M E K IN JSK A B O ŽIČ N A Z IB E L K A Niko Kuret, L jubljana Že pred mnogimi leti je vzbudila v Etnografskem m uzeju v L jub­ ljani mojo pozornost zibelka m eščanskega videza, norm alne velikosti, z voščenim detetom. V inventarni knjigi Etnografskega m uzeja je za­ pisana pod št. 2703 z oznako »Zibelka iz velesovskega samostana«, pro­ venienca: zbirka K arla vit. pl. Strah! a iz Stare Loke na Gorenjskem. Prvi, ki sem se glede te zibelke nanj obrnil, je bil naš jubilant. Naj mu bodo posvečeni ob njegovem lepem življenjskem jubileju naslednji skromni izsledki! 1. Odkod je zibelka V 3.-4. zvezku »Zbornika za umetnostno zgodovino« X (1950), posve­ čenem »spominu E dvarda in K arla Strahla«, je priobčil dr. Janko Polec mnogo zanim ivih strahlian. T u 1 izvemo, da je sestavil K arl Strahi poleg objavljenega seznama slik tudi »obsežen katalog ostalih starin, zlasti iz­ delkov um etnostne obrti« v dveh izvodih. Zlasti prvi katalog bi mogel dati važne podatke o provenienci naše zibelke, saj pravi K arl Strahi sam v »Vorbemerkung«2: »In den Bemerkungen ist die Geschichte der E rw erbung und der Vorbesitzer, soweit sich dieser feststellen ließ, an ­ geführt.« Po napotilu dr. Janka Polca sem se v D ržavnem arhivu Slovenije lotil iskanja med Strahlovo ostalino. 5 Zal nisem mogel najti ne prvega in ne drugega izmed zgoraj omenjenih katalogov. Pač p a sem našel neki tretji seznam, ki ga tvori pet pisarniških, na dvoje preganjenih, nepagi- niranih listov v 4°. Seznam je pisal K arl Strahi sam in ga zaključil »Altlack am 6 October 1922. Strahl.« Naslov seznama se glasi: »Verzeich- niss der in der Sammlung in A ltlack befindlichen alten künstlerischen oder kunstgew erblichen Gegenstände, die nach A rt ihrer Erw erbung ent­ weder im Lande selbst erzeugt w urden oder doch den Kunstbesitz des Landes bildeten.« V tem seznamu sem dobil na str. 6 za naš predm et zapis odločilne važnosti: Cat. No. 294 — geschnitzte, reich ver gol. Wiege — aus Minckendorf in Stein erworben. T ipkani seznam »Odbrani predm eti«, ki je v več kopijah pridejan Strah lovim arhivalijam in je nastal pač po S t ra lilo vi sm rti ob izberi (ali odberi) del za N arodno galerijo, Narodni muzej in Etnografski muzej leta 1930,4 vsebuje bistveno drugačno oznako zibelke. Na str. 6 berem nam reč pod št. 107: Božična zibka, provenjenca iz Velesovskega samostana. O značbi v tem seznamu je sledila k ajp ak tudi označba v inventarni knjigi Etnografskega m uzeja, k jer je zibelka do danes še inventarizirana kot zibelka iz Velesooega, m edtem ko je »Mickendorf« nemško ime za Mekinje! Dvom, ali je zibelka iz velesovskega sam ostana dom inikank ali iz m ekinjskega sam ostana klaris, bi bil upravičen, ako bi bila Strahlova zbirka im ela dve zibelki. D okler ne najdem o zgoraj omenjenega kataloga, se moramo zateči k izjavam prič. Umetnostni zgodovinar Ante Gaber, dober znanec rajnega K arla S t rahla in njegova desna roka p ri katalogiziran ju zbirk , 5 bi bil lahko dal m erodajno izjavo; saj imam od njega zanimivo poročilo, da je dete v zibelki oblečeno v krstno oblekco K arla S t ra li la. Toda tra ­ gično naključje je hotelo, da je prav isti dan, ko sem dognal v Strahlovih arhivalijah oba nasprotujoča si zapisa, A nte Gaber umrl... Zato sem se obrnil na dr. F ranceta Steleta z vprašanjem , ali se v zbirkah ra j­ nega K arla S t rahla spom inja dveh takili zibelk. To je odločno zanikal. Zibelka je bila samo ena. Kako je torej prišlo do označbe v seznamu »O dbrani predm eti«? Sestavljalec seznama se je p ri p revajanju nem škega »Minckendorf« zmo­ til in ga zam enjal z »M ichelstätten«. Tako je iz Mekinj nastalo Velesovo. Ko se bo prvotni S t rahlo v katalog spet našel, nam bo lahko dal nekaj podrobnosti o nabavi zibelke in podobnem. O njeni provenienci pa ni več dvoma. Zibelka je iz samostana klaris n Mekinjah. 2. Opis zibelke P rva fotografija zibelke je najbrž tista, ki jo je napravil Janez Zor­ m a n in je objavljena kot celostranska ilustracija z »Zborniku za umet*- nostno zgodovino« .6 Fotografija predstavlja hodnik v drugem nadstropju (jugovzhodna stran) starološke graščine z vhodom v veliki salon iz dobe, ko so bile zbirke v graščini še na svojem mestu. Zibelka stoji na veliki rezljani skrinji pod sliko W olfa Adam a Erberga med dvema trebuša­ stim a vazam a in dvema grboma v baročnem okvirju. Na fotografiji je videti, da so zibelko za to priliko odgrnili in da je bila sicer prekrita s pregrinjalom . Zibelko sem si prvič natančneje ogledal 1 0 . oktobra 1940. Tedaj je bila poškodovana, p a so jo nato popravili. Tudi glavica deteta je bila na levi strani pod očesom v drta in slabo popravljena (zakapana s svečo, ki je zapustila temno sajasto liso). Na mojo prošnjo je ravnateljstvo zibelko z detetom fotografiralo. Na sliki je videti slabo popravljeno mesto na detetovom licu. Ob mojem drugem ogledu (2 0 . oktobra 1944) je bila zibelka že spravljena v preparatorjevi sobi m uzeja, popravljena in prazna. D ete so razpravili. Voščeno glavico in poprsje so položili v po- sebno škatlo, oblekco pa spravili posebej. Vse skupaj je šlo nato v za­ klonišče. Ko sem konec 1953 v zvezi z nekim drugim delom v Etnografskem m uzeju spet povprašal po zibelki, smo ugotovili, da je zibelka ostala nepoškodovana, voščena glavica pa se je neznano kdaj razbila na drobne kosce. R avnateljstvo je poskrbelo, da je vešča roka glavico dobro restav­ rirala. Sl. 263. Zibelka iz sam ostana klaris v M ekinjah (sredina 12. stoletja) (Etnografski muzej, Ljubljana) Zibelka je dolga 62 cm, višina končnice od tal do vrha znaša 45 cm, zgornja širina končnice 38,5 cm, širina kotača 50 cm. Osnovna barva vseh polnilnih ploskev je tem nordeča brez leska. Od nje močno izstopajo pozlačeni rezljani okraski. V vsaki izmed obeh stranic je v sredini po- dolgastega polja reliefna glavica putta med ornam entalno razgrnjenim a perutnicam a in iz njiju izhajajočim i viticam i, ki polje izpolnjujejo. Pod vrhnjim robom teče z drobnim i rezljanim i motivi izpolnjena bordura, v kateri so pritrjeni trije struženi gumbi, ki naj bi rabili ovijanju pri zibelki običajne preveze. Obe končnici sta razdeljeni v spodnje polje narobe trapezaste obilke z vdelanim okroglim poljem, v katerem se blesti pozlačen rezljan monogram JHS in do polovice vidno srce s trem i žeblji pod njim ter v vrhnji nastavek z rezljanim i školjkastiini motivi, podol- gasto odprtino za prijem anje in vrhnjo sklepno glavico p u tta v polni plastiki. Tudi vsak izmed štirih vogalnih stebričkov se končuje z rezljano otroško glavico v polni plastiki. O rnam entika obeh polkrožnih kotačev je dokaj preprosta (sl. 263). Voščena detetova glavica se nadaljuje v poprsje, ostali trup pa na­ domešča valjasta blazinica verjetno novejšega izvora, napolnjena z vato. Na poprsje sta pritrjen i roki sodobne industrijsko izdelane punčke iz pološčene pap irn e kaše. Izraz obraza je ljubko otroški. Oči so steklene. P ri restavraciji je izginila prvotna barva polti, ki je danes izrazito ru ­ m enkasta. O b mojem prvem ogledu je imelo dete na glavici čipkasto čepico. Znotraj ob robu je bil našit venček laskov. O d znotraj na čelni strani čepice blizu roba je bila s črnilom zarisan napis »VORN« (spre­ daj); tega danes ne morem več ugotoviti. D olžina deteta znaša 58 cm. Umetnostni zgodovinarji postavljajo nastanek zibelke v sredo 17. sto­ letja. 3. Zibelka in klarise Klarise so »drugi red« sv. Frančiška. U stanovila sta ga on in sv. K lara 1 2 1 2 . P ri nas so imele klarise šest naselbin. N ajstarejša so bile M ekinje 1500. Vse sam ostane klaris je odpravila 1782 prepoved Jožefa II. M ekinj­ ski sam ostan klaris sta ustanovila Sigfrid in Elizabeta Galenberška. Galenbergi so ohranili zavetništvo nad samostanom, duhovno vodstvo pa so imeli frančiškani. Galenberško zavetništvo je zagotovilo samostanu bogate dohodke, a tudi težave v dobi reform acije. M ekinjske klarise so bile izmed vseh naših naselbin klaris najbogatejše. Žiga Galenberg jim je 1686 sezidal nov samostan, čigar poslopje stoji še danes. 7 Čemu je rabila klarisam zibelka te vrste? Iz m istično usm erjene pobožnosti srednjega veka se je rodil pobožni običaj, da so imele redovnice v svojih celicah za svojo zasebno pobožnost v božičnem času zibelko s kipcem Jezuščka. Vsaka redovnica se je po navodilih rokopisnih priročnikov mistične pobožnosti vživljala v vlogo M atere božje. Lesenega Jezuščka je vardevala, kakor bi bil živ: p re­ vijala ga je, ga simbolično hranila, kopala, ujčkala, poljubovala in zlasti — zibala.s D a so redovnice v Salzburgu že v 1 0 . stol. »zibale Jezuščka«, ni arhivalno dokazano . 9 D rži pa, da je izhodišče običaja salzburška cerkvena provinca . 10 Evropski zahod levo od Rena ga je sprejel šele v 15. stol. Tem hitreje pa se je širil po nem ških deželah do Rena, p a tudi na vzhod v slovanske dežele. V izionarka M argareta Ebner iz sam ostana M aria-W edingen p ri D illingenu ob Donavi je dobila 1344 z D unaja bo­ žično zibelko, okrašeno s štirim i zlatim i angelčki, ki je v njej ležal kipec Jezuščka; zibelko hrani samostan še dandanes . 11 Tega iz m istike vzra- slega običaja so se oprijele zlasti klarise, dom inikanke in benediktinke. Prve opise božičnih zibelk iz zahodne Evrope onkraj Rena — F lan ­ drije — nam je dal 1889 Ed. Niffe-Anciaux v svojem delu »Les repos de Jesus et les berceaux reliquaires « . 12 Avtor nam pripoveduje med drugim , da je stala še v njegovem času, torej v 80-tih letih p rejš­ njega stoletja, v Brugesu v samostanu benediktink v božični dobi na koru miza, na njej pa m ajhna rezljana zibelka s svečnikom na vsaki strani. K adar je katera izmed redovnic prišla v kapelo, je pokleknila pred zi­ belko, pomolila, nato pa prijela za svileno vrvico, pritrjeno na zibelko, in nekaj časa zibala. Podoben običaj da je bil ohranjen tedaj v Brugesu tudi p ri avguštinkah. V nem ščini poroča o božičnih zibelkah prvič Georg Hager 1902 v svojem znanem delu »Die W eihnachtskrippe « .13 N avaja predvsem dva prim erka, ki ju je tedaj hranil Bavarski narodni m uzej v Miinchenu (eden je bil iz prve polovice 15. stol., drugi pa iz 17. stol.). Istega leta je opisal Julian Pagaczewski božično zibelko iz 16. stol., ki jo hrani sa­ mostan klaris v K rakovu . 14 Poročilo A ndrzeja Kitowicza15 pa priča, Sl. 264. Italijanska božična zibelka iz začetka 16. stoletja (iz R. Berliner, D enkm äler der K rippenkunst, A ugsburg 1930) da je prešel običaj tu in tam tudi k moškim redovom. Okoli 1700 so imeli nam reč v sam ostanu redovnikov bernardincev v Krakovu v posebni sobi blizu porte izpostavljeno normalno veliko zibelko s kipcem Jezuščka. O božičnem času je gvardijan med petjem pastorele, ki jo je ponavljal ves zbor redovnikov, kleče poganjal zibelko. Tudi v Italiji običaj ni mogel biti neznan, čeprav o njem ni pisanih virov. R. Berliner je odkril v Rimu zanimivo božično zibelko italijan ­ skega izdelka iz dobe okoli 1510.1 6 O bičaj je trajal po ženskih redovih nem ških dežel do konca 19. stol. Za klarise v Briksnu je izpričano, da so ga gojile še okoli 1870.1 7 Sicer pa ni treba hoditi daleč po prim ere tega običaja. Karm eličanke na Selu p ri L jubljani so v božičnem času med petjem božičnih pesmi zibale Jezuščka od svojega prihoda v Ljubljano (1889) do zadnjega časa. Zibelka z voščenim Jezuščkom je še danes ohranjena. O bičaj je iz nunskih celic prešel tudi v javne cerkvene obrede in pomeni začetke nabožne dram atike v ljudskem jeziku. Ob njem se je nam reč pela dialogizirana pesem: »Joseph, lieber N effe mein, hilf mir wiegen das K indelein . « 18 Y svojem delu o »Slovenskih pastirskih ko- ledah«18 a sem med drugim pokazal, da smo spoznali ta zametek cerkvene dram atike tudi p ri nas. Tako so o božiču leta 1620 v cerkvi ljubljanskih jezuitov »poganjali zibelko«; kronist poroča: »Die natalis Domini ex- hibitus dialogismus in tem plo in quo praeter angelicam salutationem & cunarum agitationem (podčriil N. K.) introducti pastores. A dfuit fre- quens populus, verum valde petulans« (Historia Collegij Labacensis So- cietatis Jesu). D a se je običaj širil v baročni dobi po slovenskih cerkvah, bi utegnila pričati pesem »Jezusa pozibljimo« (po nem ški »Lasst uns das K indlein wiegen« iz 1604), ki jo srečujemo v »Evangelijih inu listih« od 1741 do 1764 in je živela med ljudstvom do srede našega stoletja. L judska pesem (zlasti obrazec »Mi smo štirje«, SNP III, 4829—4845) tudi sicer dovoljuje domnevo, da je naše ljudstvo (podobno kakor na Slova­ škem in drugod) poznalo obredno zibanje kot koledniški običaj, ki se je polagoma razkrojil in pozabil. Po vsem tem sklepam , da je rabila m ekinjska zibelka klarisam za pobožnost v božičnem času. Za ta svoj sklep lahko navedem še nekaj dokazov. 4. Vloga mekinjske zibelke Povezanost samostanov istega reda je že v srednjem veku omogočala, da so se m ed drugim tudi pobožne vaje naglo razširile po vseh samo­ stanih, ako jih je redovno vodstvo sprejelo. Zato je domneva, da je bilo »zibanje deteca« v 14. ali najpozneje 15. stoletju udomačeno po naših ženskih samostanih, predvsem med klarisam i, pa tudi med dom inikan- kam i, povsem upravičena. N aša zibelka je nastala sicer res šele sredi 17. stoletja, k ar pa ne po­ meni, da redovnice običaja poprej niso izvajale. D a je zibelka res rabila »zibanju deteca«, dokazuje ustno izročilo, ki je zibelko sprem ­ ljalo. Strahlovi so kupili zibelko v K am niku (»in Stein erworben«) in sicer z zagotovilom, da je iz m ekinjskega sam ostana (»aus M inckendorf«), D okler se ne najde glavni katalog Strahlove zbirke z morebitno opom­ bo o nabavi zibelke, se moramo zadovoljiti z domnevo, da je zibelko po razpustu sam ostana nekdo rešil in jo potem v K am niku hranil obenem z ustnim izročilom o njenem nam enu in ga Strahlovim povedal. Zna­ čilno je nam reč, da je voščeni Jezušček napravljen v krstno oblekco K arla Strahi a. V izročilu mnogih rodbin je krstna oblekca obredni re­ kvizit in je zato v družini vedno v posebni časti. Če so Strahlovi nadeli detecu v zibelki krstno obleko poslednjega potomca, so imeli za to tehten in nedvoumen razlog: vedeli so, da dete v zibelki predstavlja Jezuščka. Izročilo o tem jim je bilo znano. Za to sem našel v Strahlovi h arh iv a- lijah tudi pismen dokaz. V nedatiranem seznamu, pisanem na dve sešiti pisarniški poli in naslovljenem »Verzeichniss der aus dem K. v. Strahl- schem Schlosse zu A ltenlack an das löbl. Ausstellungs-Comitee abgege­ benen und von diesem übernommenen Gegenstände«, sem dobil na str. 6 pod »Nachtrag« naslednji zapisek: »Nr. der Kiste XV, 20 — Geschnitzte und vergoldete Wiege m it dem Jesukinde (podčrtal jaz).« Nisem ugo­ tavljal, k atera je bila ta razstava. Zadoščal mi je zapis iz Strahlove roke, da je dete v zibelki podoba Jezuščka. To izročilo je moralo biti znano tudi ob prevzem u predm etov po Strahi o vi sm rti, ko je zapisal sestavljalec seznam a »Božična zibka«. Zibelka sama n a sebi ne kaže kakili posebnosti, ki bi pričale o njeni obredni vlogi. Angelčki kot ornam entalni motiv so bili pogostni tudi na zibelkah v otroški sobi. Isto velja tudi za monogram JHS, ki je — hkrati s peierokrako »moro« — priljubljen tudi na zibelkah ljudskega izdelka. N ekatere božične zibelke sicer včasih s svojo rezbarijo ali slikarijo ne­ dvoumno kažejo, katerem u nam enu so služile. Tako im a renesančna zi- Sl. 265. Nemška božična zibelka iz pozne renesanse Bayr. N ationalm us., M ünchen (iz R. Berliner, D enkm äler der K rippenkunst, A ugsburg 1920) belka iz Italije na eni končnici naslikanega osla, na drugi vola, ki oba spadata k božičnemu prizoru (sl. 264). A vstrijska zibelka iz srede 14. stol. im a na obeh stranicah naslikana po dva klečeča angela, ki se s sklenje­ nimi rokami sklanjata k m olitvi. 19 F landrijska posteljica iz 15. stol. ima na koncu vsakega izmed podaljšanih kotnih stebričev izrezljanega sto­ ječega angela, ki sklenjenih rok zre na ležišče.20 Toda vse to ni nujno (sl. 265). Poljska božična zibelka iz 16. stoletja 21 je brez figuralnega okrasa in kaže zgolj ornam entalne rezljane motive. Naša zibelka je torej prav lahko rabila svojemu obrednemu nam enu, čeprav na njej nič po­ sebej ne kaže na to. Voščena figura v zibelki je imela obliko povitega deteta. Ali je bilo vse skupaj morda le igrača? Recimo, da je bila bogato izdelana zibelka z voščenim detetom nam enjena deklici iz plem iške rodbine! Tu nam p rih aja na pomoč zgodovina igrač. Deklice višje starostne stopnje — in samo takšne bi se mogle igrati z »igračo« teh dim enzij — v tistih časih sploh niso rabile punčk v obliki ležečega in povitega deteta. Punčka je predstavljala v tisti dobi vedno samo odraslo, modno oblečeno damo, kar se je ohranilo vse do srede 19. stoletja . 22 Preprosti in verjetno tudi me­ ščanski pa plem iški starši so sicer skoraj gotovo kupovali m ajhnim de­ klicam punčke v obliki »povitega deteta«, toda to so bili leseni, včasih glinasti predm eti23 m ajhnega merila. Naše dete pa ima velikost norm al­ nega dojenčka. To je za »punčko« tiste dobe nenavadno . 24 Mnenje, da je bilo dete v m ekinjski zibelki z zibelko vred le igrača, torej ne more ob­ veljati. Končno pa ima naše dete voščeno glavico in poprsje. Voščenih igrač te vrste k ulturna zgodovina ne pozna. G lavica in poprsje sta bosirani, kakor se im enuje svojevrstna tehnika m odeliranja v vosku, ki so jo vprav redovnice m ojstrovale do popolnosti. Vosek se vtiskuje v pripravljen kalup (postopek se po francosko im enuje »bosseler«, odtod nemški »bos- sieren«, »bosseln«); nastala figura je znotraj votla. Tudi v barvanju voska do najm anjših odtenkov so bile redovnice izredno spretne.2 5 Naše dete je torej vsekakor nunsko delo in predstavlja Jezuščka. Seveda ne mo­ remo ugotoviti, kd aj in kje je nastal. D a so bile um etnice te vrste tudi med m ekinjskim i redovnicam i, je kaj verjetno.2 6 O pozneje dodanih rokcali ne kaže izgubljati dosti besedi. Omenil sem, da gre za rokce kupilne punčke, torej i g r a č e , kakršne je začela izdelovati angleška industrija od 1850, nem ška pa od 1870 dalje (papirna kaša, grundirana z barvo polti in nam očena v voščeno ali parafinsko raztopino ) . 27 Ta dodatek se je mogel pojaviti potem takem kvečjem u v zadnji četrtini prejšnjega stoletja. Ko bi nam bil na voljo glavni katalog in če je označil K arl S t r a h i v njem letnico nabave zibelke, bi lahko ugotovili, ali je dobil Jezušček rokce pri prejšnjem lastniku v Kam niku ali šele p ri S t r a h lo vili. * Po vsem tem pač upravičeno sodimo, da je m ekinjska zibelka rabila obrednemu »zibanju Jezu ščka « o božičnem času. Ni mogoče povedati, ali je bila nam enjena zasebni pobožnosti ali javnem u obredu v cerkvi. Lahko pa govorimo o m ekinjski božični zibelki. Z zibelko karm eličank s Sela p ri L jubljani vred se torej ta zibelka uvršča med tiste redke primere, ki jih hranijo le nekateri evropski m u­ zeji, zato pomeni za ljubljanski Etnografski muzej resnično dragocenost. 1 ZUZ X (1930), 107 sl. OPOMBE 2 P rav tam, 112. 3 Rajnem u akadem iku dr. Janku Polcu sem hvaležen za mnogotero pomoč. 4 ZUZ X (1930), 80-81. 5 P rav tam , 73: »Vom J. 1899. an nahm ich in A ltlack dauernd A ufenthalt, befaßte mich aber bis 1908. nur wenig m it den Samlungen, da ich anderw eitig in A nspruch genommen war. Nun w urden unter M ithilfe des Hörers der K unst­ geschichte Anton G aber in Bischoflack die Bilder einer eingehenden U ntersu­ chung unterzogen und ein K atalog zusamm engestellt, dessen D aten dem jetzigen K atalog zur G rundlage dienen.« — R ajnem u A nteju Gabru sem za m nogotera pojasnila iskreno hvaležen. 6 P rav tam, 143. 7 M elita Pivec-Stele, Starejši ženski sam ostani v Sloveniji. »Kronika slo­ venskih mest« 3 (1940), 152—153. 8 Adolf S p am e r , W eihnachten in alter und neuer Zeit. Jena 1937, 30 sl. — - P ri roki mi je poročilo o sam ostanu benediktink pri sv. A fri v W tirz- burgu iz 1803: »Auf der W ohnung der Aebtissin und in den Zellen der Nonnen (19 Räume) befanden sich (unter anderem) 3 Jesukindlein ...« (P. Paulus Weis- senberger OSB. Beiträge zur Kuust- und Kulturgeschichte M ainfränkischer Benediktiner- und Zisterzienserklöster, v: M ainfränkisches Jahrbuch 1950/51, navaja J. Stumpf v: D er Bay. K rippenfreund, Nr. 129, Sept. 1954, platnic 3. stran.) 9 V iktor v. G e r a m b , Deutsches Brauchtum in Österreich. G raz 1926, 107. R ichard Beitl. W örterbuch der deutschen Volkskunde. Leipzig 1936, p. b. W eih­ nachten, 819. — Nonnberške benediktinke v Salzburgu, pri katerih naj bi se bilo »zibanje Jezuščka« začelo, običaja ne poznajo več in tudi ne hranijo nobene zibelke (sporočilo predstojništva z dne 29. okt. 1955). 1 0 Anton Dörrer, Die D eutsche L iteratur des M ittelalters — Verfasserlexi­ kon, IV. Berlin 1953/54, p. b. W eihnachts(-Kindelwiegen-)Spiel, Niederhessisches und Eisacktaler, stolpec 875. — Gl. tudi: Gustav Gugitz, Das Jah r und seine Feste iin V olksbrauch Österreichs. Studien zu Volkskunde, II. Wien (1950), 264 sl. 1 1 Spamer, 30. 1 2 V: »Annales de la Societe Archeologique de Namur«, N am ur 1889, vol. XVIII, 421—484 (11 podob). 1 3 Georg Hager, Die W eihnachtskrippe. Ein Beitrag zur Volkskunde und Kunstgeschichte aus dem Bayerischen Nationalm usem n. M ünchen 1902. 1 4 Jasielki Krakowskie. »Rocznik Krakowski«, K rakow 1902, zv. V, 94—137. 1 5 V delu Jan a Krupskega »Szopka Krakowska«. K rakow 1904. 1 6 Rudolf Berliner, The Origins of the Creclie. »Gazette des Beaux-Arts«, New Y o rk -P aris, VI ser., vol. XXX (1946), 253, fig. 2. 1 7 Gugitz, 269. 1 8 Gl. zlasti L. Berthold, Die Kindelwiegenspiele. »Beiträge zur Ge­ schichte der deutschen Sprache und L iteratur« 56 (1932), 208—224, ter C arm elina Naselli, O rigine delle ninne-nanne di argom ento religioso. »Atti del Congresso di studi etnografici italiani 1952«, Napoli 1953, 259—266. 18 a Slovenske pastirske kolede. Prispevek k zgodovini baročne ljudske igre. D ela SAZU. Razred za filološke in literarne vede, L jubljana (v tisku). 1 9 Berliner, 278, fig. 7. 2 0 Angelo Stefanucci, Storia del presepio. Roma 1944, 86, fig. 52. — Glej tudi: Falcke, Die Sam m lung Dr. A lbert Fidgor — Wien, I, 4. Berlin MCMXXX, No. 161 (Tafel LXXXV). — Namesto zibelke se v flandrijskih sam ostanih pojav­ ljajo tudi posteljice! 2 1 Stefanucci, 85, fig. 51. 2 2 M ax v. Bo eh n , Puppen. (Puppen und Puppenspiele I.) M ünchen (1929), 215—216. 2 3 »Povito dete« je zaradi svoje skrajno preproste oblike vsekakor n ajsta­ rejši prim er otroške punčke-igrače. Našli so take punčke v Egiptu, v ostankih iz stare G rčije in starega Rim a (Karl Gröber. Kinderspielzeug aus alter Zeit. Eine Geschichte des Spielzeugs. Berlin MCMXXVIII, 30), dobili so jih v starih alem anskih grobovih na W ürttem berskem (W. Pessler, H andbuch der deut­ schen Volkskunde, III. Potsdam b. 1., 22), uvrstile so se med oblike lecta podob- njaka, sprva predvsem kot rodnostni simbol na svatbenem pecivu po Tirolskem, Švici, N em čiji (Max Höfler, G ebildbrote der Hochzeit. W ien 1911, 50 sl.). — Pri nas sta povito dete in zibelka, celo za sestavljanje, med »malimi k ru h k u dokaj pogosta, gl. Rajko Ložar, M ali kruhek v Škofji Loki in okolici. »Etnolog« X-XI (1939), 177 in passim. — Srednji vek nam zaradi pogostih požarov, zaradi ne­ obstojnosti gradiva (les, glina) in zaradi uničevanja po sam ih otrocih ni zapustil prim erkov takih punčk. Toda znano je, da so jih izdelovali v N tirnbergu že v 15. stoletju (naziv: Docken) in da so se ukvarjali z množičnim izdelovanjem takšnih (struženih in nato rezljanih) punčk igračarji na Thiirinškem , v Berchtes- gadnu in O beram m ergauu od 17. stoletja dalje (Gröber, 10 sl.). P rihajale so tudi k nam , kjer so jih prodajali sejm ski k ram arji kot »cilke« (moj zapis). 2 4 Šele okoli 1850 so prišle iz Anglije punčke, ki predstavljajo »otroka« (evropska celina jih je spoznala predvsem 1855 na pariški svetovni razstavi), a punčka v podobi pravega dojenčka je »izum« šele zadnjih desetletij (Boehn, 216). 2 5 Sicer p a je voščena plastika prastara, prim . Julius v. Schlosser, Ge­ schichte der P orträtbildnerei in Wachs. Jahrbuch der K unstsam m lungen d.allerh. K aiserhauses, Bd. 39. Wien 1910—1911. — A nnette v. Eckardt, M eisterwerke alter W achsplastik. »Velhagen & Klasings M onatshefte« XXXIII, Jan. 1919, 5, 517 sl. — Boehn, nav. delo. — Lexikon für Theologie und K irche X, F reiburg i. Br. 1938, p. b. W achs, 707. — Beitel, 797 sl. — Poglavje zase so voščeni vo- tivi, gl. Leopold Schmidt, Zur Geschichte des W achsopfers im M ittelalter, »österr. Zeitschrift fü r Volkskunde« N. S. 1, G. S. 50 (1947), 86—94. 2 6 Staro nunsko izročilo izdelovanja voščenih Jezuščkov so nadaljevale do nedavnega naše uršulinke in karm eličanke. — P ri ljubljanskih uršulinkah je varovala izročilo predvsem M. F lorijana Suchy, ki mi je (6. oktobra 1944) za­ pisala nekaj podatkov; dopolnila jih je na mojo prošnjo M. Krizostom a Faj­ diga (novembra 1953), za k ar ji na tem m estu izrekam zahvalo. Umetnost iz­ delovanja voščene plastike je bila v ljubljanskem uršulinskem sam ostanu v 19. stoletju že zam rla. Poživile so jo spet redovnice, ki so med prvo svetovno vojno kot begunke prišle iz Gorice v Ljubljano. V Gorici je ta um etnost še cve­ tela. Tako so prišli kalupi spet v L jubljano in Škofjo Loko. V L jubljani se je u k v arjala z voščeno plastiko poprej Tirolka s. A gata Gali, ki pa je svoje re­ cepte skrbno varovala, da so šli z njo v grob. Po prvi svetovni vojni so delovale med ljubljanskim i uršulinkam i s. Roza Špel a k, ki je bila vešča vlivanja Jezuščkov, ovčic za v jaslice itd., s. O tilija Kravcar, predvsem pa M. F lorijana Suchy. Ta je kot sam ouk sam a izdelovala kalupe, vlivala, restavrirala. Ne­ srečno usodo starih kalupov dobro ilustrira dogodek med drugo svetovno vojno. Ko je bilo treba zaradi protiletalske zaščite izprazniti podstrešje, je privlekla sam ostanska služinčad na dan poln zaboj starih kalupov^ ki jih je zm etala na stavbni prostor poleg sam ostana (gimnazijsko poslopje ob Šubičevi ulici). M. Flo­ rijan a je kom aj rešila nekaj kalupov. — K arm eličanke na Selu so začele izdelo­ vati voščene Jezuščke takoj po prihodu iz G radca 1889 (pismeno sporočilo ra j­ nega u n iv .p ro f.d r.C irila Potočnika 2.febr. 1945). — U ršulinke so svoje izdelke tudi prodajale, karm eličanke pa so jih za božič večinoma razdale. 2 7 Boehn, 202, 206. DIE CHRISTKINDL-WIEGE AUS MEKINJE Im E thnographischen M useum zu L ju b lja n a befindet sich eine W iege nor­ m aler G rösse m it W achskindpuppe. Im Inv en tarbu che ist die W iege als aus dem D om inikanerinnen-K loster zu Velesouo (M ichelstätten in O berkrain) stam ­ m end u nd als aus der einstigen Sam m lung K arl R. v. S tralil’s erw orben, ver­ zeichnet. Die archivalisclien Forschungen des Verfassers ergaben nun, dass die Wiege irrtüm licherw eise als aus Velesovo — M ichelstätten stam m end verzeichnet w orden ist. Die in deutscher Sprache verfassten S trahl’schen Verzeichnisse der einstigen Sam m lung kennen nur eine »geschnitzte, reich vergoldete Wiege — aus M inckendorf in Stein erworben«. D a Kenner der einstigen Sam m lung das Vorhandensein zweiter derartiger W iegen ausschliessen, ist die Provenienz der Wiege endgültig festgestellt. M inckendorf = M ekinje bei Kam nik (Stein) in O berkrain, das älteste K larissenkloster (gegr. um 1300) in slowenischen Landen, w urde unter Kaiser Josef II. aufgelöst; die Wiege dürfte dem nach nachher irgendwie in bürgerlichen Besitz in K am nik übergegangen sein, wo sie von K. v. S trahl erw orben wurde. N ach einer Beschreibung der 62 cm langen und 45 cm hohen Wiege, die um die M itte des 17. Jahrhunderts entstanden sein dürfte,* identifiziert der Ver­ fasser die Wiege als »Christkindl-W iege«. D ie Ü berlieferung davon m usste auch K. v. S trahl bekannt gewesen sein: er bezeichnet das darin liegende wächserne Fatschenkind irgendwo ausdrücklich als » Jesukind«. Es w ar auch m it dem Tauf- kleidchen der S iralil’sclien Fam ilie angetan. D ie Christkindl-W iege aus M ekinje ist dem Verfasser ein Beweis, dass auch in den F rauenklöstern Sloweniens das anderw ärts allgem ein bekannte »Kindlwiegen« als w eihnachtlicher B rauch zum indet um die M itte des 17. Ja h r­ hunderts geübt wurde. Es w ar aber tatsächlich schon anfangs desselben Ja h r­ hunderts als volkstüm liche fromme Übung in Slowenien verbreitet, wie schon in der C hronik des Collegium Societatis Jesu zu L jubljana für W eihnachten des Jahres 1620 eine »cunarum agitatio« verzeichnet wird, bei der, nach des Chronisten W orten, »adfuit frequens populus, verum valde petulans«, und auch zahlreiche slowenische Volkslieder das Motiv des Jesu-W'iegens erhalten haben. Die V erbreitung des Brauches und dam it die A nzahl der hiezu gehörigen Re­ quisiten, d .h . der Wiegen m it dem Jesukinde, darf dem nach auch in sloweni­ schen Landen als gleichlaufend m it dem »Kindlwiegen« im restlichen Abend­ lande angenommen werden. Die Wiege aus M ekinje ist jedenfalls eines der seltenen erhaltenen Exem plare in Europa. * In L. Kretzenbachers »W eihnachtskrippen in Steierm ark« (Wien 1953) w äre au f S. 11 ein D ru ckfehler zu berichtigen, der den U rsprung unserer W iege ins 14. Ja h rh u n d e rt verlegt. (Ihm folgte R. Berliner, Die W eichnacht­ skrippe. M ünchen 1955. S. 157, Anm. 28.)