Planika GLASILO FINANCIRA: Uradne ure tajnice: -SAVJET ZA NACIONALNE MANJINE Vsak dan razen sobote, nedelje in VLADE RH praznikov od 8.00-12.00 ure -URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA Društveni prostori so odprti vsak dan SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO POGLED V LEPŠI SVET TRIGLAV SPLIT FOTO: Robert JARH Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 UREDNICA Uradni mobitel: 091 150 44 98 Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIC LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTIC Ana MATUSINOVIC PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 -21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 -21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 -19.30 KLEKLJANJE CIPKE Cetrtek: od 19.00 -21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 -20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 -12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagoviceva 30, 10000 Zagreb, Hrvaška, Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9, 21000 Split, Hrvaška, Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglic, castni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. VSEBINA IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA • „Pojo naj ljudje“.........................................3 • 25 let dela je za nami............................5 • Sanjamo Nedosanjane sne ...............6 • Skups.c.ina Zveze ......................................7 SLOVEŠCINA V SPLITU • Nepozabno otros.tvo v Sloveniji.....8 • Slovens.c.ina pretekla angles.c.ino...8 • Srec.anje toplih nasmehov in objemov........................................................9 • Kekci................................................................9 V NARAVI • Na Kninski trdnjavi............................... 10 • Stopite na pot v svobodo............... 11 O JEZIKU • Kdaj uporabiti tujko in kdaj ne..... 12 • Ah te„dalmatinske ric.i“..................... 13 S KNJIŽNEGA TRGA • O (avto)biografiji Luciferka .............. 14 • Dobrodos.le knjige............................... 14 • Noc. knjige................................................. 14 POEZIJA • Cankarjeva ljubezen........................... 15 • Tis.ina, Ne srec.anje ............................... 15 UTRINKI • Krik jablan.................................................. 16 • Glasba ne pozna meja....................... 17 • Majski ledeni možje in mokra Zofka ............................................................ 18 KRIŽANKA Dragi bralci Planike, Zopet sem tu, v vas.ih rokah! Želim vas navdihniti, razvedriti, v vas obuditi lepe spomine in vam povedati, da smo tu, da živimo, dihamo, se uc.imo, klekljamo, pesnimo, hodimo v c.udoviti svet narave, sanjamo. Želim vas vsaj malo odmakniti od digitalnega in analognega sveta in vas rahlo prepric.ati, da nam virus, izolacija in medsebojna oddaljenost vendarle niso vzeli vseh moc.i, zanosa, volje, vere in upanja v leps.o prihodnost. Urednica Nacrtovane aktivnosti: 24. junij ob 19.00, prostori SKD Triglav, Šibenska 3 PROSLAVA DNEVA DRŽAVNOSTI RS Predstavljanje knjige poezije NEDOSANJANI SNI, Ane Šus.melj 26. junij -celodnevni izlet na Plitvic.ka Jezera 1. september -pric.etek pevskih vaj MePZ Triglav „POJO NAJ LJUDJE“ 25 let MePZ Triglav Split K ako hitijo c.asi, ne verjamem da je minilo 25 let od tistega 13. februarja leta1996, ko smo se c.lani slovenskega drus.tva „Triglav“, željni petja in slovenske pesmi, zbrali v dru-s.tvenih prostorih v Kres.imirjevi ulici v Splitu. Bil je to že tretji poskus usta­novitve pevskega zbora od leta 1992. Do takrat to ni uspelo, predvsem za­radi tega, ker nismo uspeli najti zbo­rovodje, ki bi bil pripravljen delati z nami. Torej, tega dne se nas je zbralo kar 35 c.lanov, ki smo želeli peti. Nekateri so imeli izkus.nje iz glasbene s.ole, s.ol­skih zborov ali pa klap, nekateri pa so se prvic. srec.ali s petjem in notnim zapisom. Tedanji predsednik drus.tva Bos.tjan Kordis. nam je predstavil zbo­rovodkinjo, prof. Tatjano Kurajico, po mami slovenskega rodu. Takoj na pr-vem srec.anju je vsem po vrsti preveri-la ritmiko in posluh. Prostor v katerem smo zac.eli z vajami ni bil primeren, saj je imel samo 16 kvadratnih metrov. Na zac.etku so vaje potekale posebej za ženske (sopran, alt) in posebej za mo-s.ke (tenor, bas). Kmalu smo se prese­lili na novo lokacijo, tudi v Kres.imirjevi ulici, kje so bili pogoji za pevske vaje zelo dobri. V preteklem c.asu smo se petkrat selili, v sedanjem prostoru pa smo od leta 2007. Upamo, da se ne bomo morali vec. seliti, saj je ta pro-stor kupil generalni c.astni konzul R. Slovenije v Splitu, uspes.ni podjetnik, gospod Branko Roglic. Prostore nam je dal v najem po zelo ugodni ceni. Že naslednje leto po ustanovitvi smo se vkljuc.ili na slovensko pevsko revijo Primorska poje in na Tabor v Šentvidu pri Stic.ni. Redno smo na njih do pandemije Kovid-19 sodelo­vali, vsako leto obiskovali seminarje za zborovodje in se potem vadili za nastop. Z veseljem smo vsako leto Prvi javni nastop v Dioklecijanovih kleteh v Splitu potovali v Slovenijo, saj smo zmeraj imeli pripravljen s.e kaks.en nastop, oziroma gostovanje pri katerem slo­venskem zboru. Tako smo obiskali ne-s.teto slovenskih mest, pevskih zbo­rov, in gradili prijateljstvo. Gostovali smo tudi v Bosni in Hercegovini, Italiji, Nemc.iji. Vse te zbore smo imeli prilož­nost gostiti tudi v Splitu. Kot pravi nas.a zborovodkinja Tanja, zbor je živi organizem, ljudje prihajajo in odhajajo, no zmeraj obstaja trdno jedro, ki obljublja kontinuiteto. Tako smo tudi mi obstali c.etrt stoletja, c.eprav danes v zboru od 20 c.lanov poje samo 8 pevk in pevcev od same ustanovitve. Za obstoj smo predvsem hvaležni zborovodkinji Tanji Kurajici, ki nas vsa ta leta tako uspes.no uc.i in vodi. Zavedamo se tudi, da je minilo dosti c.asa, in da smo mi ustanovitelji manj zmožni kot pa na zac.etku, veseli nas pa, da nam prihajajo mladi c.lani, kar obeta, da se bo v Splitu s.e dolgo pela slovenska pesem. Ob tej priložnosti se moramo s.e spomniti nas.ih zaslužnih pevk in pev­cev, ustanoviteljev pevskega zbora, ki so nas na žalost prezgodaj zapustili: Dabovic Marija, Dragan Marija, Gerželj Mile, Hajdic Tonc.ka, Kosmos Ivan, Lasic Ante, Mardes.ic Ivo, Mardes.ic Sonja, Novak Natas.a, Tanjga Petar in Tartaglia Danica. V teh c.asih pandemije že eno leto zelo pogres.amo pevske vaje, nastope in potovanja, najbolj pa nam manjka druženje v nas.ih prostorih. Upamo, da se bliža kraj pandemiji, da bodo v jeseni ukrepi prenehali in bomo po dolgem c.asu lahko nadaljevali z na-s.im delom. V nac.rtu imamo do konca leta gostovanje v Zadru, v Splitu pa bomo na nas.em slavnostnem kon­certu zaslužnim c.lanom podelili jubi­larne Gallusove znac.ke. Naj na koncu omenim s.e pevce, ki sprejemajo priznanja za svoje delo: GALLUSOVA ZNACKA Castna znacka Eterovic Nadežda Gerželj Jos.ko Kosmos Ivan Tatjana Kurajica Lendic Žaklina Mikac.ic Ivana Mužinic Liljana Šus.melj Cveto Srebrna znacka Stehlik Lidija Šitic Andrija Zlata znacka Bandalo Anica Bioc.ic Snježana Cakic Ana Bedalov Jelena Krnic Nadja Kulis.ic Snježana Šus.melj Anica Vrankovic Silva Bronasta Znacka Bulatovic Milan Josipovic Mirjana Morac.a Ivan Rogulj Nenad Stamenov Paula PREDSEDNIK MePZ: Mag. Cveto Šušmelj TUDI PESEM JE UTIHNILA Zaradi svetovne pandemije ne­verjetnih razmer tec.e že drugo leto prisilne zaustavitve in nedelovanje MePZ Triglav. Kot vec.ina smo tudi mi izgubili socialne in drus.tvene kompo­nente, posebno v glasbi, v razvijanju glasbenih sposobnosti in glasbenega izobraževanja. Glasbenega gibanja ni, ni sodelovanja na glasbenih ma-nifestacijah kot so Primorska poje in Tabor slovenskih pevskih zborov. Nastopila je tis.ina in zastoj v nego­vanju glasbene kulturne dedis.c.ine. MePZ Triglav iz Splita deluje na Hrvas.kem in v Sloveniji in paralelno spremlja kulturne dogodke v obeh prijateljskih državah. Zbor predstavlja glasbeno kulturo Hrvas.ke in Slovenije, povezuje ljudi, neguje medsebojno spos.tovanje in razvija pozitivno zavest na razlic.nih podroc.jih. Vse to omogoc.a delovanje pevskih zborov z namenom ohranjanja tradi­cije, lepe besede, narodnih obic.ajev in nepozabnih druženj. Tatjana Kurajica 25 LET DELA JE ZA NAMI T a c.lanek pis.em z melanholijo in žalostjo. Letos.njega 9. maja naj bi bilo vse drugac.e. 25 let obstoja in dela nas.e klekljar­ske sekcije smo želele obeležiti z raz­stavo in proslavo. Na žalost je epide­mija korone vse to preprec.ila. Zaradi epidemiolos.kih ukrepov ni bilo mo­goc.e organizirati razstave nas.e c.ip­ke in s tem ni bilo mogoc.e dostojno obeležiti visoke obletnice. Zaradi nje se nismo srec.ali kar s.est mesecev, izgubili smo dragega Ivana Kosmosa in vse je s.lo narobe. Kljub vsemu smo klekljarice v svo­jem domu pridno klekljale in bile v nenehnem stiku. Do zdaj smo realizi­rale vse nac.rtovane projekte, ki so bili odvisni od nas.ega dela. Cakamo, da minejo vsi ti nenavadni c.asi in bomo lahko nadaljevale nas.e delo v prosto­rih drus.tva. Srec.ne smo, da smo za zdaj vse žive in zdrave ter s.e naprej pripravljene nadaljevati svoje delo in druženje. Veselimo se tega dne. Upamo, da bo predvideno razsta­vo in praznovanje 25-letnice usta­novitve in dela nas.e sekcije nekje v 80. let naše gospe Anke Perak Šebenik „Triglav“ ustanovila nas.o c.ipkarsko skupino in jo vodila do jeseni 2004 ter nam podarila vso svojo ljubezen in pozornost. V mislih je vedno z nami in pono­sne smo, da nadaljujemo njeno delo. V ta namen je tu nekaj nas.ih sku­pnih fotografij. Katica Kaštelan prihodnosti mogoc.e uspes.no realizi­rati. To bo priložnost, da se spomni-mo vseh lepih trenutkov druženja in vseh dragih klekljaric, ki so zaznamo-vale vsa ta leta. Vsaka obletnica je priložnost, da ob-novimo spomine na c.udovite skupne trenutke, posebej na dneve, prežive­te z nas.o drago gospo Anko Perak Šebenik, ki je s podporo vodstva SKD S anjamo svet, kot ga s.e ni in v teh težkih c.asih snujemo leps.o prihodnost. SANJAMO, SANJAMO POVSOD kjer je prostor za sanje. In NEDOSANJANI SNI so povsod, pov-sod kjer so sanje. V kaks.en dan se želi prebuditi, ko v jutru odgrne zaveso sanj, nam v svoji pesnis.ki zbirki odkriva Ana Šušmelj. Knjiga poezije Ane Šus.melj Nedosanjani sni je nas. prvi, v pre­lepe verze povit otrok, ki ga bomo položili v vas.e roke, da ob druženju z njim uživate, doživite avtoric.ine sanje, ljubezen, navdih, zanos, src.nost in že­leni spokoj. Za nas.e drus.tvo je to izjemen tre­nutek. Knjigo izdajamo v založbi SKD Triglav Split, ob financ.ni podpori Mesta Splita in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ponosni in radostni smo, da nam je avtorica prepustila svoje tankoc.utne SANJAMO NEDOSANJANE SNE misli, nanizane v verzih milozvoc.ne poetike, izpisane v hrvas.c.ini in slo­vens.c.ini. S svojo poezijo nas vodi v svoj sanjski svet, ki se skozi ritem, zven in podobe poc.asi odstira in razkriva. Misel, ki me je dosegla ravno v casu, ko so Anine pesmi najintenzivneje od­mevale v meni in se odtiskovale v mojo zavest, pravi, da lahko z ljudmi in vsem, kar nas obdaja, shajamo le na tri nacine – da vsakogar in vse ljubimo, da zaradi tega trpimo ali pa da vse, kar nas obda­ja, spremenimo v nekaj brezcasnega. Ana to pocne. Svoj, njun, njihov, naš skupni svet spreminja v literaturo. Z lju­beznijo, kakopak. In moj globok poklon gre dejstvu, da ji to uspeva v jeziku, ki ga je v njeno življenje prinesla ravno ljube-zen. Umetnost je torej univerzalna, ne pozna ne jezikovnih, ne casovnih meja, niti vsakršnih drugacnih, ki si jih tako radi vrisujemo v glave in na zemljevide. Ravno v tej preseženosti vidim dragoce-no in neizpodbitno vrednost pricujoce pesniške zbirke. Vse to pa pred nami izri­suje avtoricino mladostno zaljubljenost v življenje in nedvomno poslanstvo, ki si ga - ne kot breme, temvec z ljubeznijo – nalaga: biti svetilnik ali zvezda in sijati drugim, da lahko, ožarjeni s svetlobo njenih misli, podob in nje same zasije-mo tudi sami. Vera Hrga Iz spremne besede: Mojca A. Juras, prof. Ilustracija: Dada Šantic VECER PRIHAJA Pod sonc.no streho mirno sedim, senco lovim. Bliža se zahod, ko vec.erni veter gre na sprehod. Luna me vlec.e z vijolic.astimi nitmi, a jaz s.e sedim, nikamor ne hitim. Vec.er prihaja, tihotapi se poln sna, z mehkimi blazinami vabi me v blaženi vrt ognjeno žarec.ih želja. Ana Šušmelj SKUPŠCINA ZVEZE 2 8. maja 2021 je v skladu z epide­miolos.kimi razmerami potekala redna letna skups.c.ina Zveze sloven-skih drus.tev na Hrvas.kem. Tega do-godka se vedno veselim, s.e posebej pa srec.anja z ljubimi kolegicami in ko­legi, druženja, pogovorov, dogovorov ter izmenjave izkus.enj. Mesto Reka pa mi je s.e posebej v srcu, saj imam nanj lepe spomine s.e iz s.tudentskih c.asov. Na letos.nji skups.c.ini so delegati izbirali med vec. nac.ini udeležbe: v živo na sedežu Zveze, prek platforme Zoom ali prek elektronske seje. V imenu SKD TRIGLAV so se skup-s.c.ine v živo udeležili predsednik SKD TRIGLAV Cveto Šus.melj, predsednica IO SKD TRIGLAV Nadežda Eterovic, uc.iteljica dopolnilnega pouka slo­vens.c.ine in kulturna animatorka Vera Hrga ter predsednica nadzornega odbora SKD TRIGLAV Irena Novak. Seja se je pric.ela ob 11. uri z nasle­dnjim dnevnim redom: 1. Poroc.ilo NO za leto 2020 2. Vsebinsko poroc.ilo za leto 2020 3. Nac.rti delovanja za leto 2021 4. Financ.ni nac.rt za leto 2021 5. Izbor novega c.lana Nadzornega odbora Zveze in c.lana namestnika 6. Pros.nja za sprejem Slovenskega kulturnega drus.tva »Pres.eren« v c.lanstvo Zveze 7. Razno »V letu 2021 bo redno delova­nje Zveze slovenskih drus.tev na Hrvas.kem popestreno z doloc.enimi aktivnostmi, ki so se zac.ele že v pre­teklem letu. Poleg rednega delovanja Zveza nac.rtuje tudi projekte, kot so Športni vikend za otroke, Poletni ta­bor za dijake, Slovenski bal, Mesec.ni bilten dogajanj in Slovenske turistic.­ne manjs.inske poti na Hrvas.kem. Aktivnosti bodo odvisne tudi od epidemije COVID-19 in oblikovane glede na ukrepe in priporoc.ila Štaba civilne zas.c.ite Republike Hrvas.ke«, je poudarila predsednica Zveze Barbara Riman. Tradicionalno 17. vseslovensko sre-c.anje je v nac.rtu v zac.etku septem-bra na odprtem v Parku Golubinjak v Gorskem Kotarju. Januarja nas je žal zapustil nas. Ivan Kosmos, ki je bil c.lan Nadzornega odbora Zveze. Za novo c.lanico NO Zveze je bila izbrana Klaudija Ana Velimirovic, namestnica predsednice SKD ISTRA Pulj. Za novo namestnico c.lana NO Zveze je bila izbrana Irena Novak, predsednica NO SKD TRIGLAV Split. Zveza slovenskih drus.tev na Hrvas.kem je bogatejs.a za novega c.lana, Slovensko kulturno drus.tvo »PREŠEREN« iz Lokev. Dobrodos.li, dra­gi rojaki! Želimo vam veliko uspeha v vas.em delovanju! Po skups.c.ini in prijetnem druže­nju smo se odpravili nazaj v Split. Ge. Barbari Riman hvala za dobro organi­zacijo in topel sprejem. Nadežda Eterovic NEPOZABNO OTROŠTVO V SLOVENIJI 1 . februarja 2021 sem postala c.lan SKD Triglav, a moja zgodba o po­vezanosti s Slovenijo se je zac.ela že veliko prej. Ceprav v moji družini nih-c.e nima slovenskih korenin c.utim, da bo del mojega srca za vedno pripa­dal Sloveniji. Rojena sem v Splitu leta 1993, in ko sem bila stara 4 leta, smo se zaradi oc.etove službe preselili v Maribor. Velik del otros.tva sem preži-vela v Mariboru in ga imam za enega najleps.ih obdobij svojega življenja. Otros.tvo je c.as, ki te za vedno zazna­muje in imela sem srec.o, da sem od-ras.c.ala v mestu in državi, ki mi je po­nudila toliko. Dneve sem preživljala v Mestnem parku, ki je bil le 20 m stran od nas.ega stanovanja, med vikendi na nogometnem stadionu, jeseni na­birala kostanj v nas.i ulici... V Mariboru sem konc.ala dva razre­da osnovne s.ole, nato pa smo se pre­selili nazaj v Split. Kot za vsakega otro­ka je bila selitev tudi zame zelo težka in od samega zac.etka sem si moc.no želela vrniti se v Maribor, vrniti se k svoji rutini, vrniti se k prijateljem. Minilo je že veliko let od moje vr­nitve v Split, toda potreba po delu slovenske kulture v meni ni nehala vibrirati. Po nakljuc.ju sem naletela na SKD Triglav, za katerega sploh ni­sem vedela, da deluje v Splitu, zato sem takoj stopila v stik. Ceprav sem se znala sporazumevati v slovens.c.ini, sem jo vedno želela s.e izboljs.ati. Takoj po prvi uri dopolnilnega pouka slo­vens.c.ine sem vedela, da bodo moji ponedeljki rezervirani le za uc.enje in druženje pri pouku. Zdaj obiskujem dopolnilni pouk že skoraj s.tiri mesece in c.eprav sem zelo vesela, da izpopolnjujem jezik in se uc.im o kulturi, hodim na pouk po ve­liko vec. kot le po znanje. V družbi so me takoj sprejeli, kot da sem njihova, in dobila sem obc.utek pripadnosti, ki sem ga že tako dolgo iskala. Sara Balajic SLOVENŠCINA PRETEKLA ANGLEŠCINO Z adnji rok za oddajo je mimo.... osnutek imam v glavi. Casa v dnevu mi redno zmanjkuje. Uciteljica razume. Prispela sem na Bol, nenacr­tovan obisk; na katamaranu sem re-ševala posle iz domene „ ministrstvo tujih zadev“ .... podaljšani vikend se šele zacenja. Ob obali enega najbolj znanih Hrvaških otokov ob vetricu in precudo­vitem razgledu sem sedla in pisala bom dokler ne napišem. Slovens.c.ina je moj drugi jezik, prav­zaprav tretji. Skozi angles.c.ino sem po prihodu v Ljubljano vpijala slovens.c.i-no. Pa je poc.asi slovens.c.ina le prete­kla angles.c.ino. Poleg tega sem obi-skovala s.e tec.aje arabs.c.ine, nems.c.ine in italijans.c.ine. Teh jezikov nimam za svoje. Ob ponedeljkih ali ob sredah, ker se ta skupinica prilagaja posame­znikom, se dobivamo v drus.tvu in v spros.c.enem vzdus.ju, c.eprav vem veliko in razumem vse; se vsakic. s.e nekaj novega nauc.im. Ne gre samo za slovnico, ljubo dvojino, stres.ice in sklone. Veliko zgodovine, književno­sti in drugih podroc.ji obdelujemo. Na zanimive nac.ine. Izkus.ena in pre­kaljena Uc.iteljica se za ure s.e vedno pripravlja! Vedno je zabavno. Ne malo krat najboljs.a in hkrati moja najljubs.a Uc.iteljica razvaja svoje uc.ence s slo­venskimi in drugimi dobrotami „kr“ tako. Vloga uc.enke mi je vs.ec.. Sos.olci tudi! Vedno me nekdo tudi odpelje domov. Pozabim na svojo privatno vlogo uc.iteljice in se vsakic. znova zavem pomembnosti znanja. Uc.iteljica oprosti nenapisano domac.o nalogo in obc.asno »s.pricanje« pouka, saj je to življenjska s.ola. Ob skodelici c.aja, ki nas greje po­zimi, jabolc.nem soku in mineralni vodi v poletnem c.asu, kozarc.ku vina ali žganja, ki se prileže vsakic., pope-strimo te vesele vec.ere. Pa smo tudi pandemijo lažje prinesli okoli, ne ona nas! Poleg tega smo se marsikaj nau-c.ili. Hvala! Tekst in foto: Ana Božulic SRECANJE TOPLIH NASMEHOV IN OBJEMOV Nas.a uc.iteljica in prijateljica nas je po dolgih, nenavadno težkih c.asih osamelosti, povabila na medsebojno druženje in druženje s slovens.c.ino v živo, v nas.e drus.tvo. Bilo je to srec.anje velikih toplih na­smehov, ki so se pretakali v pogledih in objemih. Skoraj brez besed je bilo toliko izrec.enega. In tako smo me dekleta (žene, ma-tere, babice, prababice), prijateljsko ob penini in kolac.ih v prisrc.nem po­govoru in nasmehu konc.no doc.akale in doživele ta tako poseben dan. Dragica Terze KEKCI S rec.ni KEKCI po dolgem c.asu v živo in v objemu. Roko, Duje in Toma se bodo udeležili poletnega kampa za osnovnos.olce na Platku od 9. – 11. 7. 2021, ki ga organizira Zveza slovenskih drus.tev na Hrvas.kem. NA KNINSKI TRDNJAVI K olikokrat ste na poti proti severu ali vzhodu Hrvas.ke, pa tudi ne­kam dlje, s.li skozi Knin? Kolikokrat ste bili v Kninu, ne da bi se povzpeli na Kninsko trdnjavo? To mesto v zapec.ku, tako usodno povezano s hrvas.ko zgodovino, je bilo desetletja le zapus.c.eno križis.c.e poti med notranjostjo in morjem. V nas.i novejs.i zgodovini posta­ja vse pomembnejs.e, pa se ga na doloc.ene datume spominjamo kot Zvonimirjevo mesto, imenovano Ninia, omenjeno v sedmem letu pred Kristusom. To kraljevsko utrjeno mesto je eno najbolj znanih prestolnic hrvas.kih kraljev, ki ponuja pogled na celotno Dalmacijo. V tem „novem normalnem svetu“, ki pa nikakor s.e ni normalen, smo se spomladi zgodaj zjutraj odpravili v Knin, da bi konc.no spoznali Kninsko trdnjavo, eno najvec.jih in najstarejs.ih evropskih trdnjav. Nahaja se na nadmorski vis.ini okrog 345 metrov, kar je približno 100 metrov nad samim mestom Knin, dolga je 470 metrov, najstarejs.i del Kas.tel Knin je zgrajen sredi devetega stoletja. Nas.a kondicija je med krono do-datno oslabela, pa vendar smo avto pustili na dnu utrdbe in se pogumno povzpeli na lesen dvižni most in vsto­pili v svet utrdbe, ki nas je oc.aral na prvi pogled. Po vseh mogoc.ih osvajalcih, ki so jo rus.ili in gradili; od Madžarov, Turkov, Benec.anov, Francozov, Avstrijcev ter med drugo svetovno vojno Nemcev in Italijanov, je trdnjava konc.no nas.a. Smo jo zbudili iz sna? Ali jo bomo spet prepustili stoletnim spominom? Ko stopimo v svet trdnjave, najve-c.je utrdbe v Dalmaciji, nas takoj ob vhodu pric.aka stražarnica, v kateri je danes restavracija in cerkev, posve-c.ena sveti Barbari, zavetnici artilerije. Cerkev žal ni bila odprta. Toliko zgodovinskih predmetov na enem mestu, da ne veste, kje zac.eti. Tu je Muzej hrvas.kih arheolos.kih spomenikov, cisterna, nato stavba za prebivalis.c.e poveljnika trdnjave z nes.tetimi pus.karnicami, stojala za kanone, barutana in s.tevilne stopni­ce, po katerih se vzpenjamo in spu-s.c.amo z enega dela trdnjave na dru­gi. Vse smo obs.li: Gornji grad (Kas.tel Knin), Srednji grad (Garis.ta), Kas.tel Lab ali Bandjera (tudi Korlat), na kate-rem se vije nas.a zastava, do postaje Belvedere in Spodnjega grada. Pogled je c.udovit, toplo spomla­dansko sonce pa nas je spodbudilo, da obis.c.emo s.e slap Krc.ic, ki smo ga že prej videli s trdnjave. Ta 22 metrov visok slap, ki se razprs.eno vliva v izvir Krke, to moc.no pomladno naravno c.udo, je odlic.na ideja za izlet v naravo. Hrumec.a moc. padca vas bo pustila brez daha, hkrati pa v vas prebudila obc.utek neskonc.nega miru in lepote. Ta oaza s.umec.ih slapov, zelenja z vonjem po medu, s tlakovano potjo do slapa, s postavljenimi klopcami in mizami za poc.itek je neizmeren vir naravne lepote, zato jo vsekakor obis.c.ite. Ana Šušmelj Foto: Ana, Cveto Šušmelj N ekdo uživa v sprehodih ob morju, nekdo v dobri hrani, nekdo ob skodelici kave v svoji naj­ljubs.i kavarni, nekdo v nakupovanju, nekdo v kozarcu dobrega vina, nekdo rad gre v gledalis.c.e, nekdo v naravo ... teh užitkov je kolikor želite. Na seznamu mojih najljubs.ih, ne­obveznih hobijev je na prvem me-stu odhod v naravo in planinarjenje! In ko se ozrem nazaj, se prepric.am, da je kult ljubezni do planinarjenja v moji družini že od otros.tva. Gledam c.rno-bele fotografije pred domom na Mosorju, nato poletne poc.itnice na planini v Sloveniji ... s.tevilne izlete. Vedno smo hodili nekam organizira­ni, samo da smo se družili med sabo in z naravo. Tempi pasati. Zdaj, ko imam konc.no“poln delovni c.as”samo zase in za svoje”gus.te”, sku-s.am c.im vec. c.asa preživeti v naravi. STOPITE NA POT V SVOBODO! Ceprav se zavedam, da imam (vc.a­sih) pomanjkanje energije in (seveda) presežek let, poskus.am v tem (ne) ravnovesju najti zlato sredino. Torej, c.im pogosteje v hribe, skoraj vedno sama, c.e pa je organiziran kaks.en od-hod (vsi udeleženci iz PD so c.udoviti), ga z ekipo z veseljem prehodim. Moji somes.c.ani bi me, ko bi me zagledali z nahrbtnikom na ramenih, zac.udeno spras.evali, zakaj grem “v brdo”, ko pa ni sezona s.pargljev, velika vec.ina njih, ki se navadno odloc.ijo za sprehod v naravo, jo namrec. obis.c.e samo v sezoni divjih s.pargljev. Potem pa tudi sami nekako komentirajo v stilu ... ah ja, seveda ... ona je Slovenka. To je zanje potem normalno. In to je to! Druge dni v letu nikjer nikogar, niti psa, niti lovca.... samo narava in jaz. Imam srec.o, da imam od kraja, kjer živim, pestro ponudbo stezic in poti, po katerih se lahko napotim in sem zelo hitro v naravi. Poskus.am vedno izbrati nove smeri, kjer mi bo vedno zanimivo in raznoliko. Na teh spre­hodih vselej opazim pozitivne spre­membe v smislu, da sem energic.na, razbremenjena, nasmejana ... Z geslom -Živeti naravo! Biti v njej in z njo! Tam se zberem, umirim, razsvetlim. Opazujem rastline mimo katerih ho-dim, se uc.im njihovih imen, razisku­jem katere so užitne in katere ne, one pa me nežno objamejo z vonjem. Poslus.am ptice, zvok trave, valjanje kamenja ... in takrat najdem pravo smer in pustim, da me nosi veter sprememb. Vabim vas, dragi bralci Planike, da stopite na to pot v svobodo! Jadranka Jancar Ercegovic KDAJ UPORABITI TUJKO IN KDAJ NE Š tevilo prevzetih besed v sloven-skem jeziku naras.c.a, kar niti ni presenetljivo, saj je jezik ne nazadnje živ, zato prevzema, preoblikuje, izloc.a. V besedju slovenskega jezika je veliko izposojenk, ki smo jih prevzeli iz gr-s.c.ine, latins.c.ine ali drugih slovanskih jezikov – miza, jakna, pivo – pa nam danes sploh ne zvenijo vec. tako tuje. Najvec prevzetih besed najdemo v strokovnih besedilih, tujke pa se pojavljajo predvsem v slengu (cool, OK, OMG). Kako prevzemamo besede Glede na to, kako dobro so prevze­te besede prilagojene slovenskemu jeziku, loc.imo: izposojenke (popolno-ma prilagojene, pica), tujke (deloma prilagojene, jazz) in citatne bese­de (popolnoma neprilagojene, first lady). V danas.njem c.lanku bomo izraz tujka uporabili za katero koli prevze-to besedo, saj lahko tujke dojema-mo tudi kot predstopnjo izposojenk: pizza . pica, jazz . džez. Strogo slovnic.no pa je vec.ina v danas.njem c.lanku uporabljenih prevzetih besed seveda izposojenk. Kako dobro vam gre menjava tujk s slovenskimi izrazi Kako s.irok je vas. nabor besedja slo­venskega jezika, lahko preverite da­nes. V spodnjih povedih je kar nekaj tujk. Kako bi z zamenjavo prevzetih besed povedi preoblikovali tako, da bi bile bolj »slovenske«? Kdaj planiraš poc.itnice? Je kaks.na opcija, da gremo letos skupaj? (Kdaj nac.rtujes. poc.itnice? Je kaks.na možnost, da gremo letos skupaj?) Nujno je, da minimiziramo stros.ke in maksimiziramo izdatke. (Nujno je, da znižamo stros.ke in po­vec.amo izdatke.) Tina, kako ekstravagantno torbico imas. danes. Je tako kvalitetna, kot je videti? (Tina, kako nenavadno/posebno torbico imas. danes. Je tako kakovo­stna, kot je videti?) Z Jako res nisva kompatibilna, ta njegov cinizem in konstantno pretiravanje. (Z Jako res nisva združljiva, ta nje­gova posmehljivost in nenehno pretiravanje.) Predlagam alternativo: vsem klientom omogoc.imo urgenten transport. (Predlagam drugo možnost: vsem strankam omogoc.imo nujen prevoz.) Po burni debati so se pokazale si­gnifikantne razlike. (Po burni razpravi so se pokazale pomembne razlike.) Te dimenzije so povsem dispro­porcionalne. Imas. vse komponen­te, da lahko pohis.tvo sestavimo? (Te mere so povsem nesorazmer­ne/neskladne. Imas. vse dele, da lahko pohis.tvo sestavimo?) Nas.a družina konzumira samo sadje in žitarice, ker preferiramo zdrav življenjski slog. (Nas.a družina jé samo sadje in ze­lenjavo, ker dajemo prednost zdrave-mu življenjskemu slogu.) Direktno ji je povedala, da ni kom­petentna za to delovno mesto. (Neposredno ji je povedala, da ni usposobljena za to delovno mesto.) Kaj pa ta varianta? Moramo res po­rabiti vse lanske resurse? (Kaj pa ta možnost? Moramo res porabiti vse lanske vire?) Nas.e c.istilo je idealno za tla iz tovr­stnega materiala. (Nas.e c.istilo je odlic.no za tla iz tovr­stne snovi.) Se moramo tujkam pri pisanju vedno izogniti? Zagotovo ste med branjem c.lanka pomislili, da se je treba tujkam na s.i­roko izogniti. Je to res? Verjetno poznate jezikovno nac.elo, ki pravi: ce imamo v jeziku domaco (slovensko) ustreznico in je to mogoce (glede na kontekst in krog naslovnikov), tujke ne uporabimo. S prevzetimi besedami je tako kot z uživanjem sladkorja: v zmer­nih kolicinah. Raba prevzetih besed ni povsem odsvetovana, le premis.ljena naj bo in prilagojena krogu naslovnikov – v strokovnih besedilih bo tujk tako bi-stveno vec. kot v dnevnih novicah. Upamo, da se s tem nasvetom nismo prevec. zamerili puristom – tistim, ki si pretirano prizadevajo za c.ist jezik, zla­sti z izloc.anjem tujih prvin. Povzela: V.H. AH TE „DALMATINSKE RICI“ P ripadam generaciji, ki je v osnov­ni s.oli (s.e) imela, sicer samo v 5.razredu, pouk srbsko hrvas.kega jezi­ka in mi je jezik bil poznan. Od nekdaj, vsaj tako se mi je zdelo. Seveda so tu­kaj s.e vsi najboljs.i rock komadi bivs.e države, v katerih s.e danes uživam. Da o s.portu in moji zatreskanosti v veli­kega Dražena sploh ne pis.em. Tudi kot turistic.ni vodnici mi je bilo med drugim dano spoznati s.tevilna nare-c.ja, kar mi je vedno bil najvec.ji izziv. In tako sem pris.la v Dalmacijo. Ne samo s skupino turistov za par dni, ampak kar na„privremeni boravak“, ki traja že kar nekaj let. In trc.ila na nekaj, kar sem mislila, da poznam in da ne bo nobenih problemov. Uf, kako sem se samo us.tela! Prve se ne pozabi nikoli, kot pravi-mo. Moje prvo leto tukaj so zaznamo­vali najleps.i sprehodi po prec.udovitih „s.etnjicah“ Makarske Rivijere, z vozic.­kom, v katerem je, vc.asih mirno, vc.a­sih (pre)glasno kraljeval nas. mali. No in takrat sem se prvic. srec.ala z izra­zom, ki mi nikakor ni s.el v glavo in mi absolutno ni bil vs.ec.. Vsaj dokler se nanj nisem navadila. „O, ma bas. ti je smišan mali“, sem slis.ala ne vem vec. kolikokrat na teh najinih sprehodih. In kar nekaj c.asa potrebovala, da sem razumela, se nasmehnila in se seveda zahvalila za kompliment. Drugi del, ki je skoraj obvezno vedno sledil, kako je mali slika i prilika tate mi ni bil vec. tako zabaven (malo za s.alo, malo zares). Še ena beseda, na katero se pravta­ko nisem mogla v zac.etku navaditi, in mi ni dala miru. Ni ravno dalmatinska, ampak vseeno. „Oprostite, gdje je za-hod?“ Ja, priznam da sem se nekajkrat vpras.ala zakaj ljudi zanimajo strani neba… Danes, ko je za mano že kar nekaj let v Dalmaciji in malega samo s.e tu in tam prepric.am, da gre z mano na sprehod, poznam ogromno dalma­tinskih rici, vse vec. jih tudi upora­bljam v govoru. In kljub temu, da mi je to narec.je eno najleps.ih kar sem jih kdaj slis.ala, imam s.e vedno problem in v hitrem pogovoru dve pristnih Dalmatincev ne razumen totalno nic., niti besede. Katarina Kerk O (AVTO)BIOGRAfIJI Luciferka S em umetnica in se borim s pere­som, z jasno in odkrito besedo. To je moje orožje. – Svetlana Makarovic, Luciferka Vrhunska umetnica je pri osem­desetih letih dobila prvo biografijo, ki jo je napisala skupaj z Matejem Šurcem. Sledimo njeni življenjski in ustvarjalni poti, od najzgodnejs.ih dni, kamor seže prvi spomin, do danes. Poznamo njena dela; poezijo, pravlji­ce, s.ansone, nje pa ne. Bežanja v otro-s.tvu, iskanja v odras.c.anju in zavestna odloc.itev o neizprosni samosti v zre­lih letih. Knjiga iznic.i doslej znane ste­reotipe o Svetlani Makarovic.. V resnici je s.e hujs.a! Knjiga, ki jo je oblikoval Boštjan Pavletic, vsebuje tudi vec. kot 50 fotografij ter bibliografijo del Svetlane Makarovic.. NOC KNJIGE N avdih letos.nje prireditve Noc. knjige so bile Kosovelove sanje, ki gnezdijo na Zemlji, da bi letele v nebo. SANJAM KRALJESTVO BREZ KRALJA Sanjam kraljestvo, ki s.e nima kralja. Kakor da c.utim novo ozrac.je na obrazu, v oc.eh svetlino. Cutim c.loveka, ki iz nevidnosti ustvarja življenje za vse. Nevidnost gre v vidnost in sanja v življenje, kot ptica, ki v zraku svobodna na zemlji gnezdi, vali, rodi svoj rod, da nekoc. lažje in leps.e vzleti v brezbrežje zrakov na novo pot. Srecko Kosovel DANE, NAJMLAJŠI CLAN DRUŠTVA ROJSTVO Stopite narahlo kakor v copatih naravnost pri glavnih vratih v ta lepi dan, kot bi šli v pesem. Svet naokrog je vabljiv in vonljiv, cudno resen in nemalo slovesen: NEKDO SE JE PRAVKAR RODIL. In to je najlepša pesem. Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata. Naj skoznje lije botrinja bogata ­novorojenceva pesem. Tone Pavcek Najmlajs.i Marov fantic.ek je postal tudi najmlajs.i c.lan nas.ega drus.tva. Vse lepo na življenski poti mu želimo! DOBRODOŠLE KNJIGE knjig, ki bodo dragocen pripomoc.ek pri dopolnilnem pouku slovens.c.ine, pa tudi zanimivo branje za ljubite­lje pravljic, enciklopedij, zabavnih zgodb. Iskrena hvala za posredovanje nas.i c.lanici gospe Bredi Bredi Noveljic Dodic., ter seveda velika zahvala Univerzitetni knjižnici in gospodu Kardumu. V.H. ANA, CANKARJEVA LJUBEZEN TIŠINA Edina znana fotografija Ane Lušin in Ivana Cankarja, 1909 V mesecu maju, natanc.neje 10. maja, je minilo 145 let od roj­stva Ivana Cankarja, dramatika, ese­jista, pesnika in literarnega glasnika nemoc.nih. Njegovo življenje je bilo preplet ustvarjalnosti, zanosa, melan­holije, revs.c.ine in na drugi strani ne­izmernega duhovnega bogastva, pa tudi lepih ljubezni do žensk. 30. maja sem ob rojstnem dnevu Anice Nus.e Bergant, rojene Lus.in, Cankarjeve ljubice, obiskala njen grob na pokopalis.c.u v lepi vasici Ples.ivec nad Velenjem. Ana je bila uc.iteljice na osnovni s.oli v tem kraju kjer poc.iva. Na njenem grobu je zapisano ganljivo Cankarjevo posvetilo: »Tukaj zdaj v grobu spi tvo­ja in moja vesela mladost.« S prof. Franko Klancnik, v šoli kjer je ucila Ana Veliko zanimivega in lepega mi je povedala Franka Klanc.nik, prof. uc.ite­ljica na tej s.oli. Prijazno mi je ponudi-la priložnost, da si v prostorih te iste s.ole, v kateri je živela in uc.iteljevala Ana, ogledam razstavo, posvec.eno mladostni ljubezni Ane in Cankarja. Naslanjam c.elo, od uzburkanih misli vrelo, na hladno prozorsko staklo. Širim ruke i grlim nis.ta, obavija me tis.ina. Lice mi vlažno, neznam gdje sam, dal’sam tu ili tamo, dal’ mi lice miju suze ili rosi kis.a, Ili je moja tis.ina postala jos. tis.a. Volim te tis.ino, jer tek tada misli ras.ire krila, i lete, lete gdje god žele, gdje su se dvije sjenke srele, s glavom uz glavu ruke ispreplele, sjede u tis.ini..... Volim te tis.ino... NE SRECANJE Vzdignem pogled, Znani korak, Premik z glavo, Je? Pohitim, Rama ob rami, Vzdignem pogled, Ne. Nadaljujem, Pus.c.am metuljc.ke na svobodo Za neko drugo srec.anje. Vera Raguž Foto: A. Matusinovic KRIK JABLAN Z adnji kos.c.ek moje rodne grude se vse bolj potaplja v jezerske globine, ki jih je izkopal rudnik ligni­ta v Velenju. Vselej, kadar se vrac.am v moje kraje, se z velikim strahom napotim na travnik, kjer je stala nas.a his.a. Z bojaznijo, da ga vec. ni, da ga je ukradla in za vedno izbrisala, iztrgala izpod mojih stopinj jezerska pos.ast. Povsem ob robu jezera s.e kljubujejo tri jablane iz nas.ega sadovnjaka, s.e cvetijo prelepe cvetove in s.e rodijo slastne, zdrave plodove. Moja sestra jih takole doživlja. Vera Hrga KJE SI? Kod hodis., da te tako dolgo ni? Obis.c.i nas! Glas nas.ih jablan govori. Ostale tu tako smo same, Nikogar ni, da nam zaceli rane. Po tej stezici mimo nas Nihc.e vec. ne prihaja, Saj malo nižje kraj poti Vse vec.je jezero nastaja. Morda c.ez leto ali dve Doseže nas.e korenine Vemo, da pomoc.i vec. ni, Da to usoda je gabrs.ke doline. O jablane ponosne nas.e, Ki dajale ste nam obilen, dober sad, Usoda ista vas vse c.aka Kot je pred leti doletela nas. Ko zadnjic. vas bom jaz objela, S pogledom nežnim, s solzami v oc.eh, Ko voda vam bo vas. ponos odvzela Umrl na dom bo moj spomin, Zamrl nasmeh. Anica Strožic Pogled cez Družmirsko jezero na Šoštanjsko Termoelektrarno (TEŠ) D ružmirsko ali Šos.tanjsko jezero (360 mnm) je umetno jezero v Sloveniji, ki spada v skupino treh Šales.kih jezer: Škalsko, Velenjsko in Družmirsko. Nastajati je pric.elo leta 1975 in je ime dobilo po bližnjem naselju Družmirje, katerega okolica se je zaradi pridobivanja premoga v velenjskem premogovniku vdrla in napolnila z vodo. Jezero je pretoc.­no, voda v njem se izmenja dva-do s.estkrat letno. Družmirsko jezero ima najvec.je pojezerje, vec. kot 30 km2 , ima dve kotanji, ena ne presega glo­bine 5 m, druga pa kar 87 m in tako velja Družmirsko za najgloblje jeze­ro v Sloveniji, c.e ne s.tejemo globine sifona Divjega jezera. Sicer ima pov­prec.no globino 24 m. Pritok jezera je potok Velunja, ki poleg padavin prispeva v jezero povprec.no 24,5 mi-lijonov m3 vode letno. Družmirsko je-zero je, zlasti ob nizkih pretokih Pake, glavni vir tehnolos.ke vode s.os.tanjske elektrarne. Iz Wikipedije povzela V.H. S rec.anje in prijeten klepet v nas.em skupnem pristanu s Slovenskima glasbenikoma, katerih univerzalni jezik je glasba. Njun privez je morda le zac.asen saj jima talent in mladost ponujata nes.tete poti, na ka­terih bosta lahko z iskro, razplamtelo v Sloveniji, oplemenila svet glasbe. Glasbenico Evo Tušar, zaljubljenko v naravo in gorski tek smo že imeli pri­ložnost obc.udovati v dveh njenih pri­spevkih v Planiki (Avantura življenja: Slovenka s splitskim naslovom prete­kla 4 planine in 140 km dalmatinske­ga krs.ja v 39 urah in Slovensko pla­ninsko pot od Maribora do Ankarana je prehodila, pretekla v 15 dneh.) Eva je zaposlena v Hrvas.kem na­rodnem gledalis.c.u v Splitu kot prva oboa in ni edina Slovenka ki igra v orkestru, Frano Igor Barovic muzici­ra na rogu, Piero Malkoc brunda na kontrabasu, a Zala Oblak honorarno pomaga na violini. Malo vec. o sebi nam je povedal Frano, moj uc.enec v c.asu lepih so-botnih uric mojega pouc.evanja dopolnilnega pouka slovens.c.ine v Dubrovniku. V.H. GLASBA NE POZNA MEJA fRANINA GLASBENA POT V davnih osemdesetih letih se je mlada uc.iteljica glasbe podala na pot, ki je ni nikoli konc.ala. Željna spoznavanja sveta se je z dvema pri­jateljicama nekega lepega dne iz do-mac.ega Mengs.a odpravila na izlet v Dubrovnik. Po zabavi v mestu so si privos.c.ile vec.erjo v restavraciji. Pogovarjale so se, toda pozornost mlade profesori­ce je bila usmerjena na gospoda, ki je ni prenehal gledati, ji potem pustil sporoc.ilo in vse je bilo jasno – oboje­stranske simpatije so prerasle v zalju­bljenost in iz nje se je rodila ljubezen. Frano, Marija in Tadej so se rodili iz ljubezni. Mlada profesorica je nanje prenesla svoje znanje glasbe, uc.ila jih je igrati in vsak se je nauc.il igrati ins.trument. Maria klarinet, Tadej po­zavno in kitaro, a Frano rog. In ni se zaustavila, otroci v kraju, kjer je živela, so se uc.ili s.e igrati in peti, zato je kraj dobil klapo in pevski zbor. Mesto ni bilo vec. isto, dobilo je dus.o in ta duh se je prebudil tudi pri njenih otrocih. Najstarejs.i otrok Frano je bil najbolj nadarjen in se je odloc.il ukvarjati samo z glasbo. Po konc.ani srednji s.oli je Frano ods.el v Ljubljano in se vpisal na Akademijo za glasbo ter nadalje-val pot po maminih stopinjah. Tam je spoznal mamine nekdanje profesorje in celo kolege, s katerimi je sodelova-la in s.tudirala. Frano je vedel, da glasba ne pozna meja in da povsod, kjer koli je že, ona presega jezic.ne bariere. Od takrat je zanj univerzalni je­zik postal glasba. V tem obdobju je Frano veliko potoval po svetu in igral z odlic.nimi umetniki, ki so govorili tudi skupni jezik, ki se ga je takrat uc.il. Igral je v orkestrih, obiskoval semi-narje, poglabljal znanje, nato pa se je na enem od svojih potovanj ustavil v Splitu in se odloc.il poskusiti srec.o v tem mestu. Zaposlil se je v gledalis.c.u. Frano se je zavedal, da je treba delati s.e veliko tega, zato je zavihal rokave. Potrudil se je in zac.el pouc.evati otro­ke v glasbeni s.oli v Splitu, naslednje leto pa v glasbeni s.oli Imotski, po­tem v glasbeni s.oli v Makarski, nato s.e v s.oli v Vodicah in na koncu je ustanovil tudi malo glasbeno s.olo v Primos.tenu. Potem se je odloc.il s.e za korak naprej in zac.el voditi orkester v Primos.tenu. Leta so tekla in trud, ki ga je Frano vlagal skozi desetletje je zac.el rojevati sadove. Uc.enci, ki jih je vzgajal, so postali profesorji, tako kot on, tudi oni so zac.eli pouc.evati v ti-stih s.olah, kjer je bil Frano ustanovi­telj predavanj. Vsa ta leta je bil poleg pouc.evanja tudi aktiven glasbenik na rogu in je uc.encem z vzgledom po­kazal, kako se to poc.ne. Frane je bil srec.en, da lahko prenese znanje, ki ga je pridobil, predvsem pa je bil pono-sen, da je v mnogih prebudil uspava­ne talente in postavil temelje ponosa v tem univerzalnem jeziku. Tista, nekoc. mlada profesorica, s.e vedno dela in pouc.uje glasbe-no vzgojo na Peljes.cu in redno klic.e Frana iz uc.ilnice, da otrokom razloži, v c.em je razlika med sonato in koncer-tom in v kateri simfoniji angles.ki rog ima znameniti solo. Iskra, ki naj bi se bila razplamtela v Sloveniji, danes razsvetljuje Dalmacijo in morda bo jutri kaks.na nova iskrica iz te svetlobe v Dalmaciji osvetlila s.e kateri drugi del planeta. Frano Igor Barovic. mag.mus. 1. rog Hnk Split Foto: V.H. MAJSKI LEDENI MOŽJE IN MOKRA ZOfKA nam po letos.njem mokrem S e maju obeta prijazno poletje in dobra letina? vremenski koledar krivdo za muhasto majsko vreme pripisuje trem ledenim možem in mokri Zofki. Po ljudskem izroc.ilu je velika nevarnost nena­dne slane in pozebe med 12. in 14. majem, ko godujejo sv. Pankracij, sv. Servacij in sv. Bonifacij. Ledeni možje so del starega vremenskega izroc.ila, ki so ga ljudje dolga stoletja jemali zelo resno. Ledeni možje prinas.ajo hlad in dež. Ledenim možem 15. maja sledi s.e Zofka, ki je simbol za moker in deževen 15. maj. Ce nas ledeni možje in polulana Zofka, ki že nekaj zadnjih let zapored redno zemljo s.kropi, res obis.c.ejo, naj bi sledilo lepo in toplo poletje. V zvezi z ledenimi možmi pa nasle­dnji pregovor: Ce je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje. Ker pred tem svetnikom letos ni­smo imeli tistega, c.emur bi lahko re-kli poletje, se nam verjetno mraza ni treba bati. To velja tudi za naslednji pregovor, ki pravi: Ce maj se z vrocino zacenja, mraz še po Urbanu (25. maja) rad ne jenja. Ne smemo pa se veseliti mokrega Florjana, ki je imel god 4. maja. Zanj pregovor pravi: Kolikor na Florjana dan dež trave porosi, toliko jo poleti od suše zgori. Zanimiv je tudi naslednji pregovor: Ako Trijakov dan (1. maja) dežuje, dobro letino oznanjuje. Za slovito Zofko pa star slovenski vremenski pregovor pravi: Ce Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Ker si verjetno vsi želimo lepo po­letno vreme, se nad morebitnim Zofkinim dežjem ne bomo pritoževali. Dodajmo s.e naslednji pregovor: Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. Ce sedaj potegnemo c.rto pod vse mogoc.e majske pregovore, zlahka ugotovimo, da je majski dež dobro­dos.el pojav. Ce je torej maj moker, se nam obeta dobra letina. Ce pregovorom sploh s.e lahko verjamemo. Letos.nji maj je bil zelo nenavaden, bolj moker kot suh in prav nobene vroc.ine nismo obc.utili. Nic. kaj ni bil podoben tistim lepim, toplim, cve­toc.im majem, ki so nas poprej tako razveseljevali. Se nam vsaj kaj lepega obeta v prihajajoc.ih mesecih? Povzeto iz: Nedeljski dnevnik (vremenski koticek) V.H. Pravijo, da si je letos Zofija prehladila mehur. 29. III. 2021 nas je nenadoma in tako rano zapustil nas. c.lan Dean Dereani, dipl. ing 1968 — 2021 V cvetu mladosti je ods.el Marin Josipovic 2001 — 2021 Družinam izrekamo iskreno sožalje Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noci; Tam sonce srece ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. Simon Gregorcic VODORAVNO 5. Hudobnež, nasilnež 7. Obok 9. Žgana pijac.a z aromo janeža 10. Bukov plod 13. Žgalec apna 17. Organ voha 19. lnterpretka 20. Obolenje dihal, naduha 22. Teža embalaže 24. Mrežasta tkanina za vezenje 28. Brizgalni tiskalnik 29. Slovenski pevec Omar 30. Ameris.ki igralec Damon NAVPICNO 1. Steklena posoda za kemijske poskuse 2. Palac.inka 3. Slovensko-hrvas.ki polotok 4. Delavnica za izdelovanje lasulj 6. Navijala za lase 8. Posoda za smeti 11. Surovina za kavc.uk 12. Vgradnja 14. Nas.a judoistka Nareks 15. Primož Trubar 16. Zobna gniloba 18. Bitka 21. Najvec.ji sesalec na svetu 23. Strokovno usposobljen pomoc.nik 25. Konec molitve 26. Nina lvanic. 27. Popolna zmaga pri taroku foto: Nadežda eterovic