PoStnlna plačana v gotovini. Leto XVIII., št. 94 Ljubljana, petek 23. aprila 1957 Cena t Din Upravništvo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 - TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št- 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Beck v Bukarešti Te dni se mudi v Bukarešti polkovnik Beck, zunanji minister Poljske. Diplomatska popotovanja dandanes pač ne spadajo med redkosti, saj so prav nasprotno postala v naši dobi posebno pogosta. Toda popotovanja med poljsko in rumunsko prestolnico ne spadajo med vsakdanje dogodke, marveč ?o jako redka, mncgo bolj nego bi bilo sklepati po prijateljskih ali celo zavezniških odnošajih med obema državama. Formalno vrača Beck sedaj obisk ru-munskemu zunanjemu ministru Antonescu, ki je preteklo jesen posetil Varšavo. Seveda ni treba posebej poudarjati, da ta formalnost še ne bi bila zadosten vzrok za pot. Ze program sam nam pove več. V Bukarešti bo namreč v podrobnem dogovoru določeno, kdaj poseti rumunsko prestolnico predsednik poljske republike Moscicki in kdaj poljsko prestolnico rumunski kralj Karol. Ker se napoveduje za bližnjo bodočnost tudi poset italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana y Rumuniji, je že iz teh kratkih navedb razvidno, da stopa tudi ta naša zaveznica v ospredje politične aktivnosti. Odnošaji med Poljsko in Rumunijo so Be bili nekam ohladili v dobi, odkar so se bili ohladili odnošaji med Francijo in Poljsko. Sicer se med Varšavo ter Bukarešto ni nič spremenilo v formalnem pogledu; ostala je prijateljska in zavezniška pogodba in ostale so v veljavi vse njene določbe. A vendar je bilo razmerje med njima postalo drugačno, hladnejše in nerazgibano. Ne bi presenetilo, ako bi se bila tudi v formalnem pogledu odpovedala pogodba, dasi se o čem takem nikdar ni nič čulo. Odtujitev med obema državama je bila odziv in odsev splošnih evropskih dogajanj. Odtujitvi med Parizom in Varšavo je sledilo zbližanje med Varšavo in Berlinom, zbližanje, ki je pomenilo velik dogodek za vzhodni del srednje Evrope. Tem bolj, ker se je istočasno pripravljal in uvajal drug veliki dogodek v evropskem političnem ozračju, približanje sovjetske Rusije demokratični Evropi, ki si je našlo izraza v vstopu v Društvo narodov ter v zasnovi pakta med Rusijo in Francijo. To temeljno važno dogajanje ie pomenilo bistveno spremembo tudi za Rumunijo, saj se je tikalo domala vseh zunanjepolitičnih relacij, v katerih se je gibala rumunska diplomatska akcija. Za Bukarešto je nastala dilema, ali naj ostane na strani svoje zaveznice Poljske ter z njo vred nasprotuje novemu političnemu toku, pa se hkrati postavi v nasprotje s svojo veliko zaveznico Francijo in se odtuji svojima zaveznicama v Mali antanti, povrhu pa si še nakoplje obnovljeno nasprotstvo sovjetske Rusije. Ni se čuditi, da se Rumunija ni odločila za poljske teze, marveč je vztrajala na svojih starih prijateljstvih, zvezah in obveznostih. Saj so se mogli izvesti celo važni poskusi likvidacije vseh nekdaj ne majhnih diferenc z Rusijo. Pripravljala se je pogodba z Moskvo in sicer po vzorcu one, ki se je sklenila med Rusijo ter Francijo in Češkoslovaško, kar bi še bolj utrdilo in razširilo takrat zasnovani blok med zapadno ter vzhodno Evropo preko srednjeevropskih držav. Po vsem umljivo je, da je taka politika le še povečala oddaljevanje od Varšave, ki se je odločno uprla vsakršnemu vojaškemu sodelovanju z Rusijo in dosegala s tem hvaležen odmev v Berlinu. Odtlej se je situacija že močno spremenila. Med Parizom in Varšavo so se obnovili prijateljski in zavezniški stiki, poudarjeni na zunaj z diplomatskimi in vojaškimi poseti. Obenem se je ohladilo razmerje Varšave do Berlina. Na drugi strani je politični razvoj nakazal Rusiji manj aktivno politiko v področjih, od koder ji ne preti nevarnost. Vrh vsega se je izvedla sprememba v zunanjem uradu v Bukarešti, kjer je odstopil dolgoletni diplomatski predstavitelj Rumunije, minister Titulescu, ki je bil prepričan pristaš gori označenega političnega koncepta; Antonescu, ki je stopil na njegovo mesto, ima zlasti napram ministru Becku bolj preste roke. Pa tudi še v drugih ozirih se je uveljavila sprememba v celotni situaciji v Evropi. Odkar je na vodstvu francoske vlade socialist Leon Blum, je postala francoska zunanja politika bolj rezervirana in je prepustila vodilno mesto Veliki Britaniji. Izkazalo se je, da je to, dasi nemara nehote, jako spretna taktična poteza. V področju srednjih in malih držav srednje, severne in južne Evrope se je vzporedno s tem uveljavljala nova smer, ki jo moremo označiti kot težnjo po nevtralizaciji po rezerviranem zadržanju napram velikim sporom, kar se zopet dobro ujema z britansko politiko. Moglo bi se reči, da je vse to odmev odklonitve velikih ideoloških front. Temu odklanjanju je na čelu Anglija, a mu pritrjuje tudi Francija. Z njim soglašajo skor-o vse srednje in male države, kar je zopet dalo najboljše pogoje za sodelovanje z zapa-dom. Tako se kaže vedno močnejša težnja, da se podpira nevtralna orientacija držav v evropski sredini od skrajnega sew?x& do balkanskega ijuga, nevtralna ANGLEŠKO ZANIMANJE ZA DOGODKE V PODUNAVJU Angleška srednjeevropska politika ima dva cilja: preprečiti rusko- nemško vojno in nemško-italijansko zvezo Praga, 22. aprila, b. Posebni londonski dopisnik »Prager Tagblatta« je poslal svojemu listu naslednji zanimiv dopis o angleškem zanimanju za dogodke v srednji Evropi: Pred dvema letoma je premier Baldwin izrekel važne besede, da leže angleške meje na Renu. Ali pomeni to, da se Anglija za dogodke onstran te naravne meje ne zmeni? Nikakor ne, le da sedanje stanje angleške oborožitve, težka pot ženevske kolektivne varnosti in nenaklonjenost angleškega javnega mnenja nasproti vsem kontinentalnim zvezam Anglije ne dopuščajo odločilnega poseganja angleške vlade v varnostne pogodbe onstran franco-sko-belgijskega prostora. Tem večja je zato pozornost in diskretna aktivnost britanske diplomacije v vzhodnoevropskem prostoru Za Anglijo sta v tem predelu Evrope važna dva problema: preprečiti nem-ško-ruski spopad ter pretesno nemško-italijansko sodelovanje. Anglija in antagonizem med Rusijo in Nemčijo Vse težnje, ki bi nekako podpirale možnost nemško-ruskega konflikta, označujejo v Londonu kot napore za razcep v dva ideološka tabora, ki bi si stala sovražno nasproti. Ohranitev nemško-ruskega anta-gonizma je za zapadne velesile enako velikega pomena kot preprečitev dejanskega spopada med obema antagonistoma, Obnovitev nemško-ruske zveze po stopinjah znane rapallske politike je za Angleže kakor za Francoze enako strašilo, ki se ga prav tako boje kot vojne, katere posledica bi bila hegemonija Nemčije od Baltika do Sredozemlja. Anglija v ostalem na obnovitev zveze med Berlinom in Moskvo ne verjame, ker je v skrajnem primeru pripravljena raje na nove koncesije nekoliko zagrenjeni Rusiji, ki ne odobrava angleškega oklevanja. Lažje bi namreč bilo dati nekaj koncesij Rusiji kakor Nemčiji, ld vidi koncesije samo v povratku nekdanjih nemških kolonij. Skandinavski nevtralni jez Da bi preprečil konflikt med Nemčijo in Rusijo, se London v zadnjem času zelo trudi z zgraditvijo posebnega nevtralnega jeza med obema državama. Svoje napore je začel najprej na evropskem severu, v skandinavskem področju. Gospodarske koncesije naj bi odtrgale skandinavske države od prevelike gospodarske odvisnosti in gospodarske penetracije Nemčije. Temu namenu so na primer služili razgovori danskega in švedskega ministrskega predsednika v Londonu, temu namenu bo v kratkem posvečeno tudi potovanje ' lorda Plymoutha, predsednika londonskega odbora za nadzorstvo nevmešavanja v španske zadeve, na Finsko in v prestolice baltskih držav. S tega vidika je London pozdravil tudi pot finskega zuna- leneški sestanek Mussolini jev sestanek z Schuschniggom velikega pomena za bodočo vlogo Avstrije in za razvoj politike v srednji Evropi Benetke, 22. aprila, br. Danes je bil tu že dolgo napovedani sestanek med Mus-solinijem in avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom. še od včerajšnjega fašističnega praznika je mesto v zastavah in so ulice poplavljene s slikami Mussolinija in lepaki, ki poveličujejo tvorca fašističnega imperija. Mnogoštevilni inozemski novinarji, ki so prispeli v Benetke, se ne morejo ubraniti vtisa, da imajo lepaki spričo tega sestanka nekak simboličen pomen Zopet enkrat se bo moral avstrijski kancelar kot nosilec avstrijskega totalitarnega in avtoritativnega režima ukloniti volji in želji fašističnega Rima. Da je sestanek velikega političnega pomena, dokazuje tudj že dejstvo sam o, da razgovori niso omejeni samo na šefa obeh vlad. marveč se jih udeležujejo tudi zunanji minister -grof Ciano, minister za propagando Alfieri, tajnik fašistične stranke Staraee in mnogi eksperti zunanjega ministrstva, na avstrijski strani pa pedtaj-nik za zunanje zadeve dr. Schmidt in razni eksperti. Prihod Mussolinija in Schuschuigga Mussolini je prispel z grofom Cianom davi ob 9. z letalom, ki. ga je sam vodil, Staraee in estali italijanski odposlanci so prispeli že sinoči z vlakom. Kancelar dr. Schuschnigg se je s svojim spremstvom pripeljal z dunajskim brzovlakom ob 10.55. Na kolodvoru sta ga pozdravila Mussolini in Ciano z ostalimi odličniki ter predstavniki lokalnih oblasti in fašističnih ustanov. Občinstvo je Mussolinija in goste burno pozdravljalo po vsej poti vzdolž Velikega kanala do hotela »Danieli«. kjer so avstrijski gostje nastanjeni. Prvi razgovor 1'opoidiie je imej dr. Schuschnigg svoj prvi diplomatski razgovor z Mussolmijem. Po informacijah dobro poučenih italijanskih krogov sta govorca o rimskih protokolih, kj se nimajo v ničemer izpremeniti. niti izpopolniti. Ugotovila sta le, da se stališča Italije. Avstrije in Madžarske glede rimskih protokolov in njih aplikacije v med-oarodni politiki še zmerom povsem skla^ z ozirom na velike ideološke parole, vržene v že itak nemirno ozračje Evrope. Vse to so krepki argumenti za tezo, da je čas popraviti tudi razmerje med Poljsko in Rumunijo, kjer zares ne more biti več osnove za nerazpoloženje. Minister Beck spada med jako molčeče državnike. Zato ni pričakovati, da bi o nagibih njegovega potovanja izvedeli kaj avtentičnega. Res, da bi Rumunija mogla nuditi posredovanje za izboljšanje odnošajev med Varšavo in Prago; toda z nekoliko dobre volje bi mogla Varšava tudi brez posredovanja najti pota češkoslovaškega prijateljstva. Nemara bi bilo več osnove za posredovanje napram Budimpešti. Toda tudi tu je bistvo v opustitvi revizionističnih prizadevanj na madžarski strani, pa je razmerje takoj resnično dobro. Postavljati notranje zveze med Beckovim in Cianovim posetom. bi bilo vsekakor prezgodaj, dasi bi moglo zbližanje z Jugoslavijo nuditi utemeljene osnove za take domneve. Ali tudi brez teh ugibanj je med državama, kakor sta Rumunija in Poljska, pač obilo snovi za neposredne razgovore med vodilnimi državniki zlasti x nemi mera našem času' dajo ter da se spričo tega tudi smernice avstrijske in italijanske zunanje politjke v glavnem krijejo. Po sestanku z MussoKnijem se namerava kancelar Schuschnigg odpeljati v Milan, kjer si bo ogledal veliko mednarodno razstavo. Avstrijska ugibanja o sestanku Dunaj, 22. aprila, b. Od svojega posebnega dopisnika objavlja »Neue Freie Presse« naslednje informacije izza kulis beneškega sestanka: V političnem pogledu pomeni beneški sestanek predvsem zunanjo manifestacijo uspešnosti rimskih protokolov in trdne volje italijansko-avstriiskega sodelovanja v bodoče, dasi na nekoliko drugačnih osnovah kot do sedaj. Iz pisanja italijanskega časopisja, se da razbrati, da kaže Italija danes veliko nezaupanje v funkcijo Češkoslovaške v srednji Evropi (to domnevo potrjuje tudi zelo oster izpad fašističnega lista »II Regime Fascista« proti praški srednjeevropski politiki, zlasti proti napeljevanju Avstrije za tesnejše sodelovanje s Prago, op. ur.), dočim se je italijanska pozornost po sklenitvi »jadranskega miru« z Beogradom obrnila na Jugoslavijo, o kateri smatrajo v Rimu da je dejansko že priključena rimskim protokolom. S tega vidika se zde upravičene domneve, da bodo Benetke pomenile važen korak na poti k vzpostavitvi normalnih odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo in s tem na poti k dograditvi sporazuma med Rimom ln Beogradom. še bolj se zdi, da leži Italiji pri srcu bodoča ureditev avstrijsko-nemških odnošajev, ker se os Rim—Berlin v italijanskih političnih krogih vedno bolj in bolj uveljavlja kot dogma italijanske zunanje politike. Italija, bi ugodne posledice tega sodelovanja obeh dinamičnih velesil najraje raztegnila na ves podunavski prostor, najprej pa seveda na Avstrijo samo, ki je po italijanskem tolmačenju že priključena na os Rim —Berlin. Zato Italija danes ne pozdravlja le konsolidacije notranjepolitičnih prilik v Avstriji sami, temveč se še posebej z vso vnemo trudi, da pripomore do čim boljših odnošajev med Dunajem in Berlinom. V informiranih dunajskih krogih trdijo, da bi ta usmeritev Avstrije imela za naravno posledico opustitev vseh dosedanjih avstrijskih naporov za zbližanje s Češkoslovaško, s katero se Italija v sedanjem položaju tesnega sodelovanja z Berlinom nikakor ne želi vezati. Prav tako bi ji bilo seveda neljubo, ako bi se vezala ž njo Avstrija kot članica rimskega trikota. Sodelovanje srednjeevropskih držav je torej po italianski zamisli mogoče v tesnem okviru. ki tra dopuščata italijanska politika rimskih protokolov na eni ter Italijansko-nemfiko sodelovanje na dmgi strani. »Samouprava« o stališču Jugoslavije Beograd, 22. aprila, p. Pod naslovom »Razgovori na jahti*, pravi nocojšnja »Samouprava« v svojem zunanjepolitičnem pregledu da bo izmenjava misli v Benetkah gotovo koristna. Kar nas pri teh razgovorih najbolj zanima, bo razprava o načrtih glede gospodarskega, pa morda tudi glede poznejšega političnega sodelovanja med Avstrijo in državami Male antante. O tem se je pojavilo že mnogo načrtov. Ct. Hodža je gotovo podvzel nove koristne pobude ob priliki svojega bivanja na Dunaju. On je velik gospodarski animator in ker so ti načrti velikega pomena za we Podunavje, njega ministra Holstija v Moskvo in posvetil posebno pozornost razgovorom s poljskimi državniki, ki so od Beckovega obiska v Londonu stalno na dnevnem redu. Za sodelovanje med državami Male antante Od severa se sedaj angleški pogledi pomikajo v srednjeevropski prostor. Res je, da pakt o vzajemni pomoči, ki sta ga sklenila Češkoslovaška in Rusija, v angleških konservativnih krogih ni užival posebne popularnosti, ker ga smatrajo kot preostanek one dobe, ko so bile krilatice o kolektivni varnosti v okviru ženevske ustanove še zelo v modi. Toda na drugi strani je prav tako res, da se Angležem ta pakt ne zdi prav nič škodljiv, dasi tudi o njegovi pravi koristnosti niso prepričani. Manj jasno je angleško gledanje na položaj Rumunije. Nedvomno pozdravljajo v Londonu pobijanje fašističnih tendenc v tej državi, kakor z zadovoljstvom ugotavljajo, da Nemcem prijazne politika ne napreduje. • • • in rimskega bloka V mejah tega svojega gledanja na srednjeevropski položaj kaže seveda povprečni Anglež poseben interes za sodelovanje med državami Male antante, ki se mu je najprej zdela le organiziran odpor 6e moramo zanje pač živahno zanimati. Naše stališče je znano. Pokazali smo v politiki napram sosedom dosti dobre volje, predvsem pa. da ne želimo doseči le znos* nih odnošajev jn trenutne korektnosti, nego nam -;e dejansko za čim trajnejši splošni mir. Želeli bi postaviti piko k sporazumu, ko bi na Dunaju razumeli, kaj Jugosla« vija nikakor ne more dopustiti. Vse kaže. da 6o tam tudi spoznali. Schuschnigg je v svojem govoru na Gradiafanskeni očrtal stališče svoje vlade glede oblike avstrijske države jn je priznal, da restavracija Habsburžanov za Avstrijo ni več aktualna. Takj glasovi lahko samo vzradoste gostitelja na jahti. ker ie znano popolnoma negativno stališče Italije napram Habshurža; nom Gayda je v svojem opisu atmosfere naglasil, da ni mogoče pričakovati nobene izpremembe in da Italija vztraja pri kontinuiteti svoje zunanje politike. Kar se tiče avstrijsko-nemških odnošajev, so prav ta ko predmet današnjih razgovorov. Poročila iz Rima pravijo, da se bo v tem pogledu dopustila svobodna samoopredelitev Avstrije. Italija in Mala antanta Rim, 22. aprila, b. Ugledna italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni luterna-zionalk, ki je glavni organ milanskega zavoda "za proučevanje Zunanjepolitičnih problemov, ugotavlja v svoji poslednji šte« vilki v zvezi z beneškimi razgovori italijanskih in avstrijskih državnikov med drugim tudi naslednje: proti madžarskemu revizionizmu. Pozneje so videli v njej tudi pomemben političen in gospodarski faktor vsega Podunavja. Italijansko-jugoslovenski sporazum je to vero nekoliko omajal. V rimsko-beograj-skem sporazumu vidijo namreč v Angliji naraščanje nemškega vpliva v Jugoslaviji, ker sodijo, da je bistvo sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v medsebojni obljubi preložitve sleherne razprave o restavraciji habsburške monarhije v Avstriji. Po vsem tem izgleda, da trenutno najbolj odgovarja nagnenju Angleža krepitev odporne moči srednje Evrope proti težnjam nadvladovanja, kakor jih kaže Nemčija, ne da bi ta razvoj nujno vodil do ožjih zvez s Sovjetsko unijo. Obstoj avstrijske republike je za Anglijo že iz čisto egoističnih razlogov važnega pomena, kajti samostojna Avstrija lahko prepreči pretesno italijansko-nemško sodelovanje, prodiranje Nemčije k Adriji in Črnemu morju ter preveliko razvitje italijanskih ekspanzijskih sil v sredozemskem bazenu. Zato se gola odvisnost avstrijske samostojnosti samo od milosti Rima ali Berlina ne zdi pravilna pot Avstrijska samostojnost bi bila po angleškem mnenju najboljše zavarovana s sodelovanjem vseh srednjeevropskih držav. Prav zato Angleži z vsem entuzia zrnom pozdravljajo avstrijske napore za zbližanje s Prago in evropskim zapadom, ne da bi se zaradi tega porušile avstrijske zveze z Italijo in Nemčijo, ker ie le po tej poti zares zagotovljeno ravnotežje ne le v ožjem podu-navskem, temveč tudi v vsem evropskem prostoru. Zato si Angleži ničesar bolj ne žele kot takega razvoja, ki bi odprl možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja Avstrije in Madžarske z državami Male antante. ne da bi se zaradi tega razbil tako zvani »rimski trikot«, katerega tvorijo v medsebojni povezanosti interesov Italija, Avstrija in Madžarska, ki so s to zvezo za vsak primer zavarovane proti Nemčiji. Vprašanje ureditve odnošajev med Italijo in Malo antanto v celoti, o kateri je bilo v zadnjem času mnogo govora, ni aktualno. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo nikakor še ne pomeni skorajšnjega podobnega sporazuma s Češkoslovaško in Rumunijo. V Rumuniji se sicer uveljavljajo tendence, ki zagovarjajo zbližanje z Italijo. Italija teh teženj ne odklanja, vendar želi, da bi ee pred njih uresničen iem prišlo do sprave med Rumunijo in Madžarsko. Ta sprava se ne zdj več nemogoča, toda iz raz« nih razlogov bi jo b:!o najbrž ležko že v kratkem realizirati. Kar se tiče Češkoslovaške, so njene zveze in obveze s Francijo in Sovjetsko Rusijo prav dobro znane. Bering v Rimu Rim, 22. aprila, br. Z rednim berlinskim brzim vlakom je prispel dopoldne v Ritm pruski ministrski predsednik general Goriaig. Na kolodvoru ga je kot zastopnik Mussolinija pozdravil podtajnik zunanjega ministrstva Bastjanini, s katerim sta nato napravila avtomobilski izlet po mest-u in okolici. Prj tej priliki sta razpravljala o raznih vprašanjih italjjamsko-nemakjih odnošajev v zvezi z beneškim setamkom. Gorinsr je nato nadaljeval svojo pot na otok Capri. Na povratku se bo znova ustavil za en dan v Rimu in bo imel pri te .priliki razgovore z Mussolinijem, fcj se bo med tem že vrnil iz Benetk. Goringovo potovanje ima na zunaj zaseben značaj, vendar pa potrjujejo v dobro poučenih krogih da Goring n; zgolj slučajno prišel v Italijo v času beneškega Be-etanka. Kaj pravijo Francozi Pariz, 22. aprila, br. Francoski listi smatrajo sestanek Mussolinija in avstrijskega kaneelarja dr. Schuschnigga v Benetkah za najvažnejši dogodek dneva v mednarodni politiki ter beležijo mnenje pariških diplomatskih krogov, da je beneški sestanek velike važnosti ne samo za bodočo vlogo Avstrije ob osi Rim—Berlin, marveč tudi za razvoj politike v srednji Evropi in za bodoči razvoj odnošajev med Rimom in Berlinom. To dokazuje že samo dejstvo, da je Hitler poslal v» Italijo kot neposrednega opazovalca svojega najožjega sotrud-nika generala Goringa. O razgovorih Mussolinija in Schuschnigga bo seveda izdan komunike, ki pa je bil po sodbi pariških krogov že v naprej sestavljen m bo vseboval le ponovno zagotovilo tradicionalnega prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Avstrijo, v resnici pa so na dnevnem redu velika politična vprašanja. V začetku L 1936 je bila Italija izrazit zaščitnik Avstrije pred nevarnostjo hitlerjevskega »anšlusa« ali notranjepolitičnega prevrata; ko pa se je zapletla v abesinsko vojno, se ni utegnila toliko zanimati za Avstrijo in je kancelar dr. Schuschnigg smatral za potrebno, da se zavaruje pred presenečenji iz Berlina. Tako je prišlo Jo sklenitve avstrijsko-nemskega sporazuma. Avstrija je bila na najboljši poti, da se približa Nemčiji in zapusti Italijo, toda Mussolini je vrnil Schuschniggu milo za drago in se je tako rekoč za hrbtom Avstrije sporazumel s Hitlerjem. Ta dvostranski manever je imel za posledico, da so se prej tako tesni odnošaji med Rimom in Dunajem znatno ohladili. Ko je Schuschnigg trvidel, da gre italijansko-nem-ški sporazum, ki je ustvaril znamenito osi-šče Rim—Berlin, na račun Avstrije same. je svojo politiko znova preokrenil in začel iskati zbližanja s češkoslovaško in preko nje z Malo antanto. To bi seveda v precejšnji meri prekrižalo račune Rima in Berlina, zlasti še, če bi Avstrija v svoji zunanji politiki šla še dalje in se naposled naslonila slično kakor Mala antanta na Francijo in Anglijo. V takih okoliščinah je sedaj prišlo do sestanka v Benetkah, ki naj dovede do še tesnejšega zbližan j a ald pa do popolne odtujitve med Rimom in Dunajem Vprašanje je sedaj samo, kaj smatra MussoJirri za važnejše, ali brezpogojno vdanost Dunaja aH pa prijateljstvo in zavezništvo Berlina. Če se bo Mussolini odločil za prvo in obljubH Schuschniggu zopet izdatnejšo podporo proti agresivnim nameram Berlina, bo seveda imelo to za posledico ohladitev odnošajev med Rimom in Berlinom zdi se pa verjetneje, da bo moral priti Schuschnigg do prepričanja, da je Mussolini žrtvoval Avstrijo italijansko-nemškemu prijateljstvu. Seveda ni misliti na to, da bi kar na naglo prišlo do takega prevrata. Mussolini bo vsekakor skušal ohraniti Avstrijo še nadalje ob osi Rim-Berlin in Schuschnigga prepričati, da je v interesu Avstrije, ako še nadalje sodehije pri novi ureditvi Pudunavja pod protek-toratom Rima in Berlina. Vprašanje ureditve odnošajev med rimskim blokom in Malo antanto Benetke, 22. aprila, o. V zvezi s sestankom Mussolinija s Schuschniggom so se danes v tukajšnjih diplomatskih in novinarskih krogih razširile zelo zanimive verzije. Vsi so mnenja, da se bodo ob tej priliki poglobili odnošaji med državami rimskih protokolov, ker se lahko na podlagi zadnjih razgovorov, ki jih je imel z Daranyijem, avstrijski zvezni kancelar tokrat lahko smatra tudi sa zastopnika J^ Madžarske. Mussolini in Schuschnigg bo. sta nadalje govorila o ureditvi odnošajev med posameznimi državami rimskih protokolov na eni in Male antante na dragi strani, pospešila se bo na temelja jagoslo-vensko.italijanskega sporazuma akcija sa gospodarsko zbližanje med Beogradom ta Budimpešto na eni ter med Dunajem in Prago na drugi strani. Nadaljevanje oa drogi strani Dvoje naziranj o „metli" med uradnlštvom Kai piše »Slovenec" in kaj pravi »Samouprava" Schuschnigg bo porabil tudi priliko, da informira M us so linija o odnošajih Avstrije do Nemčije, ki se kljub lanskemu sporazumu z dne 11. julija stvarno nikakor niso zboljšali. Avstrija se pred Nemčijo še vedno ne čuti varna. Kljub svečani izjavi, da bo Nemčija spoštovala avstrijsko neodvisnost in da se ne bo vmešavala v avstrijske notranje zadeve, se je nemško vmešavanje v avstrijske zadeve sedaj razširilo še na gospodarsko področje. Gospodarske odnošaje z Avstrijo izrabljajo Nemci v propagandne svrhe ;n kupujejo n.pr. les le pri nacionalno orientiranih trgovcih. Avstrijski trgovci se nahajajo v zelo neprijetnem položaju, zlasti, kar se tiče prodanega masla. V Nemčijo so izvozili več tisoč stotov masla, zanj pa doslej še niso prejeli nikakega plačila. Nemški zastopniki v upravnem odboru družbe »Alpine« v Einsenerzu ovirajo, da bi se izdelovalo jeklo in železo v Avstriji. Po njihovem prizadevanju izvažajo železno rudo naravnost v Nemčijo, kjer jo šele topijo v tamkajšnjih topilnicah. Avstrijska vlada zaradi tega prav resno misli na prepoved slehernega izvoza železne rude v Trst, 22. aprila, d. V »Piccolu della Sera« je danes Rino Alessi za pričetek beneških razgovorov objavil daljši članek o italijanski srednjeevropski politiki, v katerem skuša zavrniti »ničevne manevre« francoskih politikov proti naraščajočemu italijanskemu vplivu v Srednji Evropi. Beneški sestanek, pravi Alessi, ni tak, da bi se na njem določale usodne stvari in ustvarili novi mednarodno-politični elementi. Italijansko-avstrijski odnošaji trdno slone na rimskih protokolih. Sestanek Mussoliniia in Schuschnigga spada med one politične sestanke, ki pod stalnim vplivom vrhovnih načel o prijateljstvu služijo obrambi proti neprestanim atentatom z za.pada in ljubosumju, ki se je pojavilo, odkar so se srednje-evropske države ločile od starih hegemonskih sil in sklenile nove sporazume, ki jim stvarno jamčijo njih stabilnost in neodvisnost. V francoskem poluradnem tisku so smatrali beneški sestanek za izraz italijanske boiazni. ia ne bi bila Italija nekega dne izločena iz Podunavia. Francozi so nepoučeni ah pa bi radi povzročili zmedo med podunavskimi državami. Francozi si zaman prizadevajo prikriti svo i i iavnosti fatalne spremembe, ki so se izvršile v zadnjih dneh baš v srednje-evropskih in balkanskih državah, kjer smatrajo sedaj Beograd, 22. aprila, p. Danes popoldne je vršila v kabinetu predsednika narodne skupščine g. čiriča konferenca šefov vseh parlamentarnih skupin. Razpravljali so o sodelovanju naše narodne skupščine na bližnji interparlamentami konferenci, ki se bo vršila v Parizu, in o programu zasedanja parlamentarne Male antante, ki je napovedano za 6.. 7. in 8 maj v Beogradu. Rumunska delegacija poslanske zbornice in senata prispe v Beograd 5. maja po- Borbe pr&d Madridom Maarid, 22. aprila. AA. Nacionalistom, ki so obkoljeni v vseučiliški naselbini se je snoči posrečilo navzlic močnemu nasprotnemu ognju popraviti nekoliko most, preko katerega dobivajo živila. Ta podvig, ki jih je stal mnogo žrtev, pa se jim nikakor ni obnesel, ker se je davi zarana popravljeni most zaradi obstreljevanja s strani vladnega topništva zopet zrušil. Med popravljanjem mostu je padlo 20 vojakov. Davi zarana so uporniki izvršili tudi hud napad v odseku Bario Usera. Napad je bil nepričakovan in so republikanci morali zapustiti prve jarke. Kmalu nato so vladne čete prešle v protinapad ter so po krajšem boju zopet zavzele izgubljene jarke. Republikanske čete so vzlic hudemu strojniškemu ognju nadaljevale prodiranje in zasedle nato še jarke, ki so bili izhodišče sovražnega napada. Ko so generala Miajo vprašali za potek teh operacij, je potrdil, da so republikanske čete izvršile uspešen protinapad in zavzele sovražne jarke. Pripomnil je, da se tehniški oddelki že nahajajo na novih postojankah, da jih utrdijo. Obstreljevanje Madrida je trajalo davi od 5. do 7. Padlo je 40 granat na mestni okraj katedrale San Isidor in na Toled-sko ulico. Popoldne je sovražno topništvo ponovno bombardiralo prestolnico. KepufcliluMMfco vofao jMftUto Madridski obrambni odbor je objavil opoldne naslednji komunike: Ob=treljevanje prestolnice z uporniškim težkim topništvom se nadaljuje. število ir^ev med prebivajo« je z*lo veliko. -»• *aii5C» S nikakih po- tu jino, v državi producirano železo in jeklo pa se bo za lep denar prodajalo v Angliji. Posebna pozornost bo posvečena zagotovitvi avstrijske neodvisnosti, ki je Schuschnigg ne smatra več za nikak problem, nego že za mednarodno politični dogodek. Zanimivo je, kako si tukajšnji mednarodni krogi tolmačijo dejstvo, da se sestanek vrši v Benetkah in ne v Rimu. V Rimu bi ne bilo mogoče pieprečati Schuschniggove avdience pri papežu, kar bi Nemci vsekakor smatrali za demonstracijo proti svoji politiki napram Vatikanu. Mussolini je tako Jgodil Nemčiji, čeprav sam obsoja njen spor z Vatikanom, ki po italijanskem mnenju resno ogroža tudi že os Rim—Beriin. Nedvomno se bo o tem sporu podrobneje pomenil s Goringom, iti je pravkar prišel na Capri. Z Goringom bo gotovo razpravljal tudi o španskem problemu. Ne!e v Nemčiji, nego tudi že v Italiji je pričelo naraščati nerazpoloženje z intervencijo nacionalističnih sil v Španiji, ki jo smatrajo za hušo napako. Francijo v najboljšem primeru za neza-željenega prijatelja, med tem ko velja Italija za novo silo, ojačeno po poslednjih zmagah. Da se italijanski vpliv v Srednji Evropi ni zmanjša!, nego še povečal, se Alessi v svojem članku sklicuje na naslednje okoliščine: 1. Pakt o trajnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo 2 Tesno zbližanje med Italijo in Turčijo ter oja-čenje ostalih turških prijateljstev na Balkanu. 3. Italijansko-jugoslovenski pakt. ki bo že sam po sebi klasificira! celo zgodovinsko poglavje povojne evropske politike. 4. Zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo, med Madžarsko in Ru-muniio, med Avstrijo in Jugoslavijo. Francija sedaj nima več nikake funkcije v podunavskem svetu Podunavje se naglo reorganizira izven njenh koncepcij in proti njenemu hegemonističnemu programu. Jasno jc, da beneški sestanek ne more dati takih rezultatov, k; bi ugajali pariškim klicarjem ljudske fronte. Avstrija je in ostane neodvisna država. V takem položaju bo lahko odbila slehern* napad nasprotnikov Vedeti je treba, da se opira na eni strani na osišče Rim—Berlin, na drugi pa na novi red v sredozemski Evropi. >•:. Sestavljena bo iz 40 poslancev in senatorjev. Češkoslovaški parlamentarci pridejo naslednje jutro, že istega dne bo prvi skupni sestanek pod vodstvom predsednika Čiriča. Govori se tudi o možnosti, da bi se za 5. in 6. maj sklicali službeni seji senata in skupščine. Za obe zbornici je že pripravljeno gradivo, ki bi se lahko postavilo na dnevni red. Vendar še ni znano, ali bosta seji sklicani ali ne. . Bukarešta 12. aprila, d. Davi je prispel v Bukarešto poljski zunanji minister Beck, ka so mu priredili nad vse slovesen i prejem. V teku dneva je obiskai rumun-skega zunanjega ministra Antoneaca na njegovem zasebnem posestvu, juitri pa ga bo sprejel v avdienci kralj Karel, ki ga bo obdržal tudi pri obedu. Jutri in v soboto se bosta zunanja ministra Beck in Antonescu ponovno sestala s predsednikom vlade Tataresccm k razgovorom o medsebojnih odnošajih, o katerih bo nato v sob: to objavljeno uradno poročilo. Zunanji minister Beck bo odpotoval iz Bukarešte v nedeljo popoldne nazaj v Varšavo. Drugi našički proces Zagreb, 22. aprila, o. Včeraj in danes se je nadaljevala razprava proti devetim obtožencem iz znane našičke afere. Končano je bilo zasliševanje obtožencev o prvem izmed treh kazenskih dejanj, o katerih se vrši obnovljena razprava Danes bo se začela zasliševanja o drugem dejanju. Dr. Filip in Adolf Schiesinger sta obtožena da sta nagovarjala sedaj že umrlega Teodorja Jelovca, takratnega starešino davčne uprave v Našicah naj razveljavi plačilni nalog za že odmerjeno prenosno pristojbino v znasku 2.5 milijona dinarjev. Obtoženca se zagovarjata, da je Je lovec sam prišel s ponudbo, da »iža pristojbino na polovico, ker je bila Sele kratko poprej prenosna pristojbina z® isto posestvo že enkrat plačana. Schle-sngerja sta seveda pri-:tala na to ponudbo in .Telovcu izplačala 150.000 Din. Ni »ta se zavedala, da bi s tem storila k«J protizakonitega. Beležke Peter Živkovič v Šumadiji Iz vzhodne Srbije, kjer se je mudil v začetku tega tedna, je prispel predsednik JNS g. Peter živkovič v šumadijo. V sredo je prišel najprej v Topolo, kjer je imel sestanek z delegati strankinih organizacij v oplenskem srezu. Pred sestankom so se vsi zbrani predsedniki JNS poklonili na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra. Iz Topole so se odpeljali živkovič in njegovi spremljevalci v Arandjelovac. kjer so se zbrali delegati strankinih organizacij iz oraškega sreza. Kakor v Topoli sta tudi na tem sestanku bila glavna govornika gg. živkovič in Banjanin. Hrvatski narodni poslanec Karlo Kovačevič je govoril o odnošajih med Hrvati in Srbi, predsednik poslanskega kluba JNS Jeremija Protič pa o proračunski razpravi v skupščini in senatu, o stališču obeh parlamentarnih klubov JNS v zadevi kmečke razdolžitve ter o reševanju raznih perečih gospodarskih in socialnih vprašanj. Poleg omenjenih so obema sestankoma prisostvovali še poslanci JNS Bogoljub Jevtič. dr. Velja Popovič, dr. žika Popovič, dr. Srpko Vuka-novič in dr. Dragotin Kojič ter senatorja Krsta Radovanovič in Laza Antič. Okrožna organizacija JNS za Srem V sredo so se sestali v prostorih glavnega odbora JNS v Beogradu delegati sre-skih organizacij stranke iz Srema. Navzoči so bili tudi narodni poslanci dr. Sveti-slav Popovič, Paunovič in Sokolovič. Sklenili so. da se kot vmesna stopnja med ba-novinskim odborom JNS za dunavsko banovino in sreskimi odbori osnuje z ozirom na posebni položaj Srema okrožna organizacija stranke za Srem Izvoljen je bil tudi takoj začasni okrožni odbor s predsed-n'kom Petrom Jovanovičem. odvetnikom iz Stare Fazove Pred dnevi je »Vreme« poročaio, da bo osnovana za Srem tudi okrožna organizacija JRZ in da ie za nienega predsednika določen znani ideolog TRZ dr. Voja Janič. V včerajšnji številki isti l\st to vest zopet demantira. češ da ni resnična. Druga seja vodstva beograjske opozicije V sredo so se voditelji beograjske združene opozicije pod predsedstvom Ace Sta-nojeviča sestali k dmgi oficiclni seji. Poleg Ace Stanojevica so bili navzoči Ljuba Davidovic. Joca Jovanovid in Miša Trifunovič. Po seji niso udeleženci dali no-vinarem nikakih izjav, pač pa so iim napovedali, da bo še ena seja in da bo potem izšel službeni komunike. V nasprotju z vestmi, da se pripravlja nekaka reorganizacija srbi jan.skega dela združene oporicije v pravcu preosnovanja v enotno demokratsko fronto, zatrjuje »Politika«, kj ima s prvaki beograjske opozicije zelo dobre zveze, da take reorganizacije ni pričakovati, marveč da so posvetovanja osredotočena le na poglobitev sodelovanja v sedanjem okviru beograjskega krila združene opozicije »Hrvatski dnevnik44 o beograjskih posvetovanjih Glavno glasilo politike dr. Mačka je včeraj napisalo uvodnik o posvetovanjih šefov beograjskega krila združene opozicije. Med drugim pravi o njih: »Če !»e sestajajo resni ljudje in izkušeni p^lkiki, je tiefca pač verovati, da razpravljajo o resnih vprašanjih. Posebno velja to za sedanje sestanke, ker jim prisostvuje tudi Aca Stanojevid, ki v zadnjem času sploh aktivneje sodelu e v političnem življenju.« V uvodniku se dalje omenja tudi v včerajšnjem »Jutru« zabeležena izjava dr. Laze Markovida, da ie bilo neresnično v beograjskih listih objavljajo poročilo o njegovih izvajanjih glede hrvatskega vprašanja. »Hrvatski dnevnik« vidi v tem dc-mantiju dokaz, da srbijanski voditelji iz-vcnparlamentame opozici;e na hrvatsko vprašanje nikakor ne gledajo površno in lahkomiselno, v vesti sami pa vidi nespretno intrigo. Svoj uvodnik zaključuje list takole: »V prihodnjih dneh bodo znani sklepi beograjske združene opozicije. Potem bomo videli, koliko se more z njo računati pri delu za reševanje najaktualnejših vprašanj, zlasti hrvatskega.« Aretacije zaradi suma komunistične propagande Kakor poročajo listi, je bilo v torek in sredo aretiranih v Beogradu več intelektualcev, ki so osumljeni komunistične propagande. Aretirani so bili med drugimi odvetnik in publicist Bora Prodanovic, odvetnik dr. Radoje Vukčevič. književnik Milan Bogdanovic, zdravnik dr. Mijato-vic. novinar dr. Oton Krstanovič itd. Občni zbor organizacije JNS sa litijski srez Banovinski odbor JNS v Ljubljani sklicuje občni zbor sreske organizacije JNS za litijski srez v nedeljo, 25. t. m. ob 10. uri v prostorih restavracije pri Sl'barju v Litiji Vabljeni vsi delegati občinskih in krajevnih organizacij. Na dnevnem redu je poročilo narodnega poslanca g. Milana Mravljeta. volitve sreske ga odbora in slučajnosti. Sklepi vlade Be»grx4, 22. aprila, p. Nocoj je bila seja ministrskega sveta. Predsednik dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec sta poročala o dogodkih zunanje in notranje politike. Odobren je bil kredit 5 milijonov dinarjev za novo poslopje železniške postaje v Skopi ju. Gradbeni minister je dobil pooblastilo, da najame posojilo 70 milijonov za izvajanje javnih del na osnovi fonda za javna dela. Bil je dalje pooblaščen, da predloži gospodarsko-finančnemu komiteju ministrov načrt zakona o cestnih fondih. Poštnemu ministru je bilo dano pooblastilo za 10 milijonov dinarjev za dovršitev že začetih del v njegovem resoru. Končno je bilo sklenjeno, da bodo volitve v kmetijske zbornice dne <5. junija in 4 julija. Obisk bolgarskih difakov Sofija 22. aprila. p Nočni ie odpotovala v Jusroshvijo velika »kupina bolcrarskih dijake*. W nameravajo prepotovati vsa večja jugoslovenska mesta. Tudi v »Jutru« zabeleženi članek glavnega glasila JRZ o uradniškem vprašanju je povsod vzbudil mnogo komentarjev. V včerajšnji številki ga servira tudi ljufaljan-ski »Slovenec« v novem, po svoje predelanem besedilu. Slovensko glasilo JRZ pravi, da so tisti, ki ljubijo državo, pretnje »Sa mouprave« pozdravili, tisti pa, ki se čutijo prizadete in zasačene, so ostrmeli in nič bi ne bilo čudno, če bi sedaj v svoji labudji pemi peli o pregajanju in zahtevali svobodo. Toda svoboda je samo za tiste, ki gradijo, in še za te le v mejah načrta. »Slovenec« pravi, da že dolgo opazuje motnje v državnem aparatu. Izigravajo se dobri nameni za državo odgovornih čini-teljev. Skratka, vrši se sabotaža. Zadnji vir sabotaže je navadno povsod isti — politika. Sedanja vlada je svoje delo pričela s starim aparatom in je pustila vse pri starem, ker se je zanesla na dobro voljo uradništva. Toda pokazalo se je, da proti politični zakrknjenosti plemenitost nič ne pomaga, ker se smatra največkrat za slabest. Prejšnje vlade so stale na stališču, da se jim mora uradništvo pokoriti tudu v političnem mišljenju. Sedanja vlada pa se državnim uradnikom ni predstavila na strankarski način. Ta njena široko-grudnost ni bila povsod dobro sprejeta in politični nasprotniki, ki jim je veliko na tem da bi se delo vlade ne posrečilo in da njeni zastopniki ne bi postali priljubljeni, dajejo navodila po uradih, kako se naj vladno delo sproti spodjeda, da bi se ne pokazali preveliki uspehi. Zato je razumljivo, da državni aparat v takem stanju ne more delovati brezhibno in da se večkrat tudi najboljše nameni odgovornih činite-ljev ne morejo posrečiti. Povrh pa je še veliko izobražencev tudi po uradih okuženih od komunizma. »Slovenec« svečano pcoglašuje, da politika ne sme prestopita vrat državnega, ali samoupravnega urada. Ako je ni mogoče izgnati zlepa, jo je treba izgnati zgrda. »Slovenec« zaključuje, da bo ljudstvo še bolj vzljubilo državo, ako bo vlada pometala iz svojega upravnega aparata vsa kolesca, ki motijo njegovo delovanje. »SLcvenčev« članek je pisan a tisto resnicoljubnostjo in lojalnostjo, ki smo jo Kulturni podvig Iz akademskih krogov nam pišejo: Društvo slušateljev juridične fakultete je organiziralo ciklus predavanj o praktičnem delu pravnikov. Za predavatelje so bili na-prošeni znani javni delavci, ki se udej-stvujejo kot notarji, sodniki, advokati m upravno-politični uradniki. Naproseni so se rade volje odzvali vabilu svojih mlajših tovarišev. Naslovi in vsebina predavanj so v skladu s strokovnimi nameni prireditelja in poslušalcev. Tem bolj nekorektno in nekulturno je bilo vedenje neznatne skupine levičarsko usmerjenih akademikov, ki so dne 20. t. m. izrabili strokovno predavanje dr. Pirkmaieija. za svoj ze znani »demokratični teror v varstvu univerzitetne avtonomije. Menda so hoteh s svojim surovim nastopom poudariti »prolcta-rizacijo« naše najvišje kulturne ustanove! Ko so pa poskusili izkoristiti zanimanje akademikov za strokovna vprašanja v svoje politično strankarske namene so naleteli na splošno nerazumevanje in odpor, tako da so bili od velike večine poslušalcev odstranjeni iz predavalnice Na ta način so levičarsko usmerjeni akademiki potrdili svoj sloves na univerzi in v javnosti, da »hranijo« kulturo z nekulturnimi sredstvi. Manjka le še. da se ponosno pohvalijo za ta svoj podvig in da zabeležijo svoje junaštvo kot novo zaslugo za slovensko kulturo! Pustimo na strani moralno. tako rekoč džentlmansko plat tega nastop* proti povabljenemu gostu ene najvažnejših strokovnih akademskih organizacij' Akademiki raznih naz/ranj so pri predavanju to »mi dovoli jasno in odločno ocenili. To j» veseliv pojav pri t«n tako m«8n«n tn-\ cidentu In še nekaj je treba zabeležiti: onkraj Zmajevega mostu že davno navajeni ,in predstavlja zato prav srečno ^popolnitev izvajanj »Slovenčeve« beograj. ske posestrime. širša javnost pa se bo ob teh izvajanjih začudeno spraševala, kako je mogoče, da bi se v državnih uradih kjerkoli, zlasti pa pri nas, dogajalo kaj takega, kar bi dišalo po sabotaži. Pri najbolj natančnem opazovanju tudi še nihče ni mogel kaj sličnega opaziti in gotovo ni treznega Slovenca, ki bi mogel trditi, da ta ali oni uradnik, ta ali oni urad, »sabotira« prizadevanja vlade. Namesto svoje-ga prozornega sumničenja naj bi »Slovenec« prišel s konkretnimi primeri. A teh nima in ne more imeti, zato bo tudi sedaj le molčal kakor je to njegov* aa-vada, pa bo tudi še dalje kar na splošno sumničil. Sicer pa je. kakor vse kaže, udaril »Slovenec« na nekoliko napačne strune. Ravnokar smo namreč dobili v roke najnovejšo številko »Samouprave«, glavnega in službenega glasila JRZ. V debelem tisku objavlja list, da so bila njena svarila naslovljena v prvi vrsti na one državne nameščence, ki grešijo proti glavni svoji dolžnosti, da čuvajo narodno in državno edinstvo v smislu obstoječih zakonov. »Samouprava« pri tem s prstom kaže na uradnike, ki baje radi zatisnejo oči, kadar se kje greši proti tem osnovnim načelom našega državnega življenja. Sklicujoč se na dubrovniško lokalno glasilo JRZ, ki toži, kako jf njegovem območju prosikajo v državni upravni aparat nacionalno in socialno razorne sile, poudarja »Samouprava«, kako težko je gledati in poslušati, ko se sp odkopu jejo temelji naše svobode in se zopet krepi ono, proti čemur smo se borili pod Avstrijo in zaradi česar smo trpeli. Taki brezvestni ljudje morajo biti poklicani na cdgovor. Ako nočejo zvesto služiti državi, ki jih plačuje, jim je svobodno, da se dajo slaviti za »mučenike«. Svobcdo zna ceniti le oni, ki se je za njo boril ne pa rob, ki je zvesto služil tujcu. Ta! zvon ima precej drugačen glas, kakor »Slovenčev«. Vse izgleda, da smo imeli prav, ko smo prvi članek »Samouprave« tolmačili kot napoved gotovih ukrepov v nekaterih pokrajinah države. Pri »Sk>. vencu« očividno ne čitajo »Samouprave« s potrebno pozornostjo. ogromna večina akademikov si ne da več dopasti, da bi io kdorkoli teroriziraj in strahova! na univerzi. Rektor pariške univerze v Zagrebu Beograd, 22. aprila, p. Davn- je rektor pariškega vseučilišča Charlettv odpotoval n Beograda v Zagreb. Dragutin Freudenreich f Zagreb. 22. aprila, o. Opoldne je v Zagrebu umrl eden izmed največjih hrvatskih e!e-daliških igralcev in režiserjev Dracnitin Freudenreich. Doeesrel je lepo starost ^o let. Pri za io dar.žjt le malo važnejših dogodkov Na obeh <£raneh «e v -davnem oniejus jejo ie n8 topniško obstreiiev.inie in na bombardiranje iz letal. Na svadalajarskj fronti so najvažnejši bo j j okrog Teruela, ki je obkoljen od vladnih Čet -n ga skušajo sedaj francovci zopet osvoboditi, vsi njihovi napa 1: pa so bili od biti Na osrednji front; so MŽnejši Poji okrog Toleda Vladnim čelam se je posrečilo, da so prodrle že do predmestij, kjer se vrši sedaj boj za vsako !i:5o posebej. Na obeh straneh priznavajo, ia ie položaj za vladne čete ugodnejši. Ofenziva, ki jo je znev.i priče! na baskovski fronti general Molla. je zopet obtis čaia General se izgovarja na slabo vr<-me. zd> se pa, da se mu ni posrečilo zlon-iti odipora baskovskih čet. kj so dobile zadnje dni ojačenia in nove zaloee živil in muni-cije. tako da uspešno brani!o svoje postojanke. Franrovcj so tudi daneu ve« dan obstreljevali Madrid. Zlasti v središču mesta ;e bombardiranje zahtevalo mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom sebnih oparacij v raznih CKisekih madridske fronte. Republikansko topništvo je obstreljevalo vojaške naprave v Toledu. Iz Fransovega tabora SadLOUiiiica., iiprucL. o. Vrnovno poveljstvo nacionalistične vojske je izdalo službeno poročilo, v katerem priznava, oa so republikanci prešli v ofenzivo na vseh frontan razen pri Madridu. Nacionalisti so odbili napade na asturski, leonski in coruOusKi tionti, pri Viilaharti in Penar-royi pa se jim to ni posrečilo. Komunike ne objavlja ničesar, zakaj so nacionalistične siie v zadnjem času tako pasivne in se omejujejo le na odbijanje republikanskih napadov. Tudi ne govori ničesar o položaju na baskovski fronti. Kar se tiče blokade ob obali pravi, da je kljub vsem francoskim in angleškem vestem še vedno trdna in da je ni prodrla nobena tuja ladja. Bilbao je obkoljen z morske strani in na kopnem. Beck v Bukarešti „Stroški za udanostne izjave JNS" Pod tem naslovom objavlja »Slovenec« izvleček iz občinskih računov občine Go-spič v savski banovini, kjer so zabeleženi stroški za razne deputacije v Beograd. Prva taka deputacija je bila v januarju 1929; za njo je bilo izdanih 9500 din. Druga se je vršila 22. junija 1830; stala je '•5000 din. Tretja je v Beograd 16. septembra 1930 in je stala 18.000 din. Kakor je iz samih letnic razvidno, takrat še o JNS ni bilo ne duha ne sluha. Kar se tiče posebno septembrske deputacije leta. 1830, ie bila to sigurno ena od tistih, ki jih je tudi pri nas tako pridno organiziral tedanji ban g. inž. Sernec. Iz poznejših let navaja »Slovenec« še nekaj takih stroškov. ki se pa ne tičejo nobenih deputacij, torej tudi ne JNSarskih. Zanimiva je med temi vsotami le vsota nekaj preko 52.000 din iz leta 1932 ki je bila »izdana za namene, za katere občina ni dolžna ničesar prispevati«, kakor »Slovenec« diskretno »ravi. Kdor por**** v časopisje tiste jeseni, bo takoj videl, ksj je bilo takrat v Gospiču ter v celi Liki in zakaj se zdi »Slovencu«, da občini Gospič ne bi bilo treba izdati tolike vsote. Pomladni čas s svojimi vremenskimi depresijami in perturbacijami, kakor vse kaže, tudi letos jako neugodno vpliva na spomin in logiko gospode iz Kopitarjeve ulice. Zopet se pojavlja v tej ulici obžalovanja '/redna zmešnjava številk in pojmov in zopet je nekdo odnesel iz uredniške knjižnice seznam dogodkov in režimov. Mi smo že ponovno povedali, da imamo te zapiske v več izvodih in da smo rade volje pripravljeni, jih posoditi ali pa, če drugače ne gre, ob priliki binkoštnih praznikov celo pokloniti en izvod kot birmansko darilo prijatelju »Slovencu«. Seveda kot glasilo Katoliške akcije bi lahko pri-jatelj iz Kopitarjeve ulice sam naprosil sv Duha. da pošlje žarek svetlobe v te-moto historične zmešnjave, ki že od predlanske kresne noči tako kvari bistrost njegovih misli- Pa vendar nimajo^ tu svojih prstov zraven zopet Infemalni frama-EOMfci vplivi T Menda vendar niso kopa tam preko Ljubljanice vščlpnile frama-zonske klešče v možgane namesto v vrat? Zagrebški študenti izročeni sodišču Zagreb, 22. aprila, o. Zagrebška policija je danes opoldne izročila okrožnemu sodišču 10 vseučilišenikov, ki so bili aretirani v zvezi z ubojem jurista Ljubičiča dne 14. t. m. v zagrebškem Dijaškem domu. Preiskava proti njim je trajala ravno^ teden dni. Nekaj jih je bilo aretiranih takoj po izvršenem dejanju, za ostalimi pa je bila razpisana tiralica. Nekateri od teh so se nato prijavili sami, samo enega doslej še niso mogli izslediti. V preiskavi je bilo zaslišanih mnogo ljudi, po večini študentov, ki so bili priče žalostnemu dogodku. Ju-rist Franjo Nevistič je prizna!, da je z nožem zamahnil po Ljubičiču. Obširno je obrazložil policijskemu preiskovalnemu uradniku, kako je z ostalimi tovariši zajel Ljubičiča na dvorišču in kako ga je nato sunil z nožem. Drugi aretirani študentje njegovih izpovedi niso spreminjali. Sodišču so bili izročeni naslednji študenti: jurist Franjo Nevistič iz Sujice Iivenakem srezu, jmrist Stanislav Puratic iz Sumartina na Braču, veterinar Savko Kastelan iz Privlake blizu Biograda na moru. filozof Mirko Matijevič iz Mokrega pri Mostarju. jurist Dragutin Prelcec iz Orehovca pri Krapini, tehnik Mihvoj San-žunič iz Sarajeva, jurist Ivan Pejič i z Soviče v libuškem srezu. jurist Ivan Jelič iz Donjega Dolca v splitskem srezu, jimst Ivan Dovcan iz Dolnjega Vakufa in filozof Josip Pajtler iz Cernika pri Novi Gra-diški Slednji je bil izročen sodišču le zaradi teea. ker je skril in pozneje odvrgel Nevističev nož, ki so ga nato našli na Tn-škancu. Razprava proti aretiranim študentom se bo vršila bržkone konec maja. »JUTRO« SL 93 3 EftdL 23L HL258E, J-3F* i kraji in Tako žive naši invalidi Malih podpor je deležna komaj petina invalidov Ljubljana, 22. aprila Predstavniki invalidskih odborov iz vse Slovenije se bodo v nedeljo 25. t. m. ob 9. dopoldne zbrali v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na občnem zboru oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov. V soboto 24. t. m. ob 19. pa bo v Delavski zbornici delegatska anketa. Trpljenje brez konca in kraja je združilo invalide v močni organizaciji. Zavedajoč se gesla: V slogi je moč! se bodo invalidi gotovo številno pa je na zbor invalidov in na invalidno pa je na zboru invalidov in na invalidska vprašanja opozoriti tudi javnost. Na svojem občnem zboru bodo invalidi zahtevali uvedbo novega invalidskega zakona, ki naj bo pravičen in socialen, da bodo z njim enkrat za vselej pravično rešena invalidska vprašanja. Invalidski zakon iz leta 1929 je že tretji, po svojih določilih pa je za invalide najslabši. Sestavljen je bil v namenu varčevanja in njegova določila zmanjšujejo število vojnih žrtev, da bi se na tak način nekaj prihranilo. S tem zakonom je bilo črtanih 20 odstotkov invalidov, ki so bili že priznani. Ta zakon je črtal vse rnvalide-bolnike in vsem je vzel možnost nove presoje tudi v primeru večje invalidnosti, črtal je tudi vse civilne invalide in vojaške invalide iz predvojne dobe. Glavno sredstvo za črtanje invalidnine je davčni cenzus. Pred letom 1929 so invalidi dobivali svojo invalidnino ne glede na davek, zdaj pa imajo pravico do invalidnine samo oni, ki ne plačujejo letno nad 120 Din davkov. Strašno sredstvo za redukcijo invalidov je § 42 invalidskega zakona, ki velja tudi za nazaj. Nikjer drugje ni takih zakonov, ki bi posegali nazaj in jemali že pridobljene in prisojene pravice, le naš invalidski zakon ima take določbe, če je bil kdo kaznovan v dobi, odkar je postal invalid, tudi pred izidom invalidskega zakona, izgubi za vselej vse pravice po invalidskem zakonu. Invalid je na ta način dvakrat kaznovan. To pa še ni vse. če je bil invalid kaznovan, izgubi tudi njegova nedolžna družina vse pravice za vselej. Sam kazenski zakon daje možnost izbrisa kazni z vsemi posledicami. To pa za Invalidski zakon ne velja. On ne upošteva tega, kar drugi zakon daje. Invalidi so razdeljeni v skupine po odstotkih invalidnosti in vsaki skupini je priznan gotov znesek invalidnine. Z zakonom od leta 1929 pa se invalidom z invalidnostjo pod 60 odstotki ni dovolilo ponovnega pregleda, pa naj bi se posledice vojnih poškodb v kakršnikoli meri poslabšale. šele z uredbo od 25. marca 1936 so bili ponovni pregledi dovoljeni, upoštevani pa so samo invalidi z invalidnostjo preko 70 odstotkov. Invalidi z invalidnostjo 20 odstotkov pa nimajo nobene pravice več, tudi če bi postale posledice poškodb še tako hude. Prvenstva invalidov pri službah, koncesijah, trafikah in licitacijah se sploh ne upoštevajo in lahko se reče, da ni invalida, ki bi bil dobil državno ali samoupravno službo po sami invalidski zaščiti brez vsakih zvez ali priporočil. Za zaposlitev invalidov pri privatnih podjetjih, kakor invalidski zakon določa, pa se sploh nihče ne zmeni, čeprav predpisuje zakon odgovornost in kazen. Koncesije se delijo brez vrednosti ter brez upoštevanja prednosti invalidov in tudi brez vsake odškodnine za voine žrtve. čeprav imamo v državi 17 invalidskih sodišč in višje invalidsko sodišče, je po 9 letih rešena komaj polovica prijav. Pri invalidskem sodišču v Liubliani je skoraj vse rešeno, invalidi iz Prekmuria in Bele krajine, ki spadajo pod invalidsko sodišče v Zagrebu, na po večini ne morejo doseči rešitve svojih zadev. Odredbe invalidskega zakona se različno tolmačijo. Vsak jih prikraja po svoie. toda vedno v škodo vojnih žrtev. Po dolsrih letih se zahteva io razni dokazi iz voine, ko jih ni mogoče več dobiti. Invalidnino ie v Sloveniji leta 1921 nreiemalo okro^ 37 000 voimb žrtev, po zakonu iz leta 1929 pa jo preiema samo še kakih 6.600 oseb. V vsei državi 1e bilo leta 1925 priznanih 215.297 voinih žrtev, no vseh redukciiah pa jih ie ostalo priznanih samo še 83.604. Invalidska organizacija ie ugotovila, da je samo še ena petina vseh pravih voinih žrtev zaščitena. Vse to je samo drobiž iz velikega invalidskega. problema, ki je tako pereč in tako žalosten za ves narod, da se mora vsa javnost seznaniti z niim ter podpreti vojne žrtve v njihovi borbi za pravico in zaščito. Pesnica fe nitjno potrebna regulacije Kmetje so se zbrali k složnemu delu v zadrugi Ptuj, 22. aprila. Kakor po vsakem deževnem vremenu smo tudi zdaj v Pesniški dolini imeli veliko poplavo, ki je napravila ogromno škodo. Lani je Pesnica poplavila pred košnjo vso dolino in je bila voda do dva metra visoka. Seno je bilo tedaj preko sedem tednov pod vodo in je čisto segnilo. Od Mezgovca, do katere vasi je Pesnica že regulirana, pa do Gočave je približno 8 km daljave. Površina v območju neregulirane Pesnice znaša 1600 ha. Od tega je 85% travnikov, 10% njiv in 5% jelševih in brezovih gozdov. Pesnica teče tu v velikih vijugah, tako da bi zravnana struga bila za eno tretjino krajša. Prav zaradi te-h vijug voda nima urejenega toka in zavoljo tega mora po vsakem deževju ali nalivu nastopiti velika poplava. V spodnjem delu se je regulacija že izvršila. Prav tako delno tudi v gornjem delu. Le v sredini, kjer je napetost vode rajvečja zaradi silno vijugaste struge, je še vse pri starem. Regulacija Pesnice se je začela v stari Avstriji in se je v letih 1906. do 1908. mnogo napravilo. Pozneje se je regulacija še nadaljevala, a po- tem je vse zaspalo in je bil ves trud zaman, da bi se pristojni činitelji pridobili za nadaljevanje tako nujnih del. V letu 1934. se je sestavil v Ptuju poseben odbor, lci naj bi skrbel da bi se delo v etapah nadaljevalo. Najprej bi se reguliral del od Mezgovca do Pacinja, eventualno tudi do Gabernika mimo Dor-nave in Mostja. Gre tukaj za okoli 300 ha zemljišča, po večini travnikov. Za odvajanje vode z močvirnega sveta pride v poštev kakšnih 150 ha. V tem delu napravijo poplave vsako leto ogromno škodo, a vsako tretje ali četrto leto uničijo sploh ves pridelek. Razen tega se zaradi poplav širijo nalezljive bolezni med živino. V zadnjih letih je v Dornavi, Pacinju in Mo-stju poginilo za metljavostjo in jetiko blizu 250 goved in konj. Zdaj se je spet začela akoija za ustanovitev vodne zadruge, ki bi naj izvršila regulacijo Pesnice v prvi etapi in izsušila travniške in njivske parcele. V to svrho so se kmetje zbrali k složnemu delu in si izvolili pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovitev zadruge. Na razvalinah vasi p$d Malovrhom Vsi dosedanji prebivalci se te dni izselijo Zagorje, 22. aprila Stari ljudje vedo povedati o sedaj razde- j janem naselju Podkraju, kako so vsi stano- j valci pred več desetletji udobno živeli. Verjetno je to, kajti vsi ti posestniki so poleg rodovitnega polja in žlahtnega sadja, ki jim je donašalo lepe dohodke, imeli še zaslužek pri rudniku. Toda podzemeljske sile so razmeroma premožno kmečko vas po odkopih spodaj v rovih upropastile. Prej lepo obdelana ravna polja so razdrta in zasekana. Marsikateri je moral že pred 60 leti zapustiti svoje drago dornovje Nekateri so se preselili v višje lege okrug Čolniš, drugi pa nižje v bližino Toplic Med drugimi se je tisto dobo preselil tudi gostilničar Pro-scnc. ki ie potem v sedanji Ržišnikovi hiši na Repniku nadaljeval gostilniško obrt. Ravno na dan Treh kraljev leta 1897 se je zaradi novo izkopanega rova porušila hiša rudarjeve vdove Mchovarjeve. Tudi ta je dobila od rudnika odškodnino, obenem ji je še bilo dovoljeno nadaljnje bivanje na tistem kraju, vendar jo je doletela ista usoda, kakor sedanje žrtve, ki so se naposled vendarle morale umakniti. Poleg Brvarja in Drganove, Vi sta šla začasno stanovat v bližino svojih razrušenih domov, se bo prihodnji teden preselil v svojo novo kupljeno hišo tudi upokojeni rudar Rudolf Suša. Njegovi najbližnji sosedje, Gračarjevi in Urankarjevi, se tudi že pripravljajo, da izpraznijo podrtije. Drganova lesena hiša ima letnico 1782. Čeprav se je pomaknila kakšnih 30 m nizdol, je lesovje vendar še kompaktno in trdno drži skunaj, samo da je pod obrnjen v zrak. Hišo je kupil stari Drgankin oče. Po smrti Martina Drgana sta bili lastnici Terezija in Micka, ki pa je letos umrla Tudi druge hiše so bile že starejše, razen prizidka k Suševi hiši in razen Uran-karjeve. ki je bila postavljena 1. 1902. Gr-čarjeva hiša ima razpoke in se bo družina samo z izselitvijo rešila večnega strahu. Grčar je že 37 let lastnik hiše. pri rudniku pa je služil 42 let kot gozdni čuvaj. Vsi prizadeti pripoveduiejo, kako so bili že pred leti opozorjeni od rudniških višjih gospodov na nevarnost sesedanja zemlje in na plazovje. Sušo, ki je nameraval hišo ometati, so opozorili, da ie škoda vsakega dinarja, ker da itak ne bo dolgo po-rabna za prebivanie. Po teh trditvah sklepajo, da so rudniški veščaki vnaprej vedeli za sedanjo katastrofo. Kakor emo že bele- žili, so opazili prve znake premikanja zemeljske plasti leta 1917. Bilo je na dan sv. Antona, dne 17. januarja, ko je bruhnila izpod Malovrha rjava voda. ki ie tekla ob Drganovem jarku nizdol proti Mediji. Culo se je tudi votlo podzemsko grmenje. Kar preko noči pa vode ni bilo več in so bili takrat vsi prepričani, da se je zlila v j jamski rov Vilhelmino. K sreči se to ni ' zgodilo Zdaj se znova razliva rjava voda čez plazovje. bržčas iz istega vira kakor pred dvajsetimi leti. Rudarji imajo z vodo veliko opravka, da jo speljujejo po žlebih čez plazovje. Za varnost je za enkrat dobro preskrbljeno, če le ne poseže vmes skrivna sila zagonetnega Malovrha. Mnogo razpravljajo ljudje o tem, da je usahnil starodavni čudežni studenec v bližini Drganove domačije. Prebivalstvo je nad sto let dobivalo izborno studenčnico, zdaj pa je brez dobre pitne in kuhinjske vode. Ko sta pred več desetletji tu službovala rudniška ravnatelja Langer in Draž. sta redno prihajala s svojci do studenca, kjer so se »oteščali«. Tudi rudarji so spotoma na delo vedno tu natočili izborne hladilne prirodne pijače. Studenec je izviral ob veliki košati smreki, ki pa se je z Drganovim orehom vred oddaljila več ko 30 m od tam, kjer je bila zrasla. Zdaj se oreh in smreka v skupni zvestobi držita nagnjena še vedno v tisto smer, kjer sta prej ljudem delila dobroto in gostoljubje. Naposled še nekaj tragičnih sličic iz trenutkov, ko se je pričelo plazovje premikati. Brvar je prejšnji torek zjutraj ob 2. vstal in naenkrat opazil, da se kozolec nagiba. Cul je obenem pokanje v hiši in lomljenje drevesnih korenin. Poklical ie ženo, nakar je hitel iskat ljudi, da pridejo na pomoč. Žena je šla v hlev in odpela živino od jasli. Ko pa je hotela vrata spet odpreti, se je trudila zaman. Medtem se je namreč bil hlev že toliko premaknil in sesedel, da so bila vrata v zemlji. Tako je žena ostala v hlevu zaprta in je preživela bridke trenutke v strahu, da se vse zruši na njo. Rešili so jo. ko so prišli ljudje na nomoč, vso prestrašeno in objokano. Tud' Drganova ni mogla več odpreti hišnih vrat in ie bila prav tako ujetnica v lastni hišici, dokler ji niso prišli reševalci na pomoč. Kakor se govori bo Trboveliska prsmo-gokopna družba po svoji uvidevnosti od-škodovala vse prizadete, še posebno Višni-karja, kateremu je plazovje napravilo na rodovitnih njivah veliko škode. Tako bo družba pokazala, da ima poleg izkoriščanja naravnega bogastva dovolj smisla za pomoč tistim, ki jim je tako izkoriščanje prizadelo nesrečo. Mr. W. E. Teallng Angleško društvo v Ljubljani slavi, ka kor smo že poročali, 15 letnico svojega obstoja. V ponedeljek 26. t. m. bo imelo v svojih društvenih prostorih na Kralja Petra trgu 8 ob 20. svoj občni zbor. V proslavo 15 letnice pa bo društvo istega dne v mali filharmonični dvorani ob 18. priredilo zanimivo predavanje. Kot predavatelj bo nastopil ugledni angleški publicist Wil-liam B. Teeiin^. Predaval bo o kronanju angleškega vladarja in o britanskem imperiju. Odlični predavatelj je star 34 let, a se že precej let udejstvuje kot odbornik angleške konservativne stranke. Politično se je začel udejstvovati v Essexu. Enkrat je bil postavljen tudi za kandidata za londonski mestni odbor. Posebno znan pa je po študijah o izseljenstvu in brezposelnosti. Udejstvujoč se v organizacijah, ki se bavijo s takimi problemi, je potoval po Severni Ameriki, Kanadi, Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Povsod je obiskaval socialne ustanove, posebno pa se je zanimal za delavske domove in delavska zavetišča. Ko je dovršil svoja studijska potovanja po Ameriki in Evropi, 3e je podal v Avstralijo, na Kitajsko in na Japonsko. Sad temeljitih študij je več knjig in kakih 200 predavanj. Londonski dnevnik »Times« ga šteie med svoje odlične sotrudnike, udeistvuje pa se tudi v drugih listih in revijah. Pri kronanju angleškega vladarja bo ak- Olegujejo kozo ~ polepšajo polt! ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG ^ omamljivega vonja — sneinobele barve ^ tivno sodeloval in je zato najbolj poklican, da o tem predava. V naši državi, kamor je prispel po intervenciji Britanskega sveta za odnošaje z drugimi državami, ki je poloficielna ustanova angleškega zunanje- ga ministrstva, se mudi že tri tedne. Predaval je že v Beogradu, po svojem preda^-vanju v Ljubljani pa bo obiskal Zagreb, nakar se bo preko Maribora vrnil v domovino. Velika razstava slovenske umetnosti bo o tvor j ena v nedeljo v Jakopičevem paviljonu Pred tremi leti je Društvo slovenskih likovnih umetnikov obnovilo uvaževanja vreden običaj, da je za vsako pomlad zbralo vse naše likovne tvorce k skupni razsfavi. Tako bo v nedeljo dopoldne v Jakopičevem paviljonu otve r jena že tretja pomladna revija vsega likovnega dela pri nas. Letošnja razstava se bo razlikovala od prvih dveh po tem. da so dela zbrana brez žirije, ker je občni zbor društva sklenil, naj bi bila na njegovih javnih prireditvah dana možnost sodelovanja vsem članom brez izjeme. Prav zavoljo tega bo ta razstava še mnogo zanimivejša cd sedanjih, saj bodo na nji zastopani prav v3i, ki delajo pod naslovom umetnika pri nas, in bo prireditev pokazala našo umetniško tvornost v dovolj široki lestvici od polnovredne kvalitete do prvih začetkov. Kakor je že pri skupnih umetniških nastopih navada zadnji čas. bedo tudi tokrat izostala imena najstarejiših mojstrov Jakopiča, Jame, Slemena in Vesela ki jih od prizadevanja mlajših loči zmerom vidnejša cenzura. Izmed starejših bo z nekaj deli zastopan samo kipar Ivan Zaje, izmed najmlajših pa bo prvikrat razstavil akad. slikar Niko Omersa. ki je nedavno dovršil zagrebško akademijo. V celem bo razstava nudila dovolj nazoren prikaz vseh panog našega likovnega ustvarjanja, saj bodo razstavljene risbe, akvareli, čista grafika, pasteh, olje, mavec, kamen in bron. Izmed 69 razstavljalcev je 17 slikarjev, 10 kiparjev in 12 oblikovalcev grafičnih strok, z olji bodo zastopanj Karel Jirak, G. A. Kos. France Košir, Rudolf Marčič, Niko Omersa, Elda Piščančeva, Marija Pregljeva, Maksim Sedej, ki razstavlja tudi četvorico zanimivih lesorezov iz Mrze love zhirke pravljic s>Bog v Trbovljah«, Albert Sirk, Hajko Slapernik, Saša šančel, Henrika šantlova, Mirko šubic. Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, France Zupan in Anica Zupančeva. Plastiko bodo razstavili Stane Dremelj, France Gorše. Radoje Hu-doklin, Boris in Zdenko Kalin. Lojze Ko-govšek, Nikolaj Pirnat, Karel Putrich, Ivan Sajevic in Ivan Zaje, grafiko, akvarele in pastele pa Maksim Gaspari. Božidar Jakec. Elko Justin, Ivan Klein, Ivan Kos, Mara Kraljeva, Janez Mežan. Pipo Petelin. Mnko Smrekar. Avgusita šantlova, Rajko šubic in Bruno Vavpotič. Razstava bo tako po udeležbi kakor po nivoju brez dvoma pomemben dogodek v našem umetniškem življenju, čeprav so naši likovni tvorci bili prav zadnji čas vabljeni še na razne razstave drugod. Tako bo v kratkem otvorjena pomladna ra.z3rava jugoslovenskega slikarstva in kiparstva pod okriljem »Cvijete Zuzorič« v Beogradu, a skoraj isti čas bodo v prestolnici razstavljali tudi umetniki, ki so se iz odipora proti postopku »Cvijete Zuzorič« odločili za ločeno prireditev. Razstava v Jakopičevem paviljonu zasluži, da ji naša kulturna javnost posveti čim več pozornosti. Tihotapci so tudi v Ljubljani nevarni Krvav spopad z mitničarjem na Viču Ljubljana, 22. aprila. Na mestni meji blizu Vidičeve opekarne na Viču je snoči prišlo do obžalovanja vrednega dogodka, ki vse dejanje in neha-nje naših dni postavlja v precej nerodno luč. če Izvzamemo veliki pohod Ižancev, ki so v burnih dneh po revoluciji leta 1848. s celo majhno kmečko vojsko naskočili šrango, Ljubljančani skoraj ne pc-mmijo pomembnejšega incidenta med mitničarji in pa kmetovalci, ki dovažajo svoje pridelke na trg. Pač pa bi lahko iz dneva v dan pisali debele knjige o tem, koliko bajtarsike revščine se vsako jutro na tihem razjoče pod belo-zelenimi drogovi, ki še dandanes stoje ob mitnicah v znamenje mestne oblasti in mimo katerih ne sme nihče tovori ti blaga, ne da bi pred vstopam v mesto položil malemu ljubljanskemu cesarju, kar je njegovega. Ni čuda, da se je po vsej okolici, iz katere prihajajo živila na ljubljanski trg, zlasti v letih gospodarske krize na široko razpasla tihotapska strast in ljudje, ki imajo kakšne zveze s to reč jo, vedo pripovedovati mnogo zanimivih prigod, kako so kakšni tmdomušneži ukanili zelene organe mestne gosposke. Odkar smo dobili Veliko Ljubljano in se je trošarina,ka meja za dobršno mero pomaknila v zaledje, pa so mitninski posli postali še mnogo težavnej-ši kakor doslej in tihotapstvo je začelo po vsej priliki še mnogo bujneje cveteti. Krvavi snočnji incident je vso javnost opozoril na vprašanje, ki se odpira pred nami hkrati pa je pokazal, da tudi služba užitninskega paznika ni nič manj zvezana s tveganjem kakor služba stražnika ali žandarja. Okrog 20.15 je mitničar Jakob škof na cesti blizu opekarne opazil, da prihaja miimo mitnice postaven moški s polnim nahrbtnikom na hrbtu. V vsaki reki je vodil kolo, videti pa je bil tudi precej pijan. Ker je isti čas za opekarno švignila temna senca, se je mitničarji mož z nahrbtnikom. in dvema kolesoma zdei sumljiv, zlasti še, ker je znano, da tihotapci na mestni meji pogostokrat radi hlinijo pijanost. Signaliziral je svojega tovariša Ivana Prešerna, ki je bil pravkar na patrulji, nato pa sta se na kolesih odpeljala za neznancema. Dohitela sta ju že na koncu opekarne in v mraku sta videla, da imata oba dobro natrpana nahrbtnika, škof je zavozil prednju, da jima zastavi pot. A manjši izmed mož se ie tisti mah s kolesom Ln nahrbtnikom zagnal v strugo Gra-daščice, ki je zaradi regulacije na tem kraju izpraznjena ,in zginil v temo. Prešeren je medtem, ko je njegov tovariš brezupno zasledoval prvega, skušal urediti zadevo z drugim, visokim, izredno krepkim možakom. Na vprašanje, kaj nosi v nahrbtniku mu je neznanec odvrnil z grožnjo, da ga ubije. Hkratu je tudi navalil na Prešerna, mu s čepico vred izpulil šop las in ga skušal prevrniti. Prešeren pa se je nasprotniku ujel za noge. in oba sta se nekaj časa ruvala po tleh. Mitničar je zažvižgal na pomoč in ustrelil v zrak, a tihotapcu je kmalu uspelo, da mu je iztrgal samokres. Med prerivanjem po tleh se je orožje sprožilo in strel je neznanca zadel v čeljust. Kljub temu pa se je otel Prešernu iz rok in pobegnil. Kakor so ugotovile poizvedbe, je kasneje na Viču skočil na tramvaj in se odpeljal v bolnišnico, da so mu obvezali rano. Dognali so. da gre za 361etnega posestnika Ivana Rožnika s Hruševega nad Dobrovo. Z rečjo se bo moral ukvarjati še sodišče, ščem. £ ifi Murska Sobota, aprila Ne morem vam povedati kaj drugega o Prekmurju. Dvesto rok — dvesto rdečih, hrapavih rok visi iz vlaka; dvesto rok maha z robčki, s kapami. — Kam se peljejo ti ljud'e. — Čemu se naslanjajo na kostanje, na kolesa, na leseno ograjo, na roke drug drugemu in tiščijo robčke na očeh'-' Petdeset, sto koles je naslonjenih na leseno ograjo. Petdeset, sto, dvesto kovče-gov je položenih ob tračnicah. — Zdaj se le hitro poslovite, potem gremo, — vpije palir. Vlak že »foršiba«. Sedem, osem vagonov škriplje po tračnicah. Dvesto parov oči je zapičenih vanj. Nihče se ne zgane. Samo star možakar s cekarjem na roki hodi med ljudmi in vpije Tu in tam se mu kdo zasmeje. Vlak se ustavlja na prvem tiru. pred ljudmi. Nekdo kliče: — Ženske sem! — — Tu samo za Francijo, samo ženske! — — Ženske so prve! — In ženske grabijo po svojih košarah, po zadnjič iztegnjenih rokah, po robčkih in predpasnikih, ki jih s prosto roko naglo pritiskajo na oči. — Ta... čujete... td ženskel... — Tu samo oženjeni! Oženjeni sem! — — Sanduče moj! — — Haha! — V množici valovi. Dvesto ljudi se poslavlja. Dvesto ljudi mora še nekaj povedati, preden odidejo za dolge mesece, le- — Ti samo za etimi idi! — — V jesen pa vkiip pridemo ... — Nikai se ne bojte ... — Čakajte!... — Vsakdo naj sam nosi svoj kufer, da ne bo šc večje zmešnjave! — Naglo vstooa tistih dvesto in išče prostore ob oknih. — Lepoša! — kliče palir. — Lepoša! — Moški z novimi vilami v rokah nekoga išče. Nekdo nosi svojo koso s seboj v Francijo. Dekle naglo odpira okno kupeja, pritiska robček na oči, iztega roko. ki jo spodaj nekdo lovi. — Oh!... njen jok se sliši po vsem kolodvoru. — Kak ta prideš, tak mi moraš pisati, — naroča nekdo. — Gda te pa vi šli? — — Sakši den čakamo ... Nage! stisek dveh rok, dveh rdečih, zde-lanih rok. Morali bi videti tiste oči, ki so gledale mimo nje. mimo vlaka, mimo vsega Prekmurja, morda v tisto vas. kjer stoji farma., nekje na Francoskcm ... Zadušen krik. brezkončno trpljenje, eno samo, večno slovo. Te oči so izpraševale, ali se izplača živeti samo za to, za eno samo nepretrgano slovo, za svinje in krave na Francoskem... — Sakši den čakamo... ponavlja tiše. — Šče mate čas; pou viire sče... — Tou maš deset dinarof... Na veliki moški dlani se sveti deset-dinarka, fantek jo boječe jemlje. — Kiišni svaka!... In žena ga dviga k zagorelemu, razbraz- danemu licu, po katerem počasi tečeta dve solzi. Potem se žena obrača vstran in njena roka trepeta, ko pritiska predpasnik na oči. — Ob kelkih ide vlak? — Tri frtale na tri, — jeclja oče. — Tri — f rta-le na — tri ... Njegove oči so zameglene. Rumen klobuk, potegnjen na čelo. Hrapave roke na palici. Topo strmi v hčer, ki stoji ob fantku. Čez pol ure se bo vozila v Francijo; naj vrag vzame vse___to prokleto življenje ... to repo ... — Nede dugo mame... Dve roki držita dečka za ramena. Pritiskata ga na prsi, na črno bluzo in lice, ki je mokro od solz, pritiska k njegovemu. — Nede dugo mame___ dugo nej... V zadnjih vagonih pojejo. Madžarske in srbske pesmi. Nekomu se v smehu svetijo zlati zobje. — Ljubila sanlolu i fakina ... — Jčučte, gospodična, šče za mene!... — V Parizi se najdemo!... — Zaj je že fertik. oča, nete je več vi-dli — Oče omahuje k vagonu, ki je že zaprt, ali je hotel se nekaj naročiti? Potem stoji na tračnicah, topo strmi v zaprti vagon, se opoteka k stopnicam tovornega vagona Zdaj sedi tam, glavo naslanja na palico in nekaj mrmra. Ob njem stoja deček in gleda v jokajoče ženske. — Vstopiti 1 — Spet je množica vzvalovila. Se enkrat se stiskajo roke. Pozdravi v slovenščini, madžarskem, angleškem in nemškem jeziku se ponavljajo. — No pa zb6ugom! — Dva človeka stojita sredi gruče. Ona lovi roko, ki se hoče odtrgati. Z obema lo- kama jo lovi, naslanja nanjo celo svoje telo, svoje lice, solze padajo nanjo. To je majhna, drobna žena, oblečena v kratko kriio, z ruto na ramenih. Mož ji polaga roko na rame, miži, ne more več ničesar povedati. Toda njegove oči, njegov obraz in roka, ki je na njenem ramenu, govori: — Moram iti; potolaži se... — Ta sva si nej dala srčen poljub! — Zopet se nekdo ob enem oknu smeje. — Vstopiti! — Poljub na lica, še eden na usta. in še celo sekundo, dve, tri sekunde še leži roka v roki, hoče se še ogreti v tej dlani. Solze kapajo na hčerino roko. Ustnice drhtijo, ramena se stresajo. — Zbougon! — O j ooo j!... Deset, dvajset, sto krikov. — Ojooooj!... Roke pritiskajo robčke na usta, da bi zadušile glasen jok in samo oči jočejo, brezglasno, brezpomočno ... — Zbougon!... Zbčugon!... — Uju! Ujuhuuu!... Robčki, kape, roke... dvesto rok visi skozi okna vagonov. Danes sem videla, kako se ti ljudje ljubijo. — Gremo, oča! — Stara mati lovi roko polpijanega moža. Otrok, ki drži njegovo palico, se joče. Otrok njegove hčere, ki se vozi v Francijo. — Idemo, oča! — V procesiji, ki se je razlila po cesti proti mestu, se počasi, omahovaje prestopa ta človek z za meglenimi očmi. Sam hodi sredi ceste, s sklonjeno glavo, s palico v roki. Teža problema, ki ni samo njegov, je padla tudi na njegovo rame. *c"&aana Špur. Domače vesti * Dr. Fran Skabernč šestdesetletnik. Ju-tri 24. t. m. bo praznoval šestdesetletnico 6vojega življenja imenovani odlični prosvetni delavec. Med svetovno vojno je služil na Dunaju v ministrstvu za uk in bo-gočastje, po prevratu pa je kmalu postal šef prosvetnega oddelka pri vladi v Ljubljani. Razen tega je bil honorarni profesor na naši univerzi, kjer je predaval izbrana poglavja iz javnega prava Tudi je bil član izpraševalnih komisij za pravno-zgodovinski in državnoslovni državni izpit na juridični fakulteti. Po nekoliko letih, ki jih je prebil v Zagrebu, se je vrnil v Ljubljano, pa tudi k prosvetnemu delu. Vrši kot član izpraševalne komisije za pravosodni državni izpit na juridični fakulteti svoje posle vzorno in deluje kot pravniški pisatelj. V društvu »Pravnik« je predaval obširno o hišnih zadrugah med Jugoslovani, dalje o znamenitih slovenskih advokatih in notarjih. Obe predavanji sta izšli v tisku in sta vzbujali v pravniškem svetu zasluženo pozornost. Kličemo mu: ee na mnoga leta v prid slovenski prosveti. Sa promenado tn šport. šiezttigam Največja in in SG^ifOt najlepša izbira in najsolidnejše cene! jKIettcI €t® Fas postreže najbolje LJUBLJANA Mestni trq 22 * Osebna vest. Gdč. Mila Čermova, sup-lentka na gimnaziji v Virovitici, je položila ca univerzi in na glasbeni akademiji v Zagrebu profesorski izpit. Čestitamo! * Predlog za ureditev mednarodne igralnice v Splitu je stavil neki podjetnik iz^So* fije predsedniku splitske mestne občine. Na zadnji seji splitskega mestnega sveta eo razpravljali o tem predlogu in predsednik občine je dobil pooblastilo, naj ee pogaja s sofijskim podjetnikom. Podjetnik na« merava urediti v Splitu veliko mednarodno igralnico in občini bi za njo plačeval letno po eden in pol do tri milijone dinarjev alj pa 50 odstotkov vseh dohodkov v dobi 25 let. Mednarodna igralnica bi bila v turističnem pogledu za Split pomembna atrakcija. * Zveza bokeljskih občin. V kotorski mestni posvetovalnici so se sestali predseds niki vseh občin sreza Boke Kotorske. Sprejet je bil pravilnik o ustanovitvi zveze bo-keljskih občin. 0 tem pravilniku bodo še razpracljali v občinskem svetu Boke Kotor* ske. S konicrenee je bil poslan ministrstvu socialne politike brzojav, ki vsebuje prošnjo za nujno nakazilo živil za revno prebivalstvo bokeljskih občin, ki še letos ni (prejelo nobene podpore. Žene zamorejo po večkratni nosečnosti X dnevno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznienje črevesja in urejeno delovanje želodca. — »Franz-Josefova« voda — je davno pre-skušena, najtopleje priporočana tn se dobiva povsod. Ogl. r»g S. br. 16. 485/» * Muslimanom, ki živijo na področju drav-ik® banovjne. Letos konec marca je izšla iz tiska islamska verska knjiga »K uran cia,6Qi«. prevod in tolmač. Prevedel jo ie odlični muslimanski teolog, upokojeni verski poglavar muslimanov Džemaluddin Čau-ševjč. Prevod Kurana obsega 1048 strani formata velike osmerke. Knjiga vsebuje klL eiranj arabski tekst (814 kljšejev) ter hrvatski prevod teksta, od prevajalca pa obširen uvod o pomenu in razdelitvi K urana ter komentarje najuglednejših muslimanskih in svetovnih orientaiistov. To vzvišeno delo nora imet: vsak musliman, knjigo pa lahko naročijo tudi vsj drugi, ki hočejo spoznati prevod in tolmačenje Kurana. Cena. je 150 Din. Naroča pa se na naslov; Džemaluddin Oauševjč. Re:8-ul-ulema v pokoju. Sarajevo, 6ek. rac. 1105. * Milijonska dediščina iz Amerike. Nepričakovano se je sreča nasmejala štirim revnim kmetom v Sonti. Postali so dediči brata, ki se je pred kakimi 30 leti podal v 6vet. Zadnjič je Stepan Benak pisal 6vo_ jim bratom pred svetovno vojno ter se pohvalil. da ima dober zaslužek kot nadzornik delavcev v neki klavnici v Chfcagu. Ker se po vojn, nj več oglasil, so bili bratje prepričani, da je umrl. Pred nekaj leti je dobil najstarejši Stjepanov brat Anton i7. Chicasra angleško pismo. Ker sam ne »na angleški. se je s pismom podal k učitelju. Učitelj tudi ni znal angleški, a tega ni hotel priznati in je kmetu kratko malo rekel, da nj v pismu nič posebnega, da Stjepan samo pozdravlja svoje brate ter jim sporoča, da je ž;v in zdrav. Anton Benak je spravil pismo doma v omaro in ee zanj ni več brigal. Pred letom je prišlo drago angleško pismo in tudi to je dal Anton v omaro, ne da bi si ga dal raztolmačjti. Te dni pa je neka kmetica iz Sonte dobila od evojiih sorodnikov i-z Amerike pismo, da že več let iščejo najožje sorodnike Stjepana Benaka. ki je že pred leti umrl. a je bil doma iz Sonte. Ko je Anton slišal o tem pismu, se ie spomnil na pismj v omar* ter se z njima najpotil k somborskemu odvetniku dr. Gusmanu. Ta je dal pisma takoj prevesti in presenečenim bratom je naznanil, da je pisma pisal oskrbnik Stjepanove zapuščine. Stjepan je že pred 7 leti umrl brez oporoke in ker je bil samec, pripada vse njegovo premoženje najožjim sorodnikom v stari domovini Zapustil je precej gotovine, štiri farme in veliko hišo v Chicagu. Zapuščina bo z obrestni; v našem denarju znašala kakih 40 milijonov. Odvetnik je takoj pisal oskrbniku velike zapuščine. * Za rešitev važnih vprašanj naših pomor cev. V prostorih splitske delavske zbornice je imela strokovna zveza pomorcev svoj izredni občni zbor. Prva naloga tega izrednega zborovanja je bila ustanovitev podpornega sklada za bolne in stare člane zveze. Pravilnik sklada je bil soglasno sprejet. Soglasno so zborovalci tudi sprejeli spomenico, ki zahteva, naj se definitivno rešijo odnošaji med lastniki brodov in mornarji. Od direkcije pomorskega prometa se zaheva, naj uvede od strani pristaniških kapetanij strogo kontrolo razmer na ladjah, ker se množijo primeri, da lastniki ladij ne izpolnjujejo obvez do mornarjev. * Zveza rudarjev Jugoslavije bo imela v nedeljo 25. t. m. svoj 6. kongres v Cel.:u v Vodlanovj gostilni pri kapucinskem rcosiu. Kongresa se bo udeležil Indi podpredsednik mednarodne unije rudarjev in predsednik zveze rudarjev v češkoslovaški republiki. narodni poslanec g Karel Bor/ik iz Prage. Poslanec g. Boržik bo v ponedeljek govoril tudi na rudarsksm zborovanju v Trbovljah. * Smrt oglednega brežiškega meščana. V visoki starosti 81 let je včeraj umrl v Brežicah g. Anton Klavžer, bivši posestnik, mesar, gostilničar in občinski odbornik. Svojčas vzorno marljiv mož, pravi tip podjetnega slovenskega gospodarja, je zadnja leta kot zasebnik užival plodove svojega dela in je zdaj mirno odšel v večnost. Pogreb uglednega moža bo jutri, v soboto ob 16. Gospej vdovd in sorodstvu izrekamo odkritosrčno sožalje! * Kdo je utopljenec? Pod tem naslovom smo včeraj objavili vest iz Kresnic, da so hotiškii fantje potegnili iz Save že močno razpadeno truiplo neiznanca. Razširile so se govorice, da je utopljenec neki neznanec, ki se je pred dnevi klatil okoli Hotiča in je v obupu poiskal grob v Savi. Zadeva je zdaj pojasnjena. V utopljencu so namreč spoznali brzojavnega delavca pri direkciji pošte in telegrafa Vin.fca Kladvarja in tudi agotovili. kako je (prišlo do nesreče. Klad-v&rja so pogrešali že od jeseni. Doma je bil v Kresnicah in se je hotel s čolnom prepeljati preko Save. ki je bita tedaj močno narasla. Ker ie bil čoln (majhen. Be je prekucnil in je Kladvar ipadel v Savo ter utonil, ker je bil nevešč plavanja. Vodni tok ga je zanesel do vrbovja, kjer so ea našli. Spoznali so ga edino po obleki, kajti obraz je bil pofpolnoma iznakažen. Klad-varja so včeraj pokopali. * Državna cesta med Št Vidom !n Je-perco zaprta za promet. Zaradi pospešenega valjanja eestišča za modernizacijo delnice št. Vid—Jeperea bo od torka 27. t. m. ob 6. do »daljnega obvestila wuprt odsek državne ceste št. 2. od odcepa občanske ceste na Gunclje v št. Vidu do križišča z banovinsko cesto št. 121. proti Škofii Loki na Jeperci za vee promet s (potniškimi in tovornimi avtomobili in konjsko vprego. Za lokalni promet z Medvodami in Mednem se lahko uporablja vzporedna občinska cesta. V primerih neizogibne potrebe se bodo izdajale posebne dopusfcnice pri XII. sekcije za gradnjo državne eestp. Ljubljana— Kranj. * Spor zaradi bitoljske džamije. Vakuf-sko poverjeništvo v Bitolju je vložilo tožbo s katero zahteva, naj se takozvana Krk-džamija vrne islamski verski zajednici, ker je bila protizakonito prevzeta in pre-tvorjena v pravoslavno cerkev. Pravoslavna eparhija pa zahteva, naj se poleg poslopja tudi zemljišče, ki je zdai vpisano kot last vakufa, prisodi pravoslavni cerkveni občini. Sodišče je odredilo, naj strokov-niaki ugotovijo zgodovino stare džamiie. Ta naloga je bila poverjena prof. Radoj-čiču, ki predava bizantologijo na fakulteti v Skoplju. Prof. Radojčič je proučil razne starinske dokumente, ogledal si ie džamijo, naposled pa izjavil, da ni mogel ugotoviti, ali je starinsko poslopje služilo najprej kot svetišče pravoslavnim ali na islamskim vernikom. Po njegovem mnenju bi morali prekopati temelje, da bi se ugotovilo, če ni bilo tam nekdaj pravoslavno svetišče, katero so pozneje Turki pretvorili v džamijo. * Vrafarka kliče zdravnike na tekmovanje. V vasi Premčanu na Kopaoniku živi kmetica Marta Cveiojevičeva, splošno znana pod imenom »baba Marta«, k; že dolga lota leči prebivalstvo % rasnimi seUKi ter ima veliko klientelo in tudi velik ugled. V vseh boleznih in tegobah ee kmečko ljud* stvo zateka k njej. Nedavno so babo Marto poklicali pred sresko načelstvo, kjer pa je odločno zatrjevala, da sama bolnikov ne išče in ne vabi in da ne more nositi odgovornosti zaradi tega, ker ji vsi bolj zaupajo kakor pa zdravnikom. Pred ereskim sodi« ščean je bila vračarjca obsojena na mesec dni zapora in na globo 1500 Din. Med njenimi pacienti je ta obsodba vzbudila veliko ogorčenje. Kmetje so nabrali denar za globo, hudo pa so premikastilj nekega moža, ki je pri razpravi pričal proti čudodelni zdravnici. Pripravlja se Se nova senzacija za ves okoliš. Pred sodiščem je namreč ba, ba Marta slovesno pozvala zdravnike iz vsega okraja in tudi od drugod, naj tekmujejo z njo prj zdravljenju bolnikov. Ljudstvo zahteva, da mora na vsak način priti do te tckms Eno srce — ena RADENSKA. * Nove železniške olajšave t Avstriji. Avstrijske železnice so uvedle pri vožnji nove popuste po 40. 60 in 80 odstotkov, kar se ravna po razdalji proge na 50. 100 ali 150 km. Če pa ee turist voz^ nazaj po isti progi, dobi ne glede na dolžino proge popust 80 odstotkov. Vozovnico naj shranjuje do konca potovanja, po sedemdnevnem bivanju v Avstriji pa imajo vsi obiskovalci pravico do 30 odstotne vozne olajšave na vseh avstrijskih železnicah. Te nove olajšave veljajo od 1. aprila do 31. decembra 1937. Informacije se dobe v vseh »Putnjkovih« uradih in v Avstrijskem tu, risfaenem uradu v Zagrebu. * Putnik prireja dvodnevne izlete od 1. do 2 maja z avtobusom: V Benetke: cena za vožnjo, prehrano, prenočišče ter potni list Din 395. V Tret: cena za vožnjo in potni list Din 145. Informacije pri biletar-njcah Putnika. * Od robca do zastorja. Tak naslov nosijo navadno katalogi, ki nudijo pregled potrebnega perila v gospodinjstvu. Ravno tako obsežna je mogočnost uporabe Schich-tovega Radiona. ki je danes nafidealnejše sredstvo za pranje vsakega perila. Iz Ljubljane n— Umrla je gospa Kolarjeva — plemenit človek. Ne morem drugače, ko da napi, •šem nekaj besed o njej. Ni bila mana narodna dama, ni bila znana v društvih, ai bila imenitna gospa, o kateri se govori, bila je le žena znanega veJetrgovca in posestnika, matj sina edinca, a bila je, kar je najvažnejše, tako globoko Človeški človek. Nešteto ljudi od dijakov, bolnikov jn revežev v najrazličnejših stiskah, se bo vpraševalo, kako to, da so izostali mesečni prispevki, izostal Miklavž, božiček, pirhi. — Saj niiso vsi vedeli, od kod je prišlo. Bog zna, saj je vseeno, a prišlo je in poma, galo je. Po ne bo več prišlo, ker je umrla gospa, kj je vedno rekla: >Pa kaj bi o tem govorila, saj je neumnost, glavno j®, da «• pomaga, pa konec besedi! Saj ni, da moe ra človek vse sam imeti, naj imajo še drugi kaj.« Tako je govorila ona — plemeni* človek. Ko je ležala, vsa lepa, med palmami in venci, 6e mi je zdelo, da ima na obrazu potezo, ki pravi: »Kdo bo pa zdaj misil na mojega Miča, kdo bo pa zdaj pomagal tem in onim?« — In vem, da to ni izrodek moje fantazije. — Fa. Ši. n— Pravoslavna cvetna sobota. Če bo ugodno vreme, se bo nosila na Lazarjevo soboto 24. t m. pravoslavna vrbica. Verniki se zbero na letnem gledališču v Tivoliju desno od jezera ob 15.30, kjer bo razdeljena vrbica. Učenci vseh šol se zbero ob 15 pred pravoslavno cerkvijo od koder odidejo skupaj s svečenikom na ■biraliSče. Litija (procesija) z vrbico kre»» e>b 14.80 po cesti mimo jezera, preko želeasf&ecra laza na koncu parka v Nunsko uMeo ter dalje po Bleiweisovi cesti do nove pravoslavne cerkve. Po prihodu v cerkev ee prične večerna služba boija s bdeojeat in blagoslovitvijo vrbjce. u— Gospa Milena Verbičeva bo po daljšem presledku nastopila zopet na kon, certnem odru in sicer v ponedeljek 26. t. m. v mali filharmonični dvorani. Zapela bo najprvo 3 samospeve Perkovskega in aicer »Pozdrav«, »Japonsko pesem« in »L'Arao-reuse«, nato tpa še Szjrnanovskega samospeva »Žerjavi« ter »Mama, ne oddaj hčerke«, nakar 6ledi Marekov samospev »Svarilo«. Gospo bo spremljal na klavirju prof. Pavel Šivic, ki igra poleg tega še razne koncertne skladbe za klavir, kakor tudi Ravnikov« gojenka ga. Osterc Marta, kj sodeluje na tem koncertu kot pianistka, s samostojnimi točkami. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u — Zaključno predavanje v društvn »Soči« v tej sezoni bo jutrj v 6alonu pri »Levu« ob pol 21. Naš rojak iin odlični predavatelj g. prof. Lavo Cermelj zaključi letošnjo 17. sezono z zelo lepim govorom; »Kritični pogled nazaj za uspešnejše delovanje v bodočnosti«. Podal bo pregled o delovanju naše emigracije iin življenje našeea naroda v preteklem letu jn oortal pogled za bodočnost z oziram na sedanji položaj. Za tem sledi prosta zabava e petjem b sodelovanjem pevcev Krakovo - Trnovo. K temu zaključnemu večeru vabimo vse tovariše So-čane. člane vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici ter vse naše prijatelje. Vstop je vsem prost. Vs; dobrodošli! u— Obleke in klobuke kemično Cisti barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich. IS let Je lige Ljubljana, 22. aprila. Dne 24. in 25. aprila bo slavila naša marljiva JugosLov.-češkoslovaška liga svojo lšletnico. Jč-liga v Ljubljani je matica vseh JC lig v Jugoslaviji. Gotovo bo torej našlo to pomembno slavje v naši javnosti primeren odziv. 24. aprila zvečer bo v vseh prostorih Trgovskega doma koncert s plesom, katerega priredi skupno z ligo njen akademski odsek. Koncertni program je jako pester. Pri koncertu bo sodeloval orkester konservatoristov, učenci g. prof. Skerjanca pod taktirko Uroša Pre-voršika. Orkester zaigra lepo Dvof&kovo Serenado. Razen tega sodeluje g. prof. feivic, ki bo zaigral na klavirju Josefa Suka Opus 12. Nadalje sodelujeta priznana koncertna pevka Milena Verbič-štruk-Jjeva, ki si bo zapela pesmi Novaka, in operni pevec Kolacio, ki bo zapel arije Jeleckega iz Pikove dame. Po koncertu bo ples, V nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne bo v posebni dvorani pri Slamiču v H. nadstropju slavnostni občni zbor JČ lige v Ljubljana in IsvriitaMg* odfbora JO 11* travsk« banovine, nato pa skupen eb*A. Frijave m obed sprejema plmma lic* (Knafljeva si. 10. I. tel. «1-48). Te«a stov. Ja Se udeleže delegati vseh lig lz Sloveni-& to ta & Maribora, Celja, Ptuja, Kra, nja in Bleda. Nadalje pride tudi zastopnik centrale CJ lig iz Prage g. generalni konzul dr. Otokar Beneš, dva delegata lige iz Crikvenice, delegat Saveva JC lig iz Beograda, delegat Izvršilnega odbora Jč lig savske banovine in delegat lige iz Zagreba. Pričakovati pa je, da prispejo tudi še drugi delegatje. Gotovo se bodo tudi čiani lige in njeni prijatelji polnoštevilno udeležili slavnostnega občnega zbora. Radovan Cvetko v preranem grobu Maribor, 22. aprila. Vest o smrti vzornega učitelja Radova-na Cvetka, ki je bil uslužben na cezan-jevski šoli pri Ljutomeru, je globoko pretresla vse, ki 90 ga poznali. Rado, sin znanega nacionalnega delavca g. Frana Cvetka, vpokojenega šolskega upravitelja v Krčevini, ln brat mariborskega odvetnika dr. Cvetka, je podlegel vnetju možganske mrene. Ob njegovem grobu so se zbrali številni njegovi prijatelji, tovariši, sofolci in zlasti mnogo kmečkega ljudstv ads eea&njevikega šolskega okoliša ter eeeanjevffci fasilei. Otre* wm spravili AubevnUa ma?dal«n-ske *up*je, Imtmrim ss > prittjoNl to<* eezanjevsk! lupnlk g, Ferk. Pred mrtva-&oj£o aa Pobrežju m sApeli psvci »Lune« turobno žalostinko »človek, glej...« Nato se je z mestnega pokopališča pričel pomikati turobni sprevod na frančiškansko pokcpališče. Ob grobu so se poslovili: za ljutomersko učiteljsko društvo predsednik g. Mavrič, za JakObčane, kjer je služboval štiri leta, pa vpoloojeni šolski nadzornik g. Ivan Vomažič, v Imenu sošolcev se je poslovil g. ,anko Belec, aa vse Radove prijatelje pa je spregovoril učitelj g. Mirko Vauda. Lueaši so zatem odpeli še »Vigred«, nakar je bil sve& Jn pire. rani grob zasut a številnimi vasici to šopki. Z Radovanom Cveitkom Je legel v grob eden izmed najboljših šolnikov mlajšega rodu, ki se je z vso dušo posvetil svojemu poklicu. Mladostna leta je preživel v Vučji vasi, nakar obiskoval meščansko šolo in učiteljišče v Mariboru. Po maturi je bil imenovan za učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah odkoder je bil premeščen v Cezanjevce ln imenovan m upravitelja. V maju lani je bil raui a*«i upravitel jat va, nato je služboval dalje na isti šola do svoje smrti. Odlikoval ga. je bla* značaj in trdna narodna zavest. Pri srcu mu je bil vedno samo napredek šole, kmeč kemu ljudstvu je bil dober svetovalec. Stal je vedno v naprednih vrstah in je bil svest dlan Sokola, t yk>boteo oialcftBeno vdovo ln dv«na etrefflJkotns sotastvafe ves eesanjevški oJtolil. Ide&IisM trajen, časten apcmlaL n— českoslovenflfca oboo t LribPaA upo- sornuje sv6 členstvo na oslavu, kterou po-fšd& Jihoslovansko-československa Liga t Lutoland u priležitosti svčho pafco&ctiletšho trv&ni, v sobotu, dne 24. dubna t r. o 20. hod. ve dvoranš »Trgovski dam« (Zahšjeni a zdravice, koncert a. t. d., po programu tanec.) V nčdeli, dne 25. dubna t. r. konš. se pak slavnostni valnš hramada Ligy o 10. hodinš dppoledni v restauraci »Slamič« (ii. poschodi, za tičasti delegatu mimo-lublanskych lig. — Po valnš hromadš spo-lečny obšd (couvert Din 16.-) ku kterčmu lae se pfdhlšsiti v kancelafi pfedsedy Ligy Dr. Egonu Starš, osobnš, aneb telefonicky 31-43. — Doporučujeme všemu členstvu 00 nejhojnčjši tičast, jak pfi oslavš v ao. batu, tak 1 pfi valnš hromadš v nedčli. n— Spored nocojšnjega klavirskega kon-eerta v maji filharmonični dvorani. Celotni spored izvaja 6lavni francoski pianist Gil-les Guilbert fn sicer zaigra najprvo male klavirske skladbe, ki jih je napisal franco, ski skladatelj Rameau. Slišali bomo »Alle-mando«, »Dve gigic »Ptičji poziv«, »Dva rigodona«, »Dudo« in »Tamburin«. nato Brahmsovo »Rapsodijo« ;n njegov »Inter-mezzo«. Ealje dve legendi slavnega Liszta in sicer »Ptičjo pridigo« ter »Hojo po morju«. V II. delu koncerta je prvi na vrsti De-bussy 9 svojo skladbo »Pogreznjena kate, drala«, nakar 6ledi »Kar poroča zapadni veter«. Francoski umetnik nam bo zaisrral tudi 5 španskih napevov skladatelja Albe-nlza in nazadnje 3 slike z razstave, katere je komponiral slavni Rus Musorgski. Slišali bomo »Kmečki voz«, »Preipir na trgu« in »Velika kijevska vrata«. Sedeži od 25 Din navzdol eo v prodajj v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta je točno ob 20. Vabimo! u— Predavanje o svetlobL Ker je prj predavanju univ. asistenta g. Peterlina o svetlobi v torek moralo mnogo obiskovalcev oditi zaradi prenapolnjene dvorane, se je Prirodoslovno društvo odločilo, da se predavanje ponov,- v petek 23. t. m. ob 18. v fizikalni predavalnici univerze. V sedanji dobi ko se toliko govori in piše o revoluciji v fiziki in o dalekosežnjh posledicah. kiy jih imajo nova dognanja na vse ostale vede. je nujino pot-ebno da smo Bi na jasnem kai oo*e eks.ieriment o_ svetlobi. to je o onem delu fu;ke. kjer ie vzra-s!a r.ovn teorija valovih in kvantne mcba_ nike. Predavatelj nam bo na podlaeri poskusom pokazal kaj o svetlob? ve sodobna ffcifca. n— Premiera Jankovfeve najnovejge operet© »Lojzka« bo v 6oboto 1. maja. Pri tej predstavi praznuje g- L. Drenovec svoj umetniški jubilej. Vstopnice ©o v prodaji prj opern. blagajn}. u— Pri zadnjih predstavah icre z godbo in petjem »Na Trški gori« je odšlo mnogo poset,nikov brez vstopnic. Zato se je uprava Šentjakobskega gledališča odločila, da po-novi rerro v soboto. 24. in v nedeljo 25. t. m., obakrat ob 20.15. Vetormfae »e bodo dobil© od Robote dalje pri dnevni blagajni v Mesenem domu. u— Bednih je še mnogo m med niimi je mati Antonija Škvarčeva (Uršičev stradon 36 pri Ižanski cesti), ki je ob nedavnem rojstvu petega otroka ostala popolnoma brez sredstev. Mož dela le po nekaj dni in še takrat zasluži komaj 24 din na dan. Za najmanjše darilce bo vsakomur iz srca hvaležna. Prispevke sprejema tudi Kolo ju gosi. sester. u— Vzgojni pomen domače in tuje kulture je naslov predavanju, ki ga priredi Pedagoško društvo v Ljubljani v ponedeljek 26. t m. o 18. v mineraloški predavalnici univerze. Predaval bo dr. Vinko B rumen. Iskreno vabljeni!« n— Petletka Podmladka Rdečega I"!** bo končana leta 1941. Da pa bo njen nspeh popolnejši, morete pripomoči tudi Vi, če «e v nedeljo udeležite akademije, ki jo bodo priredili mladi križarji ljubljanskih šol v velik; filharmonični dvorani. Začetek ob poS 11. dopoldne. n— Skupina bojevnikov Ljubljana — Bv. Peter bo imela redni občni zbor drevi ob 20. ur; v gostilni Leopolda Zupančiča na Jegličevi cesti 15 Vabimo vse člane, da ee crt)6r.ega rbora udeleže. u— V mestni klavnici ee bo jutri v so^ boto ob 15. prodajalo na prosti stomid praščje in goveje meso po znatno znižanih c<-nah Iz Maribora a— Univ. prof. dr. M. Kos predava. Drevi predava v Ljudski univerzi o historični podobi celjskih grofov naš odlični zgodovinar univ. profesor dr. M. Kos iz Ljubljane. Predavatelj bo cčrtal zgodovinsko vlogo grofov in podal sintezo njih političnega stremljenja. — V ponedeljek 26. t. m. bo predaval župnik J. Arnejc o koroških Slovencih. « a— Pravoslavna parohija obvešča 6voje vernike, da se bo jutri na lazarjero soboto cvetna (vrbica) procesija sestavila pri novi pravoslavni cerkvi Jugoslovenskem trgu ob 14.15 ter se potem pomikala preko Vrazove ulice, Grajskega trea, Alek, sandrove in Meliske ceste ~ vojaško kapelo. Po procesij; bodo večertr*e, potem pa bo, kakor tudi na cvetno nedajo 25. t. m., po želji »poved ra odrasle. a— Starešine jug., akad. dr. »Triglav-*«! Pred nekoliko dnevi ste prejeli položnic« v svrho plačan ja članarine za I. četrtletje 1937. Da nam bo mogoče podpirati našo akademsko mladino i nadalje, prosi blagohotnega in po možnosti polnoštevilne-ga odziva blagajnik Stareš. dr. »Triglav«. a— Obfni ibor banovinsk* sekcije Jugoslovanske ienske ivei© bo to soboto in ■edeljo v Mariboru. Referati na predvečer so posvečeni tujsko-prometnim vprašanjem. Razpravljalo se bo o tem. kako naj žena zlasti tudi na deželi prispeva k izboljšanju prilik, kako na) e svojim delom pospeši kulturni dvig naše vaei ter pomaga ustvar, jati našemu tujskemu prometu eoliidno ba-no. želeti bj bilo. da se teh predavanj in debat v soboto ob 20. v Ljudski univerzi udeleže tudi žene podeželja. Mogoče bi se dali an-anžiratj iz posameznih krajev avtobusni izleti v Maribor. K referatom so ^vabljeni tudi vsi tujskosprometni činitelji. V nedeljo bo ob pol 10. v velik," kazinskj dvorani občni zbor, nato bo skupen obed. (Cena 15 Din). Priglase k obedu sprejema ga. Zlata Briinik do sobote opoldne. Ponovno apelirano na naše žene ter protfmo, ds a mrofim odsivom dokažejo, in+erea s* delu, saj sinil »kupni koriti »as weh. Zemfcs diruštvo. a_ Predavanje režiserja C. Defeevea T sredo zvečer v Ljudski univerzi je lepo uspelo, številne poslušalce je pozdravil predsednik inž. Kukovec, nakar Je razvijal predavatelj svoje klene, igošCene la pe^rttevMlTM misli e borbi m grledsiUBts. Predavatelj je bil aa svoja izvajanj% J*> * KINI n ^ MATICA 1 Film pustolovnih podvigov legendarnega ROBEN HOOD EL DORADA Warner Baxter Ann Loring 2 7:3 O f Danes poslednjič! Vesela opereta KRALJESTVO SMEHA Stan Laurel Oliver Hardy BEHMZS3II2 Veliko filmsko delo iz mornariškega življenja po poznanem romanu Claude Farrere-a PRED BITKO v glavni vlogi Victor Francen — Annabella režija M. L. Herbier-a, Glasba Jean Lenoir a— Dokazi človekoljubnega, plemenitega dela. V Ljudski univerzi je bil v torek zvečer redni občni zbor agilnesa Ženskega društva. Izčrpna poročila o uspešnem delovanju so podale predsednica M. Maistrova, tajnica dr. Lipoldova, blagajničarka Dojči-novi^eva, Ašičeva kot načelnici odseka za pospeševanje domače obrti in Levstikova kot načelnica kulturno feminističnega odseka. Glavno delo je bilo posvečeno Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju in sta dve tomboli vrgli čtsii dobiček 50.055.5 Din. Doslej je za navedeni dom zbralo Žensko društvo 503.C00 dinarjev Društvo je doseglo, da se je zopet dovolil sprejem v prvj letnik tukajšnje učiteljske šole. Dohodkov je bilo v preteki; poslovni dobi 91.953.75 Din, izdatkov pa 75.696 Din. Hiša pokojne ge. Lasbaherjeve v Marijini ulici 27. ee bo preuredila za internat za ženski naraščaj. Društvo je pomagalo revs nim dijakom in ie podprlo božičrtice CMD na petih obmejnih šojah. Tudj ie društvo zaprosilo za ustanovitev srednje gospodinjske šol« v Mariboru. Pri volitvah so bile izvoljene: Marija Ma;strova predsednica. Odbornice: Anica Maicenova, Ivana Lipoldova, Anica Ašičeva. Jela Levstikova, ■ tasta Dojčinovičeva, Zlata Brišnikova, Marija čepičeva, Betka HuMerjeva. Olga Ju, vančičeva, Zorka Klementova, Anka Mesie-kova, Antoni ia Pondelakova. Brna Povhova, Antonija Štuipčeva, Marija Rapoceva m Marija Rožmanova. a— Punčke živi. V nedeljo popoldne bodo proizvajale učenke II. narodne dekliške šole igro »Punčke žive«. Lepa spevoigra je prepletena z rajalnimi nastopi m plesi, ki jih je zamislil in naštudiral g. plesni učitelj Simončič. Prireditev bo užitek. naše dece, ki letos itak še ni imela prilike, da se po svoje pozabava v našem gledališču. Prosimo zato starše, da pošljejo deco k predstavi, zlasti še, ker je čist' dobiček namenjen dobrodelnim svrham. Žensko društvo. a— Požigalec lastne hiše. V zapore okrožnega sodišča so prepeljali posestnika Ivana Robnika iz Remšnika, ki je priznal, da je zažgal svojo hišo na Remšniku, ker je živel v slabih razmerah in da bi prišel do zavarovalnine. a— Požar. Ogenj je nastal v tvornici lesnih Izdelkov v Vrhovdolu pri Limbušu. škoda, ki jo trpi lastnik Mirko Gorišek, EiaSa okoli 4000 dinarjav. K sreči se pc-■rečilo ogenj pravočasno pogasiti in je zgorelo le okoli 50 žlebov. a— V zlato svobodo. Včeraj so odpravili v domovinske občine 23 pogojno odpuščenih kaznjencev tukajšnje moške kaznilnice, ki so bili obeojeni pretežno zaradi tatvin tn ubojev na zaporno kazen od 2 do 10 let. h Cdfa •— Dijaki kuhinji je poklonilo Slovensko obrtno društvo 100 din namesto^ venca na grob odvetnika dr. Karla Laznika. e— Gasilski dan bo v Celju v nedeljo 6, junija. e— Poškodbe po snegu in viharjih. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Ugotovilo se je, da je pozni in mokri pomladanski sneg, ki je zapadel konec marca, napravil po gozdovih mnogo škode na listnatem in na igličastem drevju Gozdni posestniki se opozarjajo, da pravočasno in to čimprej odstranijo iz svojih gozdov vse polomljeno drevje, da se na ta način še pravočasno prepreči pojav in širjenje škodljivcev (mrčesa) in tudi odstrani opa-•nost gozdnih požarov. Vsi gozdni posestniki, katerim je sneg napravil škodo na drevju, nai do konca tega meseca prijavijo pri mestnem poglavarstvu ško '.o, označijo vrednost materiala in predložijo številčne podatke nastalih poškodb zaradi viharja in snega tako glede poškodovanih gozdnih ploskev kakor tudi izdelanega Iesa. e— Huda nesreča pri delu. X7 torek popoldne j« slamoreznica zgrabila 35-Ietnega posestnikovega sina Franca Seliča iz Rimskih toplic za desno roko in mu odrezala vse prste. Oddali so ga v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Sinfonija srca« (»Pevec Njene Vi-aokosti«) z Benjaminom Giglijem in tednik, ob 18.30 matineja: »Sangaj — Newyork — Pariz« s Shirlej Temple. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »ALAHOV VRT« prekrasen film v naravnih barvah. — Ob 18.15 uri »UPORNIKOVA HČI« (Shirley Temple). Iz Krškega kr— S arebrno kolajno Rdečega križa sts, bila odlikovana ga. Anica Readlova. •oproga davčnega upravitelja in predsednica Koia jugoslovenskih 6ester v Krškem, in ravnatelj meščanske šole ie predsednik sreskega odbora RK g. Vutkovič Josip. Čestitamo! kr— Iz gasilskih vrst Doznali smo. da i© bila od gasilcev delegatov vložena pritožba protj skupščini gasilske žuipe v Krškem, ki se je vršila 4. t m. Zanimivi so razlogi, ki so v pritožbi navedeni. Predsedujoči senu«! ki nepooblaščeni gospod si je do-•»oMl M«n» i*pade, ki niso bili v ugled ga-siisNekateri pooblaščeni delegat; niso cneli glasovati, med tem ko eo nekateri ne-delegati imeli to pravico. Dalje se ni dovolilo tajno glasovanje ki je bilo zahtevano, in je zato od 58 delegatov v znak protesta SS »pustilo skupščino. Od drusre etra-H K N tuje da js baje 2e potrjena žu,p-aa sprem, hstsrf načeluj® ff. Čeme Fran im Radeč. je pristooH v g&sifeke jaste Gospodarstvo K načrtu Prejeli smo: V zvezi z razpravami o načrtu zakona o cestnih fondih in iznešenimi kritikami je treba v podkrepitev že navedenih argumenotv, ki govore proti centralistični ureditvi, navesti še nekaj številk o tem, kako so bili doslej zapostavljeni interesi Slovenije v pogledu državnih cest in javnih del. DRŽAVNE IN BANOVINSKE CESTE Dravska banovina ima, kakor znano, razmeroma zelo malo državnih cest. Po poslednji statistiki gradbenega ministrstva je sedaj pri skupni dolžini 9684 km državnih cest v dravski banovini le 616 km državnih cest, to je komaj 6.4«/0. Ne glede na to, da bi dravska banovina glede na gospodarski razvoj potrebovala relativno več državnih cest nego druge pokrajine, zna.ša odstotni delež cclo manj nego delež po številu prebivalstva (8 3%) V posameznih banovinah naše države odpade na 100.000 prebivalcev državnih cest v kilometrih: banovina skup. dolž- na 100.000 preb. zetska 1590 172 primorska 832 92 vrbaska 889 86 drinska 1238 80 vardarska 1224 78 moravska 972 68 dravska 616 54 eavska 1407 52 dunavska 916 38 Gornja primerjava nam kaže, da Imajo dravska, savska ln dunavska banovina, ki so gospodarsko najbolj razvite in prispevajo največ v državno blagajno, relativno najmanj državnih cent« Pri tem pa je treba še upoševati, da imajo nekatere banovine že "uzakonjene, toda neizgrajene državne ceste, ki se morajo prvenstveno graditi, in sicer moravska 162 km, vardarska 142 km, zetska 109 km in dunavska 89 km. Medtem ko imamo v dravski banovini relativno malo državnih cest pa je tem več.le breme, ki ga nosimo za banovinske erste. Glede dolžine banovinskih cest je zaradi tega dravska banovina med vsemi banovinami na prvem mestu. Dolžina vseh izgrajenih banovinskih cest znaša po poslednji sta tistiki gradbenega ministrstva v kilometrih: banov. dolž. ban. cest na 100.000 preb. dravska 4158 363 savska 6155 228 moravska 2362 206 primorska 157S 175 vrbaska 1675 167 zetska 1287 189 drinska 2022 152 dunavska 3007 127 vardarska 996 66 Medtem ko odpade na dravsko banovine od skupne dolžine državnih cest le 6.4°/o, predstavljajo banovinske ceste v Sloveniji 17.8% vseh banovinskih cest v naši državi. To nam priča, koliko večje so v Sloveniji potrebe po dobrih cestah, nego v drusrih banovinah, ln kako velike žrtve mo ra naža banovina sama doprinašati za ceste. ker ima le malo državnih cest. RAZDELITEV SREDSTEV Ce je naša banovina že prikrajšana pri dolžini državnih cest, t »da. j moramo pri- o cestnih fondih čakovati, da vsaj te ceste čim prej sodobno zgradi, da ne bomo prikrajšani še pri delih v zvezi z modernizacijo cest. Zato nas predvsem zanima vprašanje, koliko bo od sredstev ki bodo na razpolago za gradnjo sodobnih cestišč, uporabljeno v Sloveniji. V tem pogledu nas nikakor ne more zadovoljiti zagotovilo, da bo naprej določen program cestnih del v obliki zakona ali uredbe, če bi ta program tudi v celoti upošteval interese naše banovine, s tem še ne bi bilo dano jamstvo, da se bo tudi pravilno izvajal. Zgodi se lahko tako kakor z našo železniško zvezo z morjem, ki je bila uzakonjena že pred 15. leti in bi se morala graditi iz sredstev Blairovega posojila, pa je zmanjkalo denarja in gradnja te železnice ni prišla na vrsto. Tudi v najnovejši dobi opažamo, kako se iz milijardnega kredita za javna dela drugod ceste naglo gradijo, pri nas pa s( se licitacije razveljavljale in z deli le počasi napredujemo. Glede na povprečni delež, ki ga prispeva naša banovina pri neposrednih in posrednih davkih (15 do 16 odstot.), bo Slovenija za povračilo enomi-liiardnega kredita za javna dela prispevala 150 do 160 milijonov: dobila pa bo od tega denarja v obliki javnih del nazaj le eno tretjino. še mnogo večji pa je program del, ki se naj izvršijo iz državnega cestnega fonda, saj obsega ta program v dveh etapah dela v vrednosti 4 in pol milijarde dinarjev. Glede na značaj cestnih davščin, ki se bodo stekale v državni cestni fond. bo naša banovina k tem izdatkom prispevala morda 20%, to je v teku let od skupnega zneska 4 in pol milijarde okrog 900 milijonov. rGe torej za vprašanje, kakšen del te ga zneska 900 milijonov bo prišel v obliki cestnih del v prid naši banovini odn. kakšen del bomo morali prispevati za gradnjo in modernizacijo cest v drugih, gospodar-ko šibkejših banovinah. Doslej smo pri vseh takih delih zelo slabo odrezali. Točni podatki so nam na razpolago le za petletno razdobje od 1. 1930 do 1934. (ti podatki so objavljeni v statističnih letopisih sploBne državne statistike za 1. 1930—1934-85). V teh petih letih so znašali izdatki za javna dela v milijonih Din: v vsej od tega državi v drav. ban v% ceste 406.2 20.8 5.2% mostovi, propusti, zavarovanja 185.8 7.1 3.2% zeradbe 253.2 11.8 4.7% hidrot. dela 127.8 4.7 3.7% skupaj 972.0 44.5 4.6% V petih letih od 1930—1934-85 Je torej država izdala za gradbena dela 972 milijonov in je od tega zneska odpadlo le 44.5 milijona Din ali 4.6% na dravsko banovino. V posameznih letih je bil ta odstotek še manjši in se je šele 1. 1934 nekoliko dvig nil na 7.5%. Za prejšnja leta nam žal niso na razpolago podatki o banovinah, kar bi bilo zanimivo zaradi tega, ker so bila grad bena dela zlasti v 1. 1928 in 1929 zelo obsežna in so samo v 1. 1929 dosegla 546 milijonov Din. Glede na okolnost, da smo bili doslej vedno prikrajšani, lahko z vso upravičenostjo zahtevamo, da se vsaj za bodoče take investicije uredijo na pravičnejši osnovi. KoKting®g&tS zrn iiv«i v Stalijo Italijanska vli-da je že 5. t. m. obvea*i*s naše poslaništvo t Rimu, d« j* odredila kontingente za uvos blaga iz Jugoslavije za drugo tromesečje t. 1.. to je za čas od 1. aprila do 30. junija. V odobrenih kontinentih so upoštevani tudi neizkoriščen; kon, gent; iz prvega četrtletja, ki ee lahko izkoristijo v drugem četrtletju (to valj« zla-sf a koruzo). rednost kontingentov za drugo trome-je t. t., je naslednja: goveja živina 3.39 iijona lir. živa perutnina 1.81. zaklana perutnina 0.36, mrtva divjačina 0.02, goveje meso 0.22, jejca 0.73, sveže ribe 0.47, eolje-ne ribe 0.25, pšenica 7.25, koruza 14.01, svinec, mangan in krom 3.63, apno. cement 0.73. premog 0.36, mehki les 5.08, bukov le? 1.81, oeiali le« 3.63. drva 0.36, oglje 0.18, parketi 0.07. Skupaj znašajo vgj ti knntinsrenti 47.4 milijona lir ali 108 mlllje, nov Din. od tega pa odpade 21.3 milijona lir na koruzo in pšenico. Naš izvoz lesa v marcu Ze včeraj smo poročali, da se }e naš izvoz le«a v marcu znatno dvignil jn je dosegel 10.132 vagonov (lani 5.787) v vrednost; 91.7 milijona Din (lani 55.7). Tudi v marcu smo največ lesa Izvozili t Nemčijo, namreč 2077 va.g-onov. to je ge več nego v prejšnjih mesecih kajti v februarju je znašal jzvor, lesa v Nemčjo 1900 vagonov. v januarju pa 1700 vaeoeov. V Brvem letošnjem četrtletju j« znašala vrednost na-šeffa izvoza lesa v Nemčijo preko 62 mili. jo n ov Din. Izvoz lesa v Italijo, kj je znašal v januarju 1P00 vagonov iin "v februarju celo 3000 vagonov je v marcu nekoliko popustil na 1683 vagonov m smo v orvem četrtletju v celot.: Izvozili v Italijo lesa za 42.6 milijona dinariev. V Angljio mo izvor.vi i v januarju 1100 vagonov. v februarju 1050. r marcu T* se i« rzvoz povzpel na 1525 vngomov in je skupna vrednost izvoza, v prvem četrtletju dosegla vrednost 44.3 milijona Din. V Madžarsko oa smo v marcu izvoejl; 1530 vagrvnov lesa. kar je ve? ne«?o t prvih dveh skurpaj. Vrednost irvota lesa v Vadž*rske je v prvem četrtletju znašala 13.R mf!jjo»a dinarjev. Gosfiodarske vwti = Priznanje načelniku dr. Marnu. Na torkovi plenarni seji Zbornice za TOI ie zb. sv dr. Ciril Pavlin na koncu svojega referata o načrtu zakona o izkoriščanju električne energije predlagal, naj zbo-raica o priliki upokoiitvp isree* zahvalo in prizninie nače!m'kn banske uprav© Ar. Marsu, fciear sposobnost, in požrtvovalnost j« zlasti v povojnih letfh mno^o pripomogla, da smo se granodarsko osamosvojili. Predsednik a. Ivan .Tehčin ie ob tej priliki še posebej opozori na zasluge nnčejika dr. Mama za oreaniza-cjjo 'r nipredek našem strokovnega šolstva, za ljubljanski vnleseiem za napredek turizma. kakor tndi *a dru#e gospodarake panoge. Zbrani xbon*ini svetniki so z Zivah- J nim aplavt«« spregali sssdlOK dr. 1 Marnu svojo zahvalo za dolgoletno požrtvovalno delo v prid slovanskega gospodarstva. = Kabel B«ffra d— Maribor. Kakor emo Je poročali, bo v Jsntkem retase ^praianj« položitve telefonske«*, kabla jz Beograda do Maribora oinosno avstrijske meje. Kabel bo dolg 616 km jn bo imel naslednje postaje za ojačonje: Slovenska. Bistrjca, Sevnica, Zagreb, Popovačfc, Gkučmjni. Slavonski Brod. Vinkovcd in Sremska Mitronriea. Kabel bo imel za notranji promet 28 linij (28X4 vodi) in za mednarodni pno met 8 linij (8 X 4). Od teh linij bo na, notranjem prometu odpadlo 22 linij, tako da bo od avstrijske meje do Zagreba razpoložljivih 22 Linij, od ZagTeba do Beograda 22 linij, od avstrijske meje do Ljubljane 10 linij, od Ljubljane do Beograda 10 linij, od avstrijske meje do Maribora 4 linije, od Maribora do Zagreba 4 linije, od Maribora do Ljubljane 6 linij, od Ljubljane do Zagreba 10 linij Kd. Posebne linije »o predvidene za radijske prenose. — Sporazum med izvozniki živine. Znano je, da so dolgo časa vladala nesoglasja med posameznimi skupinami izvoznikov živine zaradi dodeljevanja izvoznih kontingentov. Sedaj poročajo, da je prišlo končno le do sporazuma, in sicer pod vtisom padca cen na dunajskem trgu, ki je zahteval nujni sestanek vseh izvoznikov. Vsi udeleženci sestanka so uvideli, da je potrebno složno sodelovati zaradi zaščite skupnih Interesov. Tako je bil dosežen načelni sporazum in je bil ustanovljen cen- ! tralni odbor vseh gospodarskih organizacij izvoznikov živine tn živinskih proizvodov s sedežem, v Beogradu, kjer bodo imeli predstavniki zadružništva 6 članov, trgovci izvozniki 6 članov, gojitelji svinj 3 člane in zveza mesarjev 2 člana. Za predsednika je bil izvoljen dr. Avguštin Juretič, glavni tajnik zadružne zveze. Iz Slovenije je v centralnem odboru ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani g. Besednjak. S tem bo tudi trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču olajSana organiaaclja kontrole pri izvozu živine. = Stroge kazni zaradi deviznih prestopkov. Finančni minister je v zadnjem času kaznoval večje število tvrdk zaradi deviznih prestopkov. Za manjše zneske so bile kazaova-n« tudj neke tvrdke v Sloveniji. Z večjimi zneski pa, »o bile kaenovaire naslednje tvrdke: Franjo Kiselja trgovina z živino in pe-rutmnarstvom v Zagrebu 300.000 Din. Djuro Jurkovjč. t.rgovina s kožam; in živino na Sušakn 200.000 Din in Avala-film iz Zagreba 100.000 Din. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Geze Mitzkya, trgovca v Središču (poravnalni upravnik dr. Adam Ban, odv. v Ormožu, poravnalni narok pri »reškem sodiiftu v Omotu 2S. maja, prijavni rok do 9£. maja). = Likvidacija. V Mksidadjo st* preili »Belokranjska klet« vinarska ln sadjarska zadruga z o. z. v Ljubljani in Električ na zadruga v Sevnici r z. z o. z. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakaja »prejema ds S8. t. m. poaudb« m dsfear« bmatašfcfh wpsbh»ct, je- klenih oeorjn. krogličnih ležajev. oocfeikam in cinkove pločevine, stekla Ka okna. jeklene vrvi, firneža in cjnkovega belila. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do dne 80. t m. ponudbe za dobavo gumastih oblek ln čevljev sa delo v vodi. do 20. maja za dobavo raznih mornarskih gumbov, do 21. maja za dobavo kokard in do 22. maja za dobavo raznih Čevljev. V intendanturi štaba dravske divj>zajske oblasti v Ljubljani bo 27. t. m. licitacija za nabavo 3.000 parov planinsko smučarskih čevljev in 7. maja v in_ ženjerskem oddelku za Napravo objektov na poti Stsra Vrhnika — Gradišče. Borze 22. aprila Na ljubljanski borzi je danes v ekLadu z zunanjimi notacijami deviza Pariz ponovno nekoliko popustila, za malenkost pa je nazadoval tudi Newyork. V privatnem kli-ringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.00 in angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.00 (v Beogradu po 8.0050), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.58. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.1750, v Beogradu 12.1406 in v Zagrebu 12.1650, odnosno za konec maja 12.14, za konec junija 12.20 in za 15. avgust 12.30. Na zagrebškem efektnem tržišču se je pri čvrsti tendenci Vojna Škoda nekoliko okrepila in se je trgovala po 411 (v Beogradu po 409). Promet je bil samo še v 7*/« Blairovem posojilu po 86.50 in 87.25. Devize Ljubljana. Amsterdam 2388.66—2403.25 Berlin 1752.53—1766.41, Bruselj 736.44— 741.50, Curih 996.45—1003.52, London 214.81—216.86, Newyork 4328.50—4364.82, Pariz 193.36—194.80, Praga 152.04—153.14 Trat 228.84—231.92. Curih. Beograd 10, Pariz 19 40, London 21.5975, Newyork 437.125, Bruselj 73.8750, Milan 23.04, Amsterdam 239.40, Berlin 175.70, Dunaj 80 20, Stockholm 111.25, Oslo 108.50, Kobenhavn 96.40, Praga 15.26, Vairšava 83.20, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 409.50—410.50, za april 408.50 den., za maj 408 den., 4»/0 agrarne 52—53, 7»/o begluške 76 den., 6% dalm. agrarne 74 den., 7«/. invest. 88.12—88.50, 7% stablliz. 86.50 den., 7% Drž. hip. banka 99 den., T>'% Blair 86.50—S6.75, 87« 150 — 160. »8« 115 — 190. Otrobi: ba-ški. bamatsld 88 — 90. Fižol; bar ški beli brez vreče 240 — 24o + Budimpeštanska ferminska borza (22. t. m.) Tendenca stalna. Koruza: za maj 11.99 — 12.00, za julij 12.59 — 12.60. BOMBAŽ -f Uverpool, 21. aprila. Tendenca mirna. Zaključni teča i: za maj 7.30 (prejšnji dan 7.29), za okt. 7.29 (7.26), za dec. 7.23 (7.20). + Newyork, 21. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 13.46 (13.37), za okt. 13.22 (13.11). Nepoboljšljivi vlomilci romajo v kaznilnice Ljubljana, 22. april* Pred malj kazenski senat stopajo sedaj dan za dnem nove serije vlomilskih družabnikov, katere ee je policiji zadnje čase posrečilo onemogočiti v njih poslu. Vsi ti ljudje 6e na žalost niso mogli že po strogih kaznih nikakor odreči svojemu nepos št en emu poslu. Pred senatom, ki mu je včeraj predsedoval s. o. s. dr. Zigon in sta v njem sodelovala kot peisednika gg. s. o. s. Ivan Rrelih in R. Lederhas, so se morali zagovarjati 82 letni oženieni Štefan GradiSnik iz Štepanje vasi, 26 letni urar Ivan Lsjn-fellner iz Ljubljane in 25 letni čevljarski pomočnik Ivan Ježek iz Vevč proti obtožbi državnega tožilca dr. Fellaherja, da so ee združili s tatinskim namenom ln potem poskušali 3. februarja letos opleniti stano» vanje Zalaznikovih na Tyrševi cesti. Lein-fellner in Ježek eta stala na straži, Gradi-šek pa fe s silo odprl vrata v stanovanj«, a je bfl ie pravočasno prepoden in je zbežal. Gradišek je bil nadalje obtožen, da je oplenil stanovanje advokata dT. J. C. Oblaka, kjer je odnesel mnogo posteljnine, pe* rila in obleke. Leinfellner pa se je posku-■il tudi v žepareki obrti: svojemu bratrancu Francu Slaviču je med popivanjem vzel iz žepa 4 etotake. Se pred to skupno obtožbo proti vlomilski trojici pa je državni tožilec vložil dve dodatni obtožbi proti Je-žeku, ker je lani decembra okradel y Sla« pah Ivana Kosanca, februarja letos pa je ukradel iz nezaklenjene omare obleko, n«-kaj zlatnine jn gotovine svojemu sostanovalcu Leopoldu Pezdircu, s katerim je najel ekuipno ležišče pri Mariji Zupanovi v Ljubljani, kakor je trdila obtožnica, gotovo le zaradi tega, da bi se polastil njego« vetra imetja, ker ni imel razloga stanovati ▼ Ljubljani, odkoder je bil iecraan i« *e je ' potem zadrževal prj svoji materi v Vevžah Senat je spoznal njih krivdo v vseh točkah obtožbe in je obsodil .Težeka na 2 leti jn pol, Gradišnika na 1 |eto in 3 mesece, Leintellnerja pa 2 let j robije ter vsakega ie sa t let l»c*fc* fatalnih driavljMstifc i pravi«, J h življenja na deželi LOCB PRI POUOAKAH. Avtor dopisa z dne 8. t m. ▼ »Slovencu« se je glede nastopa novega društva »Slovana« v nedeljo 4 t. m. zmotil. V območju Loč je obstojalo pevsko društvo že davno prej preden so s« se5 dan ji činiteljj sploh pojavili na površju. Resnici na ljubo jim bodi povedano v uho, da je bilo že leta 1925. na pobudo Ivana Sa-lamoma in Andreja Pirjavca. ki je bil učitelj osnovne šole v št. Jerneju, ustanovljeno pevsko tamburaško društvo »Dravinja« v Zbeloveoi prj Polj5anah. To društvo je sporazumno s Zvezo kulturnih društev gojilo petje in tamburaško godbo, vodilo je ob enem tudi javno knjižnico, ko so se je okoličani pridno posluževali. Da je »Dravinjac prenehala, |e bilo pač krivo to, ker je tovarna na Zbelovem prestala z obratovanjem, s čimer je zgubilo nad 300 delavcev kruh jn so morali po svetu. Ker ni bilo več članstva, je vodstvo »DTavinje« sklenilo likvidacijo jn prenos društvenega premoženja »Sokolu« v Ločah. Aktivna ipostavka za »Sokola« je bila menda okoli 6.000 din, tako v instrumentih kakor v vezanih knjigah, kar vse si je »Dravinja« v neka; letih pridobila s pridnostjo. Ne da bi s tem hoteli kratiti »Slovanu« zasluge za našo »najsevernejšo točko«, kj sicer leži še menda okoli 60 km od meje. prosimo avtorja, da se uži- vi nekaj let nazaj, nikar pa naj na slepo ne poroča. Posebno končni odstavek zaradi odsotnosti učiteljev meri nekam na umazano denuncianstvo, ki si ga staro, od ljudstva jn otrok priljubljeno učiteljstvo gotovo ni zaslužilo. Take jn enake zbadljivke morejo v sedanjih itak kritičnih časih roditi samo nepotrebno zdražbo. V ostalem priporočamo pjseu stari pregovor: Pometaj najprvo pred svojim pragom! Radio Petek, 23. aprila LJnbI]ana 11: Šolska ura: Naša narečja v razlagi jn živi besedi — razgovor z učenci iz raznih krajev Slovenije (prof. Jakob Šolar). — 12: Iz naših logov in gajev (plos šce). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura. Vzhajalna in pralna sredstva (inž Marija Ahačič). — 18.20: Schumann: Otroški prizori. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). —19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Strossmajer in Starčevič (dr. Ivan Nevestič iz Beograda). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Gregorčev pihalni kvintet. — 20.45: Za oddih (plošče). 21: Radio orkester. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 24 aprila. Ljubljana 12: Plošče. — 12.-©: Vreme, poročila. — 13: Čas, sjx>red, obvestila. — 13.15: Pester program e plošč. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Janezek v sodobni šoli (g. Rudolf Bratok). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Hrvatski glasbeni zavod ▼ Zagrebu (Antun Dobronič — iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Ve« selo jurjevanje: Večer o vitezih, zmajih, kraljičinah in podobni romantiki. Sodelujejo Jožek in Ježek ter Sanj radijske igralske družine. — 22: Čas, vreme, poroSila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd — 17.30: Orkestralen in pevski koncert. — 18.30: Komorna glasba. — 20: Pester glasbeni program. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkes sfer. — 20: Schumannove klavirske skladbe. — 20.30: Lahka godba orkestra. —21.80 Tamburaški zbor. — 22.20: Ple3. — Praga 19.55: Koncert vojaške godbe. — 21: Odlomki iz oper. — 22.50: Plošče in plesna muz.ka. — Varšava 19.30: Mešan glasbeni program. — 21: Koncert zbora in solistov. — 22.20: Plesna muzika. — Dunaj 12.00: Koncert orkestra. — 15.55: Citraški zbor.— 17.20: Plošče po željah. — 18.15: Pevska ura. — 19.10: Leharjeva opereta »Knežje dete«. — 22.20: Klavirske skladbe. — 22.45 Godalni kvartet. — Berlin 18.15: Zabaven program. — 19.15: Chopinovj valčki in ma, zurke. — 20.10: Simfonični koncert.—22.30: Plesna muzika. — Miinchen 18: Plošče. — 19.10: Nemške pesmi. — 19.30: Prenos Mozartove opere »Co®i fan tutte«. — 22.55: Kakor Berlin. — Stut%art 18.30: Lucien-ne Boyer poje. — 19.00: Plošče po željah. j — 20.10: »Vse jz ljubezni«. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Stara angleška glasba. Vsem nevarnostim kljubuje samo koža... I '//////A '//////A 7///77Ž V7//7, //////?//////, J J/NIVEA^ ilCREME; ...kisem jo jaz utrdila ••• Nič več ne more slabo vplivati na kožo, ki jo je utrdila NIV E A. Kajti Nivea vsebuje Eucerit, ojačevalno sredstvo za kožo, ki prodre globoko v kožo in ji daje takorekoč novo življenje. S pomočjo Nivea kreme boste imeli nežno in belo kožo tudi kljub najtežjim domačim opravilom. Delo narodnega ženstva v Mariboru Maribor potrebuje gospodinjsko srednjo šolo Maribor, 22. aprila Zanimiv je Hš| ta občnj zbor, 6aj je pokazal veliko delavnost našega ženstva. Lepa udeležba, kj doslej nj bila običajna, je pokazala, da je društveno življenje poživs ljeno in je zavel v njem nov veter. Ze v uvodnih besedah je ugotovila predsednica ga. Maistrova, da se je omejevalo društveno delovanje doslej bolj na podpiranje socialno šibkih, dočim be edslej upoštevano tndi presvetne dele, posebno med žensko mladino. Žensko društvo je postavilo v preteklem poslovnem le4 Nakladanje vagonov na ladjo rf Smrt Oje Ilfa S smrtjo sovjetskega pisatelja Ilje Ilfa se je končala ena najbolj proslulih literarnih »simbioz«. Dvojico Ilf-Petrov so poznali daleč preko sovjetskih mej. Ta dvojica je nadaljevala satirično tradicijo Go-golja in Saltikova-ščedrina. Romana »Dva najst stolov« in »Zlato tele« spadata med klasična dela nove ruske humoristične literature. Ilf in Petrov sta se brez milosti znašala nad filistrstvom in korupcijo sovjetske birokracije. Mnogo njunih krilatic je krožilo po Rusiji. Malo pred Hfovo smrtjo sta se bila oba pisatelja vrnila z nekega potovanja v Ameriko, ki sta o njem poročala v knjigi »Enonad stropna Amerika«. Zavoljo te knjige ju je sovjetska kritika hudo napadala. «- — Naglica ni nikjer prida Kontrola španskih mej in obale, ki je povzročala evropskim velesilam toliko starM, se je te dni začela izvajati. Skica nazorno kaže, kakor je špaiuja blokirana od Anglije^ Francije, Italije in Nemčije Na razstavišču pariške svetovne razstave se je pred dnevi zgodila nesreča. Neki most v bližini Pont des Invalides se je zrušil in pod lokom je obležal s smrtnonevarnimi ranami en delavec. Poslanec Goiran je zaradi stavbne nesreče vložil interpelacijo v parlamenta _ Norfolški vojvoda pregleduje tribune za kraljevo kronanje na londonskih ulicah Epilog procesa Velgo Oprostilna razsodba proti morilki Velgo-vj, kj je naročila umor svojega moža, po poklicu sodnega svetnika, je izzvala nepričakovano senzacijo. Kakor poroča neki brnski list, ie uvedel državni tožilec proti vsem tistim porotnikom, ki so glasovali za oprostilno razsodbo, ovadbo in zahteva proti njim preiskavo. Povod za to postopanje je dala izjava glavnega porotnika v procesu proti Velgovi, Sedlačka, ki je izrekel v brnskih :Lidovih Novi n ah« trditev, da so porotniki dobro znali, kaj pomeni potrditev zastavljenih jim vprašanj. Državni tožilec zastopa mnenje, da so se porotniki pregre* šili proti kazenskemu pravu. Čeprav so bili prepričani, da je Marija Velgo izvršila umor, eo dali povod za oprostilno razsodbo. čudna konjunktura ¥ Francip Gospodinje ne bodo mogle kupovati živil ob nedeljah in ponedeljkih Pred popolnoma nove probleme so postavljeni Francozi zavoljo uvedbe 40-urne-ga tedna. Posebno francoske gospodinje se morajo prilagoditi novemu položaju. Ko je eno teh gospodinj neki znanec vprašal, kakšno je njeno mnenje o novem delovnem zakonu, je odgovorila: »Ta zakon utegne biti dober, toda vprašanje Je sedaj, ali nam bo g. Blum priskrbel hladilnike zastonj!« Ves problem je obsežen tu v nekoliko besedah, kajti shramba živil, ld se lahko pokvarijo, je nemajhna skrb za ženske, ki odslej dva dni v tednu, ob nedeljah in ponedeljkih, ne bodo mogle več nakupovati in si bodo morala za ta čas nalagati večje zalog. Pariz je med tem že doživel svoje prve »proste ponedeljke« in se jih polagoma privaja. Tu in tam se kažejo že začetki »novega življenjskega sloga«, šele sedaj se pričenja Francoz seznanjati z anglosaškim »weekendom«, ki mu doslej ni bil v krvL Prava poplava izletnikov oživlja ceste in vode in gostinska obrt ima že mno- go zaslužka na račun te nove konjunktura. Ob glavnih cestah nastajajo nove gostilne za avtomobiliste in motorne vozače, stojnice z živili in okrepčili in vaškim gostilnam, ki so preživljale dolgo časa krizo, se obeta pravi prerod. Lahko si mislimo, da to že nekaj pomeni, če je doslej nad 7000 tvrdk, ki štejejo nad dva milijona delavcev in nameščencev, sprejelo novi teden s petimi delavniki. Kakšnih tisoč tvrdk s prilično 250.000 nameščenci pa se na to še pripravlja. Mesarji spadajo doslej med najbolj trdovratne nasprotnike novega tedna. Navajajo za svoj odpor iste razloge kakor gospodinje, namreč to, da manjši lastniki mesarn nimajo zadostnih prostorov in priprav za konserviranje mesa. Složna je ž njimi živilska industrija, podpirajo pa jih tudi — banke. Nemara bo imel ta odpor, ki ima tu in tam tehtne razloge, vlado vendarle pripravil do tega, da bo nekatere določbe v novem zakonu omilila. Tako Je vsaj pred kratkim obljubil minister za delo Lebas. Presenečenje pod jambori Jadrnice izginjajo, ladijski tesarji pa bogate • .. y pristanišču Bristol nakladajo vagone na ladjo, ki popelje tovor v Indijo Ogromna letala za prekomorski promet Kakor znano, nameravajo ameriške druž be za zračni promet uvesti v letošnjem poletju redne zračne zveze med ameriško in evropsko celino. Te zveze bodo oskrfbovala letala, o katerih porcčajo sedaj razne podrobnosti. Letala bodo imela po štiri motorje po 1500 HP. Tehtala bodo 40 do 50 ton in bodo poleg svojih posadk, ki bodo štele osem mož, prevažala lahko po 72 potnikov in 2000 ton blaga. Povprečna brzina jim bo 320 km na uro, akcijski radij bo znašal 8000 km. V shrambah za kurivo bodo imela s seboj po 22.000 1 bencina. Potniki bodo imeli v svojih kabinah na razpolago toplo in mrzlo tekočo vodo, v ugodnem vremenu se bodo lahko še tali po promenadnem krovu. Egipt se modernizira V Egiptu si je kot prva pridobila pravioo izvrševanja advokature gdčna dr. Naima I-Ažubi. Njen primer dokazuje, da se položaj žene tudi v muslimanskih deželah polagoma izboljšuje Oče je ranil ujedo s strelom, nakar se je ptica spustila s plenom na tla ©dveč Neredko beremo o tem, da je velika uje-da ugrabila obroka. Znanstveniki so napram takšnim vestem v splošnem zelo skeptični in jih je res treba sprejemati z vso potrebno rezervo. Toda glede dogodka, o katerem poročajo iz Villambane na Sardiniji, je videti, da ima povsem stvarno ozadje. Od tam namreč poročajo, da je ogromen orel zagrabil nekega otroka in ga nesel kakšnih trfi sto metrov skozi zrak. Vjitambana tipi v zadnjem času zavoljo orlov, ki prihajajo z bližnjih gor. Čedalje češče se je dogajalo, da se je kakšna izmed teh ptic prikazala med ovčjimi čredami; in odnašala mlade živali. Pastirji so odhajali samo še oboroženi na pašo. toda. nikoli ee ni kateremu izmed njiih posrečilo, da bi orla ustrelil. Te dni je predrznost orlov dosegla višek jn povzročila težek dogodek. o katerem govore po vsej Italiji. Pred kočo nekega pastirja, se je igral šestaajsfcmesečnti otrok. Nenadno sta opazila pastir in njegova žena, kako je padla Črna senca preko okna jn preden sta mogla priteč; na pomoč, ©ta zagledala kako odnaša ogromen orel njiju otroka v svojih kremplji!h. Na njiju krike 60 Pritekli tudi Bivši kralj Amanulah Na egiptsld konferenci v Momtreuxu je zbujal največjo pozornost majhen, črn gospod, ki se je pojavil med gledalci. Bil je bivši afganistanski kralj Amanulah, ki so ga prod leti tako proslavljali Amanulah. ki živi danes v Luganu. je baje delničar egipt-pki?h družb, pri katerih je udeležen z milijonom zlatih frankov. ___1 ostali prebivalci na cesto in gledali, ne da b; vedeli pomagati, kako se je dvignil orel z otrokom v višino kakšnih tri sto metrov. Otrokov oče je plan,jI obupan v hišo in ozel svojo puško. Čeprav so ga hoteli drugi zadržati, je pomeril in sprožil nekoliko-krat, na ujedo. Imel je srečo. Bojazen, da bj utegnil zadetj otroka se rw uresničila, pač pa je začel orel padati in kmalu potem so mu starši lahko iztrgali otroka. Kakor po čudežu je ta ostal živ in brez poškodbe. Žival, kj so jo potem pobili, je tehtala 27 lig in je imela 2.7 m krilne razpetine. 0 podobnih primerih so poročali kakor smo navedli, že prej. .posebno iz alpskih krajev. Ponovno se je tudi dogodilo, da so orli napadli odrasle osebe ijn dvignili baje tudi 12 do loletne otroke v zrak. Tako velikih ptjc, kakršna je bila ta iz Villa/mbane. pa je ta čas nekoliko samo še na evropskem jugu in v Kordiljerih. V tem gorovju se neredko dogaja, da se spozabijo ujede tud; nad mladim; domačimi živalmi, ki tehtajo do 50 kg. Kordiljerski kondor ji pa morijo z razprostrtima krili 3 m in več. Nepozabno tovarištvo 2e stoletja imajo na Angleškem običaj, da polagajo pri gradnji jadrnic kose zlata ali zlate novce pod jambore. Ko se takšna ladja vrne s svoje poslednje »velike poti« in jo razderejo, imajo tesarji in mornarji, ld opravljajo to delo, pravico obdržati si zaklade, ki jih najdejo pod jambori. Včasih gre res za prave zaklade, kajti večje jadrenjače, kakor n. pr. «Red Ja-okett«, so imele za več kilogramov zlata pod jambori. Ker pa jadrnice izumirajo, se dogaja seveda čedalje bolj redko, da bi ladijski rokodelci imeli takšen »zlati« postranski zaslužek. Tem bolj so se londonski rokodelci veselili pred kratkim, ko so razdirali staro, veliko jadrnico, »Discove-ry 1«. štirinajst parov oči se je sklonilo nad luknjo, ko so odstranili jambore. In kaj so zagledali? Namesto zlatega daru so našli v njih: hlačni gumb, znamko za pol pennyja in znamko za cel penny... O zlatu ni bilo nobenega sledu. Uganka se je kmalu razvozi j ala. Ugotovili so, da so ladjo zgradili v škotskem mestu Dundeeju. Na slovitih škotskih dovtipih je torej vendarle nekaj resnice! Točno piaču] »Jutru« naročnino Varnf svofcem zavarovalnino Ofeeta se nam elektrika z vonjem in okusom čo ba se lotil kakšen človek, ki je slep «a barve, proučevati barvno optiko, bi mu bilo težko. Prav tako bi se akustika kot posebna stroka kaj slabo obnesla za človeka b pokvarjenim sluhom. Navzlic temu niso nitj barve za barvnega slepca nitj zvoki sa ghišce absolutno nedostopna področja. Na razpolago eo vsakovrstni postopki in priprave, ki omogočajo razlikovanje barv in zvokov neodvisno od čutnih dojemanj. Slepec za barve more n. pr. barve razlikovati po valovnih dolžinah v spektrograimiu. _glu-šec pa zvoke po številu tresljajev in nihalnih krivuljah v oscilogramu. Če bi se pa hotel nekdo s topim jezikom ali s kroničnim nahodom podajati v svet okusa in dišav. bi bil ves iijeoov napor zaman. V laboratorijih za raziskovanje vonjev in okusov imajo sicer na razpolago nekoliko priprav. ki omogočajo boliše dojemanje teh občutkov, toda edini indikator za raziskovanje teh občutkov ostaja le jezik in nos. Priprave, k; naj bi razlikovale duh vijolic od čebulnecra duha to okus medu od paprike, še ni izumrl nihče. Šele v najnovejšem času je napelo odkriti novo pot. ki tkto-tavija dišavne snovi jn okusne snovi neodvisno od jezika in nosa. Ta pripomoček je elektrika. Če pršimo proti izolirani kovinski plošči v najmanjše kapljice razprašeno vodo pod nekim višjim pritiskom, tedaj ne moremo, v kolikor je ta voda čista, meriti nobenih električnih napetosti v plošči. Če pa vodni meglica dodamo kakšne dišave, je mogoče na elektroekopu razbrati tudi močan pozitivni naboj. Zadostujejo silno majhne količine dišavnih snovi, da se na ta način pokažejo. Tudi neke razlike med poediniimi dišečim; snovmi se dado na ta način ugotavljati. Če pustimo vodo ne kot meglioo kapljic, temveč kot slap na izolirano ploščo, tedaj to pozitivno nabijemo. Primes snov,- z določenimi okusi ima določen vpliv na naboj. V skladu e tem. ali so te snovi sladke, grenke, slane, kisle i. t. d., se naboj poveča alj zmanjša. Plošča okus vode tako rekoč oiknša in mu najde razlike. Ti pojavi kj jih je kot pi^i opisal prof. dr. Zwaardemaker. opravičujejo upanje, da bo končno vendarle uspelo prodreti z me-nflmo tehniko v področje vonjev in okusov in da bo mogoče te razlikovati po meri in šfcevjlu z beležnimi pripravami neodvisno od nosa m jezika. V Pariz - po mirni poti V Nemčiji postavljajo zdaj nove kažipota, ki prikazujejo razdalje med posamentat kraji. Na tem kamnu vidimo zabeležene razdalje od Magdeburgu do Pariza, seveda ne za vojačld pohod, ampak za turističen promet Vedno z dežnikom v roki ZA SMEH IN KRATEK ČAS Mladi zakonski mož (bahavo): »Draga, jaz zaslužim toliko denarja, da bi mogel vzdrževati ne samo tebe, temveč tudi dve ženi.« Ona: »To je sijajno! Takoj bom prosila svojo mater, naj se preseli k nam!« Beg pred miško Strah, ki ga kažejo ženske pred miSka/-mi, je v Rimu povzročil dogodek, ki bi bil lahko imel tragične posledice. Tajnica neke rimske tvrdke, ki je še po uradnih urah delala ▼ pisarni, je zagledala miško. Grozno se je prestrašila in je zbežala proti najbližjim odprtim vratom. Slučajno so bila to vrata oklopne blagajne, ki so 88 za njo zaprla. Dekle je bilo v tesnem, temnem prostoru v strašnem položaju. K sreči je neki sluga, ki je pospravljal, začul njene obupne klice na pomoč in je pozval policijo. Tajnico, ki je v svoji pasti med tem izgubila zavest, so utegnili še pravočasno rešiti. ANEKDOTA Kadar je hotel filozof Duclos označiti svoj prezir do kakšnega človeka, je imel navado reči: »To je predzadnji izmed vseh ljudi!« — »Zakaj predzadnji?« so ga često vpraševali. — »Zato, ker ne smeš nikomur vzeti prav zadnjega upanja, da se lahko popravi.« VSAK DAN ENA K oltarni pregled Mladinski časopisi Dva dnevnika, ljubljanski in zagrebški, > Slomšek), toda potrebovala je neprimerno sta nedavno objavila informativne članke o slovenski mladinski knjigi, zagrebški s posebnim poudarkom na našo najvidnejšo mladinsko knjižnodružbo, Mladinsko matico. Mi sam; se ne moremo zadovoljil; le % informativnimi podatki o slovenski m|a» dinski knjigi in časopisu, temveč je nujno potrebna za to konkretna kritična študija, za katero je dnevnik preskromen. Nekaj v tem 6mislu le dal Jesenovčev Članek. Hotel bj nakazati neka« svojih opazovanj glede na naše mladinske časopise. Prj tem se mi vsiljujejo sledeča vprašanja: 1. Ali sta pri slovenski mladini čut in konsum za knjigo samo reklamna? 2. Kako naj kategoriziramo današnje mladinsko časopisje? S. Kaj nam je storfti, da ne osta» nemo na mrtvi točki? * 1. Kljub temu, da nismo Slovenci ustvarili pri popularizaciji lepe knjige kakega originalnega pokreta, smo vendar z organizacijsko sposobnostjo kmalu dohiteli in celo sorazmerno nadštevilili naše vzbudni-ke (Cehe. Hrvate, Srbe). Mislim pri tem na dobo narodnega prebujenja ter s tem t zvezi na konjunkturno dobo slovenske knji« ge (Družba sv. Mohorja 1S51., Slovenska matica 1863.) Iz skromnega začetka 1. 1860. s 1116 udi je DsvM narastla do L 1910. na blizu 80U00 naročnikov. To število je osta* lo v nadaljnih letih do svetovne vojne sta-blno ali se ie celo zvišalo, dokaz, da so poverjeniki članstvo privzgojili knjigi in da ni član gledal naročilnice kot VEiljivke, marveč je polagoma smatral knjigo za duhovno potrebo, da ne rečem nujnost. Medtem ko je DsvM dvignila in obdržala šjro* ke ljudske plasti, *e je Sm oprijelo bolj razumništvo. Slovenska mladinska knjiga se je začela sicer tudi v teh letih s prevozništvom, vzornik je bil Krištof Šmid (Ravnikar, Naši likovni umetniki v Parizu Pariz, aprila. ALinule dni so priredili naši likovni umetniki prav uspelo razstavo svojih del in se z nio dostojno predstavili pariški publiki. Obžalovati je samo, da niso na tej razstavi zastopani tudi v Parizu znani in priznani mojstri Uzelac, Junek in Mitrino-vič. Razstava je bila prirejena pod pokroviteljstvom francoskega prosvetnega ministra Zaya in našega poslanika B. Pu-riča. Na tej pariški razstavi jugoslovenskih umetnikov je toliko odličnih del, da ne vemo, kje bi začeli, če se nočemo pregrešiti zoper zakon stroge objektivnosti. Zato bomo v abecedni vrsti nekoliko podrobneje navedli tiste, ki so tega najbolj vredni. Nadarjeni portretist Bora fiaruh se zlasti odlikuje v svojih krajinah. Njegovo sliko >Luksenburški park« je kupila pariška mestna občina. Ga Cuvaj-Zurunič se je posebno prikupno predstavila z občuteno podanimi risbami s svinčnikom. Bogomir Dalma — če rečete, da je slikar, pravi, da je kipar, v resnici je to in ono in še priznani pisatelj povrh; njegovo literarno knjigo, »Jug, dežela sonca«, je pariška kritika ugodno sprejela. Razstavil je toliko lepe skulpture in slik, da ga noben kritik ni mogel prezreti in s« lahko zadovoljimo s končno sodbo: je odličen in še čedalje boljši. Božko Gagič, ki se je z »višine« bohemskega Montmartra in njene kupole »spustil« med »beamterje« na.jbolj disciplinirane stroke, je to pot pokazal, da se ne razume samo v živopisane akvarele s krajinami, marveč tudi v oljnate barve in portrete. Izmed njegovih portretov so posebno ugajali: general Glišič, advokat Moro-Dja/eri in advokat Torez. najbolj pa ie bil priznan izredno lepo izdelani tret baronice Rogala-Kossinski. Najstarejši mea našimi pariškimi mojstri — namreč po letih bivanja, kajti sicer je vzlic svoji bradi še mlad — Nikola Jeremič, čigar ime ne izostane v nobenem velikem salonu, je tokrat razstavil tri izredne akte v olju, portret in več odličnih, samo njemu lastnih krajin iz Auvergne in Charanta. Poleg uspelih del Mare Kraljeve je treba poudariti posebno močan učinek slik Toneta Kralja, ki ga je tudi vsa francoska kritika kar najpohvalnejše omenjala. Tu in tam preveč strogi, preveč akademični Vasa Pornorišac je vendar pokazal v nekaterih pejsažih in portretih — zlasti majhne Jasminke — da lahko kljub vsej svoji visoki teoriji disciplinirane tehnike nudi kaj čisto svojega, in prav to je pritegnilo pozornost občinstva. Ga Rajka Blerčep, ld jo že dolgo poznamo kot kiparko, je tokrat razstavila poleg plastike nekoliko izredno dobrih radlrank. Toni Sirmaj je tudi v svojem »violon d' Ingres« ostal v krogu svoje profesije: ceremonij in parad. Ta odlični kipar in niedaljer je razstavil več plaket in medaljonov vladarjev in drugih visokih dostojanstvenikov. Gdč. Sokičeva je polna duhovitosti tudi v finih osnutkih, ki kažejo izreden talent. Pri gej Vuki Velimlrovičevi smo tudi zdaj opazili globoki ekspresionizem njenih slikarskih del. Pozornost so nadalje vzbudili Rajko Levi, Marko Čelebanovič. Pedja Milosav-ljevič, Velizar Nikolič in ga Rističeva. Z canimaniem smo si ogledovali arhitektor-ske načrte inženirja našega paviljona Vajsmana. ge Grisogona ter Filipoviča ln Pantoviča. J. D. Češ km proza F renm &v+tine V zbirkj »Edite Kataiepten<, ki izhaja v Brnu in v katerj eo bjli doslej objavljeni pesniški spisi K Hlavačka. P. Sheilvja, Ju-lesa Laforgnea i. dr., je kot deveti zvezek rešla knjižica proze Frana Svetin© »Daleke obiorv« (48 str vel 8°) Izdajatelj je pisca knjižice označil takole: »Roiak Ivana Cankarja. ki biva pri nas v ČSK.. nam odkriva čar svoje domovine: gozdov, gora in jezer. Bolj lirik kakor epik. nam tu poie svoje krbke pičee. poškropljene s sončnimi pega* mi ln dešeče od igličevja smrek svojega domačega kraja.< Fran Svetlo« je doma r. Bled« in po dijah tehnik. Živi že dalje čjea «• češkoslovaškem' kier ie dovršil češko tehniko » Brnu »Daljna obzoris« so niegov kniižni prvenec. V knjižlel so zbrane črilee »Slika« »Morje«, >5retov1JanV«e je ntfaale *?*trteU, »človek«,- »Kdo si, kam hffli?« »talnim in »Pastj rc. več časa, da ee je prav razvila. Pravo mladinsko pesem in povest smo dobili za kratko dobo Slovenci šele z Levstikom, ko je 1. 1874 sodeloval v uredništvu Tomšičevega Vrtca Pozneje Je sicer Stritar pod vplivom Levstika nadaljeval mladinsko poezijo, toda izgubil se je v »verzificiran jut in ni bis lo v njej več otroškega duha ki ga mora imeti vsako mladinsko delo, posebno ono, k: je za najmlajše. Vendar se začenjajo v tej dobi — Stritarjeve Pod lipo. Zimski večeri, Jagode, Lešniki — in pozneje 1. 1900 z Zvončkom pravi začetki zanimanja za mladinski časopis in knjigo Zanimiv ;n posebnega študija vreden bj bil pogled * upravo Vrtca, Zvončka in tržaškega Novega roda v vseb letih od začetka, kajti pri usta i j enem številu naročnikov — ako ne vpliva kaj izrednega na to — bi bilo točno spoznati predvojni stalnj kader odiemalcev mladinskega časopisja. Onj višek, ki je reklamno ustvarjen pri najvišjem številu naročs njkov, se končno ustali in da iz sebe zaokro ženo število, ki je vedno pripravljeno na žrtve za svoj časopis. Zdaj stoji na čelu mladinskega tiska Naš rod. Znano je. da je dosegel v svojem rojstnem letu 1929./30. blizu 40.000 naročnikov, kar je seveda rekord. Ali danes se je ustalil v 22.000 naročnikih, ki bodo ostali zvesti 6vojemu časopisu. Da jra je potrebno pri vsakem po-kretu — tako tudi pri knjižnem — nekaj agitacije, o tem je odveč vsaka beseda. To delajo vsi narodi in je to postalo prav v današnjih časih kar vsakdanje. Po tem staU nem kadru moremo Slovenci tudi danes meriti svojo vdanost knjigi jn časopisu pri mladini. Trdjm, da je čut pri naš,- mladini za časopis in knjigo bolj privzgojen kot reklamen in da j^omeni današnji konsum vseh mesečnikov ob normalnih razmerah stalni kader, kar je za naš narod zadovoljiva perspektiva. Tone Gaspari poteze pižčeve osebnosti. »Gozdova, gore in I jezera« Svetinove domovine vidimo 6ieer le kdaj pa kdaj kakor skozi transparent, zabrisane ali pa orisane preveč splošno, toda skozi vso Svetinovo prozo čutimo toploto pisateljeve mehke, sanjave duše. Izmed črtic, ki imajo izrazitejše objek» tivno jedro, bj posebej omeni] »Svetovid-ske odmeve«, ki ob pogledu na krasno katedralo 6v. Vjda v Pragi obujajo spomine na Masaryka v Hradčanih in na restavra-toria gradu čeških krajev. Slovenca prof Plečnika: >Dva človeka, dva filozofa. Dva Atenca, ki sta razlagala ljudstvu na Icames nitem tlaku ulic resnico in lepoto...« — Iz knjižice 5e ni mogoče dogledati Svetino-vega pesniškega obraza; »Daljna obzorja« so bolj obet kakor jia dajatev iz polnega. Toda obet. kj obvezuje k nadaljnjemu dem. Vsekako !e knjižica v nažih vzajemnostnlh prizadevanjih redek pojav: po Zofki Kved-rovj je menda prvi primer, da je mladi Skv venec objavil svoje sestavke prei v češeini kakor v slovenščini; toda ker so to prven* ci, ima Svetina primat tudi pred Kvedrovo, ki je svojo prozo izdajala v česčini šele tedaj, ko se je bila pri nas prdobila ime. Svetjnova knjižica — pisatelj :o je posvetil svoji materi — je izšla v okusni opremi. - o. postavljeno namenoma ali pa le po naključju v zvezo s Franom Svetino. Cankarjeva lirična proza je nedvomno inspirirala češkega pisca »Daljnih obzorij«. Svetina je v svojem ljrizmu šel že dalje in se je v nekaterih prozah resno približal pesmim v prozi: označujejo jih ritmični stavki, izrazito lirične slike in odsotstvo narativne tva, rine. Take črtice so zlasti »Slika«, »Morje«, in »Pastir«, Svetina piše na pr. takole: »Stopim se v nič, ti boš bela roka, in ko ?e spremeniš tudj ti, bom še jaz . . . nekaj bližjega onemu, kar sva bila nekoč v molčanju. Stopala bova v neskončnost brez besed in tudi slike, ki sva si jih nekoč dala, se izgube. In ko bova daleč., ko bo noč še tišja kakor danes, se utegneva spomniti najinih oči, ki zro za odhajajočim vlakom — našim življenjem...« V takem Izrazito subjektivnem slogu, ki odraža in z besed* nimi simbol) oblikuje stanja piščeve duše. so spisane tudi nekatere druge črtica To, kar pogrešamo za njimi, so ne le izrazitejše poteze realnosti, marveč tudi trdnejše Zapiski Ottorina Respighija opera »Plamen« (L* Fiamma). eno najznačilnejših del 6odobne italijanske operne produkcije, je imela v sredo zvečer prvo jugoslov. premi ero v ljubljanski operi. V režiji prof. 0. Šesta in pod taktirko dirigenta N. Štritofa jo dosegla prodoren uspeh. Po Montenezzijevi operi »Ljubezen treh kraljev« in Znndonaievi »Francesci da Riroini« je Respighijev »Plamen« tretja sodobna italijanska opera. ki jo je ljubljanska opera v polnem razumevanju svojih kulturnih nalog uvedla v Jugoslavijo. — Ob tej priliki je »Gledališki list« priobčil več krajših člankov o Respi_ gbiju in njegovem delu. Podrobnejše strokovno poročilo bomo objavili v jutrišnji števjiki. Kipar Josef Mafatka umrl. V Pragi Je 20. aprila umrl češki kipar Joeef Mafatka, ki je zavzemal v češkoslovaški likovni umetnost* eno vodilnih mest. Bjl je učenec francoskega kiparja A. Rodina in nekaj _ let njegov ož.jj sodelavec. Umetniško se je razvijal pod vplivom impresionizma. V češkem kiparstvu je navezal na šolo svojega praškega učitelja J. V. Mvslbeka. Izmed njegovih monumentalnih del je najpomembnejši spomenik »Praga svojim nnagovjtim sinovom«. ki je bil dovršen in odkrit 1. 1931. Mafatkovo delo obsega prav kakor Rodj-novo. tudi večj'e število značilnih risb. V ostalem je Mafatka sodjl med one Čehe. ki s-e zavestno in program a t sko naslanjajo na francosko kulturo: to ga seveda ni motilo, da bi ne bfl v svojem delu predstavite!) češkega duha in nadaljevalec slavne češke kiparske tradicije. Umiri je v starosti 64 let za rakom in ga pokomljejo danes na olšanskpm pokopališču v Pragi. Smrt šredakefta slavista. V Lnndu je umrl profesor slovanskih jezikov na ta*no8nj| univerzi Per Sigurd Agrell. Ravfl se je zlasti s poljskimi in ruskimi jezikoslovnimi raziskavanji. 0 slovenski literarni kritiki je predaval v sredo zvečer v nacionalni uri radia ured. nfk B. BoTko. Rrm ML Lfnblfana še enkrat na razpotju V nedeljo jo čaka prvo Izmed domačih treh srečanj, na katerih se ji h« morda vendarle spet zasinejala nogometna sreča oslabljeno moštvo je izgubilo pogum, nekdanjim stehrom moštva so živ« popustili in katastrofa je bjl a tu. Tudi nemogoč si- NedeJjska tekma je veRIke važnosti za oba nasprotnika.. Z morebitno zmago bi si Bask zasigural obstoj v ligi. dočim bi se »šanse« Ljubljane za izpad močno dvignile. Po hudih porazih, ki jih je naše moštvo pretrpelo v zadnjih borbah. 6e je oprijelo ljubljanske športne publike splošno malo-duš.je. Saj se je skoraj že sprijaznila z mislijo. da je naše moštvo že izpadlo iz vsa_ ke kombinacije. Reči hočemo, da pesimizem ni na mestu. Zadnji občutni porazi ne gredo samo na račun moštva, ki sigurno ni krivo, da ne more potovati kompletno. Krivdo morajo prevzet; merodajn; faktorji, k; nogometu njso naklonjeni. 0 tem, da je tudi lista bolnih vplivala na ostale nastopajoče igralce. nj potrebno govoriti posebej! Vse tako stem. ki se je hotel vriniti moštvu, je kvarno vplival na posameznike, ki go se izčrpali. S tem, da je vodstvo Ljubljane poverilo treninge in nadzor nad igralci osebi, kj se ji je moštvo na zadnjem sestanku z veseljem podredilo, je napravljen prvi korak k izboljšanju. Moštvo sedaj smotrno tre, nira, vsak igralec je postavljen na najbolj ustrezajoče mesto med igralci pa vladata red jn disciplina tako. da npamo. da bo naš ligaš v preOi?taliI) treh tekmah nadoknadil. kar je dosedaj po nespotrebnem Podarjal. 0 tem se bodo — upajmo — prepričali vsi obiskovalci nedeljske tekme, ki jo bo zopet sodil italijanski sodnik. Teniški furnir i I tudi pri nas Jutri otvoritveni turnir Ilirije, v nedeljo za drž. prvenstvo v Domžalah Neprestano deževno vreme dela letos teniškim klubom velike preglavice. Otež-kočena je predvsem priredba igrišč, zaradi cesar sc je otvoritev sezone nekoliko zavlekla. Kljub temu pa jc Ilirija za silo priredila troje igrišč, na katerih bo po napovedi v soboto letošnji otvoritveni turnir. Ob ugodnem vremenu se bo ob 15 pričel dvomateh med prvo in drugo tekmovalno skupino Sodelovali bodo Truden. Dacar, inž Murko. Nagy, Kmet. Zaje. Thuma, Smerdu. Pintar in Sotelšek. Zc v nedebo pa se bo odigrala v Domžalah prva tekma državnega klubskega prvenstva med TK Domžale in SK Ilirij«. Proti najboljšim domžalskim igralcem bo Ilirija nastopila v postavi Banko Gogala. inž. Murko. Ranjai in z damami Sernečevo, Tratnikovo in Dacarjevo Iliri la ie letos v državnem prvenstvu zelo ugodno izžrebana in ima dobre izglede, da se odlično plasira. Zal sta njena odlična igralca vic m dr. B!eiweis (slednji ima poškodovano roko) bolna in bosta kvečjemu lahko nastopila v poznejših tekmah. Zato so izgledi mariborskega zmagovalca zelo poskočili in obeta biti borba med obema kluboma izredno ostra. Prva poedinska turnirja za prvenstvo dravske banovine bosta za Binkošti v Mariboru in mednarodni turnir SK Ilirije v začetku junija. Občni zbor MZSP Maribor, 22. aprila. V lovski sobi pri ?Orlu« se je vršil 18. »•ril« f. redni občni zbor Mariborskega eimskosportnega podsaveza. za katerega Je vladalo v krogih zimskih sport-mitaov veliko mnlmanje Zborovanje je ro-«1 aaalu—1 pradtednlk g. Milo« Onua. U Je mvadeouk pradmvl] aMtopnlke obU.it rv it poe»m*anA] organlaadj, imenoma rr.Mt-Bega poveljnika generala Milenkoviča, za-•topnik* SPD ia, Tujskoprometne zveze inž. šlajmerja, zastopnika mestne občine mariborske g. ravn. Rodoška, ravn. dr. Tominška in zastopnika JZSS gospoda Kunstla. Nato je g. Gnus podal svoje poročilo ki je pokazalo vse prizadevanje MZSP za dvig zimskega športa v bivši mariborski oblasti. 2e lani je MZSP sklenil ,da ustvari za Maribor nekak center za smučarski šport pri Senjorjevem domu, kjer so vsi pogoji za to. MZSP je v preteklem letu pričel z izgradnjo smučarskih poti na našem Pohorju in sicer je bila izgrajena z velikimi žrtvami smučarska pot Sv. Bolfenk — Rad-vanje. Blagajniško poročilo je nato podal agil-ni tajnik J. Konič. MZSP šteje 14 članov, in sicer 10 sjx>rtnih klubov. 3 planinska društva in 1 tujsko-prometno društvo. Pod savez šteje 115 verificiranih tekmovalcev. Mariborski zimskosportni podsavez je na lastne stroške omogočil udeležbo 25 smučarjem na smučarski zlet v Sarajevu Bogatega in pestrega sporeda podsaveznih prireditev, ki je obsegal 22 tekem žal radi neugodne zime ni bilo mogoče v polnem obsegu izvesti. Blagajniško poročilo g. V. Goluboviča izkazuje denarni promet v višini 139.669 50 Din. Premoženje MZSP se ie od zadnjega občnega zbora dvignilo od 23.123.25 na 28709 Din. Poročal je nato tehnični referent g. V. Forstnerič. nakar je v imenu nadzornega odbora predlagal ravn. Rodošek razrešnico. ki ie bila tudi soglasno sprejeta. Sledila je "obširna debata glede dogodkov na smučarskem zletu v Sarajevu in so spregovorili v tej zvezi gg. Kunstel kot zsstop. JZSS. Priberšek v imenu tekmovalcev ter gg. Forstnerič. Lautner in drugi. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: Miloš Gnus predsednik: odborniki: dr. Lutman. Vorlar. Goiutanvič. Aljaačič, Kr»j-šek, Konič. ka petan Hi«. Vetrih, Forstnerič. Vezjak. Pirnat. Sepec. Cerin, Fra*. dr. šrot: Lautner in Seni«. lWdfloral e*-ber: t ni Ctetmer ta Mri Mr aodMčt- dr UmMNk um*, hm* «r go* P«4M»aa« IfllU M 1MM i* ti kakor la®J. k *«er 1* 01». Fn tfatoj-nostih je spregovoril dr. Tominšek, nakar predsednik g. Gnus pa dveurnem tra- POJAČANJE RASTI LAS ZA 35% Uspel poizkus nekega zdravnika Prepričevalen dokaz Neki zelo skeptičen zdravnik je dobil preparat za rast las, da ga preizkusi, in je to napravil takole: Izbral si je tri osebe z normalno rastjo las kot polzkusne osebe. Vsem trem je lase na kratko ostrigel, po sredini glave pa jim je izbril ozek pas, tako da sta obe polovici bili razdeljeni ena od druge. Vsi trije so vsak dan prihajali v ordinacijo, kjer jim je zdravnik drgnil eno stran glave s preparatom ter je tako imel priložnost, da zasleduje razvoj. V tukaj opaonem poizkusu so bil Lrsje na kratko ostriženi, v sredini J« bU pa lzbrlt ozek pa6- Pet Wdnov dolino je uporabljen S:"v?krin samo na !ert jfrani. Slika kaže rezultat: pojačanje rast= las za 35V« Kako Silvikrin pospešuje rast las? Normalno rasto lasje od hranljivih trarin, kl ^ kri dovaja koži glav«. Kadar Je dovajanje lirami. —---------- nastanejo v rasti las motnje. Velika naluea dr-Ja Weld-nerja Je, da Je razjaenu oe£ procea rasti las la. načina, ..rtto se lasje hranijo. NJemu poerečflo. da je tz neke kerattaLske baze izotlral 14 organskih substanc naravne hrane isa lase ter jih koncentriral t nepokvarlJTi raztopini, katera se imenuje >.lvUcrln S le in SUrnerlnom ee zelo uepeAno odstranijo ne motnje v rasti las b dovajanjem .ravne hrane sa lasa. "»-Mlaj Izgine tako rekofi 6» noč ln že po kratki uporabi preneha izpadanje korenine se spet pozive ln začne se nova rast las. In kakšen je bil rezultat? Po pettedenski uporabi so lasje porasli na negovani strani za 35% močnejše kot pa na nenegovani strani. Zdravnik je bil zdaj prepričan. Poizkus se je sijajno obnesel. Ta preparat je bil Silvikrin. Kaj ste v skrbeh zaradi svojih las? Preberite vendar nižje tiskani pregled. Iz njega razvidite, kaj Vam je potrebno! Ka] vam je potrebno! Lotion-Sil vik rin Nova voda za lase za vsakodnevno negovanje las. Ohrani Vaše lase mlade, zdrave, močne in sijajne. Prepreči tvorbo prhljaja in izpadanje las. Neo-Sllvikriii Ta koncentrirana hrana za lase se uporablja samo po nekaj kapljic. Z njenim delovanjem se omogoči na plešastih mestih nova zdrava rast las, prepreči se izpadanje las in tvorba trdovratnega prhljaja. Sbjrblte za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vase glave skrbela za rast Vaših las! poživlja rast las Koža glave (lasišče) in lasna korenina (Jako povedni prerez) Tu vidite, kako rastejo lasje. Vlaknaste koreninice na dolenjem kraju so mesto, kamor Silvikrin dovaja hrano. Y-151-G janju zaključil občni zbor naših zimskih športnikov, ki je potekel v popolni harmoniji in solidarnosti. i no 1 je Dve finalni tekmi v LNP V Celju ln Trbovljah bosta v nedeljo spet dve finalni tekmi za naslov prvaka LNP. V Trbovljah bo im«I domači Amater v gostih moštvo železničarja iz Maribora, ki je z lahkoto premagalo vse nasprotnike domačega okrožja. DomaČi se bodo morali torej resno potruditi, če bodo hoteli doseči ugoden rezultat. Vsekakor pa ima Amater za seboj precej hudih tekem in se gotovo ne bo dal zlahka ugnati. V Celju pa se bosta za točke v finalnem tekmovanju borili domači emajstorici — — SK Celje ln SK Olimp. Obe ata sedaj v tem ožjem tekmovanju ostali na zadnjih dveh mestih, pa bosta gotovo napeli vse sile, da se izogneta najslabši možnosti — zadnjemu mestu. V nekaj vrstah V Sevnici je bila v nedeljo revanžna prvenstvena tekma med Radečami in Sa-vo iz Sevnice, v kateri so si Radeče ponovno priborile dve točki in naslov »posavskega« prvaka. Na sevniskem igrišču je okoli igrišča nujno potrebna barijera, da ne bo publika vdirala na igrišče, ka, kor je to bilo to nedeljo. Pred kratkim je imelo TKD Atena svoj občni zbor, na katerem je bilo največ razprave posvečeno vprašanju lepega letnega igrišča v Tivoliju, ki bi ga društvo v najbližji bodočnosti utegnilo izgubiti. Atena je v to športno igrišče vložila mnogo truda in denarja in apelira sedaj na občino, naj bi kakorkoli našla možnost, da društvo odškoduje za izdatke ali pa mu do nadaljnjega še pusti to igrišče. Preko njega je namreč projektirana cesta, ki naj bi vezala Knafljevo ulico s Tivolijem. Pri volitvah je bila za predsednico zopet izvoljena ga. Kroftova, za podpredsednici ge. žirovnikova in Potokarjeva, za tajnici prof. Wirglerjeva in Baragova, za zapisni-karico Schubertova, za blagajničarke Ver-šceva, Turkova in Kmetova, za gospodarici Gašperlinova in Jakova, v odbor pa ge. Baeblerjeva, Bahovčeva, Betettova, Cerar-Danilova, Ferjančičeva. Pucova, Ma-jaronova, Sladonjeva, in Vrančičeva ter slednjič za pregledovalki računov Gomil-ščkova in Martelančeva. Na zadnji seji nogometnega saveza je bila med drugim cWinitivno zaključena meddržavna nogometna tekma med Bolgarijo in Jugoslavijo na dan 12. julija v Scfiji. BolgaTski savez je prosil naš savez, naj bi naša B-reprezentanca igrala proti enakemu bolgarskemu moš'vu v Plovdivu. kar pa je moral savez zaradi pomanjkanja termina odkloniti. Meddržavno tekmo med Belgijo in Jugoslavijo, ki bo 6. junija v Jugoslaviji, bo po sporazumu sodil rumun-ski sodnik Ksifando. Akcij! sarajevskih sednikov proti delegiranju tujih sednikov na naš« ligaške tttam •• Ma, haker perotaj* aagreMke >Hrrw*<, t ttfaPMm pilRljiltti ta« iNrn mmm. T Tmgtitip. fn mm m prt** de attljtfea, da je edini način, ki naj reSi to vprašanje v in-£er«u aoik udbcu M ga športa ta, da se sodnikom vrne avtonomija. Slednjič je bila vendarle sprožena kleja, po kateri se bo dalo sodniško vprašanje spet spraviti na staro in boljšo pot. Zresa slovenskih Iahkoatletskih klubov (službeno). Prva seia propagandno-finančs nega odseka bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. v klubski sobj kavarne Union, Zveza slovenskih Iahkoatletskih klubov. (Iz seje t. o. 16. t. m.). Čjtajo sc s pravico takojšnjega nastopa za Primorje: Aleksander Šmid (1921), za Amater: Jože Barovič. — Vzame se na znanje izjava Ivana Star, mana, da preklicu je verjfikacijsko izjavo za Ilirijo in ostane še nadalje č!an Sloge. — Kaznujejo se z ukorom po čl. 62. k. p. Svoboda, Železničar, Maraton in Primorje, ker kliub pozivu še niso dostavili rojstnih listov za juniorje. Zaradi verifikacije. — Železničar jn ss. Fischer se pradasta kaz. odboru, ker je t. o. ugotovil nerodnosti v zapiskih r.ro*i«>untry prvenstev sveže in Maribora. — Poziva se Celje, da v 2 izvodih javi termine letošnjih prireditev. — Pozi vino naslednje klube, da takoj priložijo razpise svojih prireditev v 2 izvodih: Bratstvo za 2. V., Amater in Ilirija za 6 odn. 9 V., Jugoslavija in Ilirija za 23. V., Mura za 27. V., Amater in Plaa .na za G. VI. — Opozarjajo se atleti vseh ljubljanskih klubov, da bo sport-ji u?.;Ulj g. Klein do na* daljnjega vodji trening? na igrišču Primor-ja dnevno: dopoldne od 10 do 13. in poxx>l-dne od IG. do 20. — Kot zvezini rekordi ee verificirajo na»lednti rezultati-. 60 m: 7.1 Perper Stanko (Primerje«, 4)0 m 51.5 Gabršek Ilanzj (Primorje), 4x400 m: 44.4 Prjmorie (&uš1er$ič. Skok. Cerar G., Kovačič). 800x400\'200x i (X): 3:29.G. Primorje (Goršek, Gabršek. Skušek, \Veibl). 110 m zapreke: 16.9 in 400 m zapreke: 57.0 Ple-teršek (Primorje). — Železničar, Maribor naj z obratno po^to pošlje še dva izvoda prošnje za podiporo na MFVN. — Iz seje u. o. 16. t. m.) G. minister za vojsko in mornarico je prevzel častno predsedstvo nad trobojem in daroval prehoden pokal za zmagovalca. — Zveza 6e zahvaljuje Elanu za poslano zahvalo in pozdrave z občnega zbora. — Za 9. maja dopoldne sc sklicuje ustanovil; občni zbor sodniškega zbora za dravsko banovino. Pooblašča se predsed-s!vo. da določi čas ia kraj občnega zbora. Prva seja propagandnosfjnančnega odseka bo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v kavarni Union. — Seja t. o. bo v petek 23. t. m. ob 20 uri v kavarni Unionu. seja u. o. ob 20.30 jsJotam. — Tajnik I. SK Ilirija (lahkoatlet. sekcija). Na jutrišnjem in nedeljskem mitingu Primorja nastopijo tudj atleti Ilirije. Vsi aktivni senior. jj in iimjorji se vljudno pozivajo, da sodelujejo in se javijo eluz.bijjočemu odborniku v sohoto ob poj 1?.. v nedeljo pa ob 9. Kdor inn opremo doma. naj jo prinese s seiioj. Načelstvo. Plavalna sekcija SK Ilirije. Drevi ob 18. in> v klubskem tajništvu (Šelenburgova ul. 6/11) članski sestanek. Vabimo članstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. Sk Mara: Ptwiv*j© vsi igralci in pri-jattlji kJuba na sestanek v nedeljo ob pol 10. na siti ero igr?&a zar&di »kupnega sli-kačja v opremi. Tekme ne bo. kar jo je HrrVja > &0 prepaatila. Opremo prtnssite s seboj. Zve5w družabni sestanek! Načelnik. SK Moste. Drevi oh 19.30 seja. V nedeljo igtiSfoi. rA. POLTZER: 11 Maminski napušc Prigode Patricije Holmove Št /3 Whinstone je držal v vsaki roki samokres. Luč je hipoma ugasnila. Patricija je čutila, kako jo je nekdo vzdignil in odvlekel. Za trenutek je mislila, da je Whmstome. A v tem je začula hripavi glas Hemrjrja Meller ja, ki se ji sklanjal na uho. »Ne uideš mi!« je hudobno zamrmral. Nadzornik Whinstone je bil planil naprej, ko je luč tako nenadoma ugasnila, a že v naslednjem trenutku je čutil, da je bil napak zagrabil. V strahu, da ne bi zadel Patricije, se ni bil upal ustreliti. Njegova pa-va misel je bila torej, da bi potegnil dekle k sebi, zakaj slutil je Mellerjevo namero. Ta namen se Whmstonu ni bil posrečil, kajti namesto Patricije je bil ujel pastorja. Whinston je bil brez spremstva vdrl v hišo. Srečno naključje je storilo, da je bil nadzornik, ki je že kakih dvajset linut iskal izgubljeno sled, malone tik pred vrati, ko je Patricija glasno zaklicala ena polnoč. Treščil je naravnost v poročno komedijo. Njegova pozornost je bila pred vsem obrnjena na »ženina« in »nevesto«, in tako je prezrl šoferjev gib. Le-Jta je bil s stopalom pritisnil na gumb, ki je utrnil razsvetljavo. Whinstome je z eno roko držal svojo žrtev, med tem ko je prosta roka iskala žepno svetiljko. Ozki pramen svetlobe je našel stikalo na steni. Toda naprava ni delovala; menda je bila varovalka pregorela. Vsa družba, razen moža, ki ga je bil Whinstone prijel, je bila izginila. Mimo izhoda na dvorišče je vodilo iz sobe še troje vrat; vsa troja so bila zdaj odprta. Whin-stone, ki je svetil predse z žepno svetiljko, je na slepo planil skozi ena izmed njih. Niti slutil ni, katero pot so bili ubrali begunci. Vrata, skozi katera je zdaj nadzornik Whinsto-ne parni! iz sobe, so vodila v sosednji prostor, ki ni imel izhoda. Vsaj na prvi pogled je bilo tako videti. Whinstone je samo v naglici svetil po stenah in ni bili opazil majhnih, komaj vidnih tapetnih vrat. Whinstone, ki je vedel, da ne sme izgubljati časa, se je vrnil v prvo sobo. Izhod na dvorišče je bil zdaj odprt, in pastor je bil izginil. A Whin. stone se je ta mah mailo menil zanj. Posvetil je skozi druga vrata v prostor, ki je bil prazen in brez oprave. Zdaj se je obrnil k tretjim vratom, ki so vodila na ozek hodnik. V trenutku, ko je lotesl stopiti venkaj, je začuJ rahel šum in se po bliskovo obrnil. V naslednjem trenutfeu je telebnil na tla. Nekdo mu je bil spretno podstavil nogo. Zdaj se je v temi boril z nevidnim nasprotnikom. Mož je bil nenavadno močan, a vendar bi ga bil Whinstone zmogel Toda nasprotnik je bil že dobil pomoč. Sest rok je zdaj tiščalo nadzornika na tla. Takoj nato se je v sobi spet posvetila luč. Whin_ stone se je vzravnal; nihče mu ni branil. Njegova samokresa sta bila zdaj v MeUerjevih rokah. »Sedite, nadzornik!« je pozval Whinsitona in položil orožje predse na mizo. Nadzornik se je »potekel k stolu in se spustil nanj. Podoba je bilo, da ga je bila kratka reko-borba močna zdelala. »Nadzornik Whinstone, s svojim nenaprošenim prihodom ste prekinili slovesno opravilo, je s porogljivo.resnim glasom izpregovoril Meller. »Miss Holm vam to po pravici zameri in ne želi stopiti v sobo, dokler ste vi tu. Pravkar premišljujem, kaj naj storim z vami!? Whinstone je molčal; še vedno je komaj dihal. Meller se je ozrl in menda šele ta mah pogrešil pastorja. Hlastno je šepnil šoferju nekaj besed Mož je odliitel na dvorišče. Komaj je bal izginil, je planil Whinstone pokonci. »Ne ganite se!« je zarjovel Meller in zgrabil enega izmed samokresov. Toda nadzornik se menda ni bal orožja, in vedel je, zakaj ne! Prevrnil je mizo, ki ga je ločila od dvojice. Vse nadaljnje se je odigralo po bliskovo. Whinstone, popolnoma čil, se je zapodil proti Melierju. Ta je sprožil samokres, enkrat, dvakrat, a slišati je bilo samo kratek vnesle, če bi bil Meller utegnil sprožiti v tretje, bi bilo za nadzornika nevarno. Kajti samo prvi dve stanici v bobniču samokresa sta bili prazni. Dva nagla udarca s pestjo sta storila Mellerja nezmožnega za boj, in Whinstone se je obrnil proti drugemu. S seboj vred ga je podrl na tla. Mož ga je mahoma izpustil. Na sencu je bil začutil mrzlo jeklo, M ga je opametovalo. Whinstone je bil, prav kakor je računal, dosegel drugi samokres, ki je bil padel z mize. Ko je planil v sobo šofer, privabljen od hrupa, je zagledal pred seboj nadzornika, ki je držal v dvignjeni roki znova osvojeni samokres. Šofer je mora že vedeti, zakaj se ni hotel dati ujeti; a preden ie utegnil, seči v zadnji žep, je nadzornik sprožil. Svinčenka je oprasmla dedcu zapestje in mu vzela vsakršno poželenje, da bi izdrl samokres. Vkljub uspešnemu zaskoku je bil Whinstone v nevarnem položaju. Trem sovražnikom je zrl iz oči v oči, in četrti se je utegnil pokazati vsak trenutek. Obrnil se je k Melierju, ki je sedel zdaj na tleh in se drgnil po udarjeni čeljusti: »Kje je miss Holm?« Dasi je bil Meller zelo slabe volje, za kar je imel nedvomno mnogo razlogov, se je vendar ponižal in odgovoril: »Če stopite v sosednjo sobo in odprete tapetna vratca, jo boste našli... « Nadzornik ni dvomil o njegovih besedah, vendar se ni upal storiti po njih. S prosto levico je segel v žep ter izvlekel majhno signalno piščalko. Nastavil jo je na usta in nekajkrat rezko zapiska! MAL Službo dobi Beeeda 1 Din. davek 8 Din. H Šifro tU lajanj« oaslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Frizerko dobi« delavko, sprejme takoj Šimimac Jurij, Kranj. 1G104-1 Iščejo se pletilje ki prevzamejo delo na dom. Zglasijo naj se 26. aprila pri Jos. Kune & Comp., Miklošičeva c. 32. 10169-1 Krojaškega pomočnika aa dflimska dela in pomoč-nioo sprejmem takoj. Pinta-lič, Povšetova 4. 10175-1 Frizerko ie.o veščo v železni ondn-teoiji sprejme takoj Joško "Vraneiič, Trborlje. 10098-1 Pomočnika veščega slikarske in ple-A«rske obrti sprejmem takoj Jame Franc, Bled. 19134-1 Lepo pisarniško službo pri kemični tvornici si osi-g"jrate z kavcijo Din 30 do 40.000.— Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Lepo h; esto« 10167-1 Viničar dobi takoj zaposlitev na malem posestvu, ki ima vi-ni.Sa.rsko šolo. Ponudbe poslati, z navedbo mesečne plače, ni tvoraic-o tanina d. d S:sak. 10141-1 V«aka Beeeda 30 oa.r. Oa vek 8 Din, u iifro ali da Janj* aasi»'» 5 Dm; naj tnaniši cneaefe 12 Din. Samostojna kuharica srednjih let, poštena, solidna natančna v čistoči. išče »hižbe za kuharico ali pa sa vse skupaj, k dobrini finim ljudem, za 1. moj. linam dolgoletne spričevala. Ponudbe »lati Marijana Češenj, Kamnik Groben 40. 10148-2 Sobarica poštene, mlada, simpatična Išče službo z 1 majem na »ezijo, najrajši v okolici Bleda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10163-2 Beeeoa i lXn lavek S Dm u Šifr« alt dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din iVsa prepisovanja na stroj »prejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10176-3 Potniki Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro al! dajanj« oaslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Zastopnike za prodajo koles, motornih koles ln šivalnih strojev, — sprejmem po vseh krajih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »To-varna«. 9100-5 Zastopnika dobro uvedenega v restavracijah in goeflnahj sprejmem proti proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilničarsko steklo«. 10131-5 Vinski potnik bi spremenil službo. Vele-trgovci z vinom lahko popolnoma nefflpeljaaii začetniki naj pošljiejo ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Popolnoma apeljan«. 10181-5 Trgovski sotrudnik sprejme predmet ali zastopstvo z., prodajo po dežela. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Začetek L maja«. 10155-6 Vajenci(ke) BssftOa i Drn. lavek 8 Din. za šifro ali lajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Priden fant sfcur 15 in pol let, bi se rad izučil pekovske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10167-44 Beseda 1 Din. davek 8 Din. sa šifro »1' lajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodam posteljo Din 90.—, omaro 165.— noč. omarico marmor. 13(5.— umivalnik marm. ;95.— luster veliki 165.— sLiiki 183.— mlin 80.— Smole, Stari trg 24. 10171-6 Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva 1. P o ga e*aili BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 BeaeOa i Din, Javek 3 Dm. sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din Lep pianino tvrdke Stiengl prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10149-23 Beeeda i Din, davek 8 Din, za šifro aii dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Kuhano maslo veliko množino po ugodni ceni nudi Cerne Oskar, Ljubljana Sv. Petra c. 35. Polementalski sit od Din 18.— dalje, trgovci popust. 101158-33 P&hiitvfa Beseda 1 Dm. lavek 8 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dm. Cenene opreme za spalnice ln kuhinje ravnokar izdelane po sodobnih načrtih imam na .zalovgi. Berliž Rok, mizar Ljubljana—žapuže. 10160-1E S Beeeda l Dn. lavek 8 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Gumbi - plise on tel, ažtrr predtiak mont grame, hitro te vrši Matek 6 Mikeš. LjubljatA. poleg hotela Štrukelj. 85-30 Milostljiva! Va6 kraneni plašč črez poletje najskrbneje konzervira obenem izvrši pogrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jea*_ii ob prevzemu tvrdka ROT, kranarstvo Mesrtni trg 5. 180-37 Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Dm, AL. PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova al. 14/L Telefon 35-10. izpoeluj« nakup in prodajo hranilnih knjižic vseb denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacij« daje brezplačno 39-16 Posojila dobe državni in samo upravni uslužbenci v Ljubljani v gotovim; m blagovnih bonih. »Her mes«. Informacije Tav carjeva 2. 87-16 Kompanjona(ko) z Din 30—10.000 sprejmem za povečanje podjetja. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Lep donos«. 10156-16 G. Th. Rotman: er gre na potovanje Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova nI 40. Vam izvrši nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov najvestneje in najbolje. Za odgovor Dn 8.— v znamkah. Vloge bivSe Slavenake banke kupujemo: Zadruga Zazip Zagreb, Gajeva 7. »462-36 83 Ko je bilo to razdejanje opravljeno, se je »Pulex« zavalil čez posekano drevo. Novi sunek je vrgel letalo kvišku, na kar je v pokončni legi, z nosom navzgor, priletelo v globoko jamo in obtičalo. Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Oddam takoj v najem že nad 90 le«t obstoječi fotografski atelje v prometnem letoviščarskem kraju na Gorenjskem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10168-17 Beeeda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal v centru Ljubljane takoj oddam. Mestni trg 11/1. nadstropje. 10170-19 Brivski frizerski salon naprodaj v Industrijskem mestu. — Ugodno naprodaj aparat za trajno kodranje in 2 brivska stola. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Salon«. 10091-19 Beseda 1 Dm. davek 8 Din. sa šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Enodružinsko vilo vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odel. Jutra pod »4>—5 sob« 10173-20 Beseda 1 Dio. davek 8 Din. za šifro ali dajanje oaslova o Din Najmanjši tneeek 17 Din. Stanovanje dvo in enosobno oddam b i. junijem v Valjavčavi ulici 17/1. (Kolezija) 10142-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Enosob. stanovanj« iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddeil. Jutra pod šifro »Prvi«. 10174-21a Beseda 1 Din. davek 8 Dn. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Eno ali dve boljše gospodične sprejmem v lepo sobo s klavirjem ter vso oskrbo. Kopalnica. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. ioiee-23 Beeeda 1 Dn. 6 Din. za šifro al! lajanje naslova 5 Din. Najmsnjš; tnesek 17 Din Ploščice za in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje Material" LJUBLJANA, Tyrševa c. 86 a OPOZORILO! Podpisani PIRKER KAREL, prodajalec petrolejskih peči v Celju, Hrib sv. Jožefa št. 42, opozarjam, da Schonstein Otto, ali dr. fil. Otto Albrecht von Schonstein, pod katerim imenom se imenovani tudi izdaja, ni moj zastopnik in ni upravičen v mojem imenu ali za mene sprejemati kakršnakoli naročila ali denar. — Svarim zaradi tega vsakogar pred nakupom mojih petrolejskih peči in eternita po navedenem Schonsteinu Otonu. CELJE, dne 21. aprila 1937. PIRKER KAREL frenškoti. petera! | suknjič) Novosti, lepe vzorce za pumparlce, športne obleke nudJ ceneno P r e s k e r, Sv Petra c 14 Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 23. aprila: Zaprto Sobota, 24.: Med štirimi stenami. B. Prihodnja premiera v drami bo Ander* son-Stallingsova igra aRivala«, ki so jo igrali na neštetih inozemskih idrih in ki je žela senzacionalne uspehe. V glavnih vlogah nastopijo: gosp. Ivan Levar — captain Flagg, Sancim — sergeant Quirt in gospa Severjeva — Charmaine. Delo pri« pravlja inž. arh. B. Štupica. OPERA Začetek ob 20. uri Petek 23. aprila: Ob 15. uri: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Cene od 2 do 15 Din. Sobota, 24.: Plamen. A Gostovanje Alberta in Efee Bassermann. Skupina velikega nemškega igralca bo gostovala 28. t m. ob 20. v operi. Igrala bo Leseingovo klasično igro >Nathan der Wei-se< (Modri Nathan). Gostovanje Bassers manna moramo prišrtevati k največjim umetniškim dogodkom, ker spada Bassermann med največje ustvarjalce človeških usod. Z >Nathanom< je ustvaril Baeeermann lik, ki izžareva srčno dobroto, dobrovolj-no superiornoet i>n zrelost izkušenega starčka, ter učinkuje s svojo mladostno svežino, kar je posledica in višek zrelosti. Bassermann spada med najglasovitejSe nemške igralce in je znan naši .publiki iz fiilmov v katerih često nastopa. Prodaja vstopnic dnevno v operni blagajni. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 24.: Na Trški gori. Nedelja, 25.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 23.: Zaprto. Sobota 24.: Dolarska princesa. Premiera. Nedelja, 25.: ob 15. Punčke žive. Otroška predstava. Prireditev Ženskega drus štva. Ob 20. Dr. Znižane cene. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 22. aprila Ljubljana 7. 760.1, 6.0, 94, SSE1, 10, dež, 8.6; Maribor 7. 758.9, 6.0, 90, NW2, 10, —, -; Zagreb 7. 759.1, 10.0, 60, O, 10, dež, 5.5; Beograd 7. 754.9, 10.0, 90, 0, 10, dež, 11.0; Sarajevo 7. 759.4, 1.0, 95, O, 10, sneg dež, 35.0; Skopi je 7. 754.6, 11.0, 90, O, 10, dež, 1.0; Kumbor 7. 757.8, 11.0, 50, NE6, 10, dež, 20.0; Split 7. 758.4, 9.0. 90, SE5, 7, dež, 4.0. Temperature: Ljubljana 9.4, 5.3; Maribor 12.0, 5.0; Zagreb 11.0, 8.0; Beograd 18.0, 9.0; Sarajevo 16.0, 1.0; Skoplje 17.0, 10.0; Kumbor —, 7.0; Split 14.0, 7.0. Vremenska poročila po stanju z dne 22. IV. ob 7. uri zjutraj. Planica-Tamar: —1. oblačno, mirno. 100 osrenjenejra sneea. Stani če va koča: —5, deloma oblačno, zar hodnik. 400 suhega sne?a. Koča pri Triglavskih jez.; —1. deloma oblačno. sever. 400 zrnatega s>neca. Dom na Komni; —1. jasno solnčno. 3 — 400 zrnateca sne