Hvala! Feliks Bagar Pek med hajdinskimi gospodinjami Zimski čas je kot naročen za to, da kmečke žene in dekleta kakšen dan preživijo nekoliko dru- gače kot sicer, ko jim vsakodnevna množica gospodinjskih in drugih opravil narekuje delovni ur- nik od ranega jutra do pozne noči. Pri Marti Sitarjevi, iz Zg. Hajdine. so se doslej že večkrat zbrale hajdinske in okoliške go- spodinje, ki so pod organizacij- sim vodstvom Terezije Meškove iz Obdravskega zavoda za živi- norejo na Ptuju in strokovnim vodstvom g. Julijane Muršiče- ve. upokojene profesorice iz Zdravstvene šole v Mariboru. dopolnjevale svoje bogate prak- tične izkušnje z novimi znanji s področja priprave zdrave kmeč- ke hrane. Tokrat so se odločile, da bi bilo prav. če bi se nekoli- ko podrobneie poučile o pra- vilni pripravi m peki dobrot iz kvašenega testa. Zato so med- se povabile pravega peka. so- vaščana Maksa Kampla. ki je bil povabila vesel, saj je v družbi znanja željnih gospo- dinj obudil spomine na svoja vajenska in pomočniška leta. ko seje izučil za pekovski po- klic, ki ga je uspešno opra- vlkjal več let. Čeprav se je ob gledanju spretnih rok. ki so mojstrsko oblikovale testo v štruce. kif- Ije. preste, krofe in druge obli- ke (tudi parkelj ni manjkal), zdelo vse sila preprosto, je bi- lo nekoliko težje potem, ko so to počele vsaka po svoje. A, ker vaja dela mojstra, jih je njihov "učitelj" prepričal, da bodo ob pogostem "ponavljan- ju" praktične naloge prav tako uspešne, kot je bil on. Večerje minil kot bi trenil in na koncu, ko so vse udeležen- ke ob pogrnjeni mizi nazdravi- le svojemu "menloreju". so bi- le istega mnenja, da si to- vrstnih srečanj še želijo, saj poleg novih izkušenj ob prijet- nem druženju popestrijo svoj vsakdanjik, veseli pa so tudi njihovi domači, saj vedo. da bo mama na mizo spet postavi- la nekaj novega, s čimer bo svojo družino želela prijetno presenetiti in razveseliti. S.B. Foto: M. Podhostnik Hajdinske gospodinje s svojim učiteljem 16 — NEKOČ IN DANES 25. MAREC I99i TEDNIK Vojaško sodstvo v Sloveniji med NOB in jakMM^osvgboiM^^^^^M^^^^ Kdo Je med NOB v letih 1941, 1942 in do avgusta 1943 izvrševal sodno oblast? Opo/oriti Je treba, da se zara- di sovražnih ofenziv ustanovi- tev posebnih sodišč, predvide- nih v zgoraj omenjenem Odloku SNOO. v letih 1941 in 1942 še ni izvršila. Zato Je glede kazen- skega in civilnega sodstva v teh letih obstajala raznolikost, neu- rejenost in precejšnja samovol- ja. Brez podrobnega opisovanja, kdo je v posameznih primerih in v posameznih krajih izvrše- val sodno oblast in zlasti reše- val zadeve, opredeljene v zgoraj omenjenem (3dloku SNOO. lah- ko računamo, da so to oblasti izvrševale: I.) narodnoosvobo- dilni odbori, ki pa so v glavnem reševali civilne zadeve, 2.) par- tizanska sodišča, sestavljena po zgoraj omenjenem partizanskem zakonu, 3.) izredna sodna komi- sija pri Izvršnem odboru OF. ki Jo je 31. Julija 1942 postavil Slovenski narodno osvobodilni svet (SNOO). Ta komisija je skrbela za pravilno izvrševanje zadev iz zgoraj omenjenega Odloka SNOO in sodila civil- nim osebam na osvobojenem ozemlju. Glavno poveljstvo NOV in POS (narodnoosvobo- dilne vojske in partizanskih odredov Slovenije) Je namreč prepovedalo vaJaSkim enotam. da bi opravljale kazensko sod- stvo nad civilnimi osebami. Postavitev brigadnih In odrednih vojaških sodišč_ Poleti 1943 je bil pri glavnem poveljstvu ustanovljen sodni oddelek, ki je pripravil ustrezne predpise za delo vojaških so- dišč. Dne 5.8.1943 je glavni štab NOV in POS izdal Odlok o postavitvi brigadnih in odrednih vojaških sodišč, ki se glasi: "Glavni štab NOV in PO Slove- nije postavlja na ozemlju, ki ga obvladujejo ali kontrolirajo slo- venske brigade in odredi, po- sebna brigadna in odredna vo- jaška sodišča, ki sodijo za dobo osvobodilne borbe vsem civil- nim in vojaškim osebam za vse v posebnem pravilniku navede- na kazniva dejanja. Brigadna in odredna vojaška sodišča so sestavljena iz treh čla- nov in njihovih namestnikov ter tožilca in njegovega namestnika. Njihovo podrobno organizacijo, poslovanje in postopek ureja po- seben pravilnik. Ta Odlok stopi v veljavo z dnem bbjave v Sloven- skem poročevalcu." Istega dne kot zgoraj omenje- ni Odlok je bil izdan tudi Pra- vilnik za organizacijo, poslo- vanje in postopek brigadnih in odrednih vojaških sodišč. Iz ce- lotnega teksta omenjenega pra- vilnika, ki Je v celoti objavljen v zgoraj omenjeni knjigi Slo- venski pravniki v narodno osvo- bodilni borbi, bom omenil le nekatere, po mojem mnenju važne in v primerjavi z današ- njimi procesnimi kazenskimi določbami interesantne določ- be, in sicer: Člane in namestni- ke sodišča kot tudi tožilca in namestnika predlaga štab briga- de oziroma odreda, postavi pa jih glavno poveljstvo NOV in POS. Po možnosti naj bo vsaj en član sodišča jurist. V prime- ru, da obtoženec ni sposoben samostojne obrambe, mu so- dišče lahko dovoli, da si postavi posebnega branilca. Sodišče si izmed sebe določi predsednika. V pristojnost brigadnih oziro- ma odrednih vojaških sodišč spadajo kazniva dejanja, ki so našteta že v zgoraj omenjenm Odloku SNOO. vendar so v že omenjenem Pravilniku bolj ja- sno in konkretneje opisana. Po- leg tega pa so našteta še nekate- ra druga, kot umor, telesna po- škodba težjega značaja, večja tatvina itd. Brigadna ali odred- na sodišča so lahko izrekla sle- deče kazni: ukor, zaplemba imovine, izgon iz bivališča, pri- silno delo na določenem kraju, usmrtitev. Preiskavo vodi in izbere celo- ten material za sodno razpravo tožilec, in to po prijavi varno- stne in obveščevalne službe, te- renskih odborov, posameznih partizanov ali civilistov ter po nalogu glavnega poveljstva. Razprava proti osumljencu se mora pričeti najkasneje 24 ur po njegovi aretaciji. Sodišče lahko sodi tudi v od- sotnosti obtoženca, toda samo v primerih, ko ni izrečena smrtTla kazen. Izrek o smrtni kazni mo- rajo sprejeti soglasno vsi sodni- ki. Zoper izrečeno kazen ni no- bene pritožbe. Postavitev višjega vojaškega sodišča Zaradi kontrole sodb prvosto- penjskega sodišča je glavni štab septembra 1943 izdal Odlok o postavitvi višjega vojaškega so- dišča, kateremu so morala nižja sodišča dostavljati vse sodbe v potrditev. Zato se je praviloma smrtna kazen lahko izvršila šele, ko je višje sodišče potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Postavitev stalnih vojaških sodišč pri komandah vojnih področij Poleg že postavljenih brigad- nih in odrednih vojaških sodišč Je glavni štab septembra 1943 izdal Odlok o postavitvi stalnih vojaških sodišč pri komandah vojnih področij. Ta sodišča so bila v večini primerov pristojna tudi za sojenja civilnim osebam. Mirko Kostanjevec Bistriški grajsici pari( v besedi in slilci V začetku letošnjega marca so pričeli z obnovo bistriškega graj- skega parka, ki je mestu zadnja leta bolj v sramoto kot v ponos. Vsa leta po drugi vojni so ga zanemarjali in niso obnavljali ograje, kije po svojih kamenitih elementih znana daleč okrog. V velikem delu parka stojijo danes hiše, osnovna šola Pohorskega odreda, bi- striška športna dvorana in poletno kopališče. Pred leti so bistriški tenisači na vsak način hoteli igrati tenis pod debelo senco grajskih dreves. Kljub temu pa bi morala takrat pasti drevesa, če bi njihova namera uspela. Na območju grajskega parka, takoj ob vhodu so razna skladišča in tudi objekti z industrijsko proizvodnjo. Mnoga redka drevesa, s katerimi so se bivši lastniki radi postavljali, so iz- ginila. Lahko se še samo čudimo, da je od vsega, kar je nekoč ta park predstavljal, ob nemogočem ravnanju ostalo vsaj nekaj od prvotne oblike. O nameravanih delih je domačo javnost obvestila ZKO Sloven- ska Bistrica - odbor za spomenike, obnova bo potekala po na- tančnih navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. Tekst in fotografije: Vida Topolovec Osrednji dei parlo je znameniti gabrov drevored, la^eJudij)rodaja artiklov sumlLlyj^j'^^my9^u^:_____ Tako naše trenutno veselje splahni ob nekoliko temelji- tejšem razmisleku. V glavnem gre namreč za to. da se tako proizvajalci kot trgovci izmika- jo plačilu prometnega davka in skušajo utajiti vsaj del dobička. Denar, za katerega je država ta- ko opeharjena, plačarno pač drugače. Država želi imeti, koli- kor potrebujemo mi vsi. da živi- mo v njej, in vse dobi prav od nas. državljanov. Če ne iz enega pa iz drugega vira. Tako tržni inšpektorji skušajo varovati koristi državljanov, na drugi strani pa tudi koristi po- trošnikov. Največkrat se občani oglas-ijo pri inšpektorjih prav zaradi prizadetih potrošniških koristi, ko na primer prvič ope- rejo krasen poceni kupljen pulo- ver neugotavljive kakovosti, pa jim ostane premajhno in neupo- rabno oblačilo. Takrat privihra- jo k inšpektorju, ta pa je ne- močen. Velikokrat kupec nima niti računa, saj mu ga ni nihče napisal, na izdelku ni deklaraci- je, proizvajalec pa je neznan. Tržni inšpektorji se ukvarjajo z nezakonitostmi, ki jih sami opazijo, izvajajo akcije, ki jim jih nalagajo njihovi predposta- vljeni iz republiške inšpekcije, reagirajo pa tudi na vsako prija- vo. In teh ni malo. IZ VELENJA VOZIMO PREMOG Takšni oglasi so se pojavili v časopisnih in radijskih propa- gandnih sporočilih. V glavnem ti oglaševalci niso trgovci in tu- di niti za trenutek rie postanejo lastniki premoga. Željo kupca namreč le posredujejo prodajal- cu — v Velenju je več takšnih prodajalcev. Oglaševalec, ki po- nuja prevoz, premog pripelje do kupca in mu izroči položnico za plačilo. Ali pa mu kupec izroči denar, ki ga nato on, prevoznik, odnese oziroma posreduje trgovcu, od katerega je premog pripeljal. Premog je cenejši, de- janje pa po vsej verjetnosti ne- zakonito. Zakaj? Vprašanje je. ali ima ta pre- voznik dovoljenje za posred- ništvo od pristojnega občinske- ga upravnega organa. Če tega nima, seveda ne bo prijavil za- služenega denarja od posred- ništva. In kraja državi je tu. V nekem primeru so inšpektorji ugotovili, da je zvozil več pre- moga, kot ga je prijavil. In tudi to je seveda prekršek. Vprašanje je tudi. ali prodajalci v Velenju trgujejo s premogom zakonito, saj bi, po ceni sodeč, lahko domnevali, da za ta premog nihče ne plačuje prometnega davka. Tako vsaj meni občan, ki je pisal tudi našemu uredništvu o premogu. HONGKONG TEX, P.O.O., V SUPER LIJU Pred kratkim so ptujski občani drli kupovat odeje, bla- zine, brisače in še vse mogoče v gostinski lokal Super Li. Tržna inšpektorica je prodajo kmalu z odločbo prepovedala. Zakaj? Prodajalec je sicer imel dovol- jenje pristojnega upravnega orga- na občine Ravne na Koroškem za prodajo iz kraja v kraj. vendar že tamkajšnji tržni inšpektor za to ni dal soglasja. Strinjal se je le s trgovino na debelo, na drobno pa ne. Ptujski tržni inšpektor je ugo- tovil, da podjetje ni pridobilo odločbe Sekretariata za gospodar- stvo občine Ptuj kot pristojnega upravnega organa in da prostori, kjer se je prodaja vršila, ne ustre- zajo minimalnim predpisanim po- gojem za trgovino. Prodajali so namreč v restavraciji. Tukaj pa še vseh drugih morebitnih nezakoni- tosti sploh niso kontrolirali. OD VRAT DO VRAT Z AVTOMOBILOM MESA Prejšnji primer sodi tudi v kate- gorijo nelojalne trgovine, saj ta trgovec v prostore za trgovino in vse drugo nič ni vložil. V to kate- gorijo pa spada tudi raznovrstna akviziterska prodaja vključno s ta- ko imenovano sindikalno prodajo. Na slednjo je republiška inšpekci- ja posebej opozorila inšpektorje. Nezakonho je torej vsako kupo- vanje mesa, knjig, omel, obešalni- kov in vsega drugega v službah in po stanovanjih. Zakon določa, da lahko premično prodajaš le iz re- gistrirane premične prodajalne. Si- cer pa mora tržni inšpektor takšno blago začasno odvzeti. In naš fo- toaparat Je zabeležil začasni odv- zem nezakonito prodajanega blaga na ptujski tržnici. tržna inšpektorica marija ljubeč svetuje potrošnikom "Pri nai(upih bodite pozorni na l(ai(ovost" v Sloveniji uporabljamo glede kakovosti blaga zaenkrat Še zvezne pra- vilnike in jugoslovanske standarde, ki so bili objavljeni v UL SFR.I. kar dovoljuje slovenski 4. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustav- ne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je v veljavi od 26. junija 1991. Te predpise bomo uporabljali, dokler ne bomo sprejeli slo- venskih. Upoštevati jih mora tudi proizvajalec pri proizvodnji in deklari- ranju posameznih živil in vseh drugih jiroizvodov. Proizvajalec se mora prepričati, ali proizvod ustreza predpisom o ka- kovosti, preden gre na trg. Kako\t)st lahko ugotovi v lastnem laboratori- ju, če ga ima, sicer pa pri /a to pooblaščenih organizacijah, ki imajo za take preiskave ustrezno opramo in strokovni kader. Kakovost mora biti na izdelku vidno označena, čemur strokovno pravi- mo, da morajo biti proizvodi deklarirani. Napisani morajo biti ime oziro- ma firma proizvajalca, osnovne sestavine proizNoda, čista količina (masa ali prostornina), uporabljeni dodatki, datum proizvodnje in rok trajanja ter drugi predpisani podatki, ki so pomembni za določen proizvod. TEHNIČNO BLAGO • Pri tehničnem blagu moramo biti pozorni, da so tem proizvodc^m priložena tehnična navodila, garancijski list, seznam poobla?>čenih servisov ter naJkiajSa garancijska doba, ki jo mora zagoto- viti proizvajalec. TEKSTIL • Pozorni moramo biti na deklaracijo, ki označuje ime proizvajalca, sestavo blaga, označbo krčenja in postopek vzdrževanja. UVOZNO BLAGO • V naših trgovinah opažamo v zadnjem času ved- no več blaga iz uvoza. Naši predpisi in ustava določajo, da mora biti de- klaracija na vseh proizvodih v slovenščini, prav tako tudi spremne listine za tehnično blago. Proizvajalec oziroma uvoznik ali trgovec, ki daje v promet proizvode brez deklaracije, s pomanjkljivo deklaracijo ali z de- klaracijo v tujem jeziku, krši predpise in stori s tem kol pravna oseba go- spodarski prestopek, kol zasebnik ali fizična oseba pa prekršek. Pri tem mora tržni inšivktor z odločbo začasno prepovedati prodajo takega blaga do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, zoper kršitelja pa podati ovad- bo javnemu tožilcu oziroma sodniku za prekrške. KUPCI IN TRGOVCI. POZOR! • Zaradi navedenega priporočamo trgovcem in kupcem, da so pri prodaji (siroma nakupu blaga pozorni na predpisani) deklariranje proizvodov, saj proizvajalec le z deklaracijo za- gotavlja kakovost blaga, ki ga daje v promet. AlilllTA Kaj menite o nezakoniti prodaji? Prav tisti dan so za.segli vrečko s hlačkami in morda še s čim, kar je prodajala na tržnici begunka, kot je imeno-, vala samo sebe. Kaj so menili o tem drugi prodajalci na; tržnici in drugi mimoidoči. Kaj menite o nezakoniti pro- daji nasploh? j Milan Pečnik, upokojenec iz Ptuja: "Naj pustijo ljudi pri miru. To Je najbrž uvoz iz Itali- je. Res pa je, da sem že sam ku- pil robo v Italiji, ki se je po prvem pranju raztegnila. Če ne plačujejo od tega davka, ni v redu. Se pa to dogaja na vseh področjih, ne le na tržnici. Za- kaj pa je v trgovini tako drago!" Lojzka Meznarič, prodajal- ka na tržnici: "Meni se je za- smilila, seveda pa na tržnici ne sme prodajati. Ima pa bolj poceni. 10 hlačk za 1000 to- larjev. Jaz bi kupila od nje. Za kvaliteto se ne bojim. Pogle- daš pač, če so hlačke v redu. Res pa je, da ni nič plačala tržnici in je vendar tu prodaja- la. Mi vsi pa plačujemo." Alcks Slanic, tržničar: "Po občinskem odloku ne sme na tržnici prodajati nihče razen tistih, ki jim odlok to dovolju- je. V glavnem gre za sumljivo robo, najbrž nekvalitetno. Pro- dajajo pa tu spodnje perilo, ure, marke ..." Ana Modric, upokojenka iz Ptuja: "Nikoli nisem na ta način nič kupila in ne bom. To je zelo nezanesljiva roba. Če je znan proizvajalec, se lahko pritožiš. Zadnjič sem se prav razjezila, saj me je ista ženska trikrat nagovorila, naj vendar kupim njene predmete. Za trgovine pa nimam posebnih pripomb. Vedno dobim račun, tudi v gostilni, čeprav tja ne zahajam prav pogosto." Angelca Svcnšek, trgovka v Papirnici: "Zunaj trgovin ni- sein nikoli ničesar kupila. Me- nim, da gre predvsem pri uvoženih artiklih za manj ka- kovostne materiale, kot so naši, domači. V trgovini neka- teri kupci gledajo na kako- vost, drugi ne. Odvisno je pač od populacije. Seveda pa je trgovina na črno naša konku- renca." Pl^m MAH^AN HORVAT, mpL in^. a^r« Pomen testiranja njivskih škropilnikov Strokovna ekipa Kmetijske šole Ptuj, že več let uspešno izvaja te- rensko testiranje njivskih škropilnikov v treh občinah severozahod- ne Slovenije (Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica). Testiranje opravlja v skladu s strokovnimi napotki Visoke kmetijske šole Maribor, dr. Milana Novaka in z ustreznimi merilnimi instrumenti. RACIONALNA RABA ŠKROPILNE TEHNIKE Številne raziskave dokazujejo, da Je 70 odstotkov fitotera|")evtske učinkovi- tosti ix'sticidov odvinso cxl pravilne uporabe. To je mogoče doseči le z na- tančnimi [Tostopki nanašanja, tehnično brezhibnimi stroji ter opremo in seveda z usposobljenostjo uixirabnikov stro- jev. Tako je pri sixlobni aplikaciji [le- stieidov ix>trebno zagotoviti: — Maksimalno mogočo fitotera- ^•Kjvlsko učinkovitost; — Čim bolj natančno dozacijo in distribucijo: — Prihranke prstieidov in drugih preparatov: — Preprečevanje onesnaževanja narave. OSNOVNA NALOGA STROJEV ZA ZAŠČITO RASTLIN Osnovna naloga stroje za zaSčito rastlin je: — Priprava Škropiva konstantne in predpisane koncentracije; — Formiranje curkov z ustrezno strukturo in velikostjo kapljic, ki so cxl- |x)rne na "drift" (zanašanje. i/gul-k)): — Točno in natančno doziranje škropiva v določenem času na enoto površine; — Enakomernost površinske di- stribucije Škropiva; — I'ki>nomičnost. IZVAJANJE TERENSKEGA TESTIRANJA NJIVSKIH ŠKROPILNIKOV_ Postoix'k pregledov, kontrol in merjenja je naslednji: 1. Zunanji vizualni pregled agre- gata in pripravljalna dela /a merjenje. 2. Merjenje osnovnih tehničnih parametrov, ki so potrebni za nor- malno delovanje škropilnika. Pri tem je potrebno opraviti: — Kontrolo zračnega tlaka v ve- terniku črpalke; — Merjenje obratov priključne gredi traktorja; — Merjenje in kontrola manome- tra (manotest); — Kontrola in merjenje pretoka črpalke (quantitcst); — Merjenje in kontrola hidro- vlcčnega mešanja škropiva v sodu; — Merjenje in kontrola na- tančnosti površinske distribucije škropiva na testirani mizi (dozitest); — Kontrola regulatorja tlaka in razvodne armature. 3. Sledi analiza in ocenjevanje rezultatov merjenja in kontrole, ter da- janje strokovne ocene o stanju agregata in dajanje navodil in strokovnih napot- kov uporabniku oz. lastniku. Uporabnik, oziroma lastnik teh- nično ustreznega in brezhibnega škropilnika pa prejme nalepko Re- publiške uprave za pospeševanje kmeli)stva: PRAVILNA RABA — ZDRAVO OKOLJE. PRIPRAVA NJIVSKEGA ŠKROPILNIKA ZA TESTIRANJE_ Za testiranje je potrebno njivski škropilnik ustrezno pripraviti: -— Škropilnik naj bo tehnično brezhiben; — Mara biti natančno očiščen; Preveriti je potrebno: — nivo olja v Črpalki (doliti, za- menjati), — tlak v veterniku (z^ njiv. škrop v 3 kare). — tesnost cevnih spojev. — Škropilna armatura mora biti v dobrem tehničnem stanju, in v ce- lotni delovni Širini enakovreno od- dljena od tal, - 50 cm. — Šobe morajo biti natančno očiščene, prav tako tudi sita Sob, - šobe moramo pazljivo očistiti; — Vse šolv v škropilni armaturi morajo biti enake tako po oznaki ka- kor kakovosti; — Natančno je potrebno očistiti vse filtre škropilnika, tako na sesal- ni strani črpalke, kakor tudi na tlačni strani; — Čista mora biti tudi notranjost rezervoarja; — Rezervoar pa mora biti do po- lovice napolnjen s čisto vodo; Priporočam, da lastniki škropilni- kov že pred testiranjem preizkusijo delovanje škropilnika tako, da vklju- čijo črpalko in nastavijo delovni tlak, ter preverijo distribucijo skozi Šobe. Tako lahko ugotovijo manjše napake in jih lahko odpravijo }£ sa- mi, ali pa na dan testiranja poiščejo pomoč serviserja, ki bo prisoten na vseh testiranjih in bo imel na voljo tudi potrebne rezervne dele. Testiranje P&ijslfii botaiišnffia se na novo opremi^ Mirko Vindiš pri testiranju nove kardiološke aparature na internem od- delku ptujske bolnišnice — (Foto: OM) Letošnje leto Je zelo pomem- bno za ptujsko bolnišnico. Na vseh oddelkih bodo dotrajano opremo zamenjali z novo. Vla- ganje v sodobno medicinsko opremo in kader sta strateški usmeritvi tega ptujskega zdrav- stvenega kolektiva. Cilj pa Je po- večati kakovost storitev. Kot Je povedal duektor bolnišnice dr. Lojze Arko, Je nova oprema v glavnem že v bolnišnici, nekaj so je tudi že montirali. Prejšnji te- den so predstavniki firme Schil- ler namestili opremo za srčno diagnostiko. Ko bo nova opre- ma v celoti v funkciji. Jo bodo širši Javnosti predstavili v okvi- ru dneva odprtih vrat. Pomem- bno Je, da se občani seznanijo z novostmi in obsegom preiskav, ki Jih bodo po novem opravljali v ptujski bolnišnici. MG V ptujskem gledališču v petek, 26.marca ob 15. uri bo za mladinski abonma predstava Kralj umira v izvedbi študentov AGRFT. v sredo, .^1.marca bo popoldan za gimnazijo, zvečer ob 19,30 uri pa za izven predstava Teatra III, Francka Rudol- fa PEGAM IN LAMBERGAR. N.V. TEDNIK 25. MAREC 1993 ZA RAZVEDRILO ~~ 21 22 OGLASI LN OBJAVJ 2|. MAREC !993 ^ TEDMIK TEDNIli 25. MAREC 1993 OGLASI IN OBJAVE ~~ 23 Zlata poroka v Ormožu 13. marca j>ta v Ormožu pra/.mivala /lato poroko Anika in Franček Škrinjar iz Mihalovec 31. Anika, ki se je pred poroko pisala Slavinec, se je rodila 24. julija 1922. leta, Franček pa 23. avgusta 1916. leta. V rojstnih listih imata oba zapisan enak kraj rojstva, to so Mihalovci, kar pome- ni, da ženin ni šel ravno daleč po svojo nevesto. i V petdesetih letih skupnega življenja sta preživela veliko le- pega, pa tudi žalostnega. V zako- nu so se jima rodili trije otroci, dva sinova, Franček in Ivan, od katerih živi slednji s starši na do- mačiji, ter hčerka Ivanka, ki ima svojo hišo nedaleč vstran. Žena Anika je celo življenje delala doma na štirih hektarjih zemlje ter skrbela za družino in vzgajala otroke. Mož Franček pa ima veliko bolj pisan življen- jepis. Takoj po drugi vojni je bil zaposlen na nekdanjem KLO v Ivanjkovcih. nato je bil občinski kurir, svoje delo pa je sklenil kot vratar v nekdanji tovarni Jože Kerenčič v Ormožu. Kot rada pove hčerka Ivanka, je bil v Ivanjkovcih. dokler je to seve- da še zmogel, pri vseh akcijah v kraju, od elektrifikacije, asfalti- ranja cest, vodovoda do telefo- na. Za vse opravljeno delo je prejel tudi družbeno priznanje. Oba imata pokojnino, Anika kmečko, Franček pa iz dela. Tu- di zdravje jima služi še dokaj dobro, zlata nevesta Anika je si- cer imela pred leti prometno ne- srečo, vendar si je opomogla. Oba še pridno pomagata pri de- lu na domačiji, mama Anika še vedno vodi vse gospodinjstvo zase in za moža ter za mlado družino, s katero živijo v zgled- nem sožitju. Jesen življenja ji- ma razveseljujeta dva vnuka in dve vnukinji ter dva pravnuka. Ker se imajo v družini radi, se veliko družijo med sabo. Predv- sem otroci si želijo, da bi bilo tako še dolgo. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Zlatoporočenca Škrinjar iz Mihalovec. Oseiiiaaiiliicialkd Rodile so - čestitamo: Tatja- na Rojko, Volkmerjeva 30, Ptuj - Saro; Sonja Trstenjak, Pavlov- ci 30, Ormož - Denisa: Marija Sorčič, Zagojiči 23/b, Markovci - dečka: Olga Novak, Kvedrova 5, Ptuj - deklico: Milena Be- drač, Ul. 25. maja 19, Ptuj - de- klico: Kristina Kolar, Lešje 8, MajSperk - Jožico; Vida Rasi, Žabjak 27, Ptuj - Urško; Lea Škrinjar, Mihovci 10, Vel. Ne- delja - Erika; Ana Bolčevič, Ri- jeka 165. D. Voča - Tamaro; Li- lijana Belovič. Dobrovščak 2. Ivanjkovci - dečka; Simona Be- ranič. Ul. Luke Kruniča 27, Mi- klavž pri Mariboru - Aljaža; Vi- da Kozoderc. Apače 227. Lo- vrenc - Klemena. Poroka - Ptuj: Milan Kmetec. Ljubstava 35 in Marjana Belčič, Soviče 17. Umrli .so: Viktor Kukovec, Placar 41, *1916 - +12. marca 1993; Franc Simonič, Ul.5.Pre- komorske II. Ptuj, *1937 - -1-12. marca 1993; Martin Zupa- nič, Lancova vas 88, *1913 - + 12 marca 1993; Ivana Kuhar, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, *1917 - +11. marca 1993; Franc Za- dravec, Janežovci 9, *1919 - + 15. marca 1993; Terezija Ško- liber. Murkova ul. 3. Ptuj, *1911 - +16. marca 1993; Janez Rauter, Belski Vrh 35/a, *1940 - + 15. marca 1993; Bernarda Petek, Vičanci 3, *1914 - +16. marca 1993; Friderik Potočnik, Dobrina 15, *1942 - +16. marca 1993;. Marija Kokol, Ormoška C. 59, Ptuj. *1894 - +. 17. mar- ca 1993; Barbara Bezjak, Vol- kmerjeva C. 10, Ptuj,"* 1909 - + 17. marca 1993. Gopi, Prejšnje dni je takorekoč vsak dan tulila sirena. V glav- nem je o/nanjala travniške po/^re. Na več koncih je zagore- lo, takorekoč v vseh primerih je bil kriv človek. Malomarno odvržen cigaretni ogorek, ali čistilno — kurilna akcija v na- ravi. Kaže , da so opozorila zaman in da se ljudje še ne z-a- vedamo velike škode, ki jo zaradi malomarnosti pov- zročamo, lii tudi na tem področju naredile več reda občutne kazni? Prav gotovo! V tej številki objavljamo opozorilo občinskega štaba civilne zaščite. Preberite si jo na strani 10 in se zamislite. Sebi in vsem nam v dobro. Črna kronika NASILNO UPIRANJE POLICISTOM V prejšnji številki Tednika smo poročali o nasilnem upiran- ju policistom v ptujskem lokalu Super Li. Danes poročamo še o dveh podobnih primerih. V ponedeljek, 15. marca po- poldne, sta policista postaje Le- nart v Slovenskih goricah zbira- la obvestila pri Francu P. v Juršovcih, KS Desternik, zaradi suma nezakonitega lova. Osum- ljenec se je med postopkom močno razburil, stekel v garažo po kramp in z njim večkrat za- mahnil proti policistom, ob tem jima je tudi grozil z besedami. Policistoma je uspelo, da sta pomirila, vseeno pa sta Franca P. kazensko ovadila zaradi suma napada na uradno osebo med opravljanjem dela. V noči od ponedeljka na to- rek, 10 minut po polnoči, sla ptujska policista I.B. in B.Č. kontrolirala promet na Zagreb- ški cesti v Ptuju. Ustaviti sta nameravala tudi voznika oseb- naga avtomobila, za katerega se je pozneje ugotovilo, da je bil Milan K. iz Nove vasi pri Ptuju. Voznik se za znake z rdečo lučjo ni zmenil in je vozil na- prej proti Vidmu. Policista sta odpeljala za njim. voznik pa je vozil z nezmanjšano hitrostjo proti jezeru pri Markovcih. in to po sredini ceste, da ga policista nista mogla prehiteti, zato sta poklicala na pomoč druge pa- trulje. Zasledovani je divje vo- zil naprej proti Kicarju in skozi gozd pri Doliču. kjer ga je eno od patruljnih vozil prehitelo. Voznik je ustavil, da je iz avta izskočil njegov sopotnik, 21-let- ni Andrej Z., prav tako iz Nove vasi pri Ptuju, ki je pri padcu dobil lažje odrgnine, vendar so ga policisti zadržali. Ptujski po- licist S.M. je skušal zadržati od- prta vrata na avtomobilu. Milan K. jih je s silo zaprl in priprl policistu sredinec leve roke, vendar se je ta trdega objema rešil, sicer s poškodovanim prstom, preden je avto z vso si- lo speljal, a ga je voznik kmalu moral ustaviti in izstopiti. 28- letni Milan K. je moral ostati v prostorih za pridržanje, sopotni- ka Andreja Z. pa so prej še na- potili v Zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da ima le manjše odrgnine. Oba so prijavili sod- niku za prekrške. NEZGODA PRI DELU V torek. 16. marca, ob 13. uri jc na gradbišču Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica de- lovodja Alojz Golob iz Štaten- berga 5/a, KS Makole, nadziral delo strojnika. Med hojo po plošči vodnega zbiralnika je omahnil skozi odprtino v plošči. Padel je okoli 3 metre globoko, kjer je obležal nezavesten. Pre- peljali so ga v bolnišnico. Z MOPEDOM NA PREDNOSTNO CESTO Po cesti od Vidma proti Lancovi vasi sta se v soboto, 20. marca, ob 12,40 peljala s koleseom z motor- jem 15-letni Aleš Č. in .sopotnik 14-letni Damjan T, oba iz I*tuja. V križišču z regionalno cesto voznik ni upošteval znaka in ni ustavil, temveč je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pri- peljal z osebnim avtomobilom Ro- bert Pondelak iz Trnja pri Železni- kih, ki je sicer skušal preprečiti trčenje, vendar mu to ni uspelo. Irčil je v kolo z motorjem, oba mladoletna potnika sta padla po ce- stišču in se hudo randa. Lažje ran- jena pa je bda tudi sopotnica v av- tomobilu, voznikova hčerka, 3-let- na Urška. VOZNIK IN SOPOTNIK UMRLA NA KRAJU NESREČE_ Po magistralni cesti od Gor- nje Radgone proti Lenartu je v ponedeljek, 22. marca, ne- kaj pred 7. uro vozil osebni avtomobil 47-letni Peter Cr- nadek^iz Ljubljane. Pri Spod- njih Žerjavcih je nameraval prehiteti pred njim vozeči av- tobus, pri tem pa je zapeljal na levo bankino. Avto je pri- čelo zanašati, prevrnil sc je na levi bok in drsel po cesti, po- tem je s streho trčil v ograjo mostu čez potok Ročico. Voz- nik in .sopotnik 28-Ietni Ranko Kneževič, državljan BIH, sta ostala ukleščena v avtomobilu in sta umrla na kraju nesreče. Zaradi nesreče je promet na magistralni cesti okoli dve uri izmenično potekal enosmerno. GOSPODARSKO POSLOPJE V PLAMENIH V noči od četrtka na petek, oko- li polnoči, je iz Se ne ugotovljenih razlogov izbruhnil požar na go- spodarskem poslopju Na hribu 26 v Poljčanah, last Branka G. Zgorel je del ostrešja, deset Ion sena in slame, poškodovanih je bdo precej salonitnih plošč in samonakladal- na prikolica. Gasilci so ogenj omejdi in pogasili. Ocenjujejo, da je škode za okoli milijon tolarjev. VLOM V TRAFIKO_ V trafiko Tobačne tovarne Lju- bljana v Ulici heroja Lacka v Plu- ju je bdo v noči od četrtka na pe- tek vlomljeno. Neznanec je ukra- del večjo količino cigaret in nekaj drugih uporabnih reči. Ocenjujejo, da je odnesel vrednosti za okoli 125.000 tolarjev. F F