Bazovica, ti predragi si naš dom roke slovenske zveste so te dale drag spomin na tebe nosil bom ponos kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter, »Bazovica« ISSN1845-5034 oktober 2009 letnik V ^KAŽIPOT mesečnik slovenske skupnosti na Reki In v PGŽ 54 Kažipot Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Dušanka Gržeta, Marjana Mirkovič,Darko Mohar, Vitomir Vitaz Pod pinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977 t m Glavna urednica: Marjana Mirkovič, marjana.mirkovic@ri.t-com.hr Tel.: 091 593 6086 Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirkovič v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Svet slovenske narodne manjšine PGŽ vijece-slo. pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Krispin Stock Tisk: Tiskara Sušak Prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock Mesečnik finančno podpirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine RH Naklada je 600 izvodov Na naslovnici Romeo in Julija (pa še kaj), nova uspešnica dramske skupine KPD Bazovica. Foto: Tolja Hromin Karikatura: Bojan Grlica Slovenski dom KPD Bazovica tajništvo, knjižnica in klubski prostori torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ - vaje, ponedeljek: 18.00-21.00 Dramska skupina, po dogovoru Folklorna skupina, sreda 18.30-20.00 Plesna skupina, po dogovoru Fotografska skupina, po dogovoru Dop. pouk slovenščine, ponedeljek in torek : 18.00 -21.00 Planinska skupina, torek: 20.00-22.00 Svet slovenske narodne manjšine Reke, sreda: 10.00-12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, sreda: 10.00-12.00 Mladinska skupina, druga in četrta sobota: 16.00 www.bazovica.hr/mladinci Kažipot oktober 2009, št. 54, letnik V ^J obvestilo.........................................3 J dogodki............................................3 j j napovednik....................................13 iz drugih društev in svetov..................17 novo na knjižnih policah....................18 j j aktualno........................................19 zanimivosti....................................19 ŽEK15KE OBVESTILA Poziv za ustanovitev otroškega/ mladinskega pevskega zbora Vse zainteresirane za otroški/mladinski pevski zbor vabimo k sodelovanju in obveščamo, da bo jeseni 2009, če bo za to dovolj zanimanja, ustanovljen slovenski otroški/mladinski pevski zbor, ki ga bo predvidoma vodila mag. Kristina Riman. Udeležba bo brezplačna. Prijave za slovenske igralne urice v vrtcu Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije zbira prijave za igralne urice v slovenščini kot prvi korak za organizacijo vrtca, ki ga omogoča zakonodaja. Če bo dovolj prijavljenih, bodo urice predvidoma potekale v enem od reških vrtcev. Informacije na telefonski številki 324 321 (sreda 10.00-12.00) in gsm: 091 593 6086. Marjana Mirković Dopolnilni pouk slovenščine in slovenske kulture bo v Slovenskem domu KPD Bazovica v š. I. 2009/2010 potekal dvakrat tedensko, in sicer od 18. do 21. ure v učilnici. Ob ponedeljkih bo namenjen začetnikom, ob torkih nadaljevalni skupini. Prijave pred začetkom pouka. DOGODKI SEPTEMBER 5. september Dražice pri Reki Srečanje foklornih skupin Zatancajmo po domači 2009 se imenuje znana prireditev, ki je že petnajsto leto zapored potekala na Trgu mlikarice v grobniškem naselju Dražice nad Reko. Udeležba je bila mednarodna, nastopilo je devet skupin iz tujine in skupno tristo plešočih, med katerimi so bili tudi gostje iz Slovenije iz društva Skala iz Kubeda. Srečanje organizirata Turistično društvo Dražice in občina Jelenje, v sodelovanju s folklorno skupino KUD Zvir, ki s svojimi članicami skrbi tudi za razvoj folklore v društvu KPD Bazovica. Tudi letošnje srečanje je bila lepa priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj, obenem pa tudi za turistično promocijo kraja in nastopajočih, ki so se v posebnem sprevodu v svojih narodnih nošah, med njimi tudi ruskih in bolgarskih, sprehodili po draških ulicah. Marjana Mirković 5.-6. september Reka Mednarodna pustolovska tekma Ki-Challenge 2009 Na reškem Korzu se je začelo letošnje, sedmo tekmovanje Ki-Challenge 2009. Organizator je društvo za športe v naravi Ad Natura, prireditev pa je napovedal atraktiven spust po alpinistični vrvi z reškega nebotičnika na Jadranskem trgu, ki sta ga uprizorili reški osvajalki Mt. Everesta, sestri Darija in Iris Bo-stjančič, v enak podvig s šestinšestdesetmetr-ske višine pa se je hrabro podal tudi reški župan Vojko Obersnel. Sledila je tekma na območju Primorsko-gora-nske županije, ki je obsegala pot od Reke, po Kvarnerskem zalivu in otoku Krku. Prvi del tekme v kategoriji Master se je začel v soboto na Korzu, tekma pa se je po 170 kilometrih končala dan pozneje na Krku. Druga kategorija Light v dolžini 60 km je bila nekoliko lažja in je potekala na Krku. Kl-Challenge, ena od tekem. Foto: www.rijeka.hr Sicer pa morajo tekmovalci pokazati znanje več disciplin, od spretnosti v spustu po vrvi in iznajdljivosti v orientaciji do gorskega kolesarjenja, trekinga in veslanja. Za obe kategoriji, Master in Light, so bili med 43 skupinami prijavljeni tudi udeleženci iz Slovenije, med njimi skupina Lima Salomon, ki je zmagala v težji kategoriji Master. Več: www.adnatura.hr Marjana Mirkovic 6. september Bazovica, Italija Slovesnosti v spomin na bazoviške junake Kot je znano, so bili 6. septembra 1930 na gmajni v bližini vasi Bazovica pri Trstu ustreljeni štirje primorski rodoljubi, člani protifašistične narodnoobrambne organizacije Tigr, ki se je upirala fašistični raznarodovalni politiki na Primorskem in v Istri med prvo in drugo svetovno vojno, ko je to območje pripadalo Italiji. Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Alojz Valenčič in Zvonimir Miloš so bili obsojeni zaradi izvedbe bombnega napada na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa II Popolo di Trieste, v katerem je bil - sicer nenamerno, saj je bila akcija mišljena kot dejanje demonstrativnega značaja - ubit eden od urednikov. Fašistično posebno sodišče za zaščito države jih je na tako imenovanem prvem tržaškem procesu obsodilo na smrt. V spomin na ta dogodek se vsako leto zvrsti več spominskih slovesnosti, začnejo se v Prešernovem gaju v Kranju, kjer stoji prvi spomenik bazoviškim junakom, osrednja proslava pa poteka na gmajni pri Bazovici, kjer so bili ustreljeni in ki je postala simbol primorskega upora proti fašizmu, kmalu po drugi svetovni vojni pa je bil tam postavljen tudi spomenik. Spomin na bazoviške junake pa je tudi ime, ki so ga leta 1947 rojaki dali takrat novoustanovljenemu slovenskemu društvu na Reki. Letos sta se spominu na bazoviške junake poklonila tudi slovenska ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, glavna govornika pa sta bila poslane DZ RS Franco Juri in slovenska kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je med drugim poudarila, da je strpnost temelj de- mokracije in napredka, zato se je treba upreti in obsoditi vsako obliko totalitarizma. Volje do svobode in ljubezni do svojega naroda ne more izkoreniniti nihče, za spoštovanje miru človeštva pa smo odgovorni vsi, je sklenila ministrica. Franco Juri je kot pripadnik italijanske manjšine v Sloveniji govoril v italijanščini in dejal, da so bili bazoviški junaki plemeniti možje, pravi antifašisti in prepričani domoljubi, ki so se uprli fašizmu, s katerim se je uveljavljala nestrpna diktatura oziroma režim, utemeljen na institucionaliziranem umoru in sloneč na državnem terorizmu. Po njegovih besedah je obsodba totalitarizmov sicer pravična in nujna, a obenem je zavrnil poskuse, da bi enačili politično idejo nacifašizma z idejo tistih, ki so se mu zoperstavili. Luigia Negro pa se je osredotočila na pomen zaščitnih zakonov, ki ščitijo slovensko manjšino v Italiji s posebnim poudarkom na Videmski pokrajini. Z njimi so Slovenci priznana manjšina, ki mora biti deležna zaščite, je poudarila. Še posebno je omenila poskuse, da bi slovenskim narečjem v Beneški Sloveniji in Reziji odrekli to, da spadajo v sklop slovenskega jezika. Več: www.slomedia.it,www.delo.si Marjana Mirkovic 6. september Bazovica, Italija Tradicionalni pohod v spomin na bazoviške junake Planinska skupina KPD Bazovica Na rednem pohodu okrog Bazovice, ki poteka po kraškem robu z vzponom na 674 metrov visoko Kokoš, so tudi letos sodelovali planinci KPD Bazovica. Domačini so jih lepo sprejeli, obnovili so stare in navezali nekatere nove stike in uživali v lepem sončnem dnevu. Razgledi s kraškega roba proti Koprskemu in Tržaškem zalivu, kakor tudi proti dolini Glinščice in vrhovom Čičarije, so bili enkratni. Na letošnjem pohodu je sodelovalo izredno veliko ljudi, občutek je bil, da jih je bilo več kot tisoč. Z vrha Kokoši, ki je na slovenski strani, so se pohodniki spustili do spomenika padlim anti-fašistom na Gmajni, kjer je bila osrednja komemoracija. Na slovesnosti se je zvrstilo kar nekaj govornikov in vsi so poudarili potrebo po sožitju vseh narodov, ki živijo na tem območju, in po ohranjanju njihovih človekovih in narodnostnih pravic. Za planince je po slovesnosti sledilo še kratko druženje v Slovenskem domu v Bazovici. Naslednje, 2010. leto, bo osemdeseta obletnica obsodbe in ustrelitve štirih mladih domoljubov in trideseti pohod bo posvečen njim v čast. Prav bi bilo, da se za ta okrogli jubilej tudi Slovenski dom KPD Bazovica z Reke bolje pripravi in aktivneje sodeluje, saj iz tega zgodovinskega dohodka izhaja tudi ime društva. Darko Mohar Gmajna pri Bazovici. Arhiv Darka Moharja. 11. september Zagreb Svet za narodne manjšine RH Svet za narodne manjšine RH (Svet NM RH), ključno (in vladno) telo za manjšinsko politiko na Hrvaškem, je na seji 11. septembra ocenil in sprejel Poročilo o poteku vladnega Akcijskega načrta za uresničevanje Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin. V nasploh pozitivni oceni vlade med drugim meni, da je dosežen nadaljnji korak naprej na področju manjšinskih pravic, kar naj bi potrjevali ukrepi, ki so jih po sprejetju omenjenega akcijskega načrta sprejeli vlada RH, pristojna ministrstva in telesa državne uprave. To velja predvsem za večja proračunska sredstva, namenjena programom kulturne avtonomije narodnih manjšin (dejavnost društev, op. ur.), sprva povečana za 5,01 %, po drugem rebalansu pa zmanjšana za 2,61 %, kar je, glede na leto 2008, še vedno za 2,4 % več. Po mnenju sveta naj bi to pričalo o politični pripravljenosti, da se celo v krizi obdrži raven uresničevanja manjšinskih programov. Napredek naj bi ugotavljali tudi na področju, ki zadeva sprejem pripadnikov manjšin v državno službo - v ministrstva, osrednje državne urade in upravne organizacije ter urade lokalne in območne (regionalne) samouprave. Vidni koraki naj bi bili storjeni tudi pri izobraževanju v jeziku in pisavi narodnih manjšin, predvsem pri izdaji učbenikov v manjšinskih jezikih in pri programu manjšinskih šol ter posebnih programih za šolanje pripadnikov manjšin. Glede sodelovanja manjšin v javnem življenju naj bi pohvala veljala sklepu o financiranju programov svetov in predstavnikov narodnih manjšin v letu 2009 na slabše ekonomsko razvitem območju, ki ga je vlada sprejela 16. julija letos. Posebej pohvalno pa naj bi bilo uresničevanje vladnega akcijskega načrta Desetletje za vključevanje Romov 2005-2015 na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanja za romsko narodno manjšino. Kljub trdni politični volji vlade RH svet meni, da se pripadniki manjšin pri uresničevanju svojih pravic, predvsem glede vloge manjšinskih svetov, v praksi še vedno spoprijemajo s težavami na določenih ravneh lokalne in regionalne samouprave ter z njihovimi statuti, neusklajenimi z ustavnim zakonom. To velja tudi za uresničevanje uradne in javne uporabe jezika in pisave narodnih manjšin, pri čemer tudi niso rešena vprašanja izdaje javnih listin ter obrazcev v manjšinskih jezikih pripadnikom narodnih manjšin, pa tudi ne uporaba manjšinskega jezika v upravnih in sodnih postopkih. Veliki problemi so pri dostopu do medijev na državni, regionalni in lokalni televiziji, pa tudi pri programih v jezikih narodnih manjšin, kot to narekuje Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih. V nadaljevanju je še omenjena raziskava Fakultete za politične znanosti Univerze v Zagrebu (analiza ni priložena, op. ur.), in sicer o programu, ki na HRT in HR govori o narodnih manjšinah, in deležu tistega programa, ki poteka v manjšinskih jezikih. Iz analize je razvi- dno, da javna TV in radio pri tem delno ali pa sploh ne izpolnjujeta svojih obveznosti. Prav tako je še vedno pomanjkljiva zastopanost pripadnikov narodnih manjšin v telesih državne uprave in pravosodja v enotah lokalne in območne (regionalne) samouprave. Svet meni, da bi veljalo v prihodnje posebno pozornost nameniti nadzoru uresničevanja manjšinskih pravic pri usklajenosti statutov, uporabi jezika in pisave narodnih manjšin ter zastopanosti pripadnikov narodnih manjšin v enotah lokalne in območne samouprave. Rečeno je še, da je treba še okrepiti izobraževanje pripadnikov narodnih manjšin in tudi odgovornih v telesih lokalne in območne samouprave. V prihodnje bi se morali bolj posvetiti uresničevanju ukrepov akcijskega načrta pri dostopu pripadnikov narodnih manjšin do medijev in programov javnih radijskih in televizijskih postaj, za financiranje manjšinskega programa pa bi morali zagotoviti večje možnosti prek Fonda za spodbujanje pluralizma in raznovrstnosti v elektronskih medijih. V sedanjem kriznem času bi morale nevladne organizacije in manjšinska društva, ki se financirajo iz proračuna RH, prilagoditi svoje programe (informiranje, založništvo, kulturni amaterizem in manifestacije) realnim možnostim. Glede približevanja RH Evropski uniji pa sklepni proces usklajevanja zakonodaje z evropsko pomeni novo prilagajanje za manjšinska društva in ustanove, to pa bo, kot ob koncu sklepa piše predsednik sveta Aleksandar Tolnauer, zahtevalo nove strokovne in finančne podpore, ki bi jih veljalo vključiti v okvir omenjenega akcijskega načrta. Marjana Mirkovič 11. september HNK Ivana pl. Zajca, Reka Sezona 2009/2010 Na tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi nove kulturne sezone, sta vodstvi reške drame in opere najavili program, ki ga bodo obogatili nov projekt KamovFest, organiziran v počastitev stote obletnice smrti književnika Janka Polič Kamova, in sobotne koncertne matineje. Gledališče napoveduje trinajst premier, po štiri v hrvaški in italijanski drami, tri v operi in dve v baletu. Tudi pri novem programu v tej sezoni bodo sodelovali slovenski umetniki, tokrat bo to Matjaž Latin, ki bo na malem odru režiral črno komedijo Splošna bolnišnica Hri-sta Bojčeva, ravnatelj opere Ozren Prohič pa je napovedal, da bo med gostujočimi umetniki tudi Damir Zlatar Frey. Zaradi velikega zanimanja bodo v gledališču nadaljevali organizirane in vodene brezplačne oglede. Potekali bodo ob 17.30 vsak prvi ponedeljek v mesecu, začeli pa se bodo oktobra. Obiskovalci bodo slišali zgodbo o nastanku gledališča, arhitekturi samega poslopja in znamenitostih njene notranjosti ter si ogledali tudi obe slovesni odrski zavesi, deli slikarjev Otona Glihe (predstavljena javnosti 27. novembra 1981) in Matka Trebotiča (predstavljena 18. oktobra lani). V tej sezoni bodo na programu tudi reprize, naj omenimo predstave Črnec Tatjane Gromača z režiserjem in scenografom Tomijem Ja-nežičem in skladateljem Tomažem Gromom, muzikal Nunsense, hommage Galianu Pahorju, legendi muzikala, v režiji in koreografiji Mojce Horvat ter Lepotica in zver, Jelene J-Zlo Ton-dini, po motivih pripovedke Jeanne-Marie Le Prince de Beaumont in scenarija Jeana Coctea-uja, treš bajka, v režiji Vita Tauferja. Marjana Mirkovič Prizor iz predstave Črnec. Foto: www.hnk-zajc.hr 12. september Kampor, Rab Spominska slovesnost V spomin na osvoboditev iz italijanskega koncentracijskega taborišča v Kamporju na Rabu je v spominskem parku tudi letos potekala slovesnost. Vence pred obelisk na spominskem pokopališču so položile delegacije mesta Rab in občine Lopar, Društva borcev in antifašistov Rab, Zveze združenj borcev NOB in taboriščnikov iz Slovenije - Taboriščnega odbora za Rab in Gonars, Mesta Čabra, koordinacije judovskih občin Hrvaške, Grobinščine in dvainpetde-setčlanska skupina nekdanjih taboriščnikov in njihovih potomcev iz Čabra, med katerimi sta bila tudi podpredsednik mestnega sveta Vido-slav Žagar in predsednik sekcije internirancev iz Čabra Anton Erent. Slovensko delegacijo je vodil dr. Anton Vratuša, rojen leta 1915, ki je bil pri osvobajanju taboriščnikov 11. septembra 1943 namestnik komandanta Rabske brigade. V brigadi je bilo največ Slovencev, zatem Judov (Judovski bataljon) ter prek šestdese taboriščnikov iz Čabra in petdeset iz Kastva. Navzoče, med katerimi so vsako leto tudi preživeli taboriščniki in njihovi družinski člani ter svojci pokojnih žrtev, je najprej pozdravil rabski župan Zdenko Antešič, čigar starši so med delovanjem taborišča tvegali življenje, da bi pomagali posameznikom, ki so se znašli zunaj bodeče žice. Zdenko Antešič je ob tej priložnosti med drugim zagotovil, da bodo mestne oblasti po svojih močeh storile vse, kar je mogoče, da bi na kraju nekdanjega taborišča zgradili muzej v spomin na žrtve in opomin prihodnjim generacijam, z opozorilom na čase, ki se ne bi smeli ponoviti. Dr. Anton Vratuša pa je v svojem nagovoru obudil spomin na to strašno obdobje, v katerem je vsak dan nasilno ugasnilo življenje od trideset do sto taboriščnikov. A tudi v takšnih razmerah se ljudje niso predajali, skupina slovenskih aktivistov je ilegalno delovala in si prizadevala dvigniti moralo in odpraviti apatijo, ki ji je podlegel del taboriščnikov. V imenu prebivalstva iz Čabra je navzoče nagovoril taboriščnik Antun Malnar in se spomnil, kako se je v taborišču povsem izčrpan za las izognil smrti. Judovsko delegacijo je predstavljal Jožef Papo in v krajšem govoru omenil veliko tragedijo njegovega naroda med drugo svetovno vojno. Z besedami, da bo v teh krajih antifašizem živ vse dotlej, dokler bodo tu pokopališča nekdanjih taborišč kot fašističnih tvorb, je navzoče nagovoril še predsednik Društva antifašističnih borcev in antifašistov Raba Ivo Barič. Spominsko slovesnost na pokopališču je z nastopom partizanskih pesmi sklenila pevska skupina iz Podgore pri Ložu, člani razširjenega odbora za zgraditev muzeja, sicer predstavniki omenjenih delegacij, pa so se zatem v hotelu Istra seš-li na seji. Kot je znano, je taborišče Kampor na Rabu sodilo med najhujša italijanska koncentracijska taborišča. Zgradili so ga poleti 1942 in še pred končano gradnjo so fašisti tja zaprli več simpatizerjev NOB. Z območja Čabra je bilo v taborišču zaprtih približno tri tisoč in pol ljudi, od novorojenčkov do oseb v visoki starosti. V takratni okraj (kotar) Čabar sta spadali tudi slovenski občini Draga - Trava in Osilnica (Dravska in pozneje Savska banovina), njuno prebivalstvo je doletela enaka usoda kot prebivalce Čabra. To območje je bilo tudi v teh strahotnih razmerah neločljivo povezano s slovenskim narodom. Po vrnitvi iz taborišča preživeli niso imeli ne kam iti niti se s čim prehraniti. Slovenski kraji, ki so pripadali Ljubljanski (italijanski) provinci, niso bili tako opustošeni in zaradi človeške solidarnosti v teh krajih so bili rešeni številni čabranski povratniki. Taboriščnikom - med 27. junijem 1942 in 11. septembrom 1943 - jih je bilo približno 15.000, se je maja in junija 1943 pridružilo še 3360 Judov. Več kot 4500 ljudi v strahotnih razmerah ni preživelo, a zaradi nepopolnih spiskov je identificiranih samo 1477 imen. Slovenci, včasih cele družine, so morali v taborišče največkrat zato, ker se očetje in sinovi niso hoteli priključiti domobrancem. Taboriščniki, ki so bili prisiljeni živeti v nečloveških razmerah, so se zaradi strahu za svoje življenje organizirali v gibanje, ki je sčasoma preraslo v osvobodilno. Po kapitulaciji Italije so taboriščniki s pomočjo prebivalcev Raba 11. septembra 1943 razorožili 2200 Italijanov na otoku in dva dni pozneje oblikovali rabsko brigado. Za poveljnika je bil izbran mornariški častnik jugoslovanske vojske Franc Potočnik, za namestnika pa častnik Anton Vratuša. Njeno oblikovanje - sestavljali so jo Slovenci, Hrvati in Judi - pa pomeni edinstven podvig samoosvoboditve taboriščnikov. Za pokopališče skrbi mestno komunalno podjetje na Rabu, vzdrževanje pa finančno podpira tudi Republika Slovenija. V obdobju šestinšest-desetih let, kar obstaja, so ga večkrat obnovili, ob šestdesetletnici pa so postavili ploščo s seznamom vseh identificiranih žrtev. Na njej je 1433 imen, številka pa še vedno raste, zahvaljujoč dolgoletnemu predsedniku slovenskega Taboriščnega odbora Rab-Gonars, Hermanu Janežu, ki je kot otrok doživel in preživel vse strahote tega taborišča. Za ta vojni zločin v Italiji ni nihče odgovarjal in nihče ni bil obsojen, med drugim na spletni strani www.muzej-kampor.croatia-rab.com piše profesor Ivo Barič, član Iniciativnega odbora za zgraditev Spominskega muzeja Kampor na Rabu. Ta naj bi nadomestil današnjo praznino na kraju zločina, kjer je bilo taborišče, in vse ljudi opozarjal na čas, ki se ne bi smel nikoli več ponoviti. Slavko Malnar, Marjana Mirković Koncentracijsko taborišče Kampor. Foto: www.muzej-kampor.croatia-rab.com 12. september Središče ob Dravi Dnevi buč MePZ KPD Bazovica, zborovodja Franjo Bravdica Kot nam je sporočil pevec Boris Rejec, je MePZ KPD Bazovica tudi letos sodeloval na prireditvi Dnevi buč v Središču ob Dravi. Čeprav so peli oslabljeni in brez osmih pevcev, jim je uspelo nastop opraviti zelo dobro in za nastop pože-ti topel in dolg aplavz množice, ki jih je poslušala. Zapeli so šest pesmi: Bazovica, Vela luka, Otvori mi vrata, Planinska, Jurjevanje in na koncu še Pesem o svobodi. Na sejmu je skupno nastopalo več kot dvajset pevskih zborov, folkloristov, drugih skupin in harmonikarjev. Četudi nastop na takšnih srečanjih za zbor ni ravno vsakdanja dejavnost, pa so pevci zadovoljni zaradi odziva in povabila ter veseli, da lahko na najlepši način predstavijo del svoje dejavnosti, meni Boris Rejec. Marjana Mirković Vse v znamenju buč. Foto: Boris Rejec 12. september Brod ob Kolpi Čiščenje Kolpe Društvo za šport, rekreacijo in turizem Kolpa (Kupa) iz Broda ob Kolpi in člani turistič-no-športnega društva Kostel iz Kostela že peto leto zapored organizirajo večurno čiščenje reke, in to trikrat na leto: ob dnevu svetovnih voda ter na začetku in koncu turistične sezo- ne. Akcija obsega 30 km Kolpe, tokrat so zaradi nižjega vodostaja reke čistili območje od Fare do Bilpe. S čolni za rafting so odnašali odpadke iz nedostopnih delov reke in kopališč. V akciji sodelujejo tudi domačini z obeh bregov reke, temu pa sledi tradicionalno druženje. Sicer pa je čiščenje na slovenski strani organizirano že skoraj dve desetletji, ob sodelovanju prebivalstva z obeh strani, vendar je za uradno dvostransko sodelovanje poskrbelo šele društvo Kolpa. Kot poudarjajo udeleženci in piše Novi list, so znova dokazali, da je skupno življenje in sožitje močnejše od političnih prepirov. Marjana Mirkovic 12.-13. september Izvir Mure, Avstrija Planinci RTV Ljubljana in KPD Bazovica Mura je reka, ki izvira na višini 1898 metrov v Visokih Turah v Avstriji v zvezni deželi Salzburg. Od izvira do Brucka na Muri teče v smeri zahod-vzhod, na severu jo omejujejo Nizke Ture. Nato zavije proti jugu skozi glavno mesto avstrijske Štajerske Gradec vse do Cerša-ka, kjer postane do Petanjcev mejna reka med Slovenijo in Avstrijo. Potem je od Petanjcev do Gibine v dolžini 27 km samo slovenska. V nadaljevanju teče po slovensko-hrvaški meji in na koncu še po hrvaško-madžarski meji ter se pri Legradu kot levi pritok izlije v Dravo. Mura je po nekaterih podatkih dolga 465 km, od tega v Avstriji 295 km, v Sloveniji pa 94 km. Torej je to reka, ki povezuje štiri države in štiri narode. Ime ji izhaja iz indoevropskega korena hmauro, kaj pomeni temen. Ta koren najdemo v besedah murnček, murka, čuri muri in muri kot naziv za črnega psa. Iz Reke je prišlo na zgodnjejutranji sestanek pred stavbo RTV-ja v Ljubljani devet udeležencev. Ljubljanskih planincev je bilo 20. Avtobus je že čakal in kmalu so planinci krenili na pot skozi karavanški predor in predor Kat-schberg do vasice Muhr, prvega večjega naselja ob toku reke Mure. Od tam je sledilo še nekaj vožnje po ovinkih do cestne zapore in parkirišča, kjer je najbolj utrujene prevzel kombi oskrbnika Sticklerhütte, koče, v kateri je bilo rezervirano prenočišče. Preostali so prispeli do koče po slabih dveh urah hoje, žal kar po cesti, brez bližnjic skozi gozd. Po namestitvi se je cela skupina odpravila proti izviru, do katerega je bila še urica in pol lahke hoje, saj je izvir komaj 150 višinskih metrov nad hišo. Pot poteka po sicer lepi, ampak precej vlažni in travnati dolini brez gozda, z nekaj planinami in številnimi kravami. Z vseh strani se v dolino zlivajo številni visokogorski potoki in slapovi. V slovenskem delu Alp ni mogoče videti take obilice vode. To je zaradi nepropustnih kamnin v Visokih Turah. Po končanemu pohodu je sledila še prijetna družabnost v koči, ki je trajala kar globoko v noč. Naslednji dan je bila predvidena vrnitev do avtobusa in vzpon do spodnjega jezera Rotgülden, velikega in lepega jezera, v katerega se spušča več kot 100 metrov visoki slap iz zgornjega jezera. Jezero se leži pod nekaj čez tri tisoč metrovvisokim Velikim Hafnerjem, za katerega so se bazoviški planinci dogovorili, da bo cilj naslednjega pohoda v Avstrijo. Ob jezeru stoji zelo lepa kočica z izredno gostoljubnimi oskrbniki, tako da je bil vzpon do jezera kljub dežju izredno lep delček dvodnevnega izleta. Vožnja do Ljubljane je potekala v prijetnem vzdušju, izlet pa se je za udeležence z Reke končal pred osmo uro. Planinci Bazovice se še enkrat prav lepo zahvaljujejo predsedniku PD RTV Ljubljana Branetu Krebsu, vodnikoma Branetu Žnidaršiču in Metodu Gašperlinu ter vsem ljubljanskim planincem za lepo organiziran izlet in prijetno družbo! Vsi skupaj pa se spet vidimo naslednje leto na Velebitu! Darko Mohar Ob jezeru Rotgülden. Foto: Darko Mohar 1 5. september Mestna hiša, Reka Informativna delavnica Program IPA V okviru priprav na razpise za evropska sredstva je v mestni hiši znova potekala brezplačna informativna delavnica. Peturno predstavitev najpomembnejših informacij pred Prvim pozivom predložitve projektnih predlogov v okviru Programa IPA Jadranskega čezmejnega sodelovanja 2007-2013 sta organizirala Primor-sko-goranska županija in ministrstvo za regionalni razvoj, gozdarstvo in vodno gospodarstvo v sodelovanju s Skupnim tehničnim tajništvom omenjenega programa za evropska sredstva. Delavnica je bila namenjena zainteresiranim prijaviteljem projektnih predlogov, posameznikom, društvom oziroma vsem, ki se zanimajo za možnosti pridobitve nepovratnih sredstev v okviru Programa IPA Jadranskega čezmejnega sodelovanja 2007-2013. V njem je na razpolago skupno 75 milijonov evrov nepovratnih sredstev, rok za pripravo in prijavo Skupnemu tehničnemu tajništvu v Italiji pa je 29. oktober 2009. Projektni predlogi lahko zajemajo eno od naslednjih področij: gospodarsko, družbeno in institucionalno sodelovanje; naravna in kulturna bogastva ter preprečevanje rizika; dostopnost in omrežja. Marjana Mirkovič 15. september Cankarjev dom, Ljubljana Slovenci v Bosni in Hercegovini V Cankarjevem domu so odprli razstavo Stanislava Koblarja z naslovom Od zabrisa do prenove identitete; Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009. Kot je povedal sam avtor, ni želel podajati podrobnega pregleda preseljevanja, temveč je želel opozoriti na problem ohranitve njihove identitete. Razstava je postavljena na 24 panojih in se začne z eksotičnimi odhodi in popotovanji posameznikov ter skupin v te kraje, poudarek pa je na kontinuiranem bivanju, ki se začne z avstro-ogrsko zasedbo leta 1878 in traja vse do danes. Po besedah avtorja razstave število Slovencev v BiH ni nikoli preseglo 7000 oziroma 0,3 od- stotka skupnega števila prebivalstva. Zdi pa se mu pomembna dediščina 130-letne neprekinjene dejavnosti slovenske skupnosti v teh krajih, "ki se ponaša z izjemnim ugledom in nesorazmerno velikim deležem presežnikov na vseh področjih življenja". Razstavo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je preseljevanje Slovencev v BiH razdelil na tri valove: prvega, obdobje "eksotike", ki je, kot je dejal, trajala do 19. stoletja, ko so se v te kraje začeli priseljevati duhovniki, gozdarji in "pan-slovanski navdušenci", sodelujoči v bojih proti Turkom. Načrtno priseljevanje pa se je začelo v Avstriji, prvi in drugi Jugoslaviji. Poudaril je še, da precej Slovencev živi v BiH, a se jih ne da prešteti; njihovo preštevanje, kot vsake manjšine, je, kot je dejal, "smrtni greh". Pri tem je spomnil tudi na ugledne Slovence, ki so bivali v BiH, kot sta pisatelja Anton Aškerc in Ivan Cankar ter slikarka Ivana Kobilca. Več: www.uszs.gov.si,www.rtvslo.is Marjana Mirkovič 17. september OŠ Pečine, Reka Slovenščina v redni program šole Na OŠ Pečine so prejeli uradno potrditev, da bo slovenščina uvrščena v redni program in po treh letih poučevanja postala ocenjevan predmet. Kot je povedala ravnateljica, ga bodo začeli poučevati najpozneje prihodnji mesec, prijave pa so začeli zbirati na začetku šolskega leta. Število zainteresiranih tudi letos presega trideset prijavljenih, ki se bodo slovenščino predvidoma učili v treh skupinah, šola pa bo v ta namen zaposlila posebno učiteljico. OŠ Pečine je bila pred tremi leti edina javna ustanova in edina osnovna šola na Hrvaškem, kjer je bilo slišati slovenski jezik. Pouk je potekal kot prostovoljna dejavnost, ki jo je požrtvovalno vodila ravnateljica Irena Margan. Letos spomladi je bila slovenščina uvrščena v redni program na OŠ Štrigova, kjer se nadaljuje tudi v tem šolskem letu, po enakem, manjšinskem modelu pa bo pouk v prihodnje potekal tudi v OŠ na Pečinah. Marjana Mirkovič 18. september Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Romeo in Julija (pa še kaj) Potekala je že peta ponovitev - če ne štejemo predpremiere - naše komedije Romeo in Julija (pa še kaj) avtorja Vjeka Aliloviča in v režiji Serda Dlačiča. Dvorana našega društva je bila še kar napolnjena. Predstava je tekla zelo spontano in dobro, občinstvo se je vmes smejalo in tudi ploskalo, aplavz je bil prisrčno dolg. Med občinstvom so bili nekateri naši člani in simpatizerji, ki so si sicer že ogledali komedijo in so si jo zaželeli spet pogledati. Očitno in nedvomno je, da nam tudi s to novo predstavo v prihodnje ne bo težko nastopati in da nam bo lepo in uspešno tudi na gostovanjih, kot je bilo na Cresu in v kampu Bučanje na Malem Lošinju. Zdenka Jelovčan Prizor iz predstave. Arhiv dramske skupine KPD Bazovica. 18. september Etnosmotra, Reka Dnevi narodnih manjšin Letošnje srečanje je v mestni hiši odprla okrogla miza z naslovom Uresničevanje pravic narodnih manjšin v RH, s poudarkom na manjšinah, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije. Znova je bilo slišati, da ima Hrvaška sicer dobro zakonodajo, kar zadeva manjšine, da pa njeno uresničevanje škriplje v praksi. To so podkre- pili s primerom uporabe in varstva manjšinskih jezikov na območjih, na katerih so ti tradicionalno navzoči, a zaradi pomanjkanja izključno politične volje nimajo statusa drugega uradnega jezika. Dr. Vesna Crnič Grotič z reške pravne fakultete, tudi podpredsednica Odbora Sveta Evrope za manjšinske jezike, je med drugim dejala, da za posamezne jezike v določenih okoljih ni politične volje in posluha, da bi se zanje vzpostavilo ustrezno varstvo. Kot primer je omenila, da je omenjeni Odbor posredoval posebne pripombe glede varstva češkega jezika v Da-ruvarju in glede varstva madžarskega jezika v Belem Manastiru. Po nekaterih informacijah je pričakovati, da se bo tudi slovenščina uvrstila na seznam jezikov, ki jih Hrvaška priznava v okviru Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih. Marjana Mirković 20. september Etnosmotra Folklorna skupina KPD Bazovica Letošnja 13. Etnosmotra, kulturna prireditev narodnih manjšin na Reki, se je dogajala v Češkem domu. Začela se je v petek, 18. septembra, v hotelu Bonavia s predavanjem, nadaljevala z razstavo v popoldanskih urah in ob 19. uri s Festivalom otroške poezije. V nedeljo, 20. septembra, pa so ob 19. uri nastopile folklorne in vokalne skupine. Vmes sta v soboto ob 18. uri potekali tudi slovesnost uradne obletnice in odprtja Češkega doma T. G. Masaryka in obenem proslava 15. obletnice delovanja Češke besede Reka s priložnostnim programom. KPD Bazovica je predstavila naša na novo obnovljena folklorna skupina, ki jo uspešno vodita Alenka Juretič in Martina Mičetić iz KUD Zvir Jelenje. Pred prepolno dvorano so številne folklorne in vokalne skupine - skupaj jih je nastopilo trinajst - bolj ali manj uspešno plesale in pele: začelo se je s folklorno skupino iz Ostrave, Češka republika, končalo pa s skupino Pehlin Kings Društva Aškalij za Primorsko-gora-nsko županijo z Reke. Naša folklorna skupina je nastopila s spletom gorenjskih plesov. Lepo, veselo in sproščeno so plesalke in en plesalec zaplesali in zaslužili velik aplavz. Dostojno so nas predstavili in bili smo ponosni, da imamo po nekaj letih premora spet folklorno skupino. Na Etnosmotri so nastopili: Jadranka Bistričić, Jasmina Dlačić, Zvjezdana Gregoran, Nataša Grlica, Kristina Lalič, Elizabeta Prelovac, Jasna Tota, Marčela in Nina Vučkovič ter Zlatko Franovič. Na koncu prireditve je sledilo druženje za nastopajoče, preostali smo se pa zadovoljni vrnili domov. Zdenka Jelovčan Nastop folklorne skupine KPD Bazovica. Foto: Milan Grlica Odprt Češki dom T. G. Masaryk Češki dom na reškem Pehlinu (Čičarijska ulica 20) je slovesno odprl reški župan Vojko Ober-snel, ki je pred petimi leti položil tudi temeljni kamen poslopja, katerega zgraditev je dostojno zaznamovala 15. obletnico delovanja češkega društva Češka beseda Reka. Pred slovesnim programom je navzoče pozdravila predsednica Fanika Husak, slovesnosti pa so se med drugimi udeležili tudi češki veleposlanik v RH Karel Kühnl, poslanka češke in slovaške manjšine v saboru Zdenka Čuhnil, minister za znanost, izobraževanje in šolstvo Radovan Fuchs, primor-sko-goranski župan Zlatko Komadina. V zgraditev in opremo Češkega doma je vloženih več kot 6,4 milijona kun, pri čemer so gradnjo finančno podprli Mesto Reka (1,96 milijona kn), Vlada Republike Hrvaške (1,05 milijona kn), Češka republika (754.900 kn), Primorsko-goranska županija (700.000 kn), Zveza Čehov v RH (510.000 kn) in Svet za narodne manjšine RH (470.000 kn). Za finančno podporo so poskrbeli tudi sami člani Češke besede (700.000 kn), preostali znesek pa so z donacijami zagotovile češke enote lokalne samouprave, društva in posamezniki. Marjana Mirkovic 22. september Ri info, Reka Reške pešpoti V okviru četrte etape Evropskega omrežja zdravih mest je projektni urad Reka - zdravo mesto v sodelovanju s planinskimi skupinami KPD Bazovica, PD Učka in PD Duga pripravil osnutek sprehajalnih pešpoti. Predstavili so jih ob Evropskem tednu mobilnosti in poimenovali po avtohtonem rastlinju, zamisel pa je likovno oblikoval Valter Stojšič. Reški planinci, člani društva upokojencev in projekta Z gibanjem do zdravja so obiskali lokacije prihodnjih reških pešpoti, ki bodo s sprehajališči povezale najlepše predele mesta. Kot je rečeno na predstavitvi tega projekta, bodo pešpoti poimenovali s prepoznavnimi imeni primorskega rastlinja, denimo steza borovja in vresja (Donja Vežica-Gornja Vežica), makleno-va in slezova steza (Gornja Vežica-Sveti Križ), steza jesena in šipka (Sveti Križ-Sveta Ana) ter steza hrasta in kadulje (Sveta Ana-Strmica-Tr-sat). Vse steze bodo naprej povezane z znanimi planinskimi potmi. Eno od izhodišč projekta Z gibanjem do zdravja je ravno pešačenje, ki ima za cilj zdravo staranje. Pešpoti so zamišljene za rekreacijo, obenem pa mimoidoče seznanjajo z rastlinjem in dojemanjem prostora, prav tako dodatno bogatijo turistično ponudbo mesta Reka. Pešpoti Veli vrh in Preluk-Bivio sta predvideni tudi za sprehod oseb z invalidnostjo. Za oživitev tega hvalevrednega projekta pa bo treba urediti steze, na nekaterih krajih postaviti ograje ali stopnice ter jih opremiti s signalizacijo in tablami s podatki. Več. www.novilist.hr Marjana Mirkovic NAPOVED OKTOBER 2. oktober, 18.00 Galerija Raj, Reka Srečno 2. novo leto Umetniški fotograf Karlo Dragan Došen bo v svoji galeriji predstavil nov dogodek. Tokrat gre za multimedijski projekt z naslovom Srečno 2. novo leto g. K. - lučica na K. 3.-4. oktober Varaždin Letno srečanje vseh slovenskih društev Priprave na letno srečanje slovenskih društev na Hrvaškem so se začele kmalu po spomladanski seji krovne organizacije, na kateri so potrdili, da bo letos zbirališče v Varaždinu. Pričakovati je udeležbo vseh štirinajst društev, včlanjenih v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Skupno je sicer registriranih sedemnajst društev, toda dve sta menda le na papirju (SKPD Triglav v Karlovcu in SKD Ivan Cankar v Dubrovniku), društvo Gorski kotar iz Prezida pa v krovno organizacijo (še) ni včlanjeno. Pri organizaciji srečanja bo na pomoč priskočilo SKD Nagelj iz Varaždina. Marjana Mirkovič 6. oktober Palača Manzioli, Izola Epidemične bolezni v Istri med 19. in 20. stoletjem Okrogla miza z naslovom Epidemične bolezni v Istri med 19. in 20. stoletjem bo potekala pod znanstvenim pokroviteljstvom Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter sorodnih društvev iz Italije in s Hrvaške, organizator srečanja pa je Humanistično društvo za zgodovino, umetnost in kulturo Istre Histria. Moderator bo prof. dr. Ante Škrobonja iz Hrvaškega znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture in predavatelj na reški medi- cinski fakulteti, ki nas je o tem srečanju tudi obvestil in se mu najlepše zahvaljujemo. Med udeleženci z reške medicinske fakultete bo tudi dr. Amir Muzur, ki bo predstavil prispevek Istrski sv. Rok: od zaščitnika pred kugo do zaščitnika pred kolero. Marjana Mirkovič 7.-11. oktober Hrvaški kulturni dom na Sušaku Krpanje mesta, mednarodni arhitekturni projekt Zgodovinsko zaščitena skladišča ob morski obali v središču Reke so letošnja tema projekta Krpanje mesta, zamišljenega kot svojevrstna zbirka idejnih zamisli o tem, kako obnoviti in oživiti reško industrijsko dediščino. Pobudnik tega štiriletnega srečanja, ki se je začelo lani, je reško Društvo arhitektov v sodelovanju z mestnimi oblastmi. Luška skladišča VI,VII in VIII, po rekonstrukciji 18951899, pri kateri je sodeloval tudi Venčeslav Čeligoj. Zbornik Arhitektura historicizma na Reki ( 2002). Druga delavnica se imenuje Nevidno mesto -po mnenju stroke gre namreč za neznano in še nerazkrito "mesto znotraj mesta" -, potekala bo v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku, na njej pa bodo pod vodstvom svojih mentorjev, uglednih predavateljev s fakultet za arhitekturo iz Zagreba, Splita, Porta, Pecsa in Ljubljane, znova sodelovali študenti in premišljali o možnih vizijah prihodnjega razvoja Reke. Ukvarjali se bodo z zgodovinskim sklopom velikanskih poslopij v reški luki, ki so nekdaj dvignila veliko prahu med luško upravo, ki jih je želela porušiti, da bi povečala površino luke, ter konservatorji in drugimi strokovnjaki, ki so se močno zavzemali za njihovo zaščito in jim je pri tem naposled tudi uspelo. Gre namreč za poslopja, ki so med najdragocenejšimi segmenti ne le reške, temveč tudi nacionalne gradbene dediščine, zaradi določenih značilnosti pa edinstveni tudi v mednarodnem okviru. Čeprav so nekatera uvrščena med spomeniško zavarovane kulturne dobrine, pa ni vizije, kaj storiti z njimi v prihodnosti. Odgovore na ta vprašanja bo morda prinesla napovedana druga delavnica Krpanje mesta. Ohranjenih je devet luških skladišč, kot zanimivost pa naj omenimo, da je med njihovimi projektanti in izvajalci s konca devetnajstega stoletja tudi Venčeslav Čeligoj, arhitekt in gradbeni podjetnik slovenskega rodu iz znane reške družine Čeligoj. Več: www.novilist.hr, www.rijeka.hr Marjana Mirkovič Gimnazija je bila odprta leta 1899, po dolgoletnem in vztrajnem prizadevanju tudi številnih istrskih preroditeljev. Imenovala se je Cesar-sko-kraljevska velika državna gimnazija in je bila takrat prva srednješolska ustanova istrskih Hrvatov. Pomenila je tudi velik uspeh v boju za ohranitev narodnostne identitete hrvaškega prebivalstva v Istri, za njegov družbeni, kulturni in gospodarski razvoj ter napredek nasploh. Pazin je bil tradicionalno močno srednješolsko središče. Zaradi protesta italijanskega prebivalstva v Istri je sočasno nastala tudi italijanska gimnazija, tako da je Pazin 1899 dobil še Ginnasio reale e Scuola reale superiore provinciale in Pisino. 10.-17. oktober Teden pazinske gimnazije Istvan Bacsak, Venčeslav Čeligoj, luško skladisče XV, 1897-1898. detajl. Zbornik Arhitektura historicizma na Reki (2002). Gimnazija v Pazinu, z uradnim nazivom Gimnazija in strokovna šola Jurja Dobrile, bo z vrsto prireditev počastila 110. obletnico šole, v kateri so se šolali in poučevali tudi slovenski dijaki in profesorji, ob tej priložnosti pa so napovedali tudi izid spominske knjige. Kot je zapisano na spletni strani šole, istrski Hrvati takrat niso imeli dovolj šolanega kadra, ki bi prevzel boj za uresničevanje nacionalne in politične emancipacije. Prvi ravnatelj gimnazije, nameščene v dvonadstropnici na Buraju, v bližini frančiškanskega samostana, je bil Fran Matejčič, dotedanji profesor v Kopru, za prva profesorja pa sta bila imenovana Josip Jošt in Josip Roža. Za vpis se je prijavilo 128 kandidatov, sprejet je bil 101 in 16. septembra 1899 je bil odprt prvi razred prve istrske hrvaške gimnazije. Kot prva in takrat edina takšna šola za vso Istro, kvarnerske otoke in del slovenske- i siintavM šteri JMM* riši Prva hrvatska gimnazija u Istri V počastitev jubileja je izšel tudi zbornik. ga Primorja je na šolanje sprejemala otroke iz vseh krajev tega območja. Stara hrvaška gimnazija v Pazinu je delovala do leta 1918, ko je bila po italijanski zasedbi zaprta. Med profesorji, ki so poučevali v gimnaziji, je bil pesnik Vladimir Nazor, pomemben pečat je vtisnil slikar in glasbeni pedagog Saša Šantel, med imeni so še Franjo Novljan, Franjo Do-roghy, Ivan Pregelj in drugi, zapisani ne le v zgodovini Pazina, temveč tudi v hrvaškem kulturnem in javnem življenju nasploh. Večkratni napredek družbenega razvoja v Pazinu je leta 1918 naglo zaustavila italijanska okupacija Istre in naslednji desetletji je tam delovala le gimnazija s poukom v italijanskem jeziku. V hrvaškem je pouk znova stekel leta 1945, po drugi svetovni vojni, v obnovljeni zgradbi na Buraju, in se pod imenom Hrvaška realna gimnazija nadaljeval leto dni pozneje v poslopju današnje mestne hiše do leta 1949. Tedaj se je šola preselila v novo poslopje, ki ga je zgradilo takratno Ministrstvo za prosveto Narodne Republike Hrvaške. Marjana Mirković 12. oktober Filodrammatica, Reka Razstava fotografij V dvorani Filodrammatice na Korzu bo odprta razstava fotografij reškega fotografskega kluba Color. V njem deluje tudi več članov Slovenskega doma KPD Bazovica, med drugimi Istog Žorž in Darko Mohar. Tematska razstava fotografij bo na ogled do 24. oktobra. 13. oktober, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Razstava fotografij Planinska skupina KPD Bazovica Odprta bo nova razstava fotografij članov planinske skupine KPD Bazovica, ki jo vodi Darko Mohar. Sodelovali bodo Mario Aničič, Zoran Bi-stričič, Jasmina Dlačic, Marino Dubrovič, Milan Grlica, Anatolij Hromin, Anita Hromin, Dionis Jurič, Darko Mohar, Jasna Tota in Mirko Valenčič. Marjana Mirković t Predelske glave. Foto: Anita Hromin 16. oktober, 18.30 Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Vpliv stresa na razvoj bolezni - korak do zdravja Predavanje bo tokrat posvečeno skrbi za zdravje. Profesor pedagogike Juraj Čačič bo govoril o tem, kako stres vpliva na razvoj bolezni in kako se izogniti njegovim škodljivim posledicam. V živo bo tudi prikazal način, kako je mogoče s tehniko avtogenega treninga in samohi-pnozo premagati stres. Juraj Čačič je objavil več knjig: Uvod v alternativno medicino (1989), Hipnoza - medicina in zdravilci (1990), Parapsihološki fenomeni (1992), Hipnoza in parapsihološki fenomeni (1994), marketinško basen Maček Tom (2001), Premagaj stres (2002) in Tai Chi Chuan (2004). Več: http://www.geocities.com/jcacic/ Marjana Mirković 16.-17. oktober, 10.00 Hrvaški kulturni dom na Sušaku Moje, tvoje, naše Interdisciplinarni festival V okviru bogatega programa festivala, ki ga organizator, društvo Drugo more, pripravlja tudi v sodelovanju z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane, bo v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku potekala konferenca o solidarnosti, zamišljena kot teoretična predstavitev razprav na to temo. O pojmu solidarnosti v luči sodobne družbe, o tem, ali nam resnično primanjkuje solidarnosti in zasnovah za postavitev novih temeljev družbene solidarnosti, bodo med drugim razpravljali Edgar Buršić, Biljana Kašič, Davor Miškovič, Ivana Momčilovič, Marko Mra-kovčič, Nikica Petkovič, Mirko Petrič, Ljubinko Pušič, Ovidiu Tichindeleanu, Stephen Wright in gostje iz Slovenije, Rastko Močnik, Gašper Kralj, Maja Breznik in Aldo Milohnič. Marjana Mirkovic V klubu Jazz tunel bo nastopila skupina Jure Pukl Virus quartet v zasedbi: Jure Pukl, saksofon, Jani Moder, kitara, Michael Janisch, bas, Klemens Marktl, bobni. Džezovski glasbenik mlajše generacije Jure Pukl velja za enega najpomembnejših džezo-vskih saksofonistov v Sloveniji, svojo sklada-teljsko zrelost je leta 2004 dokazal z avtorskim prvencem The Wizard, večkrat se je uvrstil v finale tekmovanj za slovensko skladateljsko nagrado Jazzon, leta 2005 pa tudi zmagal in pobral prvo nagrado mednarodne komisije in nagrado občinstva. Marjana Mirkovic 23. oktober, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Bela krajina, evropska oaza Slovenski književnik Jožef Škof bo v KPD Bazovica znova predstavil del svojega ustvarjanja. Kot je napovedal na svojem zadnjem obisku 23. januarja letos, bo tokrat predstavil knjigo z naslovom Bela krajina - evropska oaza in še, Belokranjske izbrane pesmi. V obeh knjigah namenja osrednjo pozornost pestri kulturni dediščini Bele Krajine in predstavlja svoje razmišljanje o tem, kako to, še neznano področje, ovrednotiti tudi v turizmu. Pri izboru belokranjskih pesmi pa je, kot piše, želel na enem mestu zbrati pesmi, že objavljene v vrsti drugih zbirk. Gre predvsem za obredne pesmi, ki se pojo ob Jurjevanju in kre- sovanju, pa tudi za svatovske pesmi, šale in posmehulje ter otroške pesmi. V priložnostnem programu bo nastopil mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Franja Bravdice, iz knjig pa bosta brala Alojz Usenik in Vitomir Vitaz. Marjana Mirkovic 28. oktober Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka, 18.00 Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije, 19.00 Na sedežu svetov bo potekala redna seja, letošnja tretja. Na dnevnem redu je pregled tekočega poslovanja in vpogled v finančno stanje. Beseda naj bi tekla tudi o Kažipotu in predvsem razlogih za neredno izhajanje, kar povzroča nezadovoljstvo med prejemniki, ki kličejo urednico in se pritožujejo, saj niso pravočasno seznanjeni z dogodki in datumi izletov planinske skupine. Vabljeni. Marjana Mirkovic 20. oktober, 21.00 Jazz tunel, Reka Jure Pukl Virus quartet V ospredju pozornosti Jožefa Škofa je bogata kulturna dediščina ljubljene Bele krajine. 30. oktober, 20.15 Galerija Raj, Reka Nočni tresljaji V galeriji Karla Dragana Došena bo odprta razstava fotografij Josipa Markoviča, člana fotografskega kluba Rijeka, ki živi in dela v Kastvu. Kot je rečeno v najavi, se bo avtor po tridesetih letih fotografiranja in triletnem ustvarjanju na predvečer Noči čarovnic predstavil z nočno temo. Marjana Mirkovič IZ DRUGIH DRUŠTEV Slovenski dom v Pulju SKD Istra v Pulju je postalo lastnik novih društvenih prostorov na naslovu Marina Držiča št. 2 v neposredni bližini sedanjega sedeža na Ul. Hermana Dalmatina 4 v starem jedru mesta. Kot nam je z velikim zadovoljstvom sporočila predsednica društva Klaudija Velimirovič, so pri tem podvigu, ki bo društvu omogočil nove dejavnosti, prejeli finančno podporo iz Slovenije. Na starem naslovu bo ostala galerija, tam pa bodo še naprej potekale prireditve, predavanja, seminarji, okrogle mize ter vaje pevskega zbora in telovadba. V nove prostore bodo te dni preselili tajništvo, knjižnico, kreativno delavnico, učilnico za pouk slovenščine in sejne prostore. Nove prostore bodo pod imenom Slovenski dom v Pulju odprli 23. oktobra na letošnjih Dnevih slovenske kulture. Ti bodo potekali od 22. do 24. oktobra, napovedal pa jih bo film Petelinji zajtrk, ki bo na ogled v kinodvorani Valli, na puljski ekonomski fakulteti pa bo sledilo predavanje z okroglo mizo na temo svetlobnega onesnaževanja, gosta bosta Andrej Mohar iz Slovenije in Korado Korlevič iz zvezdarne Višnjan. V petek, 23., bodo ob 17.00 odprli Slovenski dom v Pulju, zatem razstavo akademskega slikarja Roka Zelenka iz Grožnjana in večer sklenili v kinodvorani Valli s filmom Pod njenim oknom, ki ga bodo znova predvajali dan pozneje, v soboto. Tudi letos bo prireditev sklenil Slovenski večer, ki bo z vsakoletnim druženjem za vse člane tokrat v hotelu Histria, ob glasbenem programu v izvedbi moškega pevskega zbora Rogaška iz Rogaške Slatine. Marjana Mirkovič L. r t Rok Zelenko, Smarasdno morje, 2008. Iz kataloga. Grožnjanska kronika - Slovenci v Mestu umetnikov Kot nam je sporočil akademski slikar Rok Zelenko iz Grožnjana, je pričakovati ponatis njegove izredno odmevne monografske publikacije Grožnjanska kronika - Slovenci v Mestu umetnikov 1965-1995. Avtor jo je prvič pripravil na podlagi zbranega arhivskega gradiva, predstavljenega leta 1986 v galeriji Fonticus na razstavi Zgodovinska dediščina Grožnjana. Predvsem je pomemben bogato in natančno dokumentiran opazen delež slovenskih likovnih ustvarjalcev v tem mestecu. Grožnjanska kronika - Slovenci v Mestu umetnikov 1965-1995 je izšla 1999, takrat v sodelovanju tudi s KPD Bazovica z Reke, in naletela na izjemno pohvalne ocene, tudi v strokovnih krogih. 300 izvodov je takoj pošlo, ves čas je veliko povpraševanje. Ponatis bo posodobljen z novimi podatki, vsebinsko bogatejši in v barvah, predvidoma tiskan tudi v hrvaščini in angleščini in v okviru mednarodnega sodelovanja, z izidom prihodnje leto pa bi obenem počastili tudi 45. obletnico likovne kolonije v Grožnja-nu, ki so jo večinoma soustvarjali ravno slovenski likovni umetniki. Marjana Mirkovič GROŽNJANSKA KRONIKA NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH Ko sanje postanejo resničnost Milan Tumara: Od morja do gorja Znani reški športni zanesenjak in funkcionar Milan Tumara je napovedal nadaljnje sodelovanje s slovenskimi športnimi organizacijami in posamezniki, ki jih bo reški Ski klub med drugim oktobra predvidoma povabil tudi na novo predstavitev 4. in 5. številke revije Ski sport na Reki. Izrazil je še zadovoljstvo zaradi dolgoletnih in odličnih stikov, zlasti s smučarskim klubom Branik iz Maribora, ter nam ob tej priložnosti podaril tudi monografijo z naslovom Ko sanje postanejo resničnost, izdano lani, ob njegovem 75. življenjskem jubileju in 55. obletnici dela. Osnova zanjo je darilo veteranov smučarskega kluba Milanu Tumari ob njegovi sedemdesetletnici: gre za izbor iz bogate dokumentacije in obilice, več kot tisočih člankov, v obdobju od 1947 do 2003 objavljenih o tem športnem navdušencu in enem vodilnih članov reškega Ski kluba ter večdesetletnemu uredniku Revije Ski kluba Rijeka, prejemniku številnih nagrad in priznanj, ljubitelju smučanja, ki ima velikanske zasluge za popularizacijo tega športa na območju Reke in širše, avtorju znanega projekta Planimor, ki naj bi kvarnersko obalo povezal s planinskim zaledjem. Publikacija, ki ima ve kot štiristo strani in je bogato opremljena s fotografijami, spremlja tudi njegovo življenjsko pot in uspešno profesionalno kariero reškega gospodarstvenika, v ospredju pa je seveda najpomembnejša plat njegove dejavnosti, reško smučarstvo. Pri pripravi obsežnega dela so s prispevki desetih poglavij sodelovali ugledni predavatelji reške univerze, kot so prof. Josip Deželjin, prof. Kok Zelen ko Naslovnica obsežne publikacije. Naslovnica zanimive publikacije iz leta 1999. Miljenko Dorić, prof. Ivan Vanja Frančiško-vić, prof. Ivan Mencer, prof. Rastko Schwaiba, prof. Vidoje Vujič, prof. Ratko Zelenika ter dr. Vlasta Brozičevič, mag. Anđelko Krpan in književnik Srečko Cuculič, recenzijo pa so napisali akademika Petar Strčič in Vladimir Stipetič ter prof. Dragan Milanovič. Med tistimi, ki so Milanu Tumari izrekli priznanje in čestitke ali mu pisali hvalnice in z njim sodelovali, so skoraj vsa znana in vidna imena iz reškega športnega, političnega, znanstvenega in gospodarskega življenja, ne manjkajo pa niti nekdanji in sedanji najvišji predstavniki državnih oblasti ter seveda osrednji slovenski športni delavci iz smučarskih vrst. S pogledom v zgodovino smu-čarstva na Reki in Primorsko-goranski županiji je publikacija zanimivo čtivo in prava zakladnica tudi drobnih in dragocenih podatkov, med katerimi najdemo tudi slovenska imena. Monografija je prvo od načrtovanih treh del, naslednji bosta predstavili delo in študije Milana Tumare ter evidentirani odziv. Marjana Mirković h^HSBEM Ustavne spremembe ljudskega štetja, odprta pa ostaja tudi zagotovitev pravice do dvojnega glasovanja. Marjana Mirković Revščina v Sloveniji V Sloveniji je lani pod pragom revščine živela več kot desetina ljudi, kar je skoraj za odstotek več kot leto prej. Prag revščine se je zvišal na 545 evrov za odraslo osebo. Kot je znano, minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. avgusta 2008 znaša 589 evrov, torej je prag revščine le 44 evrov pod njo. V Sloveniji je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo lani po statističnih podatkih znašal 6.535 evrov. Neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej na mesec nižji od 545 evrov na odraslo osebo (pred tem je bil prag revščine 495 evrov). Štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2008 najmanj 1144 evrov neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti najmanj 817 evrov na mesec. Več: www.rtvslo.si Marjana Mirković Slovenci na Hrvaškem so bili, skupaj z Bošnjaki, pred dvanajstimi leti izbrisani iz preambule hrvaške ustave. V vsakdanjem življenju tega ni občutiti in vrnitev v ustavo ni tema, ki bi ji rojaki namenjali pozornost, a upravičeno je pričakovati, da bodo oblasti vrnile že doseženo. Priložnost je letošnji poseg v ustavo, ki napoveduje spremembe predvsem v prilagajanju hrvaške zakonodaje Evropski uniji. Poslanec dr. Šemso Tankovič, ki v saboru med petimi manjšinami, poleg albanske, bošnjaške, črnogorske in makedonske zastopa tudi slovensko, ob tem izraža nezadovoljstvo in napoveduje, da bo umaknil svojo podporo vladi, če imeni obeh manjšin ne bosta vrnjeni v ustavo, saj mu je to zagotovila tudi sedanja premierka Jadranka Kosor. Med vprašanji, ki spremljajo postopek ustavnih sprememb, je med drugim tudi ureditev volilnih imenikov, za katere predstavniki manjšin že več let zahtevajo uskladitev s podatki iz ZANIMIVOSTI Grobišče ob Tobačni tovarni v Ljubljani Med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji ob nekdanji Tobačni tovarni so arheologi odkrili ostanke rimskega grobišča iz 1. stoletja našega štetja. Grobišče je ležalo ob cesti, ki je iz antične Emone vodila proti Akvileji, današnjemu Ogleju. V antiki je bila namreč navada, da so umrle pokopavali ob cestah, zunaj obzidja. Grobišče je bilo po vsej verjetnosti namenjeno za pokope eni ali dvema generacijama Emoncev, vidni pa so tudi pokopi iz 3. in 4. stoletja. Doslej so izkopali 25 grobov; enkrat gre za pokop v kamniti pepelnici, dva grobova sta bila skeletna, preostalo pa so bili žgani grobovi, v katerih so našli amfore ali steklene žare. Od grobnih pridatkov so odkrili predvsem keramične izdelke, in sicer oljenke ter namizno posod je. Arheološka izkopavanja ob nekdanji Tobačni tovarni so zajela 350 kvadratnih metrov površin. Začeli so jih sredi avgusta, glede na dosedanje izkope pa pričakujejo še precej najdb. Varne točke - zavetje za otroke v težavah V Sloveniji je več kot dvesto Varnih točk (VT), javnih prostorov, označenih s posebno nalepko, v katere se lahko po pomoč zatečejo otroci in mladostniki, ki se znajdejo v težavah ali kakršni koli stiski, če so žrtve medvrstniškega nasilja, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, ne morejo priti domov, ker so, na primer, izgubili ključe, ali ne morejo priti v stik s starši. V Varnih točkah, ki so v lekarnah, knjižnicah, cvetličarnah in mladinskih centrih, so posebej usposobljeni prostovoljci, ki otrokom znajo pomagati, jim zagotavljajo ustrezno zaščito, svetujejo ali zanje pokličejo starše. Projekt Varnih točk, ki ga podpira tudi policija, je Unicef začel izvajati leta 2003. Ponekod, npr. v Novi Gorici, so VT za otroke, ki sicer niso v nevarnosti, a imajo doma težavne razmere in nimajo primernega prostora za opravljanje šolskih obveznosti. Nemalokrat so namreč tarča medvrstniškega nasilja, ko jim grozijo tudi, da ne smejo na policijo. Otroke Unicef obvešča na različne načine. Na začetku šolskega leta so v šolah na območjih, kjer so Varne točke, razdelili zloženke in urnike, ki imajo na hrbtni strani zemljevid z okolico in VT. Razredniki so jih razdelili učencem in VARNA TOČKA unicefÄ» Varnostne točke so posebej označene. Številka je bila zaključena 30. septembra 2009. jim povedali, kje je njim najbližja VT. V kratkem naj bi Varne točke postale tudi vse enote Mestne knjižnice Ljubljana in pozneje tudi vse knjižnice po Sloveniji. V enajstih občinah po Sloveniji je že več kot dvesto VT, v kratkem bodo odprte še VT v Kamniku in na Ptuju, poleg knjižnic pa so VT še v trgovinah, bankah, društvih, frizerskih salonih, na železniških in avtobusnih postajah, srednjih šolah, zdravstvenih domovih in domovih starejših občanov, zavarovalnicah, cvetličarnah in lekarnah. Marjana Mirkovic Reško podjetje ponuja postransko delo osebi z odličnim znanjem slovenskega jezika, zaželena izobrazba s področja jezikoslovja/družboslovja. Nujna uporaba računalnika in dostop na internet Vsi zainteresirani lahko pokličejo na telefonski številki 403 185 in 403 188 ali pišejo na info@micportal.com Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovičeva BO, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: dr. Milan Orožen Adamič Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 000 faks: + 385 1 61 77 236 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si Konzularne informacije tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 konzularni pult (v uradnih urah za stranke): tel.: + 385 1 63 11 013, + 385 1 63 11 026 Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure v času vikenda in praznikov: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Konzularni dan na Reki, Slovenski dom KPD Bazovica: predvidoma 4. novembra 2009 od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 Generalni konzulat RS, Split Častni konzul Branko Roglič Tel. /fax: +385 21 389 224 e-mail: generalni .konzulat, rep. slovenj je@st. t-com. hr uradne ure konzulata: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00