<-z informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA ŠT. 10 - LETO XV. - VELENJE, 2. 4. 1981 INVENTIVNA DEJAVNOST na področju množične inovacijske DEJAVNOSTI SMO V LETU 1980 PRIHRANILI 40 MILIJONOV DINARJEV V prvi letošnji številki Biltena je bil objavljen samoupravni sporazum o inovacijski in inventivni dejavnosti, katerega so do sredine marca podpisali predstavniki TOZD in DSSS Gorenje TGO. V skladu z 31. členom navedenega sporazuma je delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO na deseti seji. 26. februarja 1981, sprejel metodologijo zajemanja in ugotavljanja učinkov za realizirane inovacije. Pravilniki o inovacijski in inventivni dejavnosti so bili podpisani konec decembra 1980 in v januarju letošnjega leta. To je kratek pregled aktivnosti, ki so bile potrebne za normativno ureditev in opredelitev inovacijske ter inventivne dejavnosti. Ali povedano drugače, prižgana je zelena luč, da lahko inventivna dejavnost v Gorenju TGO še bolj zaživi. Pri tem se zavedamo, da morajo biti že prijavljeni inovacijski predlogi čimprej obravnavani na delavskem svetu ustrezne TOZD oziroma DSSS. V teh dneh smo že poslali nekaterim avtorjem in delavskim svetom v obravnavo obdelane predloge in izračune prihrankov ter odškodnin. Avtorje, ki še niso prejeli gradiva, prosimo za razumevanje, kajti pripraviti je potrebno preko 150 gradiv za obravnave. Tolikšnega števila delavski sveti ne morejo obravnavati samo na eni seji, zato predvidevamo, da bomo potrebovali približno dva meseca, da bodo obdelave predlogov stekle ažurno, kot je opredeljeno v samoupravnem sporazumu in pravilniku o inventivni in inovacijski dejavnosti TOZD oziroma DSSS. Naslednje, kar smatramo, da je pomemben faktor za poživitev inventivne dejavnosti, je dokaj stimulativna lestvica nagrajevanja inovatorjev. Zanemariti pa ne smemo moralnih priznanj, ki so opredeljena v navedenih samoupravnih aktih in so za nekatere inovatorje celo bolj pomembna kot denarna nadomestila oziroma nagrade. To so na kratko našteta dejstva, za katera smatramo, da so prisotna pri spodbujanju tako množične inventivne dejavnosti kot tudi raziskovalno razvojnega dela, ki je najvišja oblika usmerjenega ustvarjalnega dela. Rezultati tega dela pa bi se morali manifestirati v številu ustvarjenih izumov. Množična inventivna dejavnost je osredotočena predvsem na izboljševanje obstoječega stanja, na primer v tehnologiji, na izdelkih, organizacije dela in številnih ostalih dejavnostih, ki so prisotne v naši tovarni. Raziskovalno — razvojna dejavnost pa ne vključuje množice ljudi, ampak le kadre, ki imajo za določeno delo potreben obseg znanja. Njihovo delo pa je načrtovano in usmerjeno. Vlaganja v to dejavnost zahtevajo precejšna sredstva. Rezultati pa se kažejo v kasnejšem obdobju. Iz navedenega je razvidno, da sta to dve dejavnosti, ki pa se dopolnjujeta in ena brez druge ne dajeta optimalnih rezultatov. Obe dejavnosti pa se pokrivata v tem, da je pri obeh najbolj iskana in cenjena vrednota ustvarjalnost oziroma znanje. To pa pomeni, da imamo na področju množične inventivne dejavnosti še veliko rezerve, kar nam dokazuje naslednja tabela: Prijavljeni Realizirani Odstotek Gospodarska korist Leto predlogi predlogi realiz. pred. (ustvarjen dohodek) 1975 25 7 28 8.151.000 din 1976 23 15 65 11.330.000 din 1977 53 24 45 15.250.000 din 1978 80 37 46 30.000.000 din 1979 43 31 72 35.130.000 din 1980 49 24 49 40.000.000 din Skupaj 273 138 51 139.861.000 din Opozorili bi na to, da se bo število realiziranih predlogov posebno v letu 1980 še spremenilo, ko bodo predlogi obravnavani na delavskih svetih. V preteklem letu je bila ocenjena gospodarska korist 4 stare milijarde din, izračunana pa znaša 2,82 stare milijarde. Vendar smatramo, da je ocenjena korist realnejša. Menimo, da so rezultati množične inventivne dejavnosti iz tabele dovolj razvidni. Na hitro ocenjeno so ugodni, posebno ustvarjena gospodarska korist. Vendar, če pa le-te primerjamo z razvitimi zahodnimi in vzhodnimi državami, kjer sodeluje v inovacijskem procesu 10—30 % vseh zaposlenih, pri nas pa je v lanskem letu znašal ta odstotek le 0,72, lahko zaključimo, da imamo na tem področju še veliko rezerve, ki pa bi jo morali v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja pričeti izkoriščati. To je tudi ena od konkretnih stabilizacijskih akcij, ki bo pripomogla k boljšemu poslovanju naše delovne organizacije. Verjetno v Gorenju TGO lani ne bi izkazali izgube 21 milijard starih dinarjev, če bi imeli prijavljenih vsaj 4 do 5 r/c inovacijskih predlogov glede na število zaposlenih. V delovni organizaciji bi verjetno lahko celo zabeležili ostanek dohodka. Zaradi tega bi še enkrat poudarili, kar je bilo že večkrat rečeno, da je pospeševanje inventivne dejavnosti gospodarskega pomena, ne pa politična akcija. Žal res večkrat ostajajo akcije le na papirju in sestankih vendar smo za takšno stanje odgovorni vsi, posebno še družbenopolitične organizacije, ki morajo ugodno družbenopolitično klimo za razvoj inventivne dejavnosti prenesti na vse delavce Gorenja. Kar pomeni, da bomo morali spremeniti tudi miselnost, ki pogojuje nevoščljivost in je eden zaviralnih momentov za hitrejše uveljavljanje množične inventivne dejavnosti. Vsak bi se moral zavedati, da vsaka realizirana inovacija pomeni povečanje dohodka. Inovatorju pripada od povečanega dohodka le določen odstotek, ostali del dohodka pa koristimo vsi za povečanje osebnih dohodkov in ostalo porabo, ki izhaja iz dohodka ter čistega dohodka. Prav zato bi si morali vsi prizadevati, da prijavimo čimveč inovacij, in tiste, ki so ocenjene pozitivno, čimprej realiziramo. Samoupravni akti nam dajejo na tem področju vse možnosti, le izkoristiti jih moramo! Roman Jurič (služba SOIL—oddelek industrijske lastnine) SINDIKAT PRED NOVIMI NALOGAMI PROGRAMSKA SEJA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSS GORENJE TGO V petek, 3. aprila 1981, se bodo sestali delegati osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije Gorenje TGO na programski seji. Za sejo, ki se bo pričela ob 12. uri v sejni sobi nad restavracijo, je predviden naslednji dnevni red: 1. Izvolitev organov programske seje konference 2. Poročilo o delu v preteklem obdobju 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Predlog programa dela 5. Predlog finančnega načrta za leto 1981 6. Načrt dela za drugo četrtletje 7. Poročilo o delu Blagajne vzajemne pomoči. Delegati so za sejo dobili obsežno gradivo, med katerim je tudi skrbno pripravljeno poročilo o delu konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO v minulem obdobju. Poleg tega poročila bodo spregovorili še o oceni gospodarjenja v letu 1980 in o obravnavah o zaključnem računu za leto 1980. Po- sebna delovna skupina je pripravila povzetke o bistvenih vprašanjih, ki so jili postavili delavci na zborih delavcev in na sestankih samoupravnih delovnih in sindikalnih skupin. Iz gradiva za sejo je razvidno, da bo le-ta spregovorila o pomembnih vprašanjih, ki so trenutno prisotna v našem Gorenju. Prav gotovo bodo delegati na sejo prišli s svojimi stališči in z vprašanji iz svojih delovnih okolij. Pričakujemo, da bo seja delovna in učinkovita. Iz poročila o delu konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO povzemamo bistvene poudarke: IZ POROČILA O DELU V lanskem letu je delo sindikata potekalo v zelo težkih gospodarskih pogojih. Trend slabšanja dohodkovne uspešnosti, ki traja že nekaj let, se je še zaostril. • Znova moramo opozoriti na izredno zaskrbljujoče razmere na področju oskrbe z repromateriali in zahtevati od vseh odgovornih tovarišev v izvršnih in političnih organih, da store vse, da ne bi prihajalo do ustavitev proizvodnje. Zdi se, kot da še vedno ni vsem jasno, da brez dela ni dohodka, ni izvoza, da to ustvarja izgube in izredno slabi TOZD, delovne organizacije in gospodarstvo v celoti. . V Gorenju še nismo naredili analize, ki bi pokazala, koliko je bil standard delavca Gorenja prizadet ob rasti življenjskih stroškov v preteklem letu in v začetku letošnjega leta. Pokazal pa se je nekajmesečni zastoj pri izstopu delavcev iz proizvodnje, kar je rezultat oktobrskega prevrednotenja del in nalog v neposredni proizvodnji. Zadnje podražitve pa so dosežene rezultate na tem področju že precej izničile. Nujno je, da se bomo v osnovnih organizacijah lotili problema nizkih dohodkov bolj sistematično. . V preteklem letu smo naredili analizo delovanja delegacij, ki je pozakala na že znane slabosti: neustreznost delegatskih gradiv, slaba ali nikakršna povezava z delavskim svetom in izvršnim odborom osnovne organizacije ZSS, preslaba koordinacija med delegacijami, premajhna motiviranost nekaterih delegatov. . Poseben problem je že dalj časa informatika. Najprej je tu poslovna informatika, ki ne ustreza povsem, prepočasna je in daje premalo operativno uporabnih podatkov. Drugo je informiranje o dogajanju v Gorenju, o stvareh, ki se neposredno tičejo vsakega delavca Gorenja. Tu gre za “uradne informacije", ki niso le stvar našega glasila Informator, temveč je predvsem stvar poslovodnih delavcev. Le-ti so za takšno informiranje odgovorni in ga morajo zagotoviti. • Pogosteje kot doslej, bi na delavskih svetili morali obravnavati in sprejemati konkretne razvojne programe. Na ta način bi šlo za programe, za katere se skupno odločimo, jim skupno zagotovimo sredstva. Hkrati pa so nosilci tako sprejetih programov neposredno odgovorni delavskemu svetu in vsem delavcem. • V preteklem letu so se še bolj pereče pokazali problemi zaradi neurejenega nagrajevanja po delu. Očitno je, da je uspešen sistem nagrajevanje po delu nujen pogoj za povečanje motiviranosti vsakega posameznika za boljše in gospodarnejše delo, za ustreznejše medsebojne odnose. Pred šestimi leti uveden sistem nagrajevanja, osnovan na analitični oceni delovnih mest, je dodobra načet, ob tem pa se vse pogosteje pojavlja nespoštovanje dogovorjenih načel. Konkretno gre tu za vrednotenja, ki odstopajo od analitične ocene, “plačevanja po normi” tam, kjer to ni dopustno itd. . . • Za leto 1980 lahko ugotovimo resen zastoj v inovacijski dejavnosti, ki je tudi posledica počasnega dograjevanja samoupravnega sporazuma, ki inovacijsko dejavnost opredeljuje, ji daje organizacijsko— tehnični okvir in postavlja kriterije za nagrajevanje. Zdaj bo treba vse sile usmeriti v poživitev inovacijske dejavnosti. IZ RAZPRAV SINDIKALNIH SKUPIN IN ZBOROV DELAVCEV: TOZD ELEKTRONIKA (Velenje): • Na nivoju SOZD je potrebno uvesti nagrajevanje po količini, kvaliteti in gospodarnosti. • V Gorenju je potrebno postaviti bolj fleksibilno organizacijo in ob tem sprejeti vse samoupravne splošne akte. TOZD PRALNA TEHNIKA: • Predvidena rast cen v letu 1981 je 17 %, to pa je nerealno. Tudi v letu 1980 planirano povišanje cen 15 % , je porastlo za okrog 35 %. TOZD KUHALNI APARATI: • Kako zmanjšati odstotnost z dela zaradi bolniške? TOZD ŠTEDILNIKI: • Povečati je potrebno skrb za individualno normo in postaviti enake pogoje za delo po WF in tiste, ki tega nimajo. TOZD HLADILNA TEHNIKA: • Dohodkovna povezanost med TOZD je še neustrezna. TOZD Plastika je naš glavni dobavitelj plastike. Zaradi njih imamo dosti zastojev in problemov, vendar se jim to ne zaračuna. TOZD GALVANA: • SIS morajo pošiljati poročilo o realizaciji programov. DSSS GORENJE TGO: • Objavljeni bi morali biti konkretni podatki o novi organiziranosti v delovni organizaciji in navedene po- manjkljivosti obstoječe organiziranosti. • Kdo je odgovoren za zastoje pri osvajanju novih proizvodov? Mladinski seminar Prejšnjo soboto in nedeljo, 28. in 29. marca 1981, bi moral biti v Mežici dvodnevni seminar za člane predsedstev osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v tozdih in skupnih službah Gorenja. Seminar smo morali žal prestaviti. Najprej smo imeli organizatorji seminaija nemalo problemov s pokritjem stroškov seminarja, saj smo šele v sredo, 25. marca, izvedeli, da so finančna sredstva odobrena. Vendar je bilo to prepozno in nismo mogli izvesti akcije zbiranja prijav. Na seji predsedstva koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine v Gorenju, smo tako ugotovili, da ni zbranih dovolj prijav za udeležbo na seminarju in se po daljši razpravi soglasno odločili, da organiziramo seminar 11. in 12. aprila 1981. Rok prijave je do 4. april a 1 9 8 1. Z organizacijo dvodnevnega seminarja za člane predsedstev osnovnih organizacij nadaljujemo ciklus idejnopolitičnega usposabljanja. S samim programom in z aktivnim sodelovanjem vseh udeležencev seminarja želimo kritično oceniti dosedanje rezultate in angažiranje mladih pri razreševanju družbenih protislovij. Na seminarju pa želimo tudi poglobiti znanja iz marksistične teorije in prakse našega socialističnega samoupravljanja. Teme bodo obravnavane konkretno, praktično in akcijsko. Tako bomo na seminarju obravnavali teme kot so gospodarski položaj Gorenja, delovanje delegatskega sistema, dopolnitve ustav, ekonomske in politične razmere v Jugoslaviji, mednarodna politična situacija, delitev dohodka, organiziranost ZSMS, njene aktualne naloge in vloga v političnem sistemu samoupravljanja. Še posebej pa bodo udeleženci seminarja po skupinah obravnavali različna vprašanja s področja idejnopolitičnega dela, mladinskih delovnih akcij, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kulture, informiranja in podobno. Boža Tanšek—Šuštaršič POPRAVEK V prejšnji številki se bi moral naslov na tretji strani glasiti "VSE NAŠE POSLANICE". Opravičujemo se za napako, ki je nastala v tiskarni. Uredništvo INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974. SPOZNAVNI DAN V GORENJU V uredništvu so prejšnji petek preživele delovni dan Biserka. Liljana in Romana, ki so tako kot drugi osmošolci z osnovne šole “Miha Pintar Toledo" v okviru spoznavnega dne obiskale Gorenje. Tu naj bi se vsaj malo seznanile s svojim bodočim poklicem in, ker so se odločile, da bodo postale novinarke, so pač spoznavale delo novinarja oziroma bolje rečeno organizatorja obveščanja v organizacijah združenega dela. Nismo ves dopoldan le sedeli v pisarni in se pogovarjali, ampak so dekleta odšla tudi v obrate, kjer so naše delavce spraševale o njihovem delu, težavah, ki so z njim povezane, pa še o tem in onem. In tako je nastala nekakšna anketa, v kateri je že tudi kal intervjujev, ki jili bodo nekoč, če se bodo za ta poklic v resnici odločile, imele. naš pogovor JOŽICA PLEVNIK (Kuhalni aparati): "Tukaj delam že devet let in vesela sem, da je po tolikih letih prišel kdo tudi med nas in nas povprašal o našem delu. Delavka sem in obešam nekakšne podloge za štedilnike. Z delom sem zadovoljna in z veseljem hodim v službo, razumem se tudi s sodelavci. Moti me le slab, umazan zrak in mislim, da bi morali tu nekaj ukreniti." VINKO KNEŽEVIČ (surovinski oddelek tozda Pralna tehnika): “V tovarni gospodinjske opreme Gorenje delam pet let kot nekakšen varilec, čeprav sem navaden delavec in za ta poklic nimam nikakršnih šol. Ko sem se tu zaposlil, surovinski oddelek pralnih strojev ni bil tako razvit kot danes. Takrat ni bilo tekoče ga traku in smo vse prevažali na vozičkih ali pa prenašali. Napredovalo pa je Gorenje in z njim tudi naš oddelek. Sodelavci se dokaj dobro razumemo in tudi delo sedaj ni prenaporno, vendar bi delo lahko potekalo še uspešneje, če bi imeli večji boben za varjenje. Sicer pa sem srečen oče treh otrok in kakšnih posebnih problemov nimam." MARJANA ANŽELAK (surovinski oddelek tozda Pralna tehnika): "V Gorenju sem zaposlena osem let. Tu pregledujem še nedokončane pralne stroje. Delo mi je všeč in tudi s sodelavci imam prijateljske stike. Imela bi le pripombo glede zelo umazanega in nezdravega zraka, ki je v tem oddelku. Za izboljšanje zraka bo treba nekaj narediti. Drugih problemov pa drugače ni." DARINKA KRAJNC (TOZD Kuhalni aparati): "Delam štiri leta in sem z delom še kar zadovoljna, saj ni preveč naporno in ga lahko opravljam dokaj nemoteno. Delavci se med sabo razumemo, si pomagamo in med nami ni prepirov. Skupne težave in probleme rešujemo v sindikalni skupini, katere poverjenica sem. Na delovnem mestu pa me moti predvsem hrup, čeprav je drugače naše delo varno." BERNARD ENCI (TOZD Orodjarna): "Koliko let že delate v Gorenju in kaj ste po poklicu?" “V Gorenju delam že dvajset let in sicer kot strugar." "Ali se veliko mladih odloča za ta poklic?" "Za poklic strugarja se jih ne odloči veliko, saj je delo trdo in naporno." "Vas pri delu kaj moti, imate kakšne pripombe?" "Predvsem me moti to, da je v hali toliko škodljivega prahu. Morali pa bi zamenjati oziroma popraviti tudi nekatere stružnice in orodja, saj so le-ta že dotrajana." "Kakšno je vaše mnenje o našem spoznavnem dnevu in o usmerjenem izobraževanju?" "Nasploh sem rad z otroki, pametno in poučno pa se mi zdi, da pridejo osmošolci v tovarno in se pobiiže seznanijo s svojim bodočim delom. Čeprav se težko znajdem v vseh teh spremembah, ki jih bo letošnje leto prineslo v naše šolstvo, se mi vendarle zdi, da bo zdaj učencem v šoli lažje in da bodo tudi lažje dobili zaposlitev po končanem šolanju." Romana Leskošek, 8. d JURIJ VIPAVO (Orodjarna): "V TGO Gorenje sem zaposlen šele osem mesecev, sicer pa sem kot kju-čavničar delal v Nemčiji enajst let. Tu sem z delom zadovoljen, le orodje za delo je včasih preslabo. Delo je naporno, vendar me moti predvsem glasba med delovnim časom, ki se meša z ropotom. Prostega časa pa nimam dosti, saj gradim hišo." JUST JAVORNIK (Kuhalni aparati): "V tovarni Gorenje sem zaposlen že več kot deset let kot navaden delavec. Takrat, ko sem začel tu delati, je bila tovarna Gorenje šele na začetku svojega razvoja. Delam pač vse, kar je potrebno, vendar sem z delom zadovoljen, pa tudi s sodelavci se dobro razumem in smo si dobri prijatelji. " FRANC GOLOB (TOZD Pralna tehnika): "V TGO Gorenje delam že enaindvajset let. S svojim delom v tozdu Pralna tehnika in z osebnim dohodkom, ki ga dobivam kot mojster v stiskal niči, sem zadovoljen. V prostem času pa se pozimi ukvarjam predvsem s smučanjem, poleti pa obdelujem zemljo okoli doma v Letušu, od koder se v Velenje vozim na delo z avtobusom." SALKO MUŠIČ (TOZD Hladilna tehnika): "Kot varilec delam tu že šesto leto. Imamo primerno opremo za delo, pa vendar je naše delo varilcev še vedno škodljivo zdravju. Z osebnim dohodkom nisem preveč zadovoljen. V prostem času pa se predvsem rad ukvarjam s športom, najraje s prijatelji igram nogomet ali odbojko." MIHAELA PAVLIČ (TOZD Kuhalni aparati): "V TGO Gorenje sem zaposlena štiri leta in se kot delavka na traku soočam z mnogimi delovnimi problemi. Ker tudi nisem najbolj zdrava, bom verjetno morala delo zapustiti. V prostem času pa se najraje ukvarjam z ročnim delom." ALOJZIJA JEROMELJ (TOZD Kuhalni aparati): "V naši delovni organizaciji sem neprekinjeno zaposlena šestnajst let. Šolanje na ekonomski šoli sem morala namreč po dveh letih, zaradi domačih razmer, prekiniti in tako sem se zaposlila. Delam kot brisalka in pokrivalka peči ob tekočem traku. Delo je stoječe in zahteva veliko truda in zbranosti, kljub temu pa ga z veseljem opravljam. Delam v dveh izmenah, kar je zame primerno tudi zaradi varstva. Kljub obvezam do družine in napornem delu, bi rada šolanje na ekonomski šoli nadaljevala. V prostem času, ki pa ga je malo, se ukvarjam z ročnim delom. " Biserka Povše TEREZIJA JELEN (TOZD Kuhalni aparati); "V Gorenju sem zaposlena deset let in, čeprav je moje delo enolično, ga imam rada. Želela sem sicer postati frizerka, vendar mi to ni uspelo in tako sem sedaj tu. Delo resda ni težko, moram pa biti zbrana. Delam le dopoldne, ker imam doma dva majhna otroka." ROZINA RAMŠAK (TOZD Kuhal-ni aparati): "Enajst let delam v tej tovarni. Opravljam dokaj enostavno delo, a ga ne bi hotela zamenjati. Navezala sem se na mesto in za to delo in, četudi bi se lahko prestavila, sem ostala raje tu." KENIJA HADŽIČ (TOZD Kuhalni aparati): "V Gorenju sem začela delati šele pred mesecem in sem torej še novinka, začetnica. Dela se nisem naveličala, čeprav ni ravno pestro, nimam pripomb." ANČKA KOPUŠAR (DSSS -Splošne službe— telex): "Moje delo je zelo pestro, saj sprejemam podatke z vsega sveta, pa tudi sama jih odpošiljam. Seveda moram dosti tipkati in pri tem so obremenjene predvsem roke. Dela ne morem odložiti, saj sprejemamo nenehno pomembna poročila in prav nobenega ne smemo izpustiti. Navezana sem na to svoje delo, kljub težavam, s katerimi se nemalokrat srečujem. Ob delu se lahko tudi dodatno izobražujem, saj sprejemam ogromno poročil in novic. Skratka, navadila sem se na to delo in ga imam rada." MARIJA ZABUKOVNIK (TOZD Pralna tehnika): "V Gorenju sem zaposlena sedem let in delo, ki ga opravljam, je kar naporno, saj se moram veliko sklanjati in nato dvigovati plošče. Čeprav je že moje delo neka vrsta malo težje telovadbe, pa menim, da ne bi bilo napačno, če bi tudi v Gorenju imeli krajše aktivne odmore. " JOŽICA GROS (TOZD Hladilna tehnika): "Tu sem že več kot enajst let in sedaj delam kot varilka, zato tudi moram nositi očala. Delo sicer ni naporno, zahteva pa veliko zbranosti. Čeprav nisem imela dosti možnosti pri izbiri poklica, sem na svojem delovnem mestu zadovoljna in se dokaj dobro počutim. " Liljana Šimunkovič DRAGO LUKAVC OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR TOLEDO JE POSLALA ZAHVALNO PISMO NASLEDNJE VSEBINE: ZAHVALA ZA SODELOVANJE Za nami je dan, ko so naši osmošolci spoznavali poklice v organizacijah združenega dela. V imenu učencev 8. razreda in delavcev šole se vam iskreno zahvaljujemo za pripravljenost, ki ste jo pokazali za sodelovanje in predvsem za pomoč, ki ste jo nudili učencem pri spoznavanju poklicev z vašega področja. Iz ankete, ki smo jo izvedli, povzemamo nekaj ugotovitev, ki vas bodo gotovo zelo zanimale. Učenci so bili zelo zadovoljni s predstavitvijo poklicev. Velika večina ima sedaj mnogo boljšo predstavo o izbranem poklicu. Lažje si predstavljajo konkretno delo, s katerim se bodo v poklicu srečevali. Več kot polovici pa so dobljene informacije in izkušnje pomagale k dokončni poklicni odločitvi. Na osnovi vsega tega lahko ocenjujemo, da je spoznavni dan zelo uspel, saj smo dosegli to, kar smo želeli. Učenci sami so mnenja, da je taka oblika predstavitve poklica zelo koristna. Zato bi želeli v bodoče s to obliko nadaljevati. Upamo, da so tudi vaše izkušnje pozitivne in da bomo lahko naše sodelovanje na tem področju še nadaljevali in poglobili. Razpis štipendij za šolsko leto 1981/82 DO GORENJE TGO VELENJE Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektronika (VS) 16 — industrijska elektronika (VŠ) 4 — računalništvo in informatika (VS) 3 — elektrotehnika (VS) 2 — merilno procesna (VŠ) 5 — energetika (VS) 3 — energetika (VŠ) 2 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka (VS) 13 — tehnološka (VŠ) 8 — konstrukcijska (VS) 13 — konstrukcijska (VŠ) 2 — energetika (VS) 1 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — kemisijska tehnologija (VŠ) 1 — tehnična matematika (VS) 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — računovodska (VS) 1 — računovodska (VŠ) 2 — organizacija in poslovno upravljanje (VS) 1 — poslovna informatika (VS) 4 — finančna (VS) 1 — notranja trgovina (VŠ) 1 — plansko analitska (VŠ) 1 — plansko analitska (VS) 1 Višja tehnična varnostna šola 1 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — SLO (VS) 1 — kadrovsko organizacijska (VS) 1 Tehnična srednja šola (V. stopnje) — računalništvo 8 — strojništvo 17 — elektro jaki tok 7 — elektro šibki tok 11 — lesarstvo 1 Ekonomska srednja šola (V. stopnje) 3 Poklicna elektro šola (IV. stopnje) — šibki tok (TV mehanik) 7 — jaki tok (obratni elektrikar) 15 — jaki tok (elektromehanik) 2 — šibki tok (avtoelektričar) 1 Poklicna kovinarska šola (IV. stopnje) — ključavničar 41 — orodjar 15 — strugar 5 — rezkalec 5 — brusilec 1 — varilec (lil. stopnje) — SKR program 3 — avtomehanik 2 Poklicna gostinska šola (IV. stopnje) — natakar 2 — kuhar 1 Poklicna lesna šola (IV. stopnje) — mizar 5 DO GORENJE PROMET SERVIS DSSS PROMET SERVIS Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — računovodska (VS) 1 — računovodska (VŠ) 1 — organizacija in poslovno upravljanje (VS) 1 — organizacija in poslovno upravljanje (VŠ) 1 — zunanja trgovina (VS) 1 — poslovne finance (VS) 1 — poslovne finance (VŠ) 1 Pravna fakulteta — gospodarsko pravna smer (VS) 1 Ekonomska srednja šola (V. stopnja) 5 Upravno administrativna šola (V. stopnja) 1 TOZD PROMET Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektronika (VS) 1 — industrijska elektronika (VŠ) 1 — energetika (VS) 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka (VS) 1 — tehnološka (VŠ) 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — zunanja trgovina (VS) 1 — zunanja trgovina (VŠ) 1 — notranja trgovina (VŠ) 1 — plansko analitska (VS) 1 — ekonomsko tehnično komercialna (VS) 1 — notranja trgovina (VS) 3 Tehnična srednja šola (V. stopnja) — strojništvo 1 — elektro jaki tok 1 Ekonomska srednja šola (V. stopnja) 2 TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatika (VS) 2 — notranja trgovina (VŠ) 2 Srednja šola za oblikovanje (V. stopnja) — industrijsko oblikovanje (aranžerstvo) 2 DO RAZISKAVE IN RAZVOJ Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — računalništvo in informatika (VS) 1 — elektrotehnika (VS) 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka (VS) 2 — energetika (VS) 1 INTERNA BANKA MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 1981 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — bančništvo (VS) 1 Ekonomska srednja šola (V. stopnja) 1 Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE VELENJE, IZOBRAŽEVALNI CENTER, 63320 VELENJE, CELJSKA 5/a, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa z imenom delovne organizacije in TOZD, v kateri želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu 1,65 KSS je potrebno priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oziroma študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitarna. Omenjene usmeritve so bile objavljene v skupnem razpisu štipendij dne 11.3. 1981 v dnevnem tisku. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Študenti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še posebni dodatek za deficitarnost. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo o rezultatih izbora obvestili do 30. junija 1981. V kolikor ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v rednem roku, bomo sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije do 20. avgusta 1981. Kandidati bodo o izboru obveščeni do 15. septembra 1981. GORENJE PROMET - SERVIS Komisija za delovna razmerja TOZD Promet oglaša prosta dela in naloge šofer I (voznik kombija) v službi izvoza. Pogoji: 1. KV voznik 2. Pasivno znanje nemškega jezika Prijave poslati v roku 15 dni na naslov: GORENJE, Kadrovska operativa, 63320 Velenje. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje do 15. 5. 1981. POSEBNO OBVESTILO V službi za rekreativno in kulturno dejavnost sprejemajo rezervacije za letovanje, prijave za izlet v Rovinj — prvega maja, prijave za šotore in prikolice, vsak dan od 8. do 11. ure; telefon 182; v Servisu-prvo nadstropje. u V elenjska občinska konferenca Zveze socialistične mladine je letos organizator dveh brigad. Tako bodo mladi sodelovali na delovni akciji na Krasu, v času od 28. junija do 18. julija, in v zvezni akciji v Vlasini od 4. julija do 1. avgusta. Če še nisi prijavljen, pa na akcijo želiš oditi, se javi referentu za mladinske delovne akcije v svoji osnovni organizaciji ZSMS. Širjenje bratstva in enotnosti, delovna zavest, red in disciplina, tovarištvo, ki skoraj cel mesec kuje nepozabne trenutke, vse to so stvari, ki jih še posebej mi mladi ne moremo tako hitro pozabiti. Zato se skoraj vsak brigadir, ki je okusil to življenje, ponovno vrača na delovišča, kjer se tudi ob največjih naporih ne sliši drugega kot pesem in smeh mladostne razigranosti. Naše mlade generacije ne smejo misliti, da je borba končana, da ni potrebno vlagati v naš razvoj izjemnih naporov. Vse to, kar mi danes ustvarjamo, avtomobilske ceste, proge, tovarne in drugo, vse to je prav tako velik boj, v katerem lahko mladina ogromno naredi. Ni nam treba iskati posebnih oblik za vzgojo naše mladine. Oblika graditeljev je najboljša oblika. Delo moramo ceniti. T udi mladi ljudje morajo vzljubiti fizično delo, da nam bo lahko delo v zadovoljstvo in čast. Menim, da tudi v času ekonomske stabilizacije ne smemo zanemariti mladinskega prostovoljnega dela, nasprotno, pri tem moramo narediti še veliko več, saj je bilo že večkrat omenjeno, da gre tu predvsem za iz gradnjo mladega človeka, saj vsi dobro vemo, kako resnična je brigadirska pesem: "Mi gradimo progo, proga gradi nas. . ." M. K. DELOVNA AKCIJA V TOZD ŠTEDILNIKI Prejšnji četrtek smo se člani osnovne organizacije ZSMS v tozdu štedilniki odločili, da v okviru delovne akcije uredimo okolico našega tozda. V treh lirah smo naredili kar precej. Poč istili smo okolico, postavili količke z žico, nasadili tudi nekaj dreves. Delo je potekalo v prijetnem vzdušju. Takšne in podobne akcije pokažejo, kako se da z malo truda in malo denarja narediti veliko. Najvažnejše pa je to, da so mladi znova pokazali, da so vselej pripravljeni s svojim delom prispevati k lepšemu okolju, v katerem živimo in delamo. Marjan Mohorič SAMOUPRAVLJANJE DELAVSKI SVET GORENJE TGO Delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO so se v ponedeljek, 30. marca 1981, sestali na 11. redni seji. Najprej so pregledali, kako poteka izvrševanje sklepov, ki so bili sprejeti na predhodni seji delavskega sveta. V drugi točki dnevnega reda pa so delegati znova prisluhnili poročilu o izvajanju sanacijskega programa firme Gorenje Koerting. Obravnavali so tudi zaključna računa firme Koerting in Gorenje — Sidex za leto 1980. O tem bomo več poročali v naslednjem Informatorju. Delegati so razpravljali še o raznih drugih vprašanjih, imenovali delegata v skupnost za cene občine Velenje in obravnavali gradivo za delavski svet sozda Gorenje.