ŠTEVILKA 47 LETO XL 21. NOVEMBER 2008 CENA 1.35 EUR (stran 11) Pet let delovanja folklorne skupine Krmaniš Na Ljubnem ob Savinji ulov sulcev brez primere M ■ c ■ E 8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 1 $ i f z L j lidi § j r M n f - 1 r Muzejski trg 1 a 3000 Celje ì ( 1 j m f f j f , irje Z.O.O., Attemsov trg 3. Gornji Grad Pšelična krmilna mo|a. 35 kg vreči A.95?EUI« ^ Razlog št. 255: pogrevanje na mestu K BMW. ... Razlog št. 425: ci seti koles BMW. VSE ZA KOLINE PC Ljubija, 837-07-80, 837-07-84 Železnina Luče, 584-40-24 Železnina Radmirje, 838-80-43 Železnina Gornji Grad, 839-44-20 Zadruga mozirje Zgomjesa vinjska kmetijska zadruga Moztje z. o. o. Originalni BMW Service, dodatna oprema in izdelki Lifestyle ' 1 2ima 2008/2009 , Vese,i®do vožnje 1000 utemeljènih razlogov *■ • za BMW Service, dodatno Razlog št. 148: opremo in izdelke Lifestyle. onginalni prtljažni Izrazita drugačnost. Zimski komplet kolesa s platiščem Y spoke 211, za BMW X5(E70), 255/50 R19 107HXLRSC. Čudovita zaokroženost. Zimski komplet kolesa s platiščem V spoke 141, za BMW serije 1 (E81/82/87/88), 205/50 R1789H RSC. Podvojena privlačnost. Zimski komplet kolesa s platiščem Double spoke 268. za BMW serije 3 (E90/91/92/93), 205/55 R16 91H RSC. Ponudba Ponudba brez montaže €636 brez montaže €382 Ponudba brez montaže €350 Koruza v rinfuzi, lasten dvig v Kmetijski preskrbi Sp. Rečica 0,16 EUR/ks Tel.: 838-80-03 Vaš pooblaščeni Selmard.o.o. partner BMW: Mariborska cesta 119,3000 Celje tel: 03/4244-000, fax: 03/4244-019, info@selmar.si Za več informacij glede same ponudbe, kot tudi samih proizvodov, se obrnite na vašega pooblaščenega partnerja BMW. Navedene cene veljajo na dan tiskanja in se lahko v času ponudbe spremenijo. Ponudba velja od 1.10.2008 do 31.3.2009 oz. do razprodaje zalog. DAVIDOV HRAM UUBNO. Lohe 37. 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 03/839 35 01. FafeS: 03/839 35 07 NAGRADNA IGRA za zvestega kupca. mr Vas popelje na celodnevni izlet v vinske gorice. Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje Spoštovani ! Že večkrat smo Vas na različne načine obveščali o akcijskih nakupih in dogodkih v našem Diskontu v industrijsko poslovni coni. Loke 37, Ljubno ob Savinji. Želimo pa Vam ponuditi še nekaj več. Za Vas smo pripravili nagradno igro zvesti kupec, katera Vas bo popeljala na celodnevni izlet v vinske gorice. Vljudno Vas vabimo, da se udeležite nagradne igre. - Ob vsakem nakupu prejmete kupon Davidov Hram d.o.o. - Prvih 44 kupcev z 18 kuponi, bomo odpeljali na izlet v vinske gorice. - Nakup ni zneskovno omejen in brez žrebanja. Evidenca nagrajencev se bo vodila na oglasni deski v Diskontu in na Vašem društvu, tako da boste dnevno informirani o poteku nagradne igre. Lepo Vas pozdravljamo in se veselimo Vašega obiska in hkrati udeležbe v naši nagradni igri. Vaš DAVIDOV HRAM KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 CELOVITA GOZDARSKA PONUDBA! Velika izbira motornih žag (Husqvarna, Jonsered, Stihi) Že od 205 € dalje! Hladilne tekočine Antiftiz 201 I Traktorski agregat Energy 12,5 tc Generator bencinski max. moč: 2,2 kW 400,00 € 1.290 € Informacije: 03/898 49 88, 041 666 476 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami In za vas OSHEDNJß KNJIŽNICA CELJE Tretja stran Droge - svetovni problem na domačem dvorišču Porast uporabe prepovedanih drog v svetovnem merilu je zajezen, ugotavlja Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih s sedežem na Dunaju v poročilu za leto 2007. Podatki za vse glavne prepovedane droge (opiate, kokain, kana-bis in amfetamine) namreč kažejo na splošno stabilnost, tako iz vidika pridelave oziroma proizvodnje kot porabe. Še posebej opazna je ustavitev rasti proizvodnje in porabe kanabisa, k čemur naj bi pripomogla opozorila o škodljivih posledicah za zdravje ob uporabi koncentrirane marihuane. 92 odstotkov vsega v svetu proizvedenega opija proizvede Afganistan. Čeprav globalna poraba heroina ne narašča, pa v omenjenem poročilu opozarjajo na skoraj 50-odstotno povečanje proizvodnje heroina v Afganistanu v letu 2006. Največji porabniki kokaina na svetu so prebivalci ZDA, porabapav zadnjem času narašča v Evropi, zlasti v Španiji, Veliki Britaniji in Italiji. Kolumbija, Peru in Bolivija še naprej ostajajo največje svetovne proizvajalke te droge. Kljub skoraj 30-odstotnemu upadu v globalni pridelavi koke temu ne sledi upad v proizvodnji kokaina. Proizvodnja amfetaminov je vezana predvsem na Evropo (Nizozemska, Poljska, baltske države in Belgija), poteka pa tudi v ZDA in jugovzhodni Aziji. Sicer pa sta proizvodnja in uporaba amfetaminov uravnani z jasnim trendom upada v Severni Ameriki in manj v Evropi. Po navedbah v poročilu ZN prepovedane droge uporablja 200 milijonov ljudi oziroma pet odstotkov svetovnega prebivalstva, starega od 15 do 6 5 let. Najbolj problematični prepovedani drogi še naprej ostajata heroin in kokain. V Evropi in Aziji uporabniki prepovedanih drog najpogosteje iščejo zdravstveno pomoč zaradi težav s heroinom, v Južni Ameriki s kokainom, v Afriki pa zaradi težav s kanabisom. Leta2005 je bila zasežena skoraj polovica vsega proizvedenega kokaina in četrtma vsega proizvedenega heroina. Tega leta se je povečala tudi količina zaseženih amfetaminov, medtem ko so se količine zasežene marihuane in hašiša zmanjšale. Glavne poti trgovanja s prepovedanimi drogami potekajo predvsem preko območij, za katera so značilni nestabilnost, neučinkovit pravosodni sistem in korupcija. Torej ni nič čudnega, če je promet z drogami zelo živahen tudi preko Balkana. In zakaj je to pomembno za Zgomjesavinjčane? Da se bomo bolj kot doslej zavedali, da nismo nikakršna oaza, kjer se tovrstne stvari dogajajo samo drugim. f/L IZ VSEBINE: 47 Temo tedna: Število odvisnikov od prepovedanih drog narašča...........4 Pokojninski dodatek: Koalicijska pogajanja na plečih socialno ogroženih..... 6 Komunala Mozirje: Pripravljeni na zimske razmere.....6 Občina Nazarje: Dela na Zadrečki cesti trenutno stojijo.7 Intervju: Ortoped Andrej Moličnik............8 Savinjsko gozdarsko društvo: Sedaj lahko podarite tudi drevo...10 SAŠA inkubator: Natečaj za mlada podjetja in podjetniške skupine...10 SPV Rečica ob Savinji: Svetlobna telesa za varnost pešcev.15 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 47,21. november 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ŠTEVILO ODVISNIKOV OD PREPOVEDANIH DROG NARAŠČA Najmlajši odvisnik je bil star 13 let November je mesec, ki je še posebej posvečen problemom odvisnosti od različnih substanc. Zlasti pereča je odvisnost od prepovedanih drog oziroma mamil, saj večinoma v končni fazi vodi tudi v kriminalna dejanja. Število odvisnikov narašča, najbolj izpostavljena pa je populacija med 15. in 35. letom starosti. Često se odvisniki zatekajo razen mamil še k alkoholu. Naša dolina pri tem ni izjema, čeprav točnih številk ni mogoče ugotoviti. ŠTEVILO UŽIVALCEV PREPOVEDANIH DROG TUDI NA CELJSKEM NARAŠČA Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog Celjeje dis-locirand enota Zdravstvenega doma Celje. Letno jih obišče in pri njih išče pomoč več kot 500 ljudi, ki imajo težave z zasvojenostjo. Od tega se jih 200 odloči za substituc-ijsko terapijo (metadonski programi in podobno), ostali pa se odločijo za Naša anketa Uživanje droge vozovnica v pogubo O drogi in zasvojenosti slišimo na vsakem koraku. Veliko se o njej govori, piše. Tudi naša dolina na ta problem ni imuna. Vendar se dogaja, da ko se pojavi uživanje prepovedanih substanc, tako starši kot njihovi otroci to zanikajo, a nesmiselno si je zatiskati oči. Problematika odvisnosti ni tako enostavna, da bi lahko našli samo en standardni program, s katerim bi jo odpravili. S tem se ukvarja cel niz institucij. Pa so pri tem uspešne? Zmaga Tajnik, Rečica ob Savinji Kolikor slišim in berem, opažam, daje droge v naši okolici že zelo veliko, med mladimi pa sploh. V neposredni okolici ne poznam nikogar takega, ki bi bil zasvojen. Se mi pa zdi, da pristojne institucije tistim, ki zabredejo na stran pota, sicer pomagajo, a to je še vedno premalo. Vsak ima določen strah, da bi zašel v družbo, ki bi ga potegnila v brezno pogube. Suzana Zupanc, Šentjanž O tem, da se v naši bližini goji trava, sem že slišala, a kljub temu mislim, da droge niso bolj prisotne, kot so bile to v lanskem letu. K sreči moji otroci še niso toliko veliki, da bi se s tem problemom morala ukvarjati. Se pa vsekakor bojim za njih, da ne zaidejo v kakšno narkomansko družbo. O tem, koliko bi morale kakšne institucije narediti, pa nisem nikoli razmišljala. Ivana Žvipelj, Mozirje Sama se ne gibljem v takšnih krogih, da bi lahko opazila porast droge. Vidim pa, da se znižuje starost uživalcev alkohola. Med njimi so sedaj že osnovnošolci. Institucije, ki se ukvarjajo s problematiko drog, premalo naredijo za zasvojenca. Predvsem socialne službe. Čeprav želijo pomagati, nimajo dovolj pristojnosti, da bi lahko posegale v družino in na nek način skušale rešiti problem. Tone Šinkar, Nazarje Uporaba prepovedanih drog je v porastu. To opažam tudi v svoji domači okolici, žal pa ne vem, kje tiči vzrok za tovrstna dejanja. Institucije, ki naj bi nudile pomoč odvisnikom, opravljajo svojo nalogo, ampak to se je že tako razpaslo, da ne morejo pomagati, kot bi to bilo potrebno. Ampak to je le gašenje. Mladina bi morala biti že prej osveščena in podučena o posledicah, ki jo uživanje prepovedanih substanc prinaša. Pri svojih vnukih opažam, da šole premalo storijo na tem področju. Kolikor so se doma podučili, je tudi premalo. Vsi pogovori, ki pa bi morali biti zelo pogosti, bi morali biti podkrepljeni s primeri, kjer bi otroci lahko videli, do kakšnih nesreč lahko privede uživanje. Hujše težave, kot je prisotnost droge v družini, se mi zdi, da ni, zato meje seveda strah za moje najbližje. Jaka Mikek, Šmartno ob Dreti Sam opažam, daje uživanje prepovedanih drog v porastu tudi v Zgornji Savinjski dolini. Mladina se ne ukvarja s športom, s katerim bi lahko zapolnila svoj prosti čas. Starši se zaradi službenih obveznosti premalo ukvarjajos svojimi otroki, ti so prepuščeni sami sebi. Pristojne institucije, ki so zadolžene za problem zasvojenosti, veliko naredijo za uživalce, ampak bi verjetno lahko storile še več. Potrebovali bi več centrov za odvajanje, več ljudi in strokovnjakov bi se moralo ukvarjati s tem problemom. Mladi bi skozi različne dejavnosti morali vzgajati svoje vrstnike, mogoče s športom. Drago Špeh, Čeplje Uporaba drog v naši dolini je definitivno v porastu. Priča smo tudi gojenju tovrstnih rastlin kar v naši okolici. Zato se za svoje najbližje bojim, da bi posegli po drogi. Sam imam dve hčerki, katerima poskušam predstaviti vse slabe strani uživanja in posledice teh prepovedanih substanc. Odkrit pogost pogovor in poduk veliko pomaga. Se pa dogaja, da starši svoje otroke premalo spremljamo in opazujemo, tako da prepozno opazimo, da so že zapadli pod vpliv uživanja drog. Upam, da smo v moji družini toliko povezani, da se lahko odkrito pogovorimo in si zaupamo. Institucije, ki bi se morale ukvarjati s temi problemi, pogosto premalo naredijo. Policija pogosto ve, kdo so »dilerji«, a pravih potez za rešitev tega problema ne naredijo. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo kako drugačno obliko zdravljenja oziroma pomoči. Starost najmlajšega odvisnika od heroina je bila 13 let, najstarejšega pa 65 let. »Število uživalcev nedovoljenih drog narašča,« pravi predstojnica centra Veronika Jazbec. »Na žalost se odvisniki na nas še vedno obračajo pozno, koje bolezen že v kronični fazi. Poleg substitucijskih terapij pacientom nudimo tudi strokovno psihološko podporo.« Zaradi dobre zdravstvene oskrbe se viša starostna meja odvisnikov, saj je smrtnih primerov zaradi ozaveščenosti manj kot pred časom. Veliko bolj so uporabniki tudi obveščeni o preprečevanju okužb, kar je še poseben problem intravenoznih uživalcev drog. »Izrednega pomena je medsebojno sodelovanje z ostalimi ustanovami, ki se ukvarjajo s tako problematiko. Povezovanje pripelje do najboljših rezultatov, in sicer tako na preventivnem kotna kurativnem področju,« menijo v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog Celje. »Apeliramo na starše, naj si za svoje otroke vzamejo čas. Skrb za njihovo zdravo odraščanje se ne začne šele s puberteto, ampak takrat, ko se odločimo, da jih bomo imeli. Če se pojavi problematika bolezni odvisnosti, je potrebno pravočasno spregledati in se ne sramovati poiskati pomoč,« so zapisali v svojem sporočilu. OBMOČJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Problem je precejšen tudi na območju, ki ga pokriva Center za socialno delo Mozirje, pravi direktorica Marjana Veršnik Fale. Alije uživanje prepovedanih drog v porastu, je težko reči, saj se s tem srečajo šele, ko postane odvisnosttolikšna, da se zaradi tega pojavljajo problemi v okolju, kjer odvisnik živi. Sterni problemi se delavke centra srečujejo na vseh področjih svojega delovanja. Zavod mora sodelovati s starši in mladimi v postopku pri prekrških in kaznivih dejanjih, v katere so vpleteni otroci ali mladostniki. Ta so često posledica odvisnosti od mamil, saj si mladi s tatvinami in podobnimi prestopki želijo preskr- beti denar za drogo. Če so starejši od 14 let, sodišče izreče vzgojni ukrep in jih napoti na ustrezne institucije. Z odvisnostjo se srečajo med odraslo populacijo, ko se za pomoč na center obrnejo brezposelne osebe v težkem materialnem stanju. Pomembno je, da strokovna delavka prepozna problem odvisnosti, saj ga odvisnik sam ne izpostavi. Ko težavo zaznajo, poskušajo odvisnika usmeriti v ustrezen program pomoči. Naslednji segment, pri katerem se srečujejo s hudimi težavami, so družine, kjer so odvisniki starši z majhnimi otroki. V takih primerih otroci niso le prikrajšani za občutek varnosti in ljubezni v družini, pač pa so čestokrat celo ogroženi. Tudi tukaj poskušajo starše usmeriti in nagovoriti za spremembo vedenja. Četi zdravljenje zavračajo,je zavod dolžan poskrbeti za varnost otrok z ustreznimi ukrepi. V primeru, da je otrok ogrožen, tudi z odvzemom otroka. Večkrat je posledica odvisnosti tudi nasilje nad starejšimi. Ti s problemom niso toliko seznanjeni in ga ne prepoznajo, zaradi fizične nemoči pa so izpostavljeni krajam, izsiljevanju denarja in celo fizičnim napadom člana družine ali sorodnika, kije odvisnik. »Velika težava je odvisnika pripraviti na odločilni korak, saj mora problem zlorabljanja drog najprej prepoznati in priznati ter se soočiti s posledicami. Dandanes so za zdravljenje na razpolago številni kakovostni programi, kot so komune, metadonski programi, drušlva kot sta Vir in Up,« pove Fale-tova. Vloga centra je, da nudi ustrezne informacije tistim, ki se nanje obrnejo za pomoč. In s temi je najlažje, saj so na svoji poti odvisnika sami prišli do spoznanja, da tako ne gre več dalje. Trenutno je v komunah pet in v ostalih oblikah odvajanja odvisnosti od prepovedanih drog tudi pet oseb, ki so jih tja napotili iz Centra za socialno delo Mozirje. Marija Lebar Andreja Hramec, ravnateljica Osnovne šole Mozirje: »Na naši šoli trenutno ne vemo, da bi kateri od naših učencev užival prepovedane droge. Seje pa to že dogajalo v prejšnjih letih. Na problem nas opozori spremenjeno vedenje posameznega učenca ali pa nas na to opozorijo sošolci, ki vidijo, daje nekdo potreben pomoči. V tej starosti otroci v glavnem posegajo po drogi iz radovednosti in so zlorabe prepovedanih drog v resnici še bolj poskusi. Otrok zaide v tako družbo in seji s svojim vedenjem želi prilagoditi. Na vsak takšen primer opozorimo starše in pri tem velikokrat pri njih naletimo na zanikanje in obrambno vedenje. Pomembno je, da so starši na obnašanje otroka pozorni in da odreagirajo. Predvsem pa je tako v družini kot tudi v šoli potrebna preventiva. Problematika drog je vključena v učne načrte različnih predmetov, izvajamo pa tudi nekatere druge projekte. Pomembno je vključevanje učencev v različne interesne dejavnosti, kjer se otroci lahko uveljavijo in si tako oblikujejo boljšo samopodobo. Šola lahko na tem področju naredi veliko, najpomembnejša pa je družina. Menim, da se v okolici šole vsaj v času pouka ne zadržujejo uživalci in preprodajalci nelegalnih drog. Posebej, ker imamo od lanskega leta, ko smo doživeli problem vandalizma, dogovor s policijo, da okolico večkrat kontrolirajo. Rekla bi, da jemanje drog pri nas še ni večji problem, bolj je to alkohol, ki je zlasti na deželi veliko preveč dostopen že otrokom.« (foto: Marija Lebar) Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje »Na našem centru, ki ga obiskujejo tudi mladi iz Zgornje Savinjske doline, se srečujemo s posameznimi primeri, ko dijaki jemljejo prepovedane droge. S tem se med drugim ukvarja tudi šolska svetovalna služba, vendar bi dejal, da število ni izstopajoče. Naši razredniki so za reševanje takih primerov posebej usposobljeni. O tej temi se pogovarjamo v okviru šolskega programa, imamo pa tudi posebna predavanja. Temo obravnavamo na svetu staršev, k sodelovanju pa povabimo tudi policijo in ostale ustrezne službe ter organiziramo predavanja. Za dijake v stiski smo uredili tudi posebno mesto, kjer nam lahko pusti-(foto: Marija Lebar) jo anonimna sporočila. Pomembno se nam zdi, da dijakom nudimo dovolj pestro izbiro dopolnilnih, interesnih dejavnosti in navajanje na preživljanje prostega časa na ustvarjalen način. V ta namen bomo na šolskem dvorišču zgradili še en večnamenski objekt, kjer se bodo dijaki lahko družili in zadrževali v času, ko niso v vzgojno izobraževalnem procesu, pa tudi čez vikende. Naša prizadevanja gredo v smer, da z dijaki delamo partnersko, prijateljsko. Da nam ti toliko zaupajo, da se v težavah obrnejo na nas. Ravno zato so mladi vključeni tudi v različne oblike sodelovanja v delu šole, kot so razredne skupnosti, pedagoške konference, svet šole, izdajajo pa tudi svoj časopis. Izstopajočih problemov preprodaje v okolici šole ni, še posebej, odkar imamo v vsaki stavbi varnostnika in na dvorišču tudi video nadzor. Nameravamo namestiti še ograjo in bo vstop možen samo z ustrezno kartico. POKOJNINSKI DODATEK Koalicijska pogajanja na plečih socialno ogroženih V teh dneh tako v vladnih krogih kot v gospodarstvu potekajo burne razprave glede upravičenosti pokojninskega dodatka. Glavni pogoj za vstop stranke DeSUS v prihodnjo vladajočo koalicijo je bilo namreč vprašanje pokojninskega dodatka. S tem je glavna tema koalicijskih pogajanj postal dodatek, ki naj bi bil v pomoč socialno ogroženim upokojencem. Pokojninski dodatek bo namenjen upokojencem, ki ta hip prejemajo pokojnine nižje od 500 evrov, teh pa je v Sloveniji približno 100.000. VZDRŽNOST JAVNIH FINANC NA PREIZKUŠNJI Upokojenci s pokojninami, nižjimi od 500 evrov, bodo prihodnje leto prejeli letni dodatek 300 evrov v dveh obrokih po 150 evrov. Višina dodatka, ki ga bodo prejele posamezne skupine teh upokojencev,ti bodo razdeljeni všestali morda vsedem razredov, se bo postopoma (glede na višino njihovih pokojnin in po predvideni degresivni lestvici) zniževala. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo znaša zdaj 398 evrov in ne pokriva niti praga revščine, ki znaša okrog 463 evrov. Z omenjenim dodatkom želijo v stranki DeSUS nekoliko olajšati položaj socialno najbolj prizadetih upokojencev. Po prvih izračunih boza pokojninski dodatek potrebno zagotoviti približno 60 milijonov evrov. To pa po zagotovilih glavnega pogajalca stranke SD Miloša Pavlice, ne more ogroziti javnih financ. Nasprotno pa je do predlaganega dodatka kritičen odhajajoči minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki se sprašuje, ali nova vladna koalicija ponuja ukrepe, kako ustvariti te dodatne desetine milijonov evrov. Tudi gospodarstveniki, kljub temu da razumejo potrebo upokojencev po višjih prihodkih, novemu dodatku niso naklonjeni. Po njihovem mnenju bo dodatek še dodatno obremenil gospodarstvo v že tako težkih časih. KAJ PA DRUGE OGROŽENE SKUPINE? Ob bok pogajanjem o novi koaliciji se postavlja vprašanje, ali ne gre za favoriziranje upokojencev. Po mnenju prvaka SLS Bojana Šrota bi država morala pomagati vsem, ob upokojencih tudi ljudem z najnižjimi prihodki, ki imajo še otroke, in seveda mladim družinam. Soočamo se z dejstvom, da veliko zaposlenih vSIoveniji prejema sramotno nizke plače, ki ne zagotavljajo človeka vredno življenje. Tudi globalna finančna kriza je prišla v nepravem trenutku, saj povzroča množična odpuščanja. O dilemah okoli pokojninskega dodatka je svoje mnenje podal tudi Stane Podsedenšek, predsednik Društva upokojencev Mozirje in predsednik koordinacije društev upokojencev Zgornje Savinjske doline: »Govoriti o favoriziranju določene skupine ni smiselno. Veliko ljudi iz različnih skupin je na robu revščine, tega se najbolj zavedamo navadni ljudje, ne vlada in ne ekonomisti. Prav tako en ali dva draginjska dodatka na leto ne rešita ničesar, potrebno je poiskati način, ki bo pravično financiral tako delavce kot upokojence.« Dileme okoli pokojninskega dodatka poskuša omiliti novi predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki opozarja, da bi bila uresničitev izplačila takšnega dodatka lahko odvisna od morebitnega nepričakovanega nihanja makroekonomskih razmer. To pomeni, da v primeru ogroženosti trdnosti javnih financ ali makroekonomskega ravnovesja, izplačilo dodatka ne bo sprejemljivo. Roman Mežnar Stane Podsedenšek, predsednik Društva upokojencev Mozirje in predsednik koordinacije društev upokojencev Zgornje Savinjske doline: »Ne strinjam se z ekonomisti, ki pravijo, da delavci delajo za nas, upokojence. Očitno se pozablja, da smo tudi mi, takrat kot generacija aktivnih zaposlenih, delali za pokojninsko blagajno, kar počne tudi sedanja generacija delavcev. Srž problema je potrebno iskati v prevelikem razkoraku med plačami navadnih delavcev in managerski-mi ter nekaterimi direktorskimi plačami, kjer se »izgubijo« ogromne količine denarja. Občasen draginjski dodatek ne spremeni sistema, pravičnejša porazdelitev prihodkov je tisto, o čemer bi morali razmišljati!« (foto: Ciril M. Sem) KOMUNALA MOZIRJE Pripravljeni na zimske razmere Zakon o javnih cestah določa, da je 15. november datum, ko morajo biti vzdrževalci cest pripravljeni na zimske razmere. V Komunali Mozirje pravijo, da se priprave na zimo na cestah pri njih začnejo že mnogo prej. Vsako leto pripravijo plan letnega vzdrževanja cest. Priprave na zimo vključujejo tudi predhodno čiščenje obcestnega sveta in odstranjevanje grmovja in vej, ki bi lahko obtežene s snegom ovirale promet. Pripraviti je treba snežene kole in ustrezne prometne označbe. Seveda pa je treba zagotoviti, da bodo ceste v primeru snega ustrezno očiščene. Plužiti je potrebno, koje na vozišču 15 cm snega, vendar je včasih treba začeti že prej, saj sicer v močnem sneženju ni mogoče očistiti vseh cest pravočasno. Komunala Mozirje po pogodbi vzdržuje javne ceste v petih zgornjesavinjskih občinah. Nekaj mehanizacije imajo sami, za izvajanje vzdrževanja pa imajo podpisane pogodbe s kooperanti. »Ti večinoma vzdržujejo oziroma čistijo ceste v bližini svojega kraja, saj tako lahko v primeru potrebe najhitreje ukrepajo. Povedati moram, da so nam v veliko pomoč zlasti v oddaljenejših krajih,« je dejal Vinko Zabojnik, kije na mozirski Komunali zadolžen za področje vzdrževanja cest. Čeprav se na zimo vsako leto ustrezno pripravijo, jim jo včasih vseeno zagode vreme. Tako je bilo v začetku letošnjega leta, ko so zaradi poledice oziroma žleda morali dve cesti celo zapreti. »V žledu ne pomaga niti sol, niti z gramozom posuto vozišče, saj vse prekrije led,« še dodaja. Tudi za prihajajočo zimo so pripravili precej posipnega materiala. Ceste posipajo samo z naravnimi sredstvi, kot je morska sol in pesek različnih granulacij iz bližnjih kamnolomov. Oboje že imajo tudi na zalogi. Marija Lebar OBČINA NAZARJE Dela na Zadrečki cesti trenutno stojijo V okviru projekta komunalne ureditve središča Nazarij poteka tudi prenova cest, ki bodo priključene na bodoče krožišče. Dela na Lesarski cesti potekajo po načrtu, na Zadrečki cesti proti blokom pa so se zaenkrat ustavila. Za zemljišče, kjer bo potekala nova trasa Zadrečke ceste proti blokom, izdelujejo projekte komunalne ureditve, ki bodo med drugim določili, kje in kako bodo komunalni vodi prečkali cesto in kako se bodo predvideni novi objekti priključili na javno gospodarsko infrastrukturo. Da bi izdelali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora projektant predhodno pridobiti vse projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam, zatoje to precej dolgotrajna zadeva. Predvideno je, da bo zaključena v letošnji zimi. Novonas-tajajoča cesta bo čez zimo zaprta in zaščitena pred dostopom. Do blokov sicer poteka cesta že Prva faza prenove Lesarske ceste decembra (foto: sedaj, vendar jo bodo prestavili, oziroma zgradili drugo in to iz dveh razlogov. Prvi je, pri izpeljavi nove ceste ustvariti ustrezne pogoje za priključitev na bodoče krožišče in na javno gospodarsko infrastrukturo. Drugi pa je, da bodo na tak način pridobili zemljišče za izgradnjo stanovanjsko poslovnega kompleksa. Novi del Zadrečke ceste proti V okviru Pošte na Petrolu so omogočene štiri storitve, ki zaenkrat veljajo za notranji poštni promet: oddaja paketnih pošiljk, prevzem paketnih pošiljk kataloške in spletne prodaje ob predhodnem plačilu ter oddaja priporočenega ali navadnega pisma. Paket je možno oddati v štirih velikostih, vk-Ijučno s storitvijo »pazljivejše ravnanje«. Največja masa paketa znaša trideset kilogramov, posameznik, fizična oseba ali mali podjetnik pa lahko dnevno odda do pet Petrol paketov. Nova storitev je oddaja navadnega in priporočenega pisma v predpisani in predtiskani ovojnici, ki jo je moč kupiti na Petrolovih bencinskih servisih v treh velikostih. Pri tem bo predvidoma končana do srede Marija Lebar) blokom bo le eden od petih krakov, ki se bodo stekali v bodoče krožišče. Skupaj z novo traso bodo uredili tudi ustrezne infrastrukturne vode, med drugim bodo pod zemljo napeljali elektriko, ki od Bohačevega kozolca proti gasilskemu domu še poteka po drogovih. Na prostoru, kjer so bili doslej -sicer na občinskem zemljišču - vrtovi, bodo gradili stanovanjsko poslovne objekte. Zanimanje za nakup le-teh se že kaže in na občini so že opravili prve razgovore s potencialnimi investitorji. Prva faza prenove Lesarske ceste poteka po načrtih. Zaključena naj bi bila do srede decembra. Asfalt pa bodo položili spomladi, ko se bo podlaga čez zimo utrdila. Marija Lebar POSTA SLOVENIJE D.0.0. IN PETROL D.D. Odslej nova storitev Petrol pismo Družbi Petrol in Pošta Slovenije sta po uspešno uvedeni storitvi Petrol paket, ki strankam nudi oddajo paketnih pošiljk, sodelovanje razširili na novo skupno storitev Petrol pismo. Oddati bo možno tako navadna kot priporočena pisma, razširili pa so tudi dosedanjo mrežo bencinskih servisov, ki poštne storitve nudijo - odslej jih je širom po Sloveniji 47. teža pisemske pošiljke ne sme presegati dveh kilogramov. Nova je tudi storitev prevzem paketa kataloške ali spletne prodaje ob predhodnem plačilu. Izbrani bencinski servisi, ki ponujajo storitev Pošta na Petrolu, so lahko dostopni in se nahajajo v večjih krajih ali ob avtocestah in prometnicah, kjer je pričakovati, da bodo kupci na poti dejansko uporabljali storitve, ki jim bodo olajšale vsakdan. Te omogočajo hitro, enostavno in priročno oddajo pošiljk, ključno vlogo pa igra tudi daljši delovni čas. Zgornjesavinjčanom najbližji izbrani Petrolovi bencinski servisi se nahajajo v Velenju, Žalcu, Celju in Kamniku. ID Na kratko Mozirje in Rečica znova v vrhu Zaključno dejanje letošnje akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna je bilo 15. novembra v Podčetrtku. Med najvišje uvrščene v različnih kategorijah sta se znova uvrstila Mozirje in Rečica ob Savinji. Mozirje se je v kategoriji izletniških krajev uvrstilo na drugo mesto za Kostanjevico na Krki. V kate- goriji petrolovih bencinskih servisov se je mozirski uvrstil na prvo mesto. Rečiška osnovna šola, kije v kategoriji osnovnih šol, zgrajenih po letu 1980, pred leti že zmagala, seje tokrat uvrstila na tretje mesto. Zapis o letošnjem ocenjevanju sledi v naslednji številki Savinjskih novic. Benjamin Kanjir Jesenski Utrip iz Solčave V oktobru je izšla letošnja tretja številka glasila občine Solčava Utrip. Glasilo izhaja že osem let v različnih časovnih razmikih. Tokrat na 24 straneh, od tega je ovitek v barvah, prinaša številne zanimive teme lokalnega značaja. Velik poudarek tako v glasilu kot v življenju krajanov dajejo turizmu. Med drugim so letos poleti priredili tečaj strežbe jedi in pijač za mlade, o čemer piše Bernarda Prodnik. Tečaja na kmetiji Matk seje udeležilo dvanajst mladih. »Otroci so lahko že zelo zgodaj vveliko pomoč staršem pri delu z gosti,« pravi avtorica prispevka. Marija Lebar Presečnik v polfinale Piramide V torek je na TV Slovenija v oddaji Piramida, ki jo vodi Erika Žnidaršič, nastopil kot gost tudi državnozborski poslanec iz Zgornje Savinjske doline Jakob Presečnik. V oddaji, ta je tekmovalnega značaja, nastopajo trije gostje. Zmagovalec je tisti, za katerega po telefonu glasuje največ gledalcev. Uspeh tekmovalca je torej odvisen od tega, koliko gledalcev se odloči, da glasujejo zanj. Vsekakorje Presečnik z nastopom prepričal in pobral kar 63 odstotkov glasov ter tako zmagal. Zagotovil si je nastop v polfinalu, ki bo v torek, 25. novembra, ob 20. uri na prvem programu TV Slovenija. Marija Lebar Vse več pacientov, ki trkajo na vrata Andrej Moličnik Andrej Moličnik živi z družino v Dravogradu in dela v Mariboru, a sam zase pravi, da je Lučan: »Ko se enkrat rodiš kot Lučan, si to do konca življenja.« Po končani gimnaziji v Celju je študij nadaljeval na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je spoznal kasnejšo partnerko, s katero je poročen (sogovornik si vzame trenutek za razmislek) že deseto leto. Po končanem študiju sta oba odšla na stažiranje v Maribor, ne da bi imela namen tam tudi ostati, toda obema se je odprla možnost zaposlitve na strokovnih področjih, ki sta si jih želela, in tako sta ostala v štajerski prestolnici. - Ste se kdaj zalotili pri razmišljanju, da bi se glede kariere odločili drugače, če bi imeli še eno priložnost? Ne spomnim se, kdaj točno je v meni dozorela odločitev, da bom študiral medicino. Nekoč je pač prišlo do »klika« in sem se vpisal na to smer. Ali to obžalujem ali ne... Mislim, da sem se odločil prav, kajti zaenkrat v svojem poklicu kirurga ortopeda uživam in mislim, daje to tisto pravo. - Ste ortoped. Kaj je sploh ortopedija kot del medicine? ( % 8 ____/ ORTOPED ANDREJ MOLIČNIK Ortopedija se ukvarja predvsem z boleznimi in poškodbami lokomotornega, gibalnega aparata, torej s sklepi, kostmi in vsemi strukturami, ki to poganjajo, to pa so mišice, vezi, deloma tudi živci. Večina ortopedije je konzervativne, kar pomeni, da pacientom pomagamo na konzervativen in ne operativen način. Precej pa je tudi operativnega zdravljenja. Stem mislim predvsem na operacije, kot so zamenjave obrabljenih velikih sklepov, kolkov, kolen, ramen, operacije na hrbtenici pri vkleščenih živcih, za- »Na j za ilustracijo povem, da se je število vstavitev umetnih kolen pri nas v zadnjih 15 letih povečalo za več kot desetkrat in še narašča.« trditvene operacije pri hudih obrabah medvretenčnih ploščic in nestabilnostih hrbtenice, artroskopske operacije kolen, ramen z rekonstrukcijami križnih vezi, operacijami meniskusov, operacije stopal in podobno. Skratka, področje ortopedije je precej široko, število pacientov pa iz leta v leto narašča. Dejslvo je, da se populacija, tako kot drugje v razvitem svetu, tudi v Sloveniji stara, in da z leti težave z lokomotornim aparatom naraščajo. To posledično vodi v vse večje število pacientov, ki trkajo na naša vrata. Sam se z ortopedsko kirurgijo ukvarjam že devet let, zadnjih pet let kot specialist na ortopedskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer nas je zaposlenih osem specialistov ortopedov, vsak pa se subspe-cialistično ukvarja z določenim področjem ortopedije. Sam se operativno intenzivneje ukvarjam z vstavljanjem endoprotez pri obrabah velikih sklepov in hrbtenično kirurgijo, nekoliko manj pa s kirurgijo stopala in športnimi poškodbami. Prav na področju endoprotetike smo priča ogromnemu porastu teh posegov. Naj za ilustracijo povem, da seje število vstavitev umetnih kolen pri nas v zadnjih 15 letih povečalo za več kot desetkrat in še narašča, nekoliko bolj optimistična je slika na področju umetnih kolkov, kjer mislim, da smo že dosegli plato. Vse bolj pa narašča tudi število revizijskih operacij pri bolnikih, ki so imeli umetni sklep vstavljen pred 15,20 leti inje prišlo do raz-majanja in sedaj zopet potrebujejo poseg, ki pa je tokrat veliko težji, daljši in zahteva veliko več časa, operativnega znanja in posebnih materialov. - Ali so razlogi za vse večje število vaših pacientov samo v spremembi starostne strukture preb- ivalstva ali so razlogi tudi kje drugje, na primer v spremenjenih gibalnih navadah. Pri tem imam v mislih zlasti prekomerno sedenje oziroma pomanjkanje gibanja. Verjetno sodoben način življenja ni najbolj idealen za človeški organizem... Z vašo tezo se v celoti strinjam. Starostna struktura ima nedvomno pomembno vlogo pri naraščanju števila pacientov, druga plat pa je naš način življenja: ogromno sedenja in zelo malo gibanja. Večino poti danes premagujemo z avtomobili, v službah je vse več sedečega načina dela, ogromno je pretežkih ljudi, ukvarjamo se z za gibala nevarnimi športi in podobno. Kaže pa omeniti tudi dejstvo, da se indikacijsko področje za zdravljenje ortopedskih bolezni širi. Na primer, če posežem v področje, s katerim se pretežno ukvarjam tudi sam, danes dobivajo umetne sklepe ljudje, kijih še pred dvajsetimi leti sploh ne bi resno jemali kot kandidate za operacijo, oziroma bi jim svetovali, naj počakajo še desetletje ali dve, preden bi šli na operacijo. Danes operacije, kot je vstavitev umetnega kolka pri štiridesetih letih sploh niso več nobena redkost, včasih pa je bilo to nepredstavljivo. - Verjetno imate v zadnjem obdobju na razpolago tudi bistveno boljše materiale, tako da so te zamenjave potem kvalitetnejše kot nekoč? Na tem področju je prišlo in še prihaja do izrazitih sprememb v smislu uvedbe novih materialov in novih kirurških tehnik. Novejše vgradne površine na umetnih sklepih so bistveno bolje obdelane in izdelane iz materialov, katerih obrabne lastnosti so bistveno boljše kot pri starejših materialih. Tako lahko optimistično pričaku- »Danes dobivajo umetne sklepe ljudje, ki jih še pred dvajsetimi leti sploh ne bi resno jemali kot kandidate za operacijo, oziroma bi jim svetovali, naj počakajo še desetletje ali dve, preden bi šli na operacijo.« jemo, da bodo proteze, ki so vgrajene danes, dosegle precej boljše rezultate kot proteze, ki so bile vgrajene pred tridesetimi leti. Na voljo so nam številni tehnološki dosežki, kot so navigacijski sistemi, kjer ima kirurg poleg svojih oči in prostorskega občutka na voljo tudi pomoč računalnika, ki mu pomaga z informacijami o optimalnem rezu kosti, optimalnem položaju proteze in podobno. Prve operacije z navigacijo smo na našem oddelku poskusno napravili že v letu 2006, upam pa, da bo prihodnje leto zaključen nakup in bo navigacijski sistem vedno v hiši. V zadnjih letih smo tudi na področju ortopedije priča novejšim načinom operiranja po principu miniinvazivnosti, torej s čim manjšo poškodbo bolnikovega zdravega tkiva med operacijo. To so zadeve, ki prodirajo tudi k nam, in tudi na našem oddelku v UKC Maribor se ukvarjamo s tovrstnimi operacijami, se pravi, da sledimo svetovnim trendom. Tako bi pri svojem delu izpostavil, da se že od leta 2004-2005, kot eden prvih v Sloveniji, potem ko sem se na to temo izobraževal tudi v tujini, ukvarjam z miniinvazivno vstavitvijo tako kolčnih kot kolenskih endoprotez. Med takšno operacijo ne pride do poškodbe mišic oziroma je le-ta precej manjša kot med klasično operacijo, zgodnje okrevanje po operaciji pa je veliko hitrejše. Takšne operacije so izvedljive pri večini, ne pa pri vseh bolnikih, so tehnično veliko zahtevnejše in ponavadi trajajo dlje časa. Tu se na žalost skriva tudi dejstvo, da teh operacij zaradi prenatrpanih operativnih programov ne izvajam rutinsko, ampak samo pri tistih, ki to izrecno želijo, verjetno pa bo v prihodnosti teh želj vse več. »Doslej se je pogosto dogajalo, da so pacienti trkali na naša vrata, ko sem prišel domov, zato sem se na pobudo nekaterih odločil, da jim ortopedske storitve približam preko samoplačniške ambulante.« Drugo leto pa sedaj nabiram izkušnje z v Sloveniji popolnoma novo metodo zdravljenja, diskus hernij ali po domače vkleščenih živcev, ki se imenuje nukleoplastika. Gre tudi za miniinvazivno metodo, kjerje bolnik med operacijo buden, uporablja se le lokalna anestezija, bolniki pa gredo že isti dan zvečer domov. Na žalost pa ima ta metoda velike omejitve in ni primerna za več kot pet do deset odstotkov bolnikov, ki so sicer kandidati za operacijo. - Vse to najbrž terja od vas neprestano intenzivno izobraževanje... Pravzaprav je kartežko slediti vsem novostim ob obilici rutinskega dela, ki ga imamo zaradi povečanega števila pacientov. Kljub temu sem vesel, daje usmeritev našega oddelka takšna, da smo v nenehnem stiku s tujino in novostmi, ki se na tem področju odkrivajo in uveljavljajo. Tako se sam kot tudi večina mojih kolegov neprestano izobražujemo tudi vodličnih ustanovah vtujini. Vemo, da so čakalne dobe, zlasti za endoprotetične posege, še zmeraj dolge in kot takšne nesprejemljive. Naš prvi cilj je in mora biti, da se te dobe skrajšajo na razumno dolžino, da bodo bolniki operirani v doglednem času, seveda pa v isti sapi dodajam, kvalitetno in po najmodernejših principih. - Če govorimo o dolgih čakalnih dobah, kaj to pomeni v mesecih? Trenutno je na našem oddelku čakalna doba za operacijo kolka slabi dve leti, za operacijo kolena pa slaba tri leta. To so res predolge čakalne dobe. Če si zamislimo, da so to bolniki, ki morajo vsak dan prenašati bolečine, ki so omejeni v gibanju in pri vsakodnevnih aktivnostih, je to res nesprejemljivo. V zadnjih letih seje število vseh endopro-tetičnih operacij, podobno pa velja tudi za ostale ortopedske operacije, močno povečalo. Ko sem začel delati na našem oddelku, seje letno opravilo približno 150 endoprotetičnih posegov, danes jih opravimo že 850. Ob tem bomo kirurgi ortopedi, ki se ukvarjamo s to problematiko, trenutno smo štirje, opravili dodatno v popoldanskem času in ob sobotah še približno 250 tovrstnih operacij v bolnišnici Ruj. To pomeni, da bo na tem območju letno narejenih tisoč operacij z enako kadrovsko zasedbo, kar govori o tem, koliko se je povečal obseg potreb po tovrstnih operacijah. - V zadnjem času se veliko govori o osteoporozi. V kolikšni meri le-ta vpliva na vaše delo? Zelo. Tudi osteoporoza je problem, kije prisoten predvsem zaradi vse starejše starostne strukture pacientov. Za kirurga, ki se ukvarja z kostno kirurgijo, je osteoporoza moteč element, ki otežuje operacije, saj se mora soočiti z introperativno kostjo, v katero ni možno vedno vgraditi tistega, kar bi si človek želel. Tudi dolgoročno preživetje implantatov v osteoporotični kosti je slabše, na žalost pa ima velika večina naših operiranih bolnikov tudi osteoporozo. Osteoporoza ne boli, dokler ne pride do zlomov, ponavadi kolka, zapestja ali vretenca. Zlome kolkov in zapestja obravnavajo poškodbeni kirurgi, tako da se s tovrstnimi primeri redkeje srečujemo, zdravimo pa oste-oporotične zlome na hrbtenici, tudi z novejšimi pristopi, kotje na primer zdravljenje s cementiranjem zlomljenih vretenc. - Ne glede na vaše intenzivno delo v Mariboru in na Ptuju se sedaj na nek način vračate nazaj v Zgornjo Savinjsko dolino. Zakaj? V Zgornjo Savinjsko dolino se v bistvu že od nekdaj rod vračam, kadarkoli je to mogoče. Ohranil sem številne stike s sorodniki, prijatelji, nekdanjimi sošolci, ki živijo tukaj. Zgornja Savinjska dolina je res čudovita in to z leti vse močneje cenim. Vesel sem, da so tudi žena in trije sinovi enakega mnenja, daje tukaj čudovito, zato se radi vračamo vsak prosti vikend k mojim staršem, bratovi družini in vsem v Luče. Na žalost je le prostih vikendov vedno manj. Kljub temu seje pred časom porodila tudi ideja, da si tukaj zgradimo manjši vikend, in na tem sedaj tudi delamo. Tako bomo pozneje lahko tukaj prespali, mogoče preživeli del dopusta, ne da bi stem obremenjevali moje starše. - V dolini pa vidite tudi možnosti za dodatno strokovno delo... Doslej se je pogosto dogajalo, da so pacienti trkali na naša vrata, ko sem prišel domov, zato sem se na pobudo nekaterih odločil, da jim ortopedske storitve približam preko samoplačniške ambulante. Z zdravnico Steinerjevo v Mozirju sva hitro našla skupni jezik in tako bo ortopedska posvetovalnica, ki bo obratovala v zdravslvenem domu v Mozirju, odprta že v tem mesecu. Zaenkrat bo ambulanta obratovala en petek popoldan v mesecu, saj mi ostale obveznosti več ne dovoljujejo, kasneje mogoče tudi več, odvisno od možnosti in potreb. - Koga pričakujete v mozirski ambulanti? Pričakujem seveda ljudi, ki imajo kakršno koli ortopedsko težavo, rabijo ortopedski pregled, svetovanje za operativni poseg ali konzervativno zdravljenje, mnenje za IK, rabijo blokade in podobno. Ambulanta bo samoplačniška, namenjena torej tistim, ki so ob dolgih čakalnih dobah na redne preglede pri ortopedu pripravljeni čakanje skrajšati z obiskom samoplačniške ambulante. Pogovarjal se je Franci Kotnik SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE (SŠGZ) Kaj prinaša letošnja razvojna konferenca? V organizaciji SŠGZ in v sodelovanju z ostalimi nosilci razvoja Savinjsko-šaleške regije bo v sredo, 26. novembra, v Velenju potekala letošnja razvojna konferenca. Namen konference je osvežiti usmerih/e iz programa razvoja območja 2007-2013. Podpisan bo tudi sporazum o skupnem načrtovanju turistične dejavnosti. Na začetku konference, ki bo potekala v centru Nova v Velenju, bodo spregovorili predstavniki SŠGZ, Gospodarske zbornice Slovenije in občine gostiteljice. Organizator si prizadeva, da bi sodeloval tudi kateri od predstavnikov vlade, kar pa zaradi postopkov imenovanja vlade še ni dorečeno. V osrednjem delu bodo predstavili strateške možnosti regije na področju turizma in gospo- darstva. V nadaljevanju pa bo govora o pogledih na nadaljnji razvoj in o oblikovanju podjetniške regije SAŠA. Na povabilo organizatorja so se odzvali številni predstavniki gospodarstva kot tudi ostalih dejavnikov, pomembnih za razvoj regije, ki bodo sodelovali na konferenci s svojimi prispevki na različne razvojne teme. Ob zaključku konference bodo predstavniki občin, gospodarske zbornice in obrtno podjetniških zbornic ter gospodarstva podpisali sporazum o skupnem načrtovanju turistične dejavnosti. Podpisali pa bodo še pobudo za umestitev gospodarskega središča SAŠA v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Marija Lebar SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO Sedaj lahko podarite tudi drevo Predstavniki sodelujočih društev na novinarski konferenci (foto: Marija Lebar) V prostorih Okoljskega centra v Ljubljani so predstavili novi katalog imenovan Krilca, darila s čarobno močjo. Projekt je pravkar praznoval prvo obletnico, pridružilo pa se mu je tudi Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje, v imenu katerega je spregovoril Damjan Jevšnik. Projekt Krilca je predstavila dr. Manca Košir, glasnica Krilc. To je inovativna oblika zbiranja sredstev za konkretna dobra dela v okviru družbeno odgovornih projektov. »Z nakupom takega darila lahko pričaramo nasmeh otrokom v bolnišnici, zagotovimo šolske potrebščine za šolarje iz Gane, preprečimo krčenje tropskega pragozda, pomagamo brezdomnim živalim in še marsikaj,« je povedala Manca Košir. V enem letu, odkarje projekt zaživel, so prodali skupaj 1.261 daril različnih vsebin. Iz tako zbranega denarja so 113 mačkam oskrbeli veterinarsko oskrbo in jim poiskali ustrezen dom, rešili 34 ha pragozda v Ekvadorju, prispevali denar za učinkovito zdravstveno oskrbo več ljudi v Tibetu, otrokom iz sirotišnic v Bosni in Hercegovini priskrbeli športne copate ali tečaj angleščine in še mnogo podobnega. Klovnesa Eva Škofič Maurer je predstavila Društvo za pomoč trpečim in bolnim - Rdeči noski. Obiskujejo bolne otroke v bolnišnicah in jim vsaj za nekaj časa pričarajo na lica nasmeh in preženejo težave. Zdravniki ugotavljajo, da so tak- šni otroci bolj dojemljivi za terapije, hitreje in bolje okrevajo. Denar, ki gaje društvo prejelo od Krilc, je omogočil obisk vsaj 128 malih bolnikov v različnih oddelkih slovenskih bolnišnic. Letos so Krilca k sodelovanja povabila tudi Čebelarsko zvezo Slovenije, ki bo tako dobljeni denar porabila za čebelarske krožke in tekmovanja mladih čebelarjev po slovenskih šolah. Prav tako so povabili Savinjsko gozdarsko drušlvo s projektom Čarobne krošnje. Damjan Jevšnik je povedal, da bodo na tak način kupljene sadike zasadili na našem območju. K saditvi bodo povabili tudi šolske otroke in pri njih spodbujali zanimanje za naravo in odnos do gozda. Do zdaj so že prodali nekaj sadik. Darilo lahko naročite po telefonu, pošti ali spletu. Darila obdarovanec ne dobi v materialni obliki, je le simbolično. Če se odločite podariti na primer čarobno krošnjo, bo obdarovanec prejel iz Krilc čestitko, na kateri bo označeno, daje postal lastnik drevesca in vaše sporočilo z voščilom, ki mu ga boste namenili. Marija Lebar OBČINSKI SVET NAZARJE Svetniki želijo dodatna pojasnila k letnemu poročilu Na nedavni seji občinskega sveta je Matej Pečovnik, direktor Javnega podjetja Dom Nazarje, podal poročilo o poslovanju tega podjetja za minulo leto. Svetniki so poročilo sicer sprejeli, želeli pa so nekatera dodatna pojasnila k njemu. Javno podjetje Dom Nazarje, katerega ustanoviteljica in stoodstotna lastnica je občina, je lani ustvarilo dobiček v višini 2.829 evrov. Pečovnik je bil imenovan za direktorja Doma od letošnjega 1. julija. Naštel je posamezne dejavnosti, s kater- imi se podjetje ukvarja in razčlenil finančne učinke poslovanja po posameznih dejavnostih. Izgubo sta izkazala upravljanje športne dvorane in distribucija toplote, ostale dejavnosti pa so bile pozitivne. Svetniki so imeli glede poročila nekaj pripomb in vprašanj. Menili so, da bi moral poročilo podati prejšnji direktor. Zanimalo jih je tudi število zaposlenih, saj je strošek dela dokaj visok. Prav tako jih je zanimala podrobnejša razčlenitev konta potnih stroškov, tudi ta znesek seje zdel svetnikom izstopajoč. Svetnik Bojan Štrukelj iz Šmartnega ob Dreti je postavil vprašanje o stroških tamkajšnje mrliške vežice. Vprašal je, kako se porabijo prihodki od grobnin. Direktor Pečovnikje odgovoril, da bo glede svetniških vprašanj naredil potrebne analize. O tem jih bo obvestil pisno oziroma na naslednji seji občinskega sveta. Marija Lebar SAŠA INKUBATOR Natečaj za mlada podjetja in podjetniške skupine V regionalnem podjetniškem inkubatorju SAŠA regije so razvili regijski natečaj za mlada podjetja Zmagovalna ideja. Pripravljajo ga v sodelovanju z osrednjim regionalnim partnerjem Mestno občino Velenje in generalnim pokroviteljem Premogovnikom Velenje. Natečajje namenjen mladim podjetjem in podjetniškim skupinam. V okviru natečaja bodo poskušali identificirati podjetniške skupine z izde- lanimi poslovnimi načrti s področij okoljskih tehnologij, energetike, medijev, informatike, turizma, transporta in logistike ter drugih perspektivnih področij. Cilj natečaja je poiskati podjetniške ideje iz regije, ki imajo tržni potencial. S pomočjo storitev inkubatorja želijo te ideje nadgraditi v uspešna podjetja. Nosilce najboljših podjetniških idej bodo podprli finančno z denarnimi nagradami v višini 6.000 evrov. Podprli jih bodo tudi strok- ovno in jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Natečajje partnersko povezan s slovenskim tekmovanjem start-up podjetij. V okviru tega tekmovanja se bodo lahko najboljša mlada podjetja iz regije potegovala za laskavi naslov Slovenski startup leta. Več informacij o natečaju je dostopnih na spletni strani www.sasa-inkubator.si. Roman Mežnar MEŠANI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA NAZARJE w1 Ze deset let pesem doni Minuli sobotni večerje v polno zasedenem domu kulture v Nazarjah donela ubrana pesem mešanega pevskega zbora domačega kulturnega društva. Številni občani in ljubitelji pesmi so se zbrali, da bi skupaj s pevci proslavili njihovo 10-letnico delovanja in tako potrdili uspešnost njihovega minulega obdobja. Nazorski pevski zbor se je objubilejni priložnosti prvič predstavil na samostojnem koncertu, seveda pa je njihovo dosedanje nastopanje zaznamovalo številna občinska praznovanja in kulturne prireditve. Pevci, ki jim predseduje Ivan Matko, so se pod vodstvom svojega zborovodja Tonija Acmana občinstvu predstavili z obsežnim repertoarjem. Zbrani so prisluhnili slovenskim narodnim pesmim ter izboru latinskih in tujih melodij. Na pevskem večeru so se pevcem pridružili tudi gostje večera, mladinski pevski zbor nazorske osnovne šole, ki deluje pod vodstvom zborovodkinje Katje Gruber. Mladi pevci so zbranim zapeli 15-minutni sklop črnskih duhovnih pesmi. Deseta obletnica delovanja je gotovo priznanja vreden jubilej. Ob tej priložnosti je pevce pozdravila in jim čestitala Vladimira Planovšek, predsednica KD Nazarje, pod okriljem katerega deluje tudi mešani pevski zbor. Čestitki seje pridružila vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj, ki je ob tej priložnosti velikemu delu nazorskih pevcev podelila Gallusova značke. Tudi sami pevci so izkoristili priložnost in se zahvalili sponzorjem ter vsem, ki so skozi minulo desetletje kakorkoli pomagali, da danes sestavljajo uspešen in kvaliteten zbor. Ob koncu koncerta so na oder skupaj stopili mladi pevci in pevci s »stažem« terzapeli še nekaj Ob koncu koncerta so na oder skupaj stopili mladi pevci in pevci s »stažem« (foto: Tatiana Golob) Ivana Žvipelj je Slavku Napotniku izročila zlato Gallusovo značko za več kot 25-letno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti (foto: Tatiana Golob) pesmi. Za zaključek je sledilo še pisano presenečenje v obliki konfetov, ki sojih mladi pevci v zahvalo za skupen nastop odvrgli v zrak. Prireditev je na svoj vedno humoren način povezoval Boštjan Napotnik. Tatiana Golob www.golf6.si Novi Golf. Rojen z izkušnjami. Novi Golf šeste generacije je najboljši Golf vseh časov! Skrbno izbrani materiali in vrhunska kakovost izdelave vas bodo presenetili z novo dimenzijo doživetja vožnje. Varnost, funkcionalnost, udobje in zanesljivost so se brezkompromisno udejanjili v novem Golfu. Njegovi tihi, varčni motorji ne bodo razvajali le vas ampak tudi okolje, ki vas obdaja. Sprostite se in zaupajte mu. Iz izkušenj veste, da lahko. Že od 15.954,- EUR Skupna poraba: 4,9 -7,11/100 km. Emisije C02:128 - 166g/km. ! Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 V Okonini na hišni številki 3 živi fant, ki bo 93. novembra praznoval 40. rojstni dan. Želimo mu veliko zdravja m še dosti debelih pujskov. Kdo, pa naj ugane sam FOLKLORNA SKUPINA KRMANIŠ Jubilej obeležili z narodnozabavnimi vižami in plesom Folklorna skupina Krmaniš Kulturnega društva Rečica ob Savinji je drugo soboto v novembru obeležila peto obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so se plesalci Rečičanom in drugim obiskovalcem v domačem kulturnem domu predstavili s plesi, ki sojih uspeli osvojiti v času delovanja. Za številno občinstvo so pripravili kar tri izhode, kot se je v kulinaričnem besednjaku izrazil moderator programa Nejc Slapnik. Za predjed so v pokušino pripravili splet plesov, imenovan štajeriš, glavna jed je bil vzhodno-štajerski splet in sladica savinjski. Zanimiv večer, ki je prikazal, kako so se v času, ko tehnološki napredek in tehnika še nista zasvojila prenekaterega posameznika, zabavali naši dedki in babice, so obogatili tudi gostje. Iz Adlešičev so prišli člani KUD Božo Račič in gledalcem predstavili plese njihovega kraja. Bratje Pol- Člani skupine Krmaniš plešejo v ljudskih nošah iz konca 19. in začetka 20. stoletja (fotografije: Marija Šukalo) Servisiranje, prodaja in najem biro opreme ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! 5 LETNA GARANCIJA! Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roeflx ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjahl Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno In cenovno ugodno tudi izvedli. Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE ___________________OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO TELR.MO 5GDj«‘ POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com janšek so na dušo »pihali« z narodnozabavnimi vižami, meh harmonike sta raztegnila Robi Weiss in Primož Zvir. Slednji seje predstavil tudi s svojo harmonikarsko skupino ter v triu s Katarino Kokovnik in Anzom Korenjakom. Pokazali so, kako skupaj zazvenijo melodije, ko se sprehodiš po črno belih tipkah klavirja in strunah violine ter raztegneš frajtonarico. Druženje folkloristov seje pred petimi leti pričelo spontano in naključno, ko je skupina mladih ugotavljala, da bi k petju lahko dodali tudi plesne korake. Začeli so se sestajati enkrat tedensko in pridno vadili. Pri »brušenju pet« jim je bil tri leta in pol v veliko pomoč mentor Drago Primožič iz Šmartnega ob Dreti, ki je tudi sam veliko raziskoval plese Zgornje Savinjske doline. Rodila seje plesna skupina pod vodstvom Simona Štorgla, ki pa soji za prepoznavnost manjkale obleke. Kljub temu da je bil nakup velik finančni zalogaj za društvo, so tudi to oviro premagali. Tako se danes na prireditvah po Zgornji Savinjski dolini in tudi širše zavrtijo v ljudskih nošah iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Simon Štorgel je predstavil zgodovino folklorne skupine Jubilejni nastop so člani skupine Krmaniš izkoristili kot povabilo vsem, ki imajo radi narodnozabavne viže, da se jim pridružijo. Trenutno so pri vajah prepuščeni lastni iznajdljivosti in volji, zato bodo energijo usmerili tudi za iskanje mentorja, ki jim bo pomagal pri »piljenju« plesnih gibov in korakov. Marija Šukalo & ALES ŽOLNIR s.P. Gorica pri Šmartnem 57/a, 3000 Celje Tel./faks: 03/54 71 127 GSM: 041/447 980 email: info@biroservis-zolnir.si www.biroservis-zolnir.si ► Fotokopirni stroji ► Multifunkcijske naprave ► Tiskalniki ► Ploterji ► Telefaxi ► Rabljeni fotokopirni stroji ► Rabljeni tiskalniki ... Dogajalo se je o mozirju Piše: Aleksander Videčnik Sam trg Mozirje ni bil nikoli izrazito kmetijsko območje, je pa bila zato okolica kmečka in seje tudi v tem smislu povezovala, imamo tudi podatke, da se nekdanje trške uprave niso kdo ve kaj zanimale za kmetijstvo kot vejo gospodarslva. K temu je pripomogla še pogosta preobrazba trga v trg z okolico in obralno. Seveda govorimo za sedaj o času pred prvo svetovno vojno, ko je bilo opisano stanje še bolj opazno. Vsamem Mozirju je delovalo kar nekaj gospodarskih združenj, za primerjih naštejmo: Gospodarska zadruga, obrtna zadruga, pašniško in gozdarska zadruga, obrtnomabavna in prodajna zadruga, živinorejsko-seiekcijska zadruga, živinorejska zadruga, po drugi vojni pa poleg kmetijske zadruge še kmetijsko-proizvajalna zveza. ZA SLOVENSKO DENARNIŠTVO Morda kaže bolj poudariti dva dokaj uspešna in močna denarna zavoda. Gornjesavinjska hranilnica in posojilnica, kije bila ustanovljena že leta 1874, prvo načelstvo se sestavljali: Ivan Selak z Rečice, Anton Goričar iz Mozirja, Anton Turnšek iz Nazarij, Janez Lipold in Janez Tribuč, oba iz Mozirja. Leta 1908 so ustanovili še Kmečko hranilnico, ki sojo vodili: Ivan Cesar iz Mozirja, Valent Ržoničnik iz Šmihela, Anton Lekše, Anton Breznik, oba iz Mozirja, Franc Štrucelj z Brezja. Franc Kos z Lepe Njive in Franc Brdovnik iz Trnavč. Obe hranilnica sta delovali do leta 1941, koju je okupator ukinil, premoženje pa zaplenil. Končno naj še omenimo lesno zadrugo, ki je predstavljala povezavo trgovcev z lesom, ustanovljena pa je bila leta 1920. Od 1820 dalje je v Mozirju delovala tudi podružnica Štajerske kmetijske družbe, kije veliko doprinesla k razvoju sadjarstva (umno gospodarstvo). Pozneje je pospeševalno deloval nadučitelj Praprotnik, po katerem nosi sedanje sadjarsko društvo ime. RAZLIČNE POVEZAVE KMETOV Že pred prvo svetovno vojno je v Mozirju delovala gospodarska zadruga, kar smo že omenili, ki je imela tudi svojo trgovino z mešanim blagom in kmetijskimi potrebščinami. Najprej je imela svoje prostore v ljubijski mežnariji, leta 1921 sojo vodili: Ivan Močnik-Črn, kovač iz Lok, in Anton Lekše, mizar iz Mozirja, kije bil tudi tajnik Kmečke hranilnice. V vodstvu so sodelovali še: Franc Štrucelj z Brezja, Anton Stvarnik iz Ljubije, Ivan Govek iz Mozirja, Valentin Mikek z Lepe Njive, Lovro Goličnik iz Šmihela, Jože Brinovšek iz Ljubije in Ivan Cesar iz Mozirja. Leta 1924 so kupili "Grabnerjev marof" in zgradili upravno poslopje. V njem so imeli trgovino s skladišči in v nadstropju poslovalnico kmečke hranilnice. Vse do prihoda okupatorjaje hranilnico in zadrugo vodil Anton Lekše. FRANC ŠTRUCELJ NAPREDNI KMET IN ŽUPAN Zelo pomembno vlogo je opravila živinorejska zadruga Mozirje, ki sojo ustanovili leta 1933, Njen predsednikje bil Franc Štrucelj z Brezja. Zadruga se je vključevala v zvezo živinorejskih zadrug v Mariboru. Imeli so svojo molzno kontrolo, ki jo je od leta 1935 dalje opravljal Franc Hriberšek. Rodovnikar in tajnik zadruge je bil Ivan Časi iz Dol-Suhe. Zadruga je tudi skrbela za nakup plemenske živine v Avstriji, tedaj je to bila marijadvorska pasma. PO LETU 1945 Po drugi svetovni vojni seje zadružništvo spet obnovilo,toda tedanjim časom primemo. Leta 1948 so ustanovili splošno kmetijsko zadrugo, ki je tako poslovala do leta 1960, ko so se mozirski pridružile še šmihelska in ljubijska zadruga. Nastala je skupna mozirska zadruga. Leta 1949so na poseslvu Kra-herl ustanovili kmetijsko delovno zadrugo, kije imela poleg poljedelske tudi vrtnarsko dejavnost. V načelu so bile te oblike zadrug podobne bolj kolhozom, kot pa klasičnim zadrugam in se zato tudi niso obnesle. Mozirska je bila ukinjena leta 1955. Do temeljitih organizacijskih sprememb je prišlo leta 1963, koje bila v ZKZ Mozirje vključeno še Gozdno gospodarstvo Nazarje. Seveda tako ni bilo dolgo, že po nekaj mesecih seje GG Nazarje osamosvojilo. Končno je prišlo do združitve vseh kmetijskih zadrug v dolini v Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo s sedežem v Mozirju. Tedaj seje zadruga organizirala za obsežnejšo dejavnost, tako trgovsko, gostinsko, posojilno in svetovalno. Trdimo lahko, da je bila takšna organiziranost uspešna, seveda pa so se tudi v zadružništvu dogajale spremembe, ki niso bile vedno poslovno uspešne - čas je naredil svoje. Na žalost odmira tista zadružna zavest, ki je nekoč povezovala kmete v različne gospodarsko uspešne povezave. PLEMENITE MISLI Ko smo v Mozirju leta 1988 vzaložbi ZKZ Mozirje izdali knjigo Zadružno povezovanje kmetov v Gornjisavinjski dolini, je tedanji direktor in pobudnik izdaje zapisa, inž. Lojze Plaznik v uvodniku med drugim zapisal tudi tole: »Zadružništvo ima v Gornjisavinjski dolini bogato tradicijo in nadvse pestro razvojno pot. Temelje so mu zastavili napredni in narodno najzavednejši razumniki že v prejšnjem stoletju, na njih pa gradili in uspešno razvijali zadružno povezovanje naši pradedje vse do današnjih rodov. Na tej poti je bilo kajpada, veliko žrtvovanja, idejnih bitk, stranpoti, pa tudi moralnih zmag in uspehov. Če se ne bi zadružna misel in solidarnost s tako krčevito upornostjo ohranjala in razvijala tudi v povojnem obdobju nenehnega iskanja poti v ustrezno preobrazbo kmetijstva, bi naša, z naravnimi lepotami sicer bogato obdarjena dolina danes zagotovo kazala povsem drugačno, manj mikavno podobo. Razvijajoča se industrializacija in težnja za boljšim kruhom bi razslojevanje kmečkega podeželja pospešila do usodnih razsežnosti. Topla kmečka ognjišča po naših hribovskih zaselkih bi postopoma ugašala eno za drugim. Kjer pa ni življenja ali pridnih delovnih rok, pa narava kaj hitro opravi svoje. Opuščene kmečke domačije so, tako vsaj kažejo izkušnje, praviloma izgubljene za vedno!...« IN KONČNO... Veliko resnice je v mislih inž. Lojzeta Plaznika, ki seje izkazovala in potrjevala v zgodovinskem razvoju našega gospodarstva, posebno pa še kmetijstva. Slovenski razumniki, od Vošnjaka pa do Janeza Evangelista Kreka, so narodu pripomogli iz fevdalne zaostalosti v dostojnejšo in zasluženo boljše življenje. 3ščemo slare fotografije Breclji z Brezja okoli prve svetovne vojne. Fotografijo je posredovala Slavica Milanovič iz Ljubljane. Vzajemni skladi - črni Kljub temu da se pretekli mesec opisuje kot črni oktober, so povprečja prav vseh vrst skladov v zadnjem mesecu padla le za nekaj odstotkov. Podatek, ki kaže na velikost padcev v zadnjem času, je razviden predvsem iz negativnega povprečnega donosa delniških skladov na ravni petih let. Tri odstotke se ne sliši veliko, pa vendar za vsakogar, kije pet let varčeval ali za starost, ali za nakup, izgradnjo, ali prenovo doma, preveč. Delniški skladi so v zadnjem letu izgubili 43 % vrednosti in tudi na ravni treh let je vrednost vzajemnih skladov upadla za 25 %. Tokrat lahko opazimo, da je povprečje skladov tudi na petletni ravni 3 % pod ničlo. Kar se že zelo dolgo ni zgodilo. Mešani skladi imajo v vseh obdobjih manjše izgube od delniških, na ravni petih let pa so po zaslugi starih slovenskih mešanih skladov celo še vedno 15 % v plusu. Med delniškimi skladi so letos med prvimi petimi skladi z najmanjšimi izgubami le skladi, ki vlagajo v proizvodnjo zdravil, najgloblje pa so letos padli skladi, ki vlagajo v mala podjetja hitro rastočih trgov, še posebej velike izgube pa imajo skladi, ki vlagajo v Vzhodno Evropo, kjer največ- jo utež predstavlja Rusija ter balkanski skladi. Med balkanski skladi sta v letošnjem letu še najmanj izgubila Triglav Balkan in Publikum Balkan (-54 %), sledijo jima MP-Balkan (-58 %), NLBS Balkan in Hypo SEE Opp (-59 %), na zadnjem mestu pa je še vedno KD Balkan (-63 %). Izgube balkanskih skladov v zadnjih 12 mesecih znašajo med 55 % (Triglav) in 65 % (KD Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma zna- oktober šajo balkanski donosi med -27 % (Triglav) in -54 % (KD Balkan). Pet let je obdobje, v katerem vlagatelji upravičeno pričakujejo, da bodo prišli na zeleno vejo. Če bi varčevali na banki, bi ohranili realno vrednost denarja, si najbrž očitajo in pri tem pozabljajo, da jih tveganja čakajo tudi v tako imenovanem realnem gospodarstvu. Tudi če bi vlagali zgolj v lastno podjetje, bi lahko slednje propadlo. Že zgrajenim hišam lahko viharni veter, kot je preteklo poletje pustošil med Kamnikom in Gornjim Gradom, odnese strehe. Hudourniki in reke kotvželeznikih in v naši celotni dolini preplavijo naselja in odnesejo celotno premoženje. Kdor misli, daje na hribčku varen, ga v zasedi čakajo plazovi. Toča kot vokolt ci Ptuja preluknja sveže zamenjane strehe in uniči, karje vrednega pod njo. Toda ni vse tako črno. Delta Nilaje bila rodovitna ravno zaradi poplav in najvišje donose omogočajo ravno najgloblji padci. Mag. Borut Repše DELNIŠKI SKLADI j MEŠANI SKLADI j OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan S.november 2008 Letos -41% Letos -26% Letos -1% 1 leto -43% 1 leto -27% 1 leto -2% 3 leta -25% 3 leta -4% 3 leta 1% 5 let -3% 5 let 15% 5 let 10% Donosi v letu 2008, do 6.novembra Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški Infond Life -8% VB Smile 1% PIA Dollar Bond 22% EEF Eq Pharma [RI -16% RCM AR Global Balanced -6% PF International Bond 16% Ilirika Modra farmacija -17% Markets -11% SGAM Bd World 14% RCM Healthcare -18% Hypo Global Balanced -14% SGAM Bd Us Opport. Core 13% NLBS farmacija in zdravstvo -20% RCM Global Mix -14% RCM Global Rent 6% Zadnjih S - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški NLBS Balkan -59% Infond Hrast -34% Hypo Corporate Bond -7% PIA East Europe Stock -60% Ilirika Modra kombinacija -37% KD Bond -8% SGAM Eq East Europe -62% Ilirika Modri sklad skladov -44% VB Corporate Bond -15% KD Balkan -63% KD Prosperità -51% PF Emerqinq Markets Bond -28% RCM Emer. Eu. SmallCap -64% KD Galileo -51% SGAM Bd Eu Hi Yield -32% Vir; www.financna-tocka.si Avto in ekologija Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! Morda je tudi vas spodbodla fotografija nepravilno parkiranega vozila v 44. številki Savinjskih novic. Junak je pustil avto kar v križišču, sicer manj prometnih ulic, a vseeno. Oviral je druge, pri tem pa to ni osamljen primer. Na naših cestah se kar tare voznikov, ki izsiljujejo pešce na prehodih za pešce, parkirajo na zelenicah, na pločnikih ali v območju križišč, nevarno prehitevajo, divjajo skozi naselja ali telefonirajo med vožnjo... Skratka takih, ki se ne ozirajo na druge in jih s tem ogrožajo. In kaj ima to skupnega z ekologijo, Franček, bi me radi vprašali? O, pa ima. Veliko. Tako v odnosu do soudeležencev v prometu kot v odnosu do soudeležencev v naravi velja, da jih moramo upoštevati in spoštovati. In ni dovolj, da se držimo pravil samo takrat, ko smo v nevarnosti tudi mi, druge je treba spoštovati predvsem tedaj, ko smo močnejši. Da v križiščih v glavnem le upoštevamo pravila, je jasno, saj bi drugače hitro »počilo«. Ko pa iščemo parkirni prostor za našega jeklenega konjička, nam je prav vseeno, če ga postavimo tako, da zasedemo dva parkirna prostora ali da morajo pešci s pločnika na cesto. Tudi v okolici šol. To je vendar pedagoško, šolarji naj se čim hitreje naučijo, daje življenje smrtno nevarno. Vse bolj ugotavljam, da imajo vozniki, ki pogosto kršijo tovrstne prometne predpise, slab odnos tudi do narave (in še česa). Pa ni vse samo v predpisih. Ze kadar se po nepotrebnem zapeljemo nekam, kamor bi lahko prišli peš ali s kolesom, kažemo svoj odnos do ljudi in narave. Obkoncudelav večjih podjetjih se valijo kolone vozil s samo enim potnikom, torej samo z voznikom. Pa se morda za vami pelje domov vaš sosed. Posebna zgodba so preveliki avtomobili, ki z izpusti prav tako po nepotrebnem obremenjujejo okolje. Slovenci se še vedno radi bahamo z avtomobili, a se bogastvo lahko pokaže tudi drugače. Zato velja, »povej mi, kaj in kako voziš, in povem ti, kakšen si«. Cestni promet je že sam po sebi velik škodljivec za okolje, saj je velik generator izpustov toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi v naravo. Pa ne samo pri vožnji, avto obremenjuje okolje že z izdelavo, preden prevozi svoj prvi kilometer. Danesje pač tako, da brez avta ne gre. Avto je nujno zlo, zato moramo tudi v prometu razvijati pravilen odnos do ljudi in do okolja. Vas lepo pozdravlja, Vaš Zeleni Franček PREDSTAVLJAMO VAM CITROEN PICASSO C3 Malo in hkrati veliko, nežno in prostorno To je nekakšen recept za uspešnost na zahtevnem avtomobilskem trgu v času napovedane recesije. Citroen se prilagaja hitro. Mali in varčni avtomobili za solidno ceno so njegovi aduti. Kdor pa seže po rabljenem »francozu«, pa je tako alitato zmagal. C2 je dobil vse nagrade po Evropi za mali, prisrčni avtomobil, ki ponuja obilo užitka. C3 seje zapisal takoj za njim z malo manj vozne dinamike in z veliko več prostora. Na njegovo osnovo, podvozje, so sedaj pri Citroenu nataknili picassa in je že nastal prostoren avtomobilček, ki zadovolji posameznika kotdružino. Na dobre štiri metre so raztegnili kar nekaj modelov oziroma letnih časov. Sprednji del spominja na vse nove citroéne z velikimi potegnjenimi lučmi. Sprednje steklo ponuja obilo svetlobe, ima pa C3 picasso dodatno stransko okno med stebričkom a in vetrobranskim steklom, kar omogoča večjo in boljšo preglednost. No, sprednje okno se lahko kar podaljša v stekleno stre- SPV OBČINE REČICA OB SAVINJI Svetlobna telesa za varnost pešcev in voznikov V akciji Bodi viden, bodi previden so na Rečici v spomin na žrtve prometnih nesreč prižgali svečke (foto: Marija Šukalo) V številnih krajih po Sloveniji so ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč potekale različne aktivnosti, ki so opozarjale na probleme prometne varnosti. Na Rečici ob Savinji je ob tej priložnosti občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu drugo soboto v novembru izvedel akcijo Bodi viden, bodi previden. V spomin na vse žrtve so prižgali svečke v središču trga in se nato podali po krajih v občini ter pešcem delili svetlobna telesa in zloženke. V drugi letošnji tovrstni akciji, prvo so izvedli januarja, so sodelovali predstavniki občine. Z akcijo so po bese- dah predsednika rečiškega sveta Aleša Krančiča želeli osvestiti vse tiste, ki še pozabljajo na varnost, kadar so v slabi vidljivosti ali nočnih urah kot pešci udeleženi v prometu. »Uporaba svetlobnih teles naj bi bila za njihovo varnost in varnost voznikov, saj le tako lahko preprečimo hude prometne nesreče,«je prepričan Krančič, kije povedal, da so letos na občinski svet naslovili tudi predloge za ureditev prometnega režima v občini. Pobude zanje so posredovali občani, ki so ugotavljali različne pomanjkljivosti in nevarnosti v svoji okolici. Marija Šukalo ho in tako v picassu C3 uživate obilo sonca in svetlobe. Bočna linija spominja na ostale picasse, samosvoj pa je raven in odsekan zadek z visoko nasajenimi zadnjimi lučmi, ki spominjajo na čase stare renaultove petice. zlično število hlevskih ljubljenčkov. Za začetekje na razpolago max 120 konjičkov, kar bi za 1,3-tonsko voz-ilce moralo zadostovati. Da ne pozabim, prtljažnik je dovolj velik za prevažanje roštilja in piknik opreme, Notranjost je tipična. Citroènova, bi rekli. Razvajajo malenkosti, kot je predpriprava za iPod. Motorna paleta za začetek zajema dva bencinska motorja z 1.4 in 1.6 litra prostornine. Dizla sta prav tako dva, ki iz iste prostornine 1.4 litra potegneta ra- saj ga iz 385 litrov lahko raztegnemo kar na kubik in pol. Resje prikupen tale C3 picasso, če pa bo usklajena še cena, potem ga znamo videti tudi na naših cestah v večjem številu. Igor Pečnik OBVESTILO IZDELOVALCEM ŽELODCA Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca bo v sezoni 2008/09 prvič organiziralo notranjo certifikacijo postopka izdelave, sušenja in zorenja zgornjesavinjskega želodca. Na ta način želimo pripraviti izdelovalce na postopek zunanje oziroma uradne certifikacije, ki bo v naslednjih letih pogoj za trženje našega izdelka kot geografsko zaščitene mesnine. Združenje je pripravilo potrebne dokumente in preglednice, v katere bodo izdelovalci tedensko vpisovali podatke. Mape z dokumenti so izdelovalcem že na voljo pri Kmetijski svetovalni službi v Mozirju, GSM 041 431 201 (g. Bernarda Brezovnik), lahkojih naročite tudi za dostavo po pošti. Uporabniki računalnikov po želji prejmejo dodatno še računalniške tabele z grafiko. Za postopek je potrebno imeti (poleg želodcev) le dovolj natančno tehtnico in merilni instrument za temperaturo in vlago. Vsi prostovoljci, ki se bodo vključili v notranjo certifikacijo, bodo prejeli o tem posebno potrdilo združenja in bodo pridobili prednost pri poznejši zunanji (uradni) certifikaciji. Podatki, ki bodo pridobljeni, bodo služili izključno analitskim potrebam združenja. Stroške te akcije bo nosilo združenje, zato je za člane brezplačna. Vabimo vas, da se opogumite in se v to aktivnost pravočasno vključite. Vsem izdelovalcem želimo mnogo uspeha v prihajajoči sezoni! Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca Rečica ob Savinji DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Poučna ekskurzija na Goričko in v Porabje Poleg številnih rednih dejavnosti, pri katerih se lahko mozirski upokojenci izobražujemo, ohranjamo znanja in spretnosti, se rekreiramo ter sproščamo - krepimo duh in telo - organizira naše vodstvo vsako pomlad in jesen zanimive ter prijetne izlete po naši lepi domovini. Zadnji izlet, ki ni bil le prijeten izlet, ampak prava poučna ekskurzija, je bil 9. oktobra na Goričko in Porabje. Mnogo nas v tem lepem predelu sploh še ni bilo, zatoje bilo zanimanje zanj še toliko večje. Dva avtobusa oziroma preko sto članov se nas je zbralo zjutraj na avtobusni postaji v Mozirju, od koder smo krenili proti severovzhodu naše lepe Slovenije. Med klepetanjem je vožnja po avtocesti hitro minila in kmalu smo se ustavili v Polani, rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca, kjer nas je presenetila zanimiva in dobra malica - pravi ciganski golaž. Tu sta se nam pridružili dve prijazni vodički, ki sta nas spremljali vse do večera. Z njunim zanimivim in res prijetnim vodenjem smo bili izredno zadovoljni in tudi to je prispevalo k uspelem izletu. Krenili smo proti Porabju. Prehod slovensko-madžarske meje je bil neopazen. Mimo značilnih madžarskih vasi, kjer živijo pretežno Slovenci, smo prispeli v središče Porabja v Monošter. Le-ta leži na tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske. Sprehodili smo se po znameniti tržnici, si ogledali še cerkev in kulturni center, imenovan hotel Lipa, kjer se zbirajo in delujejo Porabski Slovenci. Spremljal nas je njihov predsednik, nam pokazal zanimiv film in nas izčrpno seznanil o živ- ljenju naše manjšine na Madžarskem. Nato smo se odpeljali na kosilo v madžarsko »čardo«. Tu so nas ob prijetnem kramljanju zabavali muzikantje s cigansko glasbo. Vračali smo se po cesti skozi gozdičke, znane po obilici kostanja in gob, in prispeli v Grad. Ogledali smo si največji grad na Slovenskem, kije nekoč imel toliko sob, kolikor je dni v letu. Spet smo se vrnili v Polano, kjer nasje čakala degustacija vin, bogata večerja in zabava. Preden smo odšli, smo se ob živi glasbi še veselo zavrteli in se poslovili s pesmijo. Zelo zadovoljni, polni najlepših vtisov smo se v poznih večernih urah vrnili domov. Obljubili smo si, da se bomo izletov našega društva še radi udeleževali, saj so zanimivi, prijetni in dobro pripravljeni. Marija Breznik MOZIRJE Predstavitev Kolpingove ustanove Na zadnji oktobrski dan je predsednik Združenja Kolpingovih socialnih dejavnosti Slovenije Franjo Šauperl v Slomškovi dvorani v Mozirju predstavil delovanje Kolpingove ustanove. Ta »življenje spremljajoča« mednarodna organizacija katolikov in laikov deluje v 60 državah, predstavnike ima v organih EU in Svetu Evrope. Njeno jedro so Kolpingove družine. Člani, v Slovenijijih je okoli tisoč, so kristjani, ki jih v zasebnem in družbenem življenju vodijo jasna in trdna načela poštenosti, spoštljivosti ter ustvarjalne zavzetosti. Osnova njihovega delovanja je katoliški socialni nauk in hotenje Adolfa Kolpin-ga (1813 - 1865), duhovnika, kije posvetil svoje življenje skrbi za rokodelce širom po Evropi. Slovensko združenje organizira za člane različne oblike izobraževanja doma in na tujem, številne sekcije (mladinska, družinska, planinska, obrtniško-podjetniška, športna) pa jim omogočajo, da ustvarjalno in sproščeno množijo svoje talente. Združenje pomembno prispeva k večji socialni pravičnosti na Slovenskem, zato je zakonska skupina iz Šmartnega ob Dreti povabila predsednika, da s Kolpingovo družino pobliže seznani tudi Mozirjane. Andreja Gumzej AJDA ŠTAJERSKA Biodinamicno kmetovanje ne onesnažuje okolje Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska s sedežem v Šempetru svojim članom in širšim interesentom redno pripravljajo predavanja o načinu pridelave hrane, ki ne onesnažuje zemlje. Tudi čez teden dni, 28. novembra, ob 18. uri v Celjskem domu (nasproti železniške postaje), pripravljajo predavanje o pogledu znanosti na biodinamično kmetovanje. Predaval bo Matjaž Turinek iz Univerze v Mariboru. Danes se pri konvencionalnem kmetovanju uporablja poleg umet- nih gnojil vse več različnih škropiv za zaščito rastlin. Posledica tega je onesnaženje vode, zemlje, zraka. Kmetijski pridelki vsebujejo vedno več ostankov škropiv, ki negativno delujejo na zdravje ljudi. Zato društvo Ajda nudi svojim članom potrebno znanje in kompostne preparate za pridelavo zdrave hrane, pridelane na način, ki ne onesnažuje zemlje, zraka in podtalnice. Gre za biodinamično gospodarjenje po načelih antropozofa dr. Karla Steinerja. Roman Mežnar è Ansambel Golte je v Vurberku jun-- , ija letos prejel 1. nagrado občinstva ■ K ter 3. nagrado strokovne komisije za *_\ ) skladbo Če ti boš moja punca. V Poskočno polko si bo v prihodnjih dneh mogoče tudi ogledati. Videospot za to skladbo so fantje posneli v Mozirskem gaju. V petek, 21. novembra, ob 20. uri pa si lahko Ansambel Golte skupaj z Modrijani v mozirski športni dvorani ogledate tudi v živo. Ansambla sta zmagovalca številnih festivalov;... slovenske polke in valčka, Vurberka, Števerjana. Fantje bodo pokazali svoje številne talente, od igranja harmonike, do večglasnega petja, če vas bodo zasrbele pete, se boste lahko tudi zavrteli ob njihovih največjih uspešnicah, kot so: Če je ljubezen greh, Bodeča Neža, Tvoje solze me bolijo, Neskončno zaljubljena, Nocoj ti bom na okence potrkal... odelo: Automotive Signal Lights odelo: Automotive signal ugM.s je novo ime skupine luči družbe Schefenacker, ki se je v letu 2008 preimenovala in se sedaj s tem imenom predstavlja na svetovni ravni. V Sloveniji ga predstavlja podjetje SAPS d.o.o., ki bo v bližnji prihodnosti prav tako prevzelo ime odelo. Podjetje SAPS d.o.o., je dobavitelj luči za najprestižnejše avtomobilske znamke kot so BMW, May Bach, Ferrari, Rollse Royce, DaimlerChrysler, Opel, Smart, VW, Audi in še mnogih drugih. V Preboldu poteka poleg montaže,tudi tlačno brizganje plastičnih mas za ohišja in stekla avtomobilskih luči. Dolgoletne izkušnje so nam zagotovile tehnološko vodilno mesto na področju proizvodnje avtomobilskih zadnjih luči. Naša podjetja v Nemčiji in v Sloveniji s pomočjo najmodernejše tehnologije zagotavljajo nenehno doseganje visokih pričakovanj do naših izdelkov, kar zadeva kakovost, varnost, dizajn in učinkovitost. Visoka kvaliteta naših izdelkov in brezhibne storitve so le del razlogov, da se vodilni nemški avtomobilski proizvajalci vedno znova odločajo za nas. Zaradi rasti našega podjetja v Preboldu, in pridobivanja novih projektov in izdelkov bomo zaposlili: VEČ STROKOVNJAKOV IZ ELEKTRO, KOVINARSKE IN STROJNIŠKE STROKE • orodjarje • strokovnjake za brizganje plastike • nastavljavce strojev za brizganje plastike • nastavljavce strojev za varjenje plastike (montaža) • vzdrževalce strojev in naprav • ključavničarje •elektronike • elektrike • mehatronike • strojnike • tehnologe Delo bo dinamično in samostojno, omogočalo vam bo strokovno izpopolnjevanje ter strokovno in osebnostno napredovanje v urejenem in ustvarjalnem mednarodnem delovnem okolju. Vabimo sposobne, samostojne, motivirane in strokovnjake. Pričakujemo, da izpolnjujete naslednje pogoje: • III, IV, V. stopnja izobrazbe strojne smeri, • zaželene izkušnje z delom na področju avtomobilske industrije ali na področju plastike • zaželeno je znanje angleškega ali nemškega jezika GOOD B»nt1«y LANCIA Skladba, s katero Mozirjanka Alya napoveduje nov album, ima naslov Absolutely moj. Igriva pesem, ki govori o mladostniški ljubezni, ko je vse prvič, je malce drugačna, kot smo jih vajeni pri Alyi. Pa vendar - pisana na kožo izvajalki, ki stresa pozitivnost, kjerkoli se pojavi. Pravi, da želi z njo kljubovati mrzli in dolgočasni zimi. Nale-zljivost, ki jo vsekakor lahko pripišemo skladbi Absolutely moj, pa bo vplivala še na druge poslušalce. Vaš naslednji korak je: Pošljite vlogo z vašimi podatki na naš naslov po pošti ali po elektronski pošti, ali se oglasite v kadrovsko službo podjetja v Prebold. Vse želene informacije pa dobite tudi po telefonu: Tel.: 03 703 45 10,03 703 4512 (Leonida Bončina, Špela Nakov) Fax.: 03 7034600 MASERATI MCC 4 Avtor glasbe je Tomislav Jovanovič (Dan D), besedilo podpisujeta skupaj s Primožem Žižkom, aranžma in produkcija sta deložare-ta Paka. Mastering za skladbo je bil narejen v Cutting room na Švedskem, skladba pa z drugim tednom prihaja na radijske postaje. Alenka WWW. FERRARI MOTOKROS RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Petrin v razred 125 «m Ulov sulcev brez primere Na motokros progi v Radizlu seje pred dnevi sfinalno dirko v organizaciji društva AMD Orehova vas končalo državno prvenstvo Ferodo Celje v motokrosu. Med tekmovalci je bil tudi Var-poljčan Gašper Petrin, član AMD Ferodo Celje, kije vozil v razredu 85 ccm. Gašper je imel v prvem delu prvenstva četrto pozicijo, a si je v drugi polovici poškodoval zapestje in seje tako moral zadovoljiti stekmo manj kot ostali tekmovalci in s šestim mestom. Poškodba je botrovala tudi slabši uvrstitvi v pokalu Akrapovič, kjer so se motoristi v sezoni 2007/ 08 pomerili v osmih tekmah. Gašper se jih je udeležil le pet in osvojil 167 točk ter s tem sedmo mesto. Veselil pa seje ekipne uvrstitve, kjer sta s klubskim kolegom Klemenom Gerčarom postala državna prvaka. Sedaj je zapestje že sanirano in Gašper se intenzivno pripravlja na naslednjo sezono, v kateri bo prestopil tudi v razred 125 ccm. K njegovi dobri pripravljenosti bo prispeval tudi novi trener Damjan Čanžek. Skupaj bosta težila k dobrim rezultatom, ki naj bi Petrinu v državnem merilu prinesli uvrstitev med deseterico najboljših, v pokalu Akrapovič pa na eno od prvih pet mest, V kolikor bo uspel pridobiti sponzorje, bo motokrosist stavil tudi na nastope vevropskih prvenstvihjun-iordo 18 let. Marija Sukalo Pričela se je sezona lova na sulca, kralja sladkovodnih voda. V revirjih Savinje, s katero upravlja Ribiška družina Ljubno, se je populacija sulcev po zaslugi vlaganj teh rib v reko v zadnjih letih občutno povečala. Verjetno je to glavni vzrok, da je bil prav vikend okrog Martinove nedelje usoden za kar tri sulce, ki so po zaslugi ljubenskih ribičev končali na suhem. Dejan Hanžekovič in Sonja Kramer z ribjo trofejo (foto: Franjo Atelšek) Gašper Petrin se je na državnem prvenstvu v motokrosu uvrstil na Šesto mesto (foto: Marija Šukalo) V soboto popoldne sta se k Savinji podala Boris Vodušek in Podkrižnik mlajši. Po pravilu se namreč lova na sulca udeležujeta dva ribiča. Že pred mrakom je prvi s pomočjo prijatelja na suho privlekel žival, kije merila v dolžino 95 cm, tehtnica pa je pokazala celih osem in pol kilogramov. Ko se veselje med ribiči nad največjim sulcem, uplenjenim do tedaj v revirjih RD Ljubno še ni niti dobro poleglo, seje zgodba v nedeljo ponovila, le v malo drugačni zasedbi. Tokrat je bil v glavni vlogi Janez Podkrižnik mlajši, ki je bil pri sobotnem ulovu v vlogi »pomočnika«, pomagal pa mu je Franc Vodušek in na suhem seje znašel še en suiec, večji za centimeter in za desetino kilograma težji. Vendar »mera« še ni bila polna, saj je nedelji sledil še ponedeljek in zopet na suhem sulec brez primere, na istem delu Savinje kot prva dva. Tokrat sta bila ob reki Dejan Hanžekovič in njegovo dekle Sonja Kramer. Oba sta ob kapitalnem ulovu kar žarela od navdušenja, še posebno dekle, kiji človek nikakor ne bi prisodil, daje pomagala na suho kar 98 cm dolgemu in 10,7 kg težkemu orjaku, ki ga je premamila vaba njenega fanta. Cela zgodba okrog težko ponovljivega množičnega ulova sulcev se resda zdi neverjetna, vendar po besedah Janeza Podkrižnika starejšega slej ko prej pričakovana. Tudi vtem primeru bi namreč lahko uporabili star slovenski pregovor, v smislu: »kar kdo seje, to bo tudi žel«. Pri gospodarjenju z ribjo populacijo v Savinji pa ni prav nič drugače, je prepričan gospodar ljubenskih ribičev. Franjo Atelšek Fabia Combi v Barviti ponudbi že za 9.990 € PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 www.barvitaponudba.si PORSCHE KREDIT IN LEASING SREČANJEM STAREJŠIH OBČANOV NA VENIŠAH Obeležili 12. obletnico krajevne skupnosti Kokarje Za druženje si starejši radi vzamejo čas (foto: Irena Budna) Na Venišah so s srečanjem starejših občanov obeležili 12. rojstni dan kokarske krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je bila ustanovljena na martinovo leta 1996 in od takrat naprej v svoji matični občini Nazarje piše svojo zgodovino. Predsednik KS Kokarje Stanko Flere je ob prazniku na kratko povzel dogajanje na tem območju. Flere je poudaril, da še vedno odpravljajo posledice lanske vodne ujme, vendarsojih veliko že odpravili. Sanirali so plazove, na Mostem grabnu so napravili tri zaščitne jezove, kateri bodo onemogočili poplavljanje Potoka, popravili so tudi že veliko cest in mostov. S po- močjo domačinov, župana in občinske uprave Nazarij, so se začele priprave spodnje podlage za nadaljevanje ceste na Čreto, asfaltiran je bil 900 metrov dolg odsek ceste Rebernik-Završnik. Zelo zahteven projekt je bil prav tako v Kokarjah, kjer so asfaltirali cesto proti romarski cerkvi Marije Device. Med prijetnejšimi obeležji Flere ni pozabil omeniti tradicionalnega pohoda prijateljstva na Čreto, kjer so učenci OŠ Nazarje pri spomeniku padlih pripravili kulturni program, v sodelovanju s planinci na Farbanci pa je bilo poskrbljeno za polne želodce udeležencev pohoda. S polno mero optimizma je Stanko Flere na kratko opisal, kaj vse so storili v tem letu. Temu je sledilo veselo druženje starejših, katerim so nasmehe na usta privabili učenci nazorske osnovne šole s svojim kulturnim programom deklamacij, skečev, ubranega petja ter spretnih prstov harmonikarjev. Irena Budna POTOPISNO PREDAVANJE V DOMU KULTURE NAZARJE Zanimivo potovanje po Islandiji Tomaž Kumer, predsednik planinskega društva Vinska Gora, planinski vodnik, po poklicu pa učitelj športne vzgoje, je v sredo v nazor- skem domu kulture predstavil zanimivo potovanje po Islandiji. V mesecu juliju letošnjega leta se je preko turistične agencije Nasmeh iz Polzele s skupino popotnikov na to pot odpravil že drugič. Tokrat jim je bil tudi vodnik. Predavanje o pokrajini in doživetjih je popestril s prečudovitimi diapozitivi. Med obiskovalci je bilo veliko članov Planinskega društva Nazarje, ki se v letu 2010 nameravajo odpraviti na Islandijo. Za ogled islandskih čudes in znamenitosti, so popotniki, pod vodstvom Tomaža Kumra potrebovali 14 dni. Za prevozno sredslvo so izbrali letalo do Reykjavika, glavnega mesta Islandije, nato pa avtobus in pohodne čevlje za oglede in treking. Izbrali so krožno pot v glavnem ob obali, saj je notranjost pokrajine zaradi številnih ledenikov slabo povezana s cestami in ostalo infrastrukturo. Na poti so spali v izbranih hostlih in planinskih kočah, obiskali ribiške vasice, videli delfine, se vozili z rafti, si ogledali zanimive islandske konje in srečevali prijazne prebivalce, potomce Vikingov ter spoznavali njihovo kulturo. Zelo zanimive so njihove cerkve in pokopališča. Predvsem pa so občudovali raznoliko naravo od puste prazne pokrajine do zelenih vzhodnih islandskih fjordov, ledenikov in veličastnih slapov in ugotovili, da nikjer na svetu ni tako. Fanika Strašek Popotnik in vodnik po Islandiji Tomaž Kumer (desno) in vodja turistične agencije Nasmeh Damjan Jevšnik (foto: Fanika Strašek) ŠOLSKI CENTER VELENJE (ŠCV) Za vas in za nas posadimo drevo Dijaki so poleg posajenih dreves gostom pripravili krajši kulturni program (foto: Marija Lebar) Pod tem sloganom so dijaki prvega letnika programa Okoljevarstveni tehnik iz Velenja v četrtek, 13. novembra, ob Velenjskem jezeru v bližini svoje šole posadili štiri drevesa. Ob tej priložnosti so številnim gostom, ki so se sajenja udeležili, pripravili tudi krajši kulturni program. Posajena drevesa so začetek okoljevarstvenega gaja. Tega nameravajo urediti ob sprehajalni poti, ki vodi okoli jezera. Med drevesa so namestili tudi klopi. Sestavili in prebrali so še svojo obljubo, da bodo vedno skrbeli za okolje in za Zemljo, naš edini dom. Z obljubo so se k temu zavezali tudi gostje in obiskovalci, ki so mlade okoljevarstvene tehnike pospremili do bodočega gaja. Kotje v nagovoru v kulturnem programu povedal ravnatelj mag. Albin Vrabič, je to prva generacija okoljevarstvenega programa v sklopu Rudarske šole ŠCV. Še posebej veseli dejstvo, da letnik šteje devet fantov in kar 21 deklet, kar na rudarski šoli ni ravno običaj. Izrazil je zadovoljstvo, daje Velenju uspelo pridobiti ta program. Di- jaki bodo imeli možnost nadaljnjega šolanja kar doma, saj se bodo lahko v Velenju vpisali na višjo strokovno ali pa na visoko šolo za varstvo okolja. Marija Lebar r 19 V... J KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Ob bučni podpori gledalcev zasluženo zmagali Pričakovani rezultati v četrtem od 18 krogov prvenstva nakazujejo, da je boj za vrh lige pravzaprav še čisto v povojih in da smemo v nadaljevanju pričakovati še lepo število napetih in razburljivih tekem. V krog petih ekip, ki se bodo po trenutni situaciji potegovale za naslov prvaka lige, se je s tokratno zasluženo zmago nad gosti iz Trzina vključila tudi mlada nazorska ekipa. Po slabi igri, še posebej v drugi četrtini tekme, ko so gostje vodili tudi že za 15 točk, sta bila nato nosilca preobrata zlasti Blaž Vodončnik v napadu in Dejan Valenčak z igro v Nazarje : Utrip Trzin 88:74 (17:15, 17:28, 31:17, 23:14) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 80. Sodnika: Matevž Germadnik in Rok Močnik (oba Celje). Tehnični komisar: Bojan Kralj (Polzela). Nazarje: M. Janko 3 (IT), P. Polčnik, Bitenc, Gostečnik, Zadravec 5 (IT), Vodončnik 29 (6T, M), Gelb 4 (2-2), F. Blatnik2, Plaskan 12(0-3), Ločičnik 5 (IT, 0-1), Krivec 18 (4-4), Valenčak 10(2-2). Rezultati 4. kroga 3. SKL - center: Nazarje : Utrip Trzin 88:74, Krvavec Meteor : Šenčur CPK mladi 72:105, Gorenja vas : Žiri 88:65, Kranjska gora : Ivančna Gorica 42:67, Vrani Vransko prosti. Lestvica po 4. krogu: 1. Šenčur CPK mladi 7,2. Ivančna Gorica 7,3. Nazarje 7,4. Vrani Vransko (-1)6,5. Gorenja vas (-1)5,6. Utrip Trzin (-1 ) 4,7. Krvavec Meteor (-1)4,8. Žiri 4,9. Kranjska Gora 4. obrambi. Seveda brez pomoči drugih soigralcev njuna odlična igra ne bi prišla do izraza. Serija uspešnih nazorskih napadov vtretji četrtinije GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje bila nato povod, da se je zbudilo tudi občinstvo, kije s svojim navijanjem poneslo nazorsko ekipo do zaslužene zmage. ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Kljub mladosti veliko dobre odbojke V mozirski športni dvorani je bil 9. novembra odigran drugi turnir sezone skupine J v odbojki za starejše deklice (igralke, rojene do vključno leta 1994) v sezoni 2008/2009. Tekmovanje, ki poteka pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije, je tokrat organiziral Odbojkarski klub Mozirje. Na turnirju so deklice OK Mozirje igrale proti ekipama OK Kajuh Šoštanj in OK Comet Zreče. Med sabo so se pomerile tudi deklice OK Kajuh Šoštanj in OK Aliansa iz Šempetra. Igralo seje na dva dobljena seta. Deklice OK Mozirje so v prvi tekmi izgubile proti ekipi OK Kajuh Šoštanj z 1:2. V drugo tekmo so stopile bolj motivirane in željne zmage, saj so ekipo OK Comet Zreče premagale brez izgubljenega seta. Zrečanke so v svoji prvi tekmi izgubile tudi proti Šempetrankam, ki so zmago od- vzele tudi Šoštanjčankam in turnir zaključile brez izgubljenega seta. OK Mozirje bo tekmoval v okviru Odbojkarske zveze Slovenije tudi v še mlajših kategorijah, ki pričenjajo s tekmovanji januarja. Pri tem se bodo deklice poskušale približati lanskoletnemu velikemu uspehu najmlajših, ki so v mini odbojki dosegle odlično 6. mesto v Sloveniji. Naslednji turnir v odbojki, tokrat za kategorijo kadetinj, bo v Mozirju potekal 30. novembra. Benjamin Kanjir (foto: Marija Sukalo) Trener KK Nazarje Marko Finkšt: »Menim, daje bila tekma borbena in zanimiva za gledalce. Po zelo slabem začetku, ko predvsem naša igra v napadu ni stekla in so nas fizično precej močnejši igralci Trzina z lahkoto zaustavljali, seje to poznalo tudi pri rezultatu. V drugem polčasu so naši mladi igralci začeli igrati hitreje in brez strahu pred tekmecem ter spremenili rezultat v našo korist. Ob bučni podpori gledalcevsmo nato vse do konca večali razliko in zanesljivo zmagali. Pohvalil bi vse igralce in krasne navijače. Naslednji teden gostujemo pri močni Ivančni Gorici in tam se bo videlo, ali smo sposobni narediti korak proti vrhu lige.« To soboto sta v 5. krogu na sporedu medsebojna obračuna štirih ekip, ki so do sedaj doživele vsaka po en poraz - Šenčur gosti Gorenjo vas, Ivančna Gorica pa Nazarje. Ti dve tekmi sta prava der- bija in upajmo, da bodo Nazarčani ohranili dobro formo ter nadaljevali svoj zmagovalni niz. Tako bi ostali v stiku z Vranskim, ki edino še ni doživelo poraza. Tomaž Križnik ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmagu v gosteh Po odigrani tekmi šestega kola prvenstva v 3. državni odbojkarski ligi so se ljubenske odbojkarice končno tudi iz gostovanja vrnile s polnim izkupičkom. V gosteh pri ekipi Dravograda so namreč po odlični igri premagale domačinke z rezultatom 3:0 (25:20; 25:18; 25:12). Tekma je bila enakovredna samo v prvih dveh setih, v zadnjem pa so igralke KLS Ljubno povsem nadig- rale domače odbojkarice. Po tokratnem uspehu je ekipa KLS uvrščena na šestem mestu prvenstvene lestvice, na kateri vrh kroji ekipa Aliansa II še brez izgubljene tekme, na zadnjem desetem pa ekipa Federca brez zmage. V naslednjem kolu odbojkarice z Ljubnega na domačem igrišču gostijo ekipo Vuzenice, ki prav tako kot Ljubenke krojijo srednji del lestvice. Franjo Atelšek KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI Pričetek nove sezone V nedeljo, 23. novembra, se začenja nova sezona savinjske košarkarske lige Brglez.com. Potekala bo enokrožno (vsak z vsakim), po končanem predtekmovanju se prve štiri ekipe pomerijo za naslov prvaka po sistemu 1:4 in 2:3, naslednje štiri pa za razvrstitev od 5. do 8. mesta po sistemu 5:8 in 6:7. Zmagovalci se nato pomerijo za 1. ozi- roma 5. mesto, poraženci pa za 3. oziroma 7. mesto. Tokrat v ligi sodelujejo naslednje ekipe: Celje, Pekarna Rednak, Kamnoseštvo Vogrinec, Vrani Vransko, Odgovor Bar Tip-top, Brglez.com, Veterani Pivovarna Laško, Rešpard Parižlje, Športno društvo Gomilsko, Študentski klub Žalec. IS ŽNK RUDAR ŠKALE Poraz kljub dobri igri Dobra in požrtvovalna igra nogometašic Rudarja Škal ni bila dovolj, da bi se z gostovanja v Jevnici vrnile neporažene. Poraz s štirimi zadetki nikakor ne odraža stanja na igrišču, saj so bile gosteje večji del srečanja enakovreden tekmec starejšim in bolj izkušenim domačinkam. Prvi gol je padel po odlično izvedenem prostem strelu z roba kazenskega prostora. Drugi gol minu- Kljub porazu z igro Rudarja Škal ne moremo biti razočarani, saj lahko vse igralke pohvalimo za njihovo borbenost. V naslednjih dneh v klubu pričakujejo, da se bo vadbi pridružila še ena odlična igralka iz savinjskega konca. Ljubenčanka Monika Robnik bi lahko nastopila že v dvoranski zimski ligi v konkurenci članic in U17. Prav tako obstajajo mož- Vetenjske igralke lahko vsekakor pohvalimo za njihovo borbenost (foto: Matjaž Kovač) to kasneje, koje strel zaradi izredno slabega igrišča tik pred golom gostujočih spremenil smer in s tem presenetil gostujočo vratarko. Ostala dva zadetka sta padla v sodnikovem podaljšku, koje »knapin-jam« že rahlo padla koncentracija. 1. ženska nogometna liga - 9. kolo ŽNK Senožeti - Vode : ŽNK Rudar Skale 4:0 (3:0) Igrišče v Jevnici, Gledalcev: 200, Sodniki: Malavševič, Milutin, Guček ŽNK Rudar Skale: Koca, Bric, Žagar, Blazinšek (od 81' Grbič), Tomič, Djujič (od 55' Janjič), Garič, Sadikaj, Savkovič, Tič (od 64' Mlinar), Antolič. nosti za ponovno aktiviranje nekaterih mladih igralk, ki so že nastopale, a so zaradi različnih vzrokov prekinile svojo nogometno pot. Ekipo U14je prevzela odlična igralka avstrijskega bundesligaša St. Margarethenburga Irena Založnik. Na lestvici 1. slovenske ženske nogometne lige vodi novomeška Krka, RudarŠkalejezosmimi točkami šesti. V zadnjem krogu jesenskega dela, 23. novembra, Velenjčanke gostijo neposrednega tekmeca na lestvici ekipo Ptuja. Tekma bo ob 14. uri na igrišču z umetno travo. Igralke ŽNK Rudar Skale si želijo čim večjo podporo s tribun, zato vabijo vse ljubitelje nogometa na velenjski mestni stadion. Matjaž Kovač OBVESTILO Turistično društvo Mozirje v nedeljo, 30.11.2008, organizira Izlet v predbožični Gradec (Avstrija), informacije in prijave na gms 041 643 440 (Mojca). Naročnik oglasa: Turistično društvo Mozirje, Savinjska cesta 2, Mozirje ČRNA KRONIKA • NAŠLI PONAREJEN BANKOVEC Mozirje: 10. novembra so bili policisti s strani pooblaščenega delavca Banke Celje obveščeni, da seje pri dnevnemu izkupičku trgovine v Mozirju našel ponarejen bankovec za 100 evrov. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. • KRAJA DRV Mozirje: 10. novembra je neznani storilec ukradel dva kubična metra rezanih bukovih drv, ki jih je imel oškodovanec zložene ob pešpoti Mozir-je-Nazarje. S tem je bil oškodovan za okoli 200 evrov. • UKRADENO RAZPELO Radegunda: 12. novembra je bil dežurni na Policijski postaji Mozirje obveščen, daje neznanec iz kapele pri cerkvi v Radegundi ukradel razpelo Jezusa, velikosti 120 x 70 cm, starega preko 100 let. Stem dejanjem je nastala materialna škoda, ki znaša okoli 2.000 evrov. • METALI SO PETARDE Mozirje: 14. novembra ob 21.45 uri je skupina mladoletnikov v centru Mozirja metala petarde. Ker so kršili Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, sojih policisti izsledili in bodo zoper njih podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. • PRIDRŽANA VOZNIKA V času od 10. do 16. novembra so mozirski policisti zaradi vožnje motornega vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, odredili pridržanje dvema voznikoma do iztreznitve. OBVESTILI Policisti so v preteklem tednu skupaj s pristojnimi inšpekcijskimi službami opravili več kontrol gostinskih lokalov glede spoštovanja določil Zakona o omejevanju porabe tobačnih izdelkov in Zakona o omejevanju porabe alkohola. Pri tem so ugotovili, da so kršitve omenjene zakonodaje pogoste, zato bodo s takšnim načinom dela nadaljevali tudi v prihodnje. Policisti ugotavljajo, da seje uporaba pirotehničnih izdelkov v letošnjem letu pričela bolj zgodaj kot v preteklosti. Občane obveščajo, da so se meseca aprila 2008 spremenila nekatera določila Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki predvsem prinašajo večje omejitve nad njihovo uporabo, posest in prodajo. Globa za najpogostejše kršitve (posest, uporaba) za kršitelje posameznike oziroma fizične osebe znaša od 400 do 1.200 evrov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je še vedno dovoljena samo v času od 26. decembra do 2. januarja in še to zgolj za nekatere pirotehnične izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost in povzročajo zanemarljivo raven hrupa. Ker v večini določila zakonodaje, ki se nanaša na posest in uporabo pirotehničnih izdelkov, kršijo otroci in mladoletniki, policisti staršem svetujejo, da se o uporabi pirotehničnih izdelkov pogovorijo s svojimi otroki in jih predvsem seznanijo o nevarnostih, ki jih takšna sredstva prinašajo. KORISTNI NASVETI Pešci! Največ, kar lahko storite za lastno varnost, je uporaba kresničke, odsevnikov (le-teje potrebno nositi na strani obrnjeni proti vozišču, in sicer v višini nad kolenom tako, daje vidna iz obeh smeri), hodite po površinah namenjenih pešcem oziroma po levi strani vozišča gledano v smeri hoje tako, da vedno spremljate nasproti vozeča vozila in se jim lahko še pravočasno umaknete (v primeru, daje varneje, lahko izjemoma hodite po desni strani). Uporabljajte samo en meter vozišča, merjeno od bližjega roba vozišča. Škodam po divjih prašičih ni videti konca V 45 številki Savinjskih novic je Marija Lebar objavila članek z zgornjim naslovom, v katerem Milan Cajner na široko razpreda vzroke eksplozije divjih prašičev, kakor to povečanje on imenuje. Za stanje kakršno je, pa pravega vzroka niti ne omenja. Vzrok za povečanje števila je v napačnem načrtovanju odstrela divjega prašiča v obdobju desetih iet ali še več. Že več let smo kmetje pri oblikovanju letnega načrta gospodarjenja z divjadjo opozarjali na prenizko dovoljeno število odstrelov. Seveda smo bili vedno zavrnjeni, češ da kmetje stalno nekaj kritiziramo, da pa stvarni zaskrbljujoča. Dragi lovci, kar smo sejali vsa ta leta, to danes imamo; vsak dan na novo razrite travnike ter popolnoma uničene pašnike na Menini planini. To povečanje rii vzrok enega leta, pa če je bilo to leto še tako ugodno za razvoj divjadi in tudi, če seje na Menino preselil trop iz drugih krajev, kakortrdi Milan Cajner, ampak celega desetletja. V enem letu se število prašičev ni povečalo od nekaj sto do več tisoč, kolikor jih je na tem območju danes po mojem prepričanju. Okrogtisočjih je kar v revirju Gornjegrajske družine. Lovcem, vsaj tistim z vrha, seje šlo za čim več trofej, eno ste objavili v novicah. Jaz se pa sprašujem, ali so res tisti čekani pomembnejši od posledic, kakršne imamo danes. Po izjavah Marije Sodja Kladnik so lovci odiovili 303 komade, kar je 101% načrtovanega odstrela na tem območju. To območje pa zajema vse od Kamnika, Domžal, Tuhinjske doline, Spodnje Savinjske, Šaleške in Zgornje Savinjske doline in ta plan je vsaj za več sto komadov prenizek. 300 prašičev bi morali odloviti samo gornjegrajski lovci, pa še to bi bilo malo pri takšnem številu. Če hočemo, da bo stanje kolikor toliko znosno je potrebno odstrel popolnoma sprostiti in to za več let. Cajner pravi, da je lovski zakon velik problem, ki določa visoke kazni za vsak napačen odstrel. Popolna resnica tudi to ni. V oktobru smo šli na ogled škode na Menino predstavniki lovcev, kmetov, predstavnica Zavoda za gozdove Marija Sodja Kladnik, kmetijska inšpektorica Irena Štum-berger in inšpektor za lovstvo iz Kamniškega območja Jože Muri. Tega ogleda si nista želela udeležiti ne Milan Cajner, ne naš lovski inšpektor Jože Zver, verjetno zato, da ne bi videla rezultate njihovega večletnega prizadevanja. Ker je stanje na Menini katastrofalno, je inšpektor Jože Muri odobril neomejen odstrel vseh kate- Karitas ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Z ROKO V ROKI - IZ SRCA V SRCE Rad te imam, zaupam ti! Zaupanje je temelj sožitja med generacijami immmm v nedeljo. 23.11.2008 ob 17. uri. Vas vljudno vabimo na dobrodelno prireditev, ki bo v Kulturnem domu Mozirje. Prodajna mesta vstopnic. ŽUPNIŠČE MOZIRJE, KNJIŽNICA MOZIRJE, BLAGOVNICA in PAPIRNICA MERCATOR MOZIRJE, (cena vstopnice 7 EUR) Z udeležbo na koncertu, z vašim prispevkom boste mnogim polepšali vsakdan. NASTOPAJOČI: • TANJA ŽAGAR • LAURA JANŽOVNIK • ansambel KRAJCARJI IN ŠPELA ŠERTL • STIŠKI KVARTET • ŠTIRI GENERACIJE • DAVID GROM DRUŽINE ŠERTL • ROCK SKUPINA IZ LEPE NJIVE • NUŠKA DRAŠČEK in ROBI FRIŠKOVEC • ansambel ČAR • MOŠKI PEVSKI ZBOR • GREGOR VERBUČ KD MOZIRJE IN KRISTINA GOLOB • PRIMOŽ KRANJC • VIS SVETI PETER • i-ZBORČEK • ansambel GLIH PRAV Voditelja prireditve: Andreja Umaut in Sebastjan Kamenik gorij, razen za starejše svinje, pa še to samo zaradi nasprotovanja Kladnik-ove. Lovcem je rekel: »samo streljajte, samo streljajte«. Naš inšpektor Zver pa zagovarja drugačno stališče. Po njegovem se vsak napačen odstrel sankcionira - kaznuje, ker je bil plan odstrela dosežen, celo presežen. En zakon, dva inšpektorja, ki imata popolnoma nasprotna stališča. Zakon res na eni strani ščiti divjad, po drugi pa zahteva od lovcev, da skrbijo za znosno stanje v naravi (42. in 74. člen zakona o lovu). Za takšno stanje, kakršnega imamo danes, pa niso krivi lovci, ampak tisti, ki odstrel načrtujejo. Lovcem gre vsa zahvala s strani kmetov, vsaj tistim najaktivnejšim, ki morajo poleg svojega dela ravnati še razrite travnike, ponoči pa dežurati za divjadjo, kar pravilno priznava tudi Milan Cajner. O lovski problematiki se tudi po drugih časopisih precej piše. Ampak vse skupaj ne bo nič pomagalo, če ne bo nekdo ta pravila korenito spremenil. Zato kmetje javno zahtevamo od naših predstavnikov ali v zbornici ali v parlamentu, da ta problem z vso resnostjo obravnavajo. Savinjske novice pa naprošamo, da nas o rezultatih redno obveščajo. Ivan Presečnik Lenart 2 3342 Gornji Grad Na željo spoštovanih bralcev -drugič in zadnjič Spoštovani! Glede na to, da so se nekateri bralci dokaj odzvali na moje pismo (obj. 17.10. t.l.vtej rubriki) in me opravičeno dopolnili, npr., da so na moje likovne razstave prihajali tudi: direktorji, duhovniki in dekani visokih šol, itd. Lahko le potrdim, da drži. Je resnično. Nekateri so izražali tudi še dve želji... Da bi konkretno povedal npr. kdo, kje in kdaj so bili na mojih likovnih razstavah tisti omenjeni (diplomat, svetovalec predsednika države in general). Pa še, da bi povedal kakšno zanimivo prigodo v zvezi s svojimi likovnimi razstavami izven Slovenije. Najprej lepa hvala za vaše odzive... Na izziv pa rade volje odgovorim tudi zato, da vas olajšam odvečne napetosti, negotovosti (ali je res, ali ni). "Je!" Takole je bilo: Diplomat, naš tedanji veleposlanik v Avstriji, g. Ignac Golob, je bil na moji likovni razstavi spomladi 1969. leta v Napotnikovi galeriji v Šoštanju. (Tedaj sta tudi s tamkajšnjim galeristom pedagogom prof. Viktorjem Kojcem, izbrala, določila z razstave -mojo sliko za darilo tedanjemu predsedniku (še skupne države SFRJ, Titu, ko je ta obiskal mesto Velenje). Na isti svečani otvoritvi razstave v Napotnikovi galeriji v Šoštanju 1969. je s svojo ženo bil tudi g. Stane Pejovnik, kasnejši svetovalec v kabinetu predsednika republike Slovenije - dr. Janeza Drnovška. Ja, kot vodja Slovenske (milice) policije, pa je bil na svečani otvoritvi moje likovne razstave generalmajor Boris Čižmek - Jan, meseca maja 1966. leta, v avli zgradbe Skupščine občine Velenje, v Velenju. In vprašal meje: "A to ti rišeš? in brez šole!" Sedaj pa še za izpolnitev želje bralcev o prigodah v zvezi z likovnimi razstavami izven Slovenije. Takole: Spomladi 1969. leta, ko sem svoja ljubiteljska likovna dela razstavljal v Domu kulture, v Drvarju, tedanji republiki Bosni in Hercegovini, sem na otvoritev te - in nazaj potoval skupaj s svojo ženo. Potovala sva z vlakom, v vagonih lil. razreda - na lesenih klopeh. Dva dni in dve noči... Ob prihodu tja, pa sva na ulici v mestu Drvarju, v Bosni, srečala oficirja iz ministrstva Slovenske policije, kapetana Koviča. (Iz službe sva se poznala. On je bil vodja oz. mentor inštruktorjem za telesno vzdrževanje kondicije v policijskih enotah. Jaz pa inštruktor za isto stvar - v policijskih enotah v Zg. Savinjski dolini, tj. PE Mozirje, Ljubno in Solčava. Pa meje ob srečanju tam, v Drvarju, v Bosni, presenečen vprašal: 'Ja, kaj pa vi tukaj, Vlado?!" Seveda, da sem mu razložil, ob navzočnosti svoje žene, da sva pripotovala sem na otvoritev moje likovne razstave... Tedaj seje kapetan Kovič znašel v dokajšnjem nelagodju, koje povedal, daje na isto otvoritev likovne razstave, sem, pripeljal iz Republiškega sekretariata oz. ministrstva, visoko delegacijo Slovenije... Seveda, v udobnem sl. os. avtomobilu... No, resje, da naju je povabil, oz. ponudil, da nazaj v Slovenijo, pa se lahko peljeva z njimi, v sl. avtomobilu. Tisto različno potovanje... (onih udobno, moje potovanje z ženo pa neudobno in to kot avtorja v tej zadevi), me je naredilo slabe volje, pa sem skupno potovanje nazaj, zavrnil, rekoč (za tiste čase dokaj drzno): "Tako razslojeno živimo ..., pa mislimo da socializem gradimo ... Kar sploh ne gre skupaj". In kapetan Kovič sploh ni komentiral teh mojih besed. Čisto drugače pa sem ravnal za razstavo svojih slik v Skopju in Ohridu, v Makedoniji, spomladi 1972. leta. Namreč po predhodnem dogovoru, sem svoje slike tja poštno odpremil, poslal. Tam so izdali priložnostni katalog (se ve v Makedonščini) in opravili postavitev, v mestu Skopju. Ker je bil lep odziv, so razstavo prenesli še ob jezersko-obalno mesto Ohrid... Potem pa slike poštno vzorno s priloženim katalogom, vrnili. (Najbolj medijsko odmevno sliko s tiste razstave, sem na to kasneje poklonil svoji hčerki Vesni, daji krasi družinsko dnevno sobo, (tj. Bujno rastoče cvetje iz srca). No, za zaključek, da še omenim (nenavaden primer), ko sem v sredini maja 1971. leta, likovna dela razstavljal v Titogradu, v Črni gori in sem tja in nazaj potoval z letali - potniške linije: Brnik-Beograd - Titograd. (Skupaj s stanovskim kolegom g. Slavkom Jeričem). Tedaj sem bil policist, a v civilu. S seboj sem imel sl. osebno oborožitev (pištolo - Češko zbro-jevko z bojnimi naboji), spravljeno v notranjem žepu suknjiča, v katerem sem bil oblečen. Zanimivost pa je v tem, da ni nobena od 4 naprav na letališčih, tega orožja registrirala, oz. ne odkrila. Ne na Brniku, ne v Beogradu, ne v Titogradu, niti ponovno ob vračanju v Beogradu. Ko sem po vrnitvi, s tega potovanja, o tej dokaj nenavadni stvari, poročal svojim policijskim predstojnikom... Mi je bilo naročeno, da to sh/ar obdržim zase. Da jo naj nikakor ne dajem v javnost (medijem obveščanja). Da ne bi povzročal najmanj želene negativne psihoze med z letali potujočimi potniki in s tem eventuelno škodo. In tako sem ravnal do tega trenutka. Bodi dovolj, v upanju, da sem vam, spoštovani bralci Savinjskih novic, želje izpolnil, vas olajšal negotovih napetosti in zadostil. Upam. Hvala tudi uredništvu Savinjskih novic Nazarje, za objavo. Z najlepšimi željami vas vse v uredništvu in bralce - bralke prav lepo pozdravljam - naročnik in zvesti bralec Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje. BKo tukaj mimo šel boš, postoj in poglej, saj tudi ti boš prišel za menoj. V SPOMIN 20. novembra mineva drugo leto, odkar je nas zapustila naša ljuba mama, babica in sorodnica Marija TOMINŠEK Tominškova mama iz Bočne Rožice tvoj grob krasijo, sveče v spomin ti gorijo. Ti tam notri mirno spiš, v naših srcih še živiš! <00RÖSME STOR/7.% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p . ŠEMPETER v Savinjski dolini Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Franc GOLICNIK (15.11.1946 - 6.11.2008) Radegunda Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in tolažbo v teh težkih in žalostnih dneh. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žena Pavla, hčerka Branka ter sinova Jurij in Blaž MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 V SPOMIN Alojz PAPEŽ (21.6.1921 - 18.11.2003) Že peto leto na tvojem grobu svečke gorijo, v žalostnih očeh se nam solze iskrijo, v naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in molite zanj. Vsi njegovi c 23 ___y Avto, ki se zna sam vrniti v garažo. Enkfcit je bilo dovolj Bratranca pametujeta: “Moja sestra seje odločila, da po prvem porodu ne bo imela več otrok.” “To je pa žalostno, glede na čedalje večje padanje natalitete.” “To sem ji tudi jaz rekel, ko je porivala vozičke s četvorčki.” Prepro/to zore/ “Nekateri se podijo za ženskami zaradi imidža, drugi si tako celijo druge lastne komplekse, tretji lovijo zadnji vlak pred zrelimi leti...” modruje Mozirjan. “Kaj pa ti?” ga vpraša Rečičanka. “Saj se tudi ti kar naprej sučeš okoli nas.” “Jaz pa samo rad seksam.” Kor ulov Radmirčanka omeni Gor-njegrajčanki: “Sinoči sem videla, da sta se s kolegico vračali z zabave z dvema tipoma. Vedve imata pa vedno dober ulov.” “Včasih pa tudi ne. Tista dva sta bila najina moža.” Ilovo «ku/njci Tinček je bil prvič na vlaku. “Kako je bilo?” ga vpraša teta. “Super!” “Kaj pa ti je bilo najbolj všeč?” “To, da nam je kondukter preščipnil vinjete.” Živi od zlodelo Tinkara s strahom v očeh opazuje moškega, ki ji prihaja nasproti. Zanj je to že moteče. “Kaj pa me tako prestrašeno gledate?” jo vpraša. “Oprostite, ampak za vas so mi rekli, da živite od ropov in umorov ...” reče Tinka z drhtečim glasom. “Nič se ne bojte. To govorijo samo strupeni jeziki. Jaz sem vendar samo odvetnik.” Tinka za hip pomisli in reče: “In to naj bi me pomirilo?” Yi /prci/ujete. mi odgovarjamo - Kaj je nesreča? - To, da pride pijani zet po pomoti v taščino spalnico. - In kaj je katastrofa? - Da to spozna šele zjutraj. - Kaj pa je potem sreča? - Vse zgoraj našteto, samo da za taščo. - Kaj je čudno? - Čudno je to, da tisti, ki umrejo od hitrosti, umrejo zato, ker se prepočasi umaknejo nasproti vozečemu tovornjaku. Blenda Tavrl Navigacijski sistem na sliki desno baje pokriva cel svet... r. Cvetke k koprive PRITISKI TAKŠNI IN DRUGAČNI Srečko Meh, velenjski župan: »Gospa Podkrižnik, vi niste Saša, imate pa nalogo, da vplivate na vašega soproga, poslanca Iztoka, da še naprej pritiska na SAŠO. Kot vse kaže, brez glasu poslanca iz Zgornje Savinjske doline pokrajine SAŠE ne bo.« SPOMIN NA PRVE PLESNE ŽULJE Simon Štorgel, vodja folklorne skupine Krmaniš: »Nuša, se še spomniš, kako smo se učili prve korake plesa?« Nuša Fistrič, plesalka: »Seveda, če zdaj kreneš ti na desno, grem jaz na levo.« Simon: »In ne pozabi, da imam občutljiva ušesa, ko boš rekla au!« KRIŽEM KRAŽEM PRILIZOVANJE NA KRIŽARJENJU Andrej Klemenak, turistični delavec (levo): »Veš, Nastasja, prav lepo bi bilo, če bi Savinjske novice objavljale, kot povsod se lahko potuje s Pozejdonom.« Matjaž Tomanič, vodja turistične agencije Pozejdon: »Meni se to zdi super ideja!« Nastasja Kotnik, hčerka Francija Kotnika, šefa Savinjskih novic: »Ni problema, saj imam itak občutek, da bodo Novice objavile tole fotografijo in to, da smo s Pozejdonom nekje v Sredozemlju.« / ' ' ' " ' ~~ Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS ODEJA (KNJIŽ., REDKO) ZDRAVNIK. SPECIALIST ZA . KIRURGIJO NEKDANJI OSMOŠOLEC TEKMOVANJE V HITROSTNI VOŽNJI ODPRTINA V STENI ZNAMENITA ULICA V ZAGREBU RDEČA KRVNIČKA SLOVENSKI PISATEU- STANKO (1912-1944) THOMAS ADDISON OSEBNI ZAIMEK PLANINSKA KAVKA (NAR.) REZINA KRUHA, OPRAŽENA NA MASLU VULKANSKI KRATER PRI NEAPLJU V ITALIJI SOBA ZA OSAMITEV BOLNIKOV ZAKLANE ŽIVALI, IZRAŽENO V ODSTOTKIH OTOK ČAROVNICE KIRKE PRVA SURA V KORANU JESENSKA GOBA ZVOK OB PRELOMU CLAUDE KILLY AZIJSKI POLOSEL, KULAN jjSvfc s KDOR ROTI PRIVRŽENEC KINIŠKE FILOZ. ŠOLE GRŠKA NIMFA, HČI GEE MLAJŠI PASIVNI PEDERAST MOŠKI PLOD DREVESA VINKO JELIČ BERAČICA IZ PREŽIHOVE JAMNICE ČEBELJI SAMEC VRSTA VRBE SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU NEMŠKI SKLADATEU-WERNER____ STAREJŠI CITROENOV AVTOMOBIL SAMORASLA LEPOTNA ZELIKA, KLINČEK ITALIJANSKI SLIKAR- BASALDELLA IVO RAIČ TAKEO ARIŠIMA PROTIPOS- TAVNOST, NEZAKONI- TOST PLUTA, PLUTOVINA MANJŠA ARIJA Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: EAK- sodnik v Grškem podzemlju OKTAVAN- nekdanji osmošolec FATIHA- prva sura v koranu ATNA- kraj na Norveškem AJKA- mesto na Madžarskem Muc Obi Ime: Obi Spol: samček Starost: cca 2 leti in pol Kontakt: 041/426-562 (Metani) ali toowildcat@hotmail.com Simpatičen, izredno prijazen, zelo scrkljan, kastriran sivko potrebuje nov dom. Dom, kjer ne bo imel možnosti izhoda ven (odda se z društveno pogodbo kot izključno notranji muc). Napovednik dogodkov • Petek (21. november), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Staro drevo___________________ • Petek (21. november), ob 19.00. Župnijska cerkev Mozirje Dramska igra: Najlepši odlomki iz Svetega pisma v različnih jezikih_____________________________________ • Petek (21. november), ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Koncert ansambla Golte in Modrijanov____________________ • Petek (21. november), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma ■ KMN Nazarje Glin : Branik Maribor________ • Sobota (22. november), od 9.00 dalje. Športna dvorana Mozirje Smučarski sejem_________________________________________ • Sobota (22. november). Športna dvorana, Novo mesto Košarkarska tekma • Krka B : Nazarje Input (kadeti) • Sobota (22. november), ob 19.00. Dvorana OŠ Stična Košarkarska tekma - Ivančna Gorica : Nazarje (člani) • Nedelja (23. november), ob 9.00. Logarska dolina Somaševanje duhovnikov iz vse Slovenije_________________ • Nedelja (23. november), od 9.00 dalje. Športna dvorana Mozirje Smučarski sejem_________________________________________ • Nedelja (23. november), ob 13.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje Input : Celjski vitez (mladinci) • Nedelja (23. november), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje 5. dobrodelni koncert (Karitas)_________________________ • Torek (25. november), ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma ■ KSL Ljubno : Vuzenica_______________ • Četrtek (27. november), ob 17.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Igraj se nežno, medvedek Alfi ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko, staro 7 tednov; gsm 041/825-896. Prodam bikca sivca, težkega 120 kg; gsm 040/867493. Teličko ciko, staro 3 mesece - prodam; gsm 041/783-440. Prodam telico ciko, staro 1 leto; tel. 584-76-01. Telico friziko, brejo 8 mesecev, pašno in dve breji ovci - prodam; gsm 041 / 239-017. Prodam telico simentalko, brejo 6 mesecev; gsm 031/515-112. Prodam simentalko dojiljo, pašno in dva ovna; tel. 584-41-18. Prodam dve kravi, simentalko in sivko, ter kosilnico bes; gsm 041/ 881-409. Prodam telico sivko, brejo 9 mesecev; tel. 583-12-13. Prodam teličko sivko, staro 1 teden, prodam tudi bukova drva; gsm 041 / 226-251. Prodam teličko čb„ težko cca 160 kg; gsm 051/419-914. Prodam več plemenskih ovc in jagnjet za zakol, js. pasme; 041 /556-748. ŽIVAU - KUPIM Kupim kravo ali telico za zakol in bikca nad 120 kg za rejo - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam krvavice; tel. 584-11-70 ali 051/319-906. Prodam meso - polovico mladega goveda; tel. 583-52-58. Prodam silažne bale in seno v kockah; gsm 041 /649-539. Prodam seno v kockah, cena za kocko 1,20 eur; gsm 041/298-608. Prodam otr. smuči, 130 cm in smučarsko čelado; tel. 584-14-72 (zvečer). Prodam material za fršolngo; gsm 041/513-270. Drva cepljena, metrska, suha - prodam; gsm 031/585-735. Prodam gume s platišči, 185/60/14, za škodo fabio; 2 zimski in 2 letni -ugodno; gsm 031/348-641. Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/568-095. Prodam novo 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termopan stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okviijanje slik, montaža itd. izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/ 83945-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Moški in ženski hišni copati, pohodni čevlji, natikači, čevlji, cokli; gasilniki, plinske svetilke, gorilniki. Tel. 03/83948-01 in gsm 031/ 513-752. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne prodajamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas, z izkušnjami; gsm 031/776-803. Frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27,3330 Mozirje. PRODAM OPREMO ZA ROČNO AVTOPRALNICO in omogočanje najema prostora za pranje vozil na Bencinskem servisu (Petrol) v Gornjem Gradu; gsm 051/806-054. Žmavc Mojca s.p., Spodnji trg 34,3342 Gornji Grad. Prodam garažna vrata, širine 240 cm, višine 230 cm; gsm 041/907-484 popoldne. Prodam hladilnik bosch, (hlad. del 1991, zamrz. del 681) višina 155 cm, star 3 leta; gsm 041 /502-552. Prodam plinski štedilnik (kekec), z plin. jeklenko in priključkom, cena 129 eur.; gsm 041/217-785. DRUGO-KUPIM Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031/491-381. NEPREMIČNINE V Kokarjah prodamo hišo k + p + m (327 m2), stara 20 let; gsm 041/651-196. Ker vaš avto ni igrača Do 15 odstotkov dodatnega popusta! Ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja sporočite stanje prevoženih kilometrov z vašim avtomobilom in že ste si prislužili začetnih 5 % popusta. Čez leto dni, ob ponovni sklenitvi zavarovanja, če ste bili EKO in vozili manj, pa lahko pridobite tudi do 15 odstotkov popusta! www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 I 0° TERME SNOVIK ekosvet termalnih užitkov Izberite vašega občana leta 2008! o5\ Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Kandidate lahko predlagate sami. Šteli bodo le glasovi na glasovnicah iz Savinjskih novic, ki jih bomo objavili v sedmih zaporednih številkah (vključno z današnjo), v številki, ki izide 9. januarja 2009, pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo vsebovati kratko obrazložitev, bomo šteli sproti, zato bodo glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne bomo upoštevali. Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik v Tuhinjski dolini.Vse poslane glasovnice pa bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije. Vrc J 'oììcan(ka) 2008 Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 25. novembra 2008 (takrat se zaključi prvi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 333 I Nazarje. Občan(ka) leta 2008 v občini------------ ^ je po mojem mnenju __________________ ime in priimek, naslov stalnega bivališča ker .......... navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje Dodatne informacije: tel.: 03 428 69 00, e-mail: zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si BAZENI in vsa dodatna oprema KAMINI 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče ORTOPED SAMOPLAČNIŠKA AMBULANTA VALENS. Andrej Moličnik s.p.. Robindvor 6. ; GRAFIČNE STORITVE 4uhjgraf Pokličite: 040/766-803 Na trgu 51, Mozirje POSLOVNA DARILA PETEK 16-20 URA OBDARITE SVOJE POSLOVNE PARTNERJE, KUPCE, PRIJATELJE ... Velika izbira koledarjev, pisal, rokovnikov, kalkulatorjev, poslovnih torb, vinskih setov, denarnic, vžigalnikov, obeskov... Izognite se izbiri in kupovanju daril v zadnjem trenutku STORITE TO ŽE ZDAJ! Pokličite: 040/766-803 5imcr okna in vrata Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! PVC ALU-LES modra Številka ALU (((»080 10 27) www.simer.si —i Tutela' Celie - skladišče D-Per 7/2008 5000022014,47 COBISS Q ANDREJ MOLIČNIK DR. MED. SPEC Naročanje na telefon: 031 724 374 Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10, 3000 Celje Izredno izobraževanje Skozi vse leto izvajamo tečaje: - maser/maserka, - pediker/pedikerka - vizažist/vizažistka, - maniker/manikerka Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole. Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK. Vabimo k evidenčnemu vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2009/2010: - zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) - zdravstvena nega (PTI, 3+2) - bolničar/negovalec (SPI, triletni program) - kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) DAN ODPRTIH VRAT bo v četrtek, 27.11.2008, od 12.00 do 16.30. Vabljeni! OSREDNJO KNJ. CELJE