ŠT. 20
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIII
KAMNIŠKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 19K
Temeljni nauk drugega zasedanja AVNOJ:
Ničesar brez ljudskih in nožić in mimo njih
Te dni se izteka štirideset let od zgodovinskega drugega
zasedanja AVNOJ v Jajcu, na katerem je prišlo 29.
novembra 1943 do ustanovitve nove Jugoslavije. Ne
poznamo v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti
pomembnejšega mejnika kot je to zasedanje. Mnogo je
razlogov, da moremo to s tako veliko gotovostjo reci. A je
vseeno enega potrebno posebej naglasiti, tojegloboka zasi-
dranost tega zasedanja in njegovih sklepov v zavesti ljudskih
množic. Za njih pomeni to zasedanje resnično simbol svo-
bode, neodvisnosti, nacionalne suverenosti ter temelj samou-
pravne graditve socialistične družbe, temelj varnostiin trdno-
sti bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Vezi, ki jih je spletla na tem zasedanju skupna borba in
skupna volja so postale tako močne, da jih ni mogoče več
pretrgati, kljub temu, da so si tega želele velike in številne sile
sveta, kijimje enotna in svobodna, predvsempa samostojna
in neodvisna Jugoslavija bila boleč trn v peti. Od tod tuđi
razlog, da je bil ta zgodovinski dogodek, na katerem je prišlo
do rojstva nove Jugoslavije, izbran za praznik republike.
Posebna simbolika drugega zasedanja AVNOJ, ki ji v
novejši zgodovini ni enake, je to, da je bilo sklicano v »tretji
partizanski jeseni«, še vedno sredi največje vihre druge sve-
to vne vojne, sredi preraščanja partizanskega boja vmogočno
vseljudsko gibanje in upornost naših narodov in narodnosti.
V takih zgodovinskih okoliščinah je nastala nova Jugoslavija,
z velikanskim krvnim davkom, v ognju in pepelu, karji daje
posebno trdnost. Ni tedaj nastala za zeleno mizo kot plod
pogajanj in darilo tujih sil. Veličino usodnosti tako nastale
Jugoslavije smo doslej že večkrat občutili na lastni koži, saj
smo morali in tuđi mogli zavrniti vse poskuse špekulacij na
račun samostojnosti Jugoslavije. Med njimi smo tuđi Stalinu
rekli f/sto znano zgodovinsko besedo: »NE«! Bi mar to mogli
brez tako zgodovinsko pomembnega dogodka, kot je bilo
drugo zasedanje AVNOJ? Gotovo da ne.
Veličina pomembnosti drugega zasedanja AVNOJ pa je
tuđi v dalekosežnosti njegovih odločitev. Čas neusmiljeno
odmika ta veliki zgodovinski dogodek za naše narode, a
življenje ga ne le ohranja, temveč vse bolj aktualizira. Vnaši
graditvi socialistične samoupravne družbe teče namreč srdit
in brezkompromisni boj za dosledno uresničitev dogovorov
in odločitev tega zasedanja. Že nekajkrat smo v preteklih
štiridesetih letih bili speljani na stranska pota in se s tem
odmaknili od avnojskih dogovorov in sklepov. Kako krvavo
usodno je to lahko, nam govore številne težave, ki smo jih
imeli v gospodarskem, družbenem in političnem življenju. V
deklaraciji drugega zasedanja AVNOJ je namreč zapisano
da so narodi s svojim junaškim osvobodilnim bojem pokazali
svojo voljo in pripravljenost, da svojo skupno domovino sami
zgradijo na novih temeljih resnične demokracije in enako-
pravnosti narodov. Take odločitve, s tako vsebino ne morejo
in ne smejo s časovnim odmikom zgubiti na pomenu, temveč
dobijo z gospodarskim, družbenim in kulturnim ter politič-
nim napredkom prave temelje za vse bolj doslednejše uve-
1 javi janje.
Letošnji praznik republike je ob tej slavnostni obletnici
gotovo hvaležna priložnost, dasez mislijo dotakhemo stvari,
ki so vedno bolj naša vsakdanja skrb in zaskrbljenost, z
nekoliko manjšim živčno zbeganim kriljenjem z rokami ter
praznim besedovanjem in z večjo mero resnobnosti, ki jo
kategorično zahteva čas, v katerem živimo in ustvarjamo.
Prav malo je tistih, zlasti pošteno mislečih, ki bi očitali, da je
malo,kar smo v teh štirih desetletjih storili v našem razvoju in
napredku. Take očitke bi zmogli kvečjemu tišti maloštevilni,
ki odklanjajo avnojske odločitve in so sovražniki našega
socialističnega samoupravnega razvoja in tuđi sodalizma
sploh.
V teh težkih časih bi v svetu, ki tako brezumno drvi
vojni katastrofi nasproti, morala storiti vse, da bi dosegli vsaj
trenutek zbranosti, ki bi nam omogočil prisluhniti lastnim
besedam, ravnanjem in življenju ter se izogniti zbeganosti, ki
jo povzročajo brezobzirne sodbe in obsodbe za vse, kar smo
bili, kar smo in kar bi hoteli biti. Je mar tako težko spoznati
naš uspeh v napredku naše skupnosti v zadnjih štiridesetih
letih?
Tuđi v življenju naših občanovje toliko boljšega, da so
številčni prikazi premalo, saj ne morejo naslikati veličine
dosežkov. Zakaj ne bi bili pošteni in odprli s poštenimi
nameni oči? Vsi, ki so to pripravljeni, jim je dano, da
zagledajo bistvo lepote našega napredka. To jim vliva samo-
zavest in ponos, ki sta nam še kako potrebna, da bipremagali
težave, ki nas pesti jo. Vse kaže, da v nas samih marsikaj ni v
redu, zakaj sicer si ne bi rekli toliko hudih besed na račun
sedanjih težav, da besede že zgubljajo svoj pravni pomen. Še
več, nekateri jih zlobno uporabljajo za lastno sprostitev. To
pomeni, daprinašajo večje zadovoljstvo tištim, ki jih izrekajo
kot tištim, ki jih posluša jo. Resnici na ljubo, škodijo vsem.
Ali je potem čudno, če narašča število tistih, ki govorijo in
upada število tistih, ki te besede poslušajo. Da ne bi bilo
pomote, ne gre za to, da bi težave prikrivali. Tosmoprepo-
gosto počeli v preteklosti in zato smo nekatere obšli. Prav te
pa so z vso silovitost jo izbruhnile na svetio sedaj ti naredile
pravo zmedo, ko si včasih drug drugemu več ne verjamemo in
si brez preraČunljive koristi nočemo pomagati. Da ne bi ostali
brez argumentov, kaže navesti vsaj nekatere. Vsi vemo, daje
rešitev nakopičenih težav in predpogoj vsega napredka vprvi
vrsti naslonitev na lastne sile. Srečo imamo, da je vedno več
tistih, ki topočnejo, a žalješe vedno vse preveč onih, kibise
navkljub številnim resolucijam in proklamacijam, besedam
torej, najraje naslonili na tuje sile, bodisi na najemanje
kreditov v tujini, ki jih potem socializiramo, ali pa kar na
delavce drugih organizacij združenega dela z oblikami brezu-
mnega navijanja cen lastnemu delu (beri nedelu). Kakšna
morala jih vodi v to? Socialističha zagotovo ne! Poglejmo še
en primer, kakšno veljavo so imele besede naših dogovorov
in sporazumov. Rekli smo, da osebni dohodki ne bodo rasli
hitreje kot čisti dohodek. Potem pa so nekateri rekli, kaj bi se
menili za čisti dohodek in odstotke njegovega povećanja. In,
zelena luč je gorela za delitev dohodka in osebnih dohodkov,
medtem koje močno rdeče žarela rdeča luč pri rasti produk-
tivnosti dela in splošnega prizadevanja za boljše delo. Dalje,
z referendumom smo se odločili za nov zdravstveni dom, ki
bo zlasti vprihodnje Kamničanom še kako potreben, saj čas,
ki prihaja, še kako zajeda zdravje naših ljudi. Čaši so res
težki, a čuditi se je, kako smo se ustrašili dodatnih naporov.
Najraje bi se mu nekateri kar odpovedali, ne da bi kaj dosti
tehtali usodnost posledic. Čemu vse to? O čem se borno v
prihodnje sploh še lahko dogovorili in potem dogovorjeno
realizirali, če se borno več dela in prizadevanj za višjo pro-
duktivnost tako bali? Napredovati tuđi vnaši občini ne borno
mogli, če borno napredek razumeli zgolj kot omejevanje vseh
oblik porabe. Z njo smo, kot kažejo nekateri statistični
podatki, že na repu seznama slovenskih občin, četudi se z
gospodarsko močjo uvrščamo nekje v sredino. Če bi ta
neskladnost pomenila avtomatično skok v razvoju produk-
cije in produktivnosti dela na višji kvalitetni ravni, na ravni,
na kateri na višjo proizvodnjo in produktivnost dela vplivajo
kvalitetni dejavniki, boljša tehnika in tehnologija, boljša
organizacija dela itd., bi to nesorazmerje še lahko razumeli in
sprejeli, čepa bi to postala sestavina dolgoročne gospodarske
politike, borno znova odpirali nove izvore nestabilnosti go-
spodarskega in družbenega življenja. Od tod tedaj nova
zaskrbljenost zastran naše prihodnosti. Zato borno morali s
temi posledicami ljudi seznaniti in jih v celoti vključiti v
reševanje tega problema. Nihče brez njih in mimo njih tega
ne bo mogel in smel storiti. Samoupravljanje tedaj ostaja
edina alternativa v krčenju poti iz sedanjih oblik nestabilnosti
v našem gospodarskem in družbenem ter političnem življe-
nju. Zato stabilizacijskih ukrepov ne bi smeli razumeti kot
stagnacijo, temveč le kot vzpostavljanje novih potigospodar-
skega in družbenega razvoja, pri čemer bo izhodišče večja
strukturalna skladnost in s tem tuđi skladnost med proizvod-
njo in vsemi oblikami porabe. Omejitev porabe torej pomeni
le uskladitev s sedanjo stopnjo proizvodnje ali še drugače; da
bi boljše živeli, moramo dvigovati porabo, vendar samo
toliko, kot borno mogli in hoteli dvigniti produktivnost dela.
Dialektika teh odnosov je zakon, ki ga ne borno mogli
spremeniti.
Vrnimo se spet k prazniku republike in štiridesetletnici
drugega zasedanja A VNOJ. Ne zato, da bi dvigali slavo tega
dogodka kot slavno preteklost, temveč zato, da bi opogumili
same sebe za bitke, ki so še pred nami. To pa so bitke za
nadaljnji razvoj in krepitev samoupravljanja in njegovih
temeljev. Ti pa so v svobodnem združenem delu, v vladavini
dela in ustvarjalnosti. V odločitvah drugega zasedanja A V-
NOJ borno trajno imeli izvore pobud za tak demokratični
razvoj naše družbe. Nekatera dogajanja v naši družbi sprav-
ljajo v stiske samoupravne odnose in na stežaj odpirajo vrata
državnoga ađminisoiranja, kar spravlja ^ krizo vrednote, ki
smo jih vse od leta 1950 z velikim zanosom ustvarjali. Vse to
samo zato, ker so nas ekonomske težave s tako lahkoto vrgle
iz sedla in nam povzročile stres, stres zato, ker smo že nekaj
let zapuščali sedlo dela, ki edino zagotavlja človeku varnost
in blagostanje. Ko tedaj letos govorimo o štiridesetletnici
AVNOJ, ki je položil temelje naši socialni in nacionalni
suverenosti, moramo spoznati zgodovinsko reunico, da lahko
tuđi zrahljamo te temelje in spravimo v negotovost našo
suverenost z nedoslednostjo v uresničevanju programov go-
spodarske stabilizacije, v katerem moramo doseći, da bi delo
postalo učinkovitejše. To nam bo pomagalo, da izplavamo iz
težav, v katere smo zabredli in da se ne bi spet podali v sedlo
brezskrbne potrošnje. Bolj ko pa je zares pomembno dej-
stvo, da imamo za boljše delo vse sposobnosti, fizične in
umske. Prav zaradi tega smo ogorčeni nad škodljivo in ne-
normalno strpnostjo do lenobe mišić in neizkoriščenostjo
uma v našem proizvodnem početju na raztičnih področjih
dela. Eliminacija te strpnosti bo odprla vrata resnično novim
samoupravnim odnosom v naši družbi, v kateri bo le delo
merilo materialnega in družbenega ter samoupravnega polo-
žaja ćelavca, ki bo moral zagospodariti nad vsemi pogoji,
sredstvi in plodovi svojega dela. Uresničevanje tega cilja je
naša zavezanost II. zasedanju AVNOJ in kriterij veličine
njegovih odločitev.
Za praznik republike čestitam vsem občanom.
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
mag. IVAN JUSTINEK
Razvojni nacrti za prihodnje leto
Zbori nafte obtinske sloipKine
bodo ta teden na locenih sejah
obravnavali osnutek resoludje o
potitiki izvajanja družbenega
plana občine za to srednjeročno
obdobje - torej prve osnove go-
spodarjenja v prihodnjem letu,
ki tenieljijo tuđi na dolgoro&tem
programu gospodarske stabuiza-
d je, o katerih bi se morali v javni
razpravi temeljito Dogovoriti, da
borno sprejeli take resoludjske
nacrte, Id jih borno tuđi uresnMS-
H.
Osnutek resoludje je tuđi v
naši obilni nastal brez nekaterih
zveznih zakonov, na primer o de-
viznem poslovanju, o denamo
poso juni poHtiki, o poHtiki cen in
se ka j - vse te zakone pa bo treba
pri končnetn oblikovanju doku-
menta še upoStevati.
Osnova za osnutek resoludje
so bili tuđi rezultati, doseženi v
preteklih letih oziroma v prvem
polletju letošnjega leta. Iz tega
izhaja, da naj bi prihodnje leto v
gospodarstvu naše občine druž-
beni proizvod povećali za 1 do
1,5 odstotka (v republiki za 2
odstotka), dohodek naj bi se po-
večal prav toliko (v republiki 1,6
odstotka), produktivnosti bi se
ob 0,2 odstotnem povećanju za-
poslovanja dvignila za 1,3 od-
stotka. Obseg industrijske proiz
vodnje naj bi se povečal za 15,
odstotka (v republiki za 3 do 4
odstotke). Na konvertibilna trži-
šča  naj  bi  naše  gospodarstvo
izvozilo za 15 odstotkov več (v
republiki za 20), uvoz blaga in
storitev pa naj bi se povečal za 5
• Tržna prireja mesa naj bi pri-
hodn/e leto dosegla 520 fon (le-
tos 480), mfeka pa 3J mffl/ooe
Iftrov (letos 3,4). Odlćup pšenice
bo prećvićoma znasaJ 100 ton,
krompirja pa 450 ton. Vprihod-
njem letu naj hi izboljšah okrog
200 bektarov pasnikov v aovo
orsanlzlnuilli iHrinffi
hiđromeUoradje In komasacije
na/ bi opravili na 114 bektarib
zemljišč.
odstotkov (v republiki za 7 od-
stotkov.)
Ker je gospodarstvo občine v
preteklih letih za investicije na-
menjalo malo denarja, naj bi v
prihodnjem letu delež investicij v
osnovna sredstva znašal najmanj
15 odstotkov družbenega proiz-
voda. Osebna, skupna in splošna
poraba bodo zaostajale za do-
hodkom, in sicer bodo sredstva
za osebne dohodke naraščala 20
odstotkov počasneje kot doho-
dek, sredstva za čiste osebne do-
hodke 15 odstotkov počasneje.
Skupna in splošna poraba bosta
globalno naraščali 25 odstotkov
počasneje kot dohodek, od tega
sredstva za skupno porabo v ob-
čini za 20 odstotkov, za splošno
porabo pa 33 odstotkov počasne-
je kot dohodek.
J. T.
Občinska konferenca SZĐL Kamnik
vabi
na proslavo ob 40-letnid II. zasedanja AVNOJ, ki bo v petek.
25. novembra 1983 ob 19.30 v avli Izobraževalnega centra
Rudolf Maister v Kamniku. Slavnostni govornik bo mag. Ivan
Justinek, predsednik občinske skupščine, v kulturnem programu
pa bodo sodelovali združeni pevski zbori in MKD Pedenjmožic.
Občinska konferenca SZDL obenem poziva kolektive in posa-
meznike, da za praznične dni razobesijo zastave.
Ob dnevu republike,
29. novembru, čestitamo
vsem delovnim ljućem
in občanom
občinske družbenopolitične organizacije
občinska skupščina
izvršni svet in
uredništvo Kamniškega občana
KAMNIŠKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 1983
OD VSEPOVSOD
•  Industrija je izdelala već
LJUBLJANA - Kot kažejo zadnji podatki, je slovenska industrija
oktobra letos izdelala za 7,3 odstotka več kot oktobra lani, kar
pomeni, da se je poboljšala raven slovenske industrijske izdelave.
Kot ugotavlja slovenski zavod za statistiko, je slovenska industrija v
letošnjih devetih mesecih v primerjavi z lanskim istim obdobjem
izdelala za 3,2 odstotka več, v desetih letošnjih mesecih pa za 3,6
odstotka več v primerjavi z lanskim obdobjem. Zanimivi so tuđi
podatki o stopnji zaposlovanja v slovenski industriji. Ta je oktobra v
primerjavi s septembrom povećala število zaposlenih za 622 ali 0,2
odstotka, največ novih delavcev pa so zaposlili v kovinski predelo-
valni industriji.
•  Dogovor o zdravljenju v tujini
BEOGRAD - Na seji komisije zveze zdravstvenih skupnosti Jugo-
slavije za organizacijska vprašanja in mednarodno sodelovanje ter za
gopodarska vprašanja so usklajevali besedilo pogodbe in samouprav-
nega sporazuma o zdravljenju naših ljudi v tujini. Tako je sedaj
predviđen enoten način pošiljanja zavarovancev na zdravljenje v tuje
klinike. To pomeni, da naj bi se naši vodilni onkologi dogovorili,
katera maligna obolenja je mogoče zdraviti v Jugoslaviji in kdaj je
treba bolnike poslati v tujino. Takšen dogovor naj bi sprejeli tuđi za
druge bolezni.
•  Najbolje so zaslužili ribiči
LJUBLJANA - Septembrski čisti osebnih dohodek v Sloveniji je
Čznašal,18.875 dinarjev, kar pomeni, da je bil 30,5 odstotka višji kot
septembra lani. Lestvica povprečnih septembrskih osebnih dohodkov
kaže, da so nabolje zaslužili v ribištvu (nekaj več kot 27 tisoč
dinarjev), medtem ko so bile plačilne kuverte najtanjše v trgovini na
drobno^. tukaj so v povprečju zaslužili le nekaj več ko 16 tisoč
dinafjev.
9 Manjši dotok deviz
L JUBJ AN A - V devetih mesecih je bil konvertibilni devizni dotok
do blaga in storitev za nekako devet odstotkov manjši kot v istem
obdobju lani, hkrati pa se je zmanjšal dotok klirinških deviz za
približno osem odstotkov. Sicer pa se je konvertibilni izvoz v desetih
letoŠnjlK1 mesecih povečal za 14 odstotkov, vendar je še za osem
odstotov rhanjši, kot je bilo predviđeno. Za približno iste odstotke je
zaostal slovenski blagovni uvoz s konvertibilnega območja. Kot
pravijo v slovenskem siseotu, je značilno, da je uvoz v Sloveniji
največji v začetku leta, medtem ko izvoz doseže največjo rast konec
leta, zato pričakujejo, da bodo izpolnjeni vsi nacrti.
•  Manj novih postelj na obali
BEOGRAD - Kot predvidevajo turistični delavci, naj bi do konca
leta v Jugoslaviji dobili še 35 tisoč turističnih postelj, od tega 10 tisoč
v hotelih in turističnih naseljih, približno 25 tisoč pa v kampih,
bungalovih, turističnih sobah itd. Tuji in domaći gostje naj bi tako
imeli na voljo nekako milijon in 250 tisoč postelj. Zanimivo pri teh
načrtih je, da bodo po načrtih več novih objektov odprli v notranjosti
in manj v obmorskih središčih.
OpravičUo
V prejšnji številki Kamniškega
občana je bilo v poročilu s seje
zbora krajevnih skupnosti nece-
lovito povzeto pojasnilo pred-
sednika občinske skupšcine dele-
gatom o tem, zakaj je poročilo o"
uporabi sredstev samoprispevka
umaknjeno z dnevnega reda, za-
to se mag. Ivanu Justineku in
bralcem opravičujemo. Stališča
do poročila o uresničevanju pro-
grama objektov iz samoprispev-
ka objavljamo v poročilu s seje
občinskega komiteja ZK.
Opravičilo vel ja tuđi za tiskar-
skega škrata, ki nam jo je zago-
del pri datumu izida 19. številke
Kamniškega občana.
Uredništvo
Za tokratno številko Ka-
mniškega občana se je nabra-
lo toliko prispevkov in poro-
čil, da bi morali natisniti
dvojno številko, ce bi hoteli
objaviti vse. Prispevke borno
objavili v naslednji številki, ki
bo izšla 12. decembra.
OB VESTI LO
Komunalno podjetje Kamnik
'., i ■.•rirv
I omobvešča,
da bo odvoz smeti in odpadkov
zaradi praznika - DAN REPUBLIKE - naslednji:
-  dne 1. decembra 1983 bo odvoz v okolišu, kjer je
odvoz na četrtek in ponedeljek
-  dne 2. decembra 1983 bo odvoz v okolišu, kjer je
odvoz na petek in torek
-  dne 3. decembra 1983 bo odvoz v okolišu, kjer je
,,,..,,,, odvoz na sredo
Dejavnost komunistov po zadnji
seji CK ZKS
Na zadnji seji občinskega ko-
miteja ZK, bila je 16. novembra,
so obravnavali program aktivno-
sti za uresnicevanje usmeritev in
nalog, sprejetih na 8. seji CK
ZKS. Program je v bistvu zbir
lialog, kot so jih opredelili komu-
nisti tako v občinski organizaciji
ZK, kot tuđi v SZDL, v sindika-
tu, v ZZB NOV, v skupštini in
izvršnem svetu.
Naloge, zapisane v programu,
dolgoročno usmerjajo delovanje
komunistov in ne pomenijo ne-
kega novega začetka. Razprava
na seji komiteja je pripravljeno
gradivo bogato dopolnila, pa tuđi
opozorila na področja, ki jim bo
treba nameniti posebno pozor-
nost. Tako je na primer predsed-
nik aktiva komunistov neposre-
dnih proizvajalcev opozoril, da je
v ZK vedno manj neposrednih
proizvajalcev in dodal, da komu-
nisti neposredni proizvajalci ter-
jajo doslednost v kadrovski poli-
tiki, torej tuđi zamenjavo tistih,
ki nišo pripravljeni uresničevati
programa dolgoročne stabilizaci-
je. Na odgovornost v kadrovski
politiki je opozoril tuđi Janez
Markovič, predsednik mladinske
organizacije, nato pa govoril o
vlogi in položaju mladih v luči
priprav na naslednjo sejo CK
ZKS. Predsednik občinskega sin-
dikalnega sveta Franc Sikošek je
povedal, da si v sindikatu priza-
devajo, da bi vsi delavci spoznali
dolgoročni program gospodarske
stabilizacije in ga razutneli kot
izhod iz težav, ne pa kot omeje-
vanje in kazen. Predsednik ob-
činske skupšcine Ivan Justinek je
poudaril, da je uresničevanje de-
legatskih odnosov strateško
vprašanje, kajti težave, ki se po-
javljajo v njem, lahko moČno
vplivajo na uresničevanje politič-
nega sistema. Tuđi mnogi komu-
nisti, je dejal, nišo dovolj aktivni
in ne vplivajo na izboljševanje
delegatskih odnosov. Tuđi pri
programiranju dela skupšcine še
nismo dovolj storili, med obrav-
navanimi gradivi prevladujejo ti-
sta z normativnim značajem, do-
govarjanje in usklajevanje je
marsikdaj preglasovano z mnogi-
mi sistemskimi odločitvami, ob
tem pa tuđi gradiva še ne ustre-
zajo in prepogosto nosijo oznako
zaupnosti. Ivan Justinek je opo-
zoril tuđi na informiranje v obči-
ni in menil, da bo treba odpraviti
slabosti v Kamniškem občanu in
INDOK službi, saj lahko oba ve-
liko prispevata k boljšemu funk-
cioniranju delegatskega sistema;
Delegati se še obnašajo tuđi kot
odborniki, kar se odraza tuđi v
skromnih razpravah. Smo torej
daleč od proklamiranoga, da se
delegacije pri svojem delu opira-
jo na svoje okolje. Posebej kri-
tično je delovanje delegatskega
sistema v skupščinah interesnih
skupnosti, ki pa razpolagajo s
precejšnjimi vsotami denarja.
Na vseh vodilnih položajih
smo komunisti, zato moramo
vprašati tuđi sami sebe, kako de-
lamo, je dejal Anton Fišer, pred-
sednik OK SZDL. Vemo, da
izvoz našega gospodarstva zao-
staja za 12 odstotkov, da še ni-
smo celovito izpeljali nagrajeva-
nja po delu in rezultatih dela. Ali
smo ob tem poklicali koga na
odgovornost? Pri odločanju o
delovnem času smo se tuđi ko-
munisti obnašali oportunistično
in nismo upoštevali priporočil
slovenske skupšcine. Še manj pri
izkoriščanju delovnega časa. Ko-
munisti moramo zagotoviti, da
bo delavec resnično upravljal z
dohodkom, zato je nesprejemljiv
sklep koordinacijskega odbora
občinske zdravstvene skupnosti,
da poveća prispevno stopnjo mi-
mo delegatskega sistema. Komu-
nisti bi si morali prizadevati tuđi
Država v državi
Po nekajletnem zatišju je Ci-
per in ciprski »problem« spet
prišel na prve strani svetovnih
časopisov. Vodja ciprskih Tur-
kov Raut Denktas je razglasil
tako imenovano tursko repu-
bliko severni Ciper in s tem
pravzaprav prepolovi! republi-
ko Ciper. Toda ne gre samo za
to, čeprav ta delitev de facto že
obstaja, temveč tuđi zato, da se
v vzhodnem Sredozemlju po-
javlja novo krizno območje,
čeprav bi težko rekli, da je po-
litični položaj v tem delu sveta
uravnovešen. Dogajanje na Ci-
pru pa hkrati dokazuje, da ne-
kega političnega problema ni
mogoče urediti aritmetično,
temveč z veliko mero posluha
in politične treznosti.
Vpribližno 25-letni zgodovi-
ni je republika Ciper doživela
te veliko težkih in tuđi krvavih
dogodkov. Praktično je država
živela v relativnem miru le pri-
bližno tri leta, od razglasitve
neodvisnosti leta 1960, pa do
konca leta 1963, ko so se poja-
vli izbruhi sovražnosti med ci-
prskimi Turki in Grki. Tuđi
nadškof Makarios, eden izmed
pomembnih pobudnikov giba-
nja neuvrščenih, kot prvi cipr-
ski predsednik ni mogel odpra-
viti nasprotij med Turki in
Grki, čeprav se je včasih zdelo,
da se lahko kaj takega posreči
prav njemu. Po invaziji približ-
no 40 tisoč turskih vojakov na
severni del otoka, je bilo stanje
podobno nekakšnemu šahov-
skemu patu. Sedaj pa vse kaže,
da je vodja ciprskih Turkov
ocenil siceršnji politični in
mednarodni položaj sebi v prid
in oklical tursko republiko se-
verni Ciper. Na splošno velja
mnenje, da gre v tem primeru
predvsem za pritisk na različne
strani, saj Turki menijo, da so v
primerjavi z otoškimi Grki v
podrejenem položaju. Toda
takšna enostranska razglasitev
države v državi je zelo nevarna
poteza, saj se lahko zgodi, da se
bo Ciper spremenil v poligon
medblokovskega tekmovanja.
Po drugi strani pa Ciper spada
v gibanje neuvrščenih in temu
gotovo ne bi bilo vprid, če bi se
na otoku dogajale stvari, ki so v
temeljnem nasprotju z usta-
novnimi načeli.
J. KOVAČIČ
dal, da bi se moral občinski ko-
mite organizirati tako, da bi ve-
dno in povsod lahko obvladoval
razmere; zato je treba okrepiti
povezanost članov komiteja z
osnovnimi organizacijami. Menil
je še, da se tuđi komunisti ne
znajo vedno prav usmeriti, zato
je veliko negotovosti. Kazimir
Keržič je govoril o odgovornosti,
povezano s tem tuđi o odgovor-
nosti komunistov za to, da bo
dolgoročni program gospodarske
stabilizacije sprejel vsak delavec
in občan, kajti ZK ga sama ne
more uresniĆiti, Menil je še, da
zajema dovolj celovito vse pro-
blematike mladih, zato ga bo de-
lovna skupina dopolnila z razpra-
vo na komiteju, nato pa ga bodo
obravnavali na skupni seji z mla-
dinsko organizacijo.
Razpravljalci so opozorili, da
so mladi še prepogosto le struk-
turne številke, v vse družbenopo-
litično in gospodarsko dogajanje
pa dejansko veliko premalo
vključeni. Kritična opozorila so
veljala mentorjem mladinskih
organizacij, ki so neaktivne, ali
se borijo za stvari, ki so jim že
dane. Zatika se tuđi drugje, tako
• Na se)/ komiteja so obravnavali tuđi stališča, ki
so jih do poročila o uresničevanju programa izgrad-
nje objektov iz samoprispevka sprejeli na sklepni seji
predsedstva OK ZKS Kamnik in delegatov v družbe-
nopolitičnem zboru občinske skupšcine. Omenjeno
poročilo je'konec oktobra'obravnaval tuđi politični
aktiv, ki ga je sklicala OK SZDL, kije tuđi predlagat,
naj se to gradivo umakne z dnevnega reda zborov
skupšcine; obravnavali naj bi ga takrat, ko bo poroči-
lo podrobneje pripravljeno. Politični aktiv je zadolžil
izvršni svet občinske skupšcine, da pripravi takšen
predlog razrešitve problema gradnje zdravstvenega
doma, ki ne bo dopuščal nobenih strokovnih dilem o
novogradnji, adaptaciji ali prizidku in ki bo dal tuđi
odgovore na vsa vprašanja, ki so bila v razpravi na
aktivu odprta.
Predsedstvo OK ZKS je skupaj z delegati za DPZ
oblikovalo naslednja stališča:
- po doslej strokovno opredeljenih predlogih, kjer
pa manjka variantni predlog o dograditvi zdravstve-
nega doma za perspektivno razreševanje problemati-
ke zdravstva - za izboljšanje in razširitev zdravstve-
nih storitev, ki jih potrebujemo občani Kamnika, je v
bodočem obdobju potreben nov zdravstveni dom,
- v času zaoštrenih družbenoekonomskih razmer in
stabilizacijskih prizadevanj smemo pričeti z investici-
jo (fazna gradnja) le v primeru zagotovila pologa
finančnega pokritja (I. A faza) z zagonskimi in funk-
cionalnimi stroški vred,
- če finančnega pokritja za investicijo ni oziroma ni
odgovorne garancije, potem je treba dati občanom v
odločitev strokovne podlage kako naj se namensko
porabijo sredstva samoprispevka, kot je že opredelje-
no v sklepih 12. seje komiteja.
V razpravi na seji komiteja je mag. Ivan Justinek
prenese! vtise s posvetovanja predsednikov občinskih
skupščin in izvršnih svetov vseh slovenskih družbeno-
političnih skupnosti, na katerem je bilo rečeno, da
zdravstvo ne more biti odvisno le od materialnih
pogojev, ki jih ima ta ali ona skupnost in da je treba
za izenačevanje zdravstvenih storitev zagotoviti soli-
darnostna sredstva. Trenutno so razmere rake, je še
dejal predsednik občinske skupšcine, da lahko raču-
namo le na lastna sredstva,
V razpravo se je vključil tuđi dr. Breznik in opozo-
ril na kritično stanje v zdravstvenem domu. Dodal je,
da so sredstva za I. A fazo zagotovljena, nadaljevanje
gradnje pa se bo moralo kriti tuđi s solidarnostnimi
sredstvi. Povedal je še, da je izguba v občinskem
zdravstvu (okrog 2 stari milijardi) realna, ker so plan
storitev načrtovali po lanskoletnem planu, ne pa po
realizaciji in dodal še, da spreminjanje prispevnih
stopenj v zadnjem času rezultatov poslovanja bistve-
no ne spremeni, ampak le zmede delegate.
za dvig veljave in avtoritete so-
cialistične zveze, ne kot foruma,
ampak kot fronte ljudi. Anton
Fišer je opozoril še na umikanje
gradiva z dnevnega reda skupšči-
ne zaradi nekvalitetno priprav-
ljenih gradiv, kar se ne bi smelo
dogajati, pa na to, da pri zmanj-
šanju družbene režije v občini ni
skoraj nič narejeno, pa čeprav
imamo posebno delovno sku-
pino.
Milan Marinič je poudaril zla-
sti pomen sistematičnosti in se-
lektivnosti pri preverjanju ure-
sničevanja sprejetih nalog in do-
bi morali konkretizirati vse obli-
ke varčevanja in dosežke tuđi
prav spodbujati, ne le s frazami.
Na seji so v pripravah na 9.
sejo CK ZKS obravnavali tuđi
idejnopolitična vprašanja polo-
žaja, družbenopolitičnega orga-
niziranja in delovanja mladih.
Osnova za razpravo je bilo gradi-
vo, ki ga je pripravila posebna
skupina CK ZKS in gradivo, ki
so ga pripravili v mladinski orga-
nizaciji (objavljamo ga na tretji
strani). Gradivo delovne skupi-
ne, ki je nastalo v okviru rednega
delovanja že v začetku leta, ne
pri usmerjanju za poklič, pri uva-
janju samoupravljanja na šolah,
pri vključevanju mladih v delov-
no okolje in podobno. Seveda
zaradi vsega naštetega ni mogoče
reČi, da so mladi neaktivni, prav
gotovo se vsak mlad človek z
marsičem ukvarja, vprašanje je
le, kako je ta njihova aktivnost
usmerjena. Ob vsem pa ne gre
prezreti opozorila, da mladi tež-
ko razume jo verbalno opredelje-
vanje in prakso, ki je drugačna
od teh opredelitev, kar je tuđi
vzrok za nevključenost mladih v
družbenopolitično življenje. J. T.
Volilno programska konferenca OK ZSMS
Več povezanosti,
da bi bolje delali
Spet je eno leto dela za nami in
na letošnji volilno-programski kon-
ferenri, ki je bila 17. novembra
1983, smo se lahko seznanili z de-
lom predsedstva, komisij, konfe-
renc, pa seveda s problemi osnov-
nih organizacij in mladine nasploh.
Poleg delegatov mladinskih organi-
zacij in članov predsedstva, so se
našemu vabilu odzvali se predsed-
nik OK SZDL Anton Fišer, sekre-
tarka OK ZK Jelka Tušar in pred-
stavnica RK ZSMS Jadranka Vesel.
Ob vseh običajnih formalnostih
je bila konferenca predvsem raz-
prava, v kateri je na žalost, vsaj po
mojem mnenju, sodelovalo vse pre-
malo predstavnikov osnovnih orga-
nizaci) ZSMS. To si morda lahko
razlagamo tuđi tako, da so pač člani
predsedstva, ki so največ govorili,
tako dobro seznanjem s problemi v
mladinskih organizacijah v občini
Kamnik, da so bili delegati mnenja,
da ni več kaj dodati!? Vendar pa
nas še drug podatek, ki se navadno
v takšnih »poročilih« ne pojavlja,
takoj postavi poglaviten problem
mladinske organizacije in o kate-
rem je rudi na sami konferenci te-
kla beseda. In ta podatek je udelež-
ba. Prisotnih je bilo 29 delegatov iz
OO ZSMS, kar je natančno 55,5%.
Sklepčni smo sicer bili, toda...
Glavni problem, ki so ga poleg
drugih izpostavili mladi, je nezain-
teresiranost za delo v mladinski or-
ganizaciji. Iz tega pa jasno izhajajo
tuđi vsi ostali, kot so slaba poveza-
va med osnovnimi organizacijami,
med osnovnimi organizacijami in
OK ZSMS, slaba inlormiranost itd.
Tako smo lahko iz poročila pred-
sednika KMD povzeli, da je v obči-
ni Kamnik od 18 osnovnih organi-
zacij ZSMS v delovnih organizaci-
jah aktivnih le 8, kar 10 pa jih sploh
ne deluje. Slika v KS je sicer malo
boljša, vendar še zdaleč ne zadovo-
ljiva. Kot možni odgovori na ta
problem so se pojavljala menja, kot
so slabo delovanje delegatskega si-
stema, nepovezanost z drugimi
DPO (kar je ponekod vzrok neka-
tivnosti mladin, ponekod pa to ni
naša krivda in se obvezna udeležba
mladine v samoupravnih organlh že
pri samem evidentiranju konca),
neupoštevanja menja mladih, pre-
več zbirokratizirano delo na vseh
ravneh. S tem v zvezi je predstavni-
ca RK ZSMS dejala, da mladi do-
bro čutijo razliko med teorijo in
prakso, da čutijo odpor do takšnega
reševanja problemov, ki sili člove-
ka, da razmišlja le o eni možnosti, o
eni možni poti do rešitve in to isti,
ki jo nekdo drug postavi pred tebe.
V nadaljevanju je poudarila, da bi
morali spremeniti predvsem meto-
de dela, odnos do problemov in
seveda do ljudi in da mora mladina
začeti razmišljati o družbi kot o ne-
čem našem, ne pa o nečem, kar so
drugi deformirali. Prav gotovo bi
mladi potrebovati več podpore s
strani drugih DPO in ne, kot se to
pogosto dogaja, njihovo zavrača-
nje.
In kako se borno v nanrej spo-
padli s tem problemom? V tej zvezi
postane aktualen tuđi prostorski
problem, saj ima le redkokatera
osnovna organizacija prostor, kjer
se lahko shaja. Posebno v mestu
Kamnik bi nam morala KS zagoto-
viti tak prostor in s tem bi gotovo
pritegnili k aktivnosti več mladine.
Poleg tega si prizadevamo za
boljšo povezavo med OO in OK
ZSMS na različne načine, v obliki
športnih srečanj, seminarjev in v
zadnjem času z »mentorstvom«
(vsak član predsedstva KMKS skrbi
za povezavo z nekaj OO ZSMS, jih
seznanja z delom OK ZSMS, jim
svetuje, prenaša njihove probleme
na predsedstvo itd.) ter z izboljša-
njem informiranja. Poudarili smo,
da je potrebno aktivirati mlade ko-
muniste, čeprav bi v resnici oni mo-
rali aktivirati mladinsko organizaci-
jo, ne pa, da ta aktivira njih.
In nazadnje smo si bili edini, da
mladina hoće svojo mladinsko or-
ganizacijo, le možnost delovanja na
različnih področjih jim je potrebno
ponuditi.
Izpostavili smo še vrsto drugih,
nič manj pomembnih problemov, ki
pa jih ne moremo uspešno reševati,
ce ne rešujemo prvega.
Pogovarjali smo se o problemih
financiranja, kadrovskih težavah,
stanovanjskih problemih, stipendi-
ranju itd., kjer pa lahko lsčemo
uspešno rešitev le v boljšem in te-
snejšem povezovanju v vseh sme-
reh, kajti sami ne borno uspeli.
Izvolili smo tuđi nadomestne čla-
ne predsedstva OK ZSMS. Za se-
kretarja je bil izvoljen SREĆKO
KRZNAR, za predsednika KMVI
IGOR MLAKAR in komisije za
SLO in DS IVAN SPRUK. Razre-
šili pa smo sekretarja Dareta Spru-
ka in predsednika športne komisije
Dareta Homarja, z ugotovitviio, a
sta svoje delo vestno opravljala.
Posebno sekretar OK ZSMS je bil
deležen zahvale s strani mladine in
DPO, saj je s svojim delom ob po-
moči drugih članov predsedstva do-
segel bistven napreaek v delu same
OK ZSMS, kot tuđi glede osnovnih
organizacij.
Dopolnjena je bila komisija za
kulturo, začeli pa smo tuđi z usta-
navljanjem komisije za družbene
organizacije in društva, ki bo pove-
zala mlade tuđi na teh področjih
delovanja.
BRIGITA RADEJ
2
KAMNIŠKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 1983
Položaj in vloga mladih
Predsedstvo Občinske konfe-
rence ZSiVIS Kamnik je na svoji
12. seji obravnavalo gradivo za
razpravo o aktualnih idejnopoli-
tičnih vprašanjih položaja, druž-
benopolitičnega organiziranja in
delovanja mladih, predvsem z
namenom, da ga kritično obdela-
mo in se s tem aktivno vkljucimo
v javno razpravo o problematiki
mlade generacije. Istočasno pa
smo skozi gradivo poskušali najti
trenutni položaj in vlogo mlade
generacije v Kamniku in poteg-
niti določene smernice za delo v
bodoce.
Značilnost družbenoekonom-
skega položaja mladih je v tem,
da del ali sele vstopa v družbeno
proizvodno prakso in proizvodni
odnos ali pa vanj še ni vkljućen.
Najpomembnejše pravice in
dolžnosti ljudi pa v bistvu izhaja-
jo prav iz pravice do dela in
upravljanja s proizvodnimi sred-
stvi v družbeni lasti.
Ugotavljamo, da iz tega proti-
slovja izhaja vsa problematika
družbenoekonomskega položaja
mladih (stanovanjska problema-
tika, problematika zaposlova-
nja...) kajti delu mladih že s
tem, ko so zunaj proizvodnega
odnosa, avtomatično ni omogo-
čeno upravljanje oz. odločanje s
proizvodnimi sredstvi v družbeni
lasti, drugi del pa ob svojem
vstopu v proizvodni proces nima
enakovrednega položaja s starej-
šimi delavci. Ob vstopu v novo
delovno okolje mora mladi dela-
vec poleg svojih eksistenčnih
problemov reševati tuđi problem
svoje OZD, o katerih pa ni do-
volj seznanjen. Iz tega izhajata le
dve možnosti
a)  ali »padejo« pod vpliv sta-
rejših   »izkušenejših«   delavcev,
katerim so vsi ti problemi pozna-
ni skozi daljše obdobje;
b)  ali pa ostajajo do proble-
mov neopredeljeni, iz česar po-
tem vznika apatičnost in pasiv-
nost.
Seveda pa ostaja tuđi določeno
število mladih, ki takoj skušajo
' poseči v razreševanje družbenoe-
konomske in socialne problema-
tike, vendar pa pri ten svojih pri-
zadevanjih ostajajo sami (brez
širše podpore mladih) in s tem-
praktično »izgorijo oz. so uti-
šani«.
Za razreševanje omen jene
problematike predlagamo na-
slednja izhodišča:
1.  Razširiti moramo informi-
ranje v vse osnovne sredine (od
DO, TO,- do sakega posamezne-
ga  delavca),   kajti  zadrževanje
določenih informacij na določe-
nih nivojih v bistvu pomeni moć,
upravljanje, nadvlado, vpliv na
odločanje (uveljavljanje lastnih
interesov v imenu široke množi-
ce). Pri tem pa se ne smemo za-
dovoljiti samo s splošnim infor-
miranjem prek raznih glasil, bil-
tenov itd., temveć z neposrednim
ustnim informiranjem na krajših
sestankih operativnega značaja,
zagotoViti   popolno  poznavanje
celotne   problematike  OZD  in
preko tega večjo možnost uprav-
ljanja.
2.  Mladim moramo takoj ob
vstopu v proizvodni odnos zago-
toviti   enakopraven   položaj   z
ostalimi delavci. To pa borno do-
segli edino s sprejemanjem nor-
mativov, ki posegajo v proble-
matiko izenačevanja družbenoe-
konomskega položaja mladih na-
sproti drugim.
3.  Podpirati moramo ideje ak-
tivnega   dela   mladincev  in  jih
vzpodbujati v njihovem nadalj-
njem delovanju.
4.  Ugotavljamo, da je v neka-
terih okoljih nagrajevanje v veli-
ki meri odvisno od medsebojnih
odnosov do nadrejenih. Nekateri
mladi, ki se z določeno politiko v
obratih ne strinjajo, so prepogo-
sto žrtve tega subjetivizma. Žo-
per take pojave moram takoj in
odločno nastopiti prek osnovne
organizacije ZK in ZSMS.
V gradivu je prikazana ten-
denca povećanja kadrovskih šti-
pendij in boljšega povezovanja
šolskega sistema z združenim de-
lom, žal pa v kamniški praksi v
tej smeri ni opaziti vidnejšega
napredka. Ugotavljamo, da sta si
v Kamniku izobraževanje in
združeno delo še vedno močno
vsaksebi, kadrovske stipendije
pa še zdaleč nišo odraz kadrov-
skih potreb kamniškeg'a gospo-
darstva.
-  Vsakemu mlađemu človeku
v    usmerjenem    izobraževanju
moramo omogočiti, da ima za
izobraževanje enake možnosti.
-  Med   šolajočo  se  mladino
opažamo  tuđi določeno število
mladincev, ki uhajajo na stran-
pota.  Menimo, da za ublažitev
teh problemov nišo zadolžene le
specializirane službe, temveč se
je treba poglobiti v problem vsa-
ke družine, iz katere tak učenec
izhaja.  Na področju  vzgoje  in
izobraževanja imamo naslednje
predloge:
1.  Ne glede na trenutno druž-
benoekonomsko situacijo, v ka-
teri se nahaja kamniško gospo-
darstvo, moramo od vseh OZD
striktno    zahtevati    dolgoročni
program kadrovanja in izpolnje-
vanje tega programa. Trenutna
gospodarska situacija ne srne biti
izgovor    za    napačno    in    po-
manjkljivo kadrovanje.
2.  Ob vprašanju, ali obstajajo
enake  možnosti za izobraževa-
nje, ko morajo nekateri udele-
ženci usmerjenega izobraževanja'
reševati svoj problem v dijaških
domovih zunaj Kamnika (veči-
noma v Ljubljani), oz. nekateri
morda ćelo v podnajemniških so-
bah (verjetno je, da v Kamniku
podnajemniški odnosi že obsta-
jajo, mi pa žanje žal še ne vemo),
smo mnenja, da so ti učenci v
podrejenem   položaju   nasproti
ostalim sošolcem.
Zato zahtevamo (v vidu ima-
mo preselitev celotne agroživil-
ske sole v Kamnik), da se čim-
prej pripravi vse potrebno za iz-
gradnjo dijaškega doma.
3.  Končno je treba enkrat za
vselej   dosledno  spregovoriti  o
vlogi mentorjev pri delovanju in
uvajanju mladih v življenje. Nji-
hova vloga nikakor ni zanemar-
ljiva, saj vemo, da lahko prevz-
gojijo celotno enoletno generaci-
jo mladine, zato mora biti vsako-
letno   izobraževanje   mentorjev
trajna naloga, ki jo mora voditi
predvsem  zveza  komunistov  s
pomočjo ZSMS.
4.  Ob reševanju problematike
mladinskega odklonskega vede-
nja se vse premalo poudarja vlo-
ga družine kot osnovne socialne
celice,
V razpravljanju o stanju dele-
gatskega sistema in vlogi mladih
v njen v naši občini, smo prišli do
naslednjih zaključkov;
1.  Većina mladih (zlasti še šo-
lajoče   se   mladine)   ne   pozna
funkcioniranja  delegatskega si-
stema in vseh možnosti, ki jih ta
nudi.
Temu nišo krivi zgolj mladi sa-
mi, temveč tuđi nacrt in način
poučevanja temeljnih predmetov
kot sta DMV.v osnovah in STM v
srednih šolah.
Ugotavljamo, da je tak način
poučevanja teh predmetov ne-
sprejemljiv predvsem s stališča
podajanja te problematike, zlasti
oddaljenosti teorije od praktič-
nega uveljavljanja oz. delovanja.
2.  Po drugi strani pa:
Ovire za hitrejšo uveljavitev
predstavljata konservativna za-
vest in nezadostno prizadevanje
družbe in ustrezno uresničevanje
pravic in odgovornosti mladih.
Specifični interesi tako ne dobi-
vajo podpore zaradi objektivnih
razlogov, nerazumevanja starej-
ših generacij ali pa ćelo zaradi
nezadostne pobude mladih.
3.  Ugotavljamo   tuđi,  da  si-
stem, po katerem mora biti v or-
ganih odločanja  in upravljanja
20% mladih pod 27 let, ni si-
stem, ki bi v pravi meri odražal
aktivnosti mladih, saj velikokrat
za   dosego   potrebnega   števila
mladih v kandidatne liste vpišejo
mlade, ki nimajo nobenega stika
z osnovno sredino (tu ni prišlo do
povezave z OO ZSMS pri kandi-
diranju) in torej ne morejo govo-
riti v imenu mladinske organiza- ,
čije. Prav zaradi tega potem veli-
kokrat prihaja do raznih trenj,
nesporazumov,   izkrivljanja   in-
formacij in tuđi do sprejemanja
odločitev  mimo  interesov mla-
dih.
4.  Ne strinjamo se tuđi z dej-
stvom, ki ga omenja gradivo, da
so mladi nezainteresirani do pro-
blemov svetovnega miru in var-
nosti. Menimo namreč, da ni efii-
ni pokazatelj z'askrbljenosti gle-
de Svetovnega miru zgolj manife-
stativno izražanje, temveč njiho-
va tiha zaskrbljenost, ki je vsako-
dnevno prisotna in jo tuđi izraža-
jo v neposrednih dialogih.
V zvezi s celotnim gradivom,
ki smo ga obravnavali, smo mne-
nja, da sicer obravnava celotno
mladinsko problematiko, vendar
do te obravnave nastopa preveč
načelno in v nekaterih poantah
ćelo protislovno (npr.: podaja
vprašanja organiziranosti in nje-
ne vsebinskosti, po drugi strani
pa ne daje niti najmanjših suge-
stij ali predlogov za novo organi-
ziranost. Podobnih protislovij je
še nekaj),
Smatramo, da zaradi nivoja pi-
sanja javna razprava v OO
ZSMS ne bi imela konkretnejših
rezultatov (zaključkov), hkrati
pa predlagamo, da se tuđi OO
ZK pri obravnavi gradiva ne
opredelijo do mladinskega vpra-
šanja zgolj načelno, ampak s
konkretnimi predlogi in z akcijo
prispevajo k uspešnemu reševa-
nju »mladinsjkfi« problematike.
Krajevne organizacije ZRVS
aktivne tuđi jeseni
Krajevna organizacija Zveze
rezervnih vojaških starešin Za-
price je tuđi letos ob dnevu
mrtvih organizirala tradicional-
ni pohod v Repov kot, na me ■
sto, kjer je avgusta 1944 padel
partizanski kurir Ivan Roblek-
Peter. Pohoda so se udeležili
rezervni vojaški starešine, svoj-
ci padlega kurirja in učenci
osnovne sole Frana Albrehta,
ki so izvedli krajši kulturni pro-
gram. Predsednik krajevne or-
ganizacije ZRVS Zaprice Jože
Jeras je spregovoril o dogodkih
pred štiridesetimi leti. S pola-
ganjem venca in prižiganjem
sveč so udeleženci počastili
spomin na okupa tor jeve žrtve.
V okviru svojega programa
krajevne organizacije ZRVS z
obiski pomnikov iz NOB negu-
jejo tradicije naše revolucije,
organizirajo oglede vojaških
objektov in oborožitve ter tako
dopolnjujejo program uspo-
sabljanja rezervnih starešin, ki
ga izvaja obćinska konferenca
ZRVS, Ker je aktivnost v posa-
meznih krajevnih organizacijah
različna, naj bo ta zapis spod-
buda tištim, ki še nišo pričele
uresničevati tega dela svojega
programa.
J. B.
Kamniški krvodajalci
proslavili svoj 30-letni jubilej
Tridesetletnico organiziranega
krvodajalstva v Sloveniji so tuđi
kamniški krvodajalci slovesno
proslavili 12. novembra. Najbolj
zaslužnim delavcem - aktivistom
Rdečega križa so podelili poseb-
na priznanja - ZASLUGE ZA
KRVODAJASTVO -za dolgo-
letno plemenito delo pri razvija-
nju solidarnosti med ljudini na
področju krvodajalstva.
Dvorana nad kavarno je ko-
maj sprejela vse povabljene kr-
vodajalce in aktiviste Rdečega
križa, ki so v teh letih delali za
razvoj krvodajalstva na kamni-
škem in dosegli izredno lepe
uspehe, ki se kažejo v zelo veli-
kem številu krvodajalcev. Njiho-
vo število se vsako leto povečuje,
o čemer je naše glasilo že poro-
čalo marca letos.
V slavnostnem nagovoru je
predsednik občinskega odbora
Rdečega križa Kamnik dr. Vlado
Breznik vsem prisotnim posredo-
val zanimive podatke o huma-
nem odnosu in človeški solidar-
nosti krvodajalcev ter zatem ori-
sal potek krvodajalstva v teh 30
letih, zlasti pa je poudaril:
»Letos mineva 30 let, kar je
Rdeči križ Slovenije prevzel na-
logo organiziranja krvodajalstva
v Sloveniji. S ponosom se lahko
ozremo na prehojeno pot, saj
smo na področju krvodajalstva
dosegli uspehe, ki nas uvrščajo v
sam svetovni vrh.
Začetki krvodajalstva v Slove-
niji segajo v prve dni po osvobo-
ditvi, ko se je na poziv prebival-
stvu Ljubljane odzvalo 150 oseb,
ki so darovale kri za ranjence.
Sprva so krvodajalci dobili za kri
bone za hrano, po ukinitvi teh pa
denar. Tako je bilo vse do leta
1953, ko so bile potrebe po krvi
vse večje in jo je Občasno* že pri-
manjkovalo, težave s pridobiva-
njem krvodajalcev pa vse težje.
V letu 1953 je organizacijo krvo-
dajalskih akcij prevzel Rdeći
križ, saj so se aktivisti RK že
popolnoma usposobili za delo
med ljudmi, zlasti pri obnovi po-
rušene domovine in z organizira-
njem zdravstveno vzgojnih aktiv-
nosti. Rdeči križ je postavil krvo-
dajalstvo na nove temelje, ki ve-
ljajo še danes, to so: prostovolj-
nost, anonimnost in najpomemb-
nejše, popolnoma je bila odprav-
ljena denarna odškodnina za da-
rovano kri. Krvi se zaradi njene
neprecenljive vrednosti in ker
človek - človeku s krvjo daruje
del sebe, ne da plaćati, ampak le
povrniti. Število krvodajalcev se
je v tem prelomnem letu podvo-
jilo, saj je darovalo kri že več kot
20.000 občanov in delovnih lju-
di. S tem je bila potrjena pravilna
usmeritev RK in ponovno potr-
jena velika humanost, izjemna
solidarnost in družbena zavest
naših delovnih ljudi.
Govornik se je ob koncu zah-
valil vsem krvodajalcem za nji-
hovo solidarnost in humanost v
imenu vseh, ki so darovano kri
prejeli.
V bogatem kulturnem progra-
mu so krvodajalci poslušali trio
Lorenz, poleg teh pa še recitacije
in klavirske skladbe.
Aktivistom in drugim priza-
devnim delavcem na področju
krvodajalstva v krajevnih skup-
nostih, delovnih in drugih orga-
nizacijah, kakor tuđi družbeno
političnim organizacijam, ki so
mnogo prispevali za uveljavitev
krvodajalstva, je predsednik ob-
činske organizacije RK podelil
posebna priznanja - zasluge za
krvodajalstvo.
Številni dolgoletni krvodajalci
so prejeli posebna priznanja za
15, 20 in 25-kratno darovanje
krvi, kar veliko jih je prejelo po-
sebna priznanja za 30-kratno da-
rovanje krvi.
Pojasnilo
k poročilu s seje
zbora krajevnih
skupnosti
V zadnji številki kan\niškcgu
občana je bilo v sporočilu s .seje
zbora krajevnih skupnosti skup-
štine občine Kamnik obravnavu-
no tuđi vprašanje gradnje zdrav-
stvenega doma v Kumniku. V
njem je povzeta razprava tovari-
ša Justinka, predsedniku občin-
ske skupščine. V članku je med
drugim zapisano: »omenil je, da
bo morda potreben nov referen-
dum o tem, ali so občani ta adap-
tacijo starega zdravstvenega do-
ma ali za gradnjo novega. Za
slednje so se občani enkrat sicer
že odločili. vendar Medobcinska
skupnost za zdravstvo trenutno
ne dovoli novogradnje« (podčr-
tal F. S.).
ZASLUGE ZA
KRVODAJALSTVO
Žalna svečanost
V četrtek, 27. oktobra je pri-
pravila Krajevna organizacija
ZZB NOV Kamnik na ka-
mniških Žalah žalno sveča-
nost v spomin žrtvam zadnje
vojne. Program je izvajalo
pevsko društvo »Lira«, kate-
rega petje vedno radi poslu-
šanio. Lep napredek je poka-
zala kamniška godba na piha-
la, ki jo je vodil nov mlad
dirigent tovariš Spruk, zelo
lepo sta recitirala dijaka
SŠCRM Kamnik. Proslave so
se polnoštevilno udeležili šo-
larji, precej tistih, ki so ta dan
urejali grobove, le tistih, ki bi
prišli na Žale, da bi se udele-
žili žalne svečanosti, je bilo
bolj malo. KO ZZB NOV
Kamnik se zahvaljuje vsem
sodelujočim in obiskovalcem
za sodelovanje.
Z razvojem zdravstvene služ-
be, s splošnim napredkom medi-
cinske znanosti, z uvajanjem no-
vih operacij, z naglim razvojem
industrije in prometa se je potre-
ba po krvi večala. Tako je posta-
lo krvodajalstvo vsesplošna druž-
bena skrb. O krvodajalstvu je
razpravljala skupščina SR Slove-
nije in njeni sklepi in priporočila
so imeli pomembno vlogo pri na-
daljnjem razvoju krvodajalstva
in v mnogočem pripomogli k ta-
kim uspehom, ki jih je krvodajal-
stvo doseglo v Sloveniji.
Danes imamo v Sloveniji več
kot 70.000 aktivnih krvodajal-
cev in kar je še bolj spodbudno,
med njimi je četrtina mlajših od
27 let. V preteklem letu je daro-
valo kri v Sloveniji 110.491 kr-
vodajalcev, kar je skoraj 6%
prebivalstva. To število nas ne
uvršča le v jugoslovanski vrh,
kjer je povprečje krvodajalcev
okrog 2% prebivalcev, ampak v
svetovni vrh. Krvodajalstvo je
postalo sestavni del našega
zdravstvenega varstva in s krvjo
stotisočev krvodajalcev je bilo
rešenih na tisoče življenjem oz-
dravljenih še več bolnikov. Lah-
ko trdimo, da je postalo krvoda-
jalstvo pomembna družbena vre-
dnota in odraz visoke osveščeno-
sti in izjeme solidarnosti ljudi v
naši družbi.
Podoben razvoj kot v Sloveniji
j| 'imelo krvodajalstvo tuđi v naši
oi>ž'ini. Število krvodajalcev je od
leta 1953, ko jih je bilo 246,
stalno naraščalo. Leta 1982 je
darovalo kri 1460 ljudi, letos to
je v jubilejnem letu pa občinski
odbor pričakuje še večji odziv.
Zadnja izredna enodnevna krvo-
dajalska akcija je privabila kar
76 krvodajalcev.«
Vsem krvodajalcem za 5 in 10-
kratni odvzem krvi bodo prizna-
nja slovesno izročili v delovnih
organizacijah in krajevnih skup-
nostih, s cimer se bo pripravlje-
nost pomagati sočloveku še okre-
pila.
Bogata tradicija krvodajalstva
na Kamniškem je pognala tako
globoke korenine, da većina kr-
vodajalcev to čuti že kot dolžnost
in pravico obenem, da prispeva
del sebe zato, da bi tuđi drugi
živeli zdravo življenje.
STANE SIMŠIČ
Tak podatek omenjenega po-
jasnila je povsem netočen. Kot
kaže poročevalka s seje ni razu-
mela izjave predsednika skupšči-
ne, ki je dejal, da je intervencij-
ski predpis (zvezni zakon — op. F.
S.) preprečil medobčinski zdrav-
stveni skupnosti, da bi sodelovala
pri sofinanciranju gradnje zdrav-
stvenega doma v Kamniku«.
O vzrokih, zakaj medobcinska
zdravstvena skupnost v tem času
ne more sodelovati pri sofinanci-
ranju gradnje, sem že podrobne-
je pisal v eni prejšnjh Stevilk Ka-
mniškega občana. Zato tega ne
kaže ponavljati. Pouđ^riti pa ve-
lja, da je treba o »vročih« temah
kot je ta, će o njih pišemo, pisati
jasno, razumljivo.      .      ,        ;
FRANCSVETELJ
PREDSEDNIK SKUPŠClNE
MEDOBClNSKE
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
LJUBLJANA
Srečanje
s foiklornimi
skupinami
OOZSMS Tunjice bo or-
ganizirala srečanje folklornih
skupin v petek, 9. decembra
ob 19. uri v avli izobraževal-
nega centra Rudolf Maister v
Kamniku. Sodelovali bodo:
folklorna skupina iz Lendave
z madžarskimi narodnimi
plesi, folklorna skupina iz
Ukev v Italiji z narodnimi
plesi beneških Slovencev, fol-
klorna skupina iz Mengša z
belokranjskimi in štajerskimi
plesi, folklorna skupina Mo-
ste z goričkimi plesi.
Vabimo vas na ogled sreča-
nja, saj bo to ena redkih pri-
ložnosti za ogled različnih
plesov iz naših pokrajin in iz
zamejstva. Vabimo vas mla-
dinci Tunjic.
Aleksander Jež
in prazna
dvorana
»Aleksander Jež? Kdo je to?«
se bodo najbrž spraševali Kamni-
čani. Pevec je imel oktobra kon-
cert v dvorani na Duplici, a je,
žal, le malokdo vedel zanj. Nek-
do je namreč potrgal vse plakate,
ki so vabili na koncert, in tako
mlade prikrajšal za dobro glasbo.
Dvorana je bila skoraj prazna,
čeprav vsi vemo, da je pri nas
kvalitetnih prireditev za mladino
odločno premalo.
Takšni  vandalski  podvigi  ne
koristijo nikomur. Krnalu ne bo
nikogar več, ki bi bil pripravljen
priti v Kamnik, saj borno odgnali
tuđi tište, ki so sicer radi prišli k
nam zabavat staro in mlado. Ali
to hočejo doseći »junaki«, ki so
tako pogumno potrgali plakate?
POLONA SLANOVEC,
novinarski krožek,
OŠ Frana Albrehta,
Kamnik
3
KAMNIŠKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 1983
Ob razpravah o zazidalnem nacrtu Stahovica SP-1
Začaran krog?
Nekajletne razprave o proiz-
vodnji kalcita in o zahtevah po
čistejšem zraku v okolici obrata
Kalcit v Stahovici so se spet /naš-
le med delegati v skupštinskih
klopeh. Tokrat ob razpravi o za-
zidalnem nacrtu SP-1 v Stahovi-
ci, ki naj bo omogočil sanacijo
razmer pri proizvodnji kalcita in
njen nadaljni razvoj.
Delegati v zboru združenega
dcla in zboru krajevnih skupnosti
občinske skupščine so ugotovili,
da Rudnik kaolina in kalcita ni
uresničil obljub in zagotovil, ki
so jih pred časom dajali na zbo-
rih občanov in drugih scstankih
njegovi predstavniki.
Obrat Kalcit še vedno preko
mere zaprašuje okolje, v njem še
vedno nišo podvzeli vseh ukre-
pov, da bi se prah ob m let ju kal-
cita, natovarjanju ter transportu
ne širil po okolici Le predelavo
kaolina so preselili v Crno.
Odgovorni v Rudniku pravijo,
da je popolna sanacija možna le z
nekaterimi temeljitejšimi grad-
benimi posegi (ureditev silosov,
asfaltiranje dvorišča itd.). Le-ti
pa nišo mogoči brez gradbenega
dovoljenja, ki pa ga je mogoče
izdati le na podlagi zazidalnega
nacrta. Tega naj bi sprejeli na
septembrskih sejah /borov ob-
činske skupšćine. Vendar so ga
delegati obeh zborov zavrnili. (V
zboru združenega dela je zanj
Ekspresivna figuralika
Roka Zelenka
Leto je naokrog in pred nami
je »likovni trenutek«, ki ga to-
krat posvecamo likovnim priza-
devanjem mlađega usrvarjalca
ROKA ZELENKA. Ni naključ-
je, da smo za to obHko likovnega
predstavljanja, ki se je v Kamni-
ku zadnja leta ze kar udomaćila,
izbrali prav njega. Z mestom pod
kamniskiini planinami ga pove-
zujejo brezskrbna otrolka leta,
ki jih je tu preživel, pa tuđi šte-
vilni sosold in prijatelji, s kateri-
mi ima se danes stike. Spomnimo
naj na njegov prvi nastop v Ka-
mniku v okviru skupinske razsta-
ve umetnite družine Zelenko v
letu, ko je Kantnik praznoval
750-letnico prve omembe mesta.
Rok Zelenko je študiral slikar-
stvo pri prof. Berniku in diplomi-
ral na ljubljanski Akademiji za
likovno umetnost leta 1975. Ne-
kaj časa je delal v Ljubljani, nato
pa se je leta 1980 preselil v tihi in
odmaknjeni Grožnjan v Istri.
Kljub temu, da je še prezgodaj
postavljati opredelitve Zelenko-
vega slikarstva, lahko po doseda-
njih razstavah ugotovimo, da
ostaja avtor zvest figuralni tradi-
ciji povojnega slovenskega sli-
karstva in da s tem nadaljuje pri-
zadevanja tistih, ki so na tem po-
dročju likovnega snovanja prišli
najdlje. Neposredni vzgibi za
takšen način slikarskega izraža-
nja prav gotovo izhajajo iz do-
maće umetniške sredine, daljne
vzporednice pa lahko iščemo v
tradiciji evropskega ekspresioni-
zma ali povojnih likovnih smereh
ekspresivne figuralike, evropske
različice pop arta ali novejših pri-
zadevanj nove podobe. Temeljni
princip avtorjevega ustvarjalne-
ga postopka je izrazito subjektiv-
na, moćno čustveno obarvana re-
fleksija sprejetih vtisov, ki jih
umetnik v nadaljnjem procesu
oblikovanja podobe še obogati s
svojimi, povsem asociativnimi,
sanjskimi in domišljijskimi pri-
spodobami. Na ta način nastaja
nov svet. Makrokozmos bučne
velemestne civilizacije in mikro-
kozmos odmaknjene in spokojne
Istre, v katero se neprestano vra-
ča, gledamo skozi novo optiko-
avtor jo kar sam imenuje »Spo-
mini iz sna«. V teh vizijah, kjer
se prepletajo resnične situacije z
domišljijskimi, včasih že kar
boschovsko grotesknimi fanta-
zmami, pa privre na dan temelj-
na Zelenkova izpoved: tesnoba
in odtujenost današnjega civilizi-
ranega sveta, pesimizem in zgro-
ženost človeka, ki otroško zaupa
ter osamljenost in zaprtost v svoj
lastni svet predstav. K tako for-
mulirani osnovni razpoloženjski
noti pripomore oblikovna grad-
nja slike: ekspresivne, s prepro-
stostjo otroške risbe, naslikane
figure, pretehtana kolažna kom-
pozicija in simbolično poudarjeni
svetio temni in barvni kontrasti.
Zadnje Zelenkove slike pričajo o
postopni monumentalizaciji figu-
re, ki dobiva močnejši simbolični
pomen.
Zelenkova umetniška dejav-
nost šega še na področje kerami-
ke, prav v zadnjem času pa se
obema dejavnostima pridružuje
še ilustriranje in opremljanje
knjig.
V kulturnem programu ob od-
prtju razstave je bila tako pred-
stavljena pesniška zbirka Toma-
ža Boleta Življenje gre svojo pot,
ki jo je ilustrirat prav Rok Ze-
lenko.
BORUT ROVŠNIK
glasovalo le (S delegatov od 41
navzočih, v zboru KS pa 18 od 27
navzočih).
Zakaj? Ali so torej s tem gla-
sovali proti ureditvi razmer v teh
obratu in s tem proti prizadeva-
njem za čistejši zrak na Stahovici
in v okolici. Ali pa so menili, da
bi s tem dali zeleno luč za razširi-
tev obrata (in s tem za še večje
onesnaževanje), za katerega je
bilo že već predlogov, da bi ga
preselili na kako drugo mesto
izven naselja. Predlog Rudnika
namreč dejansko predvideva
znatno povećanje proizvodnje
kalcita, v skladu večjega povpra-
ševanja na trgu.
Z odklonitvijo sprejema odlo-
ka o zazidalnem nacrtu pa so de-
legati hkrati zavrnili tuđi nekaj
dobrih predlogov izvršnega sve-
ta, o katerih bi kazalo glasovati
posebej, saj so bili v skladu z
razpravo delegatov, med drugim,
da naj se vodstvo Kalcita iz Ka-
mnika preseli v proizvodni obrat
na Stahovico in naj izpolni vse
doslej dogovorjene obveznosti
med krajevno skupnostjo in
TOZD Kalcit, katerih izvajanje
naj nadzorujejo upravni in ins-
pekcijski organi.
Odločitev delegatov je bila
'verjeto odraz nezaupanja obča-
nov KS Stahovica zaradi doseda-
njih neizpolnjenih obljub. Torej
se je rešitev tega problema znašla
v začaranem krogu. Verjetno
nihče ne nasprotuje pridobivanju
rudnin kot pomembni gospodar-
ski dejavnosti, ki ima v času, ko
se v našem gospodarstvu opira-
mo predvsem na lastne surovine,
še poseben pomen. Vendar je
prav tako res, da izkoriščanje
enega naravnega bogastva ne
more in ne srne uničevati druge-
ga bogastva, to je ćistega zraka in
zelene pokrajine ob vhodu v turi-
stično najbolj zanimiv predel na-
še občine in širše regije - v okoli-
co Kamniške Bistrice in na pla-
note Velike planine. In tuđi na
račun slabših življenjskih pogo-
jev ljudi, ki tod žive.
Ker za večje naložbe, ki bi jih
zahtevala preselitev obrata na
drugo mesto, v tem času ni de-
narja, bi bilo treba storiti vse, da
bi preprečili nadaljnje onesnaže-
vanje okolja. Verjetno se marsi-
kaj da storiti tuđi brez zazidalne-
ga nacrta, z malo več razumeva-
nja, medsebojnega sodelovanja
in odgovornosti vseh prizadetih.
To bi pripomoglo k vzdušju, v
katerem bi se nato lahko trezno
in preudarno, brez vroče krvi,
dogovorili o nadaljnjem razvoju
pridobivanja in predelave kalci-
ta. Seveda pa njegova cena v pri-
hodnosti ne bo mogla več biti
brez znatnega deleža, ki ga za-
hteva skrb za čisto okolje.
FRANC SVETELJ
Koncert gojencev Glasbene sole Kamnik. (foto: M. Lavrič)
Glasbeni dogodki
v oktobru
Oktobra borno imeli kar tri
glasbene dogodke. Obiskal nas je
30-članski ženski pevski zbor s
pevovodjem Dragom Korošcem
KUD »Svoboda« Vižmarje-
Brod, za njimi skupina kitaristov
in harmonikarjev iz Glasbene so-
le Kamnik pod vodstvom tovari-
šice Mare Spanič, nato pa še an-
sambel pevskega zbora upoko-
jencev Ivan Cankar iz Ljubljane,
ki nas je tokrat obiskal že tretjič.
Oktobrsko nedeljo so nam že
dopoldan polepšale pevke KUD
Svobode. Zapele so nam vrsto
pesmi, nekatere v priredbi pevo-
vodje Draga Korošca, narodne in
umetne. Najprej Dekle na vrtu,
pa Simonitijevo Plovi, Plovi, z
ljubkim solom pevke Milene,
Adamičevo Da bi bila lepa ura,
Mav čez izaro, Koroščevo Vetru,
narodno iz Tuhinjske doline Go-
reči ogenj brez plamena, Simoni-
tijevo Lepo moje ravno polje,
Bučarjevo Oj ta mlinar, živahno
Tomčevo Dolenjski furmani in še
nekatere. Bili smo jih veseli, z
izdelkom naše delovne terapije
smo se jim prisrčno zahvalili, zla-
sti še prizadevnemu pevovodju.
Sledil je koncert gojencev glas-
bene sole, bilo jih je 23, s harmo-
nikami in kitarami, ki so nam
priredili izjemen program. Bil je
sicer krajši, vendar pa pester in
nenavaden. Pripravili so nam le-
po doživetje, in smo se vsi stano-
valci radi odzvali in prisluhnili
nenavadno prijetnim zvokom
obeh glasbil. Zahvalili smo se jim
z željo, da nas kmalu spet obi-
ščejo..
28. oktobra ob 16. uri popol-
dne pa so bili že tretjič pri nas
pevci Upokojenskega mešanega
pevskega zbora Ivan Cankar.
Prišli so, da nam popestrijo naš
vsakdan kot svoji k svojim, kot
so rekli. Vodstvo je bilo v rokah
Antona Vračka. Začeti so z upo-
kojensko himno Naša pesem, z
refrenom »kar sivijo naj lasje, da
le mlado je srce«. Nato nas je
razveselil 350 let star madrigal
»Mili moj« (iz dneva v dan živini
od lepih sanj, srce si vklenil mi
goreče). Pesmi so bile lepo izbra-
ne: Ujetega ptica tožba (Gregor-
čič), Triglav (Flajšman), pa po-
mladne Kadar mlado leto (priđe
z  novim  cvetjem),  Trobentice,
Mala vasica... Potem sta zapela
solista: baritonist Filipič prelepo
Oj rožmarin ter Moja kosa je
križavna, nato je Vili Korenčan
občuteno zapel rusko narodno
Večerni zvon. Nadalje val je ves
zbor: Dekle daj mi rož rudečih,
Kje je ■ moj mili dom (priredil
pevovodja A. Vračko) in druge.
To je bil programski del, v nada-
Ijevanju smo skupaj zapeli še će-
lo vrsto pesmi, po naših željah.
Pevci so peli tuđi na bolniškem
oddelku Doma in prinesli s tem
bolnikom še posebno veselje.
Marija Lavrič
Dom upokojencev,
Kamnik
Povoziti ali ne po vozi ti?
Čas: sedmi november, popoldne
Kraj: prehod za pešce pri kavarni Veronika
Vse je bilo kot običajno. Hčerka me je prijelaza roko in prečkali
sva cesto. Na prehodu. Tako kot je prav. Ko sva prišli do sredine
prehoda, so se stvari začele bliskovito zapletati. Pred prehodom je
ustavil voznik, ki je nameraval zaviti na levo, na parkirišče pri
kavarni. Na desni strani ceste je ostalo nekaj prostora in na tistem
ozkem pasu cestišča se je nenadoma pojavila rdeča stoenka, voznica
je tik pred prehodom pritisnila na plin in švignila mimo naju. Včasih
je dobro, da človek otrpne od strahu. Če bi stopila korak naprej, bi se
obe s hčerko znašli pod kolesi.
Najbrž bi ostalo pri jezi, če ne bi za sipo opazila širokega nasmeha.
Če je nasmeh dirkalno razpoložene voznice pomenil olajšanje, ker
naju ni povozila, potem stvar ni tako huda. Če pa se je razveselila
dejstva, da naju je prestrašila, potem kaže o stvari razmisliti. Razmi-
sliti predvsem o tem, da niti osebna izkaznica niti vozniško dovolje-
nje ništa porok za človeško zrelost.
Ker cenim človeško življenje bolj kot vse drugo, obljubim, da
voznice, ki je tistega dne vozila rdečo stoenko LJ 361-173, ne bom
povozila, čeprav bi morda prečkala cesto zunaj prehoda za pešce.
I. H.
Še o razstavi skupine NOVA
V 19. številki Kamniškega ob-
čana je bil objavljen članek, ki
nekritično poroča o likovni raz-
stavi skupine NOVA v Lipovčevi
galeriji Neptun v Kamniku. Ker
gre za enostransko poročanje in
za nekatere neutemeljene trdi-
tve, je potrebno dolocene stvari
pojasniti.
Kulturni center Kamnik v ok-
viru programa muzejske in gale-
njskolikovne dejavnosti priprav-
lja in organizira muzejske in li-
kovne razstave. Število le-teli se
je v zadnjem času nekoliko
zmanjšalo, deloma zaradi omeje-
vanja sredstev na področju celot-
ne kulturne sfere deloma pa za-
radi spremenjene razstavne poli-
tike centra, ki temelji na posre-
dovanju zahtevnejših, studijsko
pripravljenih in zato tuđi odmev-
nejših razstav, ki pa zahtevajo
OBČ1NSKA KONFERENCA ZSMS KAMNIK
vabi na
mladinski kviz
GRADITEV NOVE JUGOSLAVIJE«
ki bo v soboto, 26. novembra 1983 ob 19. uri v Srednješolskem
centru Rudolfa Maistra, Kamnik.
Sodelovali bodo:
-  brigadir]i MDB dr. Emil Orožen
-  lokostrelci LK Kamnik
-  mladinski odsek Planinskega društva Kamnik
-  tabornik!
-  jamarski klub Kamnik
-  radio-amaterski klub Kamnik
-  folklorna skupina Komenda-Moste
-  duet: Zabavnik in Spruk
-  karate klub Kamnik
-  ansambel
Program bo povezoval Franc Pestotnik-Franček.
Vabljeni vsi občani!
več časa za pripravo in imajo za-
to trajnejše vrednote. K temu ni
odveč omeniti še dejstva, da en
sam kustos za umetnostno zgo-
dovino strokovno vodi dva od-
delka - kulturnozgodovinski v
muzeju in galerijsko zbirko Miha
Maleša - ter hkrati spremlja so-
dobno likovno snovanje v Ka-
mniku.
Pa vendar smo kljub vsem te-
žavam v preteklih letih prestavili
većino likovnikov, ki količkaj ak-
tivno delujejo v Kamniku. Tako
smo iz omenjene skupine NOVA
posebej samostojno predstavili
Borisa Bratuža (1981), Alojza
Berleca (1979, v skupini 1980),
Dušana Lipovca (1980). Dušan
Strle je sodeloval na dveh sku-
pinskih razstavah kamniških li-
kovnih samorastnikov (1981,
1983). Ostali člani skupine, ki se
ljubiteljsko ukvarjajo z likovno
dejavnostjo so prav tako imeli
možnost razstavljati na podobnih
prireditvah. Ob vsakokratni
predstavitvi je izšla zloženka s
krajšo informacijo o avtorjevem
delu. Kulturni center tuđi druga-
če spremlja aktivnost sodobnih
likovnikov v Kamniku s tem, da
občasno odkupuje njihova, za
posamezne faze ali obdobja zna-
čilna dela. Zato je trditev, da ni
zanimanja za njihovo delovanje s
strani tistih, od katerih bi najbolj
pričakovali, povsem neutemelje-
na, nepreverjena in zato tuđi
škodljiva.
Ob koncu še odgovor, zakaj
skupina ni razstavljala v organi-
zaciji Kulturnega centra v razsta-
višču Veronika. Odgovor smo
ustno posredovali že predstavni-
ku skupine ob vročitvi vloge.
Glede na pičlo število terminov
za likovne razstave (2), se zdi
razstavljanje skupine, ki je pred
10 leti dejansko in formalno pre-
nehala delovati, katere posamez-
ni člani pa so kot samostojne
umetniške osebnosti med tem ča-
som že pokazali svoje rezultate,
ne samo s strokovnega vidika,
ampak že tuđi laiku, nesmiselno
ponavljanje prikazovanja enih in
istih del. Torej obletnica zaradi
obletnice.
Edino opravičljiv namen li-
kovnega predstavljanja sodobnih
avtorjev v osrednjem kamniškem
razstavišcu vidi Kulturni center
predvsem v spremljanju kvalitet-
nih in likovno-razvojno po-
membnih dosežkov že znanih ka-
mniških likovnikov in v predsta-
vitvi novih, doslej občinstvu še
ne prikazanih avtorjev.
BORUT ROV&NIK
KULTURNI    CENTER    KA-
MNIK
V spornin
Hlađen veter z Jelovice je
spletal zlato jesensko listje v po-
slednji šopek, ko smo se na ra-
dovljiškem pokopališču poslav-
Ijali od naše Minke.
Čas se je zgostil in zdelo se
nam je, da je bilo komaj včeraj,
ko se je poslovila od zbornice, od
šolske knjižnice, od svojih učen-
cev in kolegov. Ko je odhajala v
pokoj, se je zdelo, da je odložila
težko breme in veselila se je živ-
ljenja brez šolskega zvonca. Le
malo let ji je namenila usoda in
tuđi zato je bilo slovo težko, bo-
leče.
Minka Sladič se je rodila
14. decembra 1927 v Lancovem
pri Radovljici v delavski družini.
Bilo ji je komaj šestnajst let, ko
se je vključila v narodnoosvobo-
dilni boj. Zbirala je hrano in sa-
nitetni material za partizansko
bolnišnico in opravljala politično
delo na terenu.
Po osvoboditvr je Minka svoje
življenje zapisala delu z mladino
in postala učiteljica. Pot jo je
najprej vodila v revno Prekmurje
- v Kruplivnik, nato v Beltince,
Križevce, Gerlince in Petrovce,
kjer je v težkih časih mlade ljudi
učila ljubezni do domovine in do
materinega jezika.
Ob delu je dokončala učitelji-
sce v Ljubljani. Tri leta po diplo-
mi se je zaposlila v Kamniku in
mu ostala zvesta do konca. Med
službovanjem na OŠ Frana Al-
brehta je diplomirala na pedago-
ški akademiji v Ljubljani na od-
delku za knjižničarstvo in srb-
skohrvars/c; jezik. Poučevala je
na predmetni stopnji in obenem
skrbela za šolsko knjižnico. Vo-
dila je tuđi tekmovanje za bralno
značko in učence vzgajala v do-
bre bralce. Ves čas je bila tuđi
aktivna družbenopolitična de-
lavka.
Minka je bila dobra učiteljicu
in nam vsem dobra kolegica, tež-
ko je dojeti, da je res ni več.
Svoje življenje je posvetila soli in
svoje delo je do konca opravljala
pošteno in predano. V nas bo
ostal lep, svetal spomin na našo
Minko.
DELAVCI OŠ
FRANA ALBREHTA
4
KAMNIŠKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 1983
Informacija o poteku ukrepa družbenega varstva
v delovni skupnosti skupne strokovne službe
Že v srednjeročnem planu občine Kamnik za obdobje 1976-1980 je
bilo kot ena izmed nalog na področju družbenih dejavnosti zapisano, da
bomo v obćini organizirali skupne strokovne službe SIS. Ker naloga ni bila
realizirana, je v letu 1979 izvršni svet pripravil in obravnaval analizo
organizacije strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti ter svoja
stališča posredoval skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti. V letu
1980 je bila pri predsedstvu OK SZDL organizirana posebna delovna
skupina, kl se je ukvarjala s tem problemom in v sodelovanju s strokov-
nimi službami tuđi pripravila koncept organizacije skupnih strokovnih
služb. V decembru 1980 je o tej problematiki razpravljala tuđi občinska
skupščina in zadolžila organe SIS družbenih dejavnosti, da dokončno
organizirajo skupno strokovno službo zaradi večje učinkovitosti ter racio-
nalnega.zaposlovanja. Ponovno je izvršni svet razpravljal o teh službah v
letu 1981, ko je v osnutku srednjeročnega plana občine za obdobje
1981-1985 ponovno opredelil, da bomo z organiziranjem skupnih stro-
kovnih služb SIS za vse samoupravne interesne skupnosti dosegli raciona-
lizacijo in večjo učinkovitost pri planiranju, dogovarjanju in izvajanju
programov družbenih dejavnosti. Med ukrepi za realizacijo resolucije o
gospodarskem razvoju občine Kamnik v letu 1981 je bilo tuđi organizira-
nje skupne strokovne službe.
Stališča in usmeritve navedenih organov glede organiziranosti skupne
strokovne službe bi lahko strnili v naslednje točke:
-  strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih de-
javnosti mora biti organizirana skupno;
-  skupna organiziranost mora ugotoviti kvalitetnejše delo in večjo
racionalnost pri izkoriščanju strokovnega znanja. Taka organizacija stro-
kovne službe mora zagotavljati tuđi demokratično delovanje ob polni
odgovornosti, neobčutljivo za parcialne interese in omogočiti nemoteno in
učinkovito delo organov samoupravnih interesnih skupnosti;
-  iz organizacije skupne strokovne službe morajo biti povsem izklju-
čene izvajalske dejavnosti, ki morajo biti organizirane ločeno.
Kljub vsem tem aktivnostim pa do organizacije skupne strokovne
službe, kot je bila predlagana, ni prišlo; to je Konec lanskega in v začetku
letošnjega leta pripeljalo do nepravčasnega in nekvalitetnega oblikovanja
in usklajevanja programov, kar je povzročilo težave pri organiziranju
javne razprave in sprejemanju programov.
Zato je izvršni svet občinske skupščine predlagal občinski skupščini, da
sprejme sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni
skupnosti Skupne strokovne službe in imenoval začasni kolegijski organ z
nalogo, da organizira skupno strokovno službo. Skupščina je ta sklep
sprejela na zborih v začetku julija.
Porodilo o stanju v skupnih strokovnih službah
SIS
Ob prevzemu svoje dolžnosti je začasni kolegijski organ ugotovil na-
slednje:
-  delovna skupnost ni imela veljavno sprejetih nobenih samoupravnih
aktov, stanje pa je razvidno iz ugotovitvenega zapisnika;
-  delavci v delovni skupnosti nišo imeli sklepov o razporeditvi na dela
in naloge, zato je začasni organ izdal začasne sklepe;
Zaradi te popolne samoupravne neorganiziranosti delovne skupnosti je
bilo njeno funkcioniranje zelo otežkočeno in omejeno zgolj na opravlja-
nje manj zahtevnih del in nalog za vsako posamezno interesno skupnost.
Začasni kolegijski organ je opravil tuđi izredni popis osnovnih sredstev
in ugotovil, da delovna skupnost nima osnovnih sredstev, poleg tega pa je
ugotovil še nekatere napake v knjiženju osnovnih sredstev.
V nadaljevanju svojega dela je začasni kolegijski organ ugotavljal tuđi,
kako je s samoupravno organiziranostjo strokovne službe in ugotovil, da
je bil sprejet in podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnih
strokovnih služb SIS. V nadaljevanju, ko je preverjal usklajenost tega
sporazuma s samoupravnimi akti skupnosti - udeleženk sporazuma, pa je
ugotovil še naslednje:
-  samoupravni akti skupnosti - udeleženk nišo usklajeni s SaS o
ustanovitvi in organizaciji Skupne strokovne službe;
-  samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupne strokovne službe ni
usklajen z nekaterimi zakoni (ZZD, ZDR).
Zato je začasni organ pregledal tuđi samoupravne sporazume o ustano-
vitvi samoupravnih interesnih skupnosti in njihove statute ter ugotovil:
-  vse samoupravne interesne skupnosti nimajo veljavno sprejetih svo-
jih samoupravnih aktov (rok je bil do 31. 12. 1980);
-  samoupravne interesne skupnosti nišo registrirane;
-  samoupravni akti samoupravnih interesnih skupnosti so v nekaterih
Vse to so pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v obdobju začasnega
ukrepa odpraviti, da bo zagotovljeno normalno in nemoteno delo tako
interesnih skupnosti kot tuđi strokovnih služb.
Začasni kolegijski organ je začel s svojim delom jn v začetku septembra
o svojem delu in ugotovitvah informiral izvršni svet; izvršnemu svetu je
poročal o začetnem stanju, o svojih ugotovitvah in vzrokih za nastalo
stanje, konceptu organiziranosti strokovnih služb in okvirnem programu
svoje aktivnosti. Izvršni svet je sprejel in potrdil informacijo ter potrdil
predlagani koncept organiziranosti. Začasni kolegijski organ je isto infor-
macijo podal tuđi na sestanku s predsedniki skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti.
Analiza vzrokov
Začasni kolegijski organ je po prevzemu svoje naloge začel ugotavljati
in analizirati vzroke, ki so pripeljali do motenj v delovanju Skupne
strokovne službe SIS. V prvi nepopolni in nedodelani analizi, ki jo je
posredoval tuđi Izvršnemu svetu, je navedel predvsem dva glavna vzroka:
1.   Skupne strokovne službe so nastale samo formalno, kot sestavek
prejšnjih služb in nišo bile nikoli oblikovane kot funkcionalna celota;
2.   Ohranjal se je fiskalni značaj družbenih dejavnosti in tuđi financira-
nje te dejavnosti.
V svojem nadaljnjem delu se je začasni kolegijski organ srečeval še z
drugimi problemi, tako da je lahko to svojo prvotno analizo dopolnil in
dodelal.
Skupne strokovne službe so pravzaprav servis za opravljanje določenih
del in nalog in so tako delovno kot tuđi organizacijsko povsem odvisne od
samoupravnih interesnih skupnosti - ustanoviteljic, zato so tuđi ti vzroki
širše narave in nišo omejeni zgolj na delovno skupnost, čeprav pa je tuđi
res, da so k temu prispevali tuđi posamezni delavci strokovnih služb s
svojim delom in vplivom. Ob analiziranju naloge in nalog strokovnih služb
je začasni kolegijski organ ugotovil, da so naloge strokovnih služb v veliki
većini za vse samoupravne interesne skupnosti podobne ali enake. Seveda
ta ugotovitev velja ob predpostavki, da je naloga strokovne službe pred-
vsem s strokovnim delom in predlogi omogočati samoupravno sporazume-
vanje in dogovarjanje v samoupravnih interesnih skupnostih. Zaradi
večjega vpliva izvajalcev v skupščinah SIS pa so te službe postavljene v
vlogo servisa izvajalcev, v tem trenutku pa postanejo naloge in vloga
strokovnih služb povsem drugačne. Samoupravni organi posameznih SIS
in tuđi strokovne službe te SIS nišo več v funkciji uresničevanja samou-
pravnega sporazumevanja in dogovarjanja med uporabniki in izvajalci,
zato prevladajo parcialni interesi nad širšimi družbenimi.
To pa poraja tendenco po organiziranju svojih služb in odporu do
organiziranja skupnih strokovnih služb. V okviru posameznih strokovnih
služb se naloge podvajajo in multiplicirajo, onemogočeno oziroma otež-
kočeno pa je tuđi vsako usklajevanje in koordiniranje in s tem racionalna
uporaba družbenih sredstev, onemogočen je učinkovit nadzor nad troše-
njem družbenih sredstev in nejasno opredeljena odgovornost, vse to pa
ovira učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Zelo močno pa je prisoten oziroma se ćelo krepi tuđi fiskalni značaj
družbenih dejavnosti, kar pravzaprav onemogoča, da bi družbene dejav-
nosti postale v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu del družbene
produkcije, ki bi z izvajanjem svojih storitev prispeval k družbeni produk-
tivnosti in povećanju proizvodnje.
Seveda so bo takem pojmovanju in prevladovanju parcialnih interesov
svojo vlogo odigrale tuđi strokovne službe oziroma posamezni delavci v
njih, ki so ščitili svoje interese in privilegije. Samoupravne interesne
skupnosti so,, bile tako mesto, kjer so se izvajale politike posameznih
parcialnih interesov oziroma skupin, to pa je pripeljalo tuđi do manipula-
cij s temi skupščinami.
Koncept organiziranosti skupne strokovne službe
Pri oblikovanju koncepta organiziranosti skupne strokovne službe je
začasni organ izhajal iz do sedaj sprejetih usmeritev in izhodišč, ki so
opredeljena v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in organizaciji
skupne strokovne službe, ki so ga v decembru 1982 sprejele skupščine
SIS. Ob tem je opredelil načela organiziranosti:
1.   Skupna strokovna služba SIS mora biti organizirana tako, da bo s
svojim strokovnim delom omogočala oblikovanje ustreznih informacij in
strokovnih predlogov za celotno področje družbenih dejavnosti od odbo-
rov SIS do usklajevanja programov družbenih dejavnosti v okviru občine
in usklajevanja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Pri tem
lahko opredelimo več nivojev usklajevanja oziroma samoupravnega odlo-
čanja
-  strokovna služba mora zagotavljati ustrezne informacije za usklajeva-
nje programov družbenih dejavnosti med vsemi samoupravnimi iteresnimi
skupnostmi. Ob tem mora biti vzpostavljena tuđi ustrezna delovna pove-
zanost z občinsko plansko službo;
— pripravljati mora informacije in strokovne predloge za samoupravno
odločanje v izvršilnih organih SIS.
Čeprav gre v prvem nivoju le za usklajevanje in koordinacijo, v drugih
dveh pa za odločanje, moramo pri vseh treh nivojih pravzaprav upoštevati
celovitost postopka odločanja, ki teče preko faz sprožanja iniciative,
priprava strokovnega predloga, odločitve, izvrševanje odločitev do nad-
zora med izvrševanjem in povratne informacije za sprejemanje morebit-
nih popravljalnih odločitev.
2.  Jasno mora biti opredeljena odgovornost za opravljanje nalog na
relaciji samoupravna interesna skupnost - strokovna služba.
Strokovna služba sprejme opravljanje dogovorjenih del in nalog za SIS
- udeleženke in s tem prevzame vso odgovornost za opravljanje teh nalog.
Individualno je v razmerju do vseh skupnosti odgovoren vodja delovne
skupnosti, z razvidom del in nalog strokovne službe pa so posamezni
delavci odgovorni za posamezne naloge.
3.   Strokovna služba mora biti organizirana funkcionalno tako, da so
posamezne sorodne naloge združene v funkcionalno celoto.
4.  Vsaki   stopnji  samoupravnega  odločanja  je   potrebno  prirediti
ustrezno informacijo v smislu zgoščenosti oz. nadrobnosti in v smislu
nalog.ki jih posamezni nivo odločanja oz organ opravlja.
Izdelava take organiziranosti pa je zahtevna, saj terja poleg strokov-
nega pristopa tuđi čas. Glede na to, da je o sami organiziranosti brez
ustreznega strokovnega predloga težko razpravljati, je začasni organ
sklenil, da bo posredoval skupščinam in organom SIS skupaj s samouprav-
nimi akti delovne skupnosti tuđi na tej osnovi pripravljen razvid del in
nalog.
PREDSEDNIK
začas, kolegij, organa
Jože Zagore, 1. r.
DELEGA TSKA
Od vrednosti sklenjene pogodbe je bila udeležba
ORS Kamnik                                                             4,364.555,000 dir
Rep. razisk. skup.                                                          1,000.000,00 dir,
Skupaj:                                                                        5364.555,00 din
Udelžba republiške raziskovalne skupnosti je pri tej raziskovalni nalogi
visoka, kar pomeni, da se je v bodoče potrebno še bolj intenzivno
vključevati v tako obliko sofinanciranja zastavljenih projektov.
Pogodba za nadaljevanje raziskav do 610 m II faza je bila sklenjena s
sledečo udeležbo:
ORS Kamnik                                                               4,000.000,00 din
RRS Kamnik                                                               2,925.207,00 dir.
Skupaj:                                                                        6,925.207,00 din
Skupna pogodbena vrednost raziskav na Vasenem za I. in II. fazo je
tako znašala z udeležbo
ORS Kamnik                                                             8,364.555,000 din
RRS Kamnik___________________________3,929.207,000din
Skupaj:                                                                    12,289.762,000 din
Delež za realizacijo raziskave je ORS zagotovila v visini 6.364.555,
preostala sredstva pa bo zagotovila SOZD EMONA iz Ljubljane in je tuđi
že podala svoj pismeni pristanek.
PROJEKTNI SVET
ORS KAMNIK
Poročilo o poteku raziskave termalne vode pri Vasenem so obravnavali
delegati skupščine raziskovalne SIS na seji 18. trn.
PRILOGA
Informacija o poteku ukrepa družbenega varstva v delovni skupnosti
skupne strokovne službe bodo obravnavali delegati vseh samoupravnih
interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na sejah, ki se bodo zvrstile v
tem in naslednjem mesecu.
Poročilo o poteku raziskave termalne vode pri
Vasenem v letu 1982/1983
Občinska raziskovalna skupnost Kamnik je ob finančni pomoći Razi-
skovalne skupnosti Slovenije naročila pri Geološkem zavodu Ljubljana
raziskovalno nalogo o termalnih izvirih pri Vasenem.
Namen raziskav je bil z globinskim vrtanjem ugotoviti količino mož-
nega izkoriščanja termalne vode, določiti kemične in fizikalne lastnosti
termalne vode in osnovne geotermične parametre vrtine.
Dosedanje raziskave od leta 1953, 1970, predvsem pa raziskave iz 1.
1972/73 so dale spodbudne rezultate, zato se je občinska raziskovalna
skupnost odločila za nadaljnje v letu 1982/83.
Prvotni namen poglobiti vrtino V13 iz leta 1972/73 do 172 m, je bil
opuščen zaradi tehničnih problemov, zato je Geološki zavod Ljubljana
pristopil k izdelavi nove vrtine z oznako V 14/83,6 m oddaljene od vrtine
V 13 na densem bregu Nevljice.
Vrtino V 14/83 so vrtali s petimi vrtalnimi premeri od 0 444 mm ob
ustju do 0 159 mm na dnu vrtine. Vrtina je globoka 610 m. Vrtanje je bilo
zlasti trdo od globine 300 m do dna vrtine (silifriranem dolomitu in
dolomitu z roženci). Cevi so v vrtini cementirane.
Med vrtanjem in po končanih tehničnih delih so bile opravljene različne
meritve in raziskave tako glede na količino in temperaturo vode, kot tuđi
na geološko sestavo tal.
Meritve pretoka v vrtini kažejo, da se največji dotoki javljajo v globini
okoli 165 m, 240 m in 486 m, da pa temperatura vode z večjo globino
pada, tako je temperatura vode v globini 610 m samo še 20° C. Ugotov-
ljena je hidravlična povezava z vsemi ostalimi nižjimi vrtinami.
Bakteriološke analize vode kažejo, da je voda neoporečna. Kemična
analiza termalne vode kaže, da je tip vode kalcijevo - magnezijsko -
hidrokarbonatni z mineralizacijo 378 mg / 1.
Izotopska sestava kaže, da je voda meteornega porekla. Predpostav-
ljeno je, da doteka iz večje globine ob prelomni zoni, ki leži proti severu,
napaja pa se s hladnejšo podtalnico.
Količina termalne vode iz nove vrtine, globine 610,5 m na samoizliva-
nje je 20-16 l/s, možna bi bila črpana količina 50 l/s, pri kateri nivo upade
na 25-35 m pod ustje vrtine. Tehnična oprema vrtine namreč dopušča
vgradnjo potopne črpalke premera 203 mm, do globine 58,7 m. S
tovrstnimi črpalkami je možno črpati to količino vode. Temperatura vode
med črpanjem ostane nespremenjena, to je 25" C.
Dobljena termalna voda se lahko izkorišča v balneološke in energetske
namene za kar je potrebno izdelati separatne studije.
Rezultati dosedanjih raziskav so pokazali, da je potrebno bodoče
raziskave usmeriti proti severu od sedanjih lokacij. Okoli 800 m severno
od vrtine V 14/83 je bila ob Snoviškem potoku izmerjena geolektrična
sonda T2, ki je nakazala visokouporno podlago v globini okrog 240 m s
predvidevano toplejšo vodo od 30,7" C.
Pri nadaljnih raziskavah je predlagana izdelava 300 m globoke vrtine na
tem področju.
Konkretne in intenzivne priprave za raziskave termalne vode na Vase-
nem v Tuhinjski dolini I. faza do 300 m, so se pričele v začetku leta 1982,
sklenjena je tuđi že prva pogodba v vrednosti din 5,364.555 med izvajal-
cem raziskav Geološkim zavodom iz Ljubljane in Občinsko raziskovalno
skupnostjo ter z republiško raziskovalno skupnost jo o udeležbi za realiza-
cijo tega projekta.
Poročilo o devetmesečnem poslovanju občinske
zdravstvene skupnosti
Po devetih mesecih poslovanja ugotavljamo, da znašajo skupni
prihodki din 241.302.358, to je 78,3% planiranih. Izvirni prihodki so
doseženi 75,6% v znesku 232.997.078 din.
Skupni prihodki so za 3,3% višji od plana zato, ker v planu nišo bila
predviđena solidarnostna sredstva, ki znašajo v 9 mesecih 7.419.000
din. Prejeta medobčinska solidarnostna sredstva zagotavljajo pri-
bližno enako raven zdravstvenoga varstva na medobčinski ravni. Ker
so se ob izdelavi planov še oblikovali kriteriji za uveljavljanje te
solidarnosti, sredstev nismo mogli planirati.
Plan prihodkov je bil s sprejeto prispevno stopnjo načrtovan
17,5% več kot v preteklem letu, v enakem znesku je bil sprejet
program odhodkov, toda ker je v programu upoštevana izguba iz
preteklih let, znaša procent povećanja programa le 8,6%, zato zaradi
moćne inflacije nikakor ne moremo uskladiti stroškov s prilivi sred-
stev, ki nam jih zakon dovoljuje.
Nekriti odhodki v 9 mesecih poslovanja znašajo din 25.295.087.
Zdravstveno varstvo je bilo načrtovano, kot že omenjeno, zaradi izgube
v primerjavi z lani le 97,1% in tako znašajo odhodki pri tej postavki din
210.283.596 ali 87,3% načrtovanih. Zneskovno to presega načrtovani
znesek za din 29.758.727.
Odhodki za splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje ter pre-
ventivo so znašali 52.624.802 ali 95,3% načrtovanih.
Zobozdravstvene storitve so realizirane 96,6% z zneskom 21.899.079
din. Kljub nizkemu planiranju sta ti dve postavki odločno previsoki, saj
presegata lansko realizacijo v tem obdobju za 27,3%.
Reševalni prevozi so zaradi podražitve bencina realizirani 93,3% v
znesku 6.299.690 din.
Specialistične zdravstvene storitve v znesku 23.405.067 dosegajo
81,7% plana.
Bolnišnična zdravstvena dejavnost je realizirana 85,1% v znesku
87.213.863, vendar tu še nišo zajete podražitve.
Zdraviliška zdravstvena dejavnost dosega z zneskom 1.440.967 le
68,0% plana. Tuđi izdatki za zdravila se gibljejo v okviru plana in znašajo
15.455.939 ali 75,6% planiranih.
Odhodki za zdravstveno varstvo po konvencijah znašajo 402.700 ali
96,5% plana, vendar so ti stroški udeleženi v postavki zdr. varstvo le z
0,02%.
Nadomestila in povračila OD so z zneskom 25.608.849 dosežena
84,4%.
Pri tem izstopajo pogrebnine in posmrtnine, ki so v 9 mesecih dosežene
že 110,5% v znesku 2.119.171. Tuđi procent nadomestil od dela zaradi
bolezni, izolacije in nege je zelo visok; v znesku 21.596.978 ali 87,5%.
Nekrite odhodke vsekakor povečuje tuđi vkalkulirana republiška soli-
darnost, ki smo jo obvezni plaćati v znesku 3.330.400. Ta solidarnostna
sredstva na ravni republike so namenjena za uresničevanje zakonsko
zagotovljenega obsega pravic do zdravstvenega varstva in smo zadolžitev
prejeli od Zdravstvene skupnosti Slovenije po izdelavi plana.
Pri postavki investicije so realizirane le anuitete za računalniško
opremo, ki z zneskom 969.750 dosegajo 94,6% plana, zaradi vedno večje
vrednosti dolarja.
Drugi odhodki, ki predstavljajo 2,7% celotnega programa, znašajo
6.894.875 ali 82,7%.
Pri drugih odhodkih izstopa 318,6% stroškov samoupravnih org. me-
dobčinske zdravstvene skupnosti v znesku 19.122 in sicer zato, (kot smo
že obrazložili v I. polletju) ker je bil plan MZS sprejet kasneje kot plan
ozs.
Postavka za povračilo za delo strokovnih služb je realizirana 81,3% v
znesku 4.799.314 din.                                                                 U
Sredstva za nepredviđene rizike znašajo 291.246 ali 75,4%, to odva-
jamo po zakonu 0,125% od celotnega priliva.
Drugi stroški z zneskom 1.295.977 dosegajo 111,9% planiranih. Od-
stopajo od plana zato, ker v planu nišo bili predviđeni stroški za piačila po
sodbi še iz leta 1979 in 1980.
V 9-mesečnem obračunu smo vkalkulirali v visini 75% v znesku
615.060 tuđi sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po devetih mesecih poslovanja ugotavljamo, da poraba sredstev nene-
hno narašča in presega dogovorjeni program, v katerem je pokrito 75%
izgube v znesku 17.006.715 iz preteklih let.
S 1. 10. 83 se je prispevna stopnja znižala od 10,27% na 10.21%.
Gornji podatki zahtevajo revalorizacijo programa, sicer borno zaključili
leto z velikim neplaniranim primanjkljajem.
Delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti bodo poročilo o devet-
mesečnem poslovanju obravnavali na seji, ki bo 1. decembra
NOVEMBRSKE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
Delegati zborov občinske skupščine, ki se bodo sestali na sejah 23.
(DPZ in ZZD) in 24. (ZKS) novembra, bodo predvidoma razpravljali o:
- osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR
Slovenije v prihodnjem letu
-  osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine
Kamnik v prihodnjem letu
- predlogu stališe in usmeritev o nadaljnjem razvoju krajevnih skupno-
sti
- porodlu o stanju na področju gosn'nstva in turizma v kamniški občini
- osnutkih:
- dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1984
- odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih ohčanov (samo
ZZD in ZKS)
-  odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ohčinskem posebnem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (samo ZZD in ZWS)
- odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi. nalogah in načinu
dela stalnih delovnih teles skupščine občine Kamnik
-  stališčih predsedsrva SR Slovenije o nadaljnjem uresničevanju poli-
tike podeljevanja odlikovanj v SR Sloveniji
J5
gradivo pripravlja
INDOK SLUŽBA
Skupščine občine
Kamniktel.: 831-311
KAM NISKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 1983
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
Datum: 15. 11. 1983
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine
Kamnik daje v 15-dnevno
JAVNO RAZPRAVO
osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj
Zap. št.	Priimek in ime	Naslov	DO, kjer je zaposlen prosilec
1.	ANŽEL Viktor	Snovi k 3, Laže	DONIT - TOZD TRIVAL
			Kamnik
2.	ARKO Darja	Šmarca 100, Kamnik	Klinični center Lj.
3.	BEGANOVIĆ Džemo	Zikova 4, Kamnik	G. P. »Planinka« Kamnik
4.	GQLE Božidar	Cankarjeva 6, Kamnik	TITAN Kamnik
5.	GRABOVAC Mira	Šmarca 97 b, Kamnik	študentka
6.	HROVAT Vlasta	M. Blejca 2, Kamnik	VVZ A. Medved Kamnik
7.	JEGLIČJože	Klavčičeva 7, Kamnik	»Stavbno mizarstvo« KOVAČ
			Kamnik
8.	KEMPERL Mojca	Zagorica 5/b, Kamnik	»KOČNA« Kamnik
)    9.	KEMPERLE Šonja	Košiše 15, Kamnik	»KOČNA« Kamnik
":   10.	KUTN AR Angelca	Medvedova 16, Kamnik	»MODNA HIŠA« Ljubljana
! 11.	MAKSIMOVIČRajko	Kranjska 4 č, Kamnik	»KOČNA« Kamnik
1 12.	MALI Brigita	Znojile 3, Kamnik	DONIT - TOZD TRIVAL
*■			Kamnik
:': i3.	MOĆNIK Majda	Kovinarska 8 d, Kamnik	»ETA« Kamnik
'.14-	OSOLNIK Mira	Kališe 1, Stahovica	Frizerski salon VAVPETIČ
■.™*wi**si;j,			Kamnik
i i5.	"oŠTIR Ivica	M. Blejca 6, Kamnik	Krajevna skupnost Kamnik
$ 16-	PREZELJ Bernarda	Križ 74 a, Komenda	»ALPREM« Kamnik
'  17.	RAK Janez	Ljubljanska 1 b, Kamnik	Tovarna usnja Kamnik
18.	SKENDEROVIČ	Jakopičeva 26, Kamnik	»STOL« Kamnik
19.	ŠEGULA Marta	Jakopičeva 25, Kamnik	»STOL« Kamnik
20.	ŠMIGOC Marija	Klavčičeva 11, Kamnik	»GRADITELJ« Kamnik
21.	ŠPACAPAN Helena	M. Blejca 10, Kamnik	»SVILANIT« Kamnik
22.	TABAkOVIĆ Hašim	Klavčičeva 4, Kamnik	»VARNOST« Mengeš
23.	TONIČCveto	Maistrova 16, Kamnik	»GRADITELJ« Kamnik
24.	URBANIJA Marijana	Cankarjeva 28, Kamnik	»KRKA« Ljubljana
25.	VENGUST Marinka	Groharjeva 12, Kamnik	»KOMPAS« Ljubljana
26.	ZLATN AR Marta	Bistričica 29, Stahovica	»MERCATOR« Ljubljana
27.	GJERGJER Avguština	Stahovica 20 c, Stahovica	upok.
28.	JEGLlCAna	Kidričeva 35, Kamnik	upok.
29.	ROKAVEC Anton	Neveljska pot 15, Kamnik	upok.
30.	VAVPOTIČ Raj ka	M. Blejca 10, Kamnik	upok.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu poziva vse udeležence javnega natečaja za
dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, ki v prednostni listi nišo upoštevani,
kakor tuđi vse druge občane, ki imajo kakršnekoli pripombe na gornji seznam, da le-te v roku 15 dni
po objavi posredujejo na naslov:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Odbor za solidarnost v stanovanjskem
gospodarstvu, Kamnik, Steletova 8.
Po končani javni razpravi bo Odbor obravnaval pripombe ter sprejel prednostno listo, na podlagi
katere bodo vsem uđeležencem natečaja izdane obrazložene odločbe.
Predsednik
Odbora za solidarnost v
stanovanjskem gospodarstvu:
Jože Kadunc, l.r.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame,
stare mame,
sestre in tete
KRISTINE DOLAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem
irTsdsedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno
spremstvo na njeni zadnji poti. Enako zahvalo njenim sode-
lavcem iz Utoka in mojim sodelavkam Ona-On iz Kamnika.
cyA\\6\y
Žalujoči:
vsi njeni
Radomlje, Predvor, Kamnik, novembra 1983
CEPLJENJE PROTI
INFLUENCI
Obveščafno vse prebivalce
občine Kamnik, da poteka
cepljenje proti influenci v
splošnih ordinacijah ZV
Kamnik vsak dan od 7. do
19. ure. Cena popolnega
cepljenja je 135,54 din.
ZV Kamnik
ŽAGANJE drv - Lužar,
Šmarca 25/d. Naročita po tel.
832-739, od 11. do 12. ure.
Zamenjam dvosobno kom-
fortno novo stanovanje v
pritličju niše, s posebnim
vhodom, ogrevano, s kletjo v
Novem mestu za približno
enako v okolici Kamnika,
Mengša ali Domžal. Gorše
Miro, Groharjeva 4, Kamnik.
SERVIS ŠIVALNIH STRO-
JEV Klančar Tine, Čufarjeva
6, Domžale - odprto od 14.
do 18. ure, sobota od 8. do
12. ure.
ČIŠĆENJE vseh vrst talnih
oblog (tapison, itison ipd.) in
čišćenje stekla. MILAN
DEISINGER, Kidričeva 35,
Kamnik, tel. 831-748.
Servis tennoakumulacijskih
peči. MATUA ZIBELNK,
Za vrti 5, Mengeš,
tel. 737-194
Smučarski klub Komenda or-
ganizira v soboto, 3. decem-
bra in nedeljo 4. decembra
sejem rabljene smučarske
opreme v osnovni soli Ko-
menda.
Ob 20-letnid perutninske
farme na Duplid vabi DO
JATA občane, predvsem pa
mladino, na ogled proizvod-
nje v torek, 6. decembra od
8. do 11. ure.
HOBI KLUB
KOMENDA VABI
na prireditev ob dnevu repu-
blike - VEČER NARO-
DNOZABAVNE GLASBE
IN EVERGRENOV - s ple-
som za starejše, v petek, 25.
novembra 1983 ob 20. uri v
Kulturnem domu v Komendi.
Na voljo bodo tuđi hladna je-
dila. V kolikor bo zanimanje
večje, bomo organizirali ve-
čere dvakrat mesečno.
Društvo za varstvo
in vzgojo ptić
Kamnik
prireja tradicionalno
razstavo ptić
v počastitev dneva repu-
blike.
Razstava  bo  v  Oš Tona
Brejca v Kamniku od 26. do
30. novembra 1983.
Odprta   bo   vsak  dan   od
8. do 18. ure.
Vabljeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame,
sestre in tete
MARIJE KLANŠEK
iz Tunjic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem, znancem in našim sodelavcem za izrečena sožalja,
darovano cvetje in številno spremstvo" na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala tuđi pevcem za zapete žalostinke in g. župni-
ku za pogrebni obred. _ ,
VC                            Žalujoči:
hčerka Marinka, zet Šinten, vnuček Janez, sestre Cilka,
Tilka, Francka in Rezka ter brata Janez in France z
družinami*
Tunjice, Kamnik, Vrhopolje, Nevlje, Rodica, novembra
1983
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Kamnik
razpisuje na podlagi Zakona o pogojih za prodajo
stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini
(Ur. I. SRS št. 13/74) in sklepa Odbora za
solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne
19. 10. 1983 naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami za odprodajo praznoga man-
sardnega podstrešja v IV. nadstropju stanovanjske-
ga bloka Matije Blejca št. 16 Kamnik.
Predmet javne dražbe je odprodaja praznega man-
sardnega podstrešja v izmeri 40,15 m2 v IV. nad-
stropju stanovanjskega bloka Matije Blejca št. 16 v
Kamniku.
Izklicna cena je 188.578,40 din.
Kupee, ki na dražbi uspe, plača tuđi davek na promet
nepremičnin, ki je sestavni del kupnine. Interesenti
morajo obvezno položiti kavcijo v visini 5% od izklic-
ne cene in to na račun št. 50140-662-324006 SSS
občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od
dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »JN -
odkup podstrešja«. na naslov Samoupravna stano-
vanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Ka-
mnik.
Odpiranje ponudb bo8.12.1983ob8. uri vsejni sobi
Stanovanjskega in komunalnoga gospodarstva SKG
p.o. Kamnik, Steletova 8, Kamnik.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Kamnik
Samoupravna interesna
komunalno-cestna skupnost
občine Kamnik
Steletova 8, Kamnik
Samoupravna interesna komunalno-cestna
skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi
določil 8. in 9. člena Zakona o prometu z
nepremičninami (Uradni list SRS št. 19/76) in
sklepa 18. seje izvršnega odbora SIKCS občine
Kamnik z dne 27. 6. 1983, ter sklepa 20. seje z dne
25. 10. 1983 nastednji
javni natečaj
Za odprodajo južnega dela objekta Maistrova ulica
št. 14 v Kamniku - del stare Pollakove usnjarne, ki
stoji na zemljišču pare. št. 71/4 - delavnica v izmeri
118 m2 k. o. Kamnik pod naslednjimi pogoji:
-  cena zemljišča znaša 162,74 din/m2
-  izklicna cena južnega dela objekta z netto površi-
no 147.95 m2 (pritličje 72,70 m2, nadstropje 75,25 m2)
znaša 509.303,10 din oz. 3.442,40 din/m2
-  stroški      komunalne     opremljenosti     znašajo
607.372,00 din
-  stroški lakacijske dokumentacije 19.570,00 din
-  stroški     investicijsko-tehnične     dokumentacije
220.000,90 din
-  stroški gradbenega nadzora 132.000,00 din ,
Pogoji:
-  licitira se samo izklicna cena objekta
-  prednost na dražbi imajo družbenopravne osebe
-  adaptacija  objekta  po  revitalizacijskih  pogojih
mora biti izvršena v 3 letih po pridobitvi nepremič-
nine
-  v pritličju morajo biti prostori namenjeni za go-
stinsko dejavnost, v nadstropju pa so lahko tuđi
stanovanjski prostori
Interesenti morajo položiti 10% polog od izklicne
cene objekta na žiro račun št. 50140-662-24011 Sa-
moupravna interesna komunalno-cestna skupnost
občine Kamnik.
Ponudnik, ki na licitaciji uspe, mora poravnati kupni-
no v 30 dneh po pravnoveljavnosti pogodbe in plaća-
ti morebitni davek na promet nepremičnin
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od
dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »javni
natečaj - PU« na naslov Samoupravna interesna
komunalno-cestna skupnost občine Kamnik, Stele-
tova 8, 61240 Kamnik.
Odpiranje kuvert bo 8.12. 1983, ob 9. uri v sejni sobi
Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG
p. o. Kamnik, Steletova 8.
Ponudniki se lahko udeležijo odpiranja kuvert.
Vse podrobnejše inforl acije lahko interesebti dobe
na Stanovanjskem in ko l[ unalnem gospodarstvu
SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, soba št. 6 ali po
telefonu 832-211.
Samoupravna interesna
komunalno-cestna
skupnost občine Kamnik
Rudnik koalina in kalcita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja
TOZD kalcit Strahovica
objavlja prosta dela in naloge:
1.  strelca v kamnoiomu
2.  strojnika gradbene mehanizacije
3.  strojnika gradbene mehanizacije
- buldožerista v kamnoiomu
Pogoji:
1. - pokliena rudarska šola
-  izpit za strelca v rudarstvu
-  2 leti delovnih izkušenj
2. - strojnik gradbene mehanizacije
-  6 mesecev delovnih izkušenj pri nakladanju mate-
riala (TGM)
3. - strojnik gradbene mehanizacije
-  1 leto delovnih izkušenj kot strojnik buldožerja
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca.
Vsi zainteresirani naj prijave z vsemi dokazili pošlje-
jo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene
kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
Zahrbtna bolezen mi je prerano iztrgala drago ženo
MINKO SLADIČ
Iskreno se zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in
sodelavcem, ki so z mano sočustvovali, poklonili cvetje in
jo tako številno pospremili v njen zadnji dom. Enako
zahvalo izrekam OŠ Frana Albrehta, pevcem in godbi
Solidarnosti ter praporščakom. Prav tako se zahvaljujem
zdravstvenemu osebju ZD Kaninik, Onkološkemu institutu
Ljubljana in Institutu za pljučne bolezni Golnik za
zdravljenje. Še posebej se zahvaljujem družbenopolitičnim
organizacijam občine Kamnik in vsem govornikom za
ganljive besede slovesa.     V"
mož Nedeljko
Kamnik, Radovljica, novembra 1983
_____________________________________________________________________________________________»<.■■.■-■■■.)...
6_
KAMNIŠKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 1983
KOMUNALNO
PODJETJE KAMNIK
se pridružuje čestitkam ob
29. novembru.
Kemična industrija »Donit«
TOZD »TRIVAL«
in
TOZD »KEMOSTI K«
KAMNIK
čestita ob 29. novembru
vsem občanom in poslovnim
partnerjem.
tovarna kovinskih izdelkov
in livarna, n. sol. o. Kamnik
proizvaja:
-  fitinge, crne in pocinkane
-  ventile za enocevni sistem
centralnega ogrevanja
-  mesoreznice in kavne
mline
-  ulitke iz temper litine
-  ključavnice - obešanke,
navadne in cilindrične
-  smučarske vezi Tvrollia in
druge proizvode za široko
potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom
priporočamo naše kvalitetne
izdelke. Vsem delovnim
Ijudem čestitamo ob
prazniku republike.
tovarna usnja kamnik
tovarna usnja Kamnik
Ob praznovanju dneva
republike iskreno čestita
vsem delovnim Ijudem in
občanom.
MENINA,
tovarna pogrebne opreme
Šmarca, Kamnik
čestita vsem delovnim
Ijudem in poslovnim
partnerjem ob prazniku
republike.
ABC POMURKA, Trgovsko
podjetje KOČNA KAMNIK
čestita ob 29. novembru
vsem cenjenim kupcem in
vsem delovnim Ijudem.
SAMOSTOJNI OBRTNIKI
ZDRUŽENI
V OBRTNO ZDRUŽENJE
KAMNIK
čestitajo ob prazniku
republike vsem delovnim
Ijudem.
Živilska industrija
ETA KAMNIK
iskreno čestita ob 29.
novembru vsem delovnim
Ijudem in poslovnim
partnerjem.
Zavarovalna
skupnost Triglav
PE Mengeš
PREDSTAVNIŠTVO
KAMNIK, Gregorčičeva 11
tel. 831-261
nudi občanom premoženjska
in osebna zavarovanja ter se
pridružuje čestitkam ob 29.
novembru.
čestita vsem delovnim
Ijudem za praznik republike
in priporoča svoje priznane
izdelke:                        *■"■-■
-  amonitratna, praškasta,
vodoplastična in metanska
razstreliva
-  prenosna skladišča za
razstrelivo
-  počasi gorečo vžigalno
vrvico
-  crni smodnik
-  prižigala za miniranje
-  signalna in razna
pirotehnična sredstva za
civilno zaščito in SLO
-  aluminijske paste in
prahove raznih vrst
-  ekstrudirane, polietilenske
in polipropilenske folije,
rokave in vrečke raznih vrst
in dimenzij, tiskane in
netiskane.
Restavracija
PLANIKA KAMNIK
vabi na kosila in večerje. Za
različne priložnosti in
slovesnosti nudimo solidno
postrežbo tuđi večjim
skupinam v urejeni
restavracijski dvorani.
Priporočamo dobra jedila in
točeno domače vino.
Rezervacije na tel. 831-451.
Vsem delovnim Ijudem
čestitamo ob prazniku
republike in se priporočamo.
AVTOELEKTRIKA
CVIRN IVAN
Podgorje 83/a
Kamnik, tel. 841-207
Se pridružuje čestitkam ob
dnevu republike in priporoča
svoje storitve.
SGP GRADBINEC Kranj
TOZD GRADBENA
OPERATIVA KAMNIK
čestita vsem delovnim
Ijudem ob dnevu republike.
ABC POMURKA
»DO MESO KAMNIK
DOMŽALE«
Kamnik, Usnjarska 1
čestita ob 29. novembru
vsem svojim cenjenim
kupcem.
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE
DUPLICA
čestita vsem občanom ob
dnevu republike in se
priporoča za nakup.
švtlartt
KAMNIK
izdeluje:
-  frotir brisače
-  frotir plašče
-  modne kravate
-  rute
Vsem delovnim Ijudem in
cenjenim kupcem čestita ob
prazniku republike in se
priporoča.
STOL
Delavci in družbenopolitične
organizacije
INDUSTRIJA POHIŠTVA
»STOL« KAMNIK
želijo delovnim Ijudem in
občanom veliko delovnih
uspehov in jim čestitajo ob
dnevu republike.
EMONA Kmetijska
kooperacija Domžale,
PE KAMNIK
čestita ob prazniku republike
vsem kmetovalcem,
kooperantom in vsem
delovnim Ijudem.
/© ljubljanska banka
Gospodarska banka
Ljubljana
POSLOVNA ENOTA
KAMNIK
vam v svojih enotah v
Kamniku: Titov trg in na
Bakovniku opravi vse
bančne storitve zaupno in
zanesljivo ter se pridružuje
čestitkam ob prazniku
republike.
SLAVKA KRMAVNAR
Izdelovanje drobnih
kovinskih predmetov
in
SREĆKO KRMAVNAR
finomehanika, orodjarstvo
in iivarstvo
Sadarjeva 3, Komenda, tel.
(061) 841-072
Ob praznovanju dneva
republike čestitava vsem
občanom in delovnim Ijudem
in se priporočava za
naročita.
ŽITO LJUBLJANA
OBRAT VESNA V KAMNIKU
se pridružuje čestitkam ob
29. novembru.
GOZDNO GOSPODARSTVO
LJUBLJANA
OBRAT KAMNIK
čestita ob dnevu republike.
ALPREM KAMNIK
čestita vsem občanom ob
dnevu republike.
Elektroelement Izlake
TOZD SVIT KAMNIK
čestita ob prazniku republike
vsem delovnim Ijudem.
v soddovonju z narom
Živilska industrija Fructal
TOZD ALKO LJUBLJANA
Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO
SADJA NA DUPLICI
čestita ob 29. novembru
vsem občanom in vsem
delovnim Ijudem.             >
ZAR JA
montažno podjetje        M
Kamnik, Molkova pot 5H
-  instalacije, elektronika,
konstrukcije, storitve.
Ob prazniku republike
iskreno čestita občanom in
delovnim Ijudem ter
priporoča svoje storitve in
proizvode:
-  električne instalacije
-  vodovodne instalacije
-  klimatizacijske instalacije
in naprave
-  elektronske
signalnovarnostne naprave
-  kovinske konstrukcije
-  pleskarska in steklarska
opravila.
OBRTNO PODJETJE
USLUGA KAMNIK
čestita vsem delovnim
Ijudem ob dnevu republike.
SGP GRADITELJ Kamnik
Maistrova 7
čestita ob 29. novembru^,
vsem delovnim Ijudem ifa še   :
priporoča za naročita vsefi     :
gradbenih del.                         ;
LONČARSKO PODJETJE
KOMENDA
vsem delovnim Ijudem
čestita ob prazniku republike
RUDNIK KAOLINA
IN KALCITA KAMNIK
čestita ob dnevu republike
vsem delovnim Ijudem in
poslovnim partnerjem.
eksperimentalna tkalnica
proizvaja in v svetovainem
prodajnem studiu »IDEJA«,
svetuje, prodaja in
konfekcionira tekstili je za
notranjo opremo prostorov.
Delovnim Ijudem in
občanom Čestita ob j razniku
republike.
7
8
KAMNIŠKI OBČAN / 21. NOVEMBRA 1983
FIS tekma za ženske
na Veliki planini
Alpski sekciji smučarskega
kluba Kamnik je Smučarska zve-
za Slovenije letos zaupab odgo-
vorno nalogo: organizacijo FIS
tekme za ženske, ki bo 16. ja-
nuarja 1984 na VELIKI PLA-
NINI.
Člani, delavci in simpatizerji
Smučarskega kluba Kamnik so se
te častne in odgovorne naloge re-
sno lotili. Sestavili so organizacij-
ski odbor, ki ima vrsto organiza-
cijskih nalog za pripravo tekme
in tekmovalni odbor, ki ga se-
stavljajo smučarski strokovnjaki,
odgovorni za pravilno pripravo
prog in poteka tekme.
Oba odbora sta nemudoma
pričela z delom. Tekmo so kot
zvesti in ponosni obćani Kamni-
"ka poimenovali FIS TEKMA ZA
POKAL KAMNIKA. V zvezi s
pripravami na ta pomembni
športni dogodek so se smučarji
takoj dogovarjali z Izvršnim sve-
tom občine Kamnik in Komunal-
nim podjetjem, sedanjim upravi-
teljem RTC VELIKA PLANI-
NA. Pri obeh so dobili popolno
podporo, razumevanje in pomoč.
Sodelovanje s Komunalnim po-
djetjem je tesno in stalno zaradi
priprav tekmovalnih prog na Ve-
liki planini. Tekma - slalom za
ženske bo na progi PURMAN,
rezervni teren pa je proga od Ze-
lenega roba. Že v poletnih mese-
cih so strokovnjaki pregledali te-
ren in ugotovili, kakšna dela mo-
rajo na terenu še opraviti pred
homologacijo proge. Smučarji
SK Kamnik in njihovi starši so se
takoj podali s krampi in lopatam i
na teren PURMAN in se v mra-
zu, vetru ali dežju vsako soboto
in nedeljo spopadli s skalami in
grmičevjem na strmem pobočju.
Do roka jim je uspelo urediti
progo tako, da so lahko pravoča-
sno predložili Smučarski zvezi
vso dokumentacijo in vlogo za
homologacijo, to je potrditev
proge za to mednarodno tekmo.
Delovne akcije seveda še trajajo,
saj je treba pripraviti še marsi-
kaj, postaviti varovalno ograjo za
sneg, odmetati še večje kamenje
in drugo. Komunalno podjetje
pa smučarjem vseskozi stoji ob
strani in jim omogoča brezplačne
prevoze do terenov za opravlja-
nje teh akcij. Tuđi mehanizacija
je že vsa pripravljena, saj bo
skupno s smučarskimi delavci SK
Kamnik začela boj za snežno
odejo takoj, ko bodo padle prve
snežinke.
Podporo so dobili smučarji tu-
đi pri družbeno političnih organi-
•zacijah in pri vseh športnih de-
lavcih. Videti je, kot da bo Ka-
mnik nastopil kot združena sila v
tej pomembni akciji, ki naj bi
proslavila KAMNIK v medna-
rodni smučarski areni in ponesla
njegov sloves daleč prek meja.
Ta akcija naj bi potrdila, da v
Kamniku še živi tisto zdravo je-
dro nesebičnih privržencev špor-
tu, ki bi radi ponovno dvignili
sloves KAMNIKA po zgledu
svojih prednikov, ki so pred
mnogimi leti organizirali prve
smučarske, skakalno in hokejske
tekme v Jugoslaviji.
Nesebična pomoč -
gospodarskih
organizacij
Organizacija takšne tekme je
tuđi velika obremenitev za klub,
ki se stalno otepa s finančnimi
težavami, ki nima denarja niti za
bencin ali za smučarske karte, ki
deluje na bazi samofinanciranja
staršev in pridobivanja sredstev z
udarniškim delom smučarjev in
njihovih staršev. V želji, da bi to
veliko nalogo izpeljali čim bolje,
so se smučarji organizirano obr-
nili na delovne organizacije.
Predložili so jim plan ekonomske
propagande njihovih izdelkov v
biltenu ali ob TV prenosu tekme
in upajo, da se bodo kamniške
delovne organizacije polnoštevil -
no odzvale tej akciji in podprle ta
enkratni mednarodni športni do-
godek na območju Kamnika.
Gorska reševalna
služba zagotovila
pomoč
Predstavnik gorske reševalne
službe je člane SK Kamnik obve-
stil, da bo njihova služba na dan
tekme zagotovila reševalno služ-
bo na Veliki planini. V izrednih
razmerah pa lahko približno tri-
deset njihovih članov pomaga pri
urejanju prog.
Zdravniška služba
zagotovljena
Na smučišču bo v pripravlje-
nosti ekipa za nuđenje prve po-
moči. V dolini, ob spodnji postaji
gondolske žičnice, bo v priprav-
ljenosti reševalni avtomobil.
Smučarske ekipe, udeleženke
tekme bi radi smučarski delavci
nastanili v Kamniku in okolici.
Žal so kapacitete hotela Šimno-
vec v tem času že razprodane,
zato se je SK Kamnik že povezal
z nekaterimi gostišči v dolini,
kjer bomo smučarkam svetovne-
ga pokala, vajenim dobre po-
strežbe in vsega udobja, skušali
ugoditi z našo domačo ponudbo.
Skupno s turističnimi delavci Ka-
mnika se bomo smučarski delavci
potrudili, da bi smučarkam ostal
Kamnik po tej prireditvi v lepem
spominu.
Tiskovna konferenca
bo decembra
Smučarski delavci nišo pozabi-
li na novinarje, ki obveščajo jav-
nost o vsem, kar se dogaja. Za
Kamnik je organizacija FIS tek-
me za ženske velikega pomena,
zato bodo smučarski delavci po-
ročali novinarjem o vsem doga-
janju v zvezi s tem na tiskovni
konferenci v mesecu decembru.
Ob vsestranski podpori
se počutijo moćne...
Prav na začetku te velike akci-
je so se kamniški smučarji poču-
tili precej osamljene in nemoćne.
Mnogi so z dvomi in pomisleki
povezovali Veliko planino s FIS
tekmo. Bilo je oklevanja, na-
sprotovanja, negotovosti...
Z veliko volje in vztrajnosti ter
z resnim pristopom k akciji so
smučarski delavci dobili zaupa-
nje pri skoraj vseh forumih, v
občini. Geslo: »V slogi je moć«
sedaj združuje v Kamniku druž-
benopolitične, turističnogostin-
ske in športne delavce v skupni
akciji, ki naj bi pomagala našemu
mestu za korak naprej v turistični
in športni dejavnosti.
D. A.
Utok pomaga
nogometašem
V letoanji nogometni sezo-
ni NK Kamnik tekma je s sti-
runi moftvi. Tekmovanje
čbnskega in pionkskega
moštva v domžahko-kaoni-
m Hgi je že koncaao. Oboji
Mmnpi auvnivn unucu^ shii
so po jesenskem deki zasedH
v svojih skupinah prva mesta.
Veterani, ki so se letos ludi
prijavili za novoustanovljeno
Hgo, so doseg! poktvicen
uspeh. IvIadUKi U ze tretje
leto nastopajo v enotni repu-
bMsU Hgi, so trenutno na ce-
trtem mestu; do zaključka li-
ge so še tri kola.
Tekmovanje vseh moštev,
posebno še mladincev, v slo-
venski ligi zahteva precejšnja
finančna sredstva, ki pa jih
klub nima; dotacija ZTKO
Kamnik zadošča komaj za
opreme. Pri razreševanju te-
žav, v kakršnih se NK Ka-
mnik nahaja zadnja leta, so
naleteli na veliko razumeva-
nje delavcev Utok. Pomaeali
so jim s finančnimi sredstvi, s
katerimi so resili najbolj kri-
tično obdobje v obstoju klu-
ba. Delovna organizacija
Utok je,veliko pripomogla
pri uveljavitvi mladih kamni-
ških nogometašev. Poleg več-
kratnih pomoći so lani podpr-
li gostovanje NK Kamnik v
ZRN na mednarodnem tur-
nirju ob 70-letnici NK Glad-
beck, na katerem so nastopila
moštva iz šestih držav. Za to
gostovanje so kupili trenerke,
da so lahko Kamničani do-
stojno zastopali Slovenijo
oziroma Jugoslavijo. Ob go-
stovanju Gladbecka v Ka-
mniku so ponudili pomoč pri
pogostitvi. Za vadbo so kupili
6 žog, komplet dresov, na ka-
terih nogometaši ponosno
nosijo ime DO UTOK.
Vodstvo kluba in igralci
znajo ceniti vse oblike pomo-
či, ki jo dajejo delavci Utoka,
pripravljeni so, da z osebnim
H<»lr>m. kot so že. Drisoevaio
svoj delež pri nadaljnjih
uspehih Utoka. Mladinci so
zelo zadovoljni, da imajo
možnost spoznati proizvod-
njo in samoupravno organizi-
ranost DO. Ražen pomoći
NK Kamnik pa Utok dobro
sodeluje tuđi s Smučarskim
klubom Kamnik. Med dru-
gim bodo v Crni letos poma-
gali pri postavitvi vlečnice.
Tuđi v sami DO imajo dobro
poskrbljeno za rekreacijo
svojih članov; zato lahko re-
čemo, da je Utok ena izmed
DO (a žal redkih), ki veliko
pomagajo našemu športu.
Tuđi ostale DO bi v bodoče
morale imeti še več razume-
vanja za športna dogajanja,
bile bi dragocena pomoč
amaterskim delavcem v
osnovnih športnih organizaci-
jah. Športni delavci vlagajo
veliko prostega časa v organi-
zacijo tekmovanj, nimajo pa
zadostnih finančnih sredstev.
ANDREJ PERČIČ
Sistematična vzgoja
mladih smučarjev
Sekcija strokovnih smucankih
kadrov pri SK Kamnik je bila
pobudnik akcije za enotno stro-
kovno delo v smučarskem klubu
in športnih društvih v šolah in
krajevnih skupnostih pri vzgoji
mladih alpskih smučarjev. Ta več
let stara ideja je končno zaživela,
saj je to edina pot za osnovno
vzgojo mladih tekmovalcev, ki
zagotavlja dovolj široko bazo in
selekcioniranje dobrih smučarjev
ter omogoča vsem otrokom v ob-
čini strokovno vadbo.
Cilj i vadbe so sistematično
strokovno delo z mladimi smu-
čarji, ki naj bi se naučili pravilne
tehnike smučanja, se navadili na
redno telesno vzgojno vadbo in
ob njej razvili potrebne gibalne
in motorične lastnosti, potrebne
za smučanje. Hkrati pa je tako
treniran otrok zdrav in bolj od-
poren proti poškodbam, pridobi
pa si tuđi potrebne delavne nava-
de, saj je smučarski šport zahte-
ven in zahteva trdo in vztrajno
vadbo. Tekmovalni namen te
vzgoje in vadbe je le delen, saj
naj bi se le najboljši odločili za
tekmovalno smučanje, vsem
ostalim pa bo ostalo dobro smu-
čarsko znanje in telesna priprav-
ljenost ter veselje za smučanje.
Ta način dela bo omogočil tuđi
strokovno izobraževanje širšemu
delu strokovnih kadrov, ki si bo-
do ob delu z otroci pridobili po-
trebne izkušnje. V kamniški ob-
čini so za tak način dela dani vsi
osnovni pogoji, saj imamo za
smučarski šport lastne kadre med
vaditelji, učitelji, trenerji in smu-
čarskimi sodniki. Z ureditvijo
Velike planine in smučišča na
Purmanu, ki bo namenjeno za
vadbo tekmovalcev in je primer-
no ćelo za FIS slalom, katerega
bodo Kamničani letos prvič orga-
nizirali, veleslalomišča z Zelene-
ga roba in postavitvijo manjših
vlečnic na V. Poljanah, Miljem
vrhu, Nevljah, Stranjah, Tunji-
cah in Tuhinju bodo pogoji za
izvedbo tega programa mogoći
tuđi v sedanjih razmerah. Pro-
gram dela je stekel že junija pod
vodstvom učitelja smučanja Ma-
rijana Steleta, ki koordinira in
strokovno pripravlja in vodi pro-
gram. Tako je bilo v prvem delu
testiranih 86 otrok, da bi ugoto-
vili njihove sposobnosti in pri-
pravili program dela. Na osnovi
testov in programov vadi po
enotnem programu 35 otrok iz
Stranj, 22 iz Nevelj, 18 iz Ko-
mende in 24 iz Kamnika, ki pa se
jim bodo pridružili še otroci v
Tunjicah in Tuhinju. V vadbo so
vključeni otroci od 6 do 11 let,
vadbo na snegu pa bodo obisko-
vali tišti, ki bodo 70% udeleženi
na treningih. Vsi ostali se bodo
vključili v alpsko solo ali redne
tečaje, ker ne bodo vzdržali za-
htevne vadbe in so zato izpostav-
ljeni poškodbam.
Vse vrste so prejele program
dela s strokovnimi navodili za
kondicijsko vadbo na prostem in
v telovadnici, enak program pa
bo za delo na snegu, za katerega
se bodo vodje vrst posebej pri-
pravili na skupnem seminarju V
pripravljalnem obdobju bo pred
sezono še testiranje, ki naj bi po-
kazalo rezultate dela, že sedaj pa
potekajo tekmovanja v suhem
slalomu in veleslalomu za vse
vrste v občini. Zimski sistem tek-
movanj bo potekal v največji
meri v občinskem merilu, kjer je
predviđenih 8 tekmovanj v vsa-
kem kraju občine, najboljši pa se
bodo udeležili tuđi 6 tekmovanj
v gorenjski regiji za jugo točke.
Tako oblikovana občinska selek-
cija bo v bodoče osnova tekmo-
valnega smučanja v Kamniku.
Nosilec akcije je SK Kamnik,
ki bo slcrbel za pripravo in izo-
braževanje kadrov, pripravljal
strokovne programe vadbe na
snegu in na suhem, pomagal pri
izvedbi tekmovanj in usklajeval
celotno delo. Žal pa ostaja nere-
šen osnovni problem, to so fina-
načna sredstva. Smučanje, ki je v
Kamniku dogovorjen prednostni
šport, je to le na papirju, saj ni
denarja niti za strokovno vadbo.
Nerešen je status profesinalnega
trenerja, za kar klub porablja
funkcionalna sredstva. Športa, ki
naj bi živel od veselic, ni treba; to
pa je bil edini vir dohodka kluba
za materialno in vsebinsko delo-
vanje. V teh pogojih pa izvedba
tega programa in pa smučarskega
športa v Kamniku nima nobene
možnosti za nadaljni razvoj in
tekmovalno dejavnost. Zato bo
treba odločitev o tem čimpreje
sprejeti na ZTKO, število smu-
čarjev in bližnja Velika planina
namreč zahtevata nadaljni razvoj
smučanja v Kamniku.
-SM-
Odprfo pismo vsem. ki ga hočejo
prebrafi
Za letos konec trimskih pohodov
Športniki Svilanita dajemo vpreso-
jo javnosti in premislek komisiji za
šport in množičnost pri Občinskem
sindikalnem svetu naše stahšče, ki
smo si ga oblikovali ob izbiri udele-
žencev za zaključno prireditev sindi-
kalnih športnih iger pod naslovom
IGRE BREZ MEJA.
Iščemo odgovor na vprašaanje: kdo
med gledalce in kdo med igralce?
Da bo v »sodbi ljudstva* vključeno
tuđi mnenje nepristranskih občanov
Kamnika. najprej nekaj besed o pri-
reditvi, ki jo športniki delovnih orga-
nizacij dobro poznamo in nam je zelo
priljubljena.
Občmski sindikalni svet je lani
prvič organizira] športno družabno
prireditev IGRE BREZ MEJA kot
slovesni zaključak občinskih sindikal-
nih športnih iger; na njej so sodelova-.
le ekipe, ki so se mjjbvti ammOioo
■delefevaie dportoflt sfadftaU tek-
movmf Prireditev je naletela na izre-
dni odmev, saj so biti tako tekmovalci,
ki so se udeleževali tekmovanj, ne
glede na dosežene rezultate, pred-
vsem moralno nagrajeni za svojo ak-
tivnost.
O tem, kdo bo sodeloval na igrah,
raspravlja komisija za množičnost in
že samo ime komisije nam pove, da je
to skupina ljudi, ki naj bi organizirala
vse akcije v okviru Občinskega sindi-
kalnega sveta tako, da bi pnvabila k
sodeJovan/u najširše nrnožice delav-
cev. Koliko je njena zasluga doseiena
množičnost v Kamniku, ne vemo, ve-
mo pa, da je to predvsem zasluga
peščice posameznikov v delovnih or-
ganizacijah, ki izgorevajo pri pridobi-
vanju sodelavcev za razna tekmova-
nja.
Zdaj pa k stvari.' Letos je komisija
zavzela nenavadno odloćitev (vsaj za
nas) pri izbiri sindikalnih organizacij,
ki naj bi aktivno sode/ovale na tej
zaključni prireditvi. Izbrane so bile
tište, ki lani nišo sodelovale s pojasni-
lom, da so med temi tuđi takšne, za
katere se pričakuje, da se bodo zaradi
priljubljenosti iger in vzpodbude sele
vključile v množično dejavnost. Do
sem vse v redu, misel ni slaba. A črke
nam zaplešejo pred očmi, ko beremo
spisek udeleženk. Med ekipami so tu-
đi take, ki jih nikoh ali skoraj nikoli
nismo srečali na sindikalnih tekmova-
njih, v najboljšem primeru so bili med
gledalci, simpatizerji, za te pa včasih
tuđi lahko rečemo, da so prišli le zara-
di »atrakcije« tekmovanja.
Naj nam prizadete ekipe ne zameri-
jo, saj si nišo same določile udeležbe,
marsikatera pa tuđi ni ničesar storila
za to, da bi se lahko uvrstila med
najprizadevnejše.
Naša kritika in ogorčenje sta name-
njena predvsem sindikalnim »velja-
kom«, ki se večkrat »trkajo po prsih«
in s tem kažejo na svojo objektivnost
ter tištim, pri katerih velja kriterij
»stimulacije*: neaktivnim nagrado,
aktivnim pa tolažbo, to je le tište toč-
ke, ki jim jih je komisija prisodila ob
zaključku tekmovanj za njihove
športne dosežke.
Zakaj smo ogorčeni? Da bi si odgo-
vorili, moramo pogledati dogodke iz-
pred nekaj let.
Naša delovna organizacija je bila
nekoč aktivna udeleženka sindikalnih
športnih iger. Delavci, ki so sodelovali
na teh srečanjih so si med tem »sešte-
vali« leta in počasi prepuščali mesto
mlajšim. Vsi vemo, da je mladino tež-
ko zainteresirati za tovrstno dejavnost
(na žalost) in da so najbolj pripravlje-
ni za sodelovanje delavci srednje ge-
neracije. Ker smo v Svilanitu Ijudje,
ki zlepa ne vržemo puške v koruzo,
nas je nekaj privržencev rekreacije
napelo vse moči in po trdem, dvelet-
nem delu nam je uspelo doseći tolikš-
no množičnost, da smo se lahko ude-
ležili prav vseh sindikalnih tekmo-
vanj. Za nagrado nam je ta isti odbor,
ki nas je vabil iz tekmovanja na tek-
movanje, dodeiil prostor na tribuni za
gledalce, od fcoder bomo spremljali
športne igre, v mnogih primerih tuđi
takih ekip, ki jih še nismo srečali v
športnih arenah. Na tribuni bodo tuđi
takšni, ki so Hi večkrat na tekmovanje
naravnost z nočnega dela, ki so kori-
stili letni dopust ali kasneje nadome-
ščali izgubljene ure zaradi udeležbe
na tekmovanju.
Verjetno ne bomo zbrali toliko moči
in" nešportnega vedenja, da bi v pri-
hodnje odstopili naša mesta na sindi-
kalnih tekmovanjih tištim, ki bodo že
čez štirinajst dni nastopili v areni naj-
prizadevnejših ekip, kar so tuđi dolini
za letošnjo »nagrado«. Prav zanimivo
bi bilo, če bi se tekmovanj ne udeleže-
vale več delovne organizacije kot so
Stol, Titan, Utok, Zar ja, KIKin konč-
no tuđi Svilanit. Potem bi bila množič-
nost taka, da bi, kot na odbojkarskem
srečanju sodelovale tri ekipe, ali pa
morda taka, kot na prvenstvu plava-
nja, za katerega komisija sploh ni po-
skrbeia. A to je že drug problem, o
kvaliteti organizacije tekmovanj ne
bomo govorili, saj bi se morali dota-
kniti nezrele organizacije smučarske-
ga tekmovanja v tekih, na katerega so
tekmovalci zaman čakali na Veliki
planini, pa namiznega tenisa, ko je bil
po triumem čakanju in dogovarjanju
prestavljen na drug termin, med naši-
mi tekmovaikami pa je bila tuđi de-
lavka, iz tkalnice frotirja, ki je le po
velikem pregovarjanju smela zapustiti
statve za nekaj ur.
Kot rečeno, o tem kdaj drugič!
Odgovor, kdo med gledalce in kdo
med igralce je po vsem tem znan.
Znano pa je tuđi, da je komisija s to
odločitvijo spremenila prvotni cilj za-
ključne prireditve sindikalnih iger,
kjer naj bi se srečali najprizadevnejši
in ga zamenjala z novim. Poslala je
izziv tištim sindikalnim organizacijam,
ki bi se s svojo aktivnost jo lahko izka-
zale že med letom.
Ivana Skamen
Zadnji letošnji trimski planin-
ski pohod, ki je bil združen s
tradicionalnim pohodom po po-
teh II. grupe odredov, je trajal
dva dni, 29. in 30. oktobra. Prve-
ga dne je v oblačnem in zamegle-
nem dnevu med rahlim rosenjem
kolona 19 pohodnikov krenila iz
Stahovice do vaši Okroglo. Tu je
bila ob spomeniku NOB skro-
mna slovesnost, položili so tuđi
venec. Pohod so nadaljevali na
Kamniški vrh, od koder so se
nato spustili v dolino Korošice in
naprej v Kamniško Bistrico. Tu
so na spomenik NOB položili ve-
nec. Naslednji dan se je vreme
čisto- pokvarilo. Iz sivine je ne-
prestano pršelo, pot je bila mo-
kra, blatna in spolzka, vlažen
mraz je lezel do kosti. Toda 10
pohodnikov je vztrajalo. Šli so na
Veliko planino in naprej na Ma-
lo, kjer so ob spominski plošci
11. konference SKOJ položili ve-
nec. Nato so odšli naprej čez
Gojško planino in Volovljek in
čez Kališče na Črnivec. Ker ni
bilo rednega avtobusa, so nada-
ljevali pohod prav do Kamnika.
KaKor na vseh pohoditi doslej,
so tuđi na tem pohodu udeležen-
ci dobili poseben Hg. Kdor je v
teh 5 letih, kar so se začeli pla-
ninski trimski pohodi, zbral 5 ra-
zličnih žigov, ima pravico do bro-
nastega znaka. Kdor ima že 10
različnih žigov, ima pravico do
srebrnega znaka. Zato PD Ka-
mnik prosi vse, ki izpolnjujejo ta!
pogoj, da pošljejo kartončke z
žig] in svoj naslov na PD Ka-
mnik, Kidričeva 38, da bodo na
obćnem zboru, ki bo v začetku
prihodnjega leta dobili zasluženi
znak.
(jj;.] Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo
občinske konference SZDL
Kamnik - Kamniški občan
je aprila 1981 ob 20-letnici
izhajanja prejel srebrni
znak OF - Ureja uredniški
odbor - glavna in odgovor-
na urednica Jana Taškar -
tehnični urednik Franc Mi-
hevc - strokovna sodelavka
/era Mejač - Izhaja dvakrat
mesečno - Naslov uredniš-
tva: Kamnik, Tomšičeva 2,
telefon 831-311 - tekoči ra-
čun pri OK SZDL 50140-
678-57039 - Kamniški ob-
čan - Rokopisov in foto-
grafij ne vračamo - Tiska
CGP Delo v Ljubljani.
C3^y  K   /y'V.