Priloga ,,Našemu Listu" št. 74. V Kamniku, 15. decembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se raeunajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kamniška Bist0rica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Med plavbo, katera traja navadno tri do štiri mesece, ima nadgozdar ter oba njegova čuvaja s plavbo samo toliko opravila, da mu je nemogoče tudi naj-potrebnejša druga opravila opraviti, ostali gozd pre-gledati in gozdne pohode mora seveda tudi opustiti in tako se mora gospodarstvo prepustiti le slučaju in nevednim ljudem. Po plavbi mora skrbeti zopet zato, da določi sekanje lesa, skrbeti mora, da je že pose-kani les dovolj varen pred uzmovici in ker čas vedno le naprej hiti, pride med tem časom jesen oziroma zinia. Sedaj je zopet potreba les spraviti do struge potoka, urediti se mora še marsikaj drugega, kar spada posredno ali neposredno k plavbi in tako podi eno opravilo dmgo. Pri vseh teh opravilih je samoobsebi umevno, da je nadgozdar tista oseba, ki mora glavna dela opraviti, kako naj potem najde še dovolj časa rnisliti tudi na oskrbovanje ali pa nato, da bi si napravil načrt za svoje delovanje. Kdor je količkaj verziran in ima le malo pojma, kako se oskrbuje kako gospo-darstvo, mora priznati, da eni sami osebi ni mogoče vseh dolžnosti, katere mu nalaga pri nas gozdarska služba, opravljati. Saj se vendar naši korporacijski opravičenci več ali manj vsi pečajo z gospodarstvom, torej bi lahko po sebi sodili, koliko je mozno eni osebi storiti. Pri korporacijskem posestvu bi bilo v prvi vrsti potreba natančno pregledati in po zvedencih, katerim bi bil nadgozdar dodeljen, pustiti natančno preceniti vse gozdove, sploh vse posestvo. Na ta način bi upra-vičenci vsaj znali, koliko premoženja imajo in kako se njih premoženje obrestuje. Ce bi se pokazala pre-majhna obrestna mera, kar je v očigled nepravilnemu gospodarstvu tudi najbrže resniea, potem bi morda vseeno upravičenci se toliko zdramili, da bi pustili urediti gospodarstvo času primerno. Stališče, da je bilo to za časa naših dedov in pradedov dobro, in mora s tega stališča biti tudi za nas, mora konečno vendar le pasti. Kjer ni napredovanja, ondi se morajo slej ali prej pokazati posledice nazadovanja in konečno propast. Ali bi ne bilo bolj umestno eelo Bistrico pro-dati, denar pa naložiti v denarna podjetja? Prepričani smo, da bi to neslo mnogo več dohodkov kakor pa jih donaša gospodarstvo Bistrice do sedaj, čeravno bi moralo biti ravno narobe. V ravnini in pristopnih krajih. ceni se navadno en oral gozda na 2000 K; če vzamemo pri Bistrici zaradi nepristopnosti in oddaljenosti od prometa le deseti del te svote in računamo za vsak oral samo 200 K, pokaže se lepa svota 2,200.000 K. Pa pustimo še 200.000 kron kot nameček in računimo okroglo 2,000.000 K, katere bi obrestonosno samo po štiri odstotke nesle 80.000 kron! Ali so drva, les in vse drugo, kar dobivajo upra-vičenci vsako leto, res toliko vredna. Saj niti vsega prometa nima korporacija letno 80.000, kaj šele čistega dohodkal Ne pretiravamo, ako trdimo, da ves les, kar ga upravičenci dobijo vsako leto, ne presega niti 30.000 kron, kje jih pa ostane 50.000? Toliko denarja se torej sleherno leto proč viže! (Dalje prihodnjič.) Afera našega urednika z g-ojencem kavale-rijske kadetne šole, Ivan Hermanom, se je kon-čala pretečeni teden v petek pred tukajšnjim sodiščem. Da nismo že v zadnji številki poročali o njenem izidu, je vzrok ta, ker smo sprva nameravali to zadevo molee prezreti, posebno še z ozirom na različne kroge, kateri ne morejo dovolj zagovarjati prostaški nastop Hermanov, namesto da bi ga poučili, kaj zahtevata takt in olika. Kaj hocemo, svet je že tako stvarjen, da imajo bogate rodbine vedno mogočne in vplivne osebe za zagovornike in četudi napravijo doticne rodbine še večje krivice. Kakor smo čuli, se pa smatra naš molk za kapitulacijo in od gotove strani se baje raztroša vest, da je naš urednik s svojo tožbo proti Hermanu pogorel; zaradi tega smatramo za svojo dolžnost o zadevi poročati. Par tednov pred obravnavo je ponujal Herman izvensodnijsko porav-navo in izjavil, da mu na financijelnih žrtvah ni le-žeče, ako se umakne tožba proti njemu. V očigled temu je naš urednik za umaknitev svoje tožbe za-hteval, naj podari Herman za neko narodno društvo v Kamniku 1000 kron, na kar bi bil brezpogojno umaknil tožbo. Sedaj je pa bil mladi gospod v dno svoje germanske duše užaljen, ne zaradi tega, da bi mu bila svota previsoka, kaj še, ampak zaradi tega, ker bi on najraje vse Slovence s kostmi vred požrl. Vsenemec Herman, kojega predniki so bili trdni slovenski kmetje, bilbi pripravljen za kakoršno- koli n e m š k o društvo darovati v tem slučaju makari dva ali še več tisočakov, za slovensko društvo mu pa vest nikakor ni pripustila. Ker pa naš urednik ne euti potrebe s takimi pogoji podpirati nemška strem-ljenja, ni moglo biti niti govora o pogajanjih in dne 7. t. m. se je vršila sodnijska obravnava, pri kateri se je dal konečno naš urednik le vsled ljubega miru pregovoriti in odstopil od tožbe ter se zadovoljil s Hermanovo izjavo, ki jo je podal pred sodiščem in v kateri izjavlja, da ni imel niti volje niti namena ža-liti s svojim obnašanjem našega urednika. Ob enem je Herrnan drage volje prevzel vse sodnijske stroške, kateri gotovo ne bodo ravno nizki, saj sta zastopala toženca in tožnika dva odvetnika iz Ljubljane, ki sta z informacijami in tožbo zamudila več dni. Tako se je torej zadeva končala. — Pri tej priliki se je zopet pokazalo nemško-nacijonalno mišljenje mladega Her-mana v najlepši luči. Od vojaške strani se vedno za-hteva od Slovanov-vojakov, da ne kažejo niti naj-manjše mržnje do nemske narodnosti, zahteva se celo, da bi bili popolnoma mednarodni. V tem slučaju sino pa v dušo prepričani, da odobravajo vojaške oblasti nemško-nacijonalno mišljenje; mi jim pa po-vemo, da niso Nemci še nikdar rešili Avstrije pogina, pač smo se pa mi Slovani in posebej še Slovenci, na katere mogocni Neraci zanicljivo pogledujejo, pre-mnogokrat borili in naši najboljši sinovi so prelivali svojo srčno kri za njen obstoj. Kaj panam je nemška Avstrija zato dala? Nič in nam tudi nič ne bo, dokler bomo tako neumni patrijotje! Našenm ohčinskeiuu svetu v uvaževanje. Vsak narodno čuteč človek se rad spominja mož, ki so si na ta ali drug način pridobili zaslug za svoj narod. Živimo še pod utisom britke izgube našega največjega liričnega pevca Gregorčiča. Kakor vsak posameznik, tako se mora tudi mesto kot korporacija zavedati velikih Gregorčičevih zaslug in umestno bi bilo, da se mu postavi med nami trajen spomenik. Ne mislimo na spomenike iz marmorja ali brona, za katere niti nimamo primernih in dostojnih prostorov, ali navzlic temu S9 pesniku lahko postavi trajen spomin. Naj bi občinski svet v svoji prvi seji sklenil prekr-stiti katero ulico ca njegovo ime. Saj imamo dovolj ulic z brezpomembnimi, siaroveškimi pa tudi smeš-nimi imeni. Čemu nam je brezpomembna Šutna ali staroveški Graben v slovenskem mestu, tako pa tudi Velika ulica nima pravega pornena za naše mesto in mnogo lepše bi se slišalo Gregorčieeva ulica. Če pa bo mestni občinski odbor res hotel kedaj upoštevati to skromno željo, potem mora seveda izbrati tako ulico, ki bo obce obiskana, ne pa prekrstiti ulico, katero obiščejo le oni, ki v njej stanujejo. Po našem mnenju bi bili najbolj pripravni Velika ulica ali pa Šutna. Prekrstili bi se lahko obe, saj ima Prešeren tudi ulico v Kamniku, pa zaradi neprikladnosti niti vsi Kamničani ne vedo, da jo ima. ISajnovejša in izvirna slovenska šaloigra Cigani se bo v nedeljo 16. t. m. igrala kar na treh krajih. Kakor poročajo časopisi, uprizore to igro isto nedeljo v Brežicah, v Trstu in kar je za naše lokalne razmere precej pomena, tudi v Kamniku. V kratkem času, odkar jo je pisatelj prepustil javnosti, je igra doživela mnogokatero uprizoritev na slovenskih odrih. Z velikim uspehom se je igrala v deželnem gledališču v Ljubljani, pred kratkim pa v Celju dosegla prav lepe uspehe. Kakor kaže splošno zanimanje, se bode ta igra ravnotako priljubila občinstvu kaker Deseti brat ali pa Rokovnjači. Karodna čitalnica v Kainniku vabi k drama-tični predstavi dne 16. grudna 1906 ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Prvikrat: Cigani, šaloigra s petjem v treh dejanjih. Spisal Jakob Dolinar. Vstop-nina: Sedeži L, II. in III. vrste po 1 K; IV. in V. vrste po 80 vinarjev; ostali sedeži po 60 vinarjev; stojišča po 40 vinarjev. Iz davčne službe. Gospod Josip Ahlin, kontrolor pri kamniškem glavnem davčnera uraduje prestavljen k davcnemu uradu v Radovljico, na njegovo mesto pride glavni kontrolor g. Anton Križman iz Cerknice, kateri prevzame koncem tega meseca posle pri tu-kajšnjem glavnem davčnem uradu. Hišne posestnike in oskrbnike opozarjamo na to, da morajo v zimskem času pred svojimi hi-šami tlak posipati s peskom ali žaganjem. Naša javna oblast mora le paziti, da se to spolnuje, ne pa v vsakem slueaju dotične še posebej opozarjati na njih dolžnosti. V drugih mestih se taka zanemarjenost enostavno kaznuje. Popravek. V zadnji številki se je urinila v notici iz občinske seje neljuba tiskarska pomota. Mesto 25°/o doldade na vse direktne davke, naj se bere 45°/o, kar znaša pravilno 8.349 K, kakor je bilo poročano. LI8TBK. Zaigrano življenje. (Dalje.) Konečno jame moj oče zmešan: — Tu imate nekega starega prodajalca ostrig^ ki je kakor videti zelo zanimiv. Ali morda veste kake podrobnosti o tem človeku? Kapitan, katerega je naposled ta pogovor ujezil, odvrne suhoparno: — Star potepuh je, katerega sem našel preteceno leto v Ameriki ter ga poslal nazaj v domovino. Zdi se, da ima sorodnike v Pulju, a se noče vrniti k njim, ker jim dolguje precej denarja. Zove se Julij . . . Julij Kvas ali Kaves, nekaj tacega. Zdi se mi, da je bil nekdaj bogat tam doli, a glejte, kako je sedaj prišel na nič. Moj oce je pritem postal bled ter plašnih oči pretrgano in zahlipnjeno govoril: ' — Ah, ah, prav dobro . . . jako dobro . . . Ternu se ne čudim . . . Se vam zelo zahvaljujem, kapitan. In on se odstrani, dočim kapitan osupnjen pogleduje za njim. Vrne se k nam tako razstresen, da mu mati veli: — Vsedi se. Vže nekaj opažajo, Spusti se na klop bebljaje: — On je, prav on je. Kaj nam je početi? — Mati mu živahno odvrne : Otroke je treba odstraniti. Ker Jožef vse ve, jih gre iskat. Predvsem nam je treba biti opreznim, da naš zet kaj ne zasluti. Oče je skrajno potrt mrmral: — Kaka katastrofa! Kaj nam je početi"? Mati pa je namah postala besna ter dostavila: Jaz sem vedno slutila, da iz tega sleparja ne bo nič prida in da se nam znovič obesi na vrat! Kakor da bi človek mogel kaj pričakovati od kakega Kvasa. In moj oče potegne z roko preko čela kakor kadar mu je njegova žena kaj predbacivala. — Daj denar Jožefu, da gre takoj plačat te ostrige. Samo tega bi bilo še treba, da nas ta berač spozna. To bi napravilo prav čeden utis na ladji. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Idirao na drugi konec in ravnaj se tako, da so nam ta človek ne približa! Oba vstaneta in potem sta se oddaljila vročivši mi denar za deset kron. ^ Moji sestri sta iznenadeni pričakovali očeta. Jaz sem zatrjeval, da je mama nakoliko zbegana vsled morja ter vprašal prodajalea ostrig: ^^^^^ — Koliko smo vam dolžni, gospod? __^^^^H Jaz bi najraje rekel: moj stric. __^^^^^^H In on odvrne: ^^^^^^^^^B — Dve kroni petindvajset. (Konec prihod.) Iz proste roke se proda mlin z lepim sadnim vrtom. Po'eg spada tudi svinjak, hlev za živino, ko-zolec in dva gozda Več se izve pri Janezu Dimnik v Mostah št. 23 pri Kamniku. za ucenje in vajo popolno sposoben, proda za 30 fffesL Aparnik, fotograf v Kamniku. božičnih in novoletnih daril NajnovejBi pisemski paplr i; MA ii zavilki!) ini u Solograllje ie m-Mu, spom. knjicje Raznovrstni tintniki in drugi lepi pisalni predmeti za darila. Haiuečia izber božičoib in Douoleloib razgledoic Obeski za isožišn® d^e^esee Jasiice w ra^niii w©ilicissfili Raznobaruni krep=senčniki za svelilk? Poučne knjige s podobami za ofroke Vsa ta in še druga primerna darila priporoča po zmernih cenah Trgovina s papirjem v Kamnikii na Glavnem trgu NajpriroerDejša božična in nouoletna darila! JOSiP JMliCOp urar v KANiliiiCU priporoča svojo veliko zalogo različnib zsiniiii io slefisklb nr, ur biiilc, rerižie, prslaooif, M\, twi in vsega v to stroko spadajočega blaga po najnižji ceni. * Velika zaloga opfičaega blaga. Stanje hran. vlog: nad 1,450.1330 K Rezervni zaklad: nad sprejema braniliie vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Rentiii davek plačujc hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleL la$fnega rezervnega zaklada mestna občina kamniška z vsem sVojim prcmoženjem in v$o davčno močjo. Oa je ws33°B!©sf vBog p^pelei^^ s^eiiočl s^sta ito> da ^EagaJes ^? f@ Hraniliiica sprejeraa tudi hrauilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti ia potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilitice račun št, 856.422. ------------ Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ------------ in na arnortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hi^anilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. (f als ¦=¦ eegla) iz raznih velikih iovarn prl ?m f eraiku v Somlilah. Postrežba točna. Cene nizke. Trgovina s špecerij-skim blagom Kamnik, §\m\ trg 28 priporoCa vsaki dan sveže kuhano cajno maslo (Teebutter), delikatese sj^loh in vse \jrste miueraltie uode. š^Jiiko^ s®dčk§ii in sfefcleninah priporoca II Jil^IIP^il® Vsa naročila se točno izvršujejo. fSSF* fl © 1» ta v Kamoiku. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.